1 petek, 13. januarja 2023 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 13. januarja 2023, leto 8, šte­vil­ka 1 Namesto zime pomlad Medtem ko je bila Velika planina v preteklih mesecih skoraj ves čas pokrita s snežno odejo, so obiskovalce ob novem letu namesto zimske idile in razgledov pričakale pomladne temperature in sem in tja tudi kak teloh. Na Veliki planini trenutno najdemo le še kakšno zaplato snega, sprehajalci pa pokažejo tudi fotografije znanilcev pomladi, sicer redkih v tem času. Klara Mrak Velika planina – Četudi zima noče in noče pokazati prave­ ga obraza, je bilo med zad­ njimi prazniki na Veliki pla­ nini kar veliko ljudi. Koče, ki enolončnice in drugih pla­ ninskih jedi. Pogreli se bo­ ste lahko v notranjosti gostil­ ne ali na zimski plaži ob zunanjem ognjišču z razgle­ dom na Ljubljansko kotlino. Obiskovalcem pa pred obi­ šče. Urejene bodo tudi pro­ ge za tek na smučeh, med zimskimi počitnicami bo or­ ganizirana šola smučanja za najmlajše. Vsi že nestrpno pričakujejo napoved snežne pošiljke, saj so že več kot obratovanjem smučišča po­ vezani tudi višji stroški (energenti, elektrika, večje število zaposlenih, več obra­ tovalnih ur) in se tako kot tudi na drugih smučiščih zimska sezona sama od sebe Zaplesali v leto 2023 V središču Kamnika je okoli tisoč petsto obiskovalcev v novo leto stopilo z domačim Ansamblom Viharnik. Maša Likosar Kamnik – V Kamniku se je decembrsko dogajanje, za katero je poskrbel Zavod za turizem in šport Kamnik, začelo že 2. decembra, ko so smrečice na mestni ulici Šu­ tna okrasili otroci iz kamni­ ških vrtcev in šol, z večer­ nim prižigom sveč pa je uli­ za tem je Kamnik utripal s skupino Big Foot Mama. Ka­ mniški mladi rokerji Before Time so zadnji četrtek v letu 2022 razgreli množico. »Zgodil se je nepozaben glasbeni večer, ki ga bo Ka­ mnik še dolgo pomnil,« so dejali na zavodu. Za glasbe­ no poslastico sta na predzad­ nji dan leta poskrbeli skupi­ Ob vstopu v novo leto je zbrane na Glavnem trgu zabaval Ansambel Viharnik. / Foto: Blaž T. Muc Na Veliki Planini so trenutno le zaplate snega. / Foto: arhiv Velike Planine se oddajajo, so bile polne tako rekoč vse dni. Med pra­ zniki je prišlo tudi veliko obiskovalcev iz tujine, pred­ vsem so zabeležili večji obisk hrvaških in italijan­ skih gostov. Na predbožični večer so kljub odpovedani polnočnici izvedli pohod z baklami do kapele Marije Snežne, pohodniki pa so v soju ognja lahko prisluhnili zanimivim zgodbam s plani­ ne. Ob kapeli se je zbralo lepo število ljudi, ki so pre­ pevali božične pesmi in uži­ vali v jasni noči. skom gora in planin svetuje­ jo, da vnaprej preverijo vre­ menske razmere, se primerno oblečejo in obuje­ jo. Čeprav se pogosto zgodi, da je dolina več dni zavita v meglo, planine pa se kopajo v soncu, na Veliki planini ni vedno tako. Razmere na pla­ mesec dni v nizkem startu, da končno začnejo zimsko sezono. Izgube ne pričakujejo Cene vozovnic ostajajo enake kot lani Ko bo na Planini zapadlo do­ volj snega, bodo odprli tako smučišče kot tudi sankali­ že zadnjih nekaj let, seveda z nekaj izjemami, srečujejo s pomanjkanjem snežnih naprav. Redkokdaj so zim­ sko sezono (smučanje) odpr­ li že v decembru. Navadno pa je bilo v zadnjem mesecu leta snega dovolj vsaj za otroške vragolije, sankanje, sprehod po snegu. Ker so z Velika planina je kljub zapr­ tim smučarskim progam tudi v zimski sezoni dobro obiska­ na, saj se veliko obiskovalcev, tako domačih kot tujih, od­ pravi na sprehod, veliko pa jih tudi najame koče in si pri­ vošči večdnevni oddih. Priča­ kujejo pa nekoliko manjši prihodek tako pri prodaji vo­ zovnic kot tudi v gostinstvu, kolikšen, pa je odvisno od vremenskih razmer. Če je vreme lepo, je obiskovalcev kljub vsemu kar veliko. Če je vreme slabo, pa se upad obi­ ska pozna ne glede na letni čas. Cene vozovnic za zdaj ostajajo enake kot v letu 2022. Sicer pa obiskovalci Velike planine skozi vse leto prihajajo iz različnih držav, največ gostov je iz Evrope – Italije, Nemčije, Avstrije, Če­ ške, Hrvaške in Francije. OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE KULTURA ŠPORT Končan prvi korak zbiranja hišnih imen Usmerjeni v tisto, kar pelje naprej Glasbeni poslastici Občina Kamnik se je v lanskem letu pridružila projektu zbiranja hišnih imen. V prvem koraku so zajeli krajevne skupnosti Tunjice, Kamniška Bistrica, Šmartno v Tuhinju in Motnik. Na osrednji občinski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti je zbrane nagovoril predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Zadnji mesec lanskega leta je Dom kulture Kamnik med drugim gostil tradicionalni koncert Mestne godbe Kamnik in Božično-novoletni koncert pevskega zbora, orkestrov in baleta Glasbene šole Kamnik. Tea Repnik dvakrat osvojila zlato stran 2 stran 3 stran 6 Prijeten sprehod, a pazljivo glede megle Smučišče na planini je odvi­ sno le od naravnega snega, saj umetnega zasneževanja nimajo. Na Veliki planini se finančno ne pokrije, izgube ne pričakujejo. Obiskovalcem pred obiskom Velike planine svetujejo, da vnaprej preverijo vremenske razmere, se primerno oblečejo in obujejo. Čeprav se pogosto zgodi, da je dolina več dni zavita v meglo, planine pa se kopajo v soncu, na Veliki planini ni vedno tako. Ne glede na to, da so na Ve­ liki planini trenutno le za­ plate snega, je sprehod med pastirskimi kočami prav tako lahko zelo prijeten. Za zaključek pohoda pa se je moč okrepčati v gostilni Ze­ leni rob, kjer ponujajo boga­ to izbiro jedi, od »moder­ nih« rebrc do tradicionalne nini lahko pred prihodom preverimo na njihovi tele­ fonski številki ali s pomočjo spletnih kamer. Upajo na čimprejšnji začetek sezone Tik pred novoletnimi prazniki se je v Hrastniku s finalom šestnajstih najboljših iz predtekmovanja končalo državno prvenstvo v kegljanju za posameznice v kategoriji mlajših članic. stran 10 ca zasijala v vsej svoji lepoti. Kljub slabemu vremenu je 5. decembra potekalo Mi­ klavževanje v organizaciji Kulturnega društva dr. Fran­ ceta Steleta, prižig lučk in odprtje drsališča. »Program je bil zaradi dežja precej okr­ njen, vendar je kljub temu privabil veliko število obi­ skovalcev,« so pojasnili na zavodu. Prednovoletni koncerti za vse generacije Od 28. do 31. decembra so se na Glavnem trgu zvrstili prednovoletni koncerti, ki so bili zelo dobro obiskani. Prvi dan so občinstvo dodobra ogreli legendarni Čuki, dan ni Tabu in LPS, ki sta kljub nekaj kapljam dežja popol­ noma razgreli kamniško pu­ bliko. V novo leto pa je staro in mlado odplesalo s kamni­ škim narodno-zabavnim Ansamblom Viharnik in ognjemetom ob polnoči. Na zavodu ocenjujejo, da je v središču Kamnika silve­ strovalo okoli 1500 obisko­ valcev. »Vesel sem, da smo v Kamniku ohranili decembr­ ske prednovoletne koncerte in da vsako leto zajamemo vse generacije,« je ob tem dejal Luka Svetec, v. d. di­ rektorja Zavoda za turizem in šport Kamnik. 16. stran Tudi v Kamniku za pravice pacientov Aleš Senožetnik Kamnik – Pred sredino stav­ ko zdravnikov je v torek po­ poldne potekala tudi stavka pacientov – prva tovrstna pri nas. Z Iniciative Glas ljud­ stva, ki je bila pobudnica stavke, so sporočili, da stav­ ka ni uperjena proti zdrav­ stvenim delavcem znotraj sistema javnega zdravstva, temveč gre za poziv za obno­ vo javnega zdravstva pri nas. Stavka je bila napovedana tudi v Kamniku in je poteka­ la že po zaključku redakcije Kamničan-ke. Protestniki so med drugim zahtevali, da se vsem zagotovi dostop do osebnega zdravnika in od­ pravi druge anomalije v si­ stemu, v Kamniku pa so po­ zvali tudi k ohranitvi kamni­ ške urgence. Kot smo po­ drobneje že poročali v prej­ šnji izdaji Kamničan-ke, znova namreč grozi ukinitev kamniške urgence. Delovna skupina na ministrstvu za zdravje je namreč pripravila osnutek reorganizacije mre­ že nujne medicinske pomo­ či, ki predvideva, da bi paci­ ente iz Kamnika in Komen­ de oskrbovali iz urgentnega centra v Domžalah. Takšne­ mu predlogu so se že pred leti Kamničani odločno upr­ li, na podobno mero nestri­ njanja pa je zdajšnji predlog naletel tudi tokrat. 2 petek, 13. januarja 2023 Občinske novice Več kot dva tisoč pregledov Maša Likosar Kamnik – Zdravstveni dom Domžale je izdal poročilo o delu ambulante za bolezni dojk za občino Kamnik v lanskem letu, za katero je občina lani zagotovila 9.360 evrov. Na pregledu je bilo 900 žensk in 35 moških. Vseh opravljenih pregledov v ambulanti je bilo 2.068, od tega prvih 935. Zabeležili so 61 preventiv- nih in 1.933 kurativnih pregledov, od tega 650 mamografij in 371 UZ dojk. Odkritih je bilo 18 novih primerov karcinoma dojk. Glede na starost so bili do 49. leta ugotovljeni štirje primeri, od 50. do 69. leta trije primeri in nad 70 let enajst novih primerov karcinoma. Vsi pacienti so bili napoteni na nadaljnje zdravljenje na Onkološki inštitut Ljubljana. Kamničan-ka v letu 2023 Uredništvo Kamnik – Časopis Kamničan-ka bo tudi v letu 2023 izšel 22-krat. Predvideni datumi izidov so: 13. in 27. januar, 10. in 24. februar, 10. marec (priloga ob občinskem prazniku) in 24. marec, 7. in 21. april, 12. in 26. maj, 9. junij (priloga Kam čez poletje) in 23. junij, 21. julij (priloga Kamfest), 11. avgust, 1. september (priloga ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine) in 15. september, 6. in 20. oktober, 3. in 17. november ter 8. december (priloga Kamnik decembra) in 22. december. www.kamnik.si Odločbe o finančni pomoči zaradi izpada krme leta 2022 Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme leta 2022. Vsa vprašanja, vezana na izpad krme in na omenjene odločbe, lahko oškodovanci pošljejo na namenski poštni predal: skt-pomoci@gov.si ali pa pokličejo informacijske pisarne Agencije RS za kmetijske trge in razvoj na telefonsko številko 01/580 77 92. OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da bo 13. januarja 2023 na uradni spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2023, in sicer za naslednje ukrepe: – Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo: – posodabljanje kmetijskih gospodarstev – urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov – Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov – Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije – Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore www.kamnik.si Matej Slapar, l.r. ŽUPAN ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Končan prvi korak zbiranja hišnih imen Občina Kamnik se je v lanskem letu pridružila projektu zbiranja hišnih imen, ki je od leta 2009 pokril že 24 občin širše Gorenjske. V prvem koraku so v kamniški občini zajeli krajevne skupnosti Tunjice, Kamniška Bistrica, Šmartno v Tuhinju in Motnik. Klemen Klinar Kamnik – Ob pregledu zgodovinskih zapisov in kasnejšem zbiranju starih hišnih imen z domačini se je izkazalo, da so hišna imena še ohranjena med starejšim domačim prebivalstvom, med mladimi in priseljenimi pa je poznavanje hišnih imen že omejeno. Namen projekta zato ni samo, da se hišna imena zberejo in obeležijo, imen, za označitev s tablico se je odločilo 297 domačij. Najboljši odziv je bil v Krajevni skupnosti Tunjice, kjer je s tablami označenih kar 90 odstotkov domačij s starim hišnim imenom. Hišna imena v krajevnih skupnostih Tunjice in Kamniška Bistrica so zbrana v tiskani knjižici, ki je brezplačno na voljo na sedežih teh dveh krajevnih skupnosti. Imena, zbrana v krajevnih skupno- Občina Kamnik je projekt podprla tudi letos, ko bomo zbrali hišna imena v krajevnih skupnostih Pšajnovica, Špitalič in Zgornji Tuhinj. temveč tudi ta, da uporaba hišnih imen v vsakdanjem pogovoru oživi oziroma se ponovno obudi. K temu bodo veliko pripomogle tudi lončene table, ki so jih brezplačno prejeli lastniki domačij, ki so za to podali pisno soglasje. Na njih je hišno ime zapisano v pristnem narečnem izgovoru, kar bo prispevalo k ohranitvi pestrosti lokalnih narečij in govorov v kamniški občini. Zabeleženih 532 starih hišnih imen V zgoraj naštetih štirih krajevnih skupnostih je bilo zabeleženih 532 starih hišnih stih Šmartno in Motnik, bodo v knjižni obliki zabeležena prihodnje leto. Vsa zbrana imena so umeščena tudi na spletni portal slovenskih hišnih imen www.hisnaimena.si, kjer se poleg imen najdejo tudi zgodovinski podatki o hišah. Cenijo svoja stara hišna imena Prvi korak je zajel krajevne skupnosti Tunjice, Kamniška Bistrica, Šmartno v Tuhinju in Motnik. / Foto: Luka Pogačnik Lanskoletni projekt je bil med domačini izredno dobro sprejet. Pokazal je, da domačini cenijo stara hišna imena ter so nanje ponosni. Predstavljajo del naše nesnovne kulturne dediščine in prav je, da se ohranijo in zaživijo tudi v prihodnjih rodovih. S to popotnico bo Občina Kamnik projekt podprla tudi letos, ko bomo zbrali hišna imena v krajevnih skupnostih Pšajnovica, Špitalič in Zgornji Tuhinj. Zato že Lokacije defibrilatorjev Maša Likosar Kamnik – Dispečerska služba zdravstva zbira podatke o lokacijah naprav AED z namenom urejanja baze podatkov o dostopnih AED na območju Slovenije. V ta namen lahko vsi imetniki naprav AED ​podatke o njihovih lokacijah sporočijo Občini Kamnik, ki bo lokacijo dodala na zemljevid in seznam, objavljen na uradni spletni strani Občine Kamnik (zavihek Lokacije defibrilatorjev). KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 27. januarja 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 19. januarja 2023. na tem mestu lastnike domačij iz vasi teh treh krajevnih skupnosti vabimo, da nam svoje hišno ime javijo na e-naslov klemen.klinar@ ragor.si ali telefonsko številko 04/581 34 16. Lokacije defibrilatorjev v občini Kamnik / Foto: arhiv Občine Kamnik Podatke v izpolnjeni tabeli, ki je dostopna v zavihku Lokacije defibrilatorjev (na dnu strani obrazec – vpis AED naprav), lahko pošljete po elektronski pošti na naslov obcina@kamnik.si. Občina Kamnik bo izpolnjeni obrazec posredovala Dispečerski službi zdravstva, kjer pojasnjujejo, da bodo lokacije naprav​AED ob sprejemu klica s potrebo po nujni medicinski pomoči, kjer se večkrat srečajo tudi z dajanjem navodil za oživljanje, olajšale njihovo delo. 3 petek, 13. januarja 2023 Občinske novice Usmerjeni v tisto, kar pelje naprej Za ohranjanje spomina Na osrednji občinski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti je zbrane nagovoril predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Aleš Senožetnik aprila. »Rekel bi, da sem res vodil vlado narodne enotnosti – po strukturi sodeč. In to je bil poseben čas, ko nas je držal skupaj cilj in različnost ni bila tako pomembna, kot je bila enotnost,« je še dejal in dodal, da osamosvojitev in plebiscitni čas ostajata navdih tudi za izzive, ki so še pred nami. »Časi niso enostavni, nedaleč od nas vihra vojna, nedaleč od nas je padlo brezpilotno letalo, skratka situacija se lahko, Aleš Senožetnik Kamnik – Društvo Demos na Kamniškem je skupaj z Občino Kamnik v Domu kulture Kamnik organiziralo proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo razglasitve izidov plebiscita, ki je potekal 23. decembra 1990. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Društva Demos na Kamniškem Jože Berlec, ki je med drugim pozdravil tokratnega slavnostnega govorca Lojzeta Peterleta, predsednika prve slovenske vlade. »V posebno čast mi je, da je danes med nami predsednik osamosvojitvene, Demosove vlade, ki pa je bil že spomladi leta 1990 tako daljnoviden in povezovalen, da je v vlado sprejel tudi ministre takratne opozicije – oblikoval je nekakšno vlado slovenske enotnosti,« je povedal Berlec, poslanec državnega zbora Matej Tonin pa je med drugim opozoril, da je Slovenija tudi danes pred ključnim vprašanjem, »ali se bomo osredotočali na stvari, Lojze Peterle, slavnostni govornik na slovesnosti ob tokratnem prazniku / Foto: Aleš Senožetnik ki nas delijo, ali pa na tiste stvari, ki nas povezujejo«. Peterle je v svojem nagovoru orisal nekatere dogodke izpred 32 let. Kot je med drugim poudaril, so se ljudje že aprila 1990 na prvih demokratičnih volitvah v takratno skupščino odločali med Demosovim programom samostojne Slovenije in nadaljevanjem poti v morda nekoliko spremenjeni Jugoslaviji. »Trdim – kot politik, državljan in malce zgodovinar – da ne bi imeli nobenega plebiscita, če ne bi takrat, tudi s pomočjo domoljubov in demokratov v Kamniku, zmagal Demos z državotvorno idejo,« je med drugim povedal Peterle in dodal, da je plebiscit, ki je sledil, potrdil voljo, ki se je izkazala Kulturni del prireditve je popestril tudi Mešani pevski zbor Odmev Kamnik. / Foto: Aleš Senožetnik »V takšnih situacijah ni dobro biti razdeljen, je dobro kaj pozabiti in se usmeriti v tisto, kar lahko pelje naprej,« je o tem, da je tudi v današnjih časih pomembno delovati povezovalno, povedal Peterle. Županje Njive – Na Županjih Njivah se je pred kratkim začela sanacija plazu nad občinsko cesto JP660473. Kot so sporočili s kamniške občinske uprave, bodo dela predvidoma stala 58 tisoč evrov. Izvaja jih Komunalno podjetje Kamnik, in sicer skladno s projektno dokumentacijo in gradbenim nadzorom. V okviru del je načrtovana tudi gradnja opornega konstrukcijskega zidu iz kamna v betonu v dolžini 46 metrov ter kamnitega drenažnega rebra v dolžini devet metrov. V času del velja popolna zapora ceste, urejen pa je obvoz za stanovalce. Že ob koncu minulega leta pa se je zaključila sanacija zidu ob Tunjiški cesti v Košišah, v okviru rednega vzdrževanja občinskih cest je tudi to sanacijo izvedlo Komunalno podjetje Kamnik. Kostavska planina, Prevoje – Ob obletnici bitke na Kostavski planini so se člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in krajevnega združenja Tuhinj skupaj s člani veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik s praporščaki ter društva Dogodek in drugimi zbranimi poklonili spominu na padle borce Kamniško-Kokrškega odreda. »Šestnajst padlih partizanov in še vedno uspelo ohraniti, ter da smo dolžni poskrbeti, »da bomo še naprej živeli v mirni, zdravi, napredni družbi, kjer vlada demokracija, kjer je solidarnost vrednota, kjer spoštujemo drug drugega in živimo dostojno v deželi z neokrnjeno naravo«. Druga decembrska slovesnost je potekala po božiču pri spomeniku na Prevojah v Zgornjem Tuhinju. S polaganjem cvetja so se spomnili 192 padlih, med katerimi so bili tudi vodja ameriške Spominska komemoracija na Kostavski planini / Foto: Občina Kamnik žalibog, še vedno spremeni na slabše. V takšnih situacijah ni dobro biti razdeljen, je dobro kaj pozabiti in se usmeriti v tisto, kar lahko pelje naprej,« je sklenil Lojze Peterle. Poleg zastavonoš kamniških veteranskih in domoljubnih organizacij so v programu prireditve, ki jo je zasnovala dr. Marjeta Humar, režiral pa Boštjan Štorman, sodelovali Mešani pevski zbor Odmev Kamnik pod vodstvom Anice Smrtnik, kantavtor Daniel Artiček - Dane, godalni kvartet Emona in Trio Jutro. Z recitacijo je prireditev popestril Rok Bohinc, za vezno besedo pa so poskrbeli Barbara Božič, Matic Maček, Nejc Rajter in Neža Močilnikar. Pogostitev so pripravile članice Društva podeželskih žena Kamnik Komenda. Sanacija plazu Aleš Senožetnik Pred koncem leta sta potekali vsakoletni spominski slovesnosti ob obletnicah dogodkov na Kostavski planini in ob spomeniku na Prevojah. več ranjenih v bitki na Kostavski planini je del krute zgodovine slovenskega naroda v drugi svetovni vojni,« je na prireditvi, ki jo je povezoval Igor Žavbi, med drugim povedal kamniški občinski svetnik Sandi Uršič, ki je nagovoril zbrane in podrobneje orisal okoliščine bitke, ki je potekala v noči na 24. december 1942. »Vse žrtve so del zgodovine slovenskega naroda. Zato moramo vztrajati pri ohranjanju spomina na zgodovinske dogodke in ga širiti tudi med mladimi, saj generacije, ki niso občutile vojnih strahot, mir in svobodo jemljejo kot nekaj samoumevnega,« je še dodal Uršič. Predsednik kamniškega združenja Igor Kanižar pa je začel z mislijo ponosa in veselja, da lahko udeležence nagovoril v slovenskem jeziku. »Zavedati se moramo, da to, da danes govorimo slovensko, ni samoumevno. Tako za obstoj jezika kot obstoj domovine smo se Slovenci morali večkrat boriti,« je dejal in opozoril na to, da smo Slovenci morali skozi zgodovino večkrat po trnovi poti, a se nam je kot narodu vojne misije kapetan Charles Fisher ter dr. Peter Držaj, ki sta 26. decembra leta 1944 padla v Češnjicah, ter narodni heroj Martin Kotar, komandant Tomšičeve brigade, ki je padel v Tesnicah pri Vrhpolju. Na dogodke v času druge svetovne vojne v okoliških krajih je v svojem govoru opozoril Igor Kanižar. »Stojimo pred pomnikom, postavljenim ljudem, ki so se v času NOB v letih 1941–1945 borili za svobodo slovenskega naroda. Zato je prav, da se ne samo danes, ampak tudi jutri in v naši prihodnosti spominjamo groznega trpljenja, ki ga je povzročila druga svetovna vojna, spominjamo zgodovinskih dogodkov in počastimo padle borce v tem skupnem grobišču, ki so padli na območju Menine planine, žrtve fašističnega nasilja ter padle domačine med NOB v teh krajih,« je med drugim povedal ter se dotaknil tudi pomena plebiscita, na katerem smo se Slovenci izrekli za samostojno državo – slovesnost je namreč potekala prav ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Koncesija za pokopališko dejavnost Sanacija plazu na Županjih Njivah / Foto: Občina Kamnik Kamnik – Občina Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik sta pred koncem leta sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zagotavljanja 24-urne pogrebne dežurne službe in izbirne občinske gospodarske javne službe upravljanja pokopališč na območju občine. Komunalno podjetje Kamnik bo tako upravljalo pokopališča Žale, Podgorje, Mekinje in Nevlje. Javno službo je podjetje začelo opravljati s 1. januarjem. A. Se. 4 petek, 13. januarja 2023 Občinske novice, mnenja Zlati in diamanti pari Stopili skupaj za pomoč družinam Decembra so zakoncem, ki so v preteklih dveh letih praznovali diamantno ali zlato poroko, podelili priznanja in cvetje. Na Osnovni šoli Marije Vere so otrokom in njihovim staršem, ki ne živijo v obilju, podarili dobrodelne pakete. Maša Likosar Če stopimo skupaj, lahko zgradimo velike stvari Kamnik – Dobrodelne pakete je svet staršev omenjene šole tokrat pripravil že četrtič in po dvoletnem premoru zaradi epidemije zopet razveselil socialno šibkejše družine. Kot je pojasnila Renata Rihter, predstavnica sveta staršev Osnovne šole Marije Vere, je pri zbiranju finančne pomoči sodelovala celotna šola. »V posamezne razrede smo ali postavili hranilnike, v katere so učenci metali kovance, ali pa je denar v posameznem oddelku eden od otrok zbiral v kuverti,« je pojasnila in dodala, da so nekateri starši prispevali tudi večje zneske denarja. »Za kar se jim še posebno zahvaljujemo,« je poudarila. Zbrali so 979,24 evra, z velikodušnimi donacijami pa so jim pomagali tudi drugi posamezniki in podjetja. »Primož Zupan nam je zadnji trenutek priskrbel kombi, da smo paketke lahko dostavili v šolo. Posebna zahvala gre predsedniku sveta staršev Blažu Pirnatu, brez njegove ideje, časa in energije ti paketki ne bi nastali. Tako pa so se, verjamem, trinajstim družinam prižgale iskrice v očeh, saj jih je v paketkih pričakalo kup dobrot,« je poudarila Rihterjeva, ki je vesela, da so na njihovi šoli z odliko izpeljali dobrodelno božično akcijo. »Še enkrat se je potrdilo, da če stopimo skupaj, lahko zgradimo velike stvari.« Maša Likosar Kamnik – Na slovesni podelitvi, ki je v začetku decembra potekala v gostišču Marjanca, so diamantnim in zlatim parom Društva upokojencev Kamnik, torej tistim, ki so poročeni že petdeset in Diamantno poroko so praznovali: Antonija in Jože Hudoklin, Marija in Stanislav Pavlič ter Katarina in Dominik Vake. šestdeset let, podelili priznanja in cvetje. Ker v decembru leta 2021 razmere niso dopuščale podelitve, so se na Društvu upokojencev Kamnik odločili, da združijo Zakonci, ki so v preteklih dveh letih praznovali petdeset in šestdeset let zakonskega življenja / Foto: arhiv Občine Kamnik vse jubilante in jih skupaj povabijo na praznovanje. Srečanja se je udeležil tudi kamniški župan Matej Slapar, ki je jubilantom dejal: »Prav vi ste tisti, ki dobro Nov mandat za Novo Slovenijo Ivanka Učakar, občinska svetnica NSi Kamnik Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi V nedeljo, 20. novembra 2022, smo kandidati NSi za občinske svetnike 2022 – 2026 vznemirjeno čakali rezultate volitev. Po mesecu dni kampanje, ko smo organizirali dogodke, dežurali na stojnici, delili kartice s prošnjo za prednostni glas, predstavljali poglede na to, kaj je nujno potrebno zgraditi in urediti v naslednjih letih, smo se spraševali, ali boste volivci prepoznali našo zavezanost, da delamo za skupnost, našo iskrenost, našo vztrajnost naše vrednote. Bo rezultat boljši ali slabši kot pred štirimi leti, saj so v tekmi novi igralci? Komu bo uspelo zbrati dovolj prednostnih glasov, kdo bo izvoljen? Proti jutru je postalo jasno: od 10.438 oddanih glasov ste jih Novi Sloveniji – krščanskim demokratom namenili 1788 oziroma 17,13 %. NSi je zasedla drugo mesto, dobila je 5 mandatov. Svetniki so: Bojana Pančur, Vojko Tonin, Anton Iskra, Matjaž Šporar in Ivanka Učakar. Hvala vsem volivkam in volivcem, ki ste prepoznali naše delo in rezultate v preteklem obdobju in ste nam dali svoj glas! Za vaš trud hvala vsem 29 kandidatkam in kandidatom, ki ste se izpostavili in odločilno pripomogli k dobremu rezultatu. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Rezultat je velika odgovornost. Z delom smo pod vodstvom župana Mateja Slaparja in v sodelovanju s svetniškimi skupinami že pričeli. Potrjeni so mandati, formirani so odbori in komisije. Na februarski seji občinskega sveta nas čakajo prve vsebinske točke. Zavezujemo se, da bomo delali po svojih najboljših močeh. Temeljne vrednote, ki opredeljujejo naša ravnanja, so pravičnost, varnost, človekovo dostojanstvo in ustvarjalnost ter trajnostni razvoj in solidarnost. Občino Kamnik vidimo kot območje priložnosti in gospodarskega uspeha. Ustvarjali bomo čim boljše poslovno okolje in tako zagotavljali pogoje za dostojno in varno življenje. S projekti in investicijami bomo poskrbeli za pogoje za dobro življenje posameznikov in družin, da bomo zdravi in varni, izobraženi, da bomo kvalitetno preživljali prosti čas. Delali bomo za sodobno infrastrukturo, za višjo kakovost bivanja, za občino medgeneracijskega sožitja, za prostore izobraževanja, kulture in športa. Za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Za peto slovensko besedo so poskrbele Ljudske pevke Predice, za domače viže pa harmonikar Jože Jagodic. / Foto: arhiv Občine Kamnik Zlatoporočenci so bili: Cvetka in Zvonko Cvek, Mihelca in Marjan Baloh, Marija in Pavel Drolc, Marija in Emil Grzinčič, Marija in Anton Kuhar, Marija in Peter Mlinar, Šerifa in Šerif Mujanović, Antonija in Franc Petek, Olga in Vid Pirš, Marija in Fortunat Trbovšek, Anica in Janez Vrhovnik ter Nada in Jože Zupančič. veste, kako ohranjati uspešen zakon s sodelovanjem, da je treba prisluhniti drug drugemu in se dopolnjevati ter nikoli obupati. Želim vam, da v popolnosti živite še naprej in prenašate vrednote spoštovanja, ljubezni, potrpežljivost tudi na nas. Hvala, da ste pošteni in delavni. To je vse, kar si vsak lahko želi. Iskrene čestitke!« Predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak je ob tem dodal, naj se imajo radi, naj drug drugega spoštujejo ter se medsebojno podpirajo. Na podelitvi so za peto slovensko besedo poskrbele Ljudske pevke Predice, za domače viže harmonikar Jože Jagodic, za vezno besedo pa Milena Brajer. Za učinkovitejše posredovanje Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamniška Bistrica so v okviru akcije Za boljši jutri, ki jo Zavarovalnica Triglav izvaja že devet let, prejeli donacijo v višini 3600 evrov. Maša Likosar Kamniška Bistrica – V Prostovoljnem gasilskem društvu Kamniška Bistrica, ki pokriva dve krajevni skupnosti, in sicer KS Kamniška Bistrica in Godič, kjer je okoli tri tisoč prebivalcev, bodo odslej še učinkoviteje posredovali, saj bodo donacijo Zavarovalnice Triglav namenili za nakup opreme za operativne gasilce. »Želimo zagotavljati varnost občanov pred požari, poplavami in drugimi naravnimi nesrečami, zato smo zelo hvaležni za pomoč,« je povedal Nejc Koželj, predsednik društva PGD Kamniška Bistrica, kjer so imeli v lanskem letu 32 intervencij, od tega je bilo največ požarov, in sicer gozdnih požarov, požarov v stanovanjih in drugih objektih, ter tehničnih intervencij, kot sta pomoč pri vetrolomu in črpanje vode. Zavarovalnica Triglav je v sklopu novoletne preventivne akcija Za boljši jutri ob Zavarovalnica Triglav je z donacijo podprla gasilce PGD Kamniška Bistrica. / Foto: arhiv PGD Kamniška Bistrica koncu lanskega leta podprla 26 preventivnih projektov po vsej Sloveniji, v vseh devetih letih pa jih bo skupno že 230. Različnim organizacijam pomagajo pri nakupu defibrilatorjev, ultrazvočnih in EKG-aparatov ter drugih življenjsko pomembnih medicinskih pripomočkov. Podpirajo tudi gasilska društva in zveze po vsej državi ter številne druge projekte na področjih zdravstva, vzgoje in izobraževanja, civilne zaščite, poplavne in prometne varnosti. V Območni enoti Ljubljana so lani sredstva namenili prostovoljnim gasilcem v osrednji Sloveniji, saj so, kot pojasnjujejo na zavarovalnici, gasilci tisti, ki se prvi spopadejo s posledicami raznih nesreč ali včasih tudi našega nespametnega ravnanja. »Še naprej se zavzemamo za to, da bo čim več gasilcev varno in učinkovito opravljalo svoje humanitarno poslanstvo. Tako smo tudi letos podprli nakup nujno potrebne opreme za operativne gasilce, v sklopu naše tradicionalne akcije pa tudi sicer poudarek dajemo tistim projektom, ki puščajo pečat v lokalni skupnosti in pomagajo ljudem,« je povedal Roman Kračun, vodja prodaje v Območni enoti Ljubljana Zavarovalnice Triglav. 5 petek, 13. januarja 2023 Aktualno Tri desetletja častniške organizacije Sredi decembra, natančneje 17. decembra 1992, je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih častnikov, organizacija Kamnik. Marjan Schnabl Kamnik – Pomembno obletnico smo člani sedanjega Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik Komenda ob priložnosti tradicionalnega prednovoletnega srečanja proslavili v gostišču pri Mlakarju na Duplici. Prehojeno pot, vlogo, pomen in delovanje našega združenja smo zaradi lažjega razumevanja naše dejavnosti razdelili na 16 pomembnih segmentov, in sicer: Članstvo; Akti OZSČ Kamnik - Komenda; Uniforme, oznake, oprema; Prapor, pohodna zastava, spominski trakovi, žebljički; Programi, plani, naloge; Finance, dohodki, izdatki; Koordinacija veteranskih in domoljubnih društev; Letni zbori, posveti, konference, sestanki; Pohodi, ekskurzije, izleti; Proslave; Predavanja, razstave in druge kulturne dejavnosti; Strelstvo in ostale športne aktivnost; Družabna sreča- nja in častniški plesi; Priznanja, pohvale, nagrade; Objave, članki, strokovna literatura; Spominske slovesnosti, komemoracije, zadnje slovo. Opravimo od šestdeset do osemdeset aktivnosti O vseh naštetih dejavnostih je predsednik združenja Marjan Schnabl v kratki obrazložitvi navedel najpomembnejše dogodke in aktivnosti, ki so se zgodile v preteklih 30 letih. Z zajetnim pisnim in slikovnim gradivom bi lahko napolnili več sto strani priložnostnega zbornika ali kakšne druge podobne publikacije. Člani so bili nad podanim poročilom presenečeni, saj je skoraj neverjetno, da vsako koledarsko leto opravimo od 60 do 80 aktivnosti. Z minuto tišine smo se spomnili tudi vseh tistih, ki jih danes žal ni več med nami in so nam zapustili bogato dediščino svojega delovanja v naši organizaciji. Podeljene položajne oznake Zveze Ob tej priložnosti so bile članom Predsedstva OZSČ Kamnik - Komenda podeljene položajne oznake Zveze s 3 meči, 2 mečema in 1 mečem, našitek ZSČ in čini v kovinski in vezeni različici za slovesno in terensko uniformo. Kot novoletno darilo pa je vsak član prejel še knjižno darilo avtorja Dominika Grmeka z naslovom Ni bilo zaman, v katerem je podroben opis nastanka in delovanja Teritorialne obrambe med letoma 1968 in 2002 in aktivnosti v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo v letih 1990 in 1991 na območju Domžal in Kamnika, ki ga je pokrival 55. Območni štab TO. Knjižno darilo je priskrbel naš član mag. Zvonko Cvek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Po uradnem delu smo druženje nadaljevali v sprošče- Člani OZSČ Kamnik - Komenda na Kostavski planini / Foto: arhiv Marjana Schnabla nem pogovoru in obujanju spominov ter že načrtovali delo za prihodnje desetletje. Dan po našem druženju smo se nekateri udeležili Smrt je del našega življenja. Ne glede na to, ali je nenadna ali pričakovana, nas prizadene. Prinaša bolečino, žalost, strah, nemoč. Ljubljana – Organizacija Cmepius je ob izteku leta 2022 v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport podelila nacionalna priznanja za najbolj izstopajoče medna- Vrtec Antona Medveda Kamnik je prvi predšolski zavod v Sloveniji, ki je prejel evropsko nagrado za inovativno poučevanje. / Foto: arhiv vrtca ms/Z odprtimi rokami, s katerim je nadgradil izkušnje in kompetence na področju gozdne pedagogike in drugih alternativnih pedagoških metod. »V Vrtcu Antona Medveda Kamnik se zavedamo, da je nagrada proces dolgoletnega, inovativno načrtovanega dela, katerega povod so otroci v smislu zagotavljanja optimalnega, zdravega razvoja glede na izzive današnjega časa.« Kot so še pojasnili, skozi vsakdanjik trajnostno zagotavljajo izvajanje dejavnosti v naravnem učnem okolju, kjer so otroci gibalno in miselno aktivni. »In ravno zagotavljanje trajnosti, ki je del našega načina življenja v vrtcu, so evropski strokovnjaki prepoznali in nagradili z odličnostjo. Trajnost v pomenu spodbujanja gibanja, proste igre v naravnih učnih okoljih in priložnosti za optimalni razvoj vseh otrok, še posebej otrok s posebnostmi v razvoju. Pridob­ l jena nagrada nas spodbuja, da bomo pri našem delu še naprej kakovostni, inovativni in bomo še naprej strmeli k zagotavljanju trajnosti.« Svetovalna delavka Janja Hudej, ki je bila poleg vodstva vrtca koordinatorka projekta, se je v oktobru udeležila tudi slavnostne podelitve nagrad EITA v Bruslju. OGLASNO SPOROČILO Kamniški Vrtec Antona Medveda je za projekt With open arms/Z odprtimi rokami prejel prestižno nagrado. rodne projekte v programih Erasmus+ in eTwinning ter evropske nagrade za inovativno poučevanje EITA. Med prejemniki prestižne nagrade, lani podeljene drugič, je tudi kamniški Vrtec Antona Medveda, in sicer za projekt With open ar- ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Kamniku in na proslavi na Prevojah v Tuhinjski dolini pri spomeniku 192 padlim borcem NOB. Ko pride čas slovesa Stremijo k trajnosti Ana Jagodic Dolžan proslave ob 80. obletnici bojev na Kostavski planini, do konca lanskega leta pa smo bili prisotni še na dveh dogodkih, in sicer na proslavi Del življenja vsakega posameznika so izgube, nekatere začasne, druge dokončne. Posebej boleča in velika preizkušnja je izguba bližnjega. Proces žalovanja vsak posameznik doživlja drugače in traja od enega do dveh let, napolnjen je s trpljenjem in z bolečino. »Ob izgubi bližnjega večina ljudi najde zadostno podporo in tolažbo v družini in prijateljih. Pogovarjajte se o pokojnem, o skupnih dogodkih, o tem, kako ste ga dojemali, o odhajanju in žalosti ob izgubi. Ob takšnih pogovorih žalujoče prevzame olajšanje, sproščenost in čustvena razbremenitev. Če te možnosti nimate, je pogovor z ljudmi, ki so doživeli podobno izkušnjo, in strokovnjaki za nudenje podpore žalujočim najboljša rešitev,« svetujejo v podjetju Pogrebnik, kjer imajo dolgoletno tradicijo na področju opravljanja pokopaliških in pogrebnih storitev. »Delujemo že od leta 1990, v tem času smo si pridobili izkušnje, predvsem pa zaupanje ljudi. Ko nastopi čas slovesa ljubljene osebe, sta naše poslanstvo in dolžnost, da svojcem pomagamo prebroditi težko obdobje, skozi celoten proces jih vodimo korak za korakom. Ponujamo možnost odločitve in izbire. Poskrbimo za dostojanstveno slovo od pokojnika, pomirimo žalujoče ter jih razbremenimo dodatnih skrbi v trenutkih, ko to najbolj potrebujejo. Naše vrednote so skrb, zaupanje, varnost, premišljenost, odgovornost in spoštovanje.« Da bi se približali občanom občine Kamnik, je podjetje s sedežem v Dvorjah 13, Cerklje na Gorenjskem, odprlo novo poslovno enoto na naslovu Fužine 74a v Kamniku. Ob tem pojasnjujejo, da to omogoča razbremenitev plačila visoke kilometrine pri izvajanju pogrebnih in pokopaliških storitev. »Zavedamo se, da cene pogrebnih in pokopaliških storitev po ukinitvi univerzalne pravice pogrebnine in posmrtnine niso ravno ugodne ter predstavljajo velik finančni strošek, zato smo prisluhnili željam svojcev in kljub draginji ohranili cene naših storitev nespremenjene. Za podrobnejše informacije smo dosegljivi 24 ur na dan vse dni v tednu, in sicer na številki 041 624 685, naslov naše spletne strani pa je www.pogrebnik.si.« 6 petek, 13. januarja 2023 Kultura Temperamentno v novo leto Kamniški in domžalski simfoniki so znova razprodali dva večerna koncerta v Domu kulture Kamnik in še enainpetdesetič popestrili decembrske praznike. Aleš Senožetnik Kamnik – Za enega od vrhuncev decembrskega prazničnega dogajanja so poskrbeli člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, ki so na tradicionalnem novoletnem koncertu tik pred božičnimi prazniki dvakrat napolnili dvorano Doma kulture Kamnik, nekaj dni kasneje pa še osrednjo domžalsko športno dvorano. Yorka. Brez dvoma največje navdušenje poslušalcev pa je požela le desetletna harfistka Evelin Greblo s skladbo Baroque Flamenco. Prvi del koncerta je orkester sklenil s Huapangom mehiškega skladatelja Joséja Pabla Moncaya, do konca rednega dela pa so ponudili še pet skladb, med drugim Pequeña czarda španskega saksofonista in skladatelja Pedra Iturraldeja in Danzon št. 2 Artura Marqueza. Ob navdušenju Glasbeni poslastici Zadnji mesec lanskega leta je Dom kulture Kamnik med drugim gostil tradicionalni koncert Mestne godbe Kamnik in Božično-novoletni koncert pevskega zbora, orkestrov in baleta Glasbene šole Kamnik. Alenka Brun Kamnik – Glasbena šola je sicer pripravila še Božično-novoletni koncert solistov, komornih skupin in otroškega pevskega zbora. Mi smo se udeležili prvega, Božično-novoletnega koncerta pevskega zbora, orkestrov in baleta. Začeli so s plesno pripravnico, sledila je točka baletnega oddelka. Nastopajoči so pod vodstvom mentorice Špele Repar Lomovšek občinstvu predstavili Marcipan, baletni oddelek pa Walz of the Flowers (Ples cvetic) iz Hrestača Petra Iljiča Čajkovskega. Mladinski pevski zbor je pod vodstvom zborovodkinje Anice Smrtnik zapel tri pesmi, na klavirju jih je spremljal Marko Heričko. Precejšnega zanimanja ob- Orffov orkester /Foto: Alenka Brun činstva je bil deležen Orffov orkester, ki je izvedel dve pesmi, ki ju je za njihov nastop priredila mentorica Maša Capuder. Kitarski orkester je nastopil pod vodstvom dirigenta Dejana Podgorelca, godalni pod vodstvom dirigentke in solistke Nadežde Tokareve, pihalni pa pod vodstvom Mitja Skočaja. Pri kitaristih je bil na tolkalih v vlogi spremljave še Martin Janežič, pri godalcih pa na klavirju Brina Uršič. Za organizacijo in vo- Tokratni novoletni koncert je bil še zadnji pod vodstvom dirigenta Slavena Kulenovića. / Foto: Klemen Humar Tokratni novoletni koncertni spored je bil v marsičem drugačen, kot smo vajeni. Odločili so se za nekoliko bolj temperamenten izbor glasbe in občinstvu med drugim postregli z nekaj romske glasbe in tudi melodijami iz Mehike in Španije. V prvem delu so poslušalci med drugim prisluhnili Ravelovi koncertni rapsodiji Cigan, v kateri je kot solist na violini nastopil Armando Nu ñez, sopranistka Neža Vasle je odpela arijo princese Jade iz operete Venera v svili Roberta Stolza, saksofonist Andrej Omejc pa je z orkestrom zaigral Tango club, drugi stavek Štirih slik New zbranih so izvedli še dodatek, niso pa se izneverili tradiciji in koncert zaključili z Radetzky maršem. Trije praznični koncertni večeri ob zaključku leta so še zadnjič minili pod vodstvom dirigenta Slavena Kulenovića, ki je zaznamoval zadnjih devet let ustvarjanja Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. V prihodnje ga čakajo novi izzivi v sarajevski filharmoniji, vodenje orkestra pa prevzema Zoran Bičanin, ki je za svoje umetniške dosežke na področju dirigiranja med drugim prejel tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Literarni natečaj tudi s kategorijo pravljic Alenka Brun Snovik – Tudi v letošnjem letu v Termah Snovik razpisujejo tradicionalni, tokrat že 15. literarni natečaj. Vabijo vas, da se poigrate z besedami in rimane zamisli zapišete na papir. Letošnjo temo pesnjenja posvečajo prikupnemu palčku Snovičku, maskoti Term Snovik. Nagradni natečaj poteka v dveh obstoječih kategorijah, dodali pa so še popolnoma novo, tretjo kategorijo. Tako ne boste samo pesnili, temveč boste lahko spisali tudi pravljico o Snovičku. Pravlji- ca bo namenjena otrokom, starim od tri do deset let. Naj bo kratka, vesela, optimistična pravljica o palčku, maskoti Term Snovik, ki premaga neki zaplet, njena dolžina pa od tristo do devetsto besed. Natečaj poteka do 4. februarja, rezultate pa bodo razglasili na literarnem večeru, ki bo v termah prav na kulturni praznik, 8. februarja, ob 18. uri. Najboljši literarni izdelki bodo nagrajeni, pravljica pa natisnjena. Več o kategorijah, natečaju in pravilih sodelovanja lahko preberete na spletni strani Term Snovik. Kot gostje so nastopile kamniške mažoretke. / Foto: Alenka Brun Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Veselo na pot Vika Gujtman Januar sledi veselemu decembru, ob večerih nas še razveseljujejo lučke in praznično okrasje, ampak vse že deluje nekoliko pozabljeno in odveč. Mrzli večeri pa nas še kličejo k branju. Kaj pa, če bi kam odpotovali, morda zdaj le v mislih, ob toplejših dnevih pa zares? Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč so napisale knjigo za »vandrovce« Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri (Društvo za dolgovezje, 2019). To je skupek zabavnih prigod, ki pa ni klasični potopis, ampak je namenjen neobičajnim popotnikom, ki iščejo kaj drugačnega. Humorna pripoved, polna zanimivih podatkov iz zgodovine, politike in umetnosti. Irena Cerar nas v knjigi Potepuški okruški: kako sem hodila po robu (Buča, 2021) tokrat pelje čez mejo, po zamejski Sloveniji. Opisuje srečanja z ljudmi in legendami, zato boste v knjigi zagotovo našli kakšen namig za izlet v toplejšem delu leta. Potopisni roman, ki ga res ne boste mogli odložiti, je napisala Raynor Winn in nosi naslov Prežeta s soljo (Aktivni mediji, 2019). Avtorica se je z možem podala na Jugozahodno obalno pot po Veliki Britaniji. Ker sta tako rekoč čez noč postala brezdomca, je prenočevanje v šotoru, njunem edinem imetju, postalo njun novi način življenja. Nadaljevanje romana se imenuje Divja tišina (Aktivni mediji, 2021). Zakonca sta se tokrat podala na pot po divji Islandiji. Pa odpotujmo še proti Bosporski ožini k mestu Carigrad. Turški pisatelj Orhan Pamuk nam v romanu Istanbul: spomini na mesto (Sanje, denje koncerta sta bila zaslužna Janja Turk in Timotej Jerman. Lepo je biti godbenik Mestna godba Kamnik je tradicionalni praznični koncert naslovila z Lepo je biti godbenik. Celoten večer je bil v stilu kviza Lepo je biti milijonar, tako da ni manjkalo vprašanj, smeha, pravilnih odgovorov in – seveda – dobre glasbe. V goste so godbeniki povabili Društvo kamniških mažoretk Veronika, na simpatičen način so javno sprejeli medse nove člane godbe, predstavili novo dirigentko Anito Kiralj, dirigent Martin Dukarič pa se je na tokratnem odru slavnostno poslovil in predal dirigentsko paličico omenjeni naslednici. Občinstvo je v godbeniškem kvizu uživalo. Program je povezoval Gregor Budal, ki je obenem zastavljal tudi vprašanja, v vlogi tekmovalca pa se je na odru dobro odrezal Matic Maček. 2007) pričara mesto iz svojega otroštva, izginjajoče stare vile, prelepe palače in vrtove, ki jih je odnesel čas. Bralno avanturo boste lahko nadaljevali še z romanom Istanbul Istanbul Burhana Sönmeza (Cankarjeva založba, 2021). Skozi pripoved štirih političnih zapornikov spoznavamo mesto, kakršno je bilo in kakršno živi v njihovih spominih tako živo, da ga skoraj zagledamo in zavonjamo. Snežana Brumec je v knjigi Camino (samozal., 2016) popisala Jakobovo pot po Španiji, ki jo je prehodila leta 2016. Pa se zapeljimo še z vlakom: Primož Hieng nam v turističnem vodniku Z vlakom na potep: v več kot 100 izletniških krajev po železni cesti (Harlekin no. 1, 2022) poleg opisa krajev in njihovih znamenitosti ponudi tudi informacije o razdalji med določenimi kraji, prav tako tudi o razdalji med železniško postajo in točko ogleda. Pa srečno na vseh vaših poteh! 7 petek, 13. januarja 2023 Kultura Deklica in kapitan Tak je naslov lutkovne predstave za otroke – in tudi starejše. Alenka Brun Kamnik – Predstava Deklica in kapitan je nastala tudi s finančno pomočjo Občine Kamnik ter v koprodukciji Doma kulture Kamnik, njeno premiero pa je oder Velike dvorane Doma kulture Kamnik gostil v drugi polovici decembra. V bistvu gre za lutkovno predstavo za otroke, ampak v njej ravno tako uživajo starejši. Pravzaprav za vse – od idejne zasnove do rekvizitov, besedila, lutk, scenografije, režije in na koncu igre – sta poskrbela Luna Ornik in Uroš Potočnik, ki je stari znanec kamniškega odra. Večinoma nastopa v filmih, zadnje čase pa ga lahko gledamo tudi v nekaj slovenskih nadaljevankah. Poleg igre občasno režira, po večini avtorske tekste in kratke filme, vodi igralske delavnice in seminarje, ustvarja avtorsko glasbo za gledališke predstave. Luna Ornik pa je bila kar osem let angažirana tudi v igralsko-lutkovnem ansamblu Lutkovnega gledališča Ljubljana. Pri lutkah se najbolje počuti, pove. Je tudi ustanoviteljica Gledališča Lalanit. Njen ustvarjalni diapazon je širok: deluje kot igralka – animatorka lutk, režiserka, pripovedovalka in izdelovalka lutk. Čopka in Valček na morju / Foto: Alenka Brun Ornikova in Potočnik se poznata še iz študentskih let, oba sta obiskovala AGRFT v Ljubljani. Pred dvema letoma sta že sodelovala pri Povodnem možu, ki je sicer doživel premiero ravno tako na odru Velike dvorane Doma kulture Kamnik, a zaradi epidemioloških razmer takrat s pomočjo spleta. Priredba slovenske ljudske pra- Uroš Potočnik in Luna Ornik v družbi kita / Foto: Alenka Brun vljice lutkovna predstava Povodni mož se na oder Doma vrača aprila v sklopu abonmaja Kam'nček. Tokratna predstava Deklica in kapitan pripoveduje zgodbo o dveh slikopleskarjih, ki imata nalogo, da prebelita gledališče. A med njunim delom, ki se sooča z burlesko v stilu risanke A je to, gredo stvari v čisto drugo smer. Zaščitna folija postane morje, različna orodja se spremenijo v figure in dolgočasna »malarija« oživi … Prisrčno dogodivščino med deklico Čopko in kapitanom Valčkom dopolnita še ptič in kit. Slednja sta origami lutki, ptič je nastal iz papirnatega letala, izvemo. Tudi ladja je origami, medtem ko kapitana »igra« pleskarski valjček, Čopka pa je iz čopiča. Predstava je tudi okoljevarstveno naravnana, kar je tudi vpleteno v njeno sporočilnost. Malo je v predstavi absurda, malo Montyja Pythona, še pravita ustvarjalca. Odziv najmlajših na premieri je bil odličen. Interakcija je stekla. Luna Ornik in Uroš Potočnik pa se zavedata, da se jima lahko enkrat v prihodnosti zgodi, da zgodba ne bo imela srečnega konca … in kit ne bo preživel. Upata na najboljše. Razsvetlili praznične dni Mihela Gabrovec Mekinje – »Čustva vernega slovenskega človeka v skrivnostni božični noči, ob jaslicah, se izražajo v čudovito lepih božičnih pesmih. V njih ni nič zlaganega. Preprost človek jih je ustvaril iz globokega doživljanja svetonočne skrivnosti. Pesmi si v različnih krajih po vsebini in napevu niso enake, vendar so nenavadno preproste in polne hrepenenja po inti- mnem doživljanju Gospodovega rojstva. Brez petja božičnih pesmi si ne bi mogli predstavljati Božiča. Ob jaslicah nas popeljejo v vzdušje svete noči, ko se je rodilo Božje dete.« (Tina Tonin) Z zgoraj zapisanim se strinjamo tudi pevci Komornega pevskega zbora Šutna z zborovodjem Dušanom Ješelnikom. Za bolj doživete praznike smo za to priložnost v okviru projekta Z jaslicami iz kraja v kraj izbrali slovenske pesmi, in sicer tiste znane in že ponarodele in one, ki so povprečnemu poslušalcu popolnoma neznane. Z njimi smo se predstavili pri trojih jaslicah. Dne 21. decembra smo bili v Mekinjskem samostanu pri jaslicah znanega kamniškega likovnika Dušana Sterleta. Na praznični dan pa so naše laterne žarele in pesem donela pri imenitnih in ličnih jaslicah Podjedovih v Godiču. To je obenem tudi začetek poskusa oživljanja prireditev v krajevni skupnosti Godič. Istega dne smo zapeli tudi pri jaslicah Simona Zormana v Šmarci. Vsaka od teh treh postavitev je drugačna, seveda unikatna in jih toplo priporočamo v ogled tudi vam, saj so avtorji vložili vanje ogromno truda in so vredne ogleda. Naš namen je bil prazničnim dnem dodati iskrico ali dve in upamo, da nam je uspelo ogreti srca poslušalcev. Zapisano ostane Ob koncu minulega leta je Jožef Pavlič iz Suhadol pri Komendi izdal knjigo Sanjati in žeti, v kateri pripoveduje tudi o ljudeh in dogodkih, povezanih s Kamnikom. Ana Jagodic Dolžan Suhadole – »Glavno vodilo pri pisanju je bilo povedati, kaj se je v letu 2022 ključnega dogodilo v Sloveniji ter v komendski občini in župniji,« nam je pojasnil avtor. Poleg aktualnega dogajanja je osvetlil pomembne ljudi, tako v lokalnem okolju kot slovenskem prostoru; v posebnem razdelku govori o liku malteškega viteza za današnji čas, o Ukrajini, osebnih doživetjih … Na prvo mesto v knjigi Sanjati in žeti pa je postavil duhovnost – ta nost namenil Glavarju, ter (na prošnjo rajnega komendskega župnika Nikolaja Pavliča) pritožbo Župnijskega urada v Komendi, ker so kamniške občinske oblasti leta 1994 (tedaj še ni bilo samostojne občine Komenda) zavrnile prošnjo omenjenega urada, da bi bil Glavarjev špital vrnjen Župnijskemu uradu v Komendi. Prav tako se je proti Kamniku ozrl v prispevkih Pitna voda – kako dolgo še? in Več kot »utrinki« iz Stranj. »Opozarjam na to, da tako kamniški kot komendski ob- Jožef Pavlič / Foto: Tamino Petelinšek mu je kot laiškemu teologu najbližja, pravi Jožef Pavlič, ki je bil skoraj štirideset let urednik in časnikar pri tedniku Družina, pisanje pa nadaljuje tudi po upokojitvi. »Izgovorjena beseda mine, zapisana črka ostane, so vedeli že stari Rimljani.« Že vrsto leto raziskuje in odstira življenje in delovanje Petra Pavla Glavarja. Tako je sodeloval pri pripravi zbornika, s katerim sta Občina Komenda in Ustanova Petra Pavla Glavarja zaznamovali tristoto obletnico njegovega rojstva. O svojem največjem vzorniku, kakor imenuje vsestranskega duhovnika, dobrotnika, prosvetitelja …, je napisal tudi črtico in igro. »V Glavarja sem se tako poglobil, da sem opisal en sam njegov dan: kako je preživel telovo 1762. Najbolj pa v drami Velikan srca in duha.« V svoji novi knjigi je poleg črtice objavil še druge prispevke, v katerih je pozor- čani niti ne vemo dobro, kakšno vodo pijemo ter kako pomemben glasbeni ustvarjalec in duhovnik je bil pastoralno napredni stranjski župnik France Gačnik, ki mu je v svojih nedavnih knjigah postavil trajni pomnik njegov veliki občudovalec, zborovodja in skladatelj Dominik Krt.« Govori tudi o romanju z Društvom sv. Jakoba Kamnik po Štajerskem, kjer je, kot nam je zaupal, užival v izjemnem vodenju dr. Ferdinanda Šerbelja. »V prispevku o rajnem pesniku, pisatelju in literarnem zgodovinarju prof. Francetu Piberniku pa zaživi v meni vnovič, kar je naredil za to, da znajo, tako upam, Kamničani in vsi Slovenci prav ceniti velikega Kamničana, pesnika Franceta Balantiča. Je pa tudi v drugih prispevkih veliko takšnega, kar bo blizu kamniškim občanom in župljanom,« je prepričan Pavlič. Dobrodelni koncert skupine Il Divji Komorni pevski zbor Šutna v Mekinjskem samostanu pri jaslicah znanega kamniškega likovnika Dušana Sterleta / Foto: arhiv zbora Komenda – V občini Komenda od 1999 deluje Ustanova Petra Pavla Glavarja, ki je bila ustanovljena z namenom, da po eni strani podpira razvoj talentiranih mladih in po drugi strani pomaga gmotno šibkim občanom. Prostovoljci Ustanove Petra Pavla Glavarja želijo mladini v Komendi ponuditi programe za kvalitetno preživljanje prostega časa, kot so tedenska rekreacija, večmesečni izkustveni program podjetniških vsebin, debatni večer, dan športa. Za skupine dijakov načrtujejo natečaj tehničnega izdelka, ki si ga želijo narediti, pa za to nimajo vsega potrebnega znanja, orodij ali naprav. Za nekaj od teh idej bodo zbrali sredstva na dobrodelnem koncertu, ki bo v soboto, 28. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Komenda. Nastopila bo glasbena zasedba Il Divji. M. L. 8 petek, 13. januarja 2023 Zanimivosti Kultura in gibanje bistrita naše možgane Po sledeh mamuta Društvo upokojencev Motnik - Špitalič skrbi tudi za ohranjanje zdravja svojih članov, zato smo uvedli kulturno-izobraževalne izlete z avtobusom in vlakom, kjer se najde nekaj za vsakogar. Leta 1938 so pri regulaciji Nevljice pred baročno cerkvico sv. Jurija našli ostanke mamuta, ki bo v obliki skulpture zopet oživel in polepšal mesto Kamnik. Marinka Mošnik Kranj – Aprila smo obiskali Bled, kjer smo se sprehodili okoli Blejskega jezera, si ogledali Garden Village – eko naselje lesenih hiš, tudi na drevesih, šli do Vile Bled, se povzpeli na Ojstrico, od koder je čudovit razgled. Na gradu smo si ogledali muzejske zbirke in se seznanili z delovanjem zdravilca Arnolda Riklija, ki je s pacienti živel po principih voda, zrak in sonce. V Brestanici smo se po izstopu z vlaka usmerili skozi predor nekdanje enotirne železnice, po kateri so prevažali premog iz rudnika Senovo. Ogledali smo si baziliko, se ustavili na kavi pri olimpijcu Primožu Kozmusu, ki nas je tudi pozdravil. Pot smo nadaljevali skozi staro trško naselje s prangerjem, obiskali grad Rajhenburg in si ogledali razstave o zgodovini in prenovi gradu ter o menihih trapistih, ki so delali sir, kuhali likerje in izdelovali čokola- stein, pogledali smo, kje sta delovala slikar Leopold Layer in izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. Po starih mestnih ulicah smo mimo Mestnega vstraniša in mimo Prešernovega spomenika prišli do kostnice, si ogledali, kje je nekdaj stal viseči most, šli po stopnicah v zvonik cerkve svetega Kancijana in poslušali pesem desetih bronastih zvonov – t. i. Glockenspiel. Mimo Prešernove muzejske hiše smo se napotili v Prešernov gaj, kjer je imel 29 let zapored na predvečer slovenskega kulturnega praznika motniški rojak prof. Franc Drolc govor ob Prešernovem spomeniku. Oktobra smo obiskali Idrijo, ki je znana po živem srebru, čipkah in idrijskih žlikrofih. Slišali smo zgodbe o najdbi živega srebra, pred Antonovim rovom smo si ogledali maketo, kako razvejani so bili rudniški rovi, obiskali topilnico živega srebra, kjer smo izvedeli veliko zanimivosti o živem srebru in nje- Ob obisku zvonika v Kranju / Foto: Darja Zajec do. Nekdanji hlevi in konjušnice so bili med vojno nemško zbirno taborišče za izgon Slovencev, po vojni pa kazenske ustanove. Videli smo tudi originalne Kozmusove olimpijske in druge medalje. V Kranj smo se napotili z avtobusom. Mimo (pogorelega) Majdičevega mlina smo šli na ogled Pirčeve barvarne, kjer nam je potomka nekdanjih barvarjev predstavila tedanji postopek barvanja platna, veliko likalno napravo iz 19. stoletja in druge eksponate. Pot nas je peljala v staro mestno jedro, na Pungert, mimo gradu Khisl- govi uporabi, zgodbe o življenju idrijskih rudarjev, ki so zgodaj umirali. Sprehodili smo se do gradu Gewerkenegg, kjer je bilo včasih skladišče živega srebra in rudniška uprava. Obiskali smo čipkarsko šolo, pogledali, kje je stala cerkev svete Barbare, se povzpeli do cerkve sv. Antona nad mestom, videli tipično rudarsko hišo, slišali pa tudi zgodbo o »pasji grofici«. Radi se družimo, radi obiskujemo različne kraje, ob tem se razgibamo, kulturno izobražujemo in bistrimo možgane. Pred božičem smo obiskali še Celje. Bogdan Potnik Kamnik – Kamniški župan in politik Ferdinand (Nande) Novak, rojen 1892 na Vrhpolju pri Kamniku, je kot župan leta 1938 dosegel, da je kraljeva banska uprava začela regulirati potok Nevljica. Pri izkopavanju je bil župan pogosto prisoten in ima prav tako zasluge pri samem