Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 16 n ii ii it 2 Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravDištvo (administracija) in ekspedicija na Btaiem trgu b. it. 16. Političen lisi za slovenski narofl. Po pošti prejemsn velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 .. — ,, za četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 4 za pol leta . . 4 „ za četrt leta . . 2 „ V Ljnbljani na dom pMiiljiflJ. velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trg hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek . četrtek in saboto. Laži-liberalizem pa naša sprava. Naš članek o „Staro- in Mladoslovencih" je med slovenskim ljudstvom zbudil splošno "zadovoljnost, kar nam očitno pričuje, da ljudstvo v resnici želi miru in sprave. Tudi „S1. Narod" ga ni prezrl ter sklicevaje se na-nj rekel, da je najdena podlaga te zdrave sloge, ako se med seboj pripozna, da obe stranki vodi misel narodu koristiti. Dasi dosedanji politiki Mladoslovencev nismo pritrjevali, jih vendar nikdar za tako zlobne nismo imeli ter nikdar jim podtikali namena, da hočejo vedoma vničiti slovenski narod, marveč nam je bilo jasno, da s svojo politiko menijo njemu koristiti. Zato pa tudi nikdar nismo zgubili upanja, da se bode sprava med boljšimi elementi dognala, kakor hitro bodo naši Mladi spoznali, da njihovo dosedanje vedenje slovenskemu narodu ne koristi, ampak veliko več škoduje. To spoznanje, mislimo, je zdaj prišlo. Mladoslovenci se kaj radi ponašajo s svojim liberalizmom; tega jim mi ne oponašamo, tudi mi hočemo biti liberalci; liberalizem v pravem pomenu je lepa reč in spoštuje pravice vsih ljudi, tudi nasprotnikov, ter se ne vtika v reči, ktere mu čisto nič mar niso. A sedaj vladajoči liberalizem tega ne pozna; on se ne zmeni za starodavne pravice drugih ter hoče vse obrniti po svojem kopitu in svoje mnenje vsim posiliti. V vsih rečeh, tudi v zgolj duševnih, bi moral človek ravnati po ukazih tega liberalizma, zato nikakor ne sme biti, da bi razun njega še kdo imel kaj govoriti. .Od tod pride, da ta liberalizem med vsemi najbolj udriha po katoliški cerkvi, ki si drzne biti drugih misli, ter kuje postave, ki segajo v od Boga cerkvi dane pravice. Da, ravno v tem išče svoje največe slave gadlistek. Profesor Franc Šuklje in tridesetletna vojska. (Spisal Val. Sežun.) (Dalje.) Na Ogerskem so gospodarili trije vladarji: Janoš Žiga Zapolya je bil po svojem zdravniku Blandratu zapeljan k socinijanizmu (unitarizmu), toraj katoličanom zopernik; sultan se za kavsanje kristijanov ni brigal; Maks II. pa je bil udan luteranom. Vsa dežela je bila tedaj po večem že protestantovska, pa jezuiti so jo z velikim trudom katoliški cerkvi prihranili. Vojvoda sedmograški in kralj poljski Štefan Batori je poslal 14 jezuitov iz Poljskega v Sedmograško. Njih glavarji so bili Joan Lelleo in Štefan Szanto. Protestanti so jih sovražili kakor gade, pa dokler sta Štefan Batori in njegov brat Krištof gospodarila, in najtehtnejši dokaz za svojo istinitost tako, da po pojmu današnjih liberalcev pomeni beseda „liberalec" določnega nasprotnika katoliške cerkve. Da Mladoslovenci niso imeli pred očmi pravega liberalizma, ampak ta laži-liberalizem, razvidno je iz tega, ker so večkrat povdarjali, da hočejo v liberalnih (t. j. cerkvenih in verskih) vprašanjih glasovati z liberalci. Poglejmo pa, če to narodu koristi. Že čez 10 let v naši prelepi Avstriji s tem laži-liberalizmom delajo poskušnje, in kaj se je doseglo? Pač res se je veliko obetalo, vsi liberalni listi so popisovali in hvalisali, kako se država vzdiguje na gospodarskem in duševnem polju; mi smo temu ugovarjali, dokazovali smo, da država peša, da šolstvo vsled novih liberalnih postav gre rakovo pot; pa ni se nam hotelo verjeti, marveč odgovarjalo se nam je z novimi še bolj liberalnimi postavami. Zdaj se vidi, da smo prav imeli. Goriška „Soča", ki je morda še bolj liberalna kakor „Slov. Narod", prinaša v št. 42 vvodni članek ..Avstrija v nevarnosti", v kterem priznava, da propadamo na materi-jalnem, duševnem in državnem polju. Omenjeni list tako-le piše: ,.In zares uže propadamo na materjalnem polji ta kraj Litave, borznega poloma nijsmo še prebavili, davki presegajo uže od narodnega gospodarstva pripuščene meje in varčnosti nij. Še slabejši je finančni stan unkraj Litave na Ogrskem. Madjari hočejo vsakako prvakovati in druge zatirati, bahajo in napihujejo se več, ko jim lastne moči pripuščajo; zraven se nekteri voditelji skušali hitro obogateti, svoji žlahti mastne službe pridobiti i. t. d., a zdaj so tako propali. da ne dobi njih pošteni finančni minister Ghizy denarja v zajem, če ne dovoli si niso upali jih preganjati. Ko je pa unitarec Mozes Szekelv bil veliki vojvoda sedmograški, so jezuite pregnali. Ko