gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za polleta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII Ljubljani saboto 30. junija 1855 List Laska koruza ali činkvantinka dobra pomoćnica v nadlogi. Shranujejo ga v sodcih ali žakljih v vodi. pa to je Je za majhne zaloge. Tudi v jamah med peskom ni Np, podih ali sked dobro ga imeti, ker kaliti zacne. Večkrat je bila v našem listu že priporočana ko- njih ga hraniti, je pa naj slabeje, ker Y Ctní ai Jv7 Ulia v liaot 111 IIOIU liv J/l ijjvi vvuiiu »V- "J » ■ > A wui il J j v/ pu UMJ oiwwi J ruza (turšica, debelaća) in je res tudi živega pripo- se spravlja tako, kakor krompi ročila vredna. Od tište drobné sorte pa, ki jo pri ali se posusi Ce tako da je na spomlad skor kakor oglj delujejo v Ameriki pod imenom „trimesečne" in na (keldrih) ga imeti, celo nic ne veljá repa, se zgreje aj bolj Laškem pod imenom „činkvanťinke" (cinquantino), ako se želod v gojzdu na pripravnem městu v 8 hramih je, JLjŠ (4 fJL v fit i/ U 1 |||i U 1J fll y^ v/ A fl A m m ▼ m.* a * ^ • »» ^ ^ • ^ ~ ^ ~ w * ^ se je še malo govorilo. In vendar zasluži, dajokme •je sirocih plazah ali rajdah po 2 do 3 pavce debelo tovavci naših krajev dobro poznajo, ker je tudi blaga nasuje in s suhim hrastovim listjem, za pavec nade ? kadar jim pomoćnica gospodarjem takrat toća pred Kresom polje pobije. Kmetovavec si mora v taki nesreći, kar naj bolj more, pomagati belo ? pokrij (Mitth. d. ungrar. Forstw.) Od sladkornega sirka in gotovo prav dobro mu zamore na pomoć biti laška koruza. kakor letos vidimo v nekterih krajih naših sosedov na Štajarskem, kjer so gospodarji radi segli po nji, še Bog da bi jo bili dosti za setev dobili. Cin se v * bolj toplih u kvantinka ie ravno tak sad da Francozkem so v ces. kmetijski soli v Grignon s sladkornim sirkom (holcus saccharatus), kterega n koliko je bilo tudi v poslednjem občnem zboru kraj ske kmetijske družbe razdeljenega, marsikaj skusili, kar bi utegnilo čedalje bolj razširiti ta sirk, ki se v krajih z naj večjim pridom sadí na s te mise kakosne ozimine, če se namreč ta že tako zgodaj požanje, da se konec rožnika (junija) ali koj izzaćetka malega vsih krajih koruza zori, dobro obnaša ravno tako, kakor koruza obdeluj j vega je za rabo: iz stébla se dobiva ce se Vse, kar je sirko sok, iz kterega serpana (j ulij a) zamore činkvantinka saditi. Čujmo, kaj piše od nje slavni dr. Burger obhodil 1 aško deželo, sam vidil in se prepričal pa sledeče pisal: se delà sladkor in vinski cvet; će kakor mošt vrej 9 5 ki je potem korenine, se napravi vinska prijetna pijaca iz ster „Drobná sorta koruze, je tudi kakor vsa ko ruža iz Amerike k nam prišla in jo domá trimesećno se naLaškem velí cinquantino ali pet imenujejo, desetdnevnica y zato ker v 50 dnevih dozori. Koruza ta je niz ka in zřaste vcasih komaj po ce vi je visoka 9 storže delà tikoma tal zernje je drobno pa dobro. zena in nitk steblovih, ko so bile izprešane za slad kor, se dá papir narejati, posebno papir za risanje in kamnotiske; iz černih luskin semena se narejapre lepa barva, rudeča kakor košinilina; iz semena se zmelje moka in iz moke speče dober kruh. Da je ta sirk posebno dobra hrana za živino, je pa že tako znano. ^Allg. L. u. F. Zeit.) Da se novosajenemu drevju ne pokrade jo koli. kol. na kterega hoćeš privezati drevo, na spo ř"* # » nui , ua ntcic^a uutco piivc^aii uicvu^ ua apu- gorkih deželah, kjer ozimino žanjejo mesca ro- dnjem koncu, en čevelj od spod, zvertaj majhno okroglo žnika, sadé konec tega mesca to koruzo nasternisce; luknjico, skozi