Leto VII_T Celju, tipe 12. junija 1912_St. 24.
NARODNI LIST
Izhaja vsak četrtek; ako Je ta dan praznik, pa dan popWl. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanje itd.) je pošiljati na maslov: »Sarodnl Liet" Celju. - Heklamaoije »o poštnine pro»te. — Uredništvo: Dolgo polje Junr. 1 _
t Anton Aškerc.
Iz Ljubljane je prišla v torek zjutraj žalostna vest, da je umrl v pcndeljek po noči eden največjih sodobnih slovenskih pesnikov, Anton Aškerc. Njegovo ime je tesno združeno z razvojem naše književnosti zadnjih desetletij, pa tudi tesno združeno z zgodovino boja proti Klerikalizmu na Slovenskem. Aškerc ni bil le pesnik, ampak je bil obenem eden najodločnejših in najznačajnejših bojevnikov zoper mračnjaštvo in za svobodo ter napredek.
Anton Aškerc je bil štajerski rojak, rojen leta 1856. pri Sv. Marjeti pod Rimskimi toplicami kot sin preprostih kmečkih starišev. V Celju je dovfŽil gimnazijo in se, poln želje in volje do dela za zatirani narod, ppsvetil duhovskemu stanu, misleč, da bo kot duhovnik najbolj neovirano lahko zanj deloval. Saj je bil čas, ko je on šel v bogoslovja, Še lia-pojen z navdušenjem taborske dobe. Kot kaplan je služboval na različnih farah. A le prehitro je spoznal globoko brezdno med ideali in resnim življenjem, in kmalu je prišla zanj doba težkih duševnih bojev. Hliniti se ni znal, bil je odkritosrčen in brezobziren. Pod imenom Gorazd je začel priobče-vati svoje pesmi (istočasno s Simonom Gregoi-čičem). Po vsej Evropi je hrumel takrat velik kulturni boj, le slovenski narod je dremal v polsriu. tn zamislil še je Aškerc v našo zgodovino. In načele sO se one lepe pesmi o naši preteklosti, o »Stari pravdi«, o gradovih in samostanih, o kralju Matjažu in celjskih grofih, o kmečkih uporih in turških vojskah; pridružile so se jim lepe pesmi iz narodnega življenja, o mejniku, o kugi. Izšle so »Balade in romance«, biseri našega pripovednega pesništva. K boju je klical Aškerc slovenski narod, k boju, k zmagi in svobodi!
A že je pričel stezati klerikalizem svoje črnt peruti čez slovensko zemljo. Dr. Malinič je proglasil narodnost za poganstvo, in napadel je tudi Gregoi-čiča in Aškerca. Gregorčič s svojo mehko sanjavo dušo se je pustil ubiti. Ne tako Aškerc. Kakor lev se je vrgel v boj proti mračnjaštvu in odsilidob nosijo njegove pesmi skoro skozinskoz izraz boja. Naravno, da so mu predstojniki zagrenili duhovniško službo; po hudih nastopih z lavantinskim in pozneje ljubljanskim škofom je zapustil službo, šel v Ljubljano, bil sprejet kot mestni arhivar v službo občine ljubljanske, vrgel od sebe duhovniški kolar, in oa takrat se posvetil le svoji službi in pesništvu. Pred nekaj dnevi ga je zadela kap in zdravniki ga niso mogli rešiti.
In tako je preminil eden največjih slovenskih mislecev, eden največjih slovenskih pesnikov, 111 eden največjih slovenskih značajev. Njegova pesniška dela obsegajo krog 15 knjig. Tudi dve potopisni knjigi imamo od njega. Aškerc je mnogo po toval, prehodil je skoro pol Evrope. Iskal je miru, ni ga našel. V Ljubljani je živel skoro samotarsko življenje. Družbe ni ljubil, dasi je bil sicer ljubez niv in dober človek. Njegov obraz je bil vedno resen, njegova beseda trda. Bil je majhne postave, odkar je vrgel od sebe duhovniški kolar, si je pustil rasti dolgo brado. Njegov obraz je bil podoben onemu grškega modrijana Sokrata.
Aškerc je vse življenje neutrudljivo iskal res niče, poglabljal se je v svetovno uganko, kar kažejo mnoge njegove pesnitve. Zadnja leta se je o posebno vnemo zopet posvetil domači zgodovini, m tako so nastale pesnitve »Primož Trubar«, »Ju-
„Narcdni Litt" atane za celo leto 4 £, za pol leta 9 K, it četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 6 K 60 vin. Naročnina »e plaCnje vnaprej. — Posamezna Številk* stan« 10 vin.
naki«, »Poslednji Celjan«. Vkljub vsem napadom je hodil odločno svojo pot. Naj se sodi o mnogih njegovih zadnjih delih tudi neugodno, dejstvo ostane, da je Aškerc naš največji epski (pripovedni) pesnik. Bil je glasnik narodne kulture, ki naj dvigne pred svetom ugled slovenskega naroda. V težkem boju, ki ga bojuje slovenski narod izza 1. 1890. proti klerikalizmu, je Aškerc kot pesnik stal vedno v prvih vrstah. Iskal je svežega, prostega zraka, budil je vero v zmago idej prosvete, svobode in napredka.
Velikemu pesniku, neupogljivemu bojevniku, gorečemu rodoljubu: trikrat slava! V njegovih delih mu bo ohranjen med nami večen spomin!
Nasilje proti nasilju.
Streli Iz revolverjev na predsednika ogrske poslanske zbornice groia Tisza v Budimpešti ln na kraljevskega komisarja na Hrvaškem pl. Čuvaja v Zagrebu.
Skoro neverjetna poročila prihajajo iz druge naše državne polovice, iz blažene Madžarije in u. njej po krivici podjarmljene Hrvaške. Poročali smu že, s kakim nasiljem je na Hrvaškem komisar Čuvaj zatrl vse ustavno življenje in s kakim nasiljem hoče udušiti sedaj tam vsako narodno gibanje. Poročali smo pa tudi, s kako občudovanja vredno hladnokrvnostjo je hrvaško-srbski narod prenesel vsa njegova in prejšnjih banov-tlačiteljev nasilja, in kaku je ta mukotrpni narod s tem sijajno dokazal svojo politično zrelost in treznost.
A vkljub vsemu so se nasilja nadaljevala. Obsodbe Čuvaju in njegovim pandurjem neljubih osen so se množile od dne do dne. Nečuveni pritisk st je izvrševal na svobodo sodnikov in vsega uraa-ništva. Z najgršimi sredstvi se je hotelo uničevati hrvaško narodno časopisje in tako v kali udušiti izraz javnega ljudskega mnenja. Na zgoraj pa, nasproti cesarju in dvornim krogom se je slikalo Hrvate in Srbe kot puntarje, državi nevarne.
Poročali smo na drugi strani, kako je na Ogi-skem grof Tisza, ljuti nasprotnik ljudskih pravic in zagovornik nadvlade baronov in grofov nad ljudstvom, z najdrznejšim nasiljem upognil odpor proti-vladnih poslancev v poslanski zbornici. Proti vsem ustavnim predpisom, v zasmeh vsemu evropskemu javnemu mnenju je poklical v zbornico policijo m dal po njej s silo odstraniti neljube mu poslance. Osramotil je ustavno življenje, osramotil parlamentarizem, in demokratičnim zahtevam naše dobe je ogavno pljunil v lice. V znamenju policijskih sabelj je pustil zborovati ogrski državni zbor, osmešil Je pravico manjšine, da brani svoje mnenje, policijsko brahijalno silo je uveljavil kot načelo v političnem življenju. Njemu poslanci niso več svobodni zastopniki svojih volilcev, ampak figure, ki bi morale plesati tako, kakor zahteva grof Tisza in pa od njega komandirani policaj. To je barbarstvo najhujše vrste, to je nasilje, ki mu ga ni para.
In vsako nasilje rodi odpor, rodi včasih tudi protinasilje. Tako se je zgodilo zadnje dni tudi v Budimpešti in v Zagrebu. Naravno, da je Tiszovo postopanje v vseh protivladnih madžarskih strankah rodilo nepopisno razburjenje, ln tako se je zgodilo, da je poslanec Kovač, ki jc tudi bil izključen od 30 sej državnega zbora, dne 7. junija vkljub temu | prišel v zbornico in ko je Tisza zopet pustil neljube j mu poslance odstraniti s policijo, je skočil proti nje-| mu in dvakrat proti njemu ustrelil iz revolverja. Ni > ga zadel. Ko so nato vladni poslanci planili nanj In i ga hoteli pobiti, je ustrelil dvakrat še na sebe in se
Oglasi »e računajo po i 6 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah iriatec popuet po dogovom, 1'rirtej-bine tt oglase je plačevati po pošti na nailov: ..K »rodni Li«t" v Celjo.
smrtno ranil. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Krogla mu je prodrla sence in inu obtičala v možganih.
Tisza je pa z vso njemu lastno hladnokrvnostjo ostal na svojem sedežu in zaklical zgodovinske besede: Seja se nadaljuje.
Vlada se je seveda takoj zbala resnih dogodkov in je poklicala na ulice sto stotnij pehote, 15 eska-dronov konjenice, 1000 orožnikov, 2500 redarjev, in en polk topničarjev.
Značilne za razpoloženje na Ogrskem so besede, ki jih je spregovoril poslanec Rakovski kmalu po napadu v splošnem hrupu: Kovačeve krogle niso bile zadnje, ki sO padle v tej zbornici.
Pri seji, v kateri se je zgodil napad, je prisostvovala na galeriji Tiszova žena. V prvem trenutku je baje v obupu hotela skočiti čez ograjo galerije.
