JMision Jezuitov per jetnikih v ha-nii (bagno) v Tiiloiiu mesca novenili.
1*1».
Komu je neznano mesto Tu Ion (Toulonj na poldnevnim koncu Francoske dežele, kjer sc je sredzemeljsko morje dotika? Dežela je tukej zlo zlo prijetna, zemlja rodi nar lepši pridelke, ledena zima je tu neznana. Xa eni strani razveseluje oči človekove pogled v neizmerno morje; na drugi strani prijazni liribčiki iu doline polne vinskih tert, man-delnovih in oljkinih dreves. Ali ravno v tim kraji, ki je po vnanjini pozemcljskimu raju podobin, najdemo prostor, kjer se je nadloga, kakoršno si človek le misliti zamore, stanovanje naredila. Klizo mesta Tulon-a namreč je v morji otok, od kteriga most na čolnih na suho pelje. Na tim otuku so poslopja z dolgimi, golimi sobami, in zraven otoka štiri velike barke perklenjene. Te žalostne sobe, te stare barke brez dreves so strašna banija (bagnoj; v njih prebiva 4000— 4500 jetnikov množili stanov. Eni so za vselej, drugi le za en čas vklenjeni.
Po dnevi so ti jetniki v arseiialu (kjer se barke delajo) in v mestu z delam obloženi. Po noči sc zberejo na otoku, kjer v imenovanih sobah in starih barkah spijo. Njih obleka je: rumene hlače, rudeča jopica, debeli čevlji brez nogovic in volnata kučma, Ta je zelena per tih, ki so za celo življenje obsojeni,— drugih kučma je rudeča. Vsak hudodelnik ima na nogo železen oklep ukovan, kteriga se dolga veriga derži. Nje teža je velikosti nepokoršine umerjena. Ti, ki nosijo zelene kučme, so ločeni od drugih. Slabjiga življenja ni skorej misliti, kakor ga ti prebivavci banije imajo: čemi kruh, bobova juha in za te, ki imajo težko delo, tudi ene kaplje vina. Kruli se deli zjutraj, juha po dokončanim delu, pa tako pičlo, de bi bilo nemogoče per zi\I jen ji ostati, ako bi jetniki iz svojiga zaslužka kaj zraven nc per-devali. — Tukej so vse rokodelstva; nar bolj navadno delo pa je v arsenalu, kjer vsak dan do 1200 jetnikov s popravljanjem bark in z donaša-njem težkih tramov za nove barke opraviti ima.
Zaslužiti si zamorejo k večinui po 12 14 kr. na dan. Ob šestih zjutraj zagromi top. železne vrata se odprd, in vsak jetnik gre na svoje delo. Opoldan počivajo le pol ure. in po zimi j ciljaj o ob treh popoldan. -- Ko se začne mračiti, se spet stopam streli, železne vrata se zapro iu jetniki gredo k počitku, ako se sme tako imenovati. - Na golih diljali leži versta možakov eden per drugim: vsak una le 2 čevlja na širokim prostora, njili glave so v enaki visočini, njih noge scena druge dotiku jejo. Kadar so se vsi na terdi les vergli, izleče čuvaj železno štango, ki je tako dolga, kakor soba in jo vtakne skoz oklepe cele verste, tako de je kterikrat do 250 ljudi eden k drugi mu prrklen jenih. Tiho mora biti vse po noči, le kako zdihovanje se zasliši: na terdih diljah je noč hujši kakor delo po dnevi. Zjutraj se jim štanga odvzame iu delo per-čnc. Dva in dva hiidodeluika stopita pred dva čuvaja, ki per vratih sedita in oklep in verigo ( ketno) na železno naklo položene noge oglodata.