je bil pa Szekelv ubit, so se jezuiti nazaj vrnili. L. 1630 so napadli krivoverci jezuitovski kolegij v Kološvaru in so največe ostudnosti uganjali v njihovi cerkvi; nekaj očetov je bilo ranjenih, o. Emanvel Neri pa celo ubit. Še le 1. t087 se je katoliška cerkev in jezuiti po cesarju Leopoldu I. na Sedmograškem za trdno naselila. Na Ogerskem je ostrogonski (Gran) nadškof Miklavž Olah poklical prve jezuite. Prišli so bili štirje z enim neduhovnikom v Tirnovo in so tam šole pričeli ("1560). Pozneje je gjurski (Raab) škof Jurij Draškovič povabil v Sombatel iz dunajskega kolegija jezuita Marka Pitašiča, kteri je s tolikim pridom deloval, da je Draškovič, tedaj nadškof v Koloči in kardinal, cesarja Rudolfa II. prosil jezuite na Ogersko vpeljati, ker so najbolj zmožni varovati katoliško cerkev. Pravo novo življenje katoliške cerkve na Ogerskem je bil pa vpeljal jezuit Peter Paz- jako trdili pogojev, nar manj denarja pa dobi doma od domačih bogatincev! Propadamo tudi na duševnem polji. Vsi talenti so se podali v politične borbe, če so za to težavno delo poklicani, ali ne, slovstvo pa peša, kar škoduje zlasti nam Slovencem. Celo na vseučiliščih nij več navdušenosti za znanstva. Dokaz je razglas ministra za poduk in bogočastje dne 28. septembra 1874, v kterem graja juridično fakulteto Dunajske univerze, češ da se premalo učijo dijaci in da so profesorji premehki pri preskušnjah. Odkar so 4 imenitni profesorji dunajske medicinske fakultete pomrli ali se podali v pokoj, ne sluje več tudi ta fakulteta ne, in sploh se premalo študira na avstrijskih šolah; tudi na teh mestih torej nij popačena svoboda rodila sadu, ker navdušenost zgine, če človek vidi, da so ga prekanili. Propadamo dalje na državnem polji. Avstrija nij davno več na tistem stališči, na kterem je bila, to je vsakem zadosti znano". To je britko pripoznanje, a tem važnejšu, ker ne pride iz naših, ampak iz liberalnih mlado-slovenskih ust. Se ve, da se nam bo ugovarjalo, da tega ni zakrivil liberalizem, ampak da so temu krive druge reči. Pa ta ugovor bi le tedaj veljal, če bi samo pri nas tako bilo; a znano je, da je povsod tako, kjer se šopiri lažiliberalizem. Še nobena država po njem ni postala srečna in mogočna, pripravil je marveč še vsako v nesrečo in kjer najbolj cvete, kakor n. pr. na Laškem, tam je tudi državna revščina največa. Komur je tedaj za korist naroda svojega kaj mar, mu ne sme vrivati no-vošegnega liberalizma. Če je zase, kakor pravi „Narod", liberalen ali konservativen, indife-renten ali pobožen, (dasi vsakega lažnjivo- man. Rojen 1. 1570 od kalvinskih starišev se je kot 13letni deček spreobrnil in kot 17letni mladenič v Krakovem stopil v novicijat jezuitov; na Dunaji se je učil filozofije, v Rimu bogoslovja, in obe ti tvarini je pozneje učil v Gradcu, naposled pa kot goreč misijonar deloval na Ogerskem. Ko je Matija II. postal kralj ogerski, so tamošnji krivoverci hoteli, da se jezuiti iz dežele preženejo. Pazman pa je za nje naredil pismo, ki je toliko zdalo, da so jih pustili pri miru, akoravno večina stanov ni bila katoliška, palatin sam pa kalvinec. Po tem viharju prehodil je Pazman deželo kot misijonar ter najbolj se obračal do plemstva, ker je bil prepričan, da njegov izgled bo pod-ložnikom najbolje svetil. Z zgovornostjo sv. Krizostoma, z lepo madjarsko besedo pridobil je čez 30 najimenitniših rodbin nazaj h katoliški cerkvi, tudi je spisal prelepe bukve Kalanz (voditelj), kterih sad je bil prečudno velik. Videvši, da je pomanjkanje duhovnov in pod-učevanja krivo toliko odpadov od vere, je Pazman na Dunaji ustanovil semenišče, v Ter- liberalnega in v verskih rečeh indifereutnegal toliko bolj milujemo, ker njegov napčni libera- j lizem ne škoduje samo njemu, ampak tudi do ljudstva več ali manj vpliva ima), kadar zastopa ljudstvo, nikakor ne more in ne sme potegniti s sedaj vladajočimi liberalci, sicer postane sodeležen vsega zlega, ktero po njihovem prizadevanju narod zadene. Naši Mladoslovenci so v zadnjem deželnem zboru tako delali; niso se zmenili za to, kaj poreko liberalci, ampak gledali so le na to, kaj narod more in česa potrebuje, ter pri vsih vprašanjih pokazali se soglasne s Staro-slovenci. Še o ljudskih učiteljih in o njim potrebnem znanji, ktero liberalizem ljudskim šolam na kvar strašno pretirava, je dr. Zamik nam prav iz srca govoril. Naj Mladoslovenci tako delajo tudi zanaprej, iu nobena reč sprave ne bo zavirala. Nikakor ne zahtevamo od njih, da naj se v šolskih in cerkvenih vprašanjih s pobožnimi govori odlikujejo, a če niso zgolj le laži-liberalci, bodo pri takih prilikah rekli: „Gospoda, cerkev in njene zadeve nam niso tu mar; ona naj jih vravnava sama; kakor sami iščemo svobode, ravno tako jo tudi privoščimo vsim drugim, naj bode že