POŠTNINA PLAČANA leto XIV. Štev. 232 GOTOVINI 1 TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 1 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46—91 Maribor 12. in 15. oktobra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v uprav! ali po pošli 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tu Sin a 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.405 Cena din 1.— | Odnošaji med Anglijo in Romunijo prekinjeni Angleški poslanik v Bukarešti prejel nalog, naj takoj z vsem osebjem in vsemi Angleži zapusti Romunijo — Privažanje nemških čet in bojnega materiala v Romu-' nijo — Turčija segla po prvih represalijah — Pripravljanje letališč tudi v Bolgariji LONDON, 12. okt. GBS. Angleški poslanik v Bukarešti je romunski vladi izjavil, da zaradi kritičnega položaja v deželi prekinja odnošaje med obema državama. Istočasno je angleška vlada zaplenila vse romunske denarne in papirne rezerve v Angliji, dalje vse romunske ladje. Kot razlog za svoj korak navaja angleška vlada, da je Romunija zaprla angleško petrolejsko industrijo, pregnala osebje In dovolila vkorakanje Nemcev v petrolejska polja. LONDON, 12. okt. United Press. Ker je romunska vlada s svojim zadržanjem in dovoljenjem vkorakanja nemških čet prekršila mednarodne odnošaje, je prejel angleški poslanik v Bukarešti nalog, naj odide iz Romunije. S tem so diplomatski stiki med obema držama prekinjeni. Vsem angleškim državljanom je ukazano, naj takoj zapuste Romunijo. Večji del bo odpotoval že v teku nedelje, ostali naslednji teden. En parnik bo odplul iz Konstance v ponedeljek. V Romuniji je že 20 tisoč nemških vojakov BUKAREŠTA, 12. okt. United Press. Nad 20.000 nemških vojakov je že zavzelo strategične položaje v Romuniji. Isto- VISOKI LETALSKI ČASTNIKI BUKAREŠTA, 12. okt. United Press. Visoke osebnosti nemških zračnih sil so dospele v Bukarešto ter se nastanile v hotelih, določenih za organizatorje romun ske vojske in poveljujoče osebje čet, ki bodo varovale petrolejske vrelce In ln- časno so bili tudi prekinjeni diplomatski odnošaji med Veliko Britanijo in Romunijo. dustrijo. Za instrukcijo romunskih čet je določena ena zračna divizija in ena divizija pehotna. STO PETDESET LETAL BUKAREŠTA, 12. okt. CBS. Angleško poslaništvo ima nalog, da takoj pospeši izselitev angleških državljanov iz Romu- nije. Včeraj je krožilo nad Bukarešto, Plosstijem in Giurgiein 150 nemških, italijanskih in romunskih letal. STALNO DOVAŽANJE ČET CARIGRAD, 12. okt. CBC. Po vesteh iz Bukarešte se nadaljujejo neprenehoma dovozi nemških čet in bojnega materiala. Nemške čete v Romuniji ne zavzemajo samo stražnih postojank pri petrolejskih vrelcih in važnih ostalih industrijah, ampak tudi vse strateško važne postojanke, tako da ne more biti govora, da gre le za zaščito petroleja in za reorganizacijo romunske vojske. Dejansko so že sedaj Nemci gospodarji položaja v Romuniji. -Kakor se pa dalje zatrjuje, se bo priva-ženje nemških čet v Romuniji še nadaljevalo. ' REAKCIJA V TURČIJI ANKARA, 12. okt. ZPV. Turška vlada je ostro protestirala pri romunski vladi zaradi ustavitve dobav petroleja in zahteva od nje, da izvrši obveznosti, ki izhajajo iz medsebojne trgovinske pogodbe. Kakor se zdi, ta protest ne bo imel pozitivnega uspeha, zato je turška vlada sklenila seči po represalijah in bo ustavila vse dobave bombaža Romuniji. V Ankari se opaža živahna diplomatska aktivnost in treba je vsak trenutek pričakovati tudi odreditev raznih novih var nostnih ukrepov. DVA MILIJONA TURŠKIH BAJONETOV ANKARA, 12. okt. CBS. Turška službena agencija javlja, da je nemško prediranje v Romunijo znak nadaljnjega ua-predovanja sil osi proti Turčiji in Eigiptu. To pot pa brani dva milijona bajonetov turške vojske. S tem dejanjem sta prizadeta Balkan In sovjetska Rusija, kar mora neizbežno dovesti do vojne. NOVE AKCIJE TUDI V BOLGARIJI BEOGRAD, 12. okt. United Press. Nemci postavljajo v Bolgariji več letališč za vojaška letala. V Nemčijo je odšlo nad 100 blogarskih mladeničev, da s« izvež-bajo za pilote. V Bolgarijo je bilo poslanih večje število nemških bojnih letal. Angleški ofenzivni sunki v Afriki Angleška letala so po angleških poročilih uničila pristanišče Benghasi — Angleške čete pa so pričele napade na italijansko Eritrejo in Abesinijo RIM, 12. oktobra. Stefani. Italijanski ni v Keniji. Nad njimi je krožilo nekaj le-glavni stan je izdal včeraj sledeče uradno tal. Toda tudi tam so bili gladko odbiti, vojno poročilo: Skupina naših letal je V obeh primerih so imeli izgube, ki jih pa bombardirala letališče v Port Suanu. Na doslej ni bilo mogoče natanko dognati. vzletišču je bilo poškodovanih okoli 15 angleških letal. Sovražnik je dvakrat brez uspešno poizkusil napasti naše postojanke v Vzhodni Afriki. Pri prvem napadu je bila kolona angleških motoriziranih sil na podorčju med Abugamelom in Tesenejem v Eritreji zlahka razpršena. Pri drugem so nastopili Angleži z motoriziranimi kolonami, prihajajočimi iz dveh različnih smeri, od Waihijra in Arbajana proti Bu- Sovražna letala so bombardirala Guro, Toselli in D e kam ere. škode je bilo malo. Dve ženski sta bili ranjeni. RIM, 12. oktobra. United Press. Britski motorizirani oddelki so napadli italijansko Eritrejo s sudanske strani. Oddelek britskih motoriziranih čet je vdrl v Eritrejo južnovzhodno od Kassale pri Abu Gamelu in Tesseneiu. Drugi ofenzivni sunek angleških čet je sledil na jugu, iz Ke-nyje ob Rudolfovem jezeru k Bumi. Itali- janska letala so pa napadla angleško letališče pri Port Sudanu. Po poročilih iz Rima je uničenih 15 britskih letal. KAHIRA, 12. oktobra. United Pres«. Angleška letala so bombardirala in uničila italijansko uvozno pristanišče Benghasi. že pred dnevi so britski bombniki napravili v luki velika razdejanja ter uničili skladišča in doke. Napad na Benghasi je sledil iz dveh smeri. Prve eskadrile so odvrgle 100 eksplozivnih bomb, drugi val letal je pa opravil ostalo. Angleška letala so bombardirala tudi italijanske čete na meji Kenyje ter jim zadale hude izgube. Obrambne priprave v Grčiji CURIH, 12. okt. ZPV. Kakor poročajo iz Londona, objavlja »Evening Standard« vesti iz Aten, po katerih je izdala grška vlada vse ukrepe, da bo stalno pripravljena na vsako eventualnost. Vsi mostovi, viadukti In predori v severnem delu Grčije so blH podminlrani. Mobilizirani so bili vsi pripadniki tehničnih čet pod 40 letom starosti. Vse obmejno ozemlje nasproti Albaniji hi Bolgariji je zasedeno z grško vojsko. Eplr, Makedonija in Tra- cija so v vojni pripravljenosti. WASHINGTON, 12. okt. ZPV. United Press poroča iz Aten, da je italijanski poslanik v Atenah pozval včeraj vse Italijanske državljane, ki žive na Grškem, naj se čimprej mogoče vrnejo v Italijo. Ista agencija poroča tudi, da je imel ministrski predsednik Metaxas včeraj dopoldne daljšo konferenco z angleškim poslanikom. Sovjetski ukrepi ob Črnem morju MOSKVA, 12. okt. Reuter. Poveljstvo rdeče vojske je odredilo nadaljevanje velikih vojaških vaj na področju Odese. Vse vaje, k| bi se bile morale včeraj za-kiiučltl, se bodo nadaljevale do nedolo- čenega časa. V Sevastopolu in drugih črnomorskih pristniških mestih se prirejajo vaje za zatemnitev. Protiletalska zaščita je na vsem črnomorskem področju podvojena. Načrti generala de GauSlea LONDON. 12. oktobra. ZPV. V zvezi s Prihodom generala de Gaullea v francosko kolonijo Kamerun se zatrjuje, da je Prispel tja z večjimi načrti, katerih cilj je Pričeti odločilno akcijo za vključitev vsega francoskega imperialnega področja v Afriki v akcijo svobodnih Francozov. — Kakor zatrjujejo poučeni krogi, se opaža v vseh kolonijah, ki so še pod nadoblastjo vlade v Vichyju, vedno večje nagibanje na stran akcije generala de Gaullea. Razni vichyjski vladi zvesti guvernerji se drže samo še s pomočjo domačih če't, do-čim so Francozi nasprotnega mišljenja. Philipps se več mesecev ne bo vrnil RIM, 12. okt. DNB. Po vesteh iz dobro obveščenih italijanskih krogov, je prejela italijanska vlada uradno obvestilo, da se ameriški veleposlanik Philipps več mesecev ne bo vrnil na svoje veleposlaniško mesto v Rim. To obvestilo ni nikogar iznenadilo, ker je bilo znano, da se je Philipps že dolgo pritoževal zaradi slabega zdravja. RICCARDI V BERLINU BERLIN, 12. okt. Stefani. Med posvetovanjem o medsebojnih gospodarskih od nošajih je von Ribbentrop izročil italijanskemu ministru Riccardiju odlikovanje, Minister dr. Funk je nato priredil italijanskemu kolegu svečan sprejem v dvorani državne banke. V nagovoru je dr. Funk naglasil zmagonosni duh Hitlerja in Mussolinija in obeh vojsk. I*IM> 12. oktobra. Slolmii. „Popok> di Rorria“ piše povodom bivanju ministra Ric-cardija v Berlinu, da pomeni krepko gospodarsko sodelovanje obeMWržav osi moč-no orožje v skupnem boju proti Veliki Brilaniji. Zmaga bo po vojni stvorila nov red v svelu, ki ne ho slonel na zlatu, nego rta delu. Ta novi zakon je najiskrtv nejši in najoriginalnejši proizvod fašistične in nacistične revolucije. METAXAS, vladni predsednik Grčije, o katere zadržanju v zvezi z zadnjim razvojem položaja na Balkanu in Bližnjem vzhodu se mnogo piše. BRAUCHITSCH ZNOVA NA ZAHODU RIM, 12. okt. ZPV. Ponovno Inšpekcijsko potovanje generala Brauchitscha v obalne pokrajine Belgije in vzdolž Ro-kavskega preliva daje angleškemu tisku povod, da razpravlja, kakor poroča dopisnik agencije Stefani iz San Sebastia-na, o dveh možnih namenih nemške vojske: 1. da se v svojih položajih nasproti Angliji pripravijo za prezimitev in zimske operacije proti Angliji, ali pa 2. ali pa daje maršal Brauchitsch ob tej prilik! zadnja navodila za pričetek odločilnega direktnega napada na Anglijo, ki bi se potemtakem mogel izvršiti že v najkrajšem času. Ob tej priliki trdijo nekateri angleški listi, da so priprave za glavni napad na AngHjo celo že dovršene. POTOPLJEN ISKALEC MIN LONDON, 12. oktobra. Renter. Admira-liteta javlja, da je bil potopljen iskalee min »Sei King«. NAPADI NA CHURCHILLA BERLIN, 12. okt. DNB. Nemški tisk ostro napada Churchilla zaradi netočnih podatkov o britskih izgubah. Pravi, da je v Nemčiji 1550 angleških častnikov ix 3550 podčastnikov in vojakov. Po ulikir iz Dunkerquea je že Eden ocenil 50.000 več izgub, kakor jih je navedel zdaj Chtu chill. Srditi letalski in pomorski napadi Angleži so izvršili kombinirane letalske in pomorske napade na Cherbourg in druga pristanišča ter letalske napade na sedem nemških petrolejskih industrij — Nemci so napadli z letali 35 londonskih okrajev in bombardirali tudi druge kraje Angleška vojna poročila NAPAD NA CHERBURG LONDON, 12. okt. United Press. V teka pretekle noči je izvršilo angleško letalsko in pomorsko brodovje strahovit ofenzivni sunek na veliko francosko pomorsko pristanišče Cherbourg, kjer je bilo opaziti po napadu samo dim in požar, povzročen po bombah in granatah. Prav tako Je bil izvršen enako močan napad na Wilhelmshaven in na Kiel ter na nekatera po Nemcih okupirana pristanišča na ostalem zahodnem obalnem področju. Končno so pa bile napadene tudi nemške edinice na morju. V teku noči od četrtka na petek so angleški bombniki napadli okoli 30 mest v Franciji, Holandiji in Belgiji. NAPADI NA BENCINSKO INDUSTRIJO LONDON, 12. okt. Reuter. Nemški petrolejski rezervoarji so bili glavni cilj nočnih operacij britskih letalskih sil v noči od četrtka na petek. Sedem velikih petro lejskih tankov in industrij v Hamburgu, Hannoveru, Kolnu, Magdeburgu, Gelsen-kirchenu, Ueuni in Reisholzu, vsaka z letno produkcijo 1 in pol milijona ton petroleja, so bile napadene in razdejane. Glavni udarec je bil zadan petrolejski industriji Rhenia Ossag v Grasbrooku pri Hamburgu, kjer so producirali vsako leto štiri milijone ton masilnega olja. V napadu, ki je trajal več kot pol ure, je bilo odvrženih več ton najtežjih eksplozivnih in zažigalnih bomb na poslopja rafinerij in sosednih naprav. Opaziti je bilo osem velikih požarov. Sredi napada je nastala v sredini tovarn velika eksplozija. Posadka zadnjega angleškega bombnika, ki je odletela iz Hamburga, javlja, da šobile tovarne v ognju in da se požar širi da-fle. STRELJANJE ČEZ KANAL DOVER, 12. oktobra. United Press. V petek ob polnoči se je začel peklenski ogenj in dvoboj med daljnostrelnimi angleškimi in nemškimi topovi. Medtem, ko so angleški topovi neprestano bruhali granate na evropsko obal Kanala, so eskadrilje Raf bombardirale zaklone nemških »debelih Bert«. Na nemški strani so posegle v ogenj štiri daljnostrelne baterije, katerih gnezda so angleška letala odkrila po odsevih med streljanjem. NAPADI NA LONDON LONDON, 12. oktobra. United Press, škoda, ki jo je nocoj utrpel London, se v glavnem nanaša na hiše in trgovine. V nekem okraju je bomba zadela omnibus, bilo je več mrtvih in ranjenih. Tudi drugod je bilo nekaj žrtev. Posebno močno Nemška vojna poročila je bil napaden Mersey. Pri tem so bila sestreljena tri nemška letala. LONDON, 12. oktobra. Reuter. Nad 35 okrajev v Londonu in na jugovzhodu Anglije je bilo v nocojšnji noči do rane zore bombardiranih od nemških letal. Posebno aktiven je bil sovražnik v prvem delu noči nad Londonom. Bombe so padale tudi na mnoga mesta po ostali Angliji in škotski. LONDON, 12. oktobra. Reuter. Uradno poročilo javlja, da je večja skupina sovražnih letal zaman skušala ob Temzi navzgor doseči mesto. Nad ostalo Anglijo, posebno nad grofijo Kent je prišlo do ostrih zračnih spopadov v veliki višini. Na canterburijski katedrali so bila med bombardiranjem poškodovana dragocena zgodovinska okna iz 19. stoletja. K sreči so okna z umetniškim delom iz 12 stoletja ostala nepoškodovana. VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 12. oktobra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo Včeraj sledeče vojno poročilo: Tudi včeraj je bil London glavni cilj napadov. Videti so bile mnogoštevilne eksplozije in veliki požari. Eskadrile nemških bojnih letal so bombardirale razen tega tudi cilje v Liverpoolu, ki so važni v vojaškem oziru. Semkaj so padle bombe srednjega in težkega kalibra. Tudi tu so se slišale močne detonacije in so izbruhnili številni požari, zlasti ob bregovih reke Mersea. V južni in srednji Angliji so bile z uspehom napadene pristaniške naprave, tovarne za oboroževanje in važna