Tako se godi s pokornimi jetniki, kako pa z nepokornimi? Nar ložeji kazin jc. de se vino odreče. Druga kazin je, de se dve osebi vkup per-klenelc in ste tako podobni dvema volama v enim jarmu. Tretja so tepeži s palico. Ti so tako terdi, de se per vsakim kri perkaže. Vselej se mora hudodelnik potlej v bolnišnico nesti, de se zdravi. Se huji kazin je, de se perklenejo na štango. in na zadnje ječa, t. j. tako majhna soba, de sc v njej ne more hoditi in brez vse svitlobe. Je kteri vse te kazni poskusil in se le nc poboljšal, ga smertna kazin zadene. — Vsi jetniki morajo tukaj pričujoči biti, in kleče z odkrito glavo gledati, kako rahel j njih tovaršu življenje vzame. Čuvaji stoje okoli njili z namerjenimi pušami in strelili bi berž, ako bi se kteri ganil. - V bani i ne velja daljej noben izgovor, napovedana kazen se nikoli ne per-jenja; vselej se spolni, in gorje mu. kteri bi sekaj v bran stavil. Nar manjši čuvaj ima pravico ukazovali. — in na tanko se mu more pokorsina skazati. —
Mislimo si zraven tega še butaro, ki jo ti jetniki na vesti imajo. Hudobije ubijanja, tatvine, ropanja in druge hudodelstv a so strašili ccrv. ki nc-
usmiljeno grize njih serea. Vere ni per njih nobene ali lc kak majhen sled. Tukej imamo na zemlji živo podobo pekla, pravo gnjezdo pregreh in nesramnost.
(konec »ledi.)
Žganjopija pot v nesrečo. *)
Zganjica, naj si borozolj. brinjovec alj slivovec, alj kakor hoče sladčica. je goreča .smertna voda, zdravju in življenju škodljiva; navadna žgauopija je gladka renta v časno in večno nesrečo. Kdor ne verjame, naj posluša.
t. Žganje olioia ljudi, cele rodbine, .star i še in otroke ne.srecne .stori; žganje bo grob domačije, ktere se prime. I.e poglejte pijanca, kako ne njemu, njegovi ženi iu otrokam godi. ki žganje pijejo! Pijane ves bled. alj pa ko kuhan rak. raztergan okolj hodi in zadni pertič proda, de ga na žganju zapije; njegova žena nima kaj kuhati; njegovi otroci nimajo jesti, ne kaj obleči. \aj več družin »koz pijanost uesrečn h po svetu za kruhain gre. naj več kmetij po pijancih na boben pride. Skoz pijanost oboža pijane, žena. otroci, in vsi. kteri mu kaj posodijo, zgubijo: pri pijancu tudi keremar zgubi. kteri mu preveč na vup daja. Srenja ( gmajna') mora posiednič pijanca rediti in njegovim nesrečnim otrokam za kruh skerbeti.
Pijane noče delati, in v kratkem tudi ne more, zakaj žganje inu ude oslabi in trupla močsneda, kakor kukic alj knaver (červ J čversto drevo. Kokodel, žra-nopive, se tako zlo trese, de ni delati v stanu, dokler ne pite. Po piji en časekkomara. pa kmalo zopet oslabi. Gospodinja žranja vajena se tako zdela, de za drugo ni. kaknr de pije. Dopolnijo se žganopivcam besede Hvetisra Duha. ki pravi: ..Kdo kliče jomtne? Kdo ječi in zdihuje? Kdo se prepira? Kdo ima zatekle oči? Ti*ti. ki cele noči kozare za kozareom poluskajo. Taka pijača zlo milo teče pogerlu, poslednič pa pikue ko gad, in rani ko ntrupna kara/'
\e rekajte: Žganje nam daja novo moč. in nas za delo oživi. Ta be«cda je goljufna in gerda laž. Zga-jiiopiveu se godi kakor boiuiku v legiu (vročinski bolezni ). Tudi bolnik je v ognjenci močen, in po dva možka mu vet krat nista k.»*. Pa hitro po taki nezdravi moči bolnik na smert oslabi, iu po cele mesence dni veliko nlaboto občuti, ako ne vmerje. Pogoje ko se človek žganja napije, poprej oslabi. I.enoba. vbožtvo in pa kup dolgov je zganjopivcov navadno tovarštvo. \jih rasna sreča cre rakovo pot; pa tudi večna sreča jim vmira.
