AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 26, 1940
Razbita torta
Washington, D. C. — V sredo je sedel predsednik Roosevelt pri pisalni mizi in željno pričakoval 300 funtov težko torto, lei mu je obljubila, za njegpv rojstni dan unija pekov. Na torti je bilo 58 sveč (toliko je Roosevelt star) in vsaka sveča je bila zavita v bankovec za $100, kar je bil dar raznih unij za sklad za pobijanje otroške paralize. Pa oj, nesreče! Na potu proti kapitolu se je truk, ki je torto vozil, prevrnil in torta se je razbila. Kakšna škoda! Deputacija je potem prišla k predsedniku samo s svečami in 58 bankovci po $100, česar je bil predsednik še bolj vesel kot torte. (Rose mu je najbrže tudi za torto inako storilo).
LJUBLJANA SE JE POTOPILA
Belgrad, 25. jan. — Jugoslovanski rušilec "Ljubljana," je V viharju zadel na pečine, ko je plul v pristanišče Šibenik. V eni uri se je rušilec potopil. Kot pravijo poročila, je izgubil samo en podčastnik pri tem življenje. Rušilec je bil spuščen v morje šele predlanskim in sta mu kumova-la ljubljanski župan dr. Adlešič in županja ga. Vera ob velikih svečanostih.
Poročilo trdi, da rušilec ni povsem izgubljen, ker ga del gleda iz vode in ga bodo dvignili. Poveljnika so zaprli do preiskave. Pristanišče so takoj zaprli publiki in jugoslovansko časopisje ni-smelo poročati o nezgodi.
Zveri čutijo vojno
Berlin. — V Nemčiji ne čutijo posledico vojne samo ZjuSfT, ainpaki tudi živali v nemških zverinjalcih. Tudi tem je vlada ukazala znižati porcije, zlasti mesa. Vlada je najbrže mnenja, da morajo tudi zveri doprinesti svoje žrtve za blagor domovine. Mesojedne z v eri dobivajo zdaj v berlinskem zverinja-ku samo pet konj> na teden, prej so jim jih servirali pa šest.
^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^
DOMOVINA
4en*- p VeČer' 30- jan«arja, ko bomo priredili prvi "Slo- , Irost ?seveltov' večer" v SND na St. Clair Ave., bo dovolj ( |ost-:Jorej se ni treba bati, da bi bili v dren ju. Tisti, ki ( »ali ° -!)11Sli tOČno ob osmih v dvorano, da boste videli in sli- , Edežovgrvm' b°Ste ŠU lahko kar "a balkon, kjer je blizu 400 ' K ' " V avditoriju ne bo stolov, ker se prične takoj po ( Idovol^" PleS" Tisti pa' ki boste Plesali' boste pa tudi imeli / ppodn'111)°^0ra'	av(litori.) premajhen, se bo dalo pa še '
tajnikivTVOrano na razpolago, kakor je obljubil Mr. Tavčar, ( rnuziko	130 ®est orkestrov na razpolago, bo dovolj /
ipo vste ')OVSOcl- 7jdaJ vam ni treba drugega, kot da sežete j pana | Apeliramo na vas, da se odzovete', da bo dvo- \ jT 0 "a, da se bomo Slovenci nokazali.	/
penzionisti so Poili lep denar
¥ashington, D. C - že od iffca oktobra 1938 se je vlekel |»med državo Ohio in fede-
nen?' atera vsota Je bila
|kra t bii aVljan0m- T0" '^amedSPriŠl0 d0 liesP°"
I in vUiri l'nei'jem Davey-s nn, . uolZl'a, da ne ravna
fbornica ' '
M da se tf;lla sprejela predeča T«, lar drŽavi 0hio 4 U n Pre(lsednik Roose-
Suizai Vetira1' nakar -ie * večino°Sl?nSk° Zb0rnic0'
^ veto z 7 ak° odobrila
l. OhiiJ proti 153 slas°-
ali prif pofnci so vsi gla-|e rekel j predlog' sU-
Pal Ohiip'a a Je Predsednik
/|° ^ Predlo6 Za ^'338'000 in 'fnico kari 8 Z°pet Prinesel v
fsednik. b° rePublikanski
P T°W^en5lma nov
i^nCdf9!' D" C. _ Dr.
Mesečne agitator za *dem> je nv.;^01^"1116 starim edlOg0m ^ dan
z novim se ta
'*nsen<lpredl 6Vala- Dr" odstotka d 'aga> da se naloži .ike osebe in „ , na dohodke v'ne> ki imaerak° Perona tr-v $3,000 ali • tnih dohod-f'et ali več h"0; °Sebe- stare • od $50 na' j dobile mesečno Pa do $200.
na 5 fpK mestna zbornica Jdloeu' debruar.ia glasovala o
t d°ločevak?rejrne postavo'
be 8lede . uaZne str°£e od" l3nih don6,J)0blra«3a prosto-' Ce bo n za razne name-;ral°dobit?dl08: sPrejet, se bo ka dov0h3d.policijskega na-dati i J'le Za ^ko pobi-l8lov °rgan- moralo ime in t86 denar	za kake svr-
,°V' ki b0d0 lra'	urad-
«, 0 °datotknSPrejemali denar' ^ in im lSe bo dal° nabi-/ llabrani / anke> kamor se
* Iv^ 2 domovine
;ejel iz star ^ ^ L°raina je
rf n°vico t °movine žalostma linKia mu je na Rakeku ;ančičv i'ena mati Johana
} (3omaJ1SOki starosti »O let Mi. N * So Ji rekli Cavsova M. 3 POciva v miru blags
Jakova cer se vrši zadnja do^, P0'ledina v Sloven-vsakow na Holmes Ave. To ifle klu!tna Prireditev Euclid 'ijetno če hočete imeti res Jlšim fant Pridite v vas k
f!v^itrTrm'kivasb°-
ri	,.<L.
-o-
V Švici se pripravljajo za izpraznenje mest
Bern, Švica. — švicarski generalni štab je razglasil določbe za dve največji švicarski mesti, Basel in Zurich, po katerih se prebivalstvo lahko izseli v slučaju nevarnosti. Dalje naročuje generalni štab, naj civilno prebivalstvo ne kaže sovražnosti v slučaju, če bi sovražnik prišel v deželo, dokler ne bi vojaško poveljstvo razglasilo splošne vstaje.
Obe mesti, Basel in Zurich, se nahajata v bližini nemške meje in štejeta nad 800,000 prebivalcev. Obenem se je pa prebivalstvo tolažilo, naj se radi teh odredb ne razburja. V kratkem bo dobilo vse civilno prebivalstvo obenem z otroci karte, na katerih bo ime in naslov vsakega, kar mora nositi vsak pri sebi.
-U-
žalostna vest iz domovine
Frank Smaltz, 21481 Nauman Ave., Euclid, O. je prejel iz starega kraja žalostno vest, da mu je 24. decembra umrla v Zalogu pri Novem mestu ljubljena mati v starosti 68 let. Ranjka zapušča doma moža Franceta, tri sinove in štiri hčere ter več drugih sorodnikov. V Ameriki pa zapušča sina Franka, hčerko Mary poroč. Kunstel in brata Louis Hrovata. Naj 'bo nepozabljeni materi lahka domača gruda.
Iz bolnišnice
Mrs. Agnes Smole, 1007 E. 62 St. se je povrnila iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu.
Kava, fižol, milo, mast, se pošilja v Nemčijo iz Zed. držav skrivaj
London. — Angleška vlada je obelodanila vsebino raznih pošiljk iz Zed. držav, ki jih je zaplenila na ameriških ladjah, ker so bile te pošiljke namenjene v Nemčijo, pa so na prepovedani listi angleške (blokade. Denar, zlatnina, živila in vse tako je v tem seznamu. Tako je bila med zaplenjenim blagom tudi demant-na ogrlica, vredna $32,000.
Angleška vlada izjavlja, da se vrši iz Amerike velika pošilja-tev živil v Nemčijo, kar se pošilja v malih zavojčkih, toda to v velikem obsegu. Največ te stvari se pošilja v zavojčkih, na katerih je napisano, da so to vzorci. Notri so pa mali zavojčki kave, fižola, mila, masti itd. En tak zavojček res ni dosti, toda če jih je na tisoče, se pa že precej pozna.
Poleg živil se pošilja v Nemčijo tudi tujezemska valuta v čekih in v gotovini. Izmed 1,560 poštnih pošiljk na* dveh ameriški hladjah, jih je bilo 1,403 namenjenih v Nemčijo in vse so vsebovale prepovedano blago. V drugem slučaju je bilo 4,462 paketov, namenjenih v Nemčijo, 4,063 s prepovedanim blagom.
V Nemčijo se pošilja tudi de-mante, kar ne vzame dosti prostora, pa dobi Nemčija le lepo vrednost. To poročilo je izdala Anglija na protest ameriške vlade, ker zaplen ju je blago na ameriških ladjah.
Predobro mu je bilo
John L. McCormick, 21 letni visokošolec iz Pittsburgha, ki je lotel 8. januarja izropati, neko brzojavno postajo v Clevelandu in je pri tisti priliki ustrelil paznika Nicholsa, bo dobil porotno obravnavo 26. februarja. Pred sodnikom Merrickom je povedal, da ne razume, kaj ga je privedlo do tega dejanja. Starši so mu kupili vsako leto nov avto, obleke je imel kolikor je hotel, vse stroške za šolo so mu plačali in mu dali vrhu tega vsak mesec $20 za osebno zabavo.
Pogreb Guriča
Pogreb Anton Guriča se bo vršil v soboto ob eni uri v pravoslavno cerkev sv. Save na E. 36. cesta in potem na rusko pokopališče. Pogreb se prične ob 12:30 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Razprodaja zimskega blaga
Rožanoe Dept. Store, 406 E. 156th St. ima te dni razprodajo vsega zimskega blaga. Izplačalo se vam bo kupiti sedaj pri Ro-žancu, ker si boste prihranili
Vatikan toži o zatiranju Poljakov
Rim. — Iz Vatikanskega mesta se je potom radia sporočalo svetu o silnem preganjaju Poljakov od strani nemških zavojevalcev. Očividno je, da hoče sv. Oče pojasniti vsemu svetu o žalostni usodi poljskega naroda pod nemško peto. Podatke je zbral kardinal Hlond, nadškof iz Poznanja in Gniezna, ki se nahaja sedaj v Rimu. Kardinal Hlond je napisal razne slučaje iz Poljske v knjigo, ki obsega 40 strani in je vsak posamezen slučaj podprt z dokazi. In iz te knjige se poroča o nemških grozovitostih na Poljskem. Pravijo, da so nekateri slučaji nemške brutalnosti tako grozoviti, da niso niti za v javnost. Ko je papež Pij prebral ta poročila, se je kar zgražal.