središča za nabavo potrebščin. Bombe, ki so padle na važna središča, letališča na zahodni in južni obali Anglije in ki so jih med nizkim letenjem vrgli nemški letalci, so uničile lope in vojašnice. Povzročeni požari so uničevalno delo izpopolnili. Pomorska artilerija je danes spet obstreljevala Dover. Zadete so bile ladje, zasidrane v pristanišču, naprave pri vhodu v pristanišče in drugi važni cilji v mestu. Sovražnik ni Čez dan pokazal nobene ofenzivne delavnosti. Ko se je spustila noč se je nekaj sovražnih letal pojavilo nad srednjo Nemčijo. Bombe, ki so jih tam vrgla, niso povzročila večje škode. V zahodni in severozahodni Nemčiji je bil izveden napad na več mest in tovarn, ni pa bila prizadejana škoda, ki bi bila v vojaškem oziru važna. Razdor med Romunijo in Madžarsko Obe vladi sta se obrnili za posredovanje na vladi Nemčije in Italije, da bi se rešili spori, ki so nastali zaradi preganjanja narodnih manjšin BERLIN, 12. okt. United Press. Kakor javlja službeni radio iz Bukarešte, je romunska vlada zaprosila Nemčijo in Italijo, naj posredujeta v novo nastalih sporih med Madžarsko in Romunijo. Nekaj ur wrej je isto zahtevala madžarska vlada od Italije. WASHINGTON, 12. okt. ZPV. Kakor poroča Ass. Press, je napetost med Romunijo in Madžarsko zaradi postopanja z narodnimi manjšinami narastla do skraj nosti in sovražnosti, ki še močno prese- gajo one, ki so se pojavljale pred dunajsko razsodbo. Romuni dolže Madžare ne človeškega postopanja z Romuni, ki so z novo razmejitvijo prišli pod Madžarsko, dočim trdijo na drugi strani tudi Madžari, da Romuni preganjajo in Izganjajo Madžare, ki so še ostali v Romuniji. Napetost je zavzela tak obseg, da sta se obe vladi, romunska in madžarska, obrnili sedaj uradno na vladi Nemčije in Italije s prošnjo za posredovanje in zaščito romunske narodne manjšine v Madžarski, odnosno madžarske v Romuniji. Ta poziv na posredovanje jima omogoča in celo naroča besedilo dunajske razsodbe. V Bukarešti kakor v Budimpešti pričakujejo z velikim zanimanjem posredovanje velesil osi. BUKAREŠTA, 12. okt. Rador. Vlada najodločneje demantira vesti o zapostavljanju 1500 Madžarov, ki da so morali zaradi preganjanj zapustili romunsko Transilvanijo. Predsednik Vančingvej ubit TOKIO, 12. okt. ZPV. V njegovem lastnem stanovanju je bil včeraj ubit predsednik kitajske vlade na po Japoncih zasedenem ozemlju, Vančingvej. Kako je bil atentat izvršen, doslej še ni bilo mogoče v podrobnostih dognati, ker je atentator pobegnil in ga še niso izsledili. — Umor Vančingveja je vzbudil po vsej Japonski in Kitajski ogromno zanimanje, a tudi vznemirjenje. Nobenga dvoma ni, da so ga ubili Čangkajškovi pristaši. 'Vančingvej je bil predsednik vlade, ki so jo Japonci ustanovili v zasedenih krajih kot protivlado vladi v Čunghlngu. ŠANGHAJ, 12. okt. CBS. Japonska o-blastva sd objavila, da bodo, četudi s silo, okupirala internacionalne koncesije, predvsem francoski del. Nadejajo pa se, da se Japonska ne bo lotila tega, ker se zaveda, da je blizu Nankinga zbranih 14.000 kitajskih četašev. Zdaj patruljirajo okrog koncesij japonske patrulje, ki iščejo morilca japonskega majorja. Zahvala generala Franca Italiji MADRID, 12. okt. Stefani. Odgovarjajoč maršalu De Bonu ob priliki izročitve odlikovanja italijanskega kralja, je general Franco med drugim dejal: »V trenutkih, ko naši fašistični tovariši obnavljajo na tleh Afrike junaško zgodovino italijanskega orožja, hočem izraziti popotno solidarnost našega naroda, ki }o občuti za vse borce vašega duceja. Bodite, gospod maršal, pri vašem kralju tolmač moje globoke hvaležnosti, prijateljstva In solidarnosti vsega naroda, ki zbira najtoplejše želje zanj In za slavo vsega italijanskega Imperija.« Bolgarske delegacije v Nemčiji DUNAJ, 12. oktobra. DNB. Na čast bolgarskemu poljedelskemu ministru Bagr-janovu je bil prirejen svečan sprejem. V zdravici je Bagrjanov ipouaaril prijatelj- ske vezi med Nemčijo in Bolgarijo. Govoril je o junaštvu nemške vojske ter naglasil globoke vtise, ki jih je dobil pri preučavanju nacistične agrarne politike. SOFIJA, 12. oktobra. DNB. Bolgarska delegacija je odpotovala v Berlin, kjer bo vodila pogajanja za pospešeno trgovino med obema državama. Japon subijo SSSU TOKIO, 12. oktobra. DNB. Ob odhodu japonskega poslanika v Moskvo nagtaša tisk potrebo tesnejšega sodelovanja s sovjetsko Rusijo. Govor Molotova v avgustu in izjava kneza Konoja in ministra Matcuoka so pripomogli k pomirjenju duhov. Sovjetski Rusiji je zdaj znan japonski cilj. Vzajemno razumevanje in iskrenost morajo omogočiti poglobitev odno-šajev. japonska se nadeja, da bo prišlo med obema državama nele do trajnega, miroljubnega, nego do prijateljskega sodelovanja. NOVA IZMENJAVA MISLI MED NEMČIJO IN SSSR BERLIN, 12. okt. CBS. V petek je neka nemška službena agencija javila, da želita Nemčija in Sovjetska Rusija skoro pričeti novo diplomatsko izmenjavo misli kot dokaz, da pristop Japonske k trojnemu paktu ne ovira medsebojnih odnoša-jev med Moskvo in Berlinom. TURSKI POSLANIK SE VRAČA V RIM ISTAMBUL, 12. oktobra. Reuter. Turski poslanik v Rimu, ki jc bil več tednov na dopustu, je odpotoval na svoje mesto. Nasprotno, britanske bombe so padale na stanovanjske hiše in delavske kolonije. Skupne sovražnikove izgube so včeraj znašale 12 letal, od katerih je eno sestrelila protiletalska artilerija, štiri nemška letala se niso vrnila. DANAŠNJA POROČILA BERLIN, 12. ckt. DNB. Več nemških letalskih eskadrilj je včeraj nadaljevalo z napadi na angleške vojaške naprave v Londonu in drugod po otoku. Napadi so se nadaljevali tudi ponoči. Letalci so izjavili, da je bilo opaziti v severnem delu Cityja in pri New VVinghtonu velike požare. BERLIN, 12. okt. DNB. V teku včerajšnjega poleta nad Anglijo je prišlo večkrat do zračnih spopadov. Sestreljenih je bilo 13 angleških letal, en nemški bomb. nik se ni vrnil. BERLIN, 12. okt. United Press. Nemška letala so sistematično napadala vojaške objekte in LOndon. Na južnozahodni strani Anglije je bilo povzročene mnogo škode, in precej človeških žrtev. NEMCI O ANGLEŠKIH NAPADIH BERLIN, 12. okt. DNB. V petek popoldne so se britske težke križarke približale Cherbourghu. Podoben poiskus je bil izvršen v teku noči. Angleške pomorske sile so hotele bombadirati mesto. Ker pa obstreljevanje brez reflektorjev v noči ni lahka stvar, je bil zadet le majhen del hiš v Cherbourhu. Nemške obalne baterije so nekajkrat odgovorile, angleške ladje so se potem umaknile. Davi so nemška letala opazila 20 milj severnozahodno od Cherbourgha nekaj britskih težkih križarki so plule proti mestu. Nemške obalne baterije so spet otvorile ogenj. Križarke niso reagirale, nego so se umaknile. Agen cija Reuter je prikazala to akcijo kot zelo pomembno dejanje, Z nemške odločujoče strani se pa javlja, da ta akcija ni uspela, v Cherbourghu ni bilo nobene škode vojaškega pomena. USA PRODALE ANGLIJI 14 LADIJ LONDON, 12. oktobra. Reuter. Pomorska komisija USA je prodala Veliki Britaniji 19 trgovinskih parnikov in neoboroženih ladij za 4,640.000 dolarjev. AMERIŠKE DOBAVE SSSR WASHINGTON, 12. oktobra. Reuter. Vlada USA je osvobodila embarga vse stroje in priprave, namenjene za sovjetsko Rusijo. Vrednost teh strojev znaša sedem milijonov dolarjev. VAŽEN AMERIŠKI ZAKON WASHINGTON, 12. oktobra. Reuter. Roosevelt je podpisal zakon, ki ga je potrdil že kongres, da sme vlada Izvoziti iz USA poljuben vojni material, komur smatra to za potrebno. LETALA ZA ČANGKAJŠKA NEV/ YORK. 12. okt. DNB. V vladnih krogih proučavajo možnost pošiljanja letal generalu Čangkajšku. VRNITEV DOBRUŠKIH EMIGRANTOV SOFIJA, 12. okt. DNB. Ministrski svet je sklenil, da se vsem Bolgarom, ki so pribežali prejšnje čase iz južne Dobrud-že, dado sredstva za vrnitev v dOatnčijo. Dobili bodo spet zemljo in razne olajšave pri 'obdelovanju. ŠPANIJA—CHILE MADRID, 12. oktobra. DNB Diplomatski odnošaji med Španijo in čilejem, ki so bili svojčas prekinjeni, so znova vzpostavljeni. SIAM - INDOKINA TOKIO, 12. okt. DNB. Domej javlja, da je vlada Siama sporočila, da bo francoska vlada poslala posebno komisijo v Bangkok. Ta komisija pa ne bo imela pooblašcenja za pogajanja glede siamskih teritorialnih zahtev. OGROMNE SONČNE PEGE GRANADA, 12. okt. DNB. Observatorij v Ca rtu ji objavlja, da so opazili veliko število sončnih peg, ki so usmerjene proti srednjemu meridijanu. Njihov obseg je desetkrat večji od premerja zemlje. Pojavile so se v šestih skupinah. ALANDSKI OTOKI MOSKVA, 12. oktobra. Tass. Molotov in Raasicki sla podpisala sporazum glede demilitarizacije Aafandskih otokov. AMERIŠKI VOJNI ATAŠE V EGIPTU VVASHINGTON, 12. oktobra. CBS. Major Bontier F. Fello\v je imenovan za prvega ameriškega vojnega atašeja v Egiptu. Mariborska napoved. Pretežno oblačno In hladno. Včeraj je bila najvišja toplota 20.5, danes najnižja 8.8, opoldne 15.5: Zakaj je Francija izgubila sedanjo vojno Andre M a uro is: Tako se je začela vojna, ki je bila za Francijo že spočetka izgubljena 5 l Znani franc, romanopisec Andre MAUROIS, ki je bil do zloma Francije generalštabni častnik za zvezo med francosko vojsko in angleško ekspedicijsko armado v Franciji, je napisal v »Neue Ziircher Zeitung« prepričljiv pregled svojih spominov in vtisov, iz katerih je lazvidno, da je bil Franciji po krivdi lastnih pogrešk usojen polom, kakršnega je doživela. Na kraju 1935, pripoveduje Maurois, sem bil gost pri Winstonu CHURCHILLU v Londonu. Po kosilu me je Churchill spremil v majhen salonček in mi je dejal: »Mr. Maurois, ne smete več pisati romanov. Ne! In tudi ne biografij. Ne! Ne! Napišite raje vsak dan članek, vedno isti o francoskem letalstvu, ki je bilo nekoč naj-j boljše na svetu, zdaj pa je padlo po vrednosti na četrto ali peto stopnjo. Nemška zračna sila, ki je prej sploh ni bilo, postaja najboljša na svetu. To je vse. V tem trenutku je samo. kar more zanimati vsakega Francoza: tema o nevarnosti pred nemškim letalstvom. Kajti vaša domovina bo šla po tej poti k zlu. Kultura in književnost sta res neprecenljivi stvari, toda kultura brez moči bo skoro postala mrtev stvor.« Člankov seveda nisem napisal, toda pogovor s Churchillom se mi je vtisnil neizbrisno v srce._ Postal sem nemiren in večkrat sem povprašal odločujoče činitelje o stanju našega letalstva. Vsakokrat sem dobil izogibajoč ali pa prav pesimističen odgovor. »Ce bo prišla vojna,« mi je dejal nekoč polkovnik, vodja neke letalske eskadrilje v Lyonu, »bomo vsi junaško umrli, več kot to ne zmoremo. Premalo imamo letal in še ta so prestara.« Leta 1936 se je položaj še bolj zaostril. Produkcija v državi je zaradi notranjih prilik zdrsnila na ničlo. Leta 1937 smo izdelali komaj 37 letal, dočim jih je Nemčija istočasno Več tisoč. Ljudje, ki so Nemčijo res poznali, tako sir Eric Phipps, angleški poslanik v Berlinu in njegov francoski tovariš Francois PONCETi sta leta in leta neprenehoma svarila. »Ne Smemo si delati iluzij,« je dejal nekoč Francois Poncet, »Nemčija je močna. Francija in Anglija se morata odpovedati vse-fnu in koncentrirati vso energijo v oboroževanje ali se pa pobotati z Nemčijo, ki hoče postati predvsem dinamična sha. Ce boste dalje pisali samo note in govorili, namesto da bi izdelovali letala in tanke, tedaj bomo lezli neizogibno v vojno, ki je ne bomo dobili.« Francoski poslanik na Poljskem, Laroche, hii je večkrat dejal, da »nimamo- prav, če očitamo Poljakom preokret k Nemcem. Kaj jim je tudi kazalo drugega, ko so videli, da se Nemčija oborožuje, Francija in Anglija pa ne migneta s prstom, kljub vsem znanim dogodkom, ki so se vrstili.« V dogodkih, ki so sledili, ni bila odgovor-host Velike Britanije nič manjša od Francije. Bankirji v londonskem Cityju so se bali za svoja posojila, ki so jih dali Nemčiji, v naiv-iiem pričakovanju, da bodo v državi, ki je glasno napovedovala svojo avtarkijo, napravili še velike dobičke. Drugi vplivni krogi Anglije so smatrali Nemčijo za močno pregrado proti boljševiški nevarnosti, liberalni intelektualci so pa pridigali o potrebi miru ter ugovarjali oboroževanju, ki da »pripravlja konec liberalizmu«. Jasno je, da so bili preprosti ljudje tako v Angliji kakor Franciji poučeni o slabosti državnih obramb. Zato so 1938 z navdušenjem pozdravili CHAMBERLAINOVO akcijo za mir. Bilo je to za časa monakovske konference, kV Ameriki so že tedaj ostro kritizirali politiko Chamberlaina in Daladierja. Toda tam niso poznali dejanskega položaja. Prebivalci Pariza in Londona so dobro vedeli, da ni nikjer nobenih zaklonišč, ne plinskih mask. Nemška propaganda je . pa trosila vesti o bombah z uničujočo močjo. Stari frontniki, ki so s pogumom zrli v svetovni vojni Smrti v oči, so v s‘rahu pomiiljall, kaj bo v primeru vojne z njihovimi ženami in otroki v zaledju, ko bodo brez zaščite izpostavljeni sovražnim bombam Sporazum v Monakovem so naravno pozdravili v Londonu kakor Parizu z velikim zadovoljstvom, dočim so to smatrali v Ameriki za slabost. Vkorakanje Nemcev v Prago je bil hud udarec za Chamberlaina. Britski premier je bil dobesedno razorožen. Postal je naenkrat neizprosen nasprotnik nemške zunanje politike !*} v svoji sveti jezi je dal Poljski garancije, .ledaj sem bil v Ameriki. Bilo mi je takoj jasno, da to pomeni vojno. . Anglja je začela tesno sodelovanje s Hranijo. Junija 1939 je angleški vojni minister nore BELISHA na svečanem kosilu v Parizu izjavil, Ja bodo angleške čete v primeru Vojne stopile pod francosko Poveljstvo. S ponosom je govoril o »našem generalu Ga-I^elinu«. Velika parada, ki sta j j* 14. julija prisostvovala Belisha in Churchill, je bila zadnji srečni dan svobodne Fran-C|Je. še nikoli ni nastopila fran-t°, a V0Jska tako veličastno •*akor tega dne Churchillu so se svetil obra/ oa zadnvollstva. »Hvala Boru za francosko vojsko!« je vzkliknil. Tedaj še nismo vedeli da je vsa moč, vse junaštvo brez pomena, če ni dovoljne tehnične opreme oddelkov. Popoldne me je obiskal Hore Belisha na domu. Na vprašanje, koliko divizij bo pa poslala Anglija v primeru vojne Franciji, je odgovoril: »V prvem trenutku kvečjemu šest.