katoliška cerkev ali kdor koli hoče". Dosledno bi se potem morali zdržati glasovanja; ali ker bi laži-liberalna stranka vsled tega še zmerom lahko zmagovala nad konservativno in bi jo take zmage čedalje bolj krepile, da bi naposled z enako predrznostjo, kakor katoliške cerkve začela se dotikovati pravic uarodnih, zato bi saj v takih slučajih taki narodni liberalci morali glasovati s konservativci. Naj naši mla-doslovenski poslanci to prevdarijo potem pa tudi dejansko pokažejo, da jih res vodi misel koristiti narodu slovenskemu. Politični pregled. V Ljubljani 21. oktbr. Avstrijske dežele. Državni v.hav se je včeraj zopet pričel. Predlogi denarnega ministra povdarjajo, da si vlada prizadeva pri vsih rečeh varčna biti. Zal. 1875 se bode potrebovalo 381,781.781 gold. razun izvanrednih izdatkov za železnice. Primanjkovalo bode 12,372.857 gold. Denarni minister meni, da se bode to najlože poravnalo z drugačno vravnavo davkov ter prosi, da bi zbornica hitro rešila dotične vladine predloge. Minister Štremajer je svojim volil-cem v Voitsbergu razkladal svojo delavnost v državnem zboru. V verskem oziru je vlada strogo varovala državne pravice, se pa ob enem ni dotaknila družinskih pravic ali verskega prepričanja (1). O posilnem civilnem zakonu in-terpeliran je minister rekel, da sedaj ni čas vpeljati ta zakon, dasi je njegovo načelo pravo (I). Vse drugači je pa Giskra govoril pred svojimi volici v Brnu. Ilekel je, da verske postave ne zadostujejo, da jezuiti morajo bit pregnani, da je posilni civilni zakon silno potreben. To vse kaže, da bode stranka Giskrova v državnem zboru ministerstvu delala preglavico in po dosedanjih skušnjah ni dvoma, kdo bode naposled zmagal. Med dunajsko iu ogersko vlado žuga nastati hud prepir zarad vžitnega davka od piva in sladkorja. Ogerski listi trdijo da ta davek se steka le v dunajske kase in da Ogerski na ta način odide na leto okoli 5 milijonov gold. Da se to poravna, naj se ta davek razdeli med takraj- in unkrajlitavske dežele po razmeri prebivalcev, ali pa naj se obrne za skupne stroške. Ogri, kterim silno primanjkuje denarjev, bi na ta način ladi obogateli s ptujimi denarji. Kdo more zato, da Ogri doma ne pridelajo toliko teh reči, kolikor jih potrebujejo, in da se davek steka v takrajlitavske kase, od koder te reči dobivajo. Viianje države. Ilcrolhifcka sodnija je naznanila, da grofa Arnima ne more izpustiti iz zapora, ker se še ne ve, kaka kazen se mu bode določila in ker bi svojo prostost lahko zlorabil v to, da bi se resnica ne zvedila in preiskava zatežila; tudi zdravniška spričala za to ne zadostujejo. Družina njegova ga ue sme več obiskati, ampak zamore le po zdravnikih zve-diti, kako sc mu godi. Več reči, ktere so bili unidau pobrali pri Arnimovi tašči, so dali že nazaj. \a ŠjiitiijMltcin je vse zopet pri starem; bitve, ktero so pričakovali, ni bilo, ker se je Moriones umaknil v Tafallo, Laserna pa nazaj proti Ebru. Don Karlos je te dni imenoval več novih častnikov; med kterimi sta tudi ueapolitanska princa grofa Bardi in Bari, pa vojvoda Parmanski in grof Caserta. — La-dijo Nieves, ki je bila pripeljala streljiva, potem pa umaknila se v Locvo, je Španjski kon zul vjel ter poslal jo svoji vladi. DczHui zbori Deželni zbor tržaški. (Izvirni dopis) (Konec). Mestni poslanec Wittman se po- navi pa univerzo (/daj vPefitu) 1637, ki jo jej jezuitom izročil itd. Ker jezuitom ni pripu-' ščeno visocih služeb prevzeti, je Pazinan s papeževim dovoljenjem 1. 1G1G iz tega reda stopil in po prizadevanju cesarja Matija naj-prvo postal turoški prošt, čez 7 mesecev pa nadškof ostrigonski in kardinal. Umrl je ta nepozabljivi mož, pravi ogerski Bosuet, 1. 1637. Kemenv, kalvinist iu tajnik mogočnega Betlena Gabora (Gabrijela), piše: „Trije možje so zdaj res veliki: Moj gospod Betlen, kalvinist, vojvoda sedmograški palatin Esterhazy in Peter Pazman". V Pragi se je bila 30letna vojska pričela, ondi se je tudi 1.1648 končala. Kako?! Švedski vojvoda Kijnigsmark je bil tje pridrl ter že predmestij se polastil; ali hrabrost katoliških prebivalcev in posebno dijakov, ktere je navduševal in vodil jezuit Placky, je odbila in odpodila luteransko drhal in 2. novbr. 1648 je mir postal. Toliko od jezuitov, ktere g. Šuklje napada. Niso se šopirili po šolah, ampak učili in od- ojevali so mladino v krščanskem duhu. Pre-biravši zgodovino, kako in po kterih osebah se je protestantizem v posamezne cvropejske dežele vpeljeval, sem staknil dosti svetnih in še več meniških duhovnov, ki so takrat Judeži postali. Iz reda jezuitov pa pred njegovim za-trenjem, 1. 