to luknjico vtakni pa en čevelj dolg v jeseni dozori. Na Nemškem žanjejo ozimino prepozno in en pavec debel količek iz češpljevega lesa; kol in mesca kimovca je v njih krajih že premalo gorko, vtakni potem k drevesu v zemljo in zatlaći zatik z da bi jo mogli kot drug pridelk špogati. In le kot zemljo. Če h kolu z ličjem privežeš drevo nepreterdo drugi pridelk se ta koruza dobro splacuje. nad korenino Namesto navadne koruze pa činkvantinko saditi, bi nikomur ne svetoval, ker kakor edini in pervi pri delk premalo plenja. Ne splaća se gospodarju, da bi samo na njeni pridelk se zanašal". Gosp. dr. Hlubek pa priporoča laško turšico ta ««u Avicuiuv, m tat ne bo mogel ne kola ne drevesa ukrasti. — Tako pišejo „Frauend. Bl." — mi pa pro damo 5 kakor smo kupili. Naj se poskusi! Pepél od tobaka. Pepél od tabaka, ki se navadno zametuje, se dá kole: ..Ker činkvantinka', če* se konec mesca rožnika porabiti na marsiktero vižo. Pepél je zdravilo ovcam ali izzaćetka mesca malega serpana sadí, v deželah kadar so na jetrih bolne; mlade goske varuje mnogo y srednje in nižje lege še dobro dozori, naj bi se je terih bolezen, ako se gajim trikrat na teden primesa ječmenu ali kopřivám. Ovnom in ko otrobom repi kmetovavci na spodnjem Štajarskem (tedaj tudi na Krajnskem, kjer ajda zori) prav pridno lotili, kerajdo njem pomaga, da njih želodec bolje prebavlja. ? r----r*----- — gotovo v tem prekosi, da ni tako nevarna. Na gredicah v vertu pokončá uši in bolhe. (Gem. Mitth.) Mi pa vsemu temu dostavljamo le še to: Naj bi naši gospodarji, saj kadar jih nesreća toče tako za dene, da je treba vnovič polje obdelovati, in ie še čas za laško koruzo, nikdar ne pozabili, da ona jim je razun prosa dobra pomoćnica v taki nadlogi! Nekaj koristnega drevja o. Striček. Gospodarske skušnje $ (Dostavek k sostavku v 49. listu.) Striček ali bodeča palma (Stechpalme) je Kako xelod spravljati, da je %a seme dober. tudi prav hasnivo drevesice. Na Štajarskem pravijo mu božje drevesice. Jugoslaveni ga zovejo sviđa Da se želod dober ohrani, ne smé biti piškov, ali earn i ka. Nahaja se striček pogostoma vživicah; ampak zdrav in ne smé ćez en dan na kupu ležati, če pa v ugodni zemlji stoji, ga pustimo rasti brez obrezovanja, in to posebno v redki hosti, zřaste 25 1781 jih je Chladni vidil v nekem vertu pri Dreždani. Bil do 30 čevljev visok. Je pa mnogo verst tega dreve- je poletensk večer, kmalo po dežji; skakale so po mokri sica, ktere po jagodah in po perji se razločujejo lahko. travi na tisto stran, kamor je veter viekel. Ko je za njimi kot usnje, ietel, so bežale; težko jih je bilo vjeti. Tište, ki jih je vjel • 4 4 * •! V II 1 . 11 v I • «« 1« V 1 Perje njegovo je ternjevo, čversto vedno zeleno, pozimi ne pozebe, in plod ima rudec. Les njegov ne so bile zlindraste kakor zabje ikre. Niso disale, ne smer odpada; cvet čarnikovina dele, viditi je bilo, da so bile gnjile rastlinske stvari. ali s vid o vina je terd ćverst in težak, ter se Pravijo pa popotniki, da se neki kebri tako svetijo, kakor lučice. V Etiopii in v drugih gorkih krajih, kjer so pre lni popotniki veliko ves vidili, so vnovič brez stevila svitlih dá posebno lahko černiti, ker je tankega pa gostega zerna. Umetni mizarji delajo iz njega lepo pohisje; tudi ga rabijo za deržaje raznega orodja, za grebe- kebrov najdli. V Rio-Janeiri se svetijo kebri ponoći ka kor zvezdice. Se očitnejso enakost z vešami imajo brez nače, cepce in za marsiktere strugarske delà. Mlad les je prav šibek, zato je ugoden za sibe jezdicov in številne trome kebrov v ondašnjih starih lesih. 