« Ustrašil sem se. Moj strah je bil še yečjit ko sem kasneje izvedel, da je naš generalni štab zahteval od Anglije za vso dobo evropske vojne samo 32 divizij. Leta 1918 nismo imeli nič manj kakor 85 angleških divizij in tedaj so bile z nami še Rusija, Italija, Japonska in USA, pa bi bili skoro za las izgubili vojno. Tudi BONNET, ki je bil tedaj zunanji minister, mi je izrazil svojo skrb. Malo pred izbruhom vojne je poklical k sebi dva častnika iz vodstva letalstva. Povedal jima je, da se bližamo vojni da pa bo kljub temu svetoval Poljakom, naj odstopijo koridor in Gdansk, čeprav bi si nakopali, kakor v primeru ČSR. očitek izdajstva. Raje kakor da. bi uničili svojo domovino, obenem bi pa bila Poljska vseeno razrušena. Oba častnika sta izjavila, da ne vidita nobenih razlogov za vojno napoved. Kljub temu je podvzel Bonnet še zadnji poizkus. Dne 31. avgusta mu je ob 13. telefoniral Frangois Poncet, ki je postal medtem poslanik v Rimu, da mu je grof Ciano nasvetoval posebno konferenco glede poljskega vprašanja. Italija tedaj še ni bila pripravljena, javno mnenje je bilo proti vojni. Bonnet je obljubil vse. Stopil je k DALADIERJU in ga poučil o resnosti položaja. Nasvetoval mu je, naj ga podpre na večerni ministrski meji, ko bo stavil italijanski predlog. Daladier je podporo obljubil, toda Bonnet ga je dobro poznal. Ministrski svet je naletel na odpor Daladierja, predlog je bil zavrnjen, stavljen pa nov, naj Nemčija in Poljska poravnata zadeve direktno med seboj. Naslednje jutro so nemške čete vkorakale na Poljsko... Dne 2. septembra se je oglasil v Bonne-; toveni kabinetu telefon. Bilo je ob 14. uri. , »Halo, tu Ciano. Pri meni sta Frangois Poncet j in sir Percv Lorraine. Mislim, da je še vedno i čas sprožiti vprašanje konference.« Bonnet je | obljubil, da ne bo naslednjega dne, 3. septembra, poslan noben ultimat Nemčiji. Francija je res čakala do 17. ure, toda dopoldne ob 11. je že Anglija napovedala Nemčiji vojno. Ob 11. je poklical Bonneta k telefonu lord HAL1FAX in dejal: »Poznam razloge, zakaj niste poslali ultimata že dopoldne, toda mi nismo dali grofu Cianu nobenih obljub. Dolžni smo, da pošljemo ultimat že dopoldne. Opoldne se sestane spodnja zbornica. Ce se tam pojavi premier brez Poljski dane obveznosti, se lahko primeri, da ga splošni odpor vrže..« »Tako se je začela vojna, ki je bila, kar se Francije tiče, že spočetka izgubljena. Nismo imeli dovolj letal, ne tankov, ne protiletalskih topov, ne tovarn za vojno industrijo. Vojna je tudi bila za nas vnaprej izgubljena, ker nam je poslal zaveznik le majhno vojsko in ni bil v stanu, skoro izpopolniti njene vrste z mogočnimi ljudskimi silami, s katerimi razpolaga,« zaključuje Maurois svoje poglavje spominov na usodne dneve francoske tragedije. I j | neguje zobe z zobno kremo f GOSPODARSKA BILANCA SLOVENIJE Slovenija, ki ima le okoli 8 odst. vseh prebivalcev v državi, plačuje okoli 16 odst. vseh državnih dajatev. Letos pa bo Slovenija plačala za kruh okoli 200 milijonov dinarjev več kot prejšnja leta in za žito in mlevnino ter za zadevne zaradi višjih cen zvišane državne dajatve bo šlo iz Slovenije vsaj 170 milijonov dinarjev več kot preteklo leto, če tudi ne upoštevamo zaslužka slovenskih mlinov in slovenskih trgovcev, ki bo znesel kakšnih dobrih 20 milijonov din. Omenjenih 170 milijonov din bo prišlo v prid južnim žitnim pokrajinam in pa državni blagajni. (»Slovenija« št. 40) Izjava belgijske vlade v emigraciji V dopisu iz Londona javlja »Neue Ziir-cher Zeitung«, da je sprožilo zanimanje sveta stališče belgijske vlade v emigraciji. V Londonu bivajoča belgijski finančni minister Gutt in kolonialni minister Blee-sohawer sita imela po raddu nagovor na vse Belgtijce, v katerem sta izjavila, da bo belgijska vlada v Londonu nadaljevala boj do skrajnosti ob sitrani Velike Britanije. Podobno izjavo pripravlja ministrski predsednik Pierlot iz Francije, toda vlada v Vichvju mu ni dala dovoljenja. Španska vlada je na »nekaivalir- ski način«, kakor se izražajo »Times«, odklonila prevoz Pierlota in bivšega belgijskega zunanjega ministra Spaaka iz Francije v London. V Londonu tudi zatrjujejo, da »kralj Leopold odklanja nekatere želje okupacijskih oblastev ter se ravna zato z njim še dalje kot z vojnim ujetnikom«. »Times« dostavljajo, da »je kralj opustil nekatere slabe vtise, ki jih je prvotno imel ob kapitulaciji. Belgijski Kongo bo deležen podobnih privilegijev kakor Francoska Ekvatorialna Afrika, ki se je pridružila De Gaulleovi’ akciji.« Gospodarska sila snujočih se blokov Po statistiki, ki jo je nedavno prinesel list „New York Times", je gospodarska sila posameznih velesil v pogledu surovin, prepotrebnih za vojno, naslednja: USA V. Br. Neme. It. Jap. v milij. ton na leto: premog 546.1 268.0 67.7 0.4 3.7 železo 43.3 7.7 12.5 0.7 1.1 jeklo 57.3 10.2 16.0 2.3 2.3 v milij kg: cement 31.0 4.5 5.1 3.1 3.3 elektr. energija 102.8 13.8 11.9 9.1 10.6 V ospedje slopa dejstvo, da sta Japoiir ska in Italija v pogledu nekaterih najpo- trebnejših surovin za vojno zelo navezani' na tujima Nasprotno pa ima blok anglosaških držav že doma, brez kolonij, velika rezerve surogalov. Nemčija je v mnogem pogledu v zlati sredini, pridobila je v okupiranih krajih nove rezerve ter ji prihaja zelo prav tudi sovjetski dovoz. Poživitev trgovine z Japonsko pričakuje Italija. Italijanska Vzhodna Afrika.je že 1938 izvozila na Japonsko blaga v vrednosti 4.3 milijona lir, uvozila pa za 8.9 milijona lir blaga, največ tekstilij, še večje poživljenje si Italija obeta, če se ji posreči zagospodariti nad Suezom. »Naš življenjski prostor se more izgubiti samo v krvi«, piše »Delo«, glasilo dr. L. Markoviča. »Jugoslavija ni bila stvorjena za zeleno mizo v Versaillesu, nego je delo in volja jugoslovanskega ljudstva. Njene meje so napojene s krvjo in zgrajene s kostmi junakov, ki so dali svoje življenje v balkanskih vojnah in v svetovni vojni. • Naše državne meje so tudi nacionalne. Kakor mi nimamo podjarmljenih državljanov, tako tudi m! nočemo biti podjarmljeni. Jugoslavija je naša krvava tekovina, naš davni sen, ona je naš življenjski prostor, ki je bil s krvjo pridobljen in ki ga je mogoče izgubiti spet samo v krvi.« — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna „Franz-Josefova“ grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce* zaželeno odprlje in s tem Irajno polajša-nje. Zahtevajte povsod „Franz-Josefovo“ vodo. Reg. po min. soc. pol. in 'n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35. Vetrnjaki in vetrnjaštvo »Delavska politika« piše o raznih gibanjih, ki so pri nas vsiljevala ljudem svojo modrost. Vodje teh gibanj da so že bili vse, samo socialisti ne. »Kakor so najprej goreli za najhujše nacionalno edinstvo, so z istim obrazom drugi dan iznašli »samoopredeljenje do odcepljenja«; od neizprosnega in nepomirljivega »razrednega boja« so zahtevali čez noč prehod v brezrazredno politiko; iz poveličevanja absolutne internacionale so naenkrat zatrobentali: ne internacionala, temveč »Slovenec sem!« Niso se pa dobro naučili te pesmi, že so zabobnali: kaj Slovenci, hej Slovani! Komaj so se dobro zaleteli v tekmo s slovanstvom, je bilo že dano strogo povelje: slovanstvo pod klop, živijo demokracija! Nismo se še utegnili načuditi novim demokratom, ki so hoteli biti demokrati čez vse, so nam že oznanili: proč z demokracijo, to grdo potvaro angleških lordov, proč z demokracijo, ki je sploh ni, živijo On, skrivnostni, vsemogočni On! Kaj gibanje, kaj dneva trud, čemu prosveta in organizacija, čemu vse skupaj, ko vse odreši On! In zgodilo se je že, da ti je trdil tak veternjak, da med On in On ni razlike razen v imenu. Pa nikar ne mislite, da se pri »Njem« ta pesem neha, ne, ta burka je brez konca«. Iberija- prag ameriških čet ob vstopu v vojno? Interesi USA na edini zamorski svobodni republiki v boju za novi red v Afriki Listi so prinesli vest, da nameravajo USA organizirati iz svojih črncev posebno zamorsko vojsko. Znano je, da biva v južnih državah USA blizu 13 milijonov črncev, ki se naglo plode. Iz njih lahko postavijo Zedinjene države prav močno vojsko. Ameriški črnci so krepke rasti, sorodni Senegalcem, ki tvorijo najmočnejše jedro francoske kolonialne vojske. Saj izhajajo njih predniki iz Afrike, od koder so jih pred stoletji prepeljali v Ameriko. Narod, kj dela večinoma po plantažah, a je v življenju USA dosegel tudi visoko kulturno stopnjo, prispeva tako nehote k dejstvu, da utegnejo Zedinjene države v primeru vstopa v vojno prav zaradi njih odigrati še vidno vlogo v bojih za posest Afrike. Tam, kjer afriška zahodna obala zavije proti vzhodu, leži edina svobodna in samostojna zamorska republika na svetu, Liberija. Na tem koščku afriške zemlje, ki objema 95.400 knr prostora, je naseljenih nekaj nad poldrug milijon ljudi, med njimi je komaj 500 belcev. Vlado imajo v rokah ameriško-liberijski črnci, potonioi nekdanjih ameriških zamorskih sužnjev. Njih število dosega nekako 12.000 duš in počasi raste. Je to vladajoči razred, ki se opira na 40.000 krščanskih domorodnih črncev in mešancev. Imajo na zunaj polituro civilizacije. Muslimanov je v deželi nekaj nad 300.000, pretežna večina ljudi še malikuje. Liberija je bila ustanovljena 1822, leta 1847 so ji Zedinjene države ameriške priznale samostojnost. Deli se na devet provinc in en vladni distrikt z glavnim mestom Monrovio. Tu stoje po večini lesene hiše v slogu južnih držav USA. Po ustavi iz 1. 1844 ima izvršilno oblast predsednik, ki ga volijo na štiri leta. Republika jrna zbornico in senat, volivno pravico imajo le moški in ženski potomci iz Amerike priseljenih črncev. Belci smejo kupovati zemljišča samo z dovoljenjem vlade. li na videz brezpomembni podatki o edini neodvisni zamorski državi na svetu pa imajo še drug pomen. Liberija je še vedno pod varstvenim očesom USA, ki jo smatrajo kot svoje pollnteresno področje, kamor se odtaka odvišni črno. polti rod na jugu držav. In ker so Zedinjene države ponovno izjavile, da se zanje začenja bojišče, v primeru vstopa v vojno, na zahodnih evropskih in afriških obalah, je za portugalsko obalo Liberija oni kraj, kamor bi ameriške pomorske in kopne sile najprej težile. Od tu se proži eventualnemu anglosaksonskemu sodelovanju v zvezi z akcijo generala De Gaullea, ki se je pravkar izkrcal v zalivu Kameruna, velika možnost razvoja fronte na sosedna afriška področja^ na sever h Gibraltarju in na, za današnje pojme ne mnogo oddaljene vzhodne predele Arflke. Francoska afriška posest, angleške kolonije na črni celini ter Belgijski Kongo bodo tako dobili vrstnika v vojni, ki se napoveduje za novo razdelitev Afrike. Obala Liberije je najbližja južnoameriški celini in USA so zelo zainteresirane, da se tam ne vgnezdi njim nevšečni vpliv, ki bi se utegnil razširiti tudi na ameriški kontinent. SCako Je Churchil na lastno odgovornost postavil prve tanke na francosko bopšee Nekaj pripomb k napovedi, da pripravlja Angiija nove Sanke • velikane VVinston Churchill, sedanji angleški ministrski predsednik, je bil med svetovno vojno prvi lord admiralitete. V svojih spominih piše, kako se je moral trdovratno zavzeti, da je dosegel izdelavo prvih preprostih tankov in povzročil z njimi pravo presenečenje na bojišču. Primer je tembolj zanimiv, ker vedo zadnja poročila iz Anglije povedati, da »se tudi zdaj pripravlja pod Churchillovim vodstvom nova vrsta orožja, tank — velikan, ki bo iznenadil vsa pričakovanja vojaških strokovnjakov.« Churchill piše: »Težke havbice, ki smo jih v začetku vojne spravljali s strelivom na bojišče, smo prevažali s pomočjo tankov — traktorjev. Osem velikih traktorjev je bilo treba, da smo postavili takšne težke topove na svoja mesta. Ko mi je admiral Bacon pokazal nekaj fotografij teh impozantnih nestvorov, sem takoj pripomnil, ali bi jih ne bilo mogoče s topovi in nekaj moštva vred pognati v sovražne črte in še dalje. Kot rezultat nato nastalega preizkušanja mi je pozneje pokazal Bacon nekak most, s pomočjo katerega bi bilo mogoče spraviti velike tanke-traktorje preko rovov. V začetku novembra 1914 sem naročil Baconu, naj sestavi takšno konstrukcijo ter jo predstavi siru Johnu Frenehu in lordu Kitchenerju. Dne 13. februarja 1915 smo bili navzoči pri manevriranju. Model se nam je dopadel in ukazal sem, izdelati 30 takšnih tankov-traktorjev. Kasneje je bila konstrukcija zavržena, ker ni mogel traktor preko tri čevlje visokega zidu. Oktobra istega leta je generalni štab v Franciji znova javil, da bi bilo podobno orožje zelo dobrodošlo. Polkovnik Swan-ton je predložil nov model, in takšno kombinacijo traktorja in kasnejšega tanka sem izročil ministrskemu svetu, naj jo odobri. Na traktor naj se vmontirajo strojnice in prilagodi prostor za moštvo. Uporabljeni ponoči, bi ti traktorji ne trpeli pred artilerijskim ognjem, gosenico i pogon bi jim pomagal preko zaprek. Trideset do petdeset takšnih strojev, postavljenih tajno na fronto, bi lahko zaneslo zmedo v sovražne vrste. Strojnice in ročne granate, vržene iz traktorja, bi krčile pod pred seboj. Za traktorji naj bi Nemški naseljenci v novih krajih Nemčija je naselila v priključenem vzhodnem poljskem predelu, posebno v vartski župi, številne nemške kmečke družine. Med njimi je 2500 baltskih in 12.500 družin iz vzhodne Galicije in Vo-linije, ki so se izselile po pripojitvi tega ozemlja SSSR. Ce upoštevamo znano rodovitnost družin nemških kolonistov na vzhodu in vzamemo, da so imele najmanj pet članov, dobimo skupno 75.000 nemških kmetov, ki so naseljeni na novih tleh. V bodoče pa pričakujejo vrnitev kakih 30.000 iz Cholma in Lublina. Popolnoma pa poudarjajo, da so že pri sedanji izvedbi selitev in naselitev pridobili bogate izkušnje, ki bodo prav koristne pri bodočem načrtnem delu in razvoju novih naselij. Sir Arcibald Wawel vrhovni poveljnik britanskih čet na Bližnjem vzhodu, je Škot-velikan, ki je v prvi svetovni vojni izgubil eno oko, zato nosi monokelj. Je častnik zelo modernih nazorov in meni, da mora vsak pravi častnik biti nekaj hazarderja. Wawel je za svoj visoki položaj relativno še mlad mož. Njegov oče in ded sta tudi bila generala. Bližnji vzhod pozna do potankosti. Leta 1914 je kot preoblečen potnik, malo pred izbruhom vojne, tajno romal v Meko in Medino. Mož dobro pozna tudi ruske prilike, govori izvrstno ruski. Pod carjem in še kasneje, v Stalinovem režimu, je prepotoval Rusijo, boril se je tudi na Kavkazu pod velikim knezom Nikolajevičem proti Turkom. Na povratku iz zadnjega bivanja v Rusiji ni mogel prehvaliti »velikega napredka rdeče vojske v duhovnem in tehničnem pogledu«. potem pritisnila pešadija v naskoku na nož. Treba je delati naglo, odbor inženirjev naj razmišlja o tem, ker bi nas utegnili Nemci prehiteti. Načrt je bil predložen lordu Kitchenerju, ta ga je izročil načelniku artilerije. Tu je obtičal v miznici in ni zagledal več belega dne. Tedaj je začela Velika Britanija z dar-daneiskimi operacijami. Admiraliteta je imela polne roke dela. Dne 17. februarja me je pozval vojvoda VVestminstrski na kosilo. Tu sem znova sprožil zamisel »oklepnih ladij na suhem« in res je bil kmalu nato sestavljen organizacijski odbor. Ta je izdelal do 20. marca dva tipa, eden se je premikal s pomočjo velikih koles, drugi pa kot gosenica. Na svojo odgovornost sem naročil šest takšnih tankov na kolesih in 12 z goseničnim pogonom. Izdatke za izdelavo^ blizu 70.000 funtov šterlingov, sem prevzel na svoj osebni riziko, obvestil nisem ne admiralskega ne ministrskega sveta o tem. kaj se pripravlja. Tako so prišli spretno izpopolnjeni tanki na francosko bojišče in zadali v prvem svojem nastopu v ve-1 likih bitkah ob Sommi, posebno pri Cam-braijn hud udarec nasprotniku.