1773, nisem bral o nobenem od padniku. V novi dobi je z laškimi rovarji potegnil P as sagi i a po izstopu iz samostana in neki Beneš sc je oklical za brezvernega. Naj še to pristavim. Ko je breve zatrenj Klemena XIV. prišlo v Kanton ravno ob času ko je kitajski cesar svoje ašonke (barke) tje poslal, da bi jezuite peljale v Peking, so se l očetje silno ustrašili. Vrnili so se nazaj ' Evropo, trije pa so od žalosti umrli. Med temi je bil matematikar P. H a 11 e r s t e i n iz Kranj skega, ki je vrnivši se iz Kitajskega od žalosti na otoku Sokotora umrl. Tako nam je pravi ranjki profesor dr. Zupan. Grajščinica Ilaller stein (Kočja vas) stoji se dandanes v ložki dolini. (Dalje prih.) polnoma strinja s predgovornikom, povdarja, a je z veseljem v zadnjej seji pozdravil od odbora sproženo misel, da bi se način iskal, :jo kterem bi se zamogla sprava dognati med mestom in okolico, ali nocoj mora z žalostnim srcem spoznati, da odbor ni na pravej poti po-avuave iskal, ker vse one koncesije, ako se smejo tako imenovati, so le iluzorične. On sicer ni poklican, da brani pravice okoličanov, ako pa danes to stori, veže ga k temu pra-ičnost. Dalje omenja, da po tem novem načrtu skoraj polovica okoličanov volilno pravico zgubi; hvali sedanji za okolico ugodni volilni red, po ktereui si vsaki okraj svojega zastopnika izbere, da v zboru zastopa koristi svojega okraja; po novem načrtu bi pa morali okraji oddaljeni drug od druzega voliti si zastopnika, kteremu bi razmere raznih okrajev bile morda neznane, bi tedaj tudi svojih volilcev ne mogel zastopati. On je pa tudi tega mnenja, da okoličani niso v stani v I. in II. redu svojih poslancev v zbor spraviti, ter bi z velikim trudom zmagali le v III. redu s 3 poslanci. ri volitvi za državni zbor pa bi po tem novem načrtu okoličani nikoli več ne imeli svo-ega zastopnika, ker bi v III. skupini za državni zbor okoli 2000 okoličanov stalo nasproti 5400 mestnjanom. Ako se že mesto zmiraj sklicuje na štatut, da brani svoje pravice in svojo avtonomijo, ni čuda, da se tudi okoličani sklicujejo na ravno ta štatut, da si ohranijo one pravice, ktere so jim v tem štatutu zagotovljene. Slednjič dostavlja, da on ne vidi nobene potrebe spremeniti sedanji volilni red in tudi ue ve, kakošen dobiček bi iz te pre-stroje za mesto izviral. Proti načrtu govorita še Burgstaller in baron Pascottini. Dr. Luzzato obžaljuje, da se je deželni odbor goljufal v svoji nadi, da se doseže za-željena sprava; pa to se je že popred vedelo, kajti precej po oni seji, v kteri se je sprava jovdarjala, sošlo se je nekoliko poslancev izmed opozic;je ter so proglasili, daje kompromis nemogoč, toraj naj se ostane pri starem volilnem redu. Odgovarja mu poslanec W i 11 m a n in pobija vse razloge, s kterimi je predgovornik opozicijo napadal. Navada je v parlamenta-ričnem življenji, pravi govornik, da poslanci, ako se ima razprava vršiti o kakej važuej reči, volilce skličejo, da se ž njimi posvetujejo, kakošnih misli da so oni, in to so storili tudi sedaj nekteri poslanci izmed opozicije, toraj je bilo njih postopanje korektno in parla-mentarično in se zarad tega ne smejo grajati. Poslanec Nabrgoj dostavlja, da ako bi bilo odboru v resuici na tem ležeče, da se sprava doseže, bi se bil moral posvetovati z onimi poslanci, kteri so v zadnji seji sprožili misel o poravnavi. Ako ste stranki nasprotnih misel, morate se posvetovati, da se k spravi pride. Temu se pa odbor ni hotel podvreči. Kouečno je še poročevalec Iler me t svoj predlog podpiral, potem pa je bilo glasovanje. Glasovalo je za dotični paragraf 30, proti njemu pa 12 poslancev. Ker je bilo že pozno, je bila seja sklenjena in naznanilo se je, da se bo v prihodnji seji debata o nasljednjih §§. nadaljevala. — 9. oktobra je bila VI. seja, ktere se je vdeležilo 83 poslancev. Prošnja prebivalcev vasi sv. Križa, naj se vredijo razmere zarad ribštva, se izroči odboru v pretres z dodatkom poslanca Wittmana, naj odbor nastopi najkrajšo pot, da se zaželjeni namen doseže, in naj, ako bo treba, tudi nasvetuje, da se napravi spomenica do ministerstva, da izdela občno postavo o ribštvu. Dalje poroča poslanec Burgstaller vimenu odseka o dveh po- stavah, kteri ste bili že v zadnjej sesiji sklenjeni, pa višega potrdila niste zadobili, ena proti škodljivim mrčesom, ena pa o varstvu poljedeljstvu koristnih ptic. Nasveta ta sta prav malo drugačna, kakor v zadnji sesiji. Ker neki paragraf določuje, da od magistrata kaznovani se smejo pritožiti pri odboru, je vladni komisar naznanil, da ako se ta para graf ne spremeni, ni upati, da bi postava letos potrjena bila, pritožbe bi morale po komisarjevem mnenji iti na namestnijo, ne na deželni odbor; II e rine t pravi, da pri tej določitvi se je odbor držal mestnega Statuta, in raji vidi, da postava zopet ne bo potrjena, kakor da se žrtvuje avtonomija, garantirana po Statutu. Nasvet je bil sprejet. Ker je pa potrebno, da je 41 poslancev nazočih, da se zamore sklepati o prenaredbi volilnega Statuta, in ker je pri seji bilo le 33 poslancev, se je seja končala. 