'■£. Žganje dela ne pokoj, boj in morije, kamor žsranje pride, od undod ljub mir beži. Ilodiš po svetu in euješ v kerčuii neznano trušati, kleti in rotiti se. prašaj. kaj imajo? Zvedil bos, de žganje pijejo. ..Vino. pravi sv. pismo, serce človeku »veseli;M /.iranje pa človeka lc zdivja. Ilitro sc žganju pivci spro in ste-pejo, čase (kozarce) truplejo. mize terejo, no«re iz stolov piplejo in se kolejo, ter kervave glave domu nesti. Nesrečno žganje, ono je oče naj strašnejih hudobij iu naj grozovitnejših morij. 'J \a Angležkem se izmed
* ) Iz past i r.tki g >t lista mil. I.avantinskiga knezoškof a.
1 y I Ljubljanskih \ovirah leta /V.»/ se bere. kako je ,/. J. itO let shir m/adener na porotni »miki stal. zatožen. tle je srojega orela rbi/. Ure je prišel res pijan na rerer Murnu . je razsojal po iz h i posebno zoper sina J . kterimu je poslednir skledo r p/aro zagnal, de se mu je kerr rlila. te r ar no je sin dolgo lerpel. ga je poslednir render jeza zmagala, de rrrže en kol proti nrelu. ki ga na glarn zadene, de okolj pade in rmerje. Ilrngo jutro zgodaj se je sel sin s,uit r.alazit. '/.dramik je dokazal, de rani sama po sebi ne bi bila za smert; pa ker je bil stori mož pijan m tiigiit.n. so '>ili njegovi možgani rs i z ker rji j zaliti. d>- je rmerl.
petdeset hudodeleov štirdeset pijaneov v železji po ječah našteje. V novem Jdrku. velikem mestu severne Amerike, najdeš veliko sto otrok zavolj tatvine in drugih hudodel po ječah zapertih. pa veči del tih mladih hu-dobeov so otroci zganjopivcov. Na Nemškem je pred nekoliko letmi žganjopivc svojo tašo v pijanosti vbil, ker mu je pijančvanje očitala.
Žgano vino jc srečnih zakonov smert. Ktera zakonska žena več solz prelije, ko ona. ki moža pjanca ima? Preštcj nesrečne zakone, in bos najdel, de vee od pol nesrečnih zakonov pijanšina stori. Deca jokajo, mati zdihuje, oče pa v lituži pije. Ni druge pomoči za tako družino ko pijanca smert, ki je celi hiši živa nesreča. -)
3.	Žganje človeku pamet jemlje, omami um, in glavo toliko oslabi. de pijane sam ne ve, kaj dela. Na dražbah (licitirngah) po nekih krajih kupce z žganjem napojijo, de se prav poganjajo, ter sami ne vedo, koliko obljubijo, in pa zakaj. Zganjopivci včinijo v svoji pijanosti toliko bedarij io hudobij, dc je groza. Kakor se dim iz kamena alj kurišča vzdiguje. in oči nakadi. tako vstaja iz želodca žganja čad (^sopuh) človeku v glavo, možgane vname (vžge), ter gotovo, če ravno pomalem človeka ob pamet spravi. Naj tenši živice. koje duša za misliti in soditi trebuje kakor oči za gledati, nesrečno žganje oslabi in strati. Zganjopivci prej alj slej, pa večidel ob pamet pridejo; kar jim danes poveš, jutri nc pomnijo: veliko jih clo grozovitno i zdivja. Zrajtano in dokazano je, de v zanemžnicah (v hišah za nore) se nad pol takih znajde, ki ho od žganja obnoreli. Zganjopivcu vgasne vsako poštenove selje; nekaka znotranja žalost ga začne klati, kojo si jiše z žganjem vdušiti. Neka neznana groza ga obhaja in mu pamet meša. dokler gostokrat sam sebi življenje grozovitno konča. llolčzen pijance naj rajši pojišče, in smert zganjopivcov naj več pobere. Huda kolera je žganja dober kup naredila; zakaj med sto merličev je sedemdeset zganjopivcov pokosila.