« Sovjeti o USA in volni v Evropi Moskovska »Krasnaja zvjezda« piše med drugim: »USA imajo vse, kar je treba za vodstvo vojne: nafto, jeklo, tehnične možnosti, živo silo, in to v ogromnih količinah. USA se pripravljajo na vojno, značaj Monroeve doktrine se naglo modernizira v smislu »Amerika severnim Američanom«. Od začetka vojne odstra-njajo USA iz latinske Amerike svoje konkurente. V vojno hočejo poseči šele na kraju. Anglija naj se drži toliko časa, dokler USA ne zberejo svojih sil. Preko Atlantika gredo zdaj ogromne monžine blaga.' Fordove tovarne delajo noč in dan, proizvajajo 50.000 avtomobi- lov, od katerih jih bo šlo 10.000 v Kanado, 40.000 v Anglijo in druge dele brdskega imperija. Izvoz goriva za letala je v glavnem naperjen proti Japonski in Nemčiji, ki jo smatrajo v Washingtonu za nevarnega nasprotnika. Nemčija je dobivala tekoče gorivo iz Teksasa s posredovanjem Španije, in iz latinske Amerike. Zdaj je ta dovoz očividno ustavljen. jasno ie, da se USA pripravljajo na vojno. Novi kandidat za predsednika, naj bo izvoljen eden ali drugi, bo šel po Wil-sonovi poti. S tem računajo tako v Angliji kakor v Nemčiji.« nWolkenrontger , nova Iznajdba nemške letalske tehnike Kakor poroča »United Press« z Berlina, je dobilo,nemško letalstvo novo iznajdbo: posebni miniaturni daljnogled, ki omogoča pilotu, da* vidi v razdalje tudi skozi najbolj gosto meglo. Letalo ostane skrito protiletalskim baterijam na zemlji, dočim se pilotu nudi skozi prizmo najlepši razgled na vse, kar se dogaja pod njim. Priprava, nazvana »Wolkenrontger«, je mon tirana pri pilotovem sedežu v letalu. —- Edini znak, ki loči takšno letalo od ostalih je, da ima sprednji del pobarvan z živahnimi barvnimi pasovi. V teh je posebna kemična sestavina, ki služi daljnogledu kot vodnik skozi meglo. • Običajno uporabljajo svetlorumeno, pa tudi rjavo, modro in rdečo barvo. Iznajdba spominja v svoji zasnovi na vlogo infrardečih žarkov pri izdelovanju svetlejših tonov fotografskih slik. Aparat, ki ga je sestavil vodja tehnokemičnega instituta tehnične visoke šole v Charlottenburgu, prof. dr. Leon Ubbelohde, je zelo kompliciran in je le del profesorjevih pomočnikov poučen o njem. Piloti nimajo pojma o nastanku aparata, inštruktorji profesorja ■ jih seznanijo le z ravnanjem z njim. Kadar je letalo v gosti megli nad Londonom, opozori inštruktor pilota, kako naj išče sovražne baterije, da se jim iz- ogne, predvsem pa, da ne zaide med mreže zapornega balona. Ko ima cilj izbran, požene pilot svoj stroj z živo pobarvanim kljunom strmoglavo navzdol, medtem ko se mehanik pripravi, da odvrže bombe. Čim je delo opravljeno, se dvigne letalo spet naglo kvišku v meglo in izgine v njej. Poročevalcu »United Pressa« v Berlinu niso hoteli povedati, -če je to ono skrivno orožje, o katerem je govori! Hitler v prejšnjih mesecih. Dostaviii so še, da bodo ti »Wolken-rontgerjf« odigrali pomembno vlogo v bližnjih mesecih, ko bo gosta megla legla nad vcliko-britanske otoke. Varšava postaja nemško mesto, piše v dopisu iz poljske prestolnice »11 Piccolo di Trle-ste«. Leta 1921. je imelo mesto 900.000, pred. nemško okupacijo 1,300.000, duš, zdaj bo skoro imelo že dva milijona prebivalcev. »Veliki trga Adolfa Hitlerja, nove stavbe in življenje v mestu kaže, da postaja Varšava nemško mesto. Saj je v zgodovini že pripadala Prusiji, preden je bila priključena Rusiji. Okupacijske oblasti so v marsičem dvignile prej obubožan poljski narod k novemu življenju.« Zunanji dopisniki listov v Moskvi ne dobivajo več provincijskili listov, iz katerih so črpali dolga leta zanimiv material^za tujino. Uprave listov so jim vrnile naročnino, češ, da imajo dovolj naročnikov. Tako so dobili dopisniki nazaj naročnine listov iz Vladivostoka, Habarovska, Sverdlovska, Kijeva. Murmanska, Leningrada in Tiflisa, javlja »United Press«. Sijajno izobrazbo naše vojske, udarno silo pehote in vztrajnost v maršu, izredno hladnokrvnost poveljujočih častnikov, sijajno upravljanje generala Mariča, izredno mirno dela štaba, brez razburjenja, vse to so pokazali zadnji manevri zagrebške garnizije v okolici piše »Hr-vatski Dnevnik«, ki je v celoti poln hvale velikemu napredku naše vojske. Politična živahnost v Beogradu. S prihodom dr. Mačka, v Beograd se nadaljujejo živahna posvetovanja med posameznimi člani vlade. Opoldne je bila v kabinetu Cvetkoviča dolga konferenca, ki je trajala do 13.30. Minister dr. Budisavlje-vič je sprejel v daljšem razgovoru bivšega radikalnega poslanca Mito Dknitrije-viča. Trgovinskega ministra dr. Andresa so pa obiskali grški poslanik, nemški generalni konzul ter evangeljski škof iz Zagreba dr. Popp. Krivda za položaj, v katerem brodimo, je kolektivna ter organsko izvira globoko iz vsega našega kulturnega in političnega početja zadnjih desetletij. Obnašali smo se od rokoborskih društev do akademij v državno-organizatoričnih stremljenjih, kot da baš za nas edine na svetu velja bdi zakon dela in logike. — (Dr. ing. Črtomir Nagode v 8.—9. štev. »Misli in dela«.) Kultura Cyrana de Bergeraca pot in padec z lune K nocojšnji otvoritveni premieri v mariborskem Narodnem gledališču Ce ne že prej, prav gotovo pa v 14. prizoru 3. dejanja, bodo tisti, ki še niso slišali in videli te največje francoske zgodovinske herojske komedije izza dobe Ludvika XIII., priznali opravičenost zgornjega, na videz čudnega naslova. Ed-monda Rostanda junak Cyrano namireč v usodnem trenutku res tako pade z drevesa, kakor da je priletel naravnost z lune na zemljo pred grofa Guicha, ki ves presenečen vprašuje: »Od kod je pal ta človek?« — »Z lune!« mu odgovori Cy-rano, ki nato pripoveduje fantastično zgodbo o njegovem potovanju na luno in vrnitvi na zemljo. O tem potovanju kakor tudi o republiki na sbneu, je Cyrano tudi izdal posebno delo. Iz te »Poti na luno« je skoro 200 let pozneje Edmond Rostand napisal ozir. spesnil svojo heroično komedijo z naslovom svojčas resnično živečega junaka. Krstna predstava 28. dec. 1. 1897. v Parizu je avtorju čez noč prinesla svetovni sloves, ki se je tri leta pozneje še bolj utrdil s senzacionalnim živalskim epo-som »Chanteolaiire«. Popolnim novincem v Rostandovih delih, zlasti pa v tej veličastni komediji, morda še najbolj primerno predstavimo junaka s tem, kako se na koncu 5. dejanja sam predstavi, ko si tik pred herojsko smrtjo postavlja nagrobni napis: »Filozof, naravoslovec, glasbenik, rimač, sabljač, zrakoplovec, norčav, šegav zabavljač, ljubimec — a ne zase lovec. Tukaj počiva Harcule Savinien de Cyrano de Bergerac, ki ga prekosil ni noben, in vendar zadnji siromak ...« Pri odrskih delih z zgodovinskim junakom, kakor je Rostandov »Cyrano«, je za okvir, takega opozorila težka izbira: ali naj se javnosti predstavi original, ali avtor, ali le vsebina? Tu imate vsakega nekaj, kot kažipot do predstave, katere znamenita vsebina vabi z razkošno opremo vred k ponovnemu obisku. Izvirni junak Cyrano je bil v vsem velik: po postavi (posebno po svojem dolgem nosu), po svojih drznih izzivanjih in brezobzirnih izpadih na stranpotarje Resnice in Pravice, a vendar obenem tudi velik šaljivec, največji pa v svoji do zadnjega diha zatajevani in vendar tako prekipevajoči in'samega sebe žrtvujoči ljubezni do prelepe Roksane, ki je zaljubljena v lepega praznoglavca Kristijana, katerega izroča osebnemu varstvu pri tem silno, a tiho trpečega Cyrana. Ta izredna ljubezen nastopa v drugem, se stopnuje v tretjem in doseže višek v četrtem dejanju na bojišču, pri oblegovanju Arnasa, kjer umira cvet gaskonjskih kadetov, med njimi tudi Kristijan (med tem že kot tajno poročeni mož Roksane, ki ga obišče na bojišču), za katerega nosi Cyrano Roksani tako duhovita pisma, da se — misleč, da jih res piše Kristijan — nesmrtno zaljubi tudi v dušo svojega moža. Njena samoprevara pride na dan šele ob herojski smrti Cyranovi. Če bi v tej vsebini bogati, šumni in mestoma razposajeni komediji ne bilo nič drugega posebnega (pa je vse polno napetih dogajanj), so zaključni prizori petega dejanja, zlasti v umiranju Cyrana tako silni, da morajo pretresti dušo slehernega navzočega. Ta še večji duševni kot telesni velikan je moral Čakati skoro 200 let na njega vrednega moža, ki ga je v svoji res mojstrski ustvaritvi otel pozabljenju in ga s seboj vred poveličal v nesmrtne višine. Mi vemo, da je bil veliki mojster Edmond Rostand Cyranov sorojak, ki se menda le v enem bistveno razlikuje od svojega junaka: v srečni ljubezni, kar pa je — roman zase. Če ne sploh brez, vendar zelo malo pomemben bi bil širom kulturnega sveta proslavljeni »Cyrano« za nas Slovence, da nimamo i mi svojega velikega mojstra tudi v prevajanju — Otona Župančiča, Kdor pozna finese francoščine in pozna duhovito igranje izrazov skozi celo pesnitev te — tragični operi tako blizu stoječe — tragikomedije, se ne more dovolj načuditi bogastvu in krasoti tudi našega jezika. Človek ne ve, ali naj se bolj divi pevcu ali bolj pesmi — torej ali Župančiču ali našemu jeziku. Sploh pa: saj to ni prevod v doslovnerti smislu, marveč novo ustvarjanje istega gradiva. Učinek krasote našega jezika je tem mogočnejši, ker se celo dejanje odigrava v v e r-z i h in ne v prozi. — Zato ne snie biti nobenega zavednega Slovenca, ki ne bi bil vsaj enkrat navzoč pri predstavah »Cyrano de Bergeraca«! , Pa še eno mojstrovino imamo pred seboj: naše Narodno gledališče! Z upravo, ki ima pogum tako ogromno delo postaviti na tako majhen oder in pri takem gmotnem zapostavljanju, ter z obema režiserjema (Skrbinšek in Kosič), ki sta tako velikansko breme v inscenaciji, opremi in predstavi sami prevzela nase. To je kulturni dogodek v drami, kakršnega Maribor še ni doživel. -rc. Ne pozabi naročnine! Novice Gospodarski položaj v naši državi Nekoliko podatkov iz pravkar izdanega poročila Narodne banke Pravkar je oddelek za ekonomska proučevanja pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije odjavil »Razvoj narodne pri-vrede v Jugoslaviji januar-junij 1940«. S tem smo dobili podatke, ki vsaj deloma izpopolnjujejo vpogled v razvoj gospodarstva za prvo polletje 1940. Slika, ki nam jo nudijo statistični podatki, nedvomno ilustrira dejstvo, da se nahajamo v krizi, ki se vse bolj zaostruje. Proizvodnja pada,’ tako poljedelska, kot industrijsko-obrtna. Sicer se pri nas še ne vodi točna statistika o produkciji, vendar že oni podatki, ki se zbirajo in objavljajo, potrjujejo ugotovljeno dejstvo. O zmanjšanju poljedelske proizvodnje se je že dovolj pisalo. Sicer pa človeka najbolj prepričuje o tem uvedba brezmesnih dni, pomanjkanje vseh vrst žita, krompirja, olja itd. Kmet (mali in srednji) nima sredstev za obdelavo zemlje in gojenje živine. Temu so se pridružile letos Še razne vremenske neprilike itd. Končni rezultat vsega tega je, »da se letos ne more reči niti za eno poljedelsko panogo, da je dala dobre rezultate«, kakor točno ugotavlja poročilo Narodne banke. Pri industrijskih panogah se padanje proizvodnje najbolj čuti ravno pri najvažnejših: industriji hranil (mlini delajo le slabo, v kolikor tte delajo neposredno za izvoz, tudi v industriji mesnih izdelkov se je v drugem tromesečju 1940 že pojavil zastoj, tovarne olja odpuščajo delavce), tekstilni ‘industriji (število zaposlenih delavcev je'bilo v prvem polletju za 5.5% manjše od lanskoletnega), gozd-ft&žagarski industriji (zastoj, ki se je že ves čas opažal pri podjetjih, ki delajo za domačo porabo, se je koncem polletja pojavil tudi pri podjetjih, ki delajo za eksport, tako da se nahaja sedaj ta panoga v popolnem zastoju in celo državno podjetje »Šipad« ustavlja obrat), rudarski industriji (izvzemši kopanje lignita in rjavega premoga), industriji predelave 'esa, usnjarsko-čevljarski industriji itd. , "Velik je tudi zastoj v gradbeni delavnosti. Število delavcev, zaposlenih v teh industrijskih panogah, se stalno zmanjšuje. Se hujše je stanje obrtne proizvodnje. Kriza je, kar je čisto razumljivo, najbolj udarila obrtno proizvodnjo, ki je najmanj odporna. Zadolženost obrtnikov je ogromna, kreditov nimajo več, odjemalcev je vse manj, surovine in ostali režijski stroški pa so vse večji. ' Kriza se zaostruje tudi y denarstvu. Hranilne vloge so v mesecu juniju dosegle najnižji nivo 9.740 milijonov dinarjev pri vseh denarnih zavodih. To ima seveda za posledico, da denarni zavodi niso v stanju, kreditirati gospodarstva, ki ravno sedaj radi krize najbolj potrebuje kreditov. Krediti privatnemu gospodarstvu pa so zelo zmanjšani in padajo iz meseca v mesec, posebno dolgoročna posojila. Ker z druge strani tudi stari dolžniki niso v stanju vračati, je Poslovanje bank vse manjše. Krka se tudi v bančništvu, ki stvarno še ni izšlo iz stare krize, vse bolj zaostruje. Gotovine je vse manj, upnikov čedalje več. Seveda še v zvezi t vsem tem zmanjšuje tudi notranji promet in notranja trgovina. To stanje se odraža lepo na borzah. Se ono malo poslovanje, kar jim je ostalo danes v Času finančnega