Ta poročila javljajo, na pri-
mer, aa so Din v umc^iu »Kuro vsi duhovniki zaprti, večina šol je zaprtih in cerkve smejo biti odprte samo dve uri na teden. V šolah, ki so še odprte, se ne sme poučevati krščanskega nauka in v vseh šolah so sneli s sten razpela.
Vse cerkve so zaprte že od septembra v krajih Inowroclaw, Szubin, Znin, Wyrzyak in Wr-zesnia. Večina vse duhovnike tukaj so^ zaprli. Nekaj jih poslali v konfinacijska taborišča, nekaj pa v druge kraje Nemčije, kjer morajo opravljati navadna dela. V semenišču v Gmeznu so zdaj nastanjeni vojaki.
Katedralo v Poznanju so zaprli. Cerkev Marije Magdalene so spremenili v plesno dvorano.
Domačini se morajo seliti iz kra-
jev, ki jih je zasedla Nemčija, da napravijo prostor Nemcem, ki jih naseljujejo od drugod. V največ slučajih so jim dali Nemci časa samo deset minut, da so odšli iz svojih domov. Ničesar niso smeli vzeti s seboj. Odpeljali so jih na vlake in jih tam zaprli v vozove. Odpeljali so jih v kak mal kraj pri Warsawi in tam
prepustili usodi.
Iz Gniezna so odpeljali 9. novembra 300 družin, na 3. decembra pa 150. Iz Inowroclaw so odpeljali 30. novembra 1,000 družin. Iz Znina so jih odpeljali v sredi decembra 1,500. če ni bilo dovolj zaprtih železniških voz, so se morali voziti v odprtih vozovih in to v takem mrazu m ko je vožnja trajala po tri dni m
več.
-U--— ,
Novi agresivni načrti med Rusijo in Nemčijo
Paris. — Francosko časopisje javlja, da je prišlo med Rusijo in Nemčijo do novih sporazumov, v katerih je Rusija dovolila Nemčiji, da koplje rudo v severni Rusiji. Za to bo dala pa Nemčija vojaške izvedence glede problema na Finskem in na Balkanu. S tem, da je Rusija dovolila Nemčiji kontrolo nad 180 milj dolgo železniško progo preko Galicije, od romunske do nemške meje, je prišla Nemčija zopet prav do romunske meje, s čemer ogroža Romunsko in Ogrsko.
Anglija se zavezuje, da bo pomagala Belgiji v slučaju napada
London. — Premier Chamberlain je izjavil v zbornici, da se Anglija in Francija zavezujeta, da bosta šla takoj na pomoč Belgiji, če bi jo napadla Nemčija. Zavezniki imajo že popolen načrt, po katerem bodo skušali prehiteti Nemčijo, če bi udarila preko belgijske meje. Med Nemčijo in zavezniki se bo tekmovalo, kdo bo prej dosegel belgijske utrdbe ob prekopu Albert. Tukaj bo glavna belgijska obrambna črta in če jo zavezniki s svojo pomočjo dosežejo prej kot nemške mehanizirane čete, potem bodo Nemce lahko ustavili. Belgijci sami bi se ne mogli upirati nemški premoči.
Chamberlain ni omenil, če bo Anglija pretrgala diplomatske zveze z Rusijo, vendar je gotova stvar, da bodo angleški in francoski vojaki kmalu na potu na Finsko.
-o-—
AMERICAN HOME
Vodna cesta od Atlantika do Velikih jezer je zdaj gotova stvar I
Washington, D. C. — Kanadski in ameriški inženirji so se zdaj zedinili na načrtu, za po-i globljenje reke sv. Lovrenca v Kanadi, da se tako odpre vodna cesta za velike parnike od Atlantika, pa v ameriška Velika jezera. Inženirji upajo, da bo načrt sprejel ameriški kongres, ki je tako namero zavrgel leta 1934.
Kakor kaže proračun bo veljal ta načrt .$250,000,000. Delo bi pa vzelo od pet do sedem let za izgotovitev. Načrt, na katerem sta se obe vladi sporazumeli leta 1932, je bil v ameriškem senatu zavržen, ker ni dobil dve tretjini glasov.
Po sedanjem načrtu bodo nosile Zed. di-žave večji del stroškov, to pa zato, ker je Kanada topogledne že veliko investirala, na primer pri Welland prekopu, ki veže jezero Erie in Ontario. Kakor vse kaže, bo načrt sprejet in z delom se bo v kratkem pričelo. .
--o--
Lewis odklanja rdečo boljševiško zastavo
Columbus, O., 25. jan. — Ko je včeraj popoldne govoril Johni L. Lewis zbranim delegatom' unijskih premogarjev, se je na-' enkrat pokazala visoko nad njim rdeča zastava z boljševiškim znakom srpom in kladivom. Delegacija je bila namah na nogah in zaslišalo se je vpitje: "Strgajte jo doli!" Lewis ni takoj vedel za kaj gre, ker je visela zastava ravno nad njim. Takrat je pa že nekdo prerezal vrv, na kateri je zastava visela. Nato je Lewis rekel, da je unija ameriških pre-•mogarjev ameriška institucija in da ima samo eno zastavo in ta je ameriška.
Nihče ne ve, kako je prišla zastava na oder. Navzoči so bili fotografisti za časopise, ki so takoj postavili kamere v akcijo. Delegat je so jim hoteli to zabra-niti in so večinoma slik uničili. Le nekaj so jih srečno odnesli.
Predmestja tožena
župan Burton je povabil za 1. februarja zastopnike vseh predmestij k posvetovanju, da se bo določilo o plačilu radi rabe naprave za čiščenje odvodnih kanalov. Predmestja dolgujejo Clevelandu nekaj nad $600,000, pa se branijo plačati, dokler jim mesto ne zniža ceno vodi. Ako predmestja ne bodo plačala v teku 45 dni, bo dvignilo mesto proti njim tožbo, kakor grozi mestni council.
Avto zavozil v dve ženski Policija trdi, da nalašč
Policija preiskuje zagoneten slučaj. — Lastnik avta [ trdi, da je najeti morilec ponoči odpeljal njegov avto, povozil ženske in zbežal. — Ena povoženih žensk je umrla.
V sredo zjutraj ob 4:15 sta se pripeljali z dela v Standard Bldg. Mrs. Katarina Wazik, stara 45 let in Mrs. Mary Zella, stara 39 let in se ustavili na vogalu zapadne 32. ceste in Trowbridge Ave., da še malo pokramljata. j Takrat pa pridrvi po cesti velik I avto, ki zavije čez cesto nara-1 vnost proti ženskama čez pločnik lin podere obe na tla. Eno je vr-| glo preko žive meje, drugo pa ob I bližnjo hišo. Avto je nato zavo-I zil zopet nazaj na cesto in tam i ustavil.
! Mrs. Zella, ki je pripovedovala v slovenščini tolmaču, kako se je vse zgodilo, pravi: "Čeprav sem bila zelo pobita in sem čutila velike bolečine, sem imela vseeno toliko moči, da sem se vsedla. Videla sem, kako je nek moški stopil iz avta in prišel k meni, potem pa je tekel k Mrs. Wazik, ki je ležala brez zavesti na tleh. Moški je dvignil njeno glavo, da ji je pogledal v obraz in natančno sem slišala, ko je vzkliknil: "Oh, moj Bog!" Potem je prišel nazaj k meni, odprl mojo tor-jčno torbico in vzel iz nje pol dolarja.
j "Bila sem preveč trda od stra-Ihu in bolečin, da bi klicala naj
i	-c
i Dewey je za dve 1 mornarici
1 Portland, Me. — Thomas E. iDewey, kandidat za predsednika Zed. držav na republikanski listi, je imel v tem mestu govor, v katerem je poudarjal, da potrebujejo Zed. države dve mornarici, eno v Atlantiku, eno pa v Pacifiku. Le na ta način se bo mogla dežela uspešno dovolj braniti v slučaju napada, je rekel Dewey. Dewey je imel v raznih mestih Nove Anglije govore, da pridobi delegate za svojo nominacijo. Nov grob
Po mučni bolezni je preminil v mestni bolnišnici Joseph Liko-vič, star 51 let, stanujoč na 893 E. 67th St. Tukaj zapušča sinova: Josepha ml. in Franka, hčer Mary, dve sestri Helen omož. Skrinjar in Frances omož. Konjar ter več sorodnikov. Rojen je bil v Topolu, fara Begunje pri Cerknici, kjer zapušča mater in brata Antona ter Franka, sestro Mary in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Naj počiva v miru, pre-1 ostalim pa naše iskreno sožalje. Klub Slovenskih vdov
Odbor za leto 1940 je sledeč: Predsednica Julija Bokar, podpredsednica Mary Schmidt, tajnica Julija Brezovar, blagajni-čarka Julija Marold; nadzornice: Jennie Kužnik, Mary Bam-bič, Mary Vesel.
Jutri večer na ples!
Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi jutri večer ples v SND na St. Clair Ave. Godba l,o Frank Jankovičev orkester. Za fina okrepčila je vse preskrbljeno. Prijazno ste vabljeni vsi prijatelji društva.
pomoč. Moški je šel nazaj k Mrs. Wazik, vzel njeno ročno torbico in stekel proč, avto pa pustil, ker so se zasvetile na cesti luči avta." Res je takoj dospel na lice mesta policijski avto, ki je ženski odpeljal v bolnišnico.
Mrs. Katarina Wazik je na poškodbah v bolnišnici umrla, Mrs. Zella je pa še tam z več zlomljenimi udi. Policija je po dolgem iskanju pronašla, da je avto last podjetnika George Ap-punna, 9515 Lardner Ave. Ta je izpovedal, da je prišel z avtom domov ob 1:30 zjutraj in pustil avto na dvorišču nezaklenjen. Nato je šel pa spat. Po sledu v snegu se pozna, da je nekdo avto odpeljal in zopet pripeljal nazaj, pa zopet odpeljal.
Mrs. Zella je povedala policiji, da je bil že enkrat prej poskušali enak napada na njiju, toda takrat sta ženski zbežali do neke hiše in trkali na vrata. Prišel je ven nek moški, nakar je napadalec zbežal. Policija je trdno prepričana, da je bil napad vprizorjen z namenom ženske ubiti. Na policiji izprašujejo nekega osumljenca, nekega mehanika.
V	NEMČIJI KUPUJEJO SV. PISMO
Rim. — Nemški škofje poročajo, da se v Nemčiji vkljub vsemu preganjanju katoličanov proda vedno več sv. pisem. Zlasti se je prodaja zvišala v tej vojni. Na drugi strani se pa poroča, da je v semeniščih, odkoder prihajajo protestantovski duhovniki, vedno manj dijakov. Pro-šlo leto je bilo v vsej Nemčiji samo 760 protestantovskih semeni-šnikov.
ŠVICARSKI SIR
V	KANTAH
Ameriška sirarska industrija je !začela prodajati takozvani švicarski sir v kantah, narezan in pripravljen za na mizo. Ta način bo mnogo bolj pripraven, kot pa če bi ga rezali od tistih velikih kolačev, ki tehtajo vse od 175 do 225 funtov. Sir narežejo na tenke kose, ga zavijejo v papir, ki je neprodušen za mokroto in ga denejo v kante v tovarnah. Ostane popolnoma svež.