4.	Žganje ljudi, ki ga navadno pijejo, hitro postara in jih ponutri. Ali poznaš pijanca žgjnjopivea prav zdravega? Dokler je trezen (^trezigj, je bolen; se napije, tako je pijanost njega bolest. Dc žganje človeka krepkiga stori, kakor pijanci in keremarji pravijo, ravno tako lažejo, kakor je kača v raju K vi legala, ki je djala. de jima prepovedan sad škodval ne bo, marveč bota od njega kakor Bog. Žgano vino je ognjena voda. kakor ga Indijanci zovejo. Žganje po vsih žilah šviga ko ogenj, in življenja moč požge, vsusi iu skerči človeku želodec, dc ne more vživati. kar mu jc potreba: kerv žganj »pivca je v žgana, oserčje in drob sta prisadna. Trese se kakor šiba na vodi. in kedar zboli, se ga nobeno zdravilo nc prime, in po njem je. Godi sc zganjopivcu kakor mlinu, kterimu mlinar preveč vode napusti. Naglo se obrača in ropota, kakor goreč kolovrat gre,
•J Ze r mladih letih, pise zdrarnik. se je mož žganja privadil. Enkrat je pijan po nori domu šel. r globok jarek padel, in si roke. posebno pa glaro hudo ranil, ko ozdravi, se zaobljubi žganja ne okusiti. V kratkem pa zopet začne žgano vii.o piti, tako de mu je rerkrat oh pamet šlo. V sroji pijanosti se je prepiral, klel, tepel. in svojih naj boljših prijatelor lotil. V taki pijanosti je eno nor svojo lastno ženo zamoril, k smerti so ga obsodli, kajti je žganje svoj voljno pil, koje ga si je že rerkrat poskusil, de mu pamet oskodje. pa je le pil.
) \a koroškem, nemškem kraju se je premožen mož v žganje podal. in r kratkih letih se mu je na pameti mešati jelo. Ud pekla je govoril. in ljudem pravil, kako v peklenskem brezdnu za-n j kurijo. Hnekrat je r llraro hotel, pa so ga gremo oteli, in mu varha dali. Hnkrat varh iz sobe frimra) gre. in nesreren žganjopivr se za robec obesi. Takih žalostnih prir ima žganje veliko
alj ne bo dolgo ropotal. Hitro se tak mlin potere, iu težko popravi. Močnejše vino ko piješ, in več ko ga naliješ, huje svojo kerv razgreješ, de ti po žilah vreje kakor v loncu krop. Pošlataj žganjopivca žilo, boš čutil, kako mu serce močno kluje. kakor bi hotlo persi raz-nesti. Tako se pijanec kakor po železnici.smerti bliža.— Koliko jezerov ljudi bi še po »vetu lehko živelo zdravih in veselih, naj bi nesrečniga žganja pili ne bili! Gotova resnica je, de kdor žganje pije, poprej viaerje, kakor mu je odločeno, sam sebi življenje krajša in zoper peto zapoved greši, ki pra»'i: Ne ubijaj! — Lepo sv. Duh opomina: ^Ne dražite smerti skoz grcšuo življenje, in skoz svoje dela (pijanosti") ne skakajte v pogubljenje.** 4) o. Žganje človeku vest zaduši, in luč srete vere mu vgasne; žgano vino vsaki pregrehi vrata široko odpira. Kdor se v žganje poda, njega ne veseli moliti, ne poslušati božje besede. Kedar sosedje v cerkvo gredo, njo pijanec v lituš potegue. Ni kraja na svetu, kjer bi gerše zoper sveto vero in zoper služabnike božje kramljali kakor pri žganju. Angel dobre vesti pijance zapusti, žganje vsim hudim nagonam vrata odpre, de kakor iz pekla planejo, in dela dopcrnašajo, kojih nas sam večni Bog ovarji! Zapelivci drklctam žganje in ror.olje kupujejo, de svoje nesramne želje spolnijo. Za to svari sv. Pavi kristjane rekoč: „Xe vpijanite sc z vinam. v kojem je nečistost." -—