Poslanec Kovač je 37 let star in je pripadal kmečki stranki. Zdravniki imajo upanje, da ga ohranijo pri življenju.
*
Dan pozneje, dne 8. tm., pa je v Zagrebu mladi vseučiliški dijak Luka Jukič, Hrvat iz Bosne, v svojem pregorečem narodnem navdušenju ia menda podžgan po dogodkih v Budimpešti, streljal na ulici na komisarja Čuvaja. Čuvaj se je peljal v avtomobilu od Peke prireditve. Z njim še je peljal bariškl svetnik HrVojič. Streli, ki so bili namerijeni Čuvaju, so zadeli Hrvojiča, ki se je v trenutku nagriil proti čuvaju, in ga smrtno ranili, čuvaj je prvi hip vsffed strahu obšedel kakor onemel, nato jfe pa voznika ukazal, da je v največjem diru peljal proti banfeki palači. Jukič, ki so ga zasledovali policaji, je v begu ustrelil še enega teh. Končno so ga ujeli in spraVili zvezanega na policijo. Izpovedal je prvotno, da je storil dejanje iz lastnega nagiba, kef- je hotel Čuvaja ubiti, in da nihče drugi ni za to vedel. Vlada pa seveda skuša odkriti veliko zaroto, da bi mogla začeti zopet s kakim veleizdajskim procešom.
Samoobsebi umevno je, da Jukičevo dejanje ni plod kakega punfarskega razpoloženja med narodom, ampak dejanje politično prerazgretega mladeniča. S hrvaškega narodnega stališča je dejanje naravnost obsojati, ker bo služilo višjim krogom le v sredstvo, da bo ustavolomstvo in nasilje n* Hrvaškem še dalje trajalo.
Streli v Budimpešti in Zagrebu, kakor so s stališča politične pameti in treznosti najhujše obsodbe vredni, morajo vendar v merodajnih krogih vzbuditi prepričanje, da dandanes ne gre več z nasiljem vladati. Morajo jim biti glasen opomin, da bi trebalo bodisi na Hrvaškem bodisi na Ogrskem le ene besede kakega odličnega narodnega voditelja, in ogenj revolucije bi planil pe celi deželi v svoji najstrašnejši obliki. Zato kličejo ti dogodki glasno: do tu in ne dalje!
Strašna nesreča. Smodnišnica v VVollersdorfu pri Dunajskem
Novem Mestu zletela v zrak.
i 1 • ' f i '
V petek ob pol 9. uri zjutraj je v W611ersdoriu pri Dun. Nov. Mestu v vojaški tovarni za smodnik zletelo v zrak skladišče smodnika. Zgodilo se je to pri nakladanju smodnika na tovorni avtomobil baje vsled drgnenja avtomobila ob motor, vsled česai je iskra švignila v smodnik. Pok je bil strašen. Slišal se je 50 kilometrov daleč na okrog. V bližini s« nahajajoče hiše so pol ure daleč na okrog razdjanc.
r» J v . T TTTDI JAMČITE sPreiemaw,°9enavložnek,1)i' Vi A Podružnica LJUdLJAINoKL *<» in jih obrestuje po m- h | D
od dne vloge do dne dviga brez (■	A
KREDITNE BANKE, celje davek plačuje banka iz svojega.
Po celem mestu so popokale šipe in ranile nad 100 oseb. V mestu in okolici ie povzročila eksplozija silno paniko (strah). Otroci so drli iz šol, in po ulicah je izgledalo, kakor bi bila revolucija. Vojaštvo Je bilo alarmirano.
Tudi na Dunaju se je slišalo grmenje. Mislili so najprej, da je potres. •— V okolici nesreče so sc nkšli kosi razmesarjenih trupel delavcev. Nekateri pravijo, da jih je mrtvih deset, drugi, da krog 40. Krog 100 je ranjenih. Baš v trenutku nesreče jc peljal mimo smodnišnice nek avtomobil, ki je popolnoma izginil, le tu pa tam je najti košček železu. Razbilo in razneslo je tudi pet vojaških zrakoplovov, ki so se nahajali na bližnjih vojaških hanga. jih, katere je tudi razdjalo. Po eksploziji je nastaiu po celem mestu več minut trajajoča tema. Ob času nesreče ie vozil nedaleč od smodnišnice brzovlak. Silni zračni pritisk je vlak nagnil na eno stran in ga v trenutku skoro ustavil. Potniki so mislili, da je vlak trčil v drugega. V zrak je zletelo 200.000 kg smodnika. Škoda znaša miljon kron. Škoda v Dun. Novem mestu pa 300.000 K. Občina je brzojavno vprašala vojno ministerstvo, če hoče povrniti vso škodo. Občina ie od vlade že pred 13 leti zahtevala, naj premesti smodnišnico iz bližine mesta. A vojno ministerstvo tega ni hotelo.
V soboto ponoči ob tri četrt na 1. uro se je dogodila nova eksplozija. V zrak je zletelo poslopje, v katerem se tehta smodnik. Z gotovostjo se trdi, da je zakrivila to eksplozijo hudobna roka in da se gre za zločinski napad kakega vohuna.
31 političnega sVeta.
Državnemu zboru je vlada predložila proračun o melioracijskem zakladu, katerega potrebščine znašajo za 1. 1912 10 miljonov 54.802 K. Koliko odpade na Štajersko, bomo poročali prihodnjič.
V	državnem zboru se še vedno nadaljuje razprava o uradniških predlogah. Klerikalni poslanci, ki hočejo uradništvu vzeti vse politične svoboščin«., zavlačujejo razpravo.
V	ogrskem državnem zboru gredo dogodki po stari šabloni naprej. Protivladni poslanci, ki so sicei od sej izključeni, pridejo pred začetkom vsake seje v zbornico. Ko pride predsednik Tisza in njegova »delovna večina«, se začne žvižganje, piskanje in vpitje. Tisza nekaj časa posluša, nato odide; pride policija in odstrani »uporne« poslance. Tako s« »delajo« na Ogrskem postave s pomočjo policije, Hujše ko na Ruskem.
Vlada grozi s § 14. Sedaj, ko je grof Tisza s policijo spravil na Ogrskem brambno reformo pod streho, je tudi naša vlada dobila korajžo, in 10. tm. je zagrozil vodja vlade baron Heinold voditeljem strank, da vlada zahteva, da mora državni zbor rešiti brambno reformo do 25. tm. in nato takoj tudi proračun, sicer bo vlada oboje uveljavila brez državnega zbora s pomočjo § 14. Torej tudi tu nasilje. Razloček je le ta, *da ima Tisza-na Ogrskem veliko vladno večino, in zato iahko dela s policaji, naša vlada pa take zanesljive večine nima, zato grozi s § 14.
Poljedelski minister dr. Braf je težko obolel. Zdravniki dvomijo, da bi okreval.
Črnogorski kralj Nikola je bil te dni na obisku pri avstrijskem cesarju na Dunaju. Bil je ljubeznivo
in slovesno sprejet. Cesar ga je imenoval za ime-jitelja 55. pešpolka. Dne 10. tm. se je kralj Nikoia vrnil čez Trst v domovino.
Srbija. Namesto odstopivšega generala Ste-panoviča je kralj Peter imenoval za vojnega ministra generala Putnika, šefu generalnega štaba, najboljšega stratega v srbski armadi.
Iz itallansko turške vojske. V Tripolitaniji se je pričelo obsežnejše gibanje italjanskega vojaštva. Poroča se, da se je vršil pri Zanzuri te dni velik bo). Podrobnosti niso znane, čuje se tudi, da italjanska mornarica pripravlja nova zasedanja turških otokov. Zasesti hoče baje Smlrno, Kios in Mitilent. Turčija bi v tem slučaju zopet zaprla Dardanele.
Beležk«.
Klerikalno načelo o obrekovanju in blatenju pol. nasprotnika je „Slov. Gosp." z dne (i. junija izrazil s sledečimi značilnimi besedami: .Udarjaj po bratu Slovencu, laži o njem, škoduj mu gmotno, poslužuj se za dosego svojega cilja i u namena sredstev, četudi so najgrša in najpod-!<'jša. Klerikalec se veže z lažnivci, veže se z narodnimi nasprotniki, veže se s sleparjem, zvezal bi se magari s samo hudobo, samo da bi spravil s tega sveta vse liberalce".
Slovenski klerikalci, ki pravijo, da so v opoziciji (nasprotstva) proti vladi, opravljajo že sedaj pri obravnavi uradniških predlog v državni zbornici službo vlade, ker stavijo vse tiste predloge, ki jih želi vlada. Sedaj so pa sklenili tudi glasovati za brambno reformo, ki jo vlada zahteva. Pred tako »opozicijo" vlada očividno lahko trepeče.
Sestanek štajerskih podružnic Ciril Metodove družbe se je vršil na Telovo v Mariboru. Navzoči so bili 3 člani glavnega vodstva družbe. Vršil se je razgovor o pokrajinski zvezi podružnic in sklenilo se je zahtevati delitev glavne skupščine; nadalje se. je tudi izreklo priznanje potovalnemu učitelju g. Iv. Prekoršku in prepričanje, da je ta naprava nujno potrebna. Sredstva ?.a vzdrževanje bodo spravile štajerske podružnice.
I. shod slovanskih gostilničarjev iz vseh avstrijskih dežel se vrši dne 25., 26., 27. in 28. juniia t. 1. v Pragi. Spored predavanj na shodu obsega 20 zanimivih točk.
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju naznanja, da zatvori svoje knjižnice v Ga-ierju pri Celju, v Laškem in Zidanem mostu s 15. junijem t. 1.