Pouk v angleščini
V	St. Clair Library, na 55. cesti in St. Clair Ave. se prične v pondeljek s prostim poukom v angleščini.. Vsak pondeljek in sredo je pouk za začetnike, v torek in četrtek pa za one, ki že nekoliko znajo in so že prej hodili v šolo. Pouk je vselej od 1 do 3 popoldne. Lahko pridejo tudi taki, ki ne znajo prav nič angleščine. Te bo učiteljica posebej učila. Učiteljica je zelo prijazna in vešča svoje naloge, Mrs. Mable McCarthy.
"Naša zvezda" vabi
V	nedeljo popoldne ob treh vprizori dramsko društvo "Naša zvezda" komično igro "Kdo je mrtev" v Društvenem domu na Recher Ave. Zvečer se pa vrši ples, za katerega bodo igrali bra-
i t je Krištok. Popoldne vstopnina '40c, zvečer 25c. Bo dosti zabave!
r r
AMERIŠKA DOMOVINA
american home
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
r r
8117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter Jlanuary 5th, 19C9, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
I	IESE5M IZ	MI0M
		
Glee Club vas vabi
ar*,, oq SŽaff0 oo
No. 22
Fri., Jan. 26, 1940
Kdo ne pozna pevcev in pevk tega pevskega zbora, ki je edini pod okriljem Slovenske dobrodelne zveze in je pododsek angleško poslujočega društva Modern Crusaders št. 45 SDZ. Kdor je že posetil njihove prireditve, ta dobro ve, da je imel vselej veselo zabavo med temi fanti in dekleti.
V nedeljo praznuje to agilno društvo 12 letnico svojega obstoja. Namenili so se da navzočim zopet podajo par ur veselega užitka. Program se prične v nedeljo popoldne ob treh s koncertom in na to pa boste imeli priliko videti tudi "Minstrel1 Show." Skoro je brez pomena vse na dolgo in široko opisavati kaj in kako bo, ampak samo to vam re-I čem, da zabave bo na koše in če
Naša domača organizacija
Letos obhaja naša ohijska podporna organizacija, Slovenska dobrodelna zveza 30 letnico svojega obstanka. To je najmlajša slovenska bratska organizacija in ustanovljena samo za državo Ohio. Pač menda iz razloga, ker je v državi Ohio največ Slovencev naseljenih, kompaktno po naseljih, kot recimo v Clevelandu, Lorainu, Barbertonu, Girardu in v drugih naseljih.
Kakor vidimo iz letnih poročil raznih slovenskih bratskih' organizacij, vse dobro napredujejo, tako v članstvu, kot v linanci. To ni nič čudnega, saj so se te bratske organizacije v teh letih svojega poslovanja izkazale, da so na dobri podlagi, da točno vrše svoje dolžnosti napram članstvu. In to je pa, kar član pričakuje od svoje organizacije, pri kateri je zavarovan za bolniško podporo in za življensko zavarovalnino.
Niti enega slučaja še nismo imeli, da ne bi ta ali oni član dobil, kar je opravičen, najsi bo pri tej ali oni podporni organizaciji. Seve, če je bil upravičen do zahteve po pravilih. Kot mora imeti vsaka stvar svoje zakone in pravila, tako jih morajo imeti tudi bratske organizacije, če hočejo obstati. Saj se tudi zemlja vrti okrog svoje osi po pravilih in zakonih. Sonce, mesec in zvezde, vse imajo določena svoja pota in pravila. Ako bi šlo le malo iz teh pravil, bi bila tukaj katastrofa. ki bi pomenila konec sveta.
Torej trideset let deluje med nami že Slovenska dobrodelna zveza. Koliko je v tem času storila dobrega, ne bomo tukaj navajali, ker številke so v glavnem uradu. Kar je naš namen danes je, da apeliramo na naš slovenski narod v državi Ohio, naj ostane zvest svoji organizaciji. Naj ostane njen član in naj pri vsaki priliki agitira med prijatelji in znanci za novo članstvo.
Za 30 letnico je SDZ razpisala ogromno kampanjo za novo članstvo. Kampanja, jubilejna kampanja, je že v teku od 1. januarja in bo trajala vse do zadnjega dne v oktobru. Meseca novembra pa, ko bo Zveza praznovala z lepim programom 30 letnico, naj bo razVeseljena z lepim številom novega članstva, ki je pristopilo v tej kampanji.	ž
Dolgih 25 let je bila Ameriška Domovina glasilo SDZ. Zdaj ima pa lastno Glasilo, "Glas SDZ," ki ga dobi vsak član v roke enkrat na teden, kjer lahko čita razne društvene vesti, razne poučne članke zmožnega in pridnega urednika Lojzeta Rozmana, informativne razlage gl. tajnika John Gornika, spodbudne besede gl. predsednika Josipa Poni-kvarja, gl. tajnika Okorna in drugih gl. odbornikov in od-bornic, članov in članic.
Čeprav Ameriška Domovina ni več uradno glasilo SDZ, pa se vseeno čutimo dolžne, da spregovorimo toplo besedo o tej naši organizacij!, kateri smo botrovali ob rojstvu in je še vedno nekaj našega, ker je pač naša domača, "elevelandska zveza," kakor pravimo.
Kakor smo že večkrat poudarjali, nas veseli vsak napredek med slovnskim narodom, najsi bo na gospodarskem polju, na prosvetnem, društvenem ali kjerkoli., Vsak napredek pomeni napredek za ves naš narod v tej novi domovini. In prvo, kjer smo Slovenci v tej novi domovini najbolj gospodarsko močni, so naše bratske organizacije. Ne glede katera je, kje posluje, samo da je na zdravi podlagi, da vsako leto kaže napredek, pa smo veseli.
Danes lahko rečemo, da so vse slovenske bratske organizacije dobre, ker izkazujejo, da so na zdravem finančnem temelju Nad 300,000 nas je Slovencev v tej novi domovini, wrej lahko vzdržujemo teh šest bratskih organizacij, ki jih imamo.	'	,
Toda pionirji, ki so te organizacije ustanovili in jih privedli do takega viška, se počasi umikujejo, drug za drugim legajo v grob. Če bi ne bilo naraščaja za te organizacije, bi tudi te kmalu zaključile'svoje račune. Toda razveseljivo dejstvo je, da pristopa vedno več naše mladine v naše vrste. To je pa tisto, za kar moramo skrbeti. Za nadomestilo moramo skrbeti pri naših bratskih organizacijah. V Nemčiji nimajo gospodinje skoro nobenih pravih živil več, da bi jih kuhale družini. Skoro z|i vsako jed je kako nadomestilo, ali "ersatz." imajo nadomestilo za kavo, za čaj, za' moko, za sladkor in sploh skoro za vse. Edino krompir je menda še, ki ga je dovolj, da ni treba nadomestila zanj. Ta nadomestila omogočajo, da nemški narod ne m rje od lakote.
In taka nadomestila so potrebna tudi pri naših organizacijah. Najmanj za vsakega člana in Članico, ki odideta v boljše življenje, kakor zapovedujejo naravni zakoni, za vsakega bi morali imeti pripravljeno takoj nadomestilo, novega člana, novo članico..
Za taka nadomestila vas prosi sedaj tudi naša Slovenska dobrodelna zveza. Organizacija ni last gotovih oseb, gotove korporacije ali delničarjev. Organizacija je last nas vseh, ki smo njeni člani. To je naša zadruga, naša skupna hjša, za katero moramo skrbeti vsi, da ne pade. Zato pa na delo vsi člani in članice. Vsak ve za rojaka ali rojakinjo, ki ni še pri SDZ. Tega ali to je treba nagovoriti za pristop. Kakor se čebelice razpršijo po vsej pisani livadi, da pri vsaki cvetki potrkajo za tnal cvetni prašek, tako se naj razprši vse članstvo po vseh naših naselbinah v državi Ohio in pogleda za novimi člani. Ne recite, da je že vse,pobrano. Še daleč ni! Treba jc le my i o pogledati okrog sebe in videli boste, da jih je se, ki niso člani SDZ. Te pripeljite!
Ob 15 letnici
sedaj potrudile, da vam bomo dale najboljšo postrežbo na naši lastni veselici.
Zato pridite vsi, naj bomo enkrat vesele tudi me kuharice, ko bomo videle polno dvorano naših prijateljev in prijateljic. Seveda brez pijače pa tudi ne bomo, kajti večerja se mora tudi dobro zaliti potem se šele sladko spi. Nikar pa ne mislite da vas bomo mogoče nadlegovale, da morate zapravljati. O ne, saj varčna kuharica sama dobro ve, da je 'treba pri gospodinjstvu varčevati. Le, kdor ga bo hotel en glažek al' pa dva, ga bo pa lahko dobil.
Čim več nas bo tem bolj bo veselo. Tam gori na Jutrovem vedno vabijo Jakata, pa pride Mr. Turek, me članice Gospodinjskega kluba na 80. cesti pa povabimo Mr. Turka pa bo prišel Jaka ali pa mogoče oba. To bi bilo veselje. (Dekleta, tukaj bo malo pomote, ker ste se že prepozno zmislile, sva že pred dvema meseci obljubila na štiri strani. Sedaj ne veva kako bo šlo. Op. Uredništva.) Vesta naša dekleta bi bila zelo ponosna in tudi precej jih je pri našem klubu. Vsak bi dobil po dve porci-jo, eno zase in eno pa za soprogo. pa če bo z vama ali ne in če ne verjameta pa poskusita.
Sprejmite vsi prav lepe po-drave in na svidenje v sobote 27. januarja ob sedmi uri v S. N. D. na 80. cesti. Theresa Lekan, predsednica. -o---
Kam pa v soboto večer?
Prav res, kam pa v soboto večer 27. januarja, se posebno sprašuje naša mladina in včasih tudi mi starejši, ker v resnici vsak človek potrebuje včasih tudi malo zabave, da vsaj malo pozabimo na svoje križe in težave in se vsaj par ur razveselimo v veseli družbi. Upam, da še niste pozabili kako luštno smo se ime-lina Silvestrovo v Slovenskem narodnem domu, Koliko je bilo veselja in zabave.
Oh, kako lepo je pogledati množico, ki je vsa lepo veselo razpoložena, pa naj bodo to ta mladi, ali pa ta stari. Spomi njam se mojih mladih dni, ko so mi mnogokrat rekli moji prijatelji: "O kako si srečna Micka, ker si vedno tako vesela in ko-rajžna!" Pošteno srce nikdar ne omaga in hvala Bogu še danes sem vedno rada vesela med veselimi ljudmi, sploh sem najraje tam kjer je petje.