Suntarji in goljufi postopače z žganjem napojijo, de jih potem kakor divjo živino nad gosposke in nad druge ljudi ženo. koje hudobni prckucuni sovražijo. Vbijavci in razbojniki se zganja nažro. poprej ko gredo plenit (ropat), ljudi mučit iu klat. '•) Zganopivci pre-šestujejo. če ne v d jamu, ker ni priložnosti, pa z nesramnim govorjenjem. Zganopivci kradejo, ako ne ljudskim (ptujim) ljudem, pa sami sebi, svoji ženi in otro-kam. Žgatijopivci lažejo, se rotijo, iu se ne boje po krivem priseči, če se jim le žganja plača. Ako kdo ineni nc verjame, naj bere pisma kervavih sodb, in bo Jiajdcl, de se naj več in naj sirašnejših hudobij v pijanosti zgodi. Pijane nedolžno ženo preteple, r) iu je svojih otroke najgrozovjtnej kervolog: ^Kdor pa za svoje
'j H/iizo Itrare sta dra mesarja sc r kcrrmi poskušala, kleri bi rer popil. ,Tako ga pira, dc bo sroro otl naju šlir < sta djala. Kedar že »ista rer mogla. se domu sprarljata. Hila je po nori in pa huda zima. \a poti sla obležala in na pol zmerznila, poprej ko »o jih ljudje najsi i. Eden pi-janeor Je hitro umeri, drugemu so pa pomalem omerli udje odpadali, perst za perstom. \a rozanru so ga od hisc do hise voziti kruha prosit in sr omaka preredit.
J Poglavitnima žganjopirretn jc slab prijatel toliko zganja plarat, kolikor gu jc hotel piti. Veliko ga jc že potikal, pa sc vesela rasiro porsdigne — naglo se pa zrernc, široko zine, in iz gerla mu gerdo ptame rerno zeleno s riga. ter žganje iz njega gori. Obraz se mu strašno premem, in v treh urah je poginul. Prijatel ki mu je žganje, ku-poral. je na sodbo prišel.
*') Pred nekoliko let mi je rlovck sam obstal. de je hotel svojo ženo r smert it i; pa ni imel serca. in roke so se mu tresle kaj takega storiti. Za to kupico žganja popije: pa se ni mogel. Zopet drugo kupiro -žganja zalije, pa se ni imel serca se žene lotiti. Tretjo kupico popije, in kakor od hudiča obseden na gospodinjo skor i in njo nevtmileno zamori,
') Po Amerikanskem je miljo nov brator zmernosti bratovsine. Kdor .ve r to braterno zapise , obljubo stori se rsakiga žganiga vina varrati. Samo ol (pir) in pa sroro vino se pije. pa tudi to le pomalem. \sak torars ima dolžnost svoje bližne kakor ve in zna, žganja odvaditi. I" enem letu se je nad sest miljonov goldinarjev privarralo. ki so jih poprej na žganju zapili. ljudje rajši vbogajo. ki žganja ne p i jo, zadovoljnej žive in so bolj zdravi. Žene se hvalijo, dc imajo nebesa, kar možje zganja ne pijejo. Ljub mic r hisi prebira, bolji zirez in obleko imajo, pa tudi za otroke bolj skerbijo. — Se zganja rlo vnrrati jc pa veliko bolj lehko, kakor se ga po malem odvadili.
ljudi, posebno za domače skerbi nima, on je vero zatajil, in je hujši od nevernika,u uči ev. Pavi.
6. Žganje človeški rod kvari ( ferderbuje), in ljudi na duši in truplu srote in sromake stori po tistih krajih, po kojih se ljudje v žganje zgubijo. Otroci nosjo pregreho svojih starišev, in so červiveinu sadju podobni, boletni na trupli, vbogi na duši. Skušnja uči, de jc dete že materniga mleka pijano, kojemu žganopivka persi da. Otroci, ki žganje pijejo, ostanejo paglovci, kakor kužeki drobni, kojiin sc za to žganje daja. v) Otroci od žganja že v mladih letih bolehajo, so terde glave, tcrinaste volje, in se nc dajo učiti; nimajo veselja do molitve, nc do dela. fujejo. kako oče hudo dela, kaj mati spočne, kako sc kolneta. se vsega tega nauče. Strah božji take otroke zapusti, neki hudi duh jih obsede, i z rastejo hudodelci brez vere in brez Boga.