9 za bičnjake. Iz skorje napravljajo najboljši ljep. Sad njegov, rudece jagode, je prav Ijub pticam posebno drozgom; poglavitna hrana jim je pozimi; za tega voljo sadijo kmetovavci radi to drevo po krajinah, kjer nalaš jere bi ce redé. ■MM HMMaH pa po mladikah iz gojzda pomnožiti. Ceravno povsod raste, vendar ljubi pred drugim svetom posebno klance in polnočne ali prav obsenčnate pećine. Lastnost pa, Bodeča palma se dá lahko iz semena zrediti, ktera to drevesice najvec priporočuje pred vsim ugodno 5 Ie ta y da je za zive plotove ali živice. Kdor pa hoče, take plotove iz bodeče palme napraviti si bo to najbolje dogotovil, če koj na odločenem me stu (kjer ima namrec živi plot stati) seme seje. Taki plotovi, ce jih skerbno in dobro gleštamo, so naj terpežniši med vsimi; viditi jih je tii pa tam, ki so stařeji od 20 let, pa se vedno jaka in krepka obrana Ijudćm in živini. J. S. natoroznanstva Veše ali zapeljive lućice po moćvirjih. Kakor se ljudstvo pri prikazkih hudega vremena nad drugih ne vražami spodtikuje, tako se mu godi tudi pri navadnih stvaréh. Čudno je, da člověk, ki pri luči spo-izna va druge stvari, luči pa in drugih svitiih reci, ki se ^ame svetijo, ue more drugači zapopasti kot da si vmišljuje duhove, ki mu svetijo. Saj bi svitloba imela priprostemu člověku pomagati k spoznanju, temota bi ga imela zape-Ijevati. Pa ni tako. Kjer je tema, tam ni nic viditi, to ruj člověku ni treba glave beliti : kaj da ta rec pomeni ali una. Ponoči, v temoti mu je vsaka krava mavra ; vse je zapopadki, in kjer čio černo in umazano kakor so njegovi vek najde to, kar je sam na sebi, tamkaj mu je dobro, s lemoto se dobro zantopita. Memo gredé tukaj le nekaj tacih vraž omenim. sveti večer, ko imajo iti dnarje kopat, pravijo, da se v Na y ». starih grajšinskih razvalinah pokaže lučica; pravijo, da je zaveržena duša grajsinske deklice, ki na sveti večer tamkaj dnarje presuša. Tudi\ na vertih in na travnicih so že vidili luči, pravijo da nad zakopanim zakladom svetijo y ki ga hudič varuje. Včasi ponoči vidijo svitle stvari, ki lete iz enesra hriba do druzega , iz doline v dolino; pravijo, da svetniki eden druzega po cerkvah obiskujejo. Veše se kažejo na močvirjih, na pokopališčih in sploh v blatnih krajih, kjer živalske in rastlinske trupla gnijejo. Svetijo se nad tlami, pa ne visoko v zraku. Eni , drugi pa terdijo, da zujejo naj so jih vidili, ki sem in tje skačejo; so na miru stale. V tropičnih krajih se pogostorna prika- Poleti in od začetka v jeseni pridejo koj, ko se sonce za goré skrije. Večidel imajo velikost svečene luči veči se nahajajo pri Boloň ji io na Š panj skem, kjer so včasih po 12 čevljev visoke, pa jih ne přežene ne dež ne veter. Pripovedujejo si od njih čudne řeči, da člověka v blato zapeljejo, če za njimi gré; če pa gré od njih, za njim lete ; kar skorej gotovo iz srednjega veka izvira, ker sta med drugimi Kardan in Senoert terdila, da so to duše, ki po smerti okoli hodijo. Robert Fludd je šel za vešo in jo je na tla pobil. Bila je materija kakor žabje ikre. Leta (Konec sledi.) Starozgodoyinski pomenki Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriskih k rimskih kamnih. Razložil Đavorin Terste nj a k. (Dalje.) V litvanskem jeziku pomeni: lemti, h ti. Giiick haben , la i m us, glùcklich, gunstis", vortheilhafc cr ------,-------— , ~ , deihend. toraj že ime pričuje za Bhavany ut iT e y vine La m us, La m ut Babo. Ro še živijo okoli Maribora in tudi ime Lam V se najde na noriških kamnih b mongolském jeziku