Zato vas prav vse povabim, pridite na veselico našega društva Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J. in sicer v soboto večer 27. januarja v Slovenski, narodni dom na St. Clair Ave. Odbor je za vse dobro pripravil in kuharice bodo skrbele za lačne želodce in naši fantje pa vam bodo nalivali tisfo prežlahtno kapljico, ki človeka ta>o razveseli kot da bi ne bilo nikakih težav na svetu in nato pa bodo zaropotali naši tako poznani in priljubljeni fantje Frank Jankovičevega orkestra, takrat se bo vsak počutil kot da je star šele 16 let in vse se bo ve&elo zavrtelo v plesni dvorani.
Prav prijazno ste vabljeni vsi od blizu in daleč, posebno pa naša krajevna društva KSKJ, v enakem slučaju vam hočemo povrniti. Posebno pa opozarjam j vse naše članice in člane, da je bilo sklenjeno na seji, da bo mo-; ral vsak Član in članica plačati j vstopnico, pa naj pride ali ne. Le kar pridite vsi in pripeljite tudi svoje prijatelje, saj je to predzadnja sobota v tem predpustu in ko se bo začel postni čas bomo pa pokoro delali kar 40 dni. Bodite vsi pozdravljeni in na svidenje v soboto večer 27. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Mary Stanonik, blagajničarka.
verjamete al' pa ne, kdor pa ne verjame, bo naredil najpametnejše, da se pride sam prepričat.
Vsak je lahko zagotovljen, da mu bodo fantje in dekleta postregli po svoji najboljši moči in pravijo, da se ni treba bati, da bi bil kdo lačen ali žejen. Torej bo že res tako, saj sem že bil na njihovih prireditvah in vem, da kar oni obljubijo tudi izpolnijo.
Takoj po popoldanskem programu nastopi poznani Vadna-lov orkester' in vsak ve, da kadar ti fantje zaigrajo, ne more nihče mirno stati, ker se podplatov polasti neka čudna srbečica. 'Ti vam bodo godli in piskali, da bo veselje. Ob osmih pa pride še več godcev in sicer poznani Trebar-jev orkester in boste plesali v zgornji in spodnji dvorani. Vstopnina za popoldanski program in za ples je 50 centov, zvečer samo za ples pa 30 centov.
V imenu članov in članic društva Modern Crusaders št. 45 S. D. Z. in Glee Cluba ste prav prijazno vabljeni, da posetite to prireditev v kar največjem številu, ker vem,, da se bo vsak, ki se bo udeležil te prireditve, vračal veselo razpoložen na svoj dom. Na svidenje v nedeljo popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Prijatelj. —--o--
Gospodinjski klub SND na 80. cesti
Pridna gospodinja podpira tri vogale pri hiši, tako pravi slovenski rek. Kaj pa naš Gospodinjski klub SND na 80. cesti, tudi našo veličastno stavbo podpira na tri mačine. Gotovo, saj smo kuharice povsod pripravljene pomagati. Koliko veselic, svatb, zabav je že bilo, ko so nas vprašali za pomoč in vsakikrat smo se prav rade odzvale in se bomo tudi v bodoče.
Mogoče bo kdo rekel: "Saj vas plačamo za to delo." Vsem tistim, kateri tako mislijo naj povem, da je plača bore majhna in za tiste dolarje pa še največkrat kupimo kuhinjske oprave, namizne prtove itd. Vendar pa smo vesele, da nam občinstvo zaupa in nam izroči kuhinjsko delo. Da se pa izkažemo hvaležne, za to priredi naš Gospodinjski klub v soboto večer 27. januarja v Slovenske mnarodnem domu na 80. cesti prav prijazno domačo zabavo za vse tiste ljudi, ki so že potrebovali naše pomoči in za vse tiste, ki jo še bodo.
Ne kričimo rade v javnost, da smo že nevem koliko naredile za SND, za cerkev, za društvo ali posameznike, to naj povedo tisti, katerim smo kaj dobrega naredile. Pričakujemo pa od prijaznega občinstva, da nas pose-ti v soboto večer. Za vse plesa-željne bo na razpolago izvrstna godba, da bo tudi postrežba prve vrste to pa že sami lahko veste. Ako smo rade in z veseljem postregle občinstvu na drugih veselicah, se bomo gotovo tudi
Če verjamete alf pa ne
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ bo prihodnjo nedeljo 28. januarja praznovalo 15 letnico svojega obstanka.
Proslava te obletnice se prične v nedeljo ob 11. uri dopoldne s peto sv. mašo v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd. Maša se bo darovala za vse žive in mrtve člane omenjenega društva. Ker je to v našo korist in tolažbo naših dragih društvenih bratov in sester, ki so se morali ločiti pred nami in se ukloniti volji Vsemogočnega, je upati in pričakovati, da se bo ostalo članstvo udeležilo v velikem številu. Pridite vsaj sedaj v našo cerkev, čeprav mogče spadate v drugo župnijo.
Nič več kot prav je in tudi spodobi se celokupnemu članstvu, da se pokažemo ob enakih prilikah, da smo še pravi slovenski sinovi in hčere tin odločni katoličani. Prav gotovo boste zadovoljni, če se odzovete temu vabilu, čeprav je mogoče enemu ali drugemu malo težko priti ob tej uri v cerkev, ampak z dobro voljo se vse doseže.
Nadaljevanje slavnosti pa se prične zvečer ob šestih, v spodnji šolski dvorani. Najprej bo večerja za vse, kateri bodo tako želeli in malo programa na odru. Predstavljeni bodo tudi še živeči ustanovitelji in sotrudniki društva. Zato še enkrat vse opozarjam, da so gotovo vsi navzoči.
Vabljeno je cenjeno občinstvo, ker vsem se obeta prav prijazna in domača zabava. Godba bo tudi izvrstna in sicer Johnny Pe-:on s svojimi štirimi pomagači bodo igrali samo take komade, katere ljubi naš narod, starejši Icakor tudi mladina.
Za večerjo se bo serviralo najboljšo kokošjo pečenko in vse dobrote, ki spadajo zraven in to .samo za 75 centov. Vstopnina samo za ples pa bo 25 centov. Tudi krofov in potic ne bo manjkalo. Na razpolago bodo tudi vsakovrstna hladila za suha grla, tako, da ne bo treba nikomur trpeti kakega pomanjkanja. Natakarji bodo sami naši fest fantje kakor: Mr. Rupert, Mr. Fr. Lapuh in Mr. Tony Mestek. Za glavno kuharico pa smo dobile našo pridno članico Katarino To-mažin iz Marcella Rd. Sedaj ahko veste, da bo vse okusno in izvrstno pripravljeno. Pomaga-e pa bodo: Mrs. Dergan, Mrs. Vodnik in še nekaj drugih, ki se razumejo na tako stvar. Stregla bodo gostom naša mlada dekleta, same pristne ameriške Slo venke.
Torej bo vsega, kar bo poželelo srce, kdor pa ne verjame, naj pride in se sam prepriča, še en-'<rat na svidenje v nedeljo dopoldne pri sv. maši in zvečer pri nabavi, Odbor -o-
"Minstrel Show"
Pred par tedni sem nekaj napisalo o tem "Minstrel Show," in sicer samo toliko, da sem vam naznanil, da se fantje, člani mladinskega oddelka, društva Najsv. Imena fare sv. Vida, z vsem pripravljajo na to njih prereditev Znano pa mi ni bilo, kakor mi ni še danes popolnoma znano kako in s čem hočejo ti fantje razveseliti občinstvo sploh, staro in mlado, vse tri večere soboto, nedeljo in pondeljek, to je 27. -28. in 29. t. m. Zato pa mi ni mogoče vse natančno popisati kakor sem to zadnjič obljubil. No pa bomo že videli kaj so ti naši fantje sposobni spraviti skupaj.
V soboto, nedeljo in pondeljek večer se bo ponavljala ena in ista komedija. Tako izberite si en večer zagotovo, da' boste marsikaj videli in slišali, kar morda niste še nikoli. Gotovo, da vam ne bo žal, ker bo dosti veselega užitka in vstopnina je samo 40c. Napolnimo šolsko dvorano vse te tri večer, da damo mladini, tem našim članom prava* katoliške organizacije, veselje in spodbu-
Veste, kaj se pravi biti v zosu, v najlepšem zosu, ki si ga morete misliti? No, če veste, potem naj vam povedam, da sem jaz s svojim dolgim in neprevidnim jezikom skočil v tak zos, da bom moral dobro opletati, da se izko-bacam iz njega.
čakajte bom povedal in ko bom končal, sem gotov, da bo vse jokalo iz same goreče simpatije do mene.
Veste, ko mi je Mr. Gornik, glavni tajnik SDZ, oni dan povedal, da so ga veliki gospodje v mestu dražili, da bo vsaka narodnost imela na Rooseveltov rojstni dan kako prireditev, samo Slovenci nič. Poštajna nama-lana, če ni to Gornikovega Janeza zbodlo, da je prišel tako potrt do mene, da pol ure ni mogel do besede. Ko sem po dolgem trudu izvlekel iz njega vse, sem mu rekel: "Kagaaa pa mislijo v mestu, da smo mi! Če se zavzamemo, bomo nekaj takega skupaj spravili, da bodo zijali in same nevošljivosti omedlevali. Ti kar začni, jaz ti garantiram, da bo dvorana polna. Oh, kako ne! Naj me pes opali, če ne bo sam prodal 300 vstopnic!"
Vidite, tako sem govoril, ker sva bila sama in nisem vedel, da so Gornikov ata tak človek, ki bodo mene reveža za jezik lovili in ves uspeh ali pogoreto prireditve vrgli meni v ksiht.
Kot rečeno, Mr. Gornika so te moje navdušene besede (nikdar več) spravile na noge, da je sklical sejo rodoljubov in jim tam razložil načrt. Pri tem pa ni pozabil povedati (da bo ja dosti prič), da si jaz sam upam prodati najmanj 300 vstopnic. Za pet ran božjih, kako mi bo tole na robe hodilo in mi bo! Držal se'm v levem hlačnem žepu figo in upal, da bo vendar komu padla presrečna misel v glavo, da bi vso stvar podrl in bi se jaz tako izmazal. Kajti zdaj, ko sem se začel zavedati, da morda pa le kaj rata iz vsega tega, sem se vprašal: "Jack, obloda, zdaj si pa v lebetu! Kako, za božjo voljo na svetu, boš samcat prodal 300 tikeov? Kaj se ti meša še od zadnjega nahoda, ali se te prijemlje drugi?"
Predno sem se dobro zavedel, so bili tikci zunaj in meni so jih dali z največjo slovesnostjo 300, da jih razpečam. Kaj pa zdaj? Naprej ne vem, nazaj ne smem, ali bodo pa s prstom kazali za mano, da bom moral hoditi po :avrteh domov in se v nedeljo po maši niti pod lipo ne bom upal več ustaviti.