(konec sledi, t
ltazgletl |»» kc»r*aii*kiui svetu.
Angleško. Dve leti jc, kar sc je glasovitni Dr. Ncvvman v naročje katoliške cerkve verniI. Od uniga časa je njegov zgled nasledovalo 131 učeneov dohtarjev, profesorjev na visokih angleških šolah.— Zaspanci! lenuhi! bistroumni mračniki! zmed učeniga sveta, — poglejte, kje vestni, modri in zares učeni ljudje svoj pokoj najdejo.
Bero I in. IVongeanski matopir. Bukvar Gcrhard, pred 10 leti od vsih spoštovan mož. se je bil dal Dov-jatu k rougeaustvu zaslepiti. Ta mož jc v novi veri tako v isoko stopnjo dosegel, de je ženo iu osmero otrok popustil, ter bežal v zemljo svobode — Ameriko.
Francosko. Po prizadevnosti jezuita O. I.am-biljuta se natiska na Francoskim pravi i/.pis predpevnika (autiphoiiariumaj sv. Gregorja. Dragi rokopis, kteriga je bil papež Adrijau I. okoli leta 790. Karolu Velikima poslal, so bili Benedektinarji sv. Gala ohranili. Tako bo moč priti do čistiga vira Gregorjanskiga petja, k čimur je Kari veliki francoske pevce vabil, rekoč: Revertintiu vos ad fontem B. Gregorii; manifeste enim corrupistis cantilcuam ecelesiasticam.
Krakav. G. V. Vietovski , navdihnjen z gorečo ljubeznijo za vero in narod, si je storil nalogo, izverst-ne iu koristne bukve v katoliškim duhu ua svitlo dajati. To delo, bodi Bogu hvala, mu dobro gre od rok. V tečaju eniga leta je peršlo več lepih bukev na svitlo, zmed kterih so posebne cene spisi Karla A nt oni c-vieza: — Dogodbe Zofije (povesti plemenite gro-fuijc Tarnovske); — Dnevnik obhodnic (misionov) na izhodu od duhovna M a ti svet a; —Življenje Ivana T a r u o v s k i g a i u P c t c r S k a r g a i u njegovo stoletje. Za to leto je zopet nekaj znamenitiiih del perpravljenih, ktere bodo katoliško slovstvo na Poljskim lepo obogatile. — Kako veselo jc slišati, de se med našimi brati Poljaki cerkveno slovstvo tako prijazno razcvita. Bukve v keršanskim duhu pisane so v resnici ljudstvu to, kar jc zeljšem in sadicam pohlevna rosa; tega sc prepriča, kdor ima z ljudmi opraviti in jim dobrih bukev pervošči. Kolikokrat človeka ena sama beseda
"J \i se dolgo, kar je mož umeri, kteri je rer let žganje pil, pa tudi zena ga je rada pila. On je bil skoro rsak dnu pijan, in se je pijance v postela vlegel Imel je rretero otrok. Pervo je bilo dekle na da si in trupli zdrmro; alj to dekle sta imela, poprej ko sla žganje piti zavrl«. Trije ostalih, dra fantira in eno deklice, so bili trepi t bebrri J vbogi na truplu in na duši. Tih troje pa sta dobila potem, ko je bil on rsak dan zganja pijan. Hrez sle ril a je po srci* otrok sromakor in sirot, kojih so starini od zganja pijani spočeti. Kako Itudu, k iko st rasno je to za starise !
na vso druge misli r. a verne, in vse drage občutke v njegovim sercu obudi, kot jih je popred imel! Ce pa %e kratka beseda toliko utori, koliko se le bukve polne lepih besed in zveličavnih naukov, ktere pridni bravec v njih pobira, kakor čebelica med po cvetlicah!