pomeni Lam i mater B castje smo našli na rimskih kamnih do Sisk y III lastnih imen Baeb Bab Bab i us sila dosti čuda da nika- v . p Kjer Sisek stojí, so že živeli P koršnih ostanjkov ne najdemo, kteri bi za t noncov govorili. Ako se je ktero božanstvo pri starih na rodih posebno častilo pote. t h i a 5 je to bila boginja ljubezni in le Traška V Aphrodite se je velela C 2 \ al na panonskih kamnih ne nahajamo ne ene^a imena ali napija, kteri bi prićeval za častje te božice pri Panoncih. Da pa so imena Ceri nth bile pri T r a k i h v navadi, vémo iz cerkvene krivom Nemci » odovine, v kteri oajdemo Cerintha. Babo Lamo celó poznajo štajarski Prijaznosti marljivoga štajarskega pisatelja dr. Ra dolfa Puffa zahvaljujemsledečo priobčenje od Lame Babe r> v ~ w Cetert ure proti izhodu od terga sv. FI or i j (Grossflorian je rojstno mesto profesorja dr. Puffa) kraj reke Laznice stoji dvor na precej mokrem mestu. Iz zemlje se včasih rimcke starine izkopavajo. Tako so tukaj izkopali umetno žensko roko iz slonove kosti, piskre tertih posod itd. Viditi je, da je zemlj po gostem izstopanji reke Laznice postalo. Pravijo ti okolici Griinai dovska princeainja živela z imenom „Lamwab , crepinje po-še le pozneje mužnato in mehovato in da je tukaj haj- y kte je ljude kakor se je ji ravno Ijubil storila, zdaj spet kaj hudega n. pr i , zdaj kaj dobrega otroke odnesla itd. Slednjič jo je Bog káznil; v burni noči se po grad z njenimi tudi pozimi zelenimi verti beri" ni se Ali » ue njeni Lamwa- pokončala, marveć še se pogostorna pokaze Iju-dem pod raznimi ženskimi podobami, in rada odnaša otroke. Toliko izrejujejo Bab Kako je nasta posebno takosne, kterih starisi lep mi je povedal dr. Puff od Lame ta povest? V nemški mitologii ne poznam mitiške osebe, ktera bi se velela „Lamwaberl". Nekteri so mislili na La m is. lepí kraljico v Lybii, Jovovo ljubimko, kteri je Juno iz ljubo sumnosti otroke ukradla, kar je nesrečno Larnio tako raz i Litvanska beseda lam latinski a lm u s y m ljanje cerk, kar je karakteristično znamnje južnih slov. mesto i, Lama je po našem mnenji enaka samo da v latinščini najdemo prestav- , n. p. : u. na- d. lat. ord-o, primeri medjimursko: on je k k in goriski okolici : arznesti, arsiriti, name sto: raznesti, razširiti, primeri še alčen in lacen. Ly c oph vs. 449 y 985 207 serdilo, da je povsod otroke, kjer jih je našla, ropala in hie in lica si malajo radeče i nos, poklala čelo in brado V pa belo 9 Res bi povest od „Lamwaber ltt nekaj sličnega imela ? al kako so stajarski Nemci 9 plavkaste se narede pod očmi in nosom. Š0 bolj pa se na— šemijo nektere, ki si hočejo oberví prav lepo černo nama-lati; nad vsakim očesom si potegnejo od nosa do senca na v, libijsko-gersko Lamio kteri so za Slovenci na Štajarskem stanovališča dobili, do vsaki strani debelo liso, da je kaj. Žalostno se vjerna ta te povesti prišli, ktera gotovo Rimljanom ni ob znana bila ? malarija z lenobo in nesnago, ktera je lastna ženstvu ju trovih dezei. Da ni treba vsaki dan obraza malati. pa tudi Mi nikjer ne najdemo zapisanega, da bi se rimski na- rok in nog ne, v ktere z rumeno barvo pičice narejajo, se selniki (kolonisti) do časa nemške naselitve v Stajarski ohra- ne umivajo vsaki dan, ker sicer tudi mislijo, da voda ško- iiili bili, Tedaj so jo mogli přejeti od naroda, kteri je ob daje lepoti. Tako je nesnaga povsod, kamor pogledaš, času rimskega gospodarstva v Stajaru stanoval. Ako so ti Zraven tega pa so se kapi otrok in trume služabnic, po- stanovniki, kakor se terdi, bili Kelti, tedaj