Tedaj se je pa zasvetilo, kot se je včasih tam za Planinsko goro, kadar je bil na programu dež in sem si rekel: roka v roki, pa bo Šlo. Spomnil sem se na naš pri dni ženski spol, ki' je menda ustvarjen največ zato, da tikce prod a j a za naše prireditve. Spomnil sem se, kako jih znajo prodajati in kako lepo ponujati in prositi-, da prodajo človeku, ki se je priveril, da ne bo vzel nobene vstopnice, najmanj dve.
ženske mi bodo pomagale, sem si rekel. Bom videl, če me ima-
do za 'nadalno delovanje.
Tem potom naj še to omenim,
da v nedeljo 28. januarja je glavno zborovanje Slovenske zveze
Najsv. Imena. Zborovanje se vrši pri fari sv. Lawrenca v New-burgu, ob 2 popoldne, pričn^ se
v cerkvi z sv. blagoslovom in potem se nadaljuje v dvorani. To bo glavno zborovanje, volil se bo odbor za tekoče leto 1940. Zato ste prošeni, da se te seje udeležite, ne samo odborniki in zastopniki temveč vsak član je dobrodošel in prošen, da se te seje udeleži. Posebno pa apeliram na članstvo našega društva Najsv. Imena, fare sv. Vida. *	L. Bandi.
jo kaj rade. (Johana, vse tarnaj nim potom, kakopak). ^ rekel našemu Joškotu naj gre k par našim Pr' ženkam in naj se pri najprej malo zjoka in Praams pove mojo stisko in zagato1 s povzdignjenimi roka®1^"1 pomoči zame, ki me je dol? > tako po nepotrebnem Sp18' ^2 11 dilco. Pa mudi se, sem P'gtveS( čil, ker je samo par dni čas
Joško je letel v Collin^Hlad; Euclid, stopil samo v sedc!"Ce 1 in v teh sedmih hišah odda'fvidel
te in strmite) 130
vsi*
vi,
Akrabolt, kako sem vpi zrasel, ko sem slišal vesel"; ste nenje, da se bom morda lefolii zal. (Sledeče naše pui^Bilo prodajale zame vstopnitf;|Priča ces Kosten 20, Terezija^ Pr 10, Matilda Rupret 10, MJfeovoi šin 20, Jennie Koželj do1 Francka Sušel 20, Ma^ d govšek 20. Dekleta, zaeii^ Le^e poklon, potem pa hvaleŽT^n< vse večne čase, amen. e ( Ampak, to še ni 300|^sh treba jih je prodati še K 111 bom lahko rekel: dopolnil p°
Pa sem malo pocajhnal',^ Rožancu, ki je bil slučajn", ®rr cu. Spomnil sem ga, d»' cU istih lepih krajev doma ic 111 čast Menišije in Cerkn$^™rl< ne za vse večne čase °'oSigff ( mi ne pomaga prodati kaj vstopnic. Pa jih jev , nez 20. Ljudje božji, Ž^aS*
ri!	■», nio'
Pa je nesreča (kakor' rekel) prinesla v ofic fj^ ta Jakšiča. Takoj sem ^petn ku in v solzah sem mu j u moram prodati 300 tikcoVln sem niti enega še. Fra'lCf;oja tako gin j en, da je P°zab>petn vzeti cigaro iz ust in jez> kma silo vzel 10 vstopnic. PoV«| da bi bil poskočil tri soko, če bi bil malo manJ ^evo in nekoliko lažji.
Vse to mi je dalo pa "'vrni rajžo, da sem bil že kar tlzVe-( ren in sem na kratko, ''Sred ovinkov rekel našem"	,
Turku: "France, tukaj j«fvsa sov, pa si pomagaj ž nji^fa se coj jih moraš razpečati, ^ jn c boš pa še dobil!" Franck k kel nič, kar suknjo je obje fsse « kril klobuk, vzel tikce i"ico J^ hiše do hiše. Mislil sem %ečf ti za njim, da še ni trobil"|So { mov, pa ker gre za m°l|je. naj bo.	fpl i:
Tako sem se v sredo ^'jpiod popoldne iznebiM70 tik^Pint pak na rokah jih ima1! z<;n 130. Zdaj bom pa kar m> ki povedal, če ne boste pri^ Kah in jih zame razpečale ženske v st. clairski ok°'!|<u. je Mrs. Albina Novaka! n Oražem, Mrs. žigman, Stoj zovar, Mrs. Mally, MrS' al po Mrs. Baraga, Mrs. Ot"%o g druge, jih bom šel sam P S bolj Ampak to vam povelj rej bom šel, bom za ta ča_s J?line pri, potem boste pa 1. 1 Uc Ameriška Domovina fle do velike noči. Saj ne re
jih ne bi prodal, če bi
do hiše, ampak če rac

i el Vs
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE
in če bi se v vsaki hiši mudil, bi jih prodajal kresa.
bi v vsaki hiši prodal P° 1
...______L,.: u;ci m
iste Jim
Torej st. clairska de*L 0 se boste dale Collinwof in Euclidčankam! Pa nase držite!
s
K' ki in ra
H koncu naj povem. <lri1
ne ženem toliko za te ,
se napravilo kak P°se fll|il0st men dobiček, ampak se | ^ gnal zato, da bodvora^, b torek 30. januarja nab1 a a
.1	. • X- ___i*i_; <r0«. n i<
<<
da bodo tisti veliki fe™ mesta, ki nas bodo pr*s ^
V
lahko rekli, da smo
giov t
dno med prvimi. TW^jiiffioj
S: Ob Ob
in kdor ga bo kupil, f tovo pride!	jI
P. S. Včeraj sem vstopnici tudi predse / Mrs. Roosevelt, rem garantirati, da bJ.^j Še enkrat P. S. -
"R Gl;
ve
Hi
Traven se nekaj zaga ^
aflK v®1
Jutrovem in je na en ^ 1 dal 30 tikeov. Misli; bital. Pa naj le mislW


i '	.,.,„......................... ................... .....rrr"T.....
........ , ' ............................................
Nemško bojno pristanišče Helgoland, ki je glavni cilj angleških avijatičarjev. Par-krat so že poleteli 'nanj, toda so jih Nemci vselej odgnali.
Nekje za zapadno fronto v'Franciji. Odanek nemškega letala, ki so ga Francozi zbili "■a tla.	-	'	"	.':■ ■--■===:
iil malomarno sem de
na, vsetomttmuHHtiiiiin......n.............
ak).
F« nemikem Uvlralk* K. Mar*
■^uuuuwmmj i n i n 11 »n»»tm«t»»»mmm»i»tuu:»Hm»»Himm»»»ntt J
kotu Plašim Prf pri vsak
, in potfS»
zagato t
rokami F a mrzko, nevoljno me je po-j je dolžedal- njegov od sonca ožgani em spi»faz ni kazal niti najmanjše-semniti1 veselja nad mojo navzoč-■dni^t]0-
Collin^Hladno je povedal:
5 V Si".® bi ne bil° mogoče, bi me lh odd Jvideli tukaj, sir! Toda prej
30 v • vi, sem jaz upravičen, da
2m ja s vprašam, kako je mogoče,
d vese| ste tukaj-. Kdo vam je
1 a X Vstopiti v naš tabor?" ; pulilo mi je, kot da me je kdo
opmce^Pncakovani polil z mrzlo vo-
reZ1H„Tno> Prisrčno sem ga
) Maifdobro.
mrz]° in obenem
hvale2^aJno maloma
il le
WINNET0U
jal:
"Razžalil —? Motite se! Vi" — poudaril sem to besedo — "mene razžaliti pač ne morete! Edino čuvstvo, ki mi ga morebiti vzbujate s svojim obnašanjem, je — recimo — prizanes-ljivost."
Nič ni odgovoril.
Celo minuto je bilo tiho med nama. Takih besed menda ni pričakoval.
Končno je odgovoril:
"Torej pa ne zamerite! In odpustite mi mojo — zmoto!"
Razumel sem, katero "zmoto" misli —. Poučili so ga —.
"Rad vam odpustim!" sem
, rno sem pove-en. 7 *c e»o besedo • ni 300; 'Pshaw!"
iti se (Obrnil Sem mu hrbet in gto. opolnJe__ P° skalah
m , nazaJ. odkoder cajhnf"! P^sel.
ilučajn«f arry v lovske ga. da;rehanda
gradu Old Torej je bil Old e njegov oče.
sem si lahko sam
ga, , ----• ro
loma i?rnand vendarl :erkni^°rkoli že— .se olosf®? drugo
odati ^ jih jC otroftemU' (Ia Je bil Harry žji' Žar'naSam-U1 da tore-' njegovega » ma 4 * nisem smel vzeti res-;kakorfOld ilTdar gabila jeza. °fiC fe Ha?11' je --r dejal,
sem 5>Petneža V °bsodil za stra"
Q mU fir ju ni'Xer njsem vrnil For-)tikcoVanJse^govegasunka Tja za.
ne
Fra^oja obzip '. zak&j bi se naj
e P°zaWnost "v* imenovala strain JeP kmalu ' , 0 sem Pa Povrh
eši^d°kazal ---i tri	xesi1 Harry g0t0ve smr-
imagal " &em bil- uža1^". Pa lo na fOa ^ se, potlačil jezo in
ratko,	' Se Je.
em"	s0 zakurili velik
ukaj j®(vsa lovs£Vjega se J'e zbra" ž nji"1 j
. »a sem videl « j l udltlar"
ečati, J" in 0	Sedel je med lov-
Francejm J sem, da občujejo z jeobl%e s sebi enakim. Zde-tikce "'ko hlanl' me n'e gleda več il sem f ečeriau ln n**o-i trobil« so smo in starejši lov-ni°aje. p^ovali svoje doživ-
J5tal inodlr Sem Poslušal, pa
sredo *&modro ^ ^ V dolino- Tem"
, imafi zemljoZVezd so sijali
kar ki se ^ da ni na njej lju-
i-	ajo W g!------
Pezgetai
Swallow" grmovJa ob po Novačila! je. je kttcA Spo
nan, M Stopil sem i- • r Mr Al no k njemu
ste priš'1' Rahl0, vesel^0 in sovražijo, jčale gasilo na roh! rezgetanje se je ski ok<W' •-	^^
- m po vratu in "''Cmu- sa pobo •s. Ot<%o glavico n neZno -iG drgnil sam P p bolj sem. J m°jem ramenu-poven1' 2 rešil živr V/ljubi1'
odkar mi
ta capine,	iz Plameneče
m lice n' bkuj°če sem naslo-njegov mehki, vitki
edaj Pa je rahlo prhnil. Po-
pa
ina n« .j, M T
.] ne e bi
M P
me
'°^dalJ!l nGkdo Je Prihajal »dal	em-
:i hisi
Jk
^■m vetru je vela rde Harry je bil.
ruta.
lajal ^ v.Stopil	ie ,
m	,ameni in z negoto-
sem	' Ce vas motim!' Mi-
ka ^."Opr^^el:
inwo
i pa

ki mi •ad toval."
^ rad bi!!