13. je bila zopet volilna reforma na dnevnem redu, ker se je pa zopet le 35 poslancev sošlo, se zopet ni moglo o tem nič sklepati. Za danes (15. okt.) je zopet napovedana seja, in I. točka dnevnega reda je — volilna reforma, druga pa načrt ustave o stavbah. Ali se bode kaj sklepalo o prvej točki ali ne, to bodem že naznanil. Izvirni dopisi. ■z Ilir. bistriškega okraja, 16. okt. Prišel je čas, ko nas zapuščajo ptičja krdela in tužno odhajajo; odhajajo pa tudi naši Notranjci in sosedni Čiči na Ogersko s trebuhom za kruhom delat v šumah in tako lakoti sa ubranit, njihove žene in domači pa jih z objokanimi očmi žalostno v velikih druž bali spremljajo na tukajšuji kolodvor, ker, kdo ve, koga tam nemila smrt pobije ali komu doma v tem času življenje ugasne? Cela narava se človeku nekako utrujena zdi, da ž njo tudi naša srca žalujejo. Truden in spehan je pa tudi naš politični položaj, in prav .kakor jesensk, pa slab jesensk! Vse je obmolknilo, dobro vedoče, da do sedaj smo si za ljubezen in edinost pridelali le razpor. Menda to že peče vsakega, bodi Staro- ali Mladoslovenec, zato nas pa srčno veseli, da je bila letos med našimi deželnimi pnslanci tako lepa sloga; ker nekaj časa sem so imeli od vsega našega truda le nemškutarji dobiček. Bog daj, da bi se sprava kmalo povrnila. Prav nevoljni pa se obračamo od dr. Razlaga, ki hoče, da naj vsak za-se skrbi. Kajti sedaj smo prepričani, dami Notranjci, ki smo ga volili v državni zbor, od njega nimamo nič pričakovati, in da mož v državnem zboru ne skrbi za svoje volilce, ampak le sam za-se. Na moč pa nas veseli, kar smo čitali o obnašanji dr. Zamika, ki se tam, kjer je šlo za občni blagor naše domovine, ni dal od moža, ki je „sam za-se", premotiti, in se ni oziral na domači razpor, za kar mu izrekamo hvalo! Naj bi se že skoro dan sprave začel, in naj bi vsi prenapeti ene in druge stranke nekoliko odjenjali, vredništva pa naj bi pazila iu ne sprejemala lažnjivih in! psovalnih spisov, da bi se domače stranke ne j dražile, ki se imajo že proti nemškutarskim dovolj braniti. Itajši naj bo suh list, kakor da bi zdražbe donašal! bukve, da se v njih nahajajo razne legende, ktere imajo v sebi kaj napačne nravne nauke. So pač še iz tistega časa, so zabavljivo rekali zbrani gospodje, kedar je šola v obče bila še dekla katekizmova! Nekdo se je posebej ustil o legendi od sv. Elizabete v prvem berilu, češ, daje v sumljivi svoji dobrotljivosti ona bila domača tatica. Ko nekdaj s skrivaj nabranimi jedili v naročji gre spet k ubogim, srečajo mož in brzo bara, kaj imaš seboj, in dobi odgovor: Rože?! — In glejte, naš gospod Bog sam je bil tako dober in je spremenil ukradene stvari v rože, da mož ni poslužil se pravice svoje domače. To ima biti nraven nauk! — Take katoliško-nravne bedarije nahaja se v berilih mnogo, da je odbor dobil nalog, naučne knjige vse, tudi jezikoslovne, predelati popolnoma in gledati zlasti na to, da se sprejamejo vanje le povesti z zdravo nravo ali moralo. Sedaj pa, krščan ski človek! ki nisi učitelj, vzemi v roke omenjeno berilo, poglej str. 76-77 ter o sv. Elizabeti beri: „Necega dne je bil grof v mestu in pobožna gospa gre v tem iz svojega poslopja k ubožcem. Pod plaščem nese polno košarico kruha, mesa in jajc. Naenkrat jo sreča njen mož, ki gre iz mesta, in jo ostro vpraša: Kaj neseš tukaj? kaži! — Elizabeta se pre straši, in molči. Grof ji odkrije plašč, in ugleda polno košarico — najlepših „rož". — „Dobi odgovor: Rože?! in: Elizabeta se prestraši in molči" — je li to vse eno? Kje je tukaj laž? Podtaknil jo je liberalni učitelj sv. Elizabeti sam, potem pa obrekoval njo, katoliško cerkev, Boga samega! Vidi se spet iz tega, koliko je verjeti tem liberalnim istino-vičem in kako je gledati treba na prste in vrste, kedar kaj pišejo ali govorijo. (Adresa Maticc slovenske) ki jo je prvo-sednik Matice dr. Costa na čelu deputacije, o otvorjenju vseučilišča zagrebškega izročil, glasi se tako-le: Matice slovenske pozdrav hrvatskemu vseučilišču Franje Josipa I. v Zagrebu o njegovem otvorjenji dne 19. okt. 1. 