kapitala, ko so veliki koncerni prevzeli že večino borzah poslov, je sedaj zmanjšano. Dočim 36 n. pr. še latii. Junija znašalo poslovanje ? efekti (delnicami, Obligacijami posojil ’td) na vseh naših borzah 35 milijonov dinarjev, je letos padlo na 9 milijonov dinarjev. Tudi podatki o zuhanji trgovini kažeta da se kriza zaostruje. Uvoz strojev ■'e Padel za 20%, uvoz prevoznih sred-stev za skoraj 54%, uvoz kovinskih izdelkov za 70%, uvoz železniškega ma-teriala za 35% v prvem polletju letošnjega leta napram prvemu polletju lanskega leta, kar pač jasno priča, da je gospodarstvo v zastoju. Končno tudi kar tiče državnih finan vidimo, kako se kriza zaostruje. Poleg Povečanih dohodkov, ki bodo krili skoraj milijardni budžet za leto 1940/41. se je morala vlada zateči še k izrednim kreditom. Že od septembra pa do novega budžetskega leta, ki začenja z aprilom, so izredni krediti pri Narodni banki dosegli vsoto 2.755,450.000 dinarjev in sicer je 839,460.000 dinarjev od konca septembra posodila Narodna banka ministrstvu financ za javna dela, a 1.916,000.000 dinarjev je od konca decembra eskonti-rala bonov za narodno obrambo. Od aprila pa do konca junija je ta eskont naraste! na 3.787,000.000 dinarjev, torej za 1.871,000.000 dinarjev, kolikor si je vlada v teh treh mesecih morala izposoditi. Toda Narodna banka ni bila edini kredi tor vlade. Tudi od državne Hipotekarne banke si je vlada do kraja junija izposodila vsoto od 800,000.000 dinarjev. Skupaj vzeto se je torej vlada od septembra do kraja junija morala zadolžiti pri teh dveh bankah za ca. pet in pol miljard dinarjev. Poleg tega se je vpisovalo tudi štiri milijardno notranje posojilo za javna dela. Posledica te ogromne zadolžitve je bil velik porast obtoka bankovcev in velik skok cen. —sv. Zahteve zasebnih nameščencev Zveza društev zasebnih nameščencev je na svojem občnem zboru preteklo nedeljo sprejela sledečo resolucijo: 1. Država, banovina in občine, pa tudi ostali delodajalci naj storijo vse potrebno, da se omogoči preživljanje zasebnih nameščencev in njihovih rodbin, ki je postalo ogroženo zaradi velikega porasta cen življenjskim potrebščinam in zaradi nezadostnih prejemkov. V tem cilju je nujno potrebno, da se uvedejo draginjske doklade k plačam v sorazmerju s porastom draginje, minimalna plača za nameščence naj se zviša na 1600 din, izplača naj se enkratni nabavni prispevek, določi naj se davčna prostost za minimalne plače, za draginjske doklade in nabavne prispevke, uredi naj se aprovizacija pri vseh večjih občinah m podjetjih s sodelovanjem zastopnikov nameščencev, pokličejo naj se nameščenski zastopniki tudi v občinske proti-draginjske odbore, državna uprava naj organizira učinkovito kontrolo nad izvajanjem teh ukrepov in naj skrbi za učinkovito kaznovanje prestopkov. 2. Uvedejo naj se obvezne kolektivne pogodbe. 3. Uredi naj se enotno socialno zavarovanje zasebnih nameščencev, to je bolniškega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja ter brezposelne preskrbe, ki naj bo v dravski banovini organizirano v enem nosilcu. 4. čim prej naj se izvede novelizacija na-meščenskega pokojninskega zavarovanja, ki mora olajšati sedanje pogoje za pridobitev rentnih dajatev in ki mora zavarovati vse dejanske prejemke zavarovancev, 5. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja naj skupno z ministrom za šume in rude takoj izda uredbo o ureditvi medsebojnih odnošajev med rudarskim in name-ščenskim pokojninskim zavarovanjem v skladu z zahtevami nameščenskih organizacij. 6. Država naj krije deficit nameščenskega pokojninskega zavarovanja, ki je nastal zaradi prevzema bivših avstrijskih zavarovancev in zaradi valorizacije starih zavarovalnih premij. 7. Pokojninski zavod za nameščence v Ljub Ijani naj priskoči na pomoč onim svojim rentnikom, ki imajo najnižje rente. S. Skrajša naj se redni zakoniti delovni čas za nameščence in obvezno naj se uvede angleška sobota, zakonito naj se uredi odškodnina za delo preko rednega zakonitega delovnega časa. 9. Uredijo naj se medsebojni odnošaji med bratovskimi skladnicami in med Trgovskim, bolniškim in podpornim društvom glede onih zavarovancev, ki so bolniško zavarovani pri obeh ustanovah. 10. Prepreči naj se izselitev industrije iz dravske banovine. Zadružna ustanova javnih nameščencev in draginja Upravni in nadzorni odbor Zveze na-bavfjalnih zadrug v Beogradu sta na skupni seji razpravljala o današnjem stanju državnih nameščencev z ozirom na naraščajočo draginjo. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da naj se poveri sistem preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami zadružnim ustanovam. Del kapitala, ki bo služil za\ financiranje aprovizacij, naj se odstopi zadrugam potrošnikov in njihovim zvezam, pri sestavljanju uredb o preskrbi prebivalstva pa naj se zahtevajo tudi nasveti od predstavnikov potrošnikov, ki so organizirani v zadrugah. Dober pridelek sladkorne pese Letošnji pridelek sladkorne pese je večji od lanskega. skoro v vseh evropskih državah; edino v Danski, Švici in Angliji je proizvodnja znatno nižja, kar je predvsem posledica vojnih prilik v Evropi. Jugoslavija je letos pridelala 130.000 ton sladkorne pese, dočim je lanska proizvodnja znašala 119.246 ton. Letošnja kampanja sladkorne pese pri nas je že v teku. Letošnji pridelek sladkorja bo popolnoma zadoščal za kritje domačih potreb. Merodajni krogi se bavijo z načrti, Pismo uredniku G. urednik! 2e večkrat sem čitala v Vašem listu razne pritožbe ljudi o draginji, slabih plačah in dr. Vsa čast Vašemu cenj. listu, da se tolikokrat zavzamete z ostrimi besedami za razne trpine vsemogočih slojev. Dovolite torej, da se še jaz pritožim nad svojim neznosnim položajem. Sem žena državnega uradnika. Živimo na vasi. Z možem in dvema otrokoma. Smo živeli polnih pet let z borno plačo 1200 din. Od gumba na obleki do krompirja je treba vse kupiti in to mnogo dražje kakor v mestu (če ti hoče kmet sploh kaj prodati). Garam od zgodnjega jutra do večera. Mislim pri tem naglašati naporno delo žene, matere in gospodinje, ki si ne more privoščiti gospodinjske pomočnice. In uspeh. Sem pri gospodinjski knjigi: računam in spet računam. Plačilni dan — mož položi na mizo skromno plačico. Moj proračun je sle-deč: trgovec SOO,— din mlekarici * 100,— „ razna odplačila 100,— „ možu za cigarete in žep 200,— „ skupni izdatki tora j 1.200,— „ Kje je sedaj denar za obleko, obutev, zdravnika, časopis itd. Pri tem mi prihajajo zlobne misli. — Saj res moje plače ni. Popolnoma so pozabili name. Moje delo ne računajo. Ali je človeška zajed-nica mislila name, ko sem ji rodila dvoje življenj, ki jim bodo nekoč gotovo zvesto služila? Ali se zaveda mojega dela, polnega pomanjkanja in truda. Mar nismo tudi me žene - gospodinje vredne primerne podpore vpričo take bede, ki nam grozi? Ali nas mogoče smatrajo za manj vredna bitja, da nas tako popolnoma prezirajo, kakor da sploh ne bi obstojale? Ali ni mati — gospodinja temelj najmanjše celice človeške družbe - družinice? Kaj odgovorne činitelje ni strah, da bi se ti temelji porušili in bili propast vsega javnega življenja? Zato dajte tudi nam priznanje in za naše patriotsko delo tudi primerno plačilo! — Naročnica. ustanoviti nove sladkorne tovarne, kar bi bilo zlasti aktualno za banovino Hr-vatsko. Z letošnjim pridelkom sladkorne pese je naša država na devetem mestu DODELJEVANJE UČITELJEV Na podlagi odredbe prosvetnega ministra dr. Korošca se bodo v teku letošnjega šolskega leta lahko dodeljevali učitelji na delo v druge kraje, kjer so šole zaradi pomanjkanja učiteljev zaprte. Dodelitve bodo lahko trajale več kakor tri mesece, učitelji pa ne bodo imeli pravice do dnevnic. Ko bodo ta mesta za stalno zasedena z novimi učitelji, se 'bodo dodeljei učitelji lahko vrnili na svoja stara mesta. w Se nekaj o skupni vzgoji na srednjih šolah O vprašanju skupne vzgoje fantov in deklet na srednjih šolah smo že večkrat pisali. Javnost in prizadeti starši se za ta problem močno zanimajo, zato je potrebno, da ga vsestransko osvetlimo. Danes prinašamo o tem članek znanega pedagoga. Naši dnevniki so prinesli poročila o odmevih, ki ga je imela odločba prosvetne oblasti o ločeni vzgoji dečkov in deklic na srednjih šolah v javnosti in pri prizadetih. Tako odločitev je izdala prosvetna oblast za ljubljansko klasično gimnazijo že za šolsko leto 1939-40 in je ustanovila na II. drž. realni gimnaziji poseben klasičen oddelek za deklice. Ni nam pa znano, ali je prosvetna oblast svoje mišljenje v tem pogledu izpreme- tiila ali je posegel vmes kak drug vpliv: v rednem roku za š. 1. 1940-41, so bile k sprejemnemu izpitu za I. razred na ljubljanski klasični gimnaziji pripuščene tudi deklice. Prosvetna oblast je ukinila koedukaeijo tudi nb meščanski šoli v Škofji Loki, tako da morajo pošiljati starši deklice v škofjeloško samostansko meščansko šolo, ako se hočejo izogniti stroškom šolanja izven svojega bivališča. Odlok je izvedljiv samo v krajih, kjer je več šol istega tipa. Prišel je po začetku pouka, ko so se starši že preskrbeli z učnimi knjigami. Pri natrpanosti naših srednjih šol bodo hodili otroci iste družine deloma predpoldne, delome popoldne v šolo, kar ni dobro niti v vzgojnem niti v gospodinjskem pogledu. Prosvetno ministrstvo je sicer delilo v Celju gimnazijo v dva zavoda, enako tudi lil. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. S to delitvijo se pa glede prostorov ni doseglo ničesar, le administracija je olajšana, ker sta pod isto streho dva direktorja. V Ljubljani je najela tudi prosvetna oblast prostore na periferiji mesta v salezijanskem samostanu na Rakovniku, ki ima že dolgo precej močen srednješolski internat. V te prostore je prišlo nekaj razredov I. drž. realne gimnazije. Ta zavod je s tem na prostoru pridobil, salezijanci pa imajo gimnazijo v svojih prostorih. Dobijo pa tudi najemnino, jasno je, da je vprašanje novih srednješolskih stavb neodložljivo. Tudi vprašanje učnih knjig je pri nas pereče. Šolska tiskana izvestja vsebujejo med drugim sezname učnih knjig. Kdor jih pregleda, ugotovi lahko, da niso uvedene niti v istem mestu na enakih tipih iste učne knjige, kaj šele v vsej dravski banovini! če hoče oče iz tega ali onega razloga prešolati med letom svojega otroka na istovrsten zavod v istem mestu, mora vedno računati s tem, da bo moral kupiti tudi nekaj novih učnih knjig. Letošnja izvestja pričajo celo o tem, da so se zamenjale učne knjige, ki so veljavne za dva ali več razredov. Pri tej politiki z učnimi knjigami je najbolj prizadet državni uradnik, ki mora večkrat proti svoji volji menjati službeno mesto in po katerem sedanja draginja med vs.emi stanovi najbolj bije. Prosvetna oblast dravske banovine bi morala na vsak način poskrbeti, da bi imeli v njenih mejah istovetni zavodi za iste predmete iste učne knjige, ki bi se ne smele menjati, dokler jim ne poteče rok odobritve, izvzemši če bi naklada prej pošla. S pedagoškega ozira ne moremo biti za koedukaeijo, t. j. skupno šolanje dečkov in deklic po istem načrtu in istih učnih knjigah. Miselni razvoj in dozorevanje obeh spolov je namreč različno. Praviloma bi morali imeti za deklice posebne srednje šole z ženskemu razvoju in ženski miselnosti prilagojenim načrtom in s temu odgovarjajočimi učnimi knjigami. Te šole bi pa morale biti enakovredne z onimi za moške glede nadaljevanja študij in glede pravice do raznih služb. iTega gotovo dandanes nihče ne namerava, da bi s karšnimikoli ovirami skušal kratiti enakovrednost ženskega spola in pritisniti vse ženske k ognjišču in metli. Srednjeveški nazori, še lahko žive za zidom, v sedanjem življenju ne pridejo več do veljave. Ker se pa prosvetna oblast ni lotila vprašanja koedukacije s te strani, so jo vodili pri njeni odločitvi drugi razlogi, in to moralni, ker drugih ne moremo najti. V tem pogledu pa kaže praksa, da skupno šolanje dečkov in deklic ni rodilo nič več nemoralnosti kot ločeno. Nasprotno si upam trditi, da vpliva celo dobro. Dečki in deklice se navadijo drug na drugega in tudi dorasli v medsebojnem občevanju ne mislijo na to, da so različnega spola. Bližina deklic, njihova naravna mirnost, dostojnost in milina vplivajo na vedenje in govorjenje dečkov. V učenju in znanju nočejo zaostajati deklice za dečki, so stremljive 1n pridne, dečkov je pa sram, da bi bili slabši učenci kot njihove sošolke. Tako je mešan razred navadno discipliniran in njegov učni uspeh zadovoljiv. Velja pa to le, če je številčno razmerje med dečki in deklicami tako, da ni deklic znatno več.J{jer je dečkov v mešanem razredu malo, se čutijo osamljeni in kaj radi izgubljajo veselje do učenja. Pozabiti tudi ne smemo, da so učenci in učenke v srednješolski dobi pod nadzorstvom šple in pod skrbjo staršev, medtem ko se po srednji šoli neha šolsko nadzorstvo in tudi mnogo staršev ni več s svojimi otroki v tako tesnem stiku kot prej. .Mladino vabi in razburja vse, kar se ji prikriva, za čemer sluti nekaj posebnega. Kar pozna, to presoja tudi ona s treznega stališča Življenje uči, da ne varujejo greha do vrha zapeti vratovi in ne dopetna krila, prav tako pa tudi ne razne pregraje, ampak samo pametna vzgoja. X. Maribor Strogi ukrepi proti kopičenju živil Ban dravske banovine je poslal vsem okrajnim načelstvom okrožnico glede prodaje življenjskih potrebščin, s katero prepoveduje prekomerno kopičenje živil in ustvarjanje privatnih zalog. Ta odredba določa: 1. Producenti iri trgovci' smejo svojim strankam racionirati prodajo blaga v količinah, kakor to ustreza njih dosedanji potrebi, ki so jo krili pri dotičnem produ centu ali trgovcu. 2. Konsumentom, ki niso stalni odjemalci dotičnega producenta ali trgovca, se prodaja blaga tudi racionira, in sicer primerno količinam, s katerimi razpolaga producent ali trgovec, vpoštevaje pri tem dobo, v kateri bo mogel nabaviti novo blago. 