/em š® (< t te tiK . tule j poseb"' Uvov s
iak ^t^' vor<' ^brnil
Swallowa, ki rešil življenje — l)0zdravil pridno ži-
■.to*
.t»>
„ daie aprili ''Sir -10 Sloj ^taUem ror^b°tavli
"Ra
bom motil poz-sv°.io neljubo navzo-^ood night!"
sem se in šel.
še prišel deset kora-
"i.„" nisem
' ko' 3e zaklical
•iaje se je prišel za me
nflSri Gl'
vehkf! r"U je nalahno tresel
redbf 'f lili J adregi je bil.
v^oaK JfcSadno
sem vas
de-jal. "Vajen sem tega."
"In vaše prizanesljivosti bom nikdar več izrabljal —."
"Vam je vkljub temu vsikdar in povsod na razpolago !" Spet sem se obrnil in odšel. Pa spet je prišel za menoj, stopil čisto blizu mene in mi d j al roko na ramo.
"Pustiva osebne zadeve, sir! Tvegali ste lastno življenje, da ste rešili moje —. En sam večer ste dvakrat rešili življenje mojemu očetu —. Zahvaliti se vam moram in zahvaljujem se vam, — pa če še tako neprijazno in odbijajoče govorite! Pravkar1 sem šele zvedel, kaj ste za mene storili —."
Old Firehand je torej res bil Harryjev oče —. Sedaj sem se-ve vse razumel —.
Pa malomarno sem dejal: "Vsak westman bo storil, kar sem storil jaz. In še vse druge reči, nego ste jih omenili. Kar stori westman za svojega prijatelja, je drug westman za njega morebiti že desetkrat storil. Ni vredno, da bi se o tem govorilo. Ne smete soditi po merilu svoje sinovske ljubezni —."
"Prej sem bil jaz krivičen do vas, sedaj pa ste vi krivični do samega sebe —! Ali hočete bi ti krivični tudi do mene?" "Ne."
"Ali vas smem nečesa prositi?"
"Prosite!"
"Bodite jezni, sir, bodite jezni na mene, kolikor hočete, če nisem prav storil. Toda ne govorite več o — o prizanesljivo-sti!" Ali mi obljubite?" "Obljubim." "Hvala!"
Sedaj pa pojdite z menoj nazaj k ognju! Recite družbi lahko noč in odkazal vam bom vašo spalnico. Zgodaj moramo leči spat, jutri bo treba zgodaj odriniti." "Zakaj ?" "Nastavil sem ob Be Forku pasti. Z menoj pojdete pa bova pogledala po njih."
Storil sem, kakor mi je naročil, _ saj sem slutil, odkod prihaja naročilo —, šel z njini med družbo in se poslovil. In nekaj minut pozneje sva stala pred e-no tistih votlin, ki sem jih pregledoval in ki so služile lovcem za stanovanja.
Odgrnil je zastor in me peljal v temen prostor. Punks — prerijsko kresilo — je zažarel in za-plamtel in kmalu je gorela sveča iz jelenovega loja.
"Tule je vaša spalnica, sir! Naši lovcji spijo v tehle sobah, kadar se bojijo, da bi se zunaj pod milim nebom nalezli revma-tizma."
"In mislite, da se je tudi rhe-ni treba bati tistega hudega gosta?"
"želim, da bi se vam ga" ne bi lo treba bati. Pa kotlina je vlažna, ker globoko leži in ker njeni visoki grebeni vetrovom branijo dostop. In previdnost nikdar ne škodi, pravijo tam v stari domovini.
"Card party"
Naši dobri očetje, ki so člani društva Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete, so sklenili na svoji seji, da bodo priredili v nedeljo 28. januarja malo zabave. Ta večer bodo imeli "Card Party."
Vljudno ste vabljeni vsi fara-ni in faranke, vsi naši znanci in prijatelji, da pridete polnošte-vilno omenjeni dan na to zabavo v cerkveno dvorano. Pokažite, da cenite društvo kjer se zbirajo naši dobri očetje, ter pobožno molijo rožni venec pred Najsvetejšim. . . . Lep je prizor, gledati može z rožnim vencem v roki in ki si upajo javno pokazati svoje versko prepričanje, ki se znajo v cerkvi prikloniti do tal.
. čast takim možem, klobuk z glave!
Torej dragi farani in faranke ne pozabite posetite v nedeljo večer zabave naših mož. Pridite polnoštevifno! Društvo zasluži vsega priznanja in pokažite to s svoji obiskom na tej zabavi.
Dobre volje in zabave v dvorani naši,
našli boste v naši sredi vsi! Vince bo šumelo v roki, v čaši, Pridite! Vabljeni ste farani vsi!
K.
-o-
Za novo Ameriko
Dandanes se pogostoma sliši razne pripombe iz preteklosti. Skoro dnevno pripoveduje posamezniki o svoji preteklosti in razmerah, v kakršnih so, živeli. Spomini so nekaterim zrcalo, a mnogim pa le nada za povratek enakih razmer. Da, enakih modrijanov je bilo veliko v preteklosti, toda zadnje čase pa so se začeli pojavljati ko gobe po dežju.
Ali veste, kaj povzroča slične umotvore pojmovanja? V prvi vrsti je nepričakovano pomanjkanje Pryi pogoj. Drugič pa je dejstvo—skrb tudi pri onih, ki so mislili o svoji varnosti za bodoči življenski obsta-
nek, Pa uvidevajo negotovost.
Dosedanje politične ali ekonomske reforme so bile v splošnem le v deljen ali razredne. In to se je dosedaj pokazalo brez vsakega jamstva za stalnost. Bore miloščine, katere prejemajo potrebni, so tako nizke vrednosti za vzdrževanje človeškega ustroja, da so posledice postale zelo občutljive. Vsak dan čitamo v časopisju o bedi, ki je zadela številne množice prebivalstva na ameriškem kontinentu. Celo vladni krogi, oziroma številni oddelki, katerih naloga je proučevati stanje prebivalstva, poročajo o nepopisnem stanju. Skušajo na vse načine, kako bi pronašli način in pogoje, s katerimi bi vsaj delno podaljšali sedanji način življenskega stanja. Toda vse zaman! Glavna ovira, ki se ne da prikriti je "Price System."
Temeljite pogoje za pravi družabni red ima edinole Technocracy a. Imenovana organizacija ima načrte in temeljne pogoje, s katerimi bo možno deliti in uživati vsem prebivalcem tega kontinenta one dobrote, ki jih imamo v zakladih obširnega ameriškega kontinenta. Prostor v listu je omejen in rezerviran, zato je nemogoče obširneje razkladati o važnosti organizacije Technocracy Inc.
Vredno je pripomniti, da ima Technocracija 37,000 blueprints ali natančno zaznamovanih točk, s katerimi se bo vodilo poslovanje tega kontinenta. Vse vodstvo ali nadziranje bo v oskrbi strokovnjakov, kateri bodo zanesljivi. Sploh kaj slišnega še ni bilo v zgodovini človeške družbe. In k tej obolici in dostojnega blagostanja nam je kažipot le organizacija, v kateri so včlanjeni ljudje, ki se zavedajo svoje človečanske dostojnosti in pravičnosti—Technocracija !
Technocracy Inc. ni politična organizacija; nima nobenega stika z socijalizmom, fašizmom, komunizmom, nacijzmom ali demokracijo. Kot taka tudi ne vpošteva ali se ozira na' mnenja
"mm,.
posameznikov ali skupin te ali one struje modrijanov. Modrovanje dosedaj še ni prineslo upravičenega blagostanja človeški družbi. Obratno pa je bistven namen Technocracije za splošno blagostanje prebivalcev ameriškega kontinenta, ki temelji na resničnih in izvedljivih pogojih. Ugibanje ne velja nič, pač pa dokazilni pogoj. Ne, Technicracija ni in ne bo nikdar napravljala kompromisov. Kar se naslanja na natančno izvedljivost, ne potrebuje nobenega sporazumljenja drugačnih pojmovanj.
Mnogim je težko pojmovati, zakaj bi se Technocracija ne začela udejstvovati politično. Čemu? Pri nas v Ameriki se voli in šteje nosove že 150 let. Ali se je z volitvami človeško družbo, oziroma prebivalstvo tega kontinenta, povzdignilo na ono stopnjo, kjer bi moralo biti? Nihče ne more dati jamstva za bodočnost. Naj pripomnim, da naglica, s katero br-zimo v takozvano gospodarsko propast je vredna, da bi jo vsaki posameznik bolj resno proučeval. Pripomniti je treba, da v tem oziru ni izjeme, pa bil to navaden zemljan ali delavec, ali pa poklicna oseba.
V pondeljek zvečer bo vele-zanimivo predavanje o današnjem položaju v Ameriki. Vrši se v uradu podružnice 9, pokrajinski del 8141, ki ima svoje prostore na 18525 St. Clair Ave. (Notingham kara do konca). Ne pozabite torej ponedeljek 29. januarja ob osmih zvečer. Tema predavanja bo: "Vojska v Ameriki." Važno je za vsakega slišati omenjeno predavanje. Na razpolago vam je preiskati in se prepričati o Technocraciji, njen pomen važnosti, katere ona širi brez vsiljivosti in groženj. Ko se boste prepričali, potem se odločite delati za novo Ameriko ali pa se pripXfiv,iti za snidenje z vašimi predniki!
Frank E. Lunka.
Preveč tulipanov
Gojenje tulipanov, ki je bilo nekdaj kot neka posebna pravica holandskih vrtnarjev, se je zadnja leta močno razširilo tudi po nekaterih pokrajinah Belgije. Toda vojna je prekrižlala tudi njihove račune in sedaj, ko so si vzgojili cela skladišča teh plemenih cvetlic, ne vedo, kam z njimi. Prometa ni, izvoz v inozemstvo je skoro popolnoma zastal in njihove lepe zaloge so bile v nevarnosti, da se bodo brez slehernega haska pokvarile in seg-nile. Slednjič so prišli na rešitev, ki sicer njih ne bo rešila izgube, pač pa tulipane propada. Na tisoče svojih lepih cvetlic so podarili županom podeželskih mest s prošnjo, da bi z njimi o-krasili spomenike pred nekaj leti nenadoma v avtomobilski nesreči umrle kraljice Astrid. Tako je mesto Antwerpen prejelo v ta namen zastonj 20,000 tulipanov. Za vse spomenike kraljice Astride, ki .jih je v Belgiji zelo veliko, pa so vrtnarji razposlali 100,000 tulipanov.
IZPRM0RJA
držal svečo. Ugotovili so, da sta klala osla 32-letni mesar Gvidon Klun, oba iz predmestja. Poleg zaklanega osla so našli še štiri žive osle, ki jih je čakala ista zla usoda. Oblasti so potem odkrile še druge osebe, ki so tajno prodajale meso. Tako so prijeli 47-letnega Karla Sancina in 48-letnega Franca Sancina, oba iz škednja. Zdi se, da obstoja ena sama velika organizacija tajnih mesarjev in prodajalcev, ki posebno delujejo v Skednju, Sv. Mariji Magdaleni in pri Sv. Soboti in so raztegnili svoje delovanje tudi v mesto, pišejo tržaški listi.