Zveza slovenskih ljudskih knjižnic se
snuje v Ljubljani. Tozadevni sestanek je sklican aa 29. junija ob 10. uri dop. Zveza bi imela namen spraviti v neo ganizirano slovensko knjiž-ništvo smotrenost, sestavnost in enotnost. Misel pozdravljamo.	..ni--:
Dr. Korošcev govor o zvišanju uradniških plač si lahko dajo uradniki za ogledalo, posebno pa njegove »manjšinske predloge". Čudimo se sploh, da je v imenu vlade še kdo drugi govoril, saj bolj viadno niti minister Heinold ne bi mogel govoriti kot je klobasaril dr. Korošec. Pa on že ve, zakaj to stori.
Pogreb t Antona Aškerca se vrši danes 12. t. m. ob 5. uri popoldne v Ljubljani.
Brezpravnost Slovencev pred koroSldml sodišči. Celovška slovenska odvetnika dr. Brejc hi
dr. Mttller sta pred boroveljskim okrajnim sodiščem zastopala svoja klijenta v slovenskem jeziku. Sodišče jima je to odločno prepovedalo in ukazalo, zagovarjati v nemškem jeziku. Ker dr. Brejc in dr. Miiiler tega nista hotela storiti, je sodišče razpravo preložilo, oba odvetnika pa naznanilo disciplinai-nemu svetu celovške odvetniške zbornice, ki je izjavil, da sta dr. Brejc in dr. Miiiler prekršila svoje stanovske dolžnosti s tem, da sta povzročila preložitev razprave na škodo svojih klijentov, in ju je radi tega tudi discipliniral. Odvetnika sta proti temu vložila na najvišje sodišče priziv, ki pa je bil sedaj zavrnjen. Koroški Slovenci ostanejo torej jezikovno brezpravni pred koroškimi sodišči in je vsled izreka najvišjega sodišča sedaj popolnoma izključena vsaka slovenska razprava. Temu se tudi m čuditi, kajt'i dokler bo sedel v avstrijskem kabinetu zloglasni pravosodni minister dr. Hochenburger, kaj drugega tudi ni pričakovati. Sveta dolžnost našin poslancev je, da se odločno zavzamejo v zbornici za pravic.? našega Jezika pred koroškimi snidiii:: in napravijo konec tem škandaloznim razmeram.
Na vprašanja v zadevi inseratov odgovarjam^ le, če je priložena za odgovor dopisnica ali znamka.
Sadjarsko-vinarskega tečaja v Silberbergu pri Lipnici se udeležujejo ti-le slovenski učitelji: Cvetko Fran, nadučitelj, Vučja vas; Ivanjšič Ljudevit, učitelj, Sv. Marko; Jezovšek Ivo, nadučitelj. Št. Lovrenc nad Prožinom; Kvac Ivo, nadučitelj, Šmartno v R. d.; Klemenčič Ivo, učitelj. Ptujska gora; Košir Fran, učitelj, Št. Jur ob Tab.; Kovačič Ferdo, učitelj Selnica; Zidar Fran. nadučitelj, Lemberg. Tečaj se je pričel 10. in traja do 22. junija.
Iz Gradca. Načelnik c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Štajersko in Koroško dvorni svetnik Karel Pokorny je stopil v trajen pokoj. Ob tej priliki ga je cesar povzdignil v ple-menitaški stan. Pokorny je bil od 1. 1S89-1898 načelnik tržaškega poštnega in brzojavnega ravna teljstva, od 1. 1898 pa dosedaj je na opravljal enako službo v Gradcu. Napram uradništvu je bil dobei ln pravičen šef, v narodnostnem oziru pa je plaval s sedanjim ponemčevalnim tokom pri javnih uradih.
V Gradcu je umrl inšpektor vzajemne zavarovalnice Matija Rola, nekoč mariborski slolni vikar. Doma je bil s Kremberga, je bil od 1. 1864. duhovnik lavantinske škofije, do 1. 1872. stolni vikar. Tega leta pa se je dal pri mariborskem mestnem uradn vpisati za brezverca, se je preselil v Gradec in se oženil. Sedaj je bil star 75 let.
Občni zbor Zadružne Zveze v Celju se vrši dne 20. (in ne 13.) junija ti. ob 10. uri dop. v veliki dvorani Narodnega Doma v Celju.
Osebna vest. G. dr. Ivan Zorjan, mlad zdravnik, humski rojak, je prideljen c. kr. mornarici v Puliu.
Deželna kmet. šola v Št. Jurju ob j. ž. je izdala letno poročilo za 1. 1911. Iz tega je razvidno, da v 1. 1911 (od 7. nov. 1910 do konca avg. 1911) na zavodu 24 slovenskih kmečkih fantov dovršilo 10 mesečni kmet. tečaj. Priredilo se je med letom 5 za izobrazbo učencev važnih izletov. Na šoli se je vršil od 11. sept. do 21. okt. 1911 gospodinjski tečaj,
LISTEK.
Razne prigodbice.
(Veselo iz Vzh. Štaj. napisal A. Franki. Prosto posl. - č.)
(Dalje.)
Hitro so bili kozarci polni, in »navdušen" »Živjo darovalcu!" je odmeval z oskrbnikovih ustnic, nakar se zasmeje vsa družba »Živjo, Živjo!" ter trčijo s Smehom in z Majem. Na skrivaj so se spogledovali, pili ter se na tiho smejali.
»Plemenita kapljica!" pravi oskrbnik pa napravi počasi ^.ar požirkov kot poznavalec ter zre prav pobožno v strop. »Kaj ni to ljutomeržan?"
»Pač, pač, ljutomeržan!" odvrne Smph pa napravi pri tem prav vražje oči.
»Odkdaj pa imate tega?"
»Tega? Še ne prav dolgo! Ta je pripravljen za današnje Jožefovo in če vsega spijete, nimam prav nič proti."
»Hahaha, to že verujem; seveda za svoj denar."
»Kajpada za vaš denar."
Vse omizje se veselo zasmeje, Nikl in Prim pa hočeta kar počiti smeha.	j
Oskrbnik si natoči kozarec, napravi potem v požirek in pravi: »Vraga, ta je še boljši kot moj, ' ki sem ga dobil pred par dnevi."
»Kaj tudi ljutomeržana?" vpraša Smeh ter ga začudeno pogleda.
»Tudi, takole sodček petdesetih litrov; pa pravim, da se mi zdi tale še boljši."
»Nas boš povabil na poskušnjo?" vpraša Nikl veselo.
»Na, na, ta bi bil za vas predober."
»O, skopuh! Le čakaj, to te bo še kaj »stalo"!" pravi preveselo organist, dvigne kupico ter reče: »Eks gospoda!"
In kmalu sta bili prazni steklenici, prazni kozarci; zato pa vsesplošen smeh. Oskrbnik si popravi svoj ščipalnik ter se začudeno ozira; ni si mogel prav razlagati te veselosti.
»Zdi se mi, da ga danes že malo imate," pravi smeje.
»Le glej, da on tebe ne bo imel," odvrne s smehom Nikl. »Gospod Smeh, še dva litra ljutomeržana!"
»Saperlot! Kaj bi danes rad plačeval?" vpraša Maj začudeno.
»Seveda, ta dva litra prevzamem jaz."
Kmalu ste stali dve polni steklenici na mizi, pa je prišlo še par »Joškov" in steklenici ste bili kmalu zopet prazni. Med tem pa so si ves čas šepetali ter smejali, da oskrbnik končno začuden vzdihne:
»Vraga vendar! Kaj pa imate danes? Brez vzroka se smejo samo norci!"
»Vsak ve svoje," pravi Nikl smeje, — »in pije tvoje!" pristavi po tihem.
Tisti, ki so čuli, so se kar vili smeha.
»Gospod doktor, zdi se mi, da bolehajo gospodje na delirium tremensu", pravi oskrbnik.
»Mislim, da boli na delirium vzemensu!" odvrne s smehom dr. Zabar.
»Kaj se to pravi?"
»To se pravi, da vzamemo še dva litra!" odvrne Svetlin, nakar se zopet vse zakrohoče.
»Šent, na tem pa je nekaj," se zamisli Maj. »Gospod nadučitelj! Vi ste še najbolj trezni. Povejte mi po pravici: Zakaj se ti venomer smejijo? Kaj imam kaj na obrazu ali kaj drugega na meni ni prav ? Zdi se mi namreč, da se prav meni smejejo."
»Gospod oskrbnik!" se zasmeje ta. »Res je, da ni vse v redu; žal pa mi je, da ne smem več izdati."
»Torej tudi zaveznik?" vzklikne oskrbnik. »Dobro; svečano pa izjavim: če se hočete, gospodje, na moje stroške smejati, bom pa jaz na vaše stroške pil. Vam bom že pokazal! Za to kar še odslej popijemo, ne plačam ne vinarja. Tako in zdaj, gospod Smeh, prinesite še dva litra ljutomeržana!"
Tem besedam je sledil gromovit krohot, ki si ga oskrbnik nikakor ni mogel razjasniti.
»Kar naročite, jaz že prinesem, kolikor hočete!" je dejal krčmar pa je napravil poleg uprav vražji obraz.
Vino je bilo kmalu na mizi, tudi kozarci so blesteli, Maj pa zakliče blažene vinske volje: »Živjo tisti, ki vse to plača!"
»Živjo! Živjo! Živjo!" je donelo od vseh strani in nekateri od smeha še piti niso mogli.
Tedaj pa vstane Karf smeje ter privleče iz žepa dolg papir, ki je bil od vrha do tal popisan s stihi.
V prejšnjih časih, ko je bila v navadi še stara mera in vaga, se je govorilo o pesmih, na vatle dolgih, pa seveda nihče ni mislil tega dobesedno; Karf pa je lahko z vso pravico govoril o meterski pesmi, ker njegov pesniški izliv je meril 1 m 2 dm 4 mm.