ti spet povesti sebno zamork, ki živé v haremih. Od otrok ne govorim; od Lamie Nemcem niso mogli izročiti, ker so za Kelti njih navade in razvade so že tako Váakema znane le prišli v Štajarsko iz severja Slovenci. od služabnic rečem: kaj bi pri nas rekli, ako bi se naše Menda pa so Slovenci v lazniški dolini kakošno rimsko dekle umazane in bose valjale po gosposkih počivalih? In kolonijico ali pa kakošen keltišk ostaoek našli, kteri je taka je v haremih. Potem pa še to : v oknih v tistih kra-njim povest od libijsko-gerske Lamie izročil? To se ne dá jih se malokje sipe vidijo; namest sip zadelujejo okna s dokazati, ker se nemškim zgodovinoslovcem, postavimo, papirjem, ki je v olji namočen bil. Ker pa v Azii tudi Matiju Kochu pretresov, kteri terdijo, da so ob času rimskega gospodstva je pa tudi več tacih haremov, ki so celó brez okenj in ti sto malo svetlobe, ki je potřebuje Turčin, da v sobah to- i 9 unemu istemu, kteri je, ne bravši naših ravno nimajo papirja dovelj, da bi ž njim zadelovali okna, 9 v Noriku stanovali Slovenci bedenklich diirfen wir die Unmôglichkeit eines solchen Nach- bak in kavo pije, neubogljive otroke šeška itd., jim dohaja smelno izustil besede: „Un- wôises aussprechen" — ljubi terditi, da Slovenci niso draga skozi dimoike (kamine). Naj pa nihče ne misli, da v sta-kakor pušavo našli, kadar so se v 6. stoletji v notrajni nicah brez okenj je popolnoma tema. Ker so hiše vse pri Austrii naselili. (Dalje sledi.) tleh y z eoim nadstropjem, in ker dimniki niso nikdar višji Ozir svetu Domaće življenje Turkov. V babnišnico Turkov ne smé noben drug možk kakor fe gospodar, zatojo imenujejo harem; harem je arabska beseda in pomeni „svetišče". Kakošne svetišča so ha- kakor hise in so zraven tega tudi široki, lahko vidiš skoz dioinik milo nebo, ako se enmalo prikloneš in skoz-nj polu-kas. Popolooma pa manjka zraka v teh zapertih stanicah, ali ženstvu v haremih še na misel ne pride, da bi po gresale čistega zraka. Merzle po natori svoji, in brez delà celi dan, da bi se kaj zgrele, čepijo cele are na tleh pri in se še toliko ne zavejo, da se clovek v tistem remi, se bomo prepričali iz sledecega popisa, ki smo ga posneli iz potopisa kneginje Belgiojose, kteri , zraku tudi zadusiti utegne. Ako mi v spomin pridejo ti kot ženski je umetno napravljeni beriogi, nabasani s sterganimi babami bilo pripušeno, skrivnosti nekega harema nataoko pregle dati. Pač čadili se bomo slisati, kako se živí v haremih, ktere nekteri popisajejo tako, da člověka res mika, se so-zuaniti s temi „pozlaceními tičnicami", ki so zares tičnice za turske žene, al ogledane od znotraj so bolj umazane in razujzdanimi otroci, mi hudo prihaja in vesela sem, da sem srečno prestala kratki čas, v kterem mi je bilo dano te svetne turske „nebesa" natanko viditi, ki bi jih pa jez raji „ pekel" imenovala". kot pozlaćene. Cajmo 9 kaj pripoveduje omenjena gospá, ki je bila v Za poduk in kratek čas Cerkesu v haremu ondašnjega mufti-ta (1 » Moj stari mufti pravi ona je 90 let star in ima več zen y naj stareja je v 30. letu ; otrok pa ima vsake starosti od dojenčka pri 4 mescih noter do 60 let starih sinov in hčer, od kte- Dvakrat obešen in enkrat ubit, ali: Navada je železná sr a j ca. Pred več leti so na Ogerskem silovitega tolovaja za sačili 9 zaperli in po kratki preiskavi na vislice obsodili. rib posledniih pa ne vé, koliko jih je. in kje se po svetu Ker je pred smertjo 3 dní izpostavljeo bil, ga pride med Vidila sem, da njemu drugimi ljudmí tudi njegov kum (boterj obiskat, ki je v