-o-
-Trst.
Umrli so: Flego, poročena Tripar Marija, 45; Maršič Margareta, 88; Godnik Štefan, 70; Gerdol Kari, 76; LukoviČ Trifun, 50; Pik, poročena Sosič Ana, 66; Gombač, vdova Velikonja Marija, 85; Poropat Ivan, 57; Pičevič, vdova Kapun Uršula, 76; Vojska, vdova Rusijan Ana, 72; Pahor Ivan, 26; Rutar, poročena Ce-pelk Rosa, 25; Dobrila Viktor, 38; Martelanc, vdova Jan Josi-pina, 85; Schmidt Klara, 79; Kogej Antun, 70; Skok Marija, 30; Čok, vdova Čač Uršula, 87; Krmelj Ivana, 45; Cedilnik Roman, 47; Primožič Ivan, 40; Orel Franc, 51; Bogateč An-i ton, 55; Petovšek, vdova Kol-man Franca, 85.
■Izšle so knjige "Goriške Matice." Knjižni dar te tiskovne založbe v Julijski krajini obsega za leto 1940 sledeče štiri redne knjige: 1) Andrej Bu-dal, "Osemnajst velikih," živ-jepisi 18 naših najodličnejših pisateljev in pesnikov od Trubarja do Župančiča; 2) Damir 'eigel, "Supervitalin!" 3) I. Trnovec, "Žarki in življenje;" 4) "Koledar" za leto 1940. Po-eg teh rednih knjig je izdala založba še dve fakultativni: Karel Čapek "Hordubal" in France Bevk "Huda ura." Pri anski izdaji se je bila zakasne-a povest Frana Bevka "Straž-ni ognji" in je zato letos na razpolago. Povrh dobi še vsak naročnik propagandni snopič Dvajset let—1919-1939," seznam knjig Goriške Matice. Peta redna knjiga, ki bi bila morala iziti, kakor je bilo določeno—Bevkova zgodba "Pestema," leži že od pomladi na cenzuri. Uboga pestema, nevarno je, da se postara.
•Trst, decembra 1939. — Oblasti so že dolgo opažale, da prihaja tajno v mesto velika količina mesa brez veterinarskega pregleda. Nekateri ljudje, ki so morda brezposelni mesarji koljejo živino v predmestju in potem razpečavajo meso v mestu po nižjih cenah. Toda ti ljudje ne razpečavajo samo govejo meso, temveč kupujejo osU; in jih v ka-j kem skritem hlevu ponoči zako-j ljejo, zjutraj pa oslovsko meso j prodajajo po mestu za konjsko meso. Oblasti dolgo časa niso mogle priti temu na sled. Po nekaj mesecih pa se jim je le posrečilo odkriti nekaj niti, ki so do-vedle do senzacionalnih razkritij. Pred dnevi so stražniki opazili, kako so v nekem hlevu pri Sv. Mariji Magdaleni ob svitu sveče odstranjali kožo z zaklanega osla. To je bilo v hlevu Jerneja Fonde in njegov sin jim je
MALI OGLASU
SRNJAKOVA VEČERJA
Prijatelje in znance prijazno vabim na fino srnjakovo večerjo v soboto večer 27. januarja. Postregli vam bomo z izborilo kapljico. V petek bo igrala Frank Jankovičeva godba v soboto pa Frank Kožuh. Sepriporočam za obilen obisk
FRANK KLAUS CAFE 4645 W. 130th St. West Park
Kdor želi
Lepe grahaste kokoši, od 4 do 6 funtov težke po 25c funt, najboljše domače suhe klobase po 4 funte za $1.00, jetrne in krvave klobase po 5c vsaka, domače kislo zelje po 6c funt, pork chops po 18c funt, lepa in velika zaloga mlade prasetine po 18c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
POSEBNOSTI
Riževe in krvave
klobase, 13 za----50c
Najboljše suhe klobase, 4 ft----------95c
Okusne vinarice,
2 ft. za -_________29c
Suhe kračke, 2 ft. za 15c Čista mast, 3 ft. za _ -25c Meso za juho------10c
KRIŽMAN MESNICA 678 E. 185th St.
Naše posebnosti
Pork butts, funt ....................15c
Obisti, srca, jetra, funt ........13c
Rebra .......................................15c
Kislo zelje v glavicah, 3 ft.....10e
čista mast, 3 funte.............-20c
Jack Frost sladkor .............11-27
Boloni. g funta .......................25c
Novi krompir, 4 funte ..........
Pillsbury moka 24>/j ft ........99e
Red Star moka 24*/> ft.........93c
Se priporočam Louis Oswald 17205 Grovewood Ave.
Delo dobi
dekle za hišna opravila; mora imeti rada otroke; nič pranja; nič kuhe in dobra plača. Pokličite Dr. Rosen, FAirmount-7578.
(uit)
Odda se stanovanje
vse prenovljeno, pripravno za novoporoenca, obstoječe iz 3 sob (kopališče, klet .in sploh vse ugodnosti). Vprašajte na 1069 E. 61st St., stanovanje pa se nahaja na 1048 E. 71st St. (22)
FLOOR SAMPLES
Velik popust dobite sedaj na Frigidaire ledenicah, ako kupite sedaj.
norwood appliance &
furniture
6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St.
VAB/LO na TLBS
—————................... 1 ""*'**	v2fi KSKJ
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA, hi.
vabi	na ples, ki ga	pnredi
V SOBOTO, 27. lANVf™A l UR AVE. V SLOVENSKEM NARODNEM noMU NA Si. CLAIK
Vstopnina 35 centov Za ples bo igral orkester Frank Jankovič Najboljša postrežba v vseh ozirih
Oliver Twist
C. Dloketis-O. Župančič
PRVO POGLAVJE
Govori o kraju, kjer se je Oliver Twist rodil, in o okolnosti
ob njegovem rojstvu V nekem mestu — ime bom iz več vzrokov previdno zamolčal, prekrstiti ga pa tudi ne maram — stoji tfied drugimi javnimi poslopji eno, kakor ga ima iz davnine večina mest, velikih in majhnih, namreč ubožnica. In v tej ubožnici se je rodil tega in tega dne (v pričujočem primeru se bralec za natančni datum pač ne bo zanimal) smrtnik, čigar ime je napisano temu poglavju na čelo.
še dolgo potem, ko ga je bil uvedel občinski ranocelnik na ta svet skrbi in težav, je bilo zelo dvomljivo, ali bp otrok toliko po-živel, da mu bo sploh kako ime. V tem primeru ne bi bil ta življenjepis najbrže nikoli izšel; če bi pa bil, bi imel, stisnjen na nekaj strani, neprecenljivo zaslugo najkrajše in najvernejše biografije, kar jih premore književnost katerekoli dobe ali deže-
skrbne stare mamice, preplašene tetke, izkušene strežnice in vele-učeni zdravniki — bi bilo brez dvoma po njem. Tako pa ni bilo nikogar zraven, samo uboga stara ženica, ki se je bila nalezla malo čez mero piva, in občinski ranocelnik, ki se je po pogod-3i ukvarjal s takimi posli; tako sta Oliver in narava to, stvar sama izbojevala. Izišlo se je takole: po nekolikem napenjanju je Oliver zadihal, kihnil in hitel naznanjati prebivalcem ubožni-ce, da je naloženo občini novo breme, s tako glasnim vriščem, kakor ga le smemo pričakovati od moškega deteta, ki razpolaga šele tri in četrt minute s to pre-koristno doklado, glasom namreč.
Ko je Oliver tako prvikrat dokazoval svobodno in pravilno delovanje svojih pljuč, je zašume-la zakrpana odeja, ki je bila kar tako vržena preko železne postelje; bledo lice mlade ženske se je mukoma dvignilo od blazine, in slaboten glas je zašepetal komaj razločne besede:
"Dajte, naj vidim dete in um-rem."
Ranocelnik je sedel z obrazom proti ognju in si je dlani sedaj grel, sedaj mel. Ko je mlada ženska spregovorila, je vstal, stopil k zglavju in rekel prijazneje, nego bi bilo od njega pričakovati:
"O, o smrti vam še ni treba govoriti."
"Bog pomagaj, kajpada ne, ljuba moja," je posegla strežnica v besedo in spravila urno v žep zeleno stekleničico, iz katere je bila pokušala v kotu z očivid-nim zadovoljstvom. "Križ božji, kadar bo v mojih letih, in bo i-mela trinajst^ro otrok, in wse mrtve, razen dveh, in ta dva v ubožnici z menoj, bo že vedela kaj boljšega, nego pa take misli misliti. Premisli si, kaj se pravi biti mati. Le' poglej to ljubo mlado jagnje, no!"
Ta tolažilni pogled v bodočnost materinstva je očitno zgrešil svoj učinek. Bolnica je stresla z glavo in izprožila roko proti detetu.
Ranocelnik ji ga je položil v naročje. Strastno mu je pritisnila hladne, blede ustnice na čelo, ga pobožala z rokami po licih, pogledala blodno okoli sebe, se zdrznila, omahnila vznak in — umrla. Trli so ji prsa, roke in senca, ali kri ji je bila zastala za vedno. Besedili so o upanju in tolažbi — predolgo ji je bilo oboje tuje.
"Končano je vse, gospa Thin-gummi!" je rekel naposled ranocelnik.
"O, revica mila, končano," je dejala strežnica in pobirala za-mašek od zelenke, ki ji je bil padel na blazino, ko se je sklonila po otroka, "ubožica moja!"
"Ni vam treba pošiljati pome, če bi otrok kričal, strežnica," je rekel ranocelnik in si zelo pre-mšiljeno natikal rokavice. "Kaže, da bo nemiren, če bo, mu dajte malo polivke." Pokril se je, postal proti vratom grede še enkrat kraj postelje in pristavil: "čedno dekle je bilo tudi, odkod je prišla?"
"Nocoj ponoči so jo pripeljali" je odgovorila starka, "na povelje nadzornikovo. Našli so jo, na cesti je ležala. Dobro daleč je morala hoditi, zakaj čevlji so bili čisto raztrgani; odkod pa je prišla, ali kam je hotela, ne ve nihče."
Ranocelnik se je sklonil preko
KUPITE VSTOPNICO
za	I
"Slovenski Rooseveltov vi ------■
30. JANUARJA
Kadar je domača naloga zelo težko delo za vašega otroka. ..