Smeje so gledali vsi »Joški" na atentatorja, ki se je spravil nad nje na tako grozen način; potem pa je začel predavati Karf svojo Jožefovsko pesem. Bila je prav taka, da je dobro voljo v družbi še povzdignila.
Smešnemu uvodu je sledil »pomen dneva" in v mogočnih besedah je govoril o sv. Jožefa, deželnem patronu:
»Štajerska dežela vsa je praznično oblečena, patrona svojega časti, ki Jožef sv. se mu veli."
Potem je prešel na navzoče Jožefe in je govoril:
»Tu Jožeki sedijo mi; pet, šest. če le še več jih ni: pokoncu glavo nosijo, ker z vel'ko žlico kosijo. Pa eno mislijo si vsi, za skrb da danes časa ni.
Da bi danes Jožef bil, vsakdo pač bi si želel; pa če vinca ne bi pil, še bi Jožek bit ne htel."
katerega se je udeležilo 14 kmečkih hčera. (Za sprejem prosilo jih je 41, kar kaže veliko zanimanje za takšne tečaje.) Daije so se vršili: dne 8. apr. 1911 tečaj za sadjarstvo in travništvo (22 udeležencev), od 27. do 30. dec. 1911 kmetijsko-knjigo-vodstveni tečaj (20 udeležencev). Ravnatelj gosp. Belle in strokovni učitelj g. Zidanšek sta tekom 1. 1911 priredila v raznih krajih Spodnje Štajerske 26 gospodarskih predavanj. Zavod vsestransko lepo napreduje.
Promocija. V soboto dne 8. jun. je bil proglašen na graškem vseučilišču g. Franjo Lipša, c .kr. av-skultant pri deželnem sodišču v Gradcu, za doktorja vsega prava.
Za doktorja prava sta bila dne 7. tm. na dunajskem vseučilišču proglašena gg. Mile Jenko in Milan Šubic, člana društva svobodomiselnih slov. akademikov »Save«.
Za doktorja prava je bil 7. im. proglašen odv. kand. g. Lavo Mastnak, naš štajerski rojak.
Z bičem se primerja ptujski šnopsarski »Šta-jerc«. Pozabil je samo pristaviti še eno besedo: »ledeni«, ker ptujska cunja v resnici upliva kakor toča, ki se vsuje na rodovitno polje.
Koliko stane italjansko turška vojna? Pomorski urad v Neaplju je objavil izkaz o prevozu čet v Tripolitanijo od 6. oktobra do 31. decembra leta 1911. Prevoz čet v Afriko je stal doslei 13 in pol miljona kron. V tej dobi so potrebovale čete za strelivo in za svoje potrebe 80 miljonov lir. Skupno torej 93.5 miljonov lir. Ako računamo k temu pre-skrbovanje (na dan po en miljon lir) vidimo, da znašajo dnevni stroški za vojno dva do dva in pol miljona kron. Po tem takem je izdala Italija do konca maja (v 240 dneh) 500 do 600 miljonov kron. Toliko stane torej vojna doslej — koliko bo pa stala predno bo končana?
MOIA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mleCno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co.. Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-19
Skrivnosti ruskega samostana.
Moskovski listi so poročali te dni zelo zanimive dogodke iz nekega ruskega ženskega samostana. Načelnici samostana je nekoč nenadoma prišlo na misel, da bi bilo dobro, ako bi vzela mladega kmečkega fanta Najka v samostan. Najko je znal namreč jako dobro igrati na harmoniko in načelnica je hočeš nočeš morala ugoditi želji samostanskih nun, da sprejme Najka v samostan. Da ne bi vzbudil pohujšanja, so Najka oblekli v samostansko nunsko obleko, brke pa so mu zelo gladko porezali. Tako je Najka prebival mnogo dni in noči med svojimi samostanskimi sovrstnicami. Na vprašanje starejšm sester, ki niso bile s tem zadovoljne, da je prišei Najko v samostan, je načelnica odgovorila, da fant s harmoniko pravzaprav ni moškega spola in da ženskam ni nevaren. Najko je bil že dolgo časa v samostanu; postal je ošaben človek. Ko so se njegovi sorodniki nekoč pričeli norčevati iz njega radi tega, ker baje nunam ni nevaren, je stavil, da bo najlepšo sestro odpeljal iz samostana.
Pečeno, storjeno. Sestra mu je v resnici sledila v domačo vas, kjer je še nekaj časa nosil samostansko nunsko obleko, dokler ga ni vaški duhovnik prisilil, da je to obleko slekel in nuno poročil. Od tega časa živi Najko zelo srečno v domači vasi in si služi kruh s tem, da popravlja harmonike in ure.
PtujsKi cHrsj.
T Spuhlji pri Ptuju je bil izvoljen za župana posestnik g. Job.
V Karčevini pri Ptnju so pri občinskih volitvah glasom poročila „Sloge" nemškutarji vrgli iz odbora še tistih par klerikalcev, ki so bili dozdaj notri. Klerikalci za volitve niti z mezincem niso ganili. Seveda, saj to nič ne nese!
Umor. V Vinterovcih pri Ptuju so našli 78-letno posestnico Uršo Zelenko dne 3. t. m. v stanovanju mrtvo z razklano glavo. Sodna komisija je dognala, da je bila umorjena s sekiro. Vsa hiša je kazala sledove, da so roparji tudi mnogo pokradli. Orožništvo je takoj sumilo dejanja viničarske sinove Franca in Janeza Sattlerja in Janeza Mohorka in jih je izročilo okrožni sodniji v Mariboru.
Iz Ormoža je šel na dopust kaplan Polak, ge-gar ime se je zadnje čase večkrat imenovalo zaradi slovenskega verouka na nemški ljudski šoli in ki je tudi živahno delal za klerikalno stranko. Z dopusta se baje več ne vrne. Namestuje ga vpokojeni župnik Kubinek.
Iz Cerovca. Veličanski in Ivanjkovski zve-zarji zadnji čas prav pogostoma rigajo v Slovenskega Klobasarja, a iz vseh njihovih bedastih dopisov se razlega samo: i-a, i-a!
Veličane. Pri našem, zaradi špičastega jezika po celi fari znanem katoliško-henigmanovem „trgovcu" Mrcetineku je pač sploh veselo. Včasih, kadar se napijemo iz nezadelanih steklenic vina
(iz zadelanih pa tako ne more nihče piti!) se tako zadevamo s kamenjem, da čeljusti pokajo, včasih pa si izposodimo od svetinjskih veteranov muziko in si igramo kakor n. pr. na Telovo celo popoldne, ne da bi se bali financa, ne ekseku-torja, ne žandarja, ne župana, dacarja pa tak ali tak ne. Juhu, g. Mulley!
Ivanjkovci. Gospod Lovro Petovar je imenovan za krajnega šolskega nadzornika za šolo pri Svetinjah.
V	Dravi pri Ptuju so 7. t. m. pijonirji pri vajah našli truplo infanterista Franca Saria od 47. pešpolka v Mariboru. Saria je 26. maja izginil, njegovo čepico in bajonet so našli na dravskem mostu.
V	Ptuju je 4. jun. umrl hišni posestnik in klobučar Jožef Slavetič. Bolehal je že delj časa.
V	Turškem vrhu pri Zavrču je 3. t. m. posestniku Fr. Jurgecu zgorela hiša in gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in orodjem. Zgorelo je tudi 15 svinj. Rešili so govejo živino. Škode je 10.000 K, zavarovalnina znaša 4000 K.
Lepa starost. Umrla je na Humu pri Ormožu Marija Lešničar v 86. letu starosti. Pokojnica le odgojila 7 otrok, ki so večinoma v različnih službah po svetu.
Surov sin. V Zabovcih pri Ptuju se je kregal posestnik Lovrenc Princi nad svojim sinom zaradi ponočevanja. Sinu pa to ni bilo po vloji ter je zgrabil očeta in ga tako pretepel, da mu je zbil en zob in ga poškodoval na roki. Napravila se je ovadba.
Slovensko gledališče v Ptuju. V nedeljo 16. tm. se vrši v Narodnem domu v Ptuju ob 8. uri zvečer večerna predstava. Igra se Anzengruberjev »Krivo-prisežnik«. Torej novost na našem odru. Igra je posneta iz narodnega življenja. Pričakovati je obiln« udeležbe.
Iz Središča. (Telovadba pri veronauku v šoli.) Kaplan Kranjc je vpeljal na središki šoli veronauk s telovadbo. Dne 4. tm. je pri veronauku ukazal: vsi, ki so pri Sokolih, naj vstanejo! K temu društvu ne pristopajte, to ni pravo — vsedite! Zdaj pa naj vstanejo vsi, kteri so pri Orlih! Le vrlo pristopajte k Orlom, in če vas kteri sokolov čuka imenuje, mi povejte, bom ga v šoli tepel itd. — Cerkveno oblast opozorimo na to brezvestno ravnanje kaplana, pa tudi šolske oblasti, ker smo stariši primorani — Če se temu v okom ne pride — svojo deco sami doma krščanski nauk učiti in jih ne moremo v šolo k temu politikujočemu petelinu pošiljati. Ko bi učitelj kaj enakega storil, vse bi po konci bilo. »Slov. Gospodar« in »Straža« pa še tudi »SLovenec« bi pisali dolge krvave uvodne članke" in vpili: križajte ga! Kaplan Kranjc uči v šoli nežno mladino sovraštva, župnik pri sv. Bolfanku pa s prižnice, da liberalce pobijati ni greh. Ali ta dva nista zrela za Feldhof?