3. To racioniranje - se nanaša na vse predmete, ki spadajo ali bodo spadali pod kontrolo cen v smislu uredbe o kontroli cen. 4. Trgovci ne smejo razširjati med nakupovalci vesti, da bo določenega blaga sploh zmanjkalo, ali da se bo podražilo in jih s tem navajati na čezmerne nakupe. Sklepi pekovskih pomočnikov V četrtek so v svojem lokalu v Vetrinjski ulici zborovali mariborski pekovski pomočniki. Sklenili so, da se bodo točno držali zakona in da ne bodo začeli z delom pred 4. uro zjutraj. Pretekli torek je bila pri banu dr. Natlačenu de- legacija pekovskih pomočnikov iz vse Slovenije in zahtevala, da se uredba ne izpremeni, kakor z ahtevajo pekovski mojstri. Ban je delegacija obljubil, da bo upošteval njihove zahteve. V vlaku je rodila MALI BESARABEC SI JE IZBRAL MARIBOR ZA ROJSTNI KRAJ Včeraj zjutraj se je primeril v Mariboru zanimiv dogodek. Skozi naše mesto . redno vozijo transportni vlaki z besarabskimi Nemci. Tako je bilo tudi včeraj, le da je ta vlak dobil v Mariboru novega potnika novorojenčka. V vlaku je bila tudi 23 letna Johana H e i n t i c h, ki se je kljub blagoslovljenemu stanju odločila za dolgo pot iz Be- sarabijo v Nemčijo. Vesel dogodek je bil v Mariboru, kjer je povila zdravega in krepkega sina, ki je v vlaku prijokal na svet. Mladi materi so takoj priskočile na pomoč spremljevalke nemškega Rdečega križa, ki so sprejele novega »Mariborčana« v svoje varstvo. Mali Besarabček je s svojo materjo kar nadaljeval pot v Nemčijo. Orkestralni odsek GM je zboroval Orkestralni odsek Glasbene Matice je imel te dni redni občni zbor. V preteklem poslovnem letu je orkestralni odsek priredil dva dobro uspela koncerta. To so predvsem zasluge neumornega dirigenta v. kapetana g. Josipa Ji ran k a. Po poročilu predsednika in funkcionarjev so bile volitve novega orkestralnega odbora in so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik g. inž. geom. Rane, podpredsednica gdč. Peric Ida, tajnica gdč. Pertot iDašenka, blagajničarka gdč. N e ž i č Dragica. ŽITNE CENE NA MARIBORSKEM TRGU Iz uradnega poročila mestnega tržnega nadzorstva posnemamo naslednje žitne cene: glede pšenice tržno nadzorstvo ne poroča. Rž prodajajo po 3.25 din liter, ječmen 2.50 din, koruza 3.50 do 4 dan, oves 1.75 do 2 din, proso 3.50 do 4 din, ajda 2 din, proseno pšeno 5 do 6 din. m Navijale! cen tudi na studenški tržnici. Studenški orožniki so prijavili tri prodajalce, Id so začeli tudi na studenški tržnici navijati ceno s tem, da so prodajali krompir po 2 din kg, ko je vendar maksimirana cena 1.60 din za kg. • V nedeljo otvoritev tradicionalne plesne šole Sokola Maribor-matica. Sokolski dom. m Razburljiv dogodek. V neki pekarni v Slovenski ulici sc je nenadoma zgrudila 18 letna Katarina Ambruš s Slemena nad Sv. Križem nad Mariborom ter nezavestna obležala. Poklicali so reševalce, ki so mladenko prepeljali v bolnišnico. Kavarna „Astoria“ Vsak dan igra prvovrstni Jonny—Jazz Popoldanski in večerni koncert Klub kolesarjev „01im-pija" - Pobrežje priredi dne 13. oktobra 1940 v Sokolskem domu na Pobrežju (KONCERT) t Cisti dobiček je namenjen za revno deco. K obilni udeležbi vabi ODBOR * V nedeljo otvoritev tradicionalne plesne šole Sokola Maribor-matica. Sokolski dom. m Poročila sta se v Ljubljani znani mariborski gostilničar g. Anton Beranič in zasebna uradnica gdč. Ruža Tavčarjeva iz Ljubljane. Priči sta bila nevestina brala univ. prof. inž. Richard Tavčar in inž. arh. Ciril Tavčar. m Za podpredsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani je imenovan dr. Alojz Lešnik, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, za sodnika pri apelaciji pa mariborski okrožni sodnik Avgust Ilabermut. m Upokojen je pri mariborskem državnem tožilstvu sodni sluga Ivan Zoher. m Nočna lekarniška služba: od 12. do vključno 18. t. m. lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. m Zdravniško dežurstvo OUZD za nujno pombč članom in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo ,13 .t. ni. dr. Turin Ivan, Linharto>-va ulica 12. m Pevsko društvo „Grafika“ iz Maribora priredi v nedeljo, 13. t. m., popoldne peš izlet do gostilne Sršen v Limbušu. Pripravljen je pester zabaven program. Prijatelji naših grafičarjev so vabljeni m 20.000 ton riža bo Prizad uvozil iz Italije. Tako bo riža dovolj na našem trgu. m Sestanek članstva Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru za Ves levi breg bo drevi ob pol 20. v veliki ru. * Grič. Domače koline, vinski mošt. * Institut de danse Pečnik, Kazinska dvorana, otvori v torek, 15. oktobra, ob pol 9. uri svoje plesne tečaje. Informacije v trgovini muzikalij Perc, Gosposka ul. * Zahvaljujemo se svojemu šefu gospodu Ivanu Grcku, inštalaterskemu mojstru, da nam je v tem kritičnem času znatno povišal plače. — Monterji. SANATORIJ v Mariboru, Tyrševa 19. Naj-moderneie urejen za operacije. Enterokll-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja specialist-kirurg dr. Černič. m Kradljivi hlapec. Ludvik Lešnik, posestnik iz Studencev, je prijavil orožnikom, da mu je vsak dan zmanjkal denar, ki ga je njegova hčerka shranjevala v nekem predalu. Dolgo so prežali na tatu, ki so ga končno ujeli v osebi njihovega hlapca, 14 letnega Franca H. iz Studencev. Hlapec je tatvino po dolgem času priznal, izgovarja pa se, da ga je k temu nagovarjala njegova mati, kateri je tudi dajal ukradeni denar. Oba sta prijavljena sodišču. m V zadnjem trenutku preprečena katastrofa. Sinoči je tezenski avtobus trčil v železniške zapornice na Tržaški ceslii ter jih prelomil. Šoferju se je posrečilo v zadnjem trenutku ustaviti avtomobil na progi, po kateri je naslednji hip pripeljala lokomotiva. Potnikom v avtobusu je zastal dih, ko so spoznali, da so le za las ušli smrti. m Za 1500 din grozdja so neznanci ukradli dvolastniku Johanu Feilerju iz vinograda na Sladkem vrhu. m Pet vlomilcev so prijeli orožniki pri Sv. Trojici, ker so vlomili v stanovanje Ivana kavrana ter mu pokradli denar* obleko in perilo, m S kolesa je padla po nesreči 28 letna delavka Fabijan Jožefa iz Peker ter si poškodovala desno koleno, tako da je morala iskati pomoči v bolnišnici. m Kamen je vrgel v prsi neki delavec 17 letni i>osestnikovi hčerki Fiužker Pavli iz Sv. Križa pri Mariboru, tako da je morala iskati pomoči v mariborski bolnišnici. m Kolo je bilo ukradeno šivilji Klari Kebrovi s Pobrežja. Kolo, znamke „Ma-tador“ z ev. štev. 128410, je bilo pred poslopjem OUZD. m Tatovi koles v Studencih pridno na delu. Izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti v Studencih je sinoči neznani tat odpeljal kolo Albertu Ranerju iz Studencev. Kolo je črno pleskano in ima ev. štev. 126191 in je vredno 600 din. — Štefan Cvetko, dijak iz Peker pa je prijavil studenškim orožnikom, da mu je nekdo ukradel izpred neke pekarne' na Kralja Petra cesti cmo pleskano moško kolo znamke „Matador“. m Dokumente na ime Jožefa Dremlja jt; nekdo našel na Glavnem trgu ter jih izrodil policiji. m Napad na pekovskega vajenca v Radvanju. Včeraj dopoldne je po Radvanju raznašal kruh 16 letni pekovski vajenec Janez Rajh. Nenadoma je na cesti v Zg. Radvanju skočil k njemu neki pekovski mojstev Stefan K. ter ga hotel brez vzroka napasti. Ker vajenec ni vedel za kaj gre, je zbežal in se zatekel v neko trgovino, kjer pa ga je K. dohitel in ga s sesalko od kolesa večkrat udaril po glavi in ga težje poškodoval. Napadeni je moral iskati zdravniško pomoč, napadalec pa je ovaden sodišču. NARAŠČANJE DELNIŠKEGA KAPITALA PRI NAS V enem polletju letos je bilo ustanovljenih v Jugoslaviji 40 novih delniških družb s skupnim kapitalom 309.6 milijonov din. Istočasno se je povečal kapital 41 družb za 274.6 milijonov din, 14 družb pa je zmanjšalo svoj kapital za 72 milijonov din. V prvih devetih mesecih letošnjega leta znaša povečanje delniškega kapitala 412.2 milijona din, dočim je znašal lani v istem razdobju samo 204.4 milijonov, predlanskim pa 129.4 milijonov din, ' ■—■■■! ii ■■■m ■■■ i wii i ■ ii ii it Narodno gledalliim Sobota, 12. oktobra, ob 20.: „Cyrano de Bergerac". Premiera. Otvoritvena pred-stava. Nedelja, 13. oktobra, ob 20.: „Cyrano de Bergerac". Druga dramska premiera v mariborskem gledališču bo tekom prihodnjega tedna. Vprizori se v J. Kovičevi režiji Senečičev. tragikomični dogodek v šestih slikah Nenavaden človek", ki je bil žc na mnogih jugoslovanskih odrih z velikim uspehom sprejet. Kino j • Grajski kino. Danes nemški film „Vrela kri“. Atila Horbiger. — Pride ruski film „Peter VeHki". * Kino Union. Danes senzacija! I. del amerikanskega velefilma „Phanlom-jahač“ z znamenitim Buck Jones-om v glav. vlogi. • Esplanade-kino. Odlični francoski ve-Iefilm „Dvoboj" po noveli A. S. Puškina. Film visoke kvalitete in nepozabne lepote! * Kino Pobrežje 12. in 13. okt. Flaš I Gordon potovanje na Mars". Zdravniška klinika za kanarčke Na obisku pri gojitelju harikih kanarčkov g. vodniku Ladislavu Rakovca Pri prelistavanju lanskega »Večernika« sem opazil poročilo o božični razstavi kanapčkov vrvivcev v Mariboru, kjer je dobil prvo nagrado znani gojitelj kanarčkov vrvivcev pešadijski narednik vodnik I. razreda g. Ladislav Rakovec. Zato sem se odločil, da obiščem njegovo farmo kanarčkov. V Koroščevi ulici 5, kjer imenovani »farmar« stanuje, sem že na hodniku slišal prijetno petje rumeno-zelenih kri-latcev. Potrkal sem in vstopil Gojitelja sem zalotil vprav pred njegovo zanimivo farmo, ko je krmil in negoval svoje vr-vivce. Štirideset jih ima sedaj, kajti splošna »kriza« je prizadela tudi njegovo ptičjo družino: večino pevcev je razprodal. Sicer pa je imel g. vodnik Rakovec vedno po 150 kanarčkov in še več. V prijaznem razgovoru mi je gojitelj pripovedoval o negi kanarčkov. Vzel je v roko kletko in ukazal krasnemu vrviv-cii, naj poje. In res! Kakor, da ima pred seboj vojaka, ki se spozna na disciplino, je zelenkasto rumeni ptiček pričel žgo-leti, da je bilo veselje. Nič ga ni motilo, da ga posluša tuj človek in da smo majhnega krilatca obstopili ter se mu čudili. Videč, da sem presenečen nad kanarčkovo ubogljivostjo, mi je g. vodnik Rakovec razložil, da so vsi njegovi vrvivci tako disciplinirani. Je zares velik ljubitelj ptic pevk, saj se je že kot 8 letni fante ukvarjal z njiimi. Zato ni nič čudnega, če ga imajo tudi njegovi majhni prijatelji radi in če ga tako ubogajo... Iz gojiteljevega pripovedovanja sem izvedel marsikaj zanimivega. Taiko sem izvedel, da ni vseeno, če pari samca s to ali ono samico, kajti od paritve je odvisno, ali bodo mladiči izvrstni pevci ali ne. To trditev mi je dokazal z raznimi samci, ki so bili sinovi istega očeta, a drugih mater in so bili tudi v petju različni. Vsak njegov vrvivec ima svoj rodovnik, zato so njegovi pevci res prvovrstni. Povedal mi je tudi, da je kakovost pevca odvisna v veliki meri tudi od krmljenja in čistoče. Vse tri navedene komponente pa morejo napraviti iz vr-vivca izvrstnega pevca. Mariborčani še morda niti ne vedo, da ima g. vodnik Rakovec zdiravmiSko kliniko za kanarčke. Zna ozdraviti vsako bolezen drobnih krilatcev. Bolezen spozna že po njihovih očeh in je uspeh njegovega zdravljenja skoraj 100%. Torej če ima kdo bolnega pevca-kanarčka, takoj ga pošljite v kliniko g. vodnica Rakovca v Koroščevi ulici 5^1 in v plačilo vam bo prijetno petje vrvivcev od ranega jutra do pozne noči. Ob konou najinega razgovora sem izvedel še nekaj zanimivosti. Odkar goji g. vodnik Rakovec harške kanarčke, je prodal že okoli 6000 pevcev. Samo v enem mesecu je leta 1928 prodal 300 vr-vdvcev, saj je imel tisto leto 500 mladičev. Vsako leto se udeležuje s svojimi odličnimi pevoi raznih razstav, kjer dobiva večinoma prve nagrade. Doslej ima že pet zlatih, dve srebrni in eno bronasto kolajno ter mnogo diplom. Kdor je ljubitelj rumenih pevcev, si bo ogledal farmo kanarčkov in zdravni* ško kliniko g. vodnika Ladislava Ra* kovca. -te grlrocfoglsnajkr^ Ni vsem ptičem enako toplo postlano Dr. Stanko Bevk / Kako skrbi mati priroda za živalski zarod Jesen je tu. Ptiči se selijo v južne kraje. Pod »južne« pa si moremo misliti toplejše kraje, kajti z južne poloble se selijo ptiči tudi v toplejše kraje, ki pa leže severno od njihovih stalnih bivališč. Za stalna bivališča ali pravo domovino ptičev moramo smatrati tiste kraje, kjer ptiči ■ gnezdijo in izrejajo svoj zarod. Glede mladičev so ptiči dvojne vrste: nekateri mladiči so, ko se izležejo, goli, često slepi, nebogljeni in jih morajo stari daljši ali krajši čas pitati; te imenujemo goliče. Mladiči drugih ptičev pa so porasli s puhom in takoj tekajo, čim izlezejo iz lupine; tem mladičem pravimo mahovci ali kebčki. Goliči gnezdijo navadno visoko od tal, skrito in imajo umetno spletena gnezda, mahovci pa na tleh, v kaj priprostem_ gnezdu. Izjeme pa so tudi tukaj. Pingvini, ki ne morejo leteti, morajo pač gnezditi na tleh, dasi spadajo njihovi mladiči med goliče, kajti so nebogljeni in stari jih morajo dolgo časa pitati. V pravem pomenu besede pa njihovi mladiči niso goliči; niso namreč goli, ampak zaradi mraza porasli z jako gostim, kožuhastim puhom in imajo poleg tega še debelo plast tolšče pod kozo. Vobče imajo ptičji mladiči precej tolšče pod kožo. V tem pogledu so posebno znameniti ptiči gvaharo. V gnezdu izgledajo kakor kepe masti, rumenkaste barve. Vsako leto jih Indijanci pobirajo v špiljah pri Caripi v Venezueli. Tolšča je skoraj tekoča, zato jo spravljajo v steklenice in jo porabljajo za »večne luči« v svojih svetiščih. Za toploto, ki je potrebna, da se jajca v gnezdu izvale, skrbijo v največ primerih samice, ki jih grejejo s svojo telesno toploto. Navadno se samice na trebušni strani precej ogulijo, da pride toplo telo v neposreden stik z jajci. Tudi se jim na tem mestu koža za valitve bolj ugreje; nastane tam tako imenovana Valilna vnetica. Po deželi je še tu pa tam navada, da potisnejo kokajočo kuro v vodo, ki naj bi valilno ploskev ohladila, ako namreč nočejo, da bi kura valila. Poznamo pa tudi ptičje vrste, in baš iz kurjega rodu, ki se za svoja jajca in za zarod prav nič ne menijo, ampak jh prepuste kemični ali sončni toploti, da jih izvali, mladiči pa sami zase poskrbe, kakor vedo in znajo. O avstralskih velenož-nih kurah vemo, da zastopnice neke skupine nanosijo velike kupe preperelega lesa in drugih rastlinskih ostankov ter vanje znosijo jajca. Da se jajca od toplote, ki nastane v kupu, ne bi pregrela, izkopljejo v kup rove za zračenje. Mladiči so seveda • t> * mahovci, ki si takoj samostojno iščejo hrane,_ čim se izvalč. O vrsti talegallus lathami pravijo celo, da morejo mladiči že zleteti, ko zapuste jajčjo lupino. Na Celebesu živi po