Ne bom trdil, da je že samo to, če se rodiš v ubožnici, največja in najbolj zavidanja vredna dobrota, ki more doleteli človeško bitje; vendar bi dejal, da je bilo to v tem posebnem primeru za Oliver Twista najboljše, kar bi se mu bilo utegnilo pripetiti. Resnica je ta: precejšnja težava je bila pripraviti Olivera do tega, da se je potrudil sam zase dihati — težavno opravilo, pa je že tako, da je postalo iz navade potreba za zložno življenje; dobršno dolgo je ležal na volneni blazinici in lovil sapo v nekem slabem ravnovesju med tem in o-nim svetom: tehtnica se je nagibala odločno proti onemu. In bogme, naj bi se bile sukale v tem kratkem času okoli Olivera
Razprodaja
VSEGA ZIMSKEGA BLAGA PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAII. KUPITE SEDAJ, PRIHRANILI St BOSTE DENAR
79c nočne srajce za žene, mere
38 do 46, lepe barve __,
Bela flanela, 27-inch
jard 121, 11 z«
15c Parcale, 36-inch, stalne barve
jard 10^
95c pralno obleke za žene in dekleta, 16 do 46, stalne barve __
?Kovtri in blanketi
1-3 ceneje
Flanel srajce za može 14'i do 17
_79^_
Za može Union spodnje perilo mere 38 do 46
__69^_
Lumber Jacks, za može, volneni t in usnjeni
$3.45, $6.35
i $3.50 volneni jopiči za može
$1.69
Za dober premog pokličite
MAR-RET COAL CO
ENDICOTT 1588
1261 Marquette Rd.
Imamo tudi veliko zalogo delovne obleke, nog-avic, rokavic, srajce, kape, klobuke, šivalne potrebščine.
ROŽANCE DEPARTMENT STORE
406 E. 156th St. in Waterloo Rd.
Domača naloga pomeni napenjanje za oči in vzame dosti eneržije. Če mora vaš otrok študirati pri slabi svetlobi, mora napenjati oči, mučiti živce in utrudi telo do točke, ko sta v nevarnost vid in zdravje.
Dobra svetloba, ki jo dajo vid hraneče svetilke, napravi domačo nalogo lahkejšo za oči.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. Ino. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott S1I3
ZAHVALA
Ob priliki smrti naše iskreno ljubljene soproge in matere
Ignac Slapnik. st.
CVETLIČAR
6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126
VSAK DIJAK POTREBUJE -Vid hraneč o etilKp
so nam prijatelji izkazali toliko sočutja in pomoči, da se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem. Iskrena zahvala vsem, ki so jo prišli pokropit In ki so se udeležili pogreba. Lepa hvala Rev. Baragi zai lepe cerkvene obrede! in pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi za vso oskrbo pogreba. Lepa zahvala društvu' Waterloo Grove* St. 110 WC, katere članice so nosile krsto in za lepo udelttebo pri pogrebu. Najlepša zahvala darovalcem! vencev in za sv. maše.
Žalujoči ostali:
SOPROG. SINOVI IN HČERE Cleveland, O., 26. januarja, 1940.
SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22200 ST. CLAIR AVE.
1. E. S. vid hraneče svetilke dajo več svetlobe kot navadne svetilke — enakomerno luč brez škodljivega žarenja ali senc.
Če je domača naloga lažja, da več 'veselja do učenja in dijak dobi boljše'rede.
*Vaš otrok potrebuje vid hranečo svetilko.J^jJ®" Oglejte si krasne vid hraneče svetilke v tr-BHBHSF govinah sedaj. Cene se prično jako nizko.
7/te Clecfrucal JiecUftie
WM!IMWJJHIHl«IMIiaW<!lfd
POZOR!
Svetloba prepreči, toda ne ozdravi očesnih bolezni. če ima vaš otrok znake očesnih napak, dajte mu preiskati oči in ga izdravite.
m	TREBUŠNE PASOVE IN C
J	ELASTIČNE NOGAVICE P
m	Imamo v polni zalogi. Pošiljamo C
*	tudi po pošti. r
J MANDEL DRUG CO. £
3 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. £
nillllHUTXITITIIIIIIIIl)
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvern osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM PnhiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
..._____ ...............______________________
I DRAMSKO DRUŠTVO^NAŠA ZVEZDA"	Y*\/m\ TT^ «	f I 'MI TJ9
j-v—KDU JL MK1LV v 3. dejanjih
v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Vstopnina k igri 40 centov; zvečer za ples 25 cent0 Igrajo bratje Krištof Čisti" preostanek gre v korist Slovenskega društvenega ,
i
trupla in ji vzdignil levo roko. "Stara pesem," je rekel, in zmajal z glavo, "brez poročnega prstana ! Ah! Lahko noč!"
Zdravnik je šel večerjat; strežnica se je iznova lotila zelenke, nato pa je sela na stolček pred kaminom in začela dete oblačiti.
Kako sijajen primer, kaj stori obleka, je bil mali Oliver Twist! V volneni odeji, v katero je bil doslej zavit, bi bil lahko plemiški ali beraški otrok, v zadregi bi bil človek najbistrejše-ga očesa, če bi bil moral označiti novega zemljana stališče v človeški družbi. Sedaj pa, v stari katunasti obleki, ki je v dolgotrajni službi požoltela, je dobil hipoma znamenje in pečat svojega stanu: občinsko dete — sirota iz ubožnice — ponižan in izstradan trpin — tepli ga bodo in suvali po svetu — vse ga bo zaničevalo, usmilil se ga ne bo nihče.
Oliver je kričal na vse grlo. Ko bi bil mogel vedeti, da je sirota, prepuščena nežni skrbi sre-njskih nadzornikov in oskrbnikov, bi bil nemara še glasneje vpil.
DRUGO POGLAVJE Govori, kako je Oliver Twist rasel, kako so ga vzgajali in hranili.
Naslednjih osem, deset mesecev je bil Oliver Twist žrtev odločnega izdajstva in sleparstva. Pitati so ga morali. Uprava u-božnice je po dolžnosti poročala občinski oblasti o sestradanem in nebogljenem stanju sirotka. Občinska oblast je dostojanstveno povprašala upravo ubožnice, ali ni "v hiši" ženske, ki bi lahko Olivera Twista negovala in hranila tako, kakor mu je potreba. Uprava ubožnice je odgovorila vdano, da je ni take. Nato je sklenila občinska oblast velikodušno in človekoljubno, da mora Oliver "v rejo," ali z drugimi besedami, da ga treba poslati v
ubožnico-podružnico, tri milje a-li kaj odtod; tam se je po ves božji dan valjalo po tleh dvajset do trideset drugih mladičev, ki so se pregrešili zoper postave za ubožce; tam ni bilo nadlege s preobilo hrano in obleko; živeli so pod materinskim nadzorstvom postarne ženske, ki je sprejemala take prestopnike za sedem in pol penija na t^den od glave. Sedem in pol penija na teden, ob tem lahko otroka prav dobro hraniš ; precej dobiš za sedem in pol penija; čisto dovolj, da mu prepahneš in pokvariš želodec. Ta postar.na žena je bila umna in izkušena ženska; vedela j-e, kaj je dobro za otroke, in je i-mela kaj bister razum za to, kaj je dobro za njo samo. Zato je obrnila večji del tedenske plače za lastno rabo, občinskemu po-mladku pa je odmerila še skromnejši živež, nego mu je bil od| konca določen: našla je torej v najgloblji globini še globljo in se izkazala tako prav temeljito eks-j perimentalno filozofko.
Kdo ne pozna pripovedke o tistem drugem eksperimentalnem filozofu, ki si j-e zasnoval globo-koumno teorijo, kako usposobiti konja, da lahko -živi brez kla-je. Udejstvoval jo je tako sijajno, da je navadil svojega konja na eno ;samo bilko na dan, in brez besede bi bil naredil iz njega zelo čilo in skočno žival, pa mu pogine natanko štiri in dvajset ur prej, nego bi bila dobila prvi okusni obrok zraka. Tudi ženska, ki ji je bil poverjen Oliver, je imela podobno srečo s svojo eksperimentalno filozofijo; kajti prav v trenutku, ko je otrok, uganil, kako se živi ob najpi-člejšem deležu naj skromnejše hrane, se je zgodilo v osem in pol primerih na deset, da je ali zbolel od pomanjkanja, ali iše zvrnil po nepaznosti v ogenj, ali se kdo ve kako zadušil; ob vsaki priliki je bjl mali siromaček po navadi poklican na oni svet in
/.bran k očetom, ki jih na tem svetu nikoli poznal ni.
Od časa do časa je poseglo zanimanje in izpraševanje za kakega občinskega otroka malo globlje nego običajno; postavim, če je bilo kako dete spregledano, kadar so prestavljali posteljo, a-li po neprevidnosti do mrtvega s kropom oparjeno, kadar so pra-li — pa to zadnje se je primerilo samo na svete čase, kajti kaj pranju podobnega je bilo v hiši že nekaj posebnega — no, in ob takih prilikah so si porotniki vtepli v glavo, da so stavili kočljiva vprašanja, ali pa so se občani uprli in podpisali kako pritožbo. A take prešernosti je hitro ugnal ranocelnik s svojim izvidom in birič s svojim pričevanjem; prvi je vselej truplo raztelesil in ni našel v njem nič (kar je bilo res zelo verjetno); drugi pa je prisegal vztrajno na to, kar je bilo občini prav (in to je bilo silno samozatajevanje). Poleg tega pa je prirejalo predstoj-ništvo ubožnice od časa do časa romanja k podružnici; dan prej pa vselej (poslali biriča, da je naznanil njihov prihod. In kadar so prišli, so našli otroke v
redu in snagi — in kaj neki bi ljudje še radi?
Ta sistem odreje pač ni, da bi si obetal od njega ne vem kako žlahtnih sadov. Oliver Twist je stopil v svoj deveti rojstni dan bled, šibak deček, na višino in širino pod svojimi leti. Toda narava ali dediščina je vsadila Oliveru v prsi dobrega, čvrstega duha. Ta je imel ob skopi hrani v zavodu dovolj prostora, da se je razpregel, in mogoče je kriva ta okolnost, da je sploh učakal svoj deveti rojstni dan. Pa bodi si tako ali tako, bil je njegov deveti rojstni dan, in praznoval ga je v kleti za premog z izbrano družbo dveh drugih mladih go-spodkov; vsi trije so bili najprej pošteno tepeškani in nato pahnjeni v ječo, ker so si bili predrznih' biti lačni. Ko se je trojica
tako pokorila za svojo »ost, se je gospa Mannof gospodinja, iznenada Mr. Bumble, birič,'se J«! da bi odprl vrata na vrt.
"Za božji dan! Ste vU Bumble?" in gospa Ma'li; pomolila z dobro hlinjen"5 stjo glavo skozi okno. "('*■ Olivera in tista dva spravi iz kleti, pa um'J ji. tro!) — To je pa \evol\ Bumble, kako sem veseW zopet vidim, prav res!" j
No, gospod Bumble je' bel človek in nagle jeze; ; odgovoril na njen isfc14? zdrav v prijaznem duhu,' je prav krepko stresel _ potem pa sunil vanjo taPf more suniti samo birišks|
(Dalje prihodnji
SLOV. NAR. DOMU NA ST. CLAlR ______'