Iz Središča. Na Telovo so se vdeležili obhoda naši Orli v kroju. Vrinili so se v vrsto za našimi društvi, ko bi kot najmlajši morali pred vsemi društvi hoditi. Njih vodja iz Maribora je nosil hinavsko molek okoli roke ovit. Naša društva so sklenila, da se v prihodnje ne udeležijo več nobene slavnosti, kjer bo to izzivalno društvo nastopalo.
Umrl je v Središču Franc Horvat, 78 let stai. Mož je bil veseljak, znal je nebroj narodnih starih pesmi. N. p. v m.!
Pridiga brez pridige. Od Sv. Bolfenka pri Središču se nam piše: Na binkoštni pondeljek stopi naš župnik na prižnico rekoč: »Predgo vam bi, pa ste me v »Narodni list dali, zato vam ne bom predgo, naj vam tisti predga, ki je to pisal« — in odide s prižnice. Brez komentarja!
Konjifti oKraj.
V Žrečah pri Konjicah je za župana zopet izvoljen g. Jos. Winter.
Posledice ljubosumnosti. Iz Konjic poročajo: Zakonska Janez in Marija Skrbinšek v konjiški okolici sta se zadnji čas vedno prepirala, ker je Jane*, bil silno ljubosumen na svojo ženo. Te dni sta se zopet sprla radi tega in mož je vzel v jezi kramp ter tako dolgo tolkel z njim svojo ženo po glavi, da se je onesvestila.
Mariborski oHraj.
Iz Št. Ilja nad Mariborom bi si protestanti radi postavili svojo cerkev.
V	Dobrenjl pri Zg. Sv. Kungoti so pri obč. volitvah Slovenci občino obdržali. Za župana je zopet izvoljen Slovenec g. Poljanec.
Za »Dijaški dom" v Mariboru je, kakor poroča „Sloga", že pripravljeno stavbišče in tudi precej tisočakov. Oboje je podaril znani slovenski rodoljub dr. Pavel Turner, sin zelenega Pohorja, ki je tudi sprožil idejo, da se zgradi v Mariboru „Dijaški dom". Vendar še treba mnogo, mnogo tisočakov, tla se z delom prične.
V	Spodnji Poljskavl je imenoval občinski odbor gg. Karla Hrastnika in Štefana Rudolfa za častna župana, Matevža Pogorevca in Antona Samasturja pa za častna občana. Navedeni gospodje so skozi 35 let z vnemo delovali za blagor občine.
Na Zgor. Poljškavi je umrl bivši župan Slosar v 41. letu starosti.
Ruše. Antona Krajnca, tesarja v Rušah, je pred par dnevi neki neznan človek napadel in ga z revolverjem obstrelil. Ranjenca so v bolnišnico odpeljali, nepoznanega zločinca pa zasleduje žandarmerija.
V	Mariboru se je v nedeljo vzdignil ob velikem navalu radovednega občinstva v zrak zrakoplov (navaden balon) z imenom „Nadvojvo-dinja Margareta". Z zrakoplovom se je vozil tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. V Dražjivasi pri Konjicah so se ustavili.
Zgornja Sv. Kungota. Dne 7. t. m. se je v hosti pri Sv. Kungoti hudo ponesrečil 42-letni tesar Andrej Drenik, doma iz Cirknice na Kranjskem. Pri tesanju nekega hloda mu je isti padel na levo roko in mu jo je stri.
Sv. Lovrene nad Mariborom. Jurij Paher-nik, drvar pri neki lesni tvrdki pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, je pred nekaj dnevi spravljal plohe na žago. Pri tem delu mu je pa neki ploh padel na nogo in ga na kolenu tako poškodoval, da je Pahernik moral v bolnišnico.
V	Kamilici pri Mariboru je umrl posestnik in gostilničar Kašpar Asinger; zadela ga je kap. Pri zadnjih občinskih volitvah je bil izvoljen v občinski zastop. Bil je hud nasprotnik Slovencev.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovs„ky in sin
v Humpolcu, (Češko). Vzorci na zahtevo franka. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj — izgotoviti gosposke olleke. = 107 48-19
SloVeujcgraJHi oHraj.
Šoštanj. Nemškutarji hočejo onemogočiti slavnost naše Čitalnice dne 14. julija. LZato opozarjamo vse, kar je narodno, ponovno na to prireditev.
Konjerejska podružniea slovenjgraška priredi v nedeljo, dne 16. junija t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni g. Josipa Račelja po domače Fidlerja v Šmartnem pri Slovenjgradcu poučno zborovanje. Predava c. kr. okrajni živinozdravnik g. Franc Pirnat iz Slovenjgradca o oskrbovanju plemenske kobile in vzreji žrebeta, in vrši se pogovor o ustanovitvi konjerejske zadruge za slovenjegraški sodiijski okraj. Člani podružnice, udeležite se polnoštevilno zborovanja, pa tudi vsi prijatelji konjereje.
Družmirje pri Šoštanju. Priprave za veliko ljudsko veselico naše požarne brambe so v najlepšem teku. Družmirje si že nadeva slavnostno obleko. Upamo, da dan 16. jaa. najde pri "nas združeno vse, kar daleč naokrog slovensko čuti!
Brtžffti oKraj.
Brežice. Komaj je prevzel naš novi poštar vodstvo tukajšnje pošte, je že pokazal, kako si predstavlja »nepristransko" uradovanje. S čudovito naglico je dal odstraniti dvojezični napis (ki je sicer res že bil potreben obnovitve) in ga nadomestiti s samonemškim. Zelo se pa moti, ako misli, da bodemo brežiški Slovenci ta njegov naravnost izzivajoči čin mirno prenesli! Dobro da nas je takoj v začetku opozoril na svojo osebo! Ali je morda poštni urad samo za peščico brežiških nemčurjev (saj pristnega Nemca med njimi
Mirno lahko spito!
Ce ste namočili perilo tet not • pralnim izvie&om Jenka izloči se v*a nesnaga sama od teb*
brzo in temeljito. Hitro In tabko m opere perilo potem i rnOom jScMdtf" znamka Jelen", da postane bietteCn belo, kajti pralni tzvtefiefc »Ženska hvala" in mHo jScbichr bdita perila kakor sotace.
Vzamite
J Ce ste nahodni. hripavi, zasliženi in Ce težko dihate, stranskih bodljajih, itd., o njegovem zdravilnem, kašelj odganjajočem, karnar E. V. Feller v Stubici, Elzin trg St. 264 (HrvaŠko).
Fellorjev flaid z znamko ..Elsftflaid". PrepriCali smo se sami pri bole5inah v hrbtu in prsih, r vratu, okrepilnem učinku. Tucat na poskušnjo 5 kron, 2 tucata 8 K 60 v franko. Izdelovatelj edino h»-
142 b 6-6
ni!) ali pa tndi za ogromno večino . prebivalstva? Odločno zahtevamo, da pouči poštno r$ynateljstvo v Gradcu našega poštarja, da bie-žiška pošta ni primeren kraj za j^vno dpkazo-vanje poštarjevega zasebnega političnega prepričanja, našega poslanca pa prosimo, da stori potrebne korake, da se bode odvzelo našemu poštarju enkrat za vselej veselje uradno delovati za pan-kertno nemčnrstvo brežiško!
Y Brežicah se sestane dne 13. junija ob 8. uri zjutraj komisija za revizijo železnične proge in postaj bodoče železnice Brežice-Novo mesto.
Brežice. V „Slpv. Gosp." je nekdo napisal oslarijo, da smo tukajšnji „!iberalci" krivi, da pijani fantje obiskujejo nemške gostilne. Povda-rim,Q, da so ti fantje večinoma iz Kranjskega ter iz vasi Brezine, Sel in Bukošeka, torej iz trdo klerikalnih krajev. Če se pri teh pobih sploh da
0	političnem mišljenju govoriti, je seveda vpra-šapje. Dopisniku „Slov. Gosp." bi le svetovali, naj opozori najprej svoje somišljenike župnike Tur-kuša, Brataniča, Kovačiča, Dragoviča itd, naj ne hodijo izključno v nemške trgovine in ne bojkotirajo lastnih somišljenikov. Potem še le naj daje nanke nam „liberalcem".
Lov občine Blanca se bo na uradnem dnevu v Sevnici dne 15. junija ob 10. dopoldne potom javne dražbe oddal za šest let v najem. — Dražba se bo vršila v občinski pisarni v Sevnici. Lovski okoliš občine Blanca meri 4731 ha, ter ima mnogo divjačine, tudi divje peteline. Razprostira se 12 km ob Savi, tj. od blizu Sevnice do Rajhenburga; dober lov na divje race. Prijatelji lova se vabijo k dražbi. Natančneja poročila daje župan Hinko Likar.
\z Podčetrtka. (Občinske volitve.) Poročalo nam: Vzrok, da je naš novi volilni odbor tako pisano sestavljen, so osebnosti, ki imajo pri občinskin volitvah v Podčetrtku vselej velik pomen, za šir$o javnost so pa brezpomembne. V resnici so prišli nemškutarji v vseh volilnih razredih v manjšino. Voljena sta kompromisnim potom le 2 Nemca in
1	nemški namestnik. »Srbofilni« dr. Breschar je voljen v 1. razredu za namestnika, nayzlic izrecni njegovi želji, da se ga ne voli. To v pojasnilo židovski tetki »Tagespost« v Gradcu! Izvoljena sta torej 2 napredna Slovenca, 2 Nemca in 5 klerikalcev za odbornike, 3 napredni Slovenci, 1 Netn.ec ln i klerikalci za namestnike. Pripomniti pa je, da politični nazori nekaterih klerikalcev niso baš raz-bistreni. Poprejšnja kferikaTnb-nemska zveza je nekaj izgubila. Za župana bo menda izvoljen zopet zmeren klerikalec, nadučitelj Fr. Lovrec.