klatijo, kaj so, in od cesar zivijo H11« v I j 1/ ^ ikMj KJ Vř 4 « M v V V 1 ▼ 'j ^ • * « V» MVI1J ^ WW lij v III u MI ubílili ij UUI1II lUtll lij V^ir f i\ ia i ■ s ^VVVVI ; uviuuui/ ^ ama j v samému se je gnjusilo pred nečednoatjo harema, da je bil sit ravno tistem mestu rabelj (frajman) bil. On ga milo po šundra in hrapa v njem. Mufti naš pride podnevi v harem, gleda in pravi: „pač bi ne bil verjel, da ravno jez, ki sem kakor pride v stalo, da ogleda kooje, sicer pa stanuje po- te tako rekoč pervi za kristijanstvo pripravil ob prihoda na svet, te bom mogel tudi iz sveta spraviti. Pa Bog je usmi- zimi in poleti v drugih sobah, ki so zunaj harema4'. » Stopimo v harem, kteri se nam večidel popisuje kot Ijen; pri njem pomoci isci; ako bo konec dober, bo vse do gledišče lepote in ljubezni, kot kazališče lišpa in krasotě. brow. S temi besedami ga zapustí, in serce obsojenca na Kaj vidimo? Cerne in raztergane stene, lesene, oprašene vdaja veliko upanje in s pajčevinami preprezene strope, stergane in vmazane Dan njegove smerti napoči, zadnja ura se přibližuje; počivala (zofe), stergane zakrivala, povsod packe od loja vzdignejo ga in na morišče peljajo. Rabelj pride pozneje in olja. Kakoršno stanovanje, takošne prebivavke. Ker je za njim in se silno počasi vêde. da bi le dle njegovo smert v haremih le malo ogledal (špeglov). se lišpa ženstvo v odlašal njih le na dobro srečo; sila veliko z demanti in biseri oko- 9 pa kar potegnejo ga in obesen je. Boter ma je tiho na ušesa pošeptal, da naj se potají (ker takrat vanih iglic vtaknejo v pisane bombažaste rute, ktere ovi- niso bile še hitro-vislice, kakor zdaj; kdor je obesen bil 9 jajo okoli glave. Lasé imajo skuštrane, ker le prav go- je visel dokler ni doli skapal), da bo přišel, in gabo řešil. V tem časa gré memo vislic neki mlinar, ki je bil sposke žene, ki so stanovale pred v Carigradu, imajo glav oike (kampeljne). Ker nimajo ogledala, da bi se va-nj enmalo pijan. Obešeni ga, kolikor je mogel govoriti, prosi, gledale, in ker so si vse med seboj nevošljivke, ne pové ena naj ma pomaga z vislic, ker po posebnem čudežu je pri drugi jeti, y ali si pac svoj obraz prav mala, in lahko je ver kako smešno so po tem takem večidel pomalane. Žna- dom pelje, mu dá piti in jesti. Glej „Mittheilungen des histor. Vereins fiir Krain", Monat Sep tember 1854. str. 66 in 67. 2 M uf t Turškem imeniten pod s v eto v avec vladar stva. Vsako vecje mesto ima svojega muftita: glavar vsih muf 1*1___ 1 j__•! • A4 A • rai Vf • rC •« ivi življenji ohranjen bil. Mlinar mu urno pomaga, ga na svoj in ga prenoći, svojim lju- dém pa nič ne pové, kdo je ta ptujec. Trudna mlinarjeva družina je kmali zaspala. Kadar hudodelec, ki je po zvijači ušel zasluženi smerti, > gré kterih je 210 v Turci , je Seih ol Islam čuti, da vse spi, vzame naj lepše opanke, se obuje, v hlev, in tira ven par volov. Hlapec, kteri je v hleva 208 epal, elisi, da nekdo živino krade, sk^čizanjim, ga vseka Austrijanska vlada ima namreč od leta 1815 posebno pogodba z vso močjo po glavi, da ee tat mertev na tla zavalí. Po- (kontrakt) z rusovsko, po kteri ji je zavezana, vsako leto jU ¥ DV III U V/J 1/ JřV ^IM T I J UM K7W I'M V III VI T «IM »IM I4M 7 Mil* M U V. — j * * w j f v -- - ~ - - j - j ^ -- t " " — " — j t " tem gré hitro po gospodarja in mu vse pové, kaj se je iz solin Đohnije in Viličke 700.000 centov kamnitoe soli zgodilo. Kako se le-ta zavzame, ko vidi, da je tat ravno po ceni, kakor je takrat njo stala, namreč cent po 60 kr. Res je, da sedaj, ko je vse dražje, so