izkopavanju. Po dogodkih, ki so sledili ob najdbi mamuta, je župan Novak želel, da okostje ostane v Kamniku in tako prispeva k turističnemu razvoju mesta, vendar je moral popustiti; mamutovo okostje je postalo simbol Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Po podatkih avtorjev knjige prof. Danijela Bezka in njegovega sina Benjamina Po sledeh neveljskega mamuta ter številnih člankih o omenjeni zadevi navajam nekaj glavnih poudarkov. Leta 1938 so pri regulaciji reke Nevljice pred baročno cerkvico sv. Jurija našli ostanke mamuta. Avtentičnost okostja je potrdil prof. Josip Nikolaj Sadnikar, lastnik znane muzejske zbirke in odličen poznavalec starin, ki je na kraju dogodka potrdil, da gre za okostje mamuta, giganta, o katerem tedaj v Srednji Evropi še ni bilo sledu. Odkopavanja se je tedaj lotila dvojica mladih kamniški inteligentov – akademski slikar Stane Cuderman, profesorjev sin Niko Sadnikar, pomagal jima je tudi študent prava mladi Cerar, obveščen pa je bil tudi Narodni muzej v Ljubljani. Ban dr. Marko Natlačen je odkopavanje zaupal Narodnemu muzeju v Ljubljani, ki je za odkopavanje zagotovil pomoč več delavcev. Prvi je prišel preparator Viktor Hefort, ki je potrdil Narodnemu muzeju, da gre za odkritje Na kartici so upodobljene slike mamuta, neveljske cerkve in Mihe Kača ter fotografije iz časa najdbe mamuta. / Foto: arhiv Bogdana Potnika res velike živali. Raziskovanje arheološkega najdišča je prevzel zoolog dr. Franc Kos, ki je vodil delo strokovno in na zavidljivi znanstveni ravni. Pomembno vlogo pri izkopu, zaščiti kosti in skladiščenju je imel tudi Kamničan, takrat študent prava, Miloš Levičnik. Skoraj popolno okostje mamuta, ledenodobnega sorodnika današnjih slonov, je kot naš drugi največji eksponat. Na podlagi raziskav po izkopavanju so paleontologi sklepali, da je okostje ostanek samca, starega okoli 40 let. Živel je pred približno 20.000 leti. Vredno je poudariti, da je to eno najpopolnejših okostij mamuta v Evropi. V ilovici je bilo okostje »zabetonirano«, neprodušna plast ga je konzervirala. Ogrodje je moralo ležati v zemlji od 10.000 do 80.000 let. Tako je Mamut je postal prepoznavni znak Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kip mamuta v naravni velikosti Kipar, izumitelj in inovator Miha Kač (1942–2018, Bistričica pri Kamniku), je leta 2005 pričel izdelovati kip mamuta v naravni velikosti (6,40 metra krat 4,05 metra). Izdelan je iz lesene konstrukcije, lesonita, poliuretana, stiropora, armature, cementa, kremenčevega peska, palmovih vlaken, betona in barve. V svoje največje in najzahtevnejše delo – največjo skulpturo, ki je zahtevala tehnične, inovativne in znanstvene informacije, posvetovanje s strokovnjaki, pri tem je upošteval anatomijo živali po prirodoslovnih in osteoloških ostankih ter lastno vizijo – je kipar Miha Kač vložil več let svojega življenja, neprespanih ur in energije, da je ustvaril gigantsko skulpturo mamuta v skoraj naravnih merilih živali, kar ga je izčrpavalo vse do tre- nutka, ko je njegov kip dobil svojo končno podobo oziroma negativ za ulitje kipa, in sicer leta 2008, 70 let po odkritju neveljskega giganta. Livar Roman Kamšek iz Gore pri Komendi je uspešno naredil negativ mamuta v naravni velikosti, ki ima površino 45 kvadratnih metrov. V svoji delavnici ga bo vlil v bron in obdelal do končne podobe. Neveljski mamut bo stal v bližini sotočja Nevljice in Kamniške Bistrice. Sanje skromnega in delovnega kiparja, izumitelja in inovatorja, na žalost že pokojnega Mihe Kača, se bodo končno uresničile. Njegov mamut bo oživel, polepšal mesto Kamnik in našel mir v svoji sredini. Viri: članek Kamnik info, 13. 3. 2018, KamAvt, 16. 10. 2008, Prirodoslovni muzej Ljubljana, Gorenjski glas, 31. 5. 2021, David Primož Kač, s. p.) Stoti jubilej Silve Ivanetič Maša Likosar Kamnik – Silva Ivanetič se je rodila 1. decembra leta 1922 očetu Francu Požarju in njegovi ženi Ivanki, Tržačanu in Vipavki. Mladost je preživela v Ljubljani, kjer se je vpisala na medicinsko fakulteto, a je študij prekinila vojna. Vključila se je v OF in najprej delovala kot terenska aktivistka, po kapitulaciji Italije pa je negovala ranjence v enotah partizanske bolnišnice Snežnik. Po vojni se je zaposlila kot administratorka na tedanjem predsedstvu vlade. Poročila se je s študentom rudarstva Jurijem Silva Ivanetič je 1. decembra praznovala sto let. / Foto: arhiv Občine Kamnik Ivanetičem. Po sinovem rojstvu je družina nekaj let živela v Novem mestu, leta 1959 pa so se preselili v Kamnik, saj je soprog prevzel vodenje rudnika kaolina v Črni, sama pa se je zaposlila na oddelku za splošne zadeve kamniške občinske uprave, kjer se je upokojila kot namestnica načelnika. Ob visokem jubileju je slavljenko obiskal tudi kamniški župan Matej Slapar skupaj s predsednikom Društva upokojencev Kamnik Vinkom Polakom. S košarico dobrot in s cvetjem ji je zaželel obilo zdravja, dobre volje, poguma in vztrajnosti. 9 petek, 13. januarja 2023 Mladi Sodelujejo tudi dijaki CIRIUS Kamnik od januarja letos izvaja projekt Erasmus+ KA2 Train for international trail (priprava na mednarodno pot), v katerem sodeluje šest ustanov iz petih držav. Kamnik – Generalna skupščina Združenih narodov je 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Po mnogih krajih alpskega sveta na ta dan potekajo dogodki, ki opozarjajo na pomen gora za življenje, ohranjanje biotske raznolikosti ter varovanje in trajnostni razvoj gorskih območij. Na območju gora živi kar 12 odstotkov svetovnega prebivalstva. Alpska konvencija je pred osmimi leti prvič organizirala festival Brati gore, s katerim spodbuja dogodke, ki združujejo predanost goram in ljubezen do literature. Ob mednarodnem dnevu gora Kamnik – Na Osnovni šoli Frana Albrehta se pleše že skoraj 60 let. Učencem skušamo ples prikazati kot nekaj lepega, zabavnega, sproščujočega in zelo uporabnega. Začetne ure plesa niso vedno enostavne, saj je treba misliti na noge, roke, držo, pogled, ritem. Težave nam povzroča tudi strah pred dotikom sošolca oziroma sošolke, ko zaplešemo v paru. Vse to so izzivi, ki nas bogatijo in radostijo, ko opazimo tudi na GSŠRM Kamnik z literarnimi večeri, razstavami, predstavitvami in pogovori. Letos smo gostili Marijo in Andreja Štremflja, prvi zakonski par, ki je skupaj osvojil Mount Everest. Predstavila sta svojo knjigo Objem na vrhu sveta in spregovorila o veličini, tveganjih, odrekanju in lepotah alpinizma, predvsem pa o vlogi žensk, ki »tam zgoraj« podirajo meje in skoraj dobesedno premikajo gore, kar je tudi tema letošnjega festivala. Sledila ji je tudi tokratna razstava, ki ponuja niz portretov Slovenk, ki premikajo meje mogočega osem tisoč metrov visoko in še višje. Udeleženci so pripravljali testenine pod mentorstvom italijanskih dijakov. / arhiv CIRIUS Kamnik Prvi dan smo udeležencem razkazali našo ustanovo in dejavnosti, ki jih izvajamo, ter izpeljali prvo delavnico na temo učenja osnovnih fraz v angleščini in jezikih sodelujočih držav. Naša naloga v projektu je, da oblikujemo digitalni slovar izrazov, ki so povezani z mobilnostjo. Drugi dan smo se zato ukvarjali z besediščem, ki ga srečujemo na letališčih. Vsaka skupina je morala izdelati plakat in ga predstaviti, pri čemer so bili zelo uspešni. Sledila je delavnica na temo življenjskih veščin in testiranje računal- niške igre Seppo. Popoldne so udeleženci pripravljali testenine pod mentorstvom italijanskih dijakov, bodočih kuharjev. Medvrstniško učenje se je izkazalo za zelo učinkovito in vsi so pri tem uživali. Naši učenci in dijaki so pod mentorstvom Mirana Antonina obiskovalcem pripravili glasbeni nastop, ki je vse navdušil. Obiskovalci so imeli tudi priložnost okušati nekatere slovenske jedi. Zadnji dan smo peljali goste na Ljubljanski grad, kjer so imeli vodeni ogled Časovni stroj, ki je vse očaral, saj so posamezna zgodovinska ob- dobja predstavili igralci v kostumih. Potrudili smo se za poučen, razgiban in zanimiv program aktivnosti. Ko se srečajo dijaki in učitelji iz različnih držav, nastane ustvarjalna energija, stkejo se nove vezi. Sodelujoči dijaki in učitelji bodo izboljšali svoje medkulturne, digitalne in jezikovne veščine Naslednje srečanje za dijake bo potekalo marca v Gradcu v Avstriji. Po spletu in v živo se srečujejo tudi koordinatorji, ki skrbijo, da vse aktivnosti potekajo nemoteno. Projekt se bo zaključil decembra 2023. Ples in plesno tekmovanje Tamara Bračič Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra (GSŠRM) Kamnik zdaj že tradicionalno prirejamo festival Brati gore. Andreja Sabati Šuster Tanja Kejžar Kamnik – Partnerske ustanove so Ammattiopisto Luovi (Finska), Gureak (Španija), Live (Finska), Learningdigital (Italija), Atempo (Avstrija). Večinoma so to šole za dijake s posebnimi potrebami, podobno kot CIRIUS Kamnik. Projekt je za nas pomemben zlasti zato, ker v njem aktivno sodelujejo tudi dijaki. Pripravljamo digitalna gradiva, ki bodo učiteljem in dijakom služila za pripravo na izmenjave. Uporabljali pa jih bodo lahko tudi tisti, ki se iz različnih razlogov izmenjav ne morejo udeležiti. Prvi izdelek je interaktivna računalniška igra Seppo, ki so jo razvili na Finskem. Omogočala bo medkulturno spoznavanje na zanimiv način, ki je mladim blizu. Sledi gradivo za urjenje življenjskih in jezikovnih veščin v obliki slovarja, gradivo za pisanje digitalnega dnevnika mobilnosti in priročnik za učitelje. Prvo srečanje je potekalo marca v Helsinkih na Finskem, drugo pa junija v San Sebastianu v Španiji. V času od 22. do 24. novembra 2022 smo v CIRIUS Kamnik gostili 28 dijakov in njihovih učiteljev iz štirih partnerskih držav, in sicer iz Finske, Španije, Avstrije in Italije. To je bilo že tretje srečanje v okviru projekta. Festival Brati gore plesni napredek. Tradicionalno decembrsko plesno učenje že od leta 1972 nadgradimo s šolskim plesnim tekmovanjem, kjer svoje plesno znanje pokažejo prav vsi učenci od 6. do 9. razreda. Izstopajoči pari se zavrtijo večkrat, da sodniki lažje prepoznajo najboljše. V vseh teh letih smo spoznavali ljudske plese, blues, boogie-woogie​, angleški valček. V letošnjem šolskem letu so se učenci 6. razreda pomerili v polki, 7. razreda v fokstrotu, 8. razreda v disco hustlu in devetošolci v dunajskem valčku. Prava poslastica plesnega tekmovanja pa je zagotovo plesni mnogoboj, kjer devetošolci v plesnem maratonu prikažejo pridobljeno znanje celotnega plesnega učnega programa. Zmagovalci šolskega plesnega tekmovanja za šolsko leto 2022/2023 so: 6. razred (polka) – 1. mesto: Karolina Kuhar, Bor Škrlj, 6. b, 2. mesto: Gaja Zalesnik, Martin Pestotnik, 6. c, in 3. mesto: Neli Mravljak, Andraž Plesno tekmovanje na Osnovni šoli Frana Albrehta / Foto: arhiv šole Čelik, 6. c; 7. razred (fokstrot) – 1. mesto: Ana Urankar, Rok Uršič, 7. č, 2. mesto: Ana Erce, Bart Hribar, 7. č, in 3. mesto: Lana Škalič, Lan Lukša, 7. b; 8. razred (disco hustle) – 1. mesto: Ela Uštar, Matej Trivić, 8. a, 2. mesto: Nuša Podjed, Joža Matjaž Šerkezi, 8. b, in 3. mesto: Ivana Kokalj, Aljoša Keber, 8. č; 9. razred (dunajski valček) – 1. mesto: Sara Kolar, Adi Mijatović, 9. c, 2. mesto: Zala Zver, Urban Pate, 9. c, in 3. mesto: Amila Šerifović, Svit Hribar, 9. c; 9. razred (vsi štirje plesi – mnogoboj) – 1. mesto: Sara Kolar, Urban Pate, 9. c, 2. mesto: Amila Šerifović, Svit Hribar, 9. c, in 3. mesto: Tija Osolnik, Anže Plahuta, 9. a. Učitelji športa Zdravko Slevec, Simeon Klokočovnik, Aleš Prosen, Andrej Kunčič in Tamara Bračič smo ponosni in veseli, da vztrajamo in nadaljujemo šolsko plesno zgodbo, ki so jo zasnovali naši kolegi Miha Prosen, Vika Prosen, Slavka Verovšek in Rudi Friedl. Letos smo gostili Marijo in Andreja Štremflja, prvi zakonski par, ki je skupaj osvojil Mount Everest. / Foto: arhiv GSŠRM Kamnik ga organizirajo knjižnice, šole in planinska društva, saj festival povezuje ljudi, ki imajo radi oboje – knjige in gore. Bralci, avtorji, gorniki in umetniki z alpskega območja se srečujejo v debatah o podobnih vprašanjih, ocenjujejo pomen, vpliv in namen alpske literature ali prosto prisluhnejo mislim, ki se rojevajo visoko nad morjem. Gostili Marijo in Andreja Štremflja Festival Brati gore zdaj že tradicionalno prirejamo Dogodek so obiskali dijaki in profesorji naše šole ter prijatelji gora, med njimi nekaj tistih, ki tudi sami osvajajo osemtisočake. S svojo udeležbo sta nas razveselila kamniški župan Matej Slapar ter Blanka Bartol z ministrstva za okolje in prostor, vodja slovenske delegacije v Stalnem odboru Alpske konvencije, ki je med drugim najavila dogodek v letu 2024, ko bomo GSŠRM in Kamnik organizatorji mednarodnega dogodka – srečanja Mladinskega parlamenta Alpske konvencije (YPAC). Razstava ponuja niz portretov Slovenk, ki premikajo meje mogočega osem tisoč metrov visoko in še višje. / Foto: arhiv GSŠRM Kamnik 10 petek, 13. januarja 2023 Šport Tea Repnik dvakrat osvojila zlato Tik pred novoletnimi prazniki se je v Hrastniku s finalom šestnajstih najboljših iz predtekmovanja končalo državno prvenstvo v kegljanju za posameznice v kategoriji mlajših članic (U23). Štefan Flerin Hrastnik – Po dveh nastopih v predtekmovanju (Litija in Škofja Loka) so bile na prvih treh mestih naše tekmovalke Tea Repnik, Lea Drnovšek in Tia Schatz. Nastop v Hrastniku je štel za uvrstitev posamezno, skupaj z nastopoma v predtekmovanju pa za uvrstitev v kombinaciji. Spet je blestela Tea Repnik, ki je bila tudi v Hrastniku najboljša. Podrla je odličnih 599 kegljev in osvojila naslov državne prvakinje posamezno. Ker je prepričljivo vodila v predtekmovanju, je temu dosežku dodala še naslov državne prvakinje v kombinaciji. To je že njena deseta zlata kolajna (od skupaj 27), odkar nastopa na državnih prvenstvih. Lea in Tia sta tokrat odigrali nekoliko slabše. Tia je podrla 566, Lea pa 564 kegljev, kar je zadostovalo za bronasto odličje v kombinaciji, posamezno pa je bila deveta. Tia je v posamezni konkurenci osvojila osmo mesto, za medaljo v kombinaciji pa bi potrebovala štiri keglje več. Tea Repnik (v sredini) in Lea Drnovšek (desno) Lokostrelci za dvoranski pokal Kamnika V Kamniku že vrsto let decembra poteka tekmovanje lokostrelcev