Geneva v Š v a j ci. V Gencvi, stolnim mestu kalvinizma in Kimu protestantizma, je bilo leta 1815 eamo 34)00 katoličanov; zdaj se je to število z nasclo-vaniem zc do 12,000 naraslo. Imajo že bolnišnico in v nji mile sestre, dekliško šolo, dobre katolške novice „Observateur de Genčve", in zdaj na spomlad imajo začeti zidati stolno cerkev rXotre Dame de Gčneve." Duhov-njani ali farmani pridejo v>ak dan delat, in iz čietiga bogoljubniga čutila nočejo nič plačila jemati.
Iz IIu kare sta. Angelo Parzi, bolgarski škof. apostolski namestnik v Serbii in Valahii. jc dobil od sultana veliki red rNišan Iftihar" (znamnje slave) v be-linih ali diamantih z odpušenjem odrajtvil (taks), ker je dve katoliški cerkvi zidati odmenil, k čimur je od sultana privoljenje dobil.
Iz Sardinije. Akoravno je bivši pečavnik Si-kardi mnogo krivic in pregreškov storil, se vendar mora spoznati, de eden zmed vzrokov, zakaj de se je pečav-ništvu odpovedal. je tudi ta. ker ni hotel v pograbljenjc (konfiskacio) katoliških posestev pervoliti. Zbor je iskal de naj v to misel predlog napravi; on je pa odgovoril: ,,tega nc bom storil, rajši iz pečavništva stopim." Tedaj sc jc tudi temu deržavniku mrena iz oči oterla. ter jc spoznal, dc so strasti nenasitne. rStregau in enake novice, ktere vedno nove krivice tirjajo. so zamogle pečavnika prepričati, de se z ritnisko poljudnostjo ( po-polernostjo) lic more daleč priti.	Zagreb, list.
Iz llima. Sv. Oče mislijo g. Ilugucsa. novnjor-škiga nadškofa v severni Ameriki kardinala narediti. Ta mož. zmed naj •rlasovitniših katoliških govornikov, je peršel v eerkvenih opravilih vKim, in v cerkvi sv. Andreja pridiga. kjer ga tudi mnogo protestantov posluha.
To skau.s k o. Pogoja med papežem in toskansko vlado mende naslednje poglav itne člene obseže: Perpusti posvetnim sodnijam razsodbo v cerkvenih zadevah, vender z nekterimi izjemami: pusti jim tudi varske ali pa-tronatne •kolišinc: perlastuje pa svetimu Očetu pravico sc na njega oberniti t apelirati). Skofam vsvčstuje polno natiskarsko pravico: duhovstvu pridigarsko svobodo; za-verže placet in kakor nekteri pravijo, tudi cxequatur, in stavi zakon pod cerkvene postave.
Dunaj. Sliši se, de bo v deržavno službo stopil g. Florencourt. kteri se je nedavno v katolško cerkev vernil, in je že v Frankobrodu z grofa m Tunam mnogo tovarševal.
Peš t a. V Pesti so napravili društvo za razširjanje dobrih bukev po nizki ceni. Iti. sušca so imeli pri visokoeast. škafu Mihelu Fogarassv sosebno zbiraljšc. pri kterim je bilo mnogo udov posvetniga in duhovskiga stati ti. Zbrani so se posebno obveselili, viditi ined seboj predsednika sploh spoštov aniga g. grofa Karol\-a. kteri si jc s tem ncpozabljiv spomin postavil, de je nasvetuval. ilc naj se napravi društvo po podobi francoskima katoli-kiga društva rBcvue" s posebnim ob-ziram na potrebe izobraženih liudi in keršanskiga dru-minskiga življenja. Ta nasvet jc bil z živo pohvalo sprejet in odbor odločen, kteri bo temu primerno osnovo in oglas napravil. — kako protrebne in zveličavne de so take društva, slehern lahko spozna, kdor ne dremlje, zakaj človek je večji del tak, kakoršniga izreja naredi, in zlasti mladi človek je k temu navdihnjen, k eimur
ga njegove okoljšine in dobre bukve navdihnejo. Per komur v mladih letih ni bilo keršanskiga spodbujenja, tadi v doletnosti ne bo hitro keršanskiga življenja. Torej je treba, takorekoč, s silo dobre bukve med ljudi razširjati, ker tudi od dobriga velja: „semper aliquid ha>ret (vselej se nekaj prime"). Nedavno sta bila človeka nekaj vikšiga stanu čez nedeljo na kmetih; eden je že sabotovečer prašal. kiulaj bo v nedeljo duhovno opravilo in je bil res v nedeljo zjutraj in ob desetih per sv. maši in pridigi; drugi se je hotel skorej posili ogniti, dc bi še enkrat ne bil. Otlkod je ta razloček? Pervi, sin kmetiških staršev, jc bil v otročjih letih pri-ilin šolar in dober deček, kakor sim ga sam poznal; drugi je bil v čisto druzih zadevah . . . Društvo za razširjanje dobrih v keršanskim duhu pisanih bukev — skoz verste učenost je tudi pri nas na glas vpijoča potreba. rtinam!