gozdovih kura megacephaton maleo, ki zapušča ob gnezditvi gozd in znese jajca v vulkanski, od sonca ugreti pesek. Ta pesek je črne barve in čez dan navzame toliko sončne toplote, da ostane dovolj topel tudi preko noči. Mladiči kebčki jo ubero takoj, ko se osušijo in zmotajo iz peska, v svojo pravo domovino, gozd. Zanimivo je, da tudi nekatere kače, zlasti med udavi, valijo. Celo telesna toplina se jim dvigne nekoliko nad temperaturo zraka okoli njih. V kolač zvite leže okoli jajc in na njih, dokler mladiči ne prilezejo iz njih. Vobče pa se kače, kakor znano, ne menijo nič za svoja jajca, oziroma zarod. Mlade kačice zapuste izležena jajca, ki postanejo godna kake štiri tedne po parjenju, po daljšem ali krajšem času, pri nekaterih vrstah pa že v materinem telesu, tako da te vrste rode žive mladiče. Od tod znanstveno ime za pleme gadov viperae-viviparae, t. j. živorodne kače. Ta naziv pa ne ustreza vsem vrstam te skupine, kajti je več gadjih vrst, ki ležejo jajca. Pri nekaterih strupenih kačah opažamo, ker je sicer prav redko pri drugih živalih, da se jih za parjenja zbere skupaj večje število in se yse povijejo v zamotan klopčič, ki se razvije v posamezne Kratko je njih življenje V prirodi živi cela vrsta bitij, ki jim je odmerjeno kaj kratko življenje. Mnoga med njimi, tako čebelni trot, učakajo Ploditev in nato poginejo. Tudi rastline so, ki kalijo, rastejo, cve-to in rodijo sad, nato pa naglo odmro. So bitja, ki rasto več let, ko pa pride doba Prvega parenja, jih smrt brez usmiljenja Pokosi. Naš piškur je šele s sedmimi leti Ploden, po prvem drstu pa pogine. Kalifornijski lososi so mogočne kraljevske ribe, ki plačajo ploditev s smrtjo. Kdor je videl v Dalmaciji prelepi ^vet asave morda ni pomislil, da je rastlina dolgo leta koprnela po dnevu, ko se bo odprlo njeno cvetje, morala pa je potem usahniti. V mehikanski domovini napravi aSava po 5 do lčletni rasti mogočno, do osem metrov visoko razcvetje, kakor frak svetilnik, nakar usahne. Na naših obalah živi agava dalje časa ko v Ameriki, dozori šele v 30 do 60 letih, po bohotnem razcvetu pa naglo zamre. živali šele čez več ur. Kače rastejo v mladosti prav izdatno, pozneje pa napreduje rast počasneje, dokler polagoma popolnoma ne dorastejo. So pa tudi kače, ki rastejo vse svoje življenje. Ker kače nimajo stalno tople krvi, v mrazu otrpnejo. Pa tudi v vročini, če nimajo vode, tudi v obliki rose ne, se poskrijejo in pridejo v nekako mrtvično stanje. Zato v suhih poletjih že v naši Dalmaciji ne najdemo kač, kjer jih je ob mokrem letnem času ali za hladnih noči z jutranjo roso najti dovolj. Telesna toplota toplokrvnih živali nastaja v žlezah in mišicah zaradi izmene snovi in je konstantna. Pri človeku znaša 37 stop. C, se sicer tekom dneva nekoliko izpreminja, toda komaj za eno stopinjo. Sesalci imajo približno enako telesno toploto kakor človek, le pri stokovcih je precej odvisna od vnanje temperature. Pri ptičih je izmena snevi živahnejša kakor pri sesalcih, zato imajo tudi višjo telesno temperaturo, namreč od 40—43 stopinj. Pri vseh drugih ži- Admiral Byrd je na povratku v Ameriko izjavil, da je bil Antarktik v davnini deležen tropskega podnebja in rastlinstva. Zdaj da se ozemlje okrog južnega tečaja polagoma ogreva. Ledene gore, ki so plule daleč na sever, tja k Južni Ameriki, postajajo leto za letom manjše. Tudi podnebje Argentine in južnega Čileja se sporedno s tem ogreva, ker postaja ledeni oklep v Antarktiku vedno tanjši. Sicer je v Amtarktidi še vedno mrzlo, tako da je meteorološka postajica Byrda-zabeležila temperature 60° C pod' ničlo. Na severnem tečaju znaša povpreček mraza le 30“ C. Antarktik pa prekaša s svojo povprečno višinsko lego 2000 m Rekord človeka pri skoku v daljino sega približno 8 m daleč. Če bi pa imel tak rekorder noge kobilice, bi se lahko pognal z mesta 35 m daleč! Kajti, kobilice lahko skočijo približno 20 krat tako daleč, kakor je dolgo njih telo. Pri tem je žuželka tako požrtvovalna, da skače po cele ure neprestano, ne da bi se le malo utrudila. V vsakem sončnem žarku je določena energija, ki pritiska na obsevajoči predmet. Tako tudi snop sončnih žarkov na našo zemljo. Celotni pritisk sončnih žarkov na naš planet znaša 70.000 ton. Preračunan na kvadratni meter površine zemlje je sicer tak pritisk zelo majhen, valih zavisi toplota telesa skoraj popolnoma od toplote sredstva, ki jih obdaja, človek in toplokrvne živali izpremene svoje telesne tem perature le za malenkost, če pridejo v toplejše ali mrzlejše prostore. V najbolj vroči parni kopeli, ki jo človek še prenese, se ogreje kri komaj za 1—2 stopinji, ohladi pa se v najhujšem mrazu še za manj. Tako tudi sesalci in ptiči. Tjulenj in severni medved ohranjata svojo telesno toplino neizpremenjeno vse leto in za belko so izmerili, da je imela v mrazu —30 stopinj svojo poletno telesno toplino 43 stopinj. Zvišanje telesne toplote za nekaj stopinj je znak obolenja, za več pa pomeni često smrt. Za človeka je zgornja meja 42.5 stopinj. Prestali pa so mrzlico tudi že bolniki s 43 stopinjami in v institutu za tropske bolezni v Londonu je zabeležen celo primer malarije s 46,1 stop., pa je bolnik okreval. Za spodnjo mejo pri človeku se navadno smatra 24 stop., pri sesalcih pa je različna, često nižja, zlasti pri tistih, ki zimo prespijo. vse ostale celine. To je tudi vzrok, da sega v Južni Ameriki vpliv mraza precej više, kakor pa posledice podnebja severnega tečaja na jug Aljaske ali Norveške. Tudi ni tu nobenega toplega Zalivskega toka. Sedanji oklep ledu — v Antarktidi, se obnavlja še od zadnje ledene dobe, polagoma izgineva in Byrd je prepričan, da bo človeku nekoč možno živeti na južnem tečaju, če ne bo nastopila nova ledena doba. Raj palm in južnega rastlinstva se obeta spet tej celini čez tisočletja, obenem pa tudi bogati zakladi rud, ki bodo drugod po zemlji do tedaj že davno izginile. V Španiji je neki prijatelj žuželk napravil zanimiv poizkus s kobilicami. Postavil je majhne zapreke in izvabljal kobilice s posebno vabo, da so skakale čez nje. Fotografska leča je pri tem ujela način, kako se ta skokonoga živalca poganja vedno z mesta. Pri tem skrči zadnji par nog ter jih nato z bliskovito naglico izproži v skok. saj znaša le majhen del miligrama. Skupna površina sonca izžarja na sekundo preko štiri milijone ton svetlobe. Ce bi sproti ne nadomeščalo izgubljene gmote iz vsemirja, bi moralo biti sonce vsak dan za 360 milijard ton lažje. Kakor sončna ima tudi umetna svetloba — Kaj si vendar ob pamet, da greš brez klobuka na sprehod. Za nič na svetu bi ne šla taka na cesto! svojo težo. Tako izžarja n. pr. žaromet, ki porablja 70 konjskih sil električne energije, v sto letih en gram svetlobe. Na glavi je približno 80.000 las, po ostalem životu 20.000. Na 1 cm= temena računajo 300 las, v najgostejšem delu brade le 23. Bujnejši lasje rdečelask štejejo 88.000, blondink 140.000, brinetk 109.000 las. Električne napetosti 1500 do 2000 voltov ne učinkujejo vselej smrtno na človeka. Dokazano je, da se je pri nesrečah zaradi napetosti nad 650 voltov posrečilo obuditi 12°/o, pri navadnih napetosti pa ne več kot 39Vs ponesrečencev. Podgane so prebrisane in slutijo pretečo nevarnost. Ko so v Oslu na Norveškem preganjali armado nad pol milijona podgan in trosili po kleteh strup, so jo podgane naglo ucvrle iz mesta. Oslo se jih je rešilo, nič kaj pa niso bili veseli glodavk v okolici. POVRŠNIK IZ PTIČJEGA PERJA ZA PET MILIJONOV DIN V nekem velikem muzeju v Honolulu hranijo tudi redek in zelo dragocen površnik, ki je napravljen iz ptičjega perja. Vrednost tega površnika cenijo na okoli pet milijonov dinarjev, ker je za tako visoko vsoto tudi zavarovan. Razumljivo je, da ta izredna dragocenost omenjenega muzeja velja še mnogo več, ker je edinstvena na svetu. Površnik je izdelan iz perja ptičev, ki so že davno izumrli. Kit v številkah Pri svojem rojstvu tehta mlad kit samo 2.000 kg. Kakih sedem mesecev ga hrani mati. Po tem razdobju tehta že 24.000 kg. Dorasel tehta navadno okrog 77.000 kg ter je dolg 23 m. Največji kit, d so ga kdaj izmerili, je bil dolg 27 m in je tehtal 122.000 kg, to je ravno teža 36 slonov! Podrobni podatki o njegovih »pritiklinah« so naslednji: mesa 56.000 kg, slanine 25.000 kg, noge 22.600 kg, pljuča 1226, jezik 3158 kg (izgleda, da je navsezadnje imel le ta kit največji jezik na svetu, pa še moškega spola je bil!). K temu moramo prišteti še 1563 kg črevesja, 631 kg srca (potemtakem so kiti bolj lahkosrčna bitja), jeter za 936 kg in neverjetno majhen trebuh za pridobivanje teh ogromnih dimenzij, ki je tehtal samo 416 kg! Konserviranje krompirja Nemčija je klasična država glede pri-j delovanja krompirja. Ni pokrajine, ki bi imela več izkustev glede uporabe krompirja in njegove zaščite pred gnilobo. Zadnja leta v Nemčiji v taki množini konzervirajo krompir s pomočjo paritve, da so organizirane v to svrho posebne kolone, ki vozijo priprave za parjenje iz kraja v kraj. Ta družbe konzervirajo krompir proti določeni odškodnini, na ta način pa se ohrani, krompir pred giilcbo. * Da bi se ta način konzerviranja krompirja omogočil tudi najmanjšim posestnikom, so ustanovili še posebne organizacije, kš z motoriziranimi parnimi aparati stalno obiskujejo iste kraje. Seveda vodijo te ekspedicije izvrstni strokovnjaki. Ta način konzerviranja je zbudil splošno zanimanje v tujini, kjer so konzerviranje na paro organizirale razne zadruge, občine in druge gospodarske ustanove. Ustanovljena so celo zasebna podjetja, ki se s tem poslom imenitno preživljajo. Dandanes mnoge tovarne poljedeljskih strojev izdelujejo priprave za parenje krompirja v vseli velikostih. Neka nemška tovarna se je posvetila izključno le izdelavi teh priprav. Baloni v službi angleške obrambe Balonska zapora nad Anglijo, osebno nad Londonom, ie naj-ažnejši člen v zračnem obramb-em sistemu Velike Britanije, vorijo jih majhni, neobljudeni alom, ki jih spuščajo s tovorih avtomobilov več tisoč me-■ov visoko. Vzporejajo, jih v ni ali dvojni vrsti nad posamez-imi objekti ali šo pa spušče-i posamič nad pokrajino v zrak. ,ega balonov se stalno menjava, 'odnevi in ob jasnem vremenu ostanejo, če niso z lovskimi »tali zadostno zaščiteni, kaj ihko plen sovražnih napadov, 'onoči so pa zelo nevaren, tež-o zapažen objekt, ki je spravil e mnoge bombnike na tla. Le-alo, ki trči ob balonski kabel li med njimi razpeto mrežo, izgubljeno. Močan kabel pre-eka letalo ,ki z veliko hitrostjo adcnc vanj, na dvoje kakor islrina noža. Letalo pa, ki se le e v baražne mreže, je sploh ibljeno. Ta način zračne ibrambe ge je izkazal doslej lot zelo praktičen, ima pasvo. ega sovražnika v viharjih in ne-'ihlah, ki so že marsikatero -rsto balonov zavlekle globoko ia skandinavska tla, kamor mor-ike sape iz Anglije največkrat v etu strujijo. mili lužni tečaj bo nekoč spet obljuden Kako daleč lahko skočijo kobilice Pritisk žarkov na zemljo - 70.000 ton Zemkl kotiček Ali Ima delcSe s posestva pravico do dote in toaSe? Ko se meščansko dekle poroči, se poroči navadno iz ljubezni. Ker je ta ljubezen navadno obojestranska, je možu ženina ljubezen njena največja dota. Ako poseduje poleg tega še kaj, mu je vsekakor dobrodošlo, nikakor pa ne važno. S tem seveda ni rečeno, da se v mestu ne sklene nobeden zakon iz koristolov-stva, toda običaj to ni. Na deželi ima poroka dveh mladih navadno popolnoma drugačno ozadje in drugačen cilj nego v mestu. Na kmetiji imata glavno besedo zemlja in denar, oče in mati obeh, starejši ali'mlajši bratje in sestre in .šele potem ženin in nevesta oziroma morebitna ljubezen, ki veže oba-dva. Zakaj je poroka na kmetiji kljub morebitni ljubezni med fantom in dekletom vendarle kupčija? Iz popolnoma naravnih vzrokov: na vsaki kmetiji je več otrok. Dedič nekega posestva se ženi. On mora gledati na to (pa četudi bi bil za svojo osebo pripravljen vzeti dekle brez dinarja), 'da dobi z nevesto v hišo čimveč denarja v gotovini, da bo lahko danes ali jutri izplačal svoje sestre in brate, ki se bodo pod istimi pogoji priženili na neko drugo posestvo. To izplačevanje je za sina, ki ostane na posestvu, vsekakor veliko breme, a še kljub temu so oni, ki morajo od hiše, vedno oškodovani, zato ker izplačilo ni skoraj nikjer v nekem pravilnem razmerju z vrednostjo posestva. Na pr.: sin podeduje posestvo v vrednosti 700.000 din, sestri pa izplača dote 30.000 din. In vendar sta potomca istih staršev, z istimi pravicami do doma. Da pa se ta krivica nekoliko popravi, dobijo dekleta poleg dote še balo. Bala je kmečkemu dekletu nekak dodatek k skoraj vedno prenizki doti, na drugi strani pa plačilo in nagrada za njeno včasih večletno delo na domačiji. Koliko je kmečkih deklet, ki se poroče šele proti tridesetemu letu. Od 14. ali 16. leta je delala in garala na domačiji. Tam je pustila dobršen del svojih moči in svojega zdravja. Ali naj ostane to delo nepopla-čano in naj gre morda od hiše bolj praznih rok nego odslovljena dekla, ki je imela z domačo hčerko isto hrano, 'dobila ob prilikah prav tako obleko in čevlje, poleg tega pa še plačilo. Na drugi strani pa je bala pri kmečki nevesti običaj. Naravnost sramotno in porazno je, če pride nevesta v svoj novi dom praznih rok. Pohoda, gospodinjsko perilo in posteljnina so stvari, ki jih mož pričakuje od žene. To, kar je v njegovem domu, bo odnesla njegova sestra, ko bo odhajala na novi dom. Najneprimeniejše pa je, če pride nevesta v novi dom »gola«. Stara kmečka navada je, da prinese nevesta toliko obleke, perila in obutve s seboj, da jo možu vsaj 1—2 leti ni treba oblačiti. Običaj je pač običaj! In koliko je govorjenja po vasi, če pride nevesta praznih rok, češ, še srajce ni imela, pa v edini obleki je prišla. Za pošteno delo naj bo pošteno plačilo. Ali bo morda materi, katera odpravlja hčerko praznih rok od hiše, ljubo, če si bo pripeljal njen sin na dom nevesto na pol golo in boso? Darmol, stedsrvo za odvajanje se česfo po*varja, Radi tega pazite pri nakupu, da Ogl. reg. S. Br.