za dvoranski pokal Kamnika, ki ga organizira Lokostrelski klub Kamnik. Patricija Verbole Kamnik – Letos se je v nedeljo, 18. decembra, v Športni dvorani Kamnik zbralo okoli 170 tekmovalcev iz vse Slovenije. Lokostrelke in lokostrelci so tekmovali v 34 kategorijah, od mlajših od 13 let do starejših nad 50 let. Tekmovanja je se udeležilo 17 članov kamniškega kluba, saj je bil del tekmovalcev na pripravah. Kljub okrnjeni sestavi so domačini posegli po najboljših odličjih. Med tekmovalci z ukrivljenim lokom sta med deklicami, mlajšimi od 15 let, prvo in drugo mesto zasedli Iza Vinkovič in Zoja Ivana Ribič, ki sta prehiteli Zarjo Mahnič iz LK Ankaran. Tudi med dečki, mlajšimi od 15 let, je bil zmagovalec domači Samo Vrbec pred Urbanom Gostišo iz TKD Sovica in Vitom Dukovčičem iz LK Paradoks. V sedmerico najboljših so se uvrstili tudi Urban Šimenc, Lin Movern Lukše in Jaka Gnidovec. Oskar Gnidovec iz LK Kamnik je zmagal med mlajšimi od 18 let pred Ane- V Športni dvorani Kamnik se je zbralo okoli 170 tekmovalcev iz vse Slovenije. / Foto: arhiv LKK jem Bahorjem iz LK Paradoks in Žanom Tortičem iz ŠD VLR Vilijem. Lara Ošap je med mlajšimi od 18 let zasedla 3. mesto za Nežo Nanut iz LK Ankaran in Leo Blažič iz LK Gorica. Med deseterico so se uvrstile še Zala Koncilja, Alja Perovšek in Pia Zabret Verbole, Urša Aleksandra Bergant pa je bila 13. Med članicami sta 1. in 2. mesto zasedli Teja Slana in Teja Habjan iz LK Kamnik pred Uršo Dornik iz LK Maribor, med člani pa je prav tako zmagal domačin Denis Pavlič pred Miho Šimencem iz LK Dolenjske Toplice in Francijem Ferjančičem iz LK Budanje. Med tekmovalci z golim lokom je med člani Andrej Resnik pristal na 4. mestu, Martin Gostinčar pa na 16. mestu. Med starejšimi od 50 let je domačinka Andreja Voler prišla do bronaste medalje, za Sergejo Gošar iz DL Dravograd in Barbaro Obreza iz LK MINS Postojna. / Foto: arhiv kluba Streljanje še šibka točka Pokljuka – Pokljuka je pretekli teden gostila tekme svetovnega pokala v biatlonu. Na njih je nastopil tudi Lovro Planko iz Nevelj pri Kamniku. Tekmoval je v sprintu, kjer se mu ni uspelo uvrstiti na zasledovanje, in v mešani štafeti. Ni bil zadovoljen, še posebno ne s strelskimi nastopi. »Še vedno sem v tem začaranem krogu na strelišču. Na tekaškem delu sem se počutil veliko bolje kot v preteklih dneh. V drugem krogu smo tudi zelo hitro tekli in mogoče je slabo streljanje stoje tudi posledica tega. S svojimi pokljuškimi nastopi ne morem biti zadovoljen. Upam, da bodo v prihodnje boljši. Verjamem, da me še v tej sezoni čakajo dobre tekme. V teku sem naredil skok naprej, konkurenčen sem na tekaškem delu, na strelišču še ne. Mislim, da je novi trener Ricco Gross opravil dobro delo,« je Lovro Planko povedal po nedeljski pokljuški štafetni tekmi. V dosedanji sezoni je osvojil deset točk. Biatlonci ta teden nastopajo v Ruhpoldingu. M. B. Lovro Planko na tekmah na Pokljuki / Foto: Tina Dokl Začeli z neodločenim izidom Minulo soboto se je začelo letošnje državno prvenstvo v vaterpolu, v katerem Calcit Water Polo brani lanskoletno drugo mesto. V prvi tekmi so v Kranju igrali neodločeno z Ljubljano Slovanom, ki ob AVK Triglav v letošnji sezoni velja za najverjetnejšega kandidata za naslov državnega prvaka. Kamniški vaterpolisti so tudi na dobri poti, da se uvrstijo na zaključni turnir novoustanovljene lige AWL. Miha Štamcar Kranj – Lansko sezono so državni in pokalni prvaki Slovenije iz leta 2021 končali na drugem mestu, kar je bil ob vseh težavah, s katerimi so se srečevali, lep uspeh. Po koncu sezone je namesto Aleša Komelja vodenje ekipe prevzel Gašper Šenica, žal pa se kamniški vaterpolisti tudi v novi sezoni spopadajo z največjo težavo – nimajo pokritega bazena, zato morajo večji del sezone trenirati in igrati v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. V primerjavi s tekmeci je to zanje zagotovo velika ovira, ki jo skušajo nadomestiti z borbenostjo v bazenu. Na ta način so v uvodni tekmi državnega prvenstva tudi prišli do točke proti Ljubljančanom. V prvi ligi so še AVK Triglav, ki brani naslov, Grafist Koper in Branik Maribor. »Prišli smo do pomembne točke, ki bo v boju za uvrstitev v končnico državnega V prvi tekmi so kamniški vaterpolisti v Kranju igrali neodločeno z Ljubljano Slovanom. / Foto: Aleksander Sokler prvenstva zelo pomembna. Rad bi pohvalil svoje varovance za požrtvovalno igro,« je po osvojeni točki dejal Gašper Šenica, ki je po koncu lanske sezone ob robu bazena zamenjal Aleša Komelja, trenerja, ki je predlani s Kamničani osvo- jil obe domači lovoriki, prvi v zgodovini kamniškega vaterpola. Drugih večjih sprememb v kamniški ekipi v primerjavi z lansko sezono ni bilo. Še vedno bodo nosilci igre trije slovenski reprezentanti, vratar Gašper Žurbi, Martin Stele in Aleksander Cerar, ki so lani igrali na evropskem prvenstvu v Splitu, v kratkem pa se bo ekipi pridružil še Luka Sokler, ki je bil zaradi zdravstvenih težav dlje časa odsoten. Njegovo vrnitev soigralci že nestrpno pričakujejo, kajti v letošnji sezoni je veliko več tekem kot v lanski, kajti slovenski klubi nastopajo tudi v ligi AWL ​(Alpe Waterpolo League). V njej je deset ekip iz štirih držav. Do zdaj so bili odigrani trije od petih turnirjev, Kamničani pa so z 12 točkami na tretjem mestu in na dobri poti, da bodo sredi marca igrali na zaključnem turnirju, na katerem bodo igrale prve štiri ekipe po rednem delu tekmovanja. »Liga AWL je lepo popestrila dogajanje v slovenskem vaterpolu. Dodatne tekme so samo dobrodošle, ekipe so dokaj konkurenčne in to je samo plus za nas šport,« je z ustanovitvijo lige AWL zadovoljen Šenica. 11 petek, 13. januarja 2023 Šport Pleško in Rozman izbrana za trenerja leta Devet naslovov državnih prvakov Ob koncu minulega leta je strokovni svet Odbojkarske zveze Slovenije za trenerja leta ženske ekipe izbral Gregorja Rozmana, trenerja odbojkaric Calcita Volleyja, ki je to priznanje prejel že četrtič. Tudi najboljši trener moške ekipe prihaja iz kamniških vrst. Tretjič je naziv pripadel Matiji Plešku, ki je s svojimi varovanci leto 2023 začel z zmago. Matjaž Spruk Miha Štamcar Kamnik – Aktualne slovenske državne prvakinje na svojo prvo tekmo v novem letu še čakajo. Božično-novoletne praznike in premor med prvenstvenimi tekmami so izkoristile za krajši počitek, zdaj pa že nekaj časa marljivo trenirajo. Ker so tudi v pokalu CEV končale svojo evropsko pot, bodo vso svojo pozornost lahko usmerile v nadaljevanje državnega prvenstva, pokalno tekmovanje in v srednjeevropsko ligo, v kateri so do zdaj odigrale le eno tekmo. To pomeni, da je pred njimi zelo bogat program tekem. V Kranju je od 16. do 18. decembra potekalo Odprto združeno prvenstvo Slovenije 2022. Kranj – Na zimskem državnem prvenstvu v plavanju je v 25-metrskem bazenu nastopilo 25 slovenskih klubov, med njimi tudi plavalke in plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik. Tekmovanje je bilo organizirano za starostne skupine člani/članice, mladinci/mladinke, kadeti/ kadetinje in absolutna kategorija. Pravico do nastopa na tekmovanju dobi plavalec, ko doseže normo za posamezno disciplino, ki jo razpiše Plavalna zveza Slovenije za vsako starostno skupino posebej. državni prvak na 800 metrov prosto, državni podprvak na 1500 metrov prosto, poleg tega je osvojil 3. mesto na 400 metrov prosto. Med mladinci in mladinkami je bil Nik Peterlin trikratni državni prvak na 1500 metrov prosto, 800 metrov prosto in 400 metrov prosto ter državni podprvak na 200 metrov prosto. Iza Videc je osvojila 3. mesto na 200 metrov hrbtno. Med kadeti in kadetinjami pa je bila Laura Podgoršek državna prvakinja na 200 metrov delfin in državna podprvakinja na 100 metrov delfin. Rok Vejnovič je postal državni prvak na 1500 Ohraniti prvo mesto na lestvici »Priznati moram, da je ta premor prišel ob pravem času. Imeli smo določene težave s poškodbami in upam, da je zdaj to za nami. Dejstvo je, da so najpomembnejše tekme sezone šele pred nami. V domačem prvenstvu bomo skušali po rednem delu prvenstva ohraniti prvo mesto na lestvici, v pokalnem tekmovanju nas v februarju čakata polfinalni tekmi z GEN-I Volleyjem, tu pa je še srednjeevropska liga, v kateri bo prvi cilj uvrstitev na zaključni turnir,« je pred nadaljevanjem sezone dejal Rozman, ki je bil, kot smo že omenili, spet izbran Matija Pleško je bil izbran za najboljšega trenerja moške ekipe. / Foto: Klemen Brumec za najboljšega slovenskega trenerja ženskih ekip. Prvič je ta naziv prejel leta 2019. »Mislim, da smo na pravi poti, kajti vedeti je treba, da je bila naša ekipa praktično sestavljena na novo, zato je bil in je še potreben čas, da se še bolj spozna med sabo. Vsekakor bo treba določene zadeve v svoji igri še popraviti, v prvi vrsti tu mislim na servis, da bomo z njim bolj prodorni in da ne bomo naredili toliko napak, kar je običajno najtežje. Pred nami je še veliko tekem, praktično vse končne odločitve, zato bomo morali gledati na to, da bomo v pravih trenutkih najboljši. V vsakem primeru imamo še veliko prostora za napredovanje,« je o prvem delu sezone spregovoril Pleško, ki je bil tudi leta 2019 prvič izbran za najboljšega trenerja moške ekipe. Takrat še na klopi ACH Volleyja, tako kot tudi leto dni pozneje. Odigrali prvo tekmo v letu 2023 Za razliko od kamniških odbojkaric so Pleškovi varovanci že odigrali tudi prvo tek- mo v letu 2023, v kateri so v gosteh brez težav premagali Črnuče. Tudi njih v nadaljevanju čaka naporna sezona, v kateri bodo spet igrali v ritmu sreda – sobota. V soboto bodo doma gostili Salonit Anhovo, sredi prihodnjega tedna jih v Osijeku čaka turnir v srednjeevropski ligi, na katerem si že lahko zagotovijo nastop na zaključnem turnirju, februarja pa se bodo v polfinalu pokala Slovenije pomerili z Merkurjem Maribor. Seveda pa bodo vmes igrali tudi tekme državnega prvenstva. Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas izhaja vsak torek in petek in pokriva vsak košček naše prelepe Gorenjske. Ne iščite informacij iz vašega kraja na internetu – v Gorenjskem glasu so zbrane vse na enem mestu! V vsaki številki najdete novice z Gorenjske, križanko, recepte, nasvete, zgodbe, ob petkih pa še televizijski spored Vikend. Za Plavalni klub Calcit Kamnik je normo za nastop doseglo 15 plavalk in plavalcev. / Foto: arhiv kluba Za Plavalni klub Calcit Kamnik je normo za nastop doseglo 15 plavalk in plavalcev. Nastopili so: Ana Avbelj, Ivana Lukan, Laura Podgoršek, Iza Videc, Nina Vrhovnik, Andraž Cencelj, Miha Justin, Mark Anej Lapuh, Liam Negodič, Nik Peterlin, Gašper Stele, Tevž Štupar, Rok Vejnovič in Matevž Vrhovnik pod vodstvom trenerja Miha Potočnika ter Maruša Kugler pod vodstvom trenerja Emila Tahirovića. Osvojeni naslovi V posameznih kategorijah so osvojili več naslovov. Med člani je Gašper Stele postal metrov prosto, osvojil je 3. mesto na 200 metrov hrbtno in 3. mesto na 400 metrov mešano. Ivana Lukan je dvakratna državna podprvakinja na 100 metrov prsno in 200 metrov prsno ter 3. mesto na 50 metrov prsno. Vsi drugi tekmovalci so odplavali veliko osebnih rekordov in odličnih časov, nekaterim pa je nastope preprečila bolezen. Plavalni klub Calcit Kamnik je bogatejši za devet naslovov državnih prvakov. Le predstavljamo si lahko, s kakšnimi rezultati nas bodo razvajali šele, ko bo obljuba o pokritem bazenu v Kamniku izpolnjena. Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjske­ ga glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Naročnina poleg dostave na dom prinaša še popuste in darilo. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g­glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14­dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. V posameznih kategorijah so kamniški plavalci osvojili več naslovov. / Foto: arhiv kluba 12 petek, 13. januarja 2023 Zanimivosti Ljubezen do peke Špela Pibernik (29) prihaja iz Šmarce. Klemna Habata je spoznala na pragu srednješolskih let pri mengeških godbenikih, kjer je igrala saksofon. Danes živita v Mengšu in imata štiri hčerke, stare od enega do pet let. Odkar sta odkrila peko z drožmi, pa je njihovo življenje postalo še bolj dinamično. Alenka Brun Mengeš – Izvemo, da so družina, v kateri velikokrat pečejo jogurtovo pecivo, radi imajo jabolčno pito in »brownije«. »Take z drožmi,« razlaga Špela Pibernik. Tudi krofe z drožmi rada pripravljata, predvsem pa vidita izziv v kakšnem poseb- nem nadevu. Tudi rojstnodnevne torte nastajajo v njuni kuhinji, a ker se po stanovanju trenutno razlega precej otroškega smeha, bodo zahtevnejše počakale. Tako je največkrat »na sporedu« torta Pavlova. Sem in tja v kuhinji diši po piškotih, tokrat je prostor dišal po cimetu. Pravzaprav lahko rečemo, da po glavni začimbi njunih cimetovih rolic Love2Bake, ki smo jih lahko pobliže spoznali v zadnji oddaji Štartaj Slovenija. Špela Pibernik in Klemen Habat sta se namreč v omenjeno oddajo prijavila s hitro zamrznjenimi cimetovimi rolicami z drožmi. Zanimala nas je njuna zgodba, od kod Špela Pibernik / Foto: Alenka Brun ljubezen do peke in seveda kakšen je okus njunih cimetovih rolic. Na spletu za cimetove rolice namreč najdemo številne recepte, opisi pa se povsod začnejo na podoben način: morajo biti mehke, puhaste, maslene, aromatične ... Pibernikova razloži, da je proces, ki ju je pripeljal do sedanjega okusa rolic, trajal kar nekaj časa. Zahteval je poskus za poskusom, dokler nista bila zadovoljna. Za nadev pa uporabljata pravi rjavi trsni sladkor in cejlonski cimet. Tudi o imenu svojega podjetja sta razmišljala kar nekaj časa, potem sta združila v njem ljubezen do peke in nastalo je ime Love2bake. Zakaj zamrznjene, nas je zanimalo; in zakaj sploh rolice, je bilo naše naslednje vprašanje. »Oba izjemno rada kuhava, eksperimentirava v kuhinji, predvsem pa so nama všeč bogati okusi,« pripoveduje Pibernikova. Ko sta odkrila droži, so te hitro dobile glavno mesto v njuni kuhinji in čisto iz lastnih potreb sta iznašla način, kako si ta zapleteni postopek olajšati. Zamrzovalnik je postal Cimetove rolice z drožmi / Foto: Alenka Brun njun najboljši prijatelj, saj tako lahko več časa preživita s svojimi hčerkami. V bistvu se