Norvcgija. katoliški oznanovavce (misionar~) Sigismund Srot, že več let zbira po Nemškim. Laškim in Avstrianskim radovoljne pripomočke za katoliško cerkev. ki sc bo v kristjani!. glavnim norveškim mestu zidala. Ta cerkev bo ondi perva po vpeljanim lutcranstvu 1. 1538 in zbiraljšc vsili po deželi raztresenih katoličanov, ter semenišč, od kodar se bo sv. vera razširjala. Ta zemlja že 300 let ni v i d i I a katoliške cerkve, in nikakoršniga razodevanja katoliškiga življenja ne.
Lipsko. Nova postava. 13. svečana do saksonskih stanov dana, obseže med drugim naslednjo naredbo: „kdor bi v očitno pohujšanje v besedi, pisanju ali kakor koli si botli nespoštljivo, zasinehovavuo in zasra-movavno zagrešil proti Bogu, božjim rečem, ali drugim rečem, ktere so kterimu zmed obstoječih vernih društev svete, naj sc kaznuje z ječo do dveh let."
H i m. Sv. Oče si mislijo telesno stražo iz Ilclgi-aneov napraviti. To je srečna misel . ker Delgianci so glasovitni zavoljo svoje naklonjenosti k svoji materi katoliški cerkvi, in zavoljo svojih izobraženih vojniških častnikov.
Parsko. kdor hoče gerški kralj biti. mora greško vero na sc vzeti. Kralj Oton je mende zavoljo tega v Monakov pcršcl . de bi dobil iz Parskc katolške vladajoče hiše naslednika. Pa žc dva kraljeviča sta odbila ponudbo, in nočeta katoliške vere za kraljev sedež zamenjati. To je pošteno ! Ako vladarji podložnim pokažejo, de so stanovitni v veri, bodo tudi podložni, pa tudi zvesti vernimu vladarju.
SladkopKcck nc Iztla.
V grudnu predlanskiga leta je bogat Amerikanec stanoval v neki veliki gostivnici v Parizu. V svoji spavnici je imel zraven dnara in druge drage robe tudi nekai steklenic (llaš) sladkih pijač. Cez nekoliko dni spazj tujic. de je v hranilnici nekaj križem, in de une sladke pijače prceej manka. Slakopivčika zasačiti, stekleniške vratc s sajami poinaže, ki jih je z dimnika liastcrgal. Precej druziga jutra. od svojih opravil domu grede, sreča na stopnicah hišniga služeta. in vidi, dc ima zlo sajaste (černe) ustnice. Brez vel ko lagoja malopridneža za roko prime, in pred zerkalo (gledalo, špegel) pelje, ker zoper tako pričo ni bilo moč tajiti, spozna streže h v o j greh. in prosi prizanaše. ki jo je tudi dobil. Zdaj so mu tudi domači jeli še druge tatvine natolevati, in njih sum se je poterdil. ko njegov kožjiiak (h kožo prevlečeno skrinjico) preišejo, najdejo še ninozih reci, ki jih je bil tatovič nakradil. -- Tako sc hudobija ozori. in pride na dan pred ali potlej.