1874. Nam Slovauom na jugu, ki se hočemo po svoje vzpeti do više izobraženosti, boriti se je z mnogimi zaprekami, zlasti takimi, ki jih sta vijo drugi narodi, Slovanom neradi priznavajoči pravo, po svoje se razvijati. V tej borbi pa bi onemogli, ako si ne bi od časa do časa stopnjema kaj priborili, ako se jim ne bi tedaj pa tedaj ktera izmed dolgo in živo gojenih nad izpolnila, ter okrepčala borilce za daljo borbo. Vam, bratje Hrvati, pa ne samo Vam, ampak vsem Jugoslovanom, tedaj tudi nam Slovencem, se je zdaj ena najlepših nad iz polnila: iz domačega vira Vam bode zanaprej mogoče z najvišo vednostjo pojiti vedoželjno mladino. Dovolite, da Vam o tej priliki izrečemo, da se Vašega vseučilišča tako srčno veselimo, kakor se ga Vi veselite. (Iz Zagreba) so se vrnili včeraj večjidel vsi Slovenci, ki so se tje podali k slovesnemu odtvorjenju vseučilišča. Našim bralcem je že po telegramih v zadnjem listu nekoliko znanega o tej slovesnosti. Slovenci, ki so se odpeljali iz Ljubljane in med kterimi so bili zastopniki »Matice", čitalnice ljubljanske, slovenskih časnikov, potem 40 udov „Soko!a" v polni obleki, več udov čitalničnega pevskega zbora, razen teh mnogo privatnih oseb, so bili po odboru zagrebških akademikarjev in društva „Kolo" na zagrebškem kolodvoru sprejeti s slovesnim nagovorom, na kterega je odgovarjal načelnik „Sokola" g. J. Nolli. Z navdušenimi živijo-klici so se podali potem z zastavami v krasno okinčano mesto, kjer so jih Hrvatje povsod živahno pozdravljali. Na stanovanje so bili potem vzeti po privatnih hišah, le »Sokolu" je bilo odmenjeno stanovanje v vojaški kosami. Čvrste postave naših Sokolcev in lepa noša tega društva se je Hrvatom brž prikupila in že popoldne je bilo znanstvo na vse strani sklenjeno. Zvečer 18. t. m. je bila v gledišči predstava, drugi dan pa so se začele slovesnosti odtvorjenja vseučilišča. Po osmih je začel se sprevod v stolno cerkev k slovesni maši; prišli so povabljeni zastopniki različnih društev, škof Štrossmajer, ban Mažuranič, nadškof Mi-hajlovič, načelništva posvetnih in duhovnih oblastnij, različnih društev z zastavami itd. Pri slavnosti otvorjenja, ki je bila po maši, je izročila deputacija „Matice" svojo adreso in dr. Costa je govoril v slovenskem jeziku; govor njegov je bil občno pohvaljen. Ob treh se je pričel banket, k kteremu je bilo povabljenih 200 oseb. izmed Slovencev deputacija ,.Matice" in dr. Zamik, o petih pa v gledišču opera „Faust in Margareta", ki je bila izvrstno peta in igrana. Zvečer je bilo mesto, v kterem je po vseh ulicah vihralo brez števila zastav v narodnih barvah, čarobno razsvetljeno, zlasti Jelačičev trg in Ilica sta bila vsa v ognju. Posebno krasna. da naravnost čarobna je bila bakljada, napravljena banu, škofu Strossmajerju in rek-t)rju, ktere so so vdeležila nazoča hrvaška in slovenska društva z zastavami; škof Stross-mnjer in rektor sta s svojim nagovorom navdušila vse občinstvo. -- Tretji dan slišali smo koncert društva „Kolo", ki se je s svojimi pesmami, posebno z ,.Iztočno zoro" odlikovalo. Tisti Slovenci, ki niso imeli vstopa k vsem slovesnostim, zo se zabavali z brati Hrvati tako, da bo vsak z veseljem spominjal se teh dni; zadnji oddelek „Sokola," ki se je vrnil z dr. Costo vred včeraj popoldne iz Zagreba, je bil ves ovenčan, tako se je bilo prikupilo to dru- Bomače novice. Ljubljana, 22. oktobra. f (Kako resnicoljubivi t. j. lažnjivi so liberalni učitelji). V št. 218 „Tagblattovi" se čita, da so v zadnjem svojem shodu kranjski ljudski učitelji ostro grajali tudi dosedanje šolske! Neugodne okoluosti so sicer nekak zid postavile med nami in Vami, tako da se ne moremo od Vas priborjene dobrote še zdaj v tej meri poslužiti, kakor bi želeli. Ali trdno upamo, da tekoči čas poravna vse zapreke, ki nam branijo do slovanskega vira viših vednosti, . saj nas srca in jezik vežejo z vezjo, ki bode, j upajmo, trdnejša od razdirajoče sovražne sile. | Vseučilišče, sedaj od Vas odprto, hočemo sm.\-! trati kot zvezdo, ki je tudi nam Slovencem [vzešla na našem narodnem nebu, kot po-l rok srečnejše bodočnosti. V to ime se strinjajo J naša srca z Vašimi v živi želji: „naj se dviga, naj se krepi naša alma mater na slovanskem jugu." jštvo Hrvatom, da ga kar proč niso pustili; uadjamo se, da zveza, ki se je tu storila, ne bo začasna, marveč, da se bo čedalje bolj vtr-tlila. Da v zvezi s Hrvati nam je prihodnost ne pa v naslombi na ohole Nemce! To na kratko popis svečanosti, bolj obširno o nji in o vtisu njenem na nas Slovence bomo spre-ovorili v kterem prihodnjih listov. (Poročilo iz deželnega zbora kranjskega) bomo nadaljevali prihodnjič. Za danes nam to ni bilo mogoče, ker se je naš poročevalec ravnokar iz Zagreba vrnil, kamor se je bil podal otvorjenju vseučilišča hrvaškega. (PoverjeniStvo družbe sv. Moliora) za ljubljansko dekanijo naznanja vsim čč udom, da so družbene knjige vsak dan dobiti na Starem trgu v g. Ničmanovi hiši št. 16. (V ljubljansko semenišče) so razun že imenovanih sprejeti bili tudi v 1. leto gg. Koren-čan France in Lavtižar Mihael, v 2. g. Slakar Janez in v 3. za vnanjega bogoslovca g. Ali-jančič Valentin. (,Slovenska Matica.) Knjige za 1.1874 bodo kmalu natisnene. Da se ne bodo knjige komu zastonj dajale, zarad tega prosi odbor slov. Matice vse tiste njene ude in poverjenike, kteri niso še dosedaj poslali prineska za 1874. ]., naj blagovole to hitro storiti, ker