- 7006/38 nosi vsaka tableta besedo Darmoi in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmoi. stiti in prekladati. Čemu gledaš leta in leta pokvarjen štedilnik, v katerem pokuriš 5 krat več in kuriš 10 krat dalje nego bi trebalo, ko je pa dovolj enkratno temeljito popravilo, da se iznebiš te nadloge. Proč z vso neuporabno navlako, ki ti dela v kuhinji le napotje in polovico več dela. V kuhinjo pa naj pride to: kar ti bo res služilo in štedilo čas. Res, da ne bo zastonj, toda čas je dandanes tudi denar. Praktičen umivalnik za pos-odo s toplo vodo, ki se ogreva na plinski ogre-valnik, plinski štedilnik, z linolejem pogrnjena tla, z oljem prepleskane stene. razumno kupljena posoda ter skrbno urejena kuhinjska omara — to so predmeti, ki spadajo v kuhinjo praktične gospodinje. Predvsem pa praktična gospodinja drugače kuha nego se je kuhalo nekoč. Jedilniki z vsemi mogočimi in nemogočimi predjedmi, pojedmi in močnatimi jedili so zastareli. Eno, dve ali največ tri jedila zaležejo ravno tako, vzamejo mnogo manj časa in denarja, v kuhinji pa povzročijo mnogo manj nereda in pomivanja. — Praktično je to. kar štedi čas, denar in energijo. Kaj bi kuhala? Ponedeljek: Katera gospodinja je praktična ? Kar ni praktično, to ni sodobno. Ker pa dandanes ne želi nihče biti nesodoben, se pač trudi,-da bi postal praktičen. Najlepša prilika za preusmeritev iz nesodobnega in nepraktičnega v praktično se nudi v gospodinjstvih. Če bi danes postavili gospodinjo iz nekdanjih dni v sedanjemu času odgovarjajoče in praktično urejeno gospodarstvo, se ne bi znašla in bi bila popolnoma nesrečna — :n vendar ima baš v tem gospodinjstvu današnja gospodinja neprimerno lepše in lažje življenje. Treba je pač stopati s časom naprej. Kako pa izgleda takšno praktično gospodinjstvo? Silno enostavno in skromno. in prav tako enostavno je delo v njem. V vsakem stanovanjskem prostoru je le to, kar res rabim<> Na omarah in pod posteljami ni nikake navlake. Preprog in prtičkov je zelo malo. V eni sobi visita le po 2 sliki. Vse naj bo lahko dostopno. Če so sobe majhne naj bo pohištva še manj. Soba naj bo urejena tako, da mi par minut zadostuje za dnevno čiščenje. V hipu naj bo zjutraj posteljnina na oknu in v hipu zopet v postelji. Vse mora iti hitro od rok, a vendar ne površno — to je tista praktičnost. Najenostavnejša pa mora biti kuhinja. Kaj ti pomaga 60 različnih posod, ko pa jih neprestano uporabljaš le 10, vse ostale pa moraš le či- Opoldne: 1. Ponarejena juha z rezanci 2. Faširani zrezki. 3. Krompirjev pire. 4. Zelje ali repa. .Zvečer: Gobji rižoto. Solata. Torek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Krompirjeva omaka. 3. Govedina. 4. Palačinke'z dušenimi jabolki. Zvečer: Goveji guljaž. Široki rezanci. Sreda: Opoldne: 1. Gobova juha. 2. Ohrovtovi zrezki. 3. Solata. Zvečer: Telečja obara, žličniki. Četrtek: Opoldne: 1. Smetanina juha. 2. Riževa jetrca. 3. Paradižnikova omaka. Zvečer: Prekajeno s hrenom in kruhom. Kava. Petek: Opoldne: Pretlačena fižolova juha. 2. Sladkovodne ali morske ribe. 3. Krompirjev pire. 4. Mešana solata. Zvečer: Krompirjev guljaž. Sobota: Opoldne: Karfijolova juha. 2. Telečja pečenka. 3. Kruhovi cmoki. 4, Solata. Zvečer: Ocvrta jetrca. Endivija s krompirjem. Nedelja: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Pečena mlada svinjetina. 3. Dušen riž. 4. Paradižnikova solata. Zvečer: Govedina v kisu in olju ter pečenka od opoldneva. Čaj. Prašičja pljuča s krompirjem. Skuhaj do mehkega pol kilograma svinjskih pljuč z žlico kisa, nekoliko peteršilja, koščkom korenja, čebule in toliko vode, da se lahko kuhajo. Kuhana pljuča zreži na mezinec dolge in debele kosce, napravi prežganje iz žlice masti in žlice moke in ko se ta nekoliko zarumeni, prideni žlico drobno zrezane čebule, strok česna in zelenega peteršilja ter še mešaj, da se vse še nekoliko zarumeni. Nato stresi v prežganje pljuča ter praži nekaj minut. Po- sebej skuhaj velik krožnik na kocke zrezane-| ga krompirja, kuhanega stresi z vodo vred 'c pljučam, prideni košček limonove lupine, vejico majarona in timjana, osoli in kuhaj vse skupaj še kakih 15 minut. Prilij kisa po okusu in postavi na mizo. ’ Makaroni z bohinjskim sirom. Nalomi v skledo 30 dkg makaronov, jih polij z zavrelo vodo, odcedi in stresi v zavrelo slano vodo, v kateri jih kuhaj narahlo 25 minut, Kuhane makarone odcedi in zmešaj s 6 dkg nastrga-nega sira, jih stresi v dobro pomazano kozo ali krožnik ter polij z osminko mrzlega mleka, v katerem si razmetala 1 jajce in ščep popra. Makarone potresi po vrhu s sirom in pi> iij z žlico razpuščenega surovega masla ter postavi v pečico, da'se rumenkast^ zapečejo. Pečene postavi s solato ,na mizo. Rezanci s svežini češpljami. Napravi široke rezance z pičlega litra mleka, 2 jajc in nekaj žlic vode, jih skuhaj v vreli osoljeni vodi in odcedi. Nato namaži kozo s sirovim maslom, jo potresi z drobtinami in naloži vanjo pest rezancev in na 'te vrsto olupljenih, čez pol preklani češpelj, ki si. jih potresla s sladkorjem/ zmešanim s ščepom cimeta. Na češplje naloži zopet rezance in češplje. Ko je' koza polna, zmešaj 1 jajce, 2 žlici sladkorja in četrt litra mrzlega mleka, polij to po reiancili in prideni sem ter fja košček surovega niasla. Postavi v srednje vročo pečico in peci 30 minut. Kisjo zelje s kašo. Skuhaj pest zelja v litru vode (namesto tega lahko uporabiš preostalo zelnico) in ko je zelje na pol kuhano (ali zelnica pogreta), prideni osminko litra z vročo vodo oprane kaše, osoli in* kuhaj se 20 minut. Nato prideni žlico razgretih ocvirkov ter postavi jed kot samostojno ali kot prikuho na mizo. Krompirjev guljaž /, gobami. Olupi in zreži na kocke 2 debela olupljena krompirja. V kozo deni žlico masti, zrefcano čebulo, ščep sladke in pekočo, paprike, in ko sc čebula zarumeni, prideni pripravljeni krompir. Med večkratnim mešanjem pari krompir 10 minul, ga osoli, potresi ■/, drobno zrezanim zelenim peteršiljem in prilivaj počasi 1L 1 vode; pokrij in kuhaj, da se krompir zmehča, in prideni nato 2—1 žlice dušenih gob. Ko vso skupaj prevre postavi guljaž kot samostojno jed na mizo. RUB¥ M. AIRES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN Raztrgal je ovoj in vznemirjeno odprl pismo. V sencih mu je razbijalo kot bi ga , udarjala kladiva. Znabiti pa se je le omeh čila ter zahrepenela po njem. Tega si je bil tako svest, da ga je vsebina udarila ko strela; Dragi Jimmy, težko mi je, ker te bodo moje vrstice ranile. Toda prepričana sem, da je za naju bolje, da se ne vidiva več. Hudo nama bo, ali stvar bi nikamor ne pripeljala. Ze sinoči bi Ti morala reči: zbogom!, a nisem imela tolikanj poguma. Če me imaš resnično rad, se me boš izogibal ter ne boš nikoli poskušal, da se še kdaj srečava. Nikoli bi ne mogla postati Tvoja žena, četudi sva preživela nekaj srečnih dni. Upam, da me boš pozabil. Prosim, tudi piši mi ne več. Kar pravim, menim zares. To je najina ločitev. Cynthija. Sel je bil vznemirjen, ko je zrl v prebledel Jimmyjev obraz. Slednjič si je drznil vprašati: — Ali naj čakam na odgovor; gospod? Challoner se je obrnil: — Ne, ni treba! Stopil je v sobo in-zaklenil vrata. Prevzel ga je občutek, ko da se premika v brezzračnem prostoru. Stopil je k oknu in čital pismo znova. Opomba glede ločitve ga je resnično ranila. Ne, tega Cynthija ni napisala iz svojega srca in po svoji volji. Val jeze mu je zaplal v obraz. Izdan! Nevšečnost, radi katere je vselej pomiloval druge moške, je zadela tudi njega. Zdaj ni več njej ljubljenec, zavrgla ga je, ni ji bilo več zanj. Za trenutek je pozabil na odločilno okolnost, da je Cynthija namreč omože-na. Zavedal se je le tega, da ga je Cyn-thija zavrgla in se z njim razšla. Moj Bog, in kako jo je ljubil! Vse svoje žiljenje ni bil tako tesno navezan na katerokoli ženo. Topo se je razgledal po sobi. Saj ni mogel verjeti. Mar sanja? Za gledal se je v Cynthijino podobo in zdelo sc mu je, da ga gleda s smehljajočimi se očmi. Skočil je proti podobi, jo pograbil ter nekaj časa držal v roki, ne vedoč, kaj bi storil. Nato pa jo je srdito pognal v peč. Zasovražil jo je. Da, saj je bila sarno preračunljiva koketa brez srca. Ko bi le mogel povrniti vse te bolečine ! Ko bi mu mogla sedajle videti v srce, da bi spoznala, kako mu je vseeno! Ko bi bila kje blizu druga žena, potem bi Cyn-thija zgorela v ljubosumju! Kot nepričakovan žarek mu je posijala misel na Kristino Wyattovo, na njene lepe rjave oči, ko jo je sinoči spomnil na davne dni v Upton House. Njegovo občutljivo moško srce je bilo pomirjeno: gotovo ga ima Kristina 'Se vedno rada. Gospa Wyattova je izrazila upanje, da ju gotovo še kaj obišče v teh dneh, ko bosta v Londonu. Ko bi le hotel, bi mogel biti z njima vsak dan od jutra do večera. In Cynthija bi vse to izvedela, pa.bi spoznala, da mu ni težko po njej. Na pismo ji ni hotel odgovoriti. Mora se z njo raziti, to se pravi: pošteno in zares raziti. Toda spet se ga je lotil obup. Tako ponosen je bil nanjo in toliko je mislil na njuno bodočnost. Pletel je načrte in tuhtal, kako bi pridobil na svojo stran tudi Horacija Velikega. Zdaj pa se je nenadoma vse sesulo v prazen nič, vse se je razletelo, ko da bi zagnal čašo ob steno. ' Njegov sicer tolikanj brezskrbni obraz je bil drobno naguban in mračnih potez, i oda v hipu si je znova opomogel. Da, dokazal ji bo, videla bo, ta Cynthija, d^i ni slabič, da ,ni zavrženi ljubček, ki bi na kolenih prosil .za en sam pogled. Vzel je klobuk in odšel na ulico. Poklical je taksi in povedal naslov hotela, kjer je stanovala Kristina s svojo materjo. 3 Dve ženi Ko je Challoner vstopil, je bila Kristina. pravkar v veži. Nepričakovano ga je zagledala in rdečica ji je rahlo oblila obraz. — Pravkar sem mislila na vas, — je rekla. — Rada bi vedela, ali nas boste, danes Obiskali. Toda zelo sem dvomila, da bi danes prišli. Kristina je govorila zelo preprosto, brez vsakršnega olepšavanja in afekti-ranosti. Bila je srečna, ker ga spet vidi. In smešna se ji je zdela misel, da bi morala pred svetom skrivati to svoje nagne-nje. — Ali'ste že kosili? — ga je vpra-» šala. — Z materjo sva pravkar namenjeni h kosilu.; Jimmy je bil ganjen in najraje bi ta hip odšel brez kosila, sploh brez vsega. 'Bil je tako ubog in Kristinina ljubeznivost mu je zares tesno stisnila grlo. Želel si je, da bi Kristina ne bila z njim tako ljubezniva, ko vendar ni bila žena, po kateri je tako vroče hrepenel. Zakaj je vendar tukaj, ko je njegovo srce povsem drugje!? Kje. je bilo, to ve samo Bog iti — Cynthija! — Kaj vendar počnem? — jc vprašal samega sebe, ko je spremlja! Kristino skozi vežo proti jedilnici. — Kaj pa misli Cynthija? — Mar hoče zares vztrajati pri svojem sklepu. Ali ga za nobeno ceno ne bo preklicala? Znabiti je ono pismo napisala v trenutku slabe volje? Odganjal je misli nanjo. Prisegel si je bil, da io za vselej izbriše iz svojih misli in srca. Toda izvedeti mora, da ne umira več za njo. Seveda, vse to, kar se sedajte dogaja, to so razveseljivi znaki, toda kadar je človek na dnu, prokleto, popolnoma na dnu... S&fa Ostalo je stvar tehnike Ta ugotovitev v glosah pomeni, da se je položaj že tako poenostavil, da o izidu partije ni nobenega dvoma več in da je hitrejši ali počasnejši zaključek samo še vprašanje večje ali manjše dovršenosti, točnosti postopka. Partija je stopila v zadnjo fazo boja, v končnico. Položaj je tako enostaven in jasen, da se da navadno preračunati konec, kar določiti posamezne etape, po katerih bo sledila likvidacija partije. Nikakor pa to ne izključuje nadaljnjih taktičnih zapletov, zoper napake pa tako ni nihče imun. Končnica je prav za prav dvoboj, med tehniko in taktiko. Položaji so navadno taki: tisti, ki je v dobljenem položaju, bo skušal kar najgo-toveje zmagati, izgubljeni pa bo hotel položaj čim bolj zaplesti, da bi v kalnem ribaril. Lahko bo oni v prednosti prvi del, da je slabši našel gotovo pot do remija; zdaj bo boljši skušal, če mu je do zmage, motati situacijo, da bi nasprotnika kako ujel. Toda, čim bolj je pozicija izenačena, tem težji in bolj tvegani so poizkusi nasilne zmage. Čim bolj je dovršena tehnika obeh igralcev, tem manj bo taktičnih zapletov, to se pravi, tem manj bodo umestni in uspešni in tem goto-veje se bo igra približevala onemu rezultatu, ki je objektivno pravilen. Vsaka partija, ki se ne konča že v srednji igri z matom ali tako premočjo, da je na-('alinji boj že nesmiseln, teži k poenostavitvi, k likvidaciji, tedaj stopi v izpremeno končnice. Kdaj vendar nastopi končnica? Edinega, vsem primerom skupnega znaka ni. Splošne značilnosti so: 1. skrčenje materiala (izmenjava večih, zlasti težkih figur in deloma kmetov, tako da dobe ostali kmetje odločilen pomen). 2. Kralj ni več tako izpostavljen neposrednim napadom in more močno posegati v boj. Steinitz je prvi rekel, da je kralj močna figura, in res se tedaj kosa z lovcem in skakačem. Ko se pojavljajo ti znaki, moramo že resno misliti na končnico in na sistematično delo, ki nas tedaj čaka. Dober šahist že v srednji igri računa na končnico in do nje so dognane celo nekatere otvoritve! Predpogoj je poznavanje osnovnih končnic. To so one preproste končnice, ki se z malimi spremembami skoraj vedno pojavljajo v prav zadnjem delu partij in ki sta jih teorija in praksa že več ali manj dodobra raziskali. Tu ne mislimo samo na najenostavnejše, kakor: matiranje z damo, trdnjavo, dvema lovcema, pa kdaj in kako pripeljemo kmeta do dame, marveč tudi kako sodelujejo lahke figure, lahka in težka proti enakima ali zoper dve lahki in podobne variacije, kako pristopa en ali več kmetov na vsako stran. (Konec prihodnjič) Tone Preinfalk, Ljubljana, Po velikem turnirju v Moskvi Igorju Bondarevskemu je za las manjkalo, pa bi bil sam odnesel zmago na letošnjem velikem turnirju za prvenstvo Rusije. V zadnjem kolu mu je Lilienthal pripravil neprijetno presenečenje. Zmagovalca bosta odigrala poseben match, ki naj odloči^ o prvenstvu. Kdo ima več izgledov, je težko reči. Strokovnjaki jih pripisujejo Lilienthalu. Kaj, če jih bo Bondarevski postavil na laž? Partije z moskovskega turnirja prihajajo k nam zelo počasi. Nekaj jih že imamo na zalogi. žal, od, Bondarevskega trenutno še no-i bene. Da pa boste spoznali tega novega ruskega šahovskega velikana, poglejte si naslednjo njegovo partijo, ki jo je odigral pred dvema letoma na X. šampionatu SSSR, ko si je priboril mojstrski naslov. 141. FRANCOSKA OBRAMBA Beli: Panov Črni: Bondarevski 1. e4, e6 2. d4, d5 3