CintotttrsKi oHra}.
Iz Borecev pri Ljutomera. »SI. Gosp.« z dno 30. maja poroča o »sijajni zmagi« klerikalcev pri naših občinskih volitvah. Gotovo bo marsikoga zanimala ta »sijajna zmaga«, zato pojasnimo resnico. V prvem razredu so dobili naši kandidati 4, nasprotniki 5 glasov. Zmagali so torej z epim glasom, a Je ta je bil prigoliufan. Y drugem razredu. s.o_ dobili skoro vse vnanje glasove s tem, da so volilcem iz drugih občin obljubili, da jim ne bo treba voziti gramoza na okrajno cesto. A /kljub sijajni zmagi so zatajili reklamacijo z naše strani, zatajili so u-govor ter vohli občinskega predstojnika in svetovalce. Pa prekrižali smo jim račune ter vložili ugovor naravnost na glavarstvo, ki je vse ustavilo tei ni hotelo zapriseči novoizvoljenega župana. Radovedni smo, kako skačejo in plešejo od veselja nad »sijajno zmago« nove »odbornice«? Mislimo, da nu tako kot o priliki volitve, ko je bilo v zadnji hiši pi i predstojniku polno pijače, po volitvi pa pijača z« občinski denar v gostilni. Drugič vam posvetimo drugače.
Ljutomer dobi vodovod. Delo izvrši neka graška tvrdka.
CeUsKf »Kraj.
Občinske volitve v Celju. V pondeljek so bili * III. razredu oddani 404 glasovi. Izvoljeni so vsi, ki jih je predlagal nemški volilni odbor, razun peka Kurbischa. Tega so volilci odklonili in izvolili namesto njega peka Antleja. Tudi značilno za »eno-dušnost« v nemškem taboru. Včeraj je bilo v II. razredu izmed 65 oddanih 34 glasov. Za današnje število glasov v I. razredu še v trenutku ne vemo. Samoobsebi umevno so izvoljeni vsi nemški kandi-datje, ker odpora z nobene strani ni bilo. — Tukaj samo še kratko odpravimo »Stražino« oslarijo, da smo se celjski »Uberalci« zvezali z Nemci in da sc zato volitev ne udeležimo. Baje ie ta zveza izza časa županskih volitev v okolici. Baje hoče .Straža
razkriti še več v tem pogledu. Ker teh razkritij pričakujemo, zato danes le to povemo: tako drzno lagati more pač le kak pasjebičani dr. Benkovic. Njegove laži pobijati pa je pod našo častjo, ker je všakomur znano, da se ie ravno on zvezal pred 2 leti z magistratom celjskim, ko je hotel uničiti slovensko tiskarno. In očitati komu nedelavnost more pač samo nekdo, ki je sam kaj storil. 4 leta je že dr. Benkovič v Celju, in kaj je storil za razvoj Slovenstva? Vse njegovo delo je obstojalo v de-nuncijanstvu zoper slovenska podjetja. Saj še ka-PUCinov ni pripravil do tega, da bi bili vzeli za slikanje cerkve slovenskega slikarja namesto laškega. In tako človeče s pečatom denuncijantstva in pasjega biča hoče »liberalce« učiti podpiranja slovenskega obrtništva?! Umazali b; si pero, ko bi n« besede tega človeka še kaj hoteli odgovarjati!
O gospodarskem in narodnem pomenu celjske oklice za Slovenstvo v Celju, in na Spod. Štajerskem je minolo soboto v Celjski Čitalnici zanimivo govoril g. dr. Ant. Božič, eden najboljših poznavalcev razmer v tej za Trbovljami največji spodnje-štajerski občini. Predavatelj je na podlagi številk Natančno ocenil razmere stanov v okolici, primerjal slovensko gospodarsko moč z nemško, in podal načrt za utrjevanje slovenskih postojank v okolici. Zanimivo predavanje je trajalo dve uri.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši jutri v četrtek v gostilni Zochling v Gaberju pri Celju.
Izlet učencev celjske orglarške šole pod vod-stY<pm g. Bervarja se je vršil v nedeljo 9. tm- v Rogaško Slatino. Izleta so se udeležili vsi učenci orglarške šole in več drugih Celjanov. Izletniki so Si ogledali zdravilišče Rog. Slatino. Po večernicali je $1 koncert na orglah, pri katerem so igrali absolventi letošnjega letnika. Po koncertu se je v Čitalnici igrala burka »Krčmar pri Zvitem rogu«, katera je občinstvu zelo ugajala. Po igri je bil pevski koncert na vrtu g. Fr. Ogrizeka. Pri koncertu s-o s^ pele narodne pesmi slovenskih skladateljev Ipavca, Aljaža, dr. Schwaba i. dr. Koncerta se je udeležilo tudi mnogo odličnih kopaliških gostov, katerim it slovenska pesem jako ugajala. Po končanem vspo-redu so se izletniki z večernim vlakom veselih sr^ vrnili v Celje.
Celje. Za upravitelja dr. Brenčičeve pisarne je imenovan g. dr. Jnro Hrašovec.
Celje. Dne 7. t. m. zvečer se je peljal tn šsozi črnogorski kralj Nikola, ki je šel na obisk k avstrijskemu cesarju na Dunaj.
Lindauerjev konkurz. Kakor se čuje iz nemških krogov, znašajo pasiva 700000 K, od tega samo pri Union-bahki 450.000 K; banka je baje pokrita z jamstvi. Westen ima dobiti 100.000 K. dalje tvrdka Rakusch. in drugi. Taka usoda čaka v Celjn vsakogar, komnr je več nemška politika nego dobro razmerje z večino prebivalstva. To Nemci dobro čutijo, zato je njihova poparjenost precejšnja.
Iz Tfrljovelj smo priobčili v št. 22. „N. L." z dne 30. maja dopis o neki pridigi župnika Vaclaveka pri Sv. Mihelu nad Laškim. Ker ču-jemo, da se šMi kot dopisnika tistega dopisa g. Konrada Elsbacberja iz Laškega trga, ozironia njegovo £eno, izjavljamo, da ni nobeden od njih niti dotičnega niti nobenega dmzega članka za naš list pisal.
V Ločicl pri Vranskem je umrl posestnik in gostilničar Ivap Blatnik.
Obesil se je na Frankolovem kmet Janez Potočnik, p. d. Macuh, na daleč okoli znani živinski barantavec. Dn,e 5. junija so ga naSJi obešenega \ nekem stranišču "blizu Uršelnpve kleti skoro pol ure proč od njegovega doma. To je bil mož neupogljive samovolje. Po svoji nespameti je privedel svoje lepo posestvo na rob propada- To ga je gnalo v obnp. Že večkrat je v zadnjem časn izražal namen, da si vzaitt? življenje, dfcite? tudi ni izvršil tega naklepa. Fčšlotil še je nekako od svojih in od znancev in od petka, dne 31. maja so ga pogrešali. Mož bi bil po svojem raznmn pripravil prijetno premoženje sebi in svojim, pa pameti ni znal rabiti. Mir njegovi duši!
Gornjigrad. Na željo g. Antona Ribič, organista v Gornjemgradn potrjujemo, da nam on še ni poslal nobenega dopisa. Uredništvo.
Trbovlje. Z veseljem smo ?ažnali, da se poteguje za mesto lekarnarja pri nas g. Brilli iz Litije. Upamo, da bodo merodajni činitelji upoštevali nas vseh željo, da on to dobi. Zavarujemo se odločno proti temu, da bi se podelila kopoe-sija nemškutarju Peharzu iz Celja, ki se sramuje svojega slovenskega pokolenja.
DrnJNm in druge priredita.
Pešizlet na Blagovno priredita v nedeljo popoldan dne 16. t. m. »Celjski in St. Jurski Sokol" v sokolskem krojn. To priliko porabita društvi za vežbanje redovnih vaj. Preskrbljeno je pa tudi za predavatelje in za dobro zabavo. Prijatelji „Sokolov" dobro došli!
Sestanek zastopnikov sokolsklh društev celjskega okrožja se vrši v nedeljo,^ dne 23. t. m. ob 2. uri pop. v „Sokolskem domu" v Gaberju pri Celju. Spored: 1. Konstituiranje okrožja. 2. Določitev letošnjega okrožnega zleta. 3. Razni predlogi. K polnoštevilni udeležbi vabi
„Celjski Sokol".
„Celjskl Sokol" priredi v nedeljo, dne 23. junija 1912 javno telovadbo v „Sokolskem domu". Začetek ob 5. uri popoldne. V prvič nastopi „Celjski Sokol" to pot s prostimi vajami za zlet v Ljubljano 1913, ki so mimogrede povedano jako lepe, pa tudi zelo težavne. Dalje nastopi: ženski oddelek na orodju, trgovski in obrtni gojenci s prostimi vajami in članstvo na orodju. Po javni telovadbi bo zanimivo predavanje br. Milka Hra-šovca o Pragi, na kar posebno opozarjamo vse one, ki se pripravljajo na zlet v Prago. Kjer so „Sokoii", tam je veselje iu tudi ta dan upamo zaključiti v prijetni zabavi. Prijatelji „Sokola pridite k tej prireditvi „Celjskega Sokola" in pokažite z obilnim obiskom, da priznavate njegovo neumorno delovanje.
»Murski Sokol v Ljutomeru" priredi — kakor smo že poročali — dne 16. t. m. pešizlet k Sv. Miklavžu na dom brata Ed. SimoniČa. Izleta se udfeleži tudi „Središki in Ormoški Sokol". Spored: telovadba „Središkega Sokola", telovadba „ Murskega Sokola" (vaje s kopjem in na orodju), nastop naraščaja. Temu sledi prosta zabava s srečolovom, govori itd. Svira narodna godba ormoška pod vodstvom g. D. Serajnika. Vabimo vse svoje narodno čuteče prijatelje na to prireditev.