tadi de- , da sam pridelk centa sob' da- pred malim časom z vislic reseni ptojec! — Vsim dru dajati. y i eu in a 11 ni vanutu ma v i ni i v i vd«ui pi/ujcti - t ni iu ui ia— ""j"1" j v , gim zadregam v okompriti, ga s hlapcem hitro nabašeta in lavci v solinah dražji tako spet na vislice obesita, kakor je popřej bil. nasnji pride na 1 fl. 22 kr. Al austrijanska vlada je za Kar drugi dan glas poči po mestu, da ima včeraj obe- vezana v uno nizko ceno od tistesra časa, ko je te soline seni nove silo lepe opanke na nogah, ki je popřej stare in v svojo last dobila. Ko je namreč leta 1809 cesar Franc raztergane imel. Opančar, ki jih je naredil, kmali spozna, a cesarjem Napoleonom mir sklenil, je bila pravica do Vida so mlinarjeve, kteri je bil precej k sodbi poklican, da ličke in njenih solin med austrijansko vlado in med tadanjo je vse natanko povedal, kako se je to godilo in kako je vojvodino Varšavo razdeljena; kmalo pa je vojvodina o ske r b bil hudodelnik dvakrat obešen in enkrat ubit. Zapisal kakor čul J. Der nač. Novičar iz austrijanskih krajev ništvo solin sami Austrii proti temu izročila, da naj vsaka izmed nju polovico solnih dohodkov vživa. Ko se je leta 1815 rusovsko poljsko kraljestvo vstvarilo,je dunajski zbor izgovoril lz Verone na Laškem od 24. t m Včeraj so za strije > , da naj bojo Vilička in njene soline lastinaAu-samo da se ta zaveže, za poljsko kraljestvo potrebuo čeli pri nas žeti in naši kmetovavci se veselé obileg pri sol iz teh solin rusovski vladi po pridelovavni ceni dajati. (svilnih mešičkov) pa še do danes niso délka. Kok povsod brali, tedaj se še prav za gotovo ne vé Tako stoji ta reč. Od povodinj v Tirolih se dalje sliši y kako da ne le polje je pokonćano, temuč tudi mnogo hiš po va- Novice iz jiuvouu uiuii } Ivům i ou nu piuv ějul ^ mu ? \j iju v u ^ auau"" r J J r —---7 --— — sen bo letosnji svilni pridelk; vendar možje, ki so v svi- *éh se je poderlo in tudi marsiktera cerkev. loreji popolnoma zvěděni, nič prida ne pričakujejo. Za tega vojske v Krimu segajo do 26. t. m., pa ne povejo nič voljo se pa derži tudi cena svile tako nenavadno visoko, posebnega. S pokopovanjem merličev so imeli zavezniki in kakor je takrat poskočila, ko smo se začeli bati, da bojo veliko opraviti. Francozi in Angleži so že kavalerji letos slabi. Raj polje pa stoji neizrečeno koliko ljudi so v hudi bitvi 18. dan t. m. zgubili aznanili Rusi * lep m adjati se smemo prav bogate letine, če le v pri- P« še svoje zgube niso oznanili. Francozka armada šteje 1S hodnjih 3 mescih, ki ga rajž še do dozoritve potřebuje, mertvih, 133 ranjenih, 17 pa vjetih oficirjev, vojakov je nobene nesreće ne bo. Kolera se po naši deželi zlo raz- padlo 1544, ranjenih pa je 1644. Angležev je mertvih in M • •! 1 • J A ^ tf^ 1 • # • 1 1 ^ I • » sirjuje Tr. Zt Iz Reke. Kolera v Reki, pišejo „Nar. Nov.a, prihaja zmiraj huja ; zboli in umerje jih mnogo na dan. 21. dan t. m. je zbolelo 57 oseb, umerlo pa 24. To je naredilo velik strah v Reki. da vse, kar se izseliti more. se seli kaže ranjenih skupej 1295. Pelissier pravi, da angležki voj skovodja je kriv, da pri napadu Malakovega turna ste ze-dinjene armadi tako slabo opravile, ker Angleži so pozabili svet poprej ogledati, potem pa so prišli nenadoma pred Re-danom na graben in niso mogli naprej. Na to se je zadnje dni francozko ministerstvo posvetovalo: ali bi ne bilo prav, da bi se Pellisier-u dala pravica, da bi smel, če bi treba bilo, na svojo rok o kaj početi brez dogovora z lord Ra glan-om in Omer-pašom; cesarja Napoleona je nek ta misel všeč, sklenjeno pa vendar še ni bilo nič. — Rusovska armada na Cernaji je nek silo močna. — Da ni nemogoče sovražniku v Sevastopolj priti, terdijo zdaj Francozi prav lz Labudske doline 26. junija. Žito po naši dolini lepo za gotovo, ker 7. kakor 18. junija je prišlo več Francozov sadja pa, razun hrušk, ne borno menda nič imeli. v mesto (pervikrat blizo 500,zadnjikrat kakih50).