sicer bi bil odbor prisiljen, da neplačnike izbriše iz zapisnika slovenske Matice. Doslej je samo nekaj čez polovico plačanega za 1874 1. — Opomniti se pa mora tudi to, da so nekteri udje že za več let dolžni. V imenu odbora Ivan Tuše k, tajnik. (Preskušnje učencev na tukajŠni kovaški in živinozdravniŠki Šoli) so: 27., 28. in 29. dne t. m. dopoldne od 9—12. ure in popoldne od 3—5. Vsak prijatelj šolstva sme poslušat priti. (Iz deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu v Vipavi) je došlo „Novieam" poročilo, da se bode preskušnja ondašnjih učencev 29. dne t. m. dopoldne od 8. do 1. vršila. Ker je izpraševanje očitno, je želeti, da se obilo število za napredek domače vino in sadjereje zavzetega občinstva naznanjene preskušnje vde-ležiti blagovoli. — Še posebno radi bi pa v Ljubljano slišali, da bi prišli poslušati vsi tisti, ki so izprva glas zagnali, češ, da v tej šoli „iz vode vino delajo", da oni dan slišijo na Slapu tisti „slap" poduka, po kterem je že neumrli naš Vrtovec prerokoval boljo prihodnost vipavskemu vinu. (Ljubljanske konje) bode vojaška komisija na Trati ali somenjskem Trgu (Jahrmarktplatz) ogledovalala 29. in 30. oktobra. Prvi dan pridejo na vrsto konji iz mesta, iz Poljane, iz Karlovškega predmestja, iz Kurje vasi in spod Golovca, drugi dan pa iz ostalih predmestij. Kdor svojega konja ne more pripeljati, mora, to o pravem času komisiji naznaniti. (Iz Elizabete Salvajeve ustanove) za ubožne plemenite osebe se bode za drugo polovico I. 1874 razdelilo 740 gold. Prosilci naj svoje prošnje v štirih tednih oddajo pri škofijskem ordinariatu. Razne reči. — Za avskultante so imenovani, gg: Jožef Senčar, Anton V i d i c in Viktor Globočnik za Kranjsko, Ilupe rt Krat ter pa za Štajarsko. — Otok Lak roma, prej lastnina in najljubše prebivališče cesarja Maksa, je bil 15. t. m. v javni dražbi po sodniji prodan. Kupil ga je neki g. J. Jakobovič iz Št. Jurja pri Radgoni na Štajarskem, ki ga misli zopet prodati ali pa pripraviti za toplice. — Čitalnica v Kamniku napravi prihodnjo nedeljo, t j. 25. t. m. besedo se sledečim programom: a) „Danici" brenčeči zbor a bariton solo; b) „Roža in ljubica" četvero-pev; c) „Ona me ljubi" vesela igra v dveh dejanjih k tej veselici, k kteri smejo tudi vpeljani sposobni nedruštveniki priti, vabi vse ude in domoljube najuljudnejši Odbor. — Sirarsko društvo Bitnje in Gov-njač v Bohinju je dobilo v podporo državno darilo 300 gld., v pripoznanje pa srebrno svetinjo. — — Živinski sejmi so zarad živinske kuge, ki se je na Oblokah prikazala, prepovedani v vsih krajih laškega, planinskega in idrijskega okraja. — Predilska železnica. Kakor se iz Trsta poroča, je bil te dni minister dr. Ban-hans v Trstu, kjer se je pogovarjal z ne-kterimi veljaki o železnici. Pri tej priliki je neki rekel, da vlada misli v sedanjem držav- Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: P. P e nem zboru predložiti postavo zarad predilske železnice. Na ta način bo to železniško vprašanje zdaj rešeno s tem, da se zida železnica do Trsta čez Predil, vsi drugi načrti pa bodo zavrženi. Kdaj pa bo z našo dolenjsko železnico kaj? — Z a vdal je sam sebi, svoji ženi in svojima pol in poldrugo leto starima otrokoma neki mož na Dunaji, ki je s cvetlicami kupčeva!. V pismu do sodnije naznanja, da je to storil iz strahu pred oderuhi, kterim je bil veliko dolžan. — Zviti j ud. Nedavno se je iz Angleškega v Ne\vyork pripeljal jud, ki je bil colninskim vradnikom zatožen, da ima veliko demantov pri sebi. Ker je treba od de-mantov tam plačati 10 odstotkov njihove vrednosti colnine, so ostro pazili na omenjenega juda ter odpeljali ga v colninsko poslopje, da bi ga preiskali. V njegovem zapisniku najdejo vrednost demantov zapisano s 120.000 gld., in kmalo najdejo na golem životu na prsih skrbno zavitih 18 demantov. Jud joka in prosi, ter ponuja velikim vradnikom veliko denarjev, pa vse zastonj; vzamejo mu demante ter ga izpuste. Jud se hitro poda na svoj dom, veselo pozdravi svojo družino in si potem da pripraviti gorko kopel. Med kopelo namoči nek ,.flašter" na hrbktu, ga skrbno odtrga in izpod njega vzame 18 pravih demantov. Colninskim vradnikom v roke prišli so bili iz glaževne ponarejeni in brez vse vrednosti. — Sledeči P. T. delničarji prve občne zavarovalne banke „Slovenije" v Ljubljani so dalje doplačali na delnice, in sicer: po 7'/»"/o ali 15 goldinarjev na delnico: Hafner Franc, trgovec v Škofji loki; Hafner Franc, kovač v Žabnici; Hajšek Anton, župnik v Makolah; Herman Miha, c. k. sodnik v Gradcu; Hiti Luka duhovnik v Vipavi; Hočevar Terezija, vrad. sopruga v Ljubljani; Ilohn Robert, asistent na Dunaji; Hrašovek Franjo, okrajni sodnik v Sovodnji; Ilreščak Marija, zasebnica v Trebiču; Hribar Martin, posestnik vCirkušah; Hnvat