Šaleško učiteljsko društvo poleti v četrtek, dne 20. junija t. 1. v Šmartin na Paki ter zboruje tamkaj v šoli ob pol 11. uri dop.
Vransko. Prostovoljna požarna bramba na Vranskem obhaja dne 23. junija t. 1. na Lakner-jevem vrtu svojo petindvajsetletnih s sodelovanjem si. pevskega društva ..Vranska Vila" in mozirske narodne godbe. — Vse natančneje na lepakih.
„Sftva", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, naznanja, da se vrši njen občni zbor 14. t. m. v restavraciji „Schwarzspa-nierhof" IX. Schwarzspanierstrasse z običajnim sporedom. Prijatelji društva dobrodošli!
Zadnji dopisi.
Vladni hlapec dr. Korošec je v včerajšnji seji državnega zbora doživel strašno blamažo in obsodbo. Soglasno so bili od vseh strank zbornice odklonjeni njegovi predlogi glede uradništva, katere je stavil takorekoč v imenu vlade. Cele slovenski klerikalci so se sramovali in so skoro vsi pobegnili iz dvorane.
Zlati zaslužni križec je dobil od cesarja kamnoseški mojster Jož. Pejer v Mariboru.
Sloviti „kopniški stotnik" Volgt je 11. t. m. v neki londonski bolnišnici nnjrl.
Zaprli so posestnika Jožefa Beženšeka iz Prelog pri Konjicah ter njegovega brata in dve sestri. Vsi so obdolženi večkratnih požigov.
V Radovljici na Gorenjskem so pokopali dne 7. t. m, potarskega solicitatorja g. Fran Do-bovišeka. Zadela ga je kap. Rajni zapusti vdovo s tremi nedoraslimi o,tr§čiči Kako je btt mož priljubljen, pokazal je sijajni pogreb, ki se ga je udeležilo v zelo obilnem številu nra^pištvo, meščanstvo in drugo občinstvo. Vrli „ Sokoli" so nastopili korporativno z zastavo.
Zveza slovenskih odvetnikov ima dne 15. juitfja svoj občni zbor v Ljubljani.
Ces«r jet potrdil zakon, s katerim se podrla v i ljubljanska policija. Ljubljana bo moral« plačevati 80.000 K na leto. Upamo, da pridejo zdaj kpaln na vrsto Celje, Ptuj in Maribor.
, m M star. V neki vasi blizu mesta Jasaj na, Romunskem je umrl kmet Sturdga, sorodnik bivšega romanskega ministrskega predsednika, v s&rosti i5Q> M Re* zelo rodla st»jr<Mtf.
if t tj j
s/ ba y 2806, f - fU/G
Tovarniška znamka.
Žene kot advokati t Rusiji. Ruska duma (državni zbor) je sprejela zakon, ki dovoljuje ženam dostop k advokaturi.
Srečni Dunaj. V soboto je bilo pri dunajskem mestnem davčnem uradu vplačanih osem milijonov kron kot zapuščinska pristojbina po baronu Rotschildu. Dunajska občina pa dobi letos še dva milijona kron iz zapuščine umrlega viteza Gutmanna. — Čudno, da verni kristjani na Dunaju sploh vzamejo čifutski denar!]
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
R. T. Knittelfeld: List je plačan do l./VI. 1912. Zdravo!
LISTNICA UREDNIŠTVA. Rečica ob Paki, Maribor, Gornjigrad, Šoštanj, Kapele: Pri najboljši volji tokrat ni bilo mogoče. — Gomiisko: Stvar po našem mnenju veliko pre-malenkostna. — Radomirje: Iz političnih razlogov smatramo za boljše, da se ono drugo ne priobči. Ne prehajajmo tudi mi v malenkosti, ampak sku-šajmo z močjo idej zmagovati. — Središče: Danes ni več šlo. — Gomiisko: Take stvari spadajo pred sodnijo! — Št. Pavel, Rečica, Sv. Miklavž na P.: Za danes vse prepozno. Pride! — Družmirje: Obširno danes nemogoče, prihodnjič pride!
Totederasko številko smo morali izdati žc danes v sredo 12. tm., ker bodo jutri začeli v tiskarni postavljati nov motor in se par dni nič ne bo tiskalo.
Lepa meblovana soba
se odda takoj v Celju, Dolgo polje, pritličje 1.)
Kletno stanovanje
v hiši št. 3 na Franca Jožefa obrežju obstoječe iz jako prostorne, zračne sobe in lepe kuhinje, se takoj odda v najem. Poizve se pri upravništvu.
Sprejme se takoj
405 3-1
učenka
z dobrimi spričevali v trgovino mešanega blaga. Naslov pove upravništvo ..Narodnega Lista".
Kmečka hranilnica ln posojilnica v Št. Petru v Savinski dolini
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
Izredni občni zbor
ki se vrši
dne 23. junija ob 8. uri zjutraj v uradnem prostoru.
DNEVNI RED: 1. Volitve načelstva. 2. Slučajnosti. Jos. Klopčič 1. r. Anton Cvenkl 1. r.
Izjaua.
Podpisani izjavljam, da jaz za od kateregakoli na moje ime narejene dolgove nisem plačnik in da ne prevzamem za take nobene obveznosti.	w
F. S. Skrabar.
trgovec v Kranjskigori.
461 3 1
občinskega redarja na Vranskem
se odda s prostim stanovanjem in kurjavo. — Plača dosedajna. Prednost imajo dosluženi orožniki. Prd&ije do 25. jnmia 1912 na
trž|o županst?o Vransko.
v
olneno
za ženske in snkuo za moške obleke tadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju.
Vzorei na zahtevo poštnine prosto.
Proda se hiša
v Gaberjih pri Celju; zraven je vrt in nekaj sadnega drevja; 2000 K lahko gor ostane; izve se natančno pri Maks Stosslu, Celje Graška uhca 23. 404 2-1
sprejme takoj
Ivan Triller na Bledu (Gorenjsko).
Naprodaj je
sodavodna koncesija
pod dogovorjeno ceno Informacije na uredništvo ..Narodnega Lista" pod št. 37. 392 2-2
f
| ■■ ■ za splave, za ladje in za	%
t lf i16 f^f I stavbena podjetja izdeluje	|
♦ najmočneje in po ceni	*
| Fl. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel.
(Fllijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku)
Kupim vedno in plačam najdražje laneno povesmo,	♦
p 215 konjsko žimo in svinjske šetine. 42-16	#
Spreten
knjigovodja
ozir. korespondent
vešč slovenskega, hrvaškeera, nemškega in laškega jezika, stenograf in strojepisec, 28 let star, samec, doslej v tujini, želi primernega mesta v domovini. Je zmožen voditi samostojno tudi večjo pisarno. Cenjene ponudbe pod »Štajersko 1912" na upravništvo „Narodnega Lista".	389 2-2
Posestvo

pol ure od mesta Celja, obstoječe iz dveh zidanih hiš, z opeko kritih, novega zidanega marofa, z opeko kritega; zemljišča je čez 2V2 orala. Povpraša se pri Jos. Kmecl-nu V Celju, šolska ulica št. 21.	397 2-2
Loterijske številke.
Gradec, dne 1. junija 1912: 1, 49, 34, 52, 47. Dunaj, „ „ „ „ 67, 32 f 11, 53, 2.
Za birmo! Yes svet strmi!
nad največjo, najlepšo, najboljšo in najcenejšo izbiro čevljev vseh barv in vrst za gospode, dame in otroke, ki se jih dobi samo v največji zalogi in izdelovalnici čevljev: ŠTEFAN STRAŠEK, Celje, Kovaška ulica.
Popolno pokončanje podgan!
se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali^neškodljivo. Edino na kunce je treba '	gaziti! Pol kg za 2 K pošlje	1
J. Neuvrirth, vrtnar
v Ustju n. O. (Češko).
Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat.	164 26-17
33 morskih parnikov! 33 morskih parnikov!
Avstro-Amerikana, Trst
Redno prevažanje potnikov in blaga v Griko, Italijo, Španijo, Severno in Južno Ameriko. Na potovanja od Trsta v Njujork 6 dni zabavne vožnje skozi Jadransko in Sredozemsko morje Cisto zastonj. Busi plava jama (Dalmacija), Patras (Grško), Palermo (Sicilija), Alžir (S. Afrika) ter
sedem dni od Gibraltarja v Njujork:
s parnikom „Cesar Franc Jožef I." Odhod iz Trsta 6. julija 1912:
Iste cene za 13 dnevno vožnjo kakor sicer za navadni prevoz v Njujork.
Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi oceanskimi parniki posebne cene.— Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiff-manna nasl., Maribor, Grajski trg 3.
Preblavske rudninske vode.
Starosiavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
Preblavska slatina,
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Preblavski
livadni vrelec
- - priznano najboljše kakovosti priporoča - -
Franc Weinberger
posestnik apnepje, Zagorje ob Savi. 376 6-6
ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.	975 18-ii
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, po vseh
lekarnicali, špecerijskih trgovinah ter pri
Preblau, Koroško.

Ponudbe pod Šifro „Musikwerkfabrik" na: anončno ekspedicijo Lm DannJ Vlft/1, JMfcertgaose 4.