— Govori da od francozkega deržavnega zbora, ki se bo 2. julija in běží. Sole so zapeřte. Iz Gorice. Milostljivi knez in veliki škof gosp. dr. Andrej Gollmayr so preteklo nedeljo slovesno nastopili prestol višjega duhovnega pastirstva v Gorici. Za vso deželo goriško imenitni dan je bil prepevan s pesmami v čve- terih jezikih in popisan v posebni spomenici v laškem jezika. V 9 lz Ljubljane. Naš visokospoštovani policijni predstoj se nik in vládni svetovavec gosp. Jožef Strohbach pride snidel, bo terjala vlada dovoljenje, da smé spet 300.000 po višjem sklepu Nj veličanstva od 14 t m. v L y novincov (!) v vojaško službo sklicati. Minister Pal policijni predstojnik iz Linea, vladni svetovavec gosp. L e o-pold Bezdek pa pride na njegovo mesto v Lj u bij an o. mer ston unidan v deržavnem zboru vprašan: ali hoče an gležka vlada porok biti za turški zájem? ni hotel na to Novičar iz raznih krajev odgovora dati. — V Braselji v Belgii bo začel prihodnji mesec izhajati nov časnik v francozkem jeziku pod imenom „ Le Telegrafne naznanila pravijo, da 25. dan t. m pn šli presvitli cesar v Z 26. opoldne pa v T P 9 povsod bili s serčnim veseljem sprejemani. Iz L Nord" (Sever), kterega namen je, braniti Ru si jo křivic, s kterimi jo napadajo mnogoteri časniki, in pa Europi razode-vati politični, verski, obertnijski in narodni stan rusovskega 90 24. junija razglasiti dali armadno povelje, v kterem med drugim tojí da » kakor hitro bo moč, se bo anjšala mada in reservi 3. in 4. kardela bojo razpušeni Govori carstva. Izdajatelj tega časnika je dozive! mnogo over, pre den je mesto dobil za izdajanje njegovo, ker v Berolina Brazdani, Hamburgu itd. mu ni bilo pripušeno. f se i da austrijanska vlada tište ke konje, kterih ne utegnila zdaj potrebovati, misli proti primerni najemšini Povabilo kmetovavcem in grajšakom v najem dati notrajnih oprav se nek posvetuje kako Ministerstvo se po izgledu Prihod kupčijskih in obertnijskih zbornic dale tudi kmetijsk tij o sredo popoldne ob 5. uri bo pervi mesecni zbor zgornji muzejni sobi. Pomenki bojo v mnozih natoroznanskih rećeh osebno dobra služba b za oskerbnika ( Vene alter) na veliki grajšini na nima ravno nič zoper to, ako profesor pri preskusnjah god- Horvaškem, med Ptujem in Varaždinom v prav pri praviti Ministerstvo nauka je določilo, da nosti vprasanja na listke zapise in si potem vsak uteuev /et liv iiv ni uji , ,/^ svoj listek potegne, al velélo je, naj profesor tako ravna, biti v kmetijstvu, posebno pa v pisari)ah jetnem kraji je iperta da preskusnja potem ne pride ob znanstveni značaj preverze v zgol raboto Da je, kakor govorilo, austrijanska vlada prepovedala, da posebno iz Viličke smé nič soli na Rusovsk je tam pa tam s solin gališkib, ni res Oskerbnik mora zveden ktere za- Kdor da je y i tudi more res biti, dokler ni Austrija zRusijo v vojsk devajo grajšinske opravila in gruntne bukve želi to službo dobiti, od ktere zamoremo reći malo tacih, in ima tudi lastnosti jo dobro opravljati, pa da tudi slovensko zna, naj se oglasi pri vredniku „ i\o v i c ", ki mu bo vse bolj natanko povedal Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.