Janez, župnik v Novaki; Hofbauer, vdova v Ljubljani; Jakelj Gregor, kaplan v Zatičini; Jaklič Jože, kaplan vTrebnem; Jakopič Janez, župnik v Celovcu; Ivančič Jožef, posestnik v Tolminu; Jan Simon, župnik pri sv, Trojici; Janežič Franc, c. k. učitelj v Mariboru; Janža Janez, duhoven v Podvelbu; Jarc Franc, kaplan v Dolu, Jazbec Anton, kaplan v Starem tergu; Jelačič Lamberg, grafinja v Zagrebu; Jelene Blaž, posestnik v Dražgošah; Jerala Ivan, kaplan v Bohiniski Bistrici; Jeretin Tomaž, župnik v Teharjih; Jeriha Matija, duhovnik v Škofiji loki; Jerman Jernej, kaplan pri Fari; Jetmar Eduard, župnik v Mohelcah; Jug Andrej, župnik na Rečici; Juh Andrej, kaplan v Černicah. (Dalje prih.) — Duhovske spremembe. V goriški nadškofiji: G. Štep. Starman je postal vikar v Orehku. — G. Janez Kovačič je prestavljen iz Podbrda v Bovec. — G. Jurij Kokelj, no-voposv., pride v Podbrdo. — G. Ljud. Vodo-pivec, vik. na Srednjem, gre začasno v pokoj — G. Ferd. Tomažič postane vikar na Srednjem. — G. Tomaž Čerin, novoposv., pride v Ročinj. - G. Marka Vales je imenovan vikar v Štvrjanu. — Jožef Pavletič je prestavljen v Solkan. — G. Jožef Godnič pride za prefekta v malo semenišče. — G. France Tomšič, kate-het pri nunah, pride za kaplana k sv. Roku. V lavantinski škofiji: Č.g.JožeVraz str. pride za provizorija k Materi Božji v puščavo. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jožef Jurčič k sv. Benediktu v Slov. goricah; Juri Rubin k sv. Emi; Jožef Kočevar k sv. ve c. Frančišku, in Henrik Verk v Koprivnico. — Č. g. novomašnik Alojzij Haubenreich gre za kaplana k sv. Martinu pod Wurmbergom. Umrli so: 16. Kari Linčinger zasebniške vdove otrok, 6 1., za unetjem vratu. Ljudmila Janovsky, maga-einarjeve vdove hči, 32 1., za oslabljenjem pljuč. Kari Šlibah, hlapec, 25 1., Uršula Šimek, gostja, 58 1., za mrtvudoin na pljučih. 17. oktb. Jož. Pogačnik, mašinskega snažnika sin, 8 1., za drisko. Ant. Kočjan, hiš. posestnika otrok, 43/t 1., za unetjem vratu. Kari vit. Alpi, okr. komisarja otrok, 10 1., za unetjem vratu. 18. oktb. Marija Repar, beraika, 70 1., za oslabljenjem. Katra Jarman, delavčev otrok, 2 '/s 1., za unetjem vratu. Eksekutivne dražbe. 26. oktb. 3. Jak. Krašovč-evo iz Verhnike (2525 gl.) v Ložu. — 1. Jož. Levstek ovo iz Snšja (440 gl.) v Ribnici. - 27. oktb. Mih. Tomšič-evo iz Bač (650 gl.) — 2: Ant. Urbančič-evo iz Bač (650 gl.), obe v Bisiriei — 2. Jož. Šaba -vo iz Gorice (215 gl.) v Krškem. — 2. Ant. Penko-vo iz Parij (1450 gl.) v Bistrici. — 2. Mat. Šprajcar-jevo (100 gl.) v Metliki. — 3. Ant. Šilč-evo iz Lipovšice (862 v Ribnici. — 1. Jur. Jurajevčic evo iz Okljuk (2226 gl.) v Krškem. — 3. Luka Gorjanc-evo iz Hrenove v Senožečah. — 3. A. Frast-evo iz Pod-brega (925 gl.) v Vipavi. — 3. Neže Mulc-eveiz Jezera (1966 gl.) v Ložu. — 28. oktobra. Pet. Cerar-jev travnik iz Pod-strani na Brdu. — 3. Ilelene Janežič-eve (1950 gl.) v Ložu. — 2. H. Novak-ovo št. pet. predin. njiva (322 gl.) v Ljubljani. — 2. J. Sanr-ovo (1131 gl.) v Krškem. — 1. Jan. Berdnik-ovo (1300 gl.) v Ribnici. — 1. Mat. Oberstar-jevo iz Zlatenka (2510 gl.) 1. Jakob Cirar-jevo iz Pra-preč (1712 gl.). — 1. Miha Suhar-jevo iz Gorenj (851 gl.), obe na Brdu. — Te It-li rudni.- ileiiuriir- eein- 21. okt jbra. Papirna renta 69.90. — Srebrna renta 73.80. — 1860Ietno državno posojilo 108.50. — Bankine akcije 980 — Kreditne akcije 239.25. — London 110 15. — 8rebri> 104 40.— Ces kr. cekini--. — Napoleon 8.87 '/,. Dermrsttene cene. 20. oktobra. Državni tondi. Denar. Blago. 5°/0 avstrijska papirna renta . t , 70.15 70.25 5% renta v srebru . . . . 74 15 74.45 Srečke (loži) 1854. 1. . . . 100.50 100 75 „ „ 1860 1., celi. . 108.75 109.25 „ „ 1860. 1., petinke . 112.25 112.75 Premijski listi 1864. 1., . . . 135.— 135.50 Zemljiščine odvezniee. Stajarske po 5°/,..... # 93.50 94,— Kranjske, koroške in primorske po 5°. 86.50 —. — Ogerske po 5%..... 77.— 77.50 Hrvaške in slavonske po 5% ■ t a a 79 75 80 16 Sedmogradske po o'/, 74 20 74 60 Delnice (akcije). Nacijonalne banke .... s a , 932 (t 83 127 50 127.75 Kreditne akcije..... , , 239 50 239.75 Nižoavstr. eskomptne družbe . , , 920.— 930.— Anglo-avstr. banke .... a . 159.75 159—. Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. V. . 163.50 164.— Tržaške „ 100 ., k. d. a 106.- 106.50 o »i 50 „ » II • 52.— 53.— Budenske „ 40 gld. a. v. . 25.— 25.50 Salmove ,, 40 „ ti n • 32.— 33.— Palffi-jeve „ 40 „ n ii • 24 — 25.- Clary-jeve „ 40 „ i. i* • 26.25 26.50 St. Genois ,, 40 „ it n • 26.25 26.75 Windischgratz-ove „ 20 ,, ii n • 23,- 23.50 Waldstein-ove „ 40 „ n ii •23.— 23.50 Srebro in zlato. 5.24 5.25 8 86'/, 8.87'/, 104.35 104.45 ga99yy99y9999999999999999y»99999U 0 x 1 Prememba stanovanj a. j o- . o a- Primarij <1 r. B*«'« 2—3 popoldne. (53 — 3) <>