je zgodba začela s testom za pico z drožmi, nakar je Špeli med nosečnostjo izjemno dišal cimet. In sta se odločila ter se lotila priprave cimetovih rolic. Točno sta vedela, kakšne želita. Toliko časa sta poskušala, da sta bila z njimi zadovoljna. Trenutno intenzivno razmišljata o drugih okusih rolic. Sadnih morda, privlačne se jima zdijo tudi slane. Začutili pa smo, da stremita k temu, da bi svojo ljubezen do droži razvila do te mere, da bi nekoč v prihodnosti od tega lahko živela vsa družina. Čokoladni piškoti Špela Pibernik nam je zaupala tudi recept za čokoladne piškote z drožmi. Potrebujemo 180 g stopljenega masla, 100 g belega sladkorja, 100 g rjavega sladkorja, jajce, 250 g aktivnih droži, 220 g moke, ščepec soli, žličko sode bikarbone in 200 g čokoladnih kapljic. Sestavine zmešamo v gladko zmes ter nazadnje vanjo umešamo še čokoladne kapljice. Oblikujemo za oreh velike kroglice in jih položimo na pekač. Pečemo na 180 stopinjah Celzija od 10 do 15 minut. Piškoti bodo po 10 minutah mehki in žvečljivi, če pa želite bolj hrustljavo teksturo, naj ostanejo v pečici 15 minut. Nekoč je bilo v Kamniku Kako je nastala Prvomajska ulica Marko Kumer V sklopu Medobčinskega muzeja Kamnik je jeseni zaživel študijski krožek Nekoč je bilo v Kamniku. V svoji prvi sezoni se ukvarja predvsem z zgodovino šestdesetih let prejšnjega stoletja v Kamniku. Slušatelji zagnano in z velikim entuziazmom sodelujejo pri pripravi vsakokratne teme: v svojih arhivih izbrskajo zanimive fotografije in predmete, predvsem pa z nami delijo spomine. Po vsaki predstavitvi se razvije tudi živahen pogovor, ki Med gradnjo ... / Foto: France Cerar nas lahko popelje v različne, a vedno zanimive smeri. Vsaj nekaj zanimivih tem bi radi delili tudi z bralci Kamničanke. Tako boste v desetih prispevkih pod skupnim naslovom Nekoč je bilo v Kamniku lahko prebirali povzetke tem, kot so: zgodovina organiziranega varstva, kamniški glamour – o modi in kamniških manekenih, otroštvo – med igro in učenjem, rock and roll v Kamniku in v prvem prispevku, ki je nastal s pomočjo ge. Jelke Otrin, zgodbo o nastanku ene prvih kamniških sosesk – Prvomajski ulici. Kako je nastala Prvomajska ulica (iz družinskega arhiva Jelke Godec) Konec petdesetih let dvajsetega stoletja se je začel premik od paradigme veličasten delovni – beden bivalni prostor do nove: ob prijetnem delovnem okolju so v skupnosti poskušali zagotoviti vsakemu delavcu spodobno bivanje v družinskem okolju. Podjetja so začela graditi stanovanjske soseske – nastajali so bloki, dupleksi in štiristanovanjske bivalne enote. Če se nisi odločil za najem stanovanja, si si lahko pridobil ugoden kredit za gradnjo individualne hiše. V nadaljevanju bomo povzeli zgodbo o nastajanju soseske med Kamnikom in Duplico na prihodnji Prvomajski ulici. Povedala nam jo je gospa Jelka Otrin. Med Kamnikom in Duplico so se po drugi svetovni vojni razprostirala polja in travniki s kozolci. V bližnji tovarni Stol sta se zaposlila Jelkina starša Gregor in Francka Ko- tnik iz Lukovice. Leta 1955 sta začela pridobivati dovoljenja za gradnjo hiše, še istega leta sta dobila sklep uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev pri zemljišču Splošnega ljudskega premoženja v upravi LOMO Kamnik. Gradnja se je lahko začela. Iz pripovedovanj in s fotografij Jelkinega starega očeta Franceta Cerarja lahko razberemo, kako zelo drugačen podvig je bil takrat gradnja hiše. Delali so v prostem času praktično vsak dan in vse konce tedna. Na pomoč so solidarno priskočili prijatelji, sorodniki in sodelavci iz službe. Vsa dela so opravili ročno in s preprostimi orodji. Najprej so postavili leseno barako za shranjevanje orodja in materiala. Če se je delo zavleklo, so v njej tudi zasilno prenočili. Parcela seveda ni imela ne vode in ne elektrike, tako da so jo sprva s konjsko vprego iz reke Kamniške Bistrice vozili do parcele. Pozneje je oče izkopal enajst metrov globok vodnjak, ki je zagotovil vodo tudi prihodnjim graditeljem hiš na Prvomajski ulici. S konji so iz reke tovorili tudi Takole je bila videti Prvomajska ulica med nastajanjem. / Foto: Lado Pustotnik kamenje in pesek, iz Lukovice pa les za grušt (ohišje). Ta pot se je lahko hudo zavlekla, saj je furman napravil postanke v prav vsaki gostilni ob poti. Malicali so v Stolovi tovarniški menzi na Duplici, kjer so lahko izkoristili bone. Decembra leta 1958 so se Kotnikovi vselili v svoj novi dom, ki še ni bil čisto dokončan. V naslednjih letih je dobival vse lepšo podobo. Kmalu so se pridružili tudi prvi sosedje, ki so prišli iz različnih okolij: iz Palovč, Moravč, Tuhinjske doline in tudi iz Dolenjske in Primorske. Bili so zelo povezani in so si medsebojno pomagali in se tudi družili. Samooskrbnost so jim zagotavljali zelenjavni vrtički ob hišah in tudi medsebojna menjava pridelkov med sosedi. Prvomajska ulica je dobila 14 hiš in 63 prebivalcev. Sosedska pomoč se je po razmahu avtomobilnosti nadaljevala tudi pri gradnji garaž. Takole je še zapisala Jelka Otrin: »Odraščali smo v ulici z makadamsko cesto, hiše so bile brez ograj, naše igre in druženja so potekali enkrat pri enem, drugič pri drugem sosedu. Mnogo teh trenutkov je zabeleženih na fotografijah in filmih.« V ulici še vedno živi pet čilih začetnikov in kar štirje med njimi so že dosegli častitljivo devetdesetletnico. Njihovi potomci so kljub asfaltni cesti in ograjam okrog hiš še vedno povezani. Utrip ulice se nadaljuje tudi v novem času, a na drugačne načine kot takrat. 13 petek, 13. januarja 2023 Zahvale Prireditve sudoku_TEZJI_kam_23_01 4 7 8 7 9 6 8 1 3 9 3 6 6 5 2 1 4 7 9 7 4 3 9 5 9 7 8 6 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_23_01 NALOGA Petek, 13. januarja, ob 17. uri, Pri podkvi Tarok – mali turnir. Vstop Vstopprost prost REŠITEV PRI PODKVI 6 4 7 2 3 9 1 5 8 Brezplačno ob nakupu karte za kopanje Rešitev: 5 1 9 8 4 7 3 2 6 Od petka, 13. januarja, do nedelje, 22. januarja, ob 10. uri, Terme Snovik – termalni kompleks Skupinska vodna telovadba in Kneipp vodni oblivi v Termah Snovik 8 2 3 6 1 5 9 7 4 TERME SNOVIK – KAMNIK, d. o. o. 7 8 5 4 2 3 6 9 1 Vstop prost 1 6 4 7 9 8 2 3 5 Ponedeljek, 30. januarja, ob 18.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? – Galantno baročno REŠITEV 3 9 2 1 5 6 8 4 7 Vstopnina: 20 evrov/25 evrov 4 7 8 7 9 6 8 1 8 3 1 7 9 5 2 4 6 3 9 6 2 4 8 3 1 5 7 9 3 6 4 5 7 1 6 2 8 3 9 6 5 2 1 7 2 6 9 1 4 5 8 3 4 7 9 3 9 5 2 7 8 4 6 1 7 1 4 8 5 3 6 7 9 2 6 4 3 9 5 2 7 4 3 5 9 6 1 8 9 7 8 5 8 9 6 2 1 3 7 4 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_kam_23_01 6 1ponovilo 3 ne8v vrstici 4 ne7v koloni 9 ne2 v enem 5 se ne bo nobeno število SUDOKU 2 3 1 5 6 4 7 8 9 Vstop prost Torek, 24. januarja, ob 19.30, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Glasba z okusom: Vid Jamnik in Ajda Stina Turek 9 5 8 3 7 1 4 6 2 Petek, 20. januarja, ob 17. uri in 18. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger sudoku_TEZJI_kam_23_01 NALOGA TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_23_01 4 7 6 9 8 2 5 1 3 Vstop prost 4 sudoku_LAZJI_kam_23_01 NALOGA Sreda, 18. januarja, ob 17. in 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc 2 8 3 1 7 9 6 9 2 8 5 7 5 2 7 9 1 4 8 9 6 4 5 3 6 2 3 1 2 3 4 4 7 9 2 Vstop prost 6 7 5 8 6 Sreda, 18. januarja, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Motnik Pravljična urica s pravljičarkami iz skupine Me4. 8 3 1 7 9 9 2 8 5 5 2 7 9 1 4 8 9 6 4 5 3 6 3 1 5 8 2 3 6 4 7 9 2 sudoku_LAZJI_kam_23_01 Vstop prost Vstopnina: 17 evrov/15 evrov REŠITEV Petek, 13. januarja, ob 17. uri in 18. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Četrtek, 19. januarja, ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Prešernovo gledališče Kranj: Pravljice našega otroštva Rešitev: 6 7 9 3 1 2 8 4 5 KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Vstopnina: 17 evrov / 15 evrov 4 5 3 8 6 9 1 7 2 Vstop prost Torek, 17. januarja, ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Narodni dom Maribor: Čudež 2 1 8 5 4 7 6 3 9 Sreda, 25. januarja, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Dr. Peter Krečič: Plečnik in Maister ZAVOD ZA KULTURO KAMNIK 5 3 2 4 8 6 9 1 7 Vstop prost Vstop prost 9 8 6 1 7 3 5 2 4 Sreda, 18. januarja, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Prvo javno vodstvo po razstavi Jakob Savinšek – 100 LAŽJI SUDOKU 7 4 1 9 2 5 3 6 8 MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Petek, 27. januarja, ob 17. in 18. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger sudoku_LAZJI_kam_23_01 NALOGA 1 2 7 6 5 8 4 9 3 Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Vstop prost 3 6 5 2 9 4 7 8 1 Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Kamniški sudoku 8 9 4 7 3 1 2 5 6 Prireditve v januarju Sreda, 25. januarja, ob 17. in 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc 4 7 6 9 8 2 5 1 3 9 5 8 3 7 1 4 6 2 2 3 1 5 6 4 7 8 9 3 9 2 1 5 6 8 4 7 1 6 4 7 9 8 2 3 5 7 8 5 4 2 3 6 9 1 8 2 3 6 1 5 9 7 4 5 1 9 8 4 7 3 2 6 6 4 7 2 3 9 1 5 8 Podprite lokalne zgodbe in se naročite na Gorenjski glas. Pokličite 04/201 42 41 ali pišite na narocnine@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjižna nagrada Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 27. januarja 2023 na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 14 petek, 13. januarja 2023 Zahvale Zahvale, zanimivosti Jaslice v župnijski cerkvi v Kamniku Kamniški muzej v letu 2023 Kamnik – Letošnje jaslice na Šutni nam spregovorijo o Mojzesu, ki je svoje ljudstvo peljal v obljubljeno deželo. Celoten del zgodbe je predstavljen na svojevrsten način, saj so vsi prizori gibajoči. Pridne roke kamniških jasličarjev so izdelale zelo zanimive figure, ki vsem še bolje približajo, kaj se je dogajalo še v času pred Kristusovim rojstvom. Zgodba se začne s prizorom, kako Izraelci dobijo hrano od Boga – mano, nadaljuje se z zmago nad Amalečani. Predstavitev je tudi zgodba o desetih božjih zapovedih. Jaslice nam obenem približajo dogodek, kako ljudstvo časti zlato tele, in še bi lahko naštevali, kaj vse je moč videti v letošnjih jaslicah na Šutni v Kamniku. Ker je predstavitev jaslic res zelo zanimiva, traja 20 minut, si le vzemite čas in pridite na ogled, ki bo v januarju še možen ob sobotah in nedeljah, preostale dni pa po sv. mašah vse do 2. februarja. Zvočna predstavitev jaslic se ustavi 25 minut pred sveto mašo. D. K. Kamnik – V Medobčinskem muzeju Kamnik je v letu 2023 glavna razstava interdisciplinarna in bo prikazala Kamnik in življenje v 60. letih 20. stoletja. Zaobjela bo vse segmente življenja na območju srednje velikega jugoslovanskega mesta. Kamniška industrija bo vključena s svojimi prepoznavnimi izdelki oziroma življenjskimi trendi, ki so jih generirale njihove proizvodnje. Osrednji sklop razstave bodo moda in kreacije mojstra Ivana Debevca ter proizvodi Tovarne gumbov, Svilanita in Utoka. Razstava je nastala v sodelovanju s člani študijskega krožka Nekoč je bilo v Kamniku. M. L. ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Nič ne bo hudega, veš, samo tja, kjer čakajo nate, stopil boš čez prag in boš pri svojih doma ... (Tone Pavček) Terezija Urbanc iz Stranj Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Še posebno se zahvaljujemo dr. Mateji Lopuh, patronažni sestri, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustila draga mami, babi in prababi Ivana Čarman Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za sveče in izrečena sožalja. Hvala župniku za lepo opravljen pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zapustila nas je draga mami, babica in prababica Ivica Kopriva rojena Završnik, 29. 11. 1929–20. 12. 2022 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Vsi njeni ZAHVALA Poslovil se je naš dragi Andrej Podgoršek 1951–2022 V 76. letu starosti nas je zapustila naša hčerka, žena, mami, babi in sestra ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Luki za opravljeni obred, govorniku g. Tonetu za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi. Njegovi najdražji ZAHVALA Spomin ... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama Marija Gerbec po domače Tomažinova mama, iz Pšajnovice Hvala vsem, ki ste jo spremljali v življenju in jo imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste imeli v lepem spominu. Vsi njeni Žalujoči hčerki Joži in Ivi z družinama Liplje, januar 2023 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 84. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga Marija Humar po domače Kajžna Mari, z Gozda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Pavletu Piberniku za lep obred slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zapustila nas je draga žena, mami, babi, tašča in prababica Jerneja Jeras iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA ZAHVALA Zapel je zvon tebi v slovo … Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. Od nas se je poslovila naša draga mami, babi in tašča Milena Berlec Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, dedek, pradedek, brat, stric, tast in svak France Osolnik roj. 16. 11. 1938 na Gozdu, živeč na Kršiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za sočutje in izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Pavlu Piberniku in KPK Kamnik za obred slovesa. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za sv. maše in za spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lep obred, pevcem, trobentaču, Jožetu za govor ter pogrebni službi KP Kamnik. Zahvalo izrekamo tudi zdravstvenemu in patronažnemu osebju v Kamniku ter negovalki Petri za skrb in pomoč. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni najdražji Žalujoči vsi njegovi roj. Vidmar, iz Mekinj pri Kamniku ZAHVALA Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V 84. letu je umrla draga mami, stara mama in prababica Eva Janežič iz Črne Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Gregorju Šturmu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm in trobentaču Marjanu Sitarju. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni December 2022 15 petek, 13. januarja 2023 Zahvale V drugi polovici leta 2023 oddam v najem trosobno stanovanje v Kamniku. Informacije na tel.: 051 233P 697. ren Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Oglašujte ovlje postaja inna končna ov vlak Nagradna križanka iz Kamničan-ke 21 je glavno nagrav nčasopisu KOTNIK KAREL, ZGORNJE RUTE 110, GOZD MARTULJEK Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- do, bon za trgovino OBI v vrednosti 20 evrov, prinesla Sonji Svetec iz Kamnika, drugo in tretjo knjižno nagrado sta prejeli Martina G. Bohte in Alenka Grohar, obe iz Kamnika. Geslo je bilo Priležejo se po obedu ali kar tako. Nagrajenkam čestitamo! šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok Kamničan-ka! pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn ega ovil tira v dolž kluba. Pre ino Matej Nas 41-letni veteran i na ekipa ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om . moralo nas ambami Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. vito. Po svetlobn ter z zvo čno in Briš še Blaž ki tri, 1 : 1 so nare začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. Somnik Gra dila sta taja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na poto valn tudi urbano bodo prenovljeni i čas po nav mo in 410. stran opreželezniški pod postaji Kam edbah Slovenskih skladišče. rli ods luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 dler jev odhodov. uvajajo nove ure z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o nestrpn i em gionalne jše vlake za reTega vese o jajo dodatn času, in sice lega in celo čakali. (Ljublja Kamniški e linije namo proge, kot jih poz r ob 21.1 vinskega zgodona– vaterpolisti v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo Ljubljana) 18 in ob alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min župan Matej Sla23.07 . ki. ister za infr na uro . pon turo Jern astr Vla ki ujajo vse uk- ni čaka ej li vrsto let. bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneago je »Ka ktor žele jeni za mnik Slov ens kih znico dob de in ima železnic ško postajo il leta 189 Duš jo dovolj invaliko jo je sem ,« 1, za se z novim an Mes, ki so pro je kolesa,« dejal žup stora pripelja in se tnik Alo peljali prot vlakom tudi pojz Prašnik l podje- Slov zahvalil ministrstvu an lem dogodk je ob tem veseens osem i ar. u poveda ter tor kim Sredi desetih let Kot je najp Ljubljani. l direkSlovens milijonsko železnicam za smo dob vlake, rej poudari šan Mes kih železnic Dupan, gre l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam za V Kamnik - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz bitev, na zelo veliko pridou bo Več sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v železnikoronaviru ov, ki bod nakup železniš vala investicije zdravstve tud som. V o voz v tudi na zač ko infrastr nem dom i na rela AKTUALN ukturo. ciji Kam ili etek množi u se prip O nik – rav Časopis Kamničan-ka Sezono bo treba razširiti na celo leto Dru zd Kavči Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni! č brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Foto: Gora ZAHVALA 24 urna dežurna služba Kamnik - Komenda 041 634 948 Testiranje v Kamnikutudi KULTURA Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj Aleš Sen ože čnega cep ljenja. ljajo 45. stran tnik MLADI ment in kart Coprnije Kamnik – zaž ga zavarova ico zdravstvene ilustracijah ivele v žba Velika nih drugihTako kot v številZADNJA Naš Kam planina bodo ude nja. O rezultatih kon ca nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Han vodstvo. čič nov brez Vsa j možno je z ilus o mi opre plačno ko leto zno Nad azov odvzema v dveh urah od vršilca dolž zorniki so za mil monogra tracija- V avli va mi antigentestiranje s hitribrisa. Kot nav nos ti Obč duš fijo Sve Coprijan ti dire skimi test jajo v Zdr ine ijo opo imenovali okužbo z avstvenem zarMarka Anž ktorja cij, ki so . Razstava ilustra-- ogled razstavaKamnik je na novim koro i na dr. Juli Vsa kušenega dom urja jo z naslovo ka som. Hitr ja Polc nedavno u , iz- kam naviruNaš Kam poslovneža, m kakš vas, kraj pri nas o test odprli nik, gativen izvi a Kamnik, nenišk ga glavna nega jasli ima od torka dalj iranje poteka naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obračarja, ki pres da trenutn d testa pomeni, e v Dom net i strategijo pri še 25-le ca januarja a Wiegele ture Kam u kuleo v brisu razvoja druž praviti tudi na tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav virus ni spletu. be. no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki jim idej evrstni resa že pa bodo dod lja ne zma e tudi kma tni termini njka. Tud in vesea- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku- V 84. letu je za vedno zaspala naša draga stran 5 stran 7 Tilka Ogrinec stran 9 stran 16 42. stran roj. Orehek, iz Podgorja ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se je boste spominjali. Žalujoči vsi njeni najdražji ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 80. letu starosti zapustila naša ljubljena mama, babica, prababica in sestra Ivana Bajde po domače Žamarjeva Ivanka, iz Golic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za oskrbo. Hvala vsem sosedom za pomoč pri pogrebu in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranjali v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Med mesečino se polje svetlika, topol, jagned in trepetlika tiho šepečejo preko polja z nekom od onkraj sveta. Sobice večnosti vse so odprte, duše naše več niso potrte, zlati odsevi sijejo k nam, čutiš, da nisi več sam! (S. Kosovel) V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Burja z Zduše pri Kamniku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, sočuten stisk roke, za cvetje in sveče. Hvala tudi zdravnici Nevenki Šećer Dolenc za dolgoletno zdravniško oskrbo ter gospodu župniku Pavlu Piberniku, govorniku Jožku Romšaku, mekinjskemu cerkvenemu pevskemu zboru in pogrebni službi KPK za ganljiv pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Ivanka Galin p. d. Lešarjeva, iz Kališa Ob boleči izgubi naše Ivanke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred. Hvala izvajalcu Tišine in pevcem za ganljivo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili ob njenem slovesu in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Kališe, januar 2023 ZAHVALA Toplote tvojega telesa več ni. Hladno življenje je tisto, ki sedaj nad nami bedi. Naj tvoje morje zazna, da odjadral v neskončnost si, in naj ti bo lepo tam, med angeli. (sestra Aleksandra) 10. novembra 2022 nas je boleče zapustil dragi sin, brat, stric, nečak in bratranec Damijan Slapar rojen 10. 8. 1973, Poreber 9b Ob žalostni izgubi našega izjemnega Damijana bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za vse darove, cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sošolcem iz OŠ Nevlje in OŠ Cerklje, kranjskim gimnazijcem, sodelavcem podjetij Hermes Softlab, Marg in Iskratel Kranj, številnim poslovnežem, s katerimi je sodeloval, zaposlenim v lokalu ConaB, jadralnim padalcem, kajtarjem in skiperjem, številnim prijateljem iz Slovenije in tujine – Domen in Matic, hvala od srca. Posebna zahvala župnikoma Mikliču in Friškovcu za lepo opravljen pogreb, pevkam skupine Mjav za čutno odpete pesmi ter pogrebniku Jeriču iz Dvorij. Hvala za številno spremstvo na Damijanovi zadnji poti. Damijan, hvala za tvojo dobroto in pozitivno energijo, ki si jo brezpogojno razdajal med nas, hvala za edinstvene skupne trenutke sreče. Hvala, ker si bil naš Damijan, za vedno boš ostal najlepši del naših src. Žalujoči vsi njegovi V 83. letu starosti je na svojem domu mirno zaspal naš dragi oče, dedek, tast, stric in svak Stanislav Hrovat po domače Cimbasov Stane, z Županjih Njiv Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala zdravnici dr. Jani Plavc, sestrama Emi in Kati za dolgoletno zdravstveno oskrbo, patronažni službi ZD Kamnik ter oskrbovalki Tatjani iz Zavoda Pristan za skrbno nego. Hvala župniku Gregorju Šturmu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm, trobentaču in pogrebni službi KPK Kamnik. Zahvala vsem, ki ste ga z lepo mislijo pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Tvoj nasmeh nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu našem večno bo živel. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš Miha Petek (29. 9. 1985–22. 12. 2022) iz Godiča Ob izgubi našega Miha se vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem iskreno zahvaljujemo za tople stiske rok, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše in denarno pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Pavletu Piberniku za zelo lepo opravljeno pogrebno mašo, harmonikarju Cirilu Spruku za ganljivi melodiji pri pogrebni slovesnosti, pevcem kvarteta KRT ter pogrebni službi KPK Kamnik. Posebna hvala prijateljema Damijanu Krmavnarju za prebrane besede in Marjanu Sitarju - Maču za na trobento zaigrano melodijo. Cenimo, da ste se poslovili od Miha in ga pospremili k preranemu grobu. Vsi njegovi December 2022 16 petek, 13. januarja 2023 Zadnja Prenovljena božična zgodba Zaplesali v novo leto Na štefanovo je Turistično društvo Tuhinjska dolina v sodelovanju s Termami Snovik pripravilo pohod od jaslic do jaslic z Jožefom in Marijo. 1. stran Ana Jagodic Dolžan Snovik – Potem ko je epidemija prekinila dolgoletno tradicijo uprizarjanja božične zgodbe z živimi jaslicami, so člani Turističnega društva Tuhinjska dolina skupaj s Športno-kulturnim društvom Sela, VDC Sožitje – Loke in posamezniki v Termah Snovik postavili na ogled unikatne jaslice ter v prazničnem večeru 26. decembra povabili na pohod po prizorišču razstave. Med v Tuhinju, Ljudski pevci Tuhinjske doline in trio Citrin. Manja Žebaljec iz turističnega društva, ki je poskrbela za predstavitev posameznih jaslic in izbrane misli na postankih, ob zaključku pohoda ni skrivala zadovoljstva: »Zadovoljni smo s številom razstavljavcev, posebno pa nas veseli velik odziv obiskovalcev, zlasti družin z otroki.« V okolici bazenskega kompleksa so jaslice postavili Franc Šuštar, ki se je tako V petek, 23. decembra, so v Kamniku pripravili ognjeno zgodbo z naslovom Vrnimo Šutni luč, ki je zaživela v soju svetlobe v steklenih lončkih in atraktivni postavitvi zgodbe na ulici. Poleg prijetne svetlobe je po ulici zaigrala božična glasba iz starega gramofona, za katero je poskrbel vsestranski kreativec Gregor Torkar, lastnik nostalgične ploščarne Črna pizza sredi Šutne. Prireditev Vrnimo Šutni luč je v vsebinskem delu potekala pod okriljem Kulturnega društva Priden možic, kamniški zavod za turizem in šport pa je ob tem uredil vse potrebna dovoljenja za prijavo dogodka. »Prav tako smo zaposleni na zavodu aktivno pomagali pri izvedbi na dan dogodka,« so dodali. Drsališče vse do konca zimskih počitnic Na Zavodu za turizem in šport Kamnik so zadovoljni, da so lahko ponovno organi- Zadnji četrtek v letu 2022 je Kamnik utripal s skupino Big Foot Mama. / Foto: Blaž T. Muc zirali prednovoletne koncerte na Glavnem trgu brez zdravstvenih omejitev. »Upamo, da bomo ključne projekte na ta način lahko nadaljevali. Tudi pri večjih turističnih ponudnikih so vidne novosti, okrasitev z luč- kami v Arboretumu Volčji Potok, razstavljene jaslice v Termah Snovik, glasbeni in kulinarični večeri v Slovenia Eco Resortu,« so poudarili in dodali, da se turizem kot panoga v Kamniku intenzivno razvija, kar s seboj prine- se tudi dodatne možnosti za turiste. V januarju zavod ne pripravlja nobenega dodatnega dogodka, obiskovalce pa še vedno vabijo na drsališče, ki bo postavljeno vse do konca zimskih počitnic. Nazadnje sta Marija in Jožef dobila zavetje v hlevčku. / Foto: Ana Jagodic Dolžan jaslicami v naravi sta skupaj z osličkom vodila Marija in Jožef, na krožni poti med prireditvenim prostorom in apartmajskim naseljem pa so se množici obiskovalcev pridružili še pastirji, prebivalci Betlehema, angeli in nazadnje Sveti trije kralji, ki so do hlevčka ob večnamenskem šotoru prijezdili na konjih. Poleg Konjerejskega društva Tuhinj so dogodek obogatili mladinski pevski zbor Osnovne šole Šmartno kot v minulih letih vživel tudi v vlogo Jožefa, Rajko Žebaljec, Silvo Osolnik, Klemen in Lenart Mali ter člani omenjenih društev; v večnamenskem šotoru pa so si obiskovalci term v božično-novoletnem času lahko ogledali še razstavo drugih jasličarjev iz lokalnega okolja – sodelovali so Janez Belaj in Ivan Sušnik, družina Hribar, Franci Jelinčič, Nace Vrankar, Peter Homar in VDC Sožitje – Loke. V Kamniku so pripravili ognjeno zgodbo z naslovom Vrnimo Šutni luč. / Foto: Blaž T. Muc Za glasbeno poslastico je na predzadnji dan leta poskrbela tudi skupina LPS. / Foto: Blaž T. Muc Novoletni večer v CIRIUS-u z ansamblom Šus Kamnik – V zadnjem tednu starega leta, tik pred odhodom na božično-novoletne počitnice, 21. decembra, smo v Domu CIRIUS Kamnik v sodelovanju vzgojiteljev in mladostnikov priredili slovesen družabni dogodek s praznično večerjo, ki jo je popestril ansambel Šus iz Tuhinjske doline. Po dveh letih, ko je tudi v Sloveniji zaradi covida-19 veljalo zaprtje šol ali občasno odprtje in druženje v »mehurčkih«, so naši otroci in mladostniki skupaj z delavci Centra ta večer uživali v izvrstnem programu, kar je ustvarilo posebno vzdušje. Za popolno sproščenost so poskrbeli člani ansambla Šus, to so Boštjan, Lenart, Krištof, Matic in Sonja, ki glasbo ustvarjajo že vse od leta 2014, zadnja leta pa postajajo vse aktivnejši. Zahvaljujemo se jim za njihov prostovoljni odziv in za podarjeno glasbo, ki je z izbrano melodijo in petjem polepšala slavnostni večer, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. M. L. T. PEUGEOT 3008 ČISTO SVEŽA ZALOGA BENCIN, DIZEL ali PRIKLJUČNI HIBRID Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 4,6 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 121 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0155 do 0,0507 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00021 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0,04 do 3,24. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_3008_oglas_A5_v09_februar_nve.indd 1 Ples ob živi glasbi / Foto: arhiv CIRIUS-a Kamnik 21/02/2022 15:29