400 1

Rastlinska destilacija „RADECKI"
Ivan Cater y Celju
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri naknpn vseb vrst likerjev 94i	in žganja.	42-14
Špeeljalltete: „Radeekl" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
xxxxxxxxxxxxxxxx>oo<xxxxxxx
Varstvena znamka uSidro"
Liniment-Capsici comp.,
11
nadomestilo za
29-24
sidro - pain - expeller
je kot najlzvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano ; za ceno 80 v., K 1'40 in 2 E se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri naknpn tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko nSidro"i ker tedaj ste Bignrni, da ste dobili izvirni izdelek.
Dr. Mterja lekarna pri .Zlatem levo1
v Pragi, Ellzabetina cesta št. 5 (nova)

T
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 ^ CELJE ^ Ring štev. 2
7
Priporoča svojo ipecijalno trgovino za prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
Za mnogobrojai obisk prosi
I Ant. Kocuvan, trgovec, Celje.
4- q yi i o 6 brzoparilniki za 5XlLalildj živinsko krmo
iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma
zopet porabna.
Največja špecijalna tovarna za brzo-
parilnike na Avstro-Ogrskem. ,Jitania" parilnik se pošije tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja.
,Titania" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi.
Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji
v priznano najboljši kakovosti.
„Titania-Werke", Wels 173
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se Iščejo.
»JtttiMtoSl^ ........ jjjj^jii^

r1 s
Zalivala in priporočilo.
Ivan Kočevar posestnik in bivši trgovec v Središču, se zahvaljuje vsem odjemalcem in dobaviteljem lesnega blaga za njihovo naklonjenost, katero je nžival v 25 letih svojega trgovanja z lesom.. — Ob enem priporoča svojega naslednika na istem mestu, sina
ki je prevzel lesno trgovino v Središču in si bode prizadeval v tej stroki vsem opravičenim zahtevam zadostiti ih velecenjene odjemalce z najboljšim blagom in nizkimi cenami zadovoljiti. SREDIŠČE, dne 22. vel. srpana 1912.
Ivan Kočevar.
386 5-3
Vrane Kočevar.j
I Varaždittslsc toplice
!
t
ZVepleno zdravilišče (JtrVaSKo) —
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. — Novi zdra-viliščni hotel z električno razsvetljavo. — Staroslavni radioaktivni | žvepleni vrelec + 58° C priporočljivo pri protinu, skrnini, ischias ^^	^ ^^^ <► itd. — Pitno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, goitancu,
prsih, jetrih, želodcu in črevih. Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solčne kopeli. — Celo leto odprte. — Novi hoteli. — Moderni komfort. — Vojaška godba. — Krasna okolica. — Prospekti zastonj pri
kopališčnem ravnateljstvu.	287 -6
Na debelo!	383 54	Na drobno!
PRIČA & KRAMAR
Craška cesta CELJE Krožna ulica
Priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga.
Velikanska izbira birmanskih daril in potrebščin.
28

Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
62 61-22
Telefon štev. 48.
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
<Pisarna je v Celju, Rotovška ulica it. 12 Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure sod dopoldne, e««
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
dom*
sprejema W hranilne vloge od ■__ ^ _ _«■	^	M m Of %
fire&s? "m^ pet od. sto (5"oi
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi ss obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odtegnje vlagateljem.
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vše vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cene zmerne.
Postrežba točna
Proda se ali v najem da
pod jako ugodnimi pogoji 372 5-5
:: velika prostorna s:
trgovska hiša
skupaj z 2 oraloma travnikov, eno kovačnico in posebno stanovalno hišo, ob okrajni cesti, jako dober prostor za trgovino, tudi z nakupom jajc, masla, sadja, kuretine, lesa in vseh deželnih pridelkov, pri katerih se dandanes še največ zasluži. Odda se vsled družinskih razmer. Pri nakupu že zadostuje 2000 K, ostanek pod lahkimi pogoji. Ponudbe na. Johan Schoster.tsch-a, Št. Vid pri Ptuju.
Franc Strupi
Celje, Grraška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih
60	del!	51-23
Na debelo! Na drobno!
I
RAVTAR
Ljubljana, Jurčičev trg 3
p-iporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino,šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-8
EIISlIs

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje
1 feg sivega, dobrega pu]jei>.ejff 2 K, bolj šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h belega 4 K; belega puhastega 5 K 10 h; 1 kg veleflnegs. snežnobelega, pnljevega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg pnha. sivega 6 K; 7 K ; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 9	dobi franko.	28-24
Zgotovljene postelje
k gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm Široka, z 2 ^glavnikoma, vsak 80 cm dolg. 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol pnh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13-'—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4"50, K 5"20, K 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12'80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoCe se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in fina :
i HSli^^EgEldP
i
Zdravilišče z vodo In elektriko po si- — • trti * TfcTUTV ste mu prof. Wtlifernitza in po Kneippovem V
last si. in kralj. pov. trga KRAPINE.:: Odprto od I. aprila do I. decembra.
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gle dalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnCne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro-patov, ki so se priuCili zdravilne metode pri prof. Winternitzu na Dunaju ter skozi dalje Časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, obed, obstojeC iz treh jedi, 1 K, veCerja po jedilnem listu najveC 1 K; stanovanj dovolj, soba od 1 K do 1 K 20 v; glede teh se treba obrniti na kopaliično upravo.	814 15-8
I Br BIV * ■ m t
Botpčhi in botrce!
Za sv. birmo priporočam najlepša darila kakor:
ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in drugimi kamni. "Vse po najnižjih cenah.	68 51-23
Za ženine in nBPBsticBS:
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmtč, Celje, Narodni dom
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozirn izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami ia okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
"2
O	CD
5.	% 0
tr	—
3	2
5.	&
tr	d
P	o
V*	TI
t>C
Lastna knjigoveznica«F-ii:
u
	Nič več beganja kadilcev cigaret j OTTOMAN | Ker so glasom razsodbe upravnega so-| di*ča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 1 i 335 52-7 5	
	> - - 1	_
P® Veletrgovina s papirjem
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.
Goric & Leskovšek
Celje, S aška cesta št. 7.
26 52-24
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
CeljeptRotovška ulica št. 2.

Najnovejša iznajdba!
zamore se lahko in naglo pogasiti le s
Velik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju : delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče Tseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesaik in gospodarskih strojev ter motor-mlinov.	276 26-11
Odplačevanje na obroke	129 odlikovanj!
Edino pristno s to
189 44-17
varstveno znamko
<R^sierjeva voda za zobe
najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
Slikar, pleskar!
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Sprejmem takoj več dobrih pomočnikov-
Viktor Bevc, Celje
90
Graska cesta št. 8.
49-21-
Proda se hiša
s koncesijo za mešano trgovino; hiša je nova in v lepem stanu. Pankrac Gominšek, Drešlnjavas 36, p. PetrovCe.
373 5-5
Največja iznajdba nove
flftllP žePna nra »Concnrrenz" s pravim U.UU" švicarskim kolesjem, 30 ur idoča,
emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10'50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo peš jem gratis in franko ilustr. katalog ur, z'at,a, srebra, urnih delov, vseh vr r orodij, godbenih in galanterijt..ih predmetov.
F. Param, Krakov, Zielona-ul. 3—7 (Avstr.)
315 12 7
V najstarejši
narodni manufaktnrni trgovini se vsled smrti gospoda
Karola Vanič v Celju
D
Narodni dom"
prodaja
vsakovrstno blago, kakor: moško in Žensko Sllkno, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate, itd. po ».elo znižani ceni
Velika množina različnih ostankov pod
lastno ceno
Ivani Rcb6kf vodovodi
Celje.
se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tebtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže.
Vse po dnevnih cenah.
105 48-20
Celje.
09 JZ e <u S- 09
—	O
e	=3
<	xj	r
- «	t! ®
S N	> «
<	"	2 > 03	<=
D	09
* i	s "
5	i Š
t.	2
® «	-Š «
09	09 "B
sa >	e N
s
CO	09
C	O
ss ® -s ® i- rt
ce o) jas
» £	5	&
«£	- - s
—• 2	-o	<c
> =	jo	<o
rt m	</> rt ®
"5 »	>	"iT N
■o >	® £ —
®	» E —
a -	fe	E
c	® O. ■=
S S	®
s a	i č *
< 2	I i e
o A	o • s-
O	m
1«
1_ .— C
0) *-iS
® ~ ~ — <D "S g "S
> rt o —
S o
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, nzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Zaloga vsakovrstnih semen.
Slovenci! Zavedajte se!
Ivan Ravnikar
Celje
Graška cesta štev. 21.
Na drobno in na debelo.
Točna in solidna postrežba.
Trgovina z moko in deželnimi pridelki
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, ■»- cveb in orehov.
Zaloga rudninskih voda
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim!	v Ljubljani	gv0j. k gVOjim!
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126	v sodčkih in steklenicah.	47-19
347
Razpošiljalna zaloga
52-6
Glavni trg 8
Celje
Glavni trg 8
Priporoča svoja bela, rudeča in črna dalmatinska vina in pošlje na zahtevo vzorce in cenik brezplačno — Belo iu rudeče dalmatinsko vino se razpošilja v steklenicah od 10, 15 iu 20 litrov višje po I K liter franko (s steklenico vred), črno dalmatinsko vino »Plavac'1 za slabokrvne se tudi razpošilja, 5 stekl. za K 4"50, poštnine prosto. — Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira. Priporočam gostilno in mrzlo kuhinjo.
ib	mm
h Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Qprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are
® dopoldne in jih obrestuje po	4 '/8 °/0
ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davfk plačuje hranilnica ssma ter ga ne odteguje vltgateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj,
Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote
v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-20
■ m
F
TTkosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
H fl Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali SI H Q g varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne o?, za varovance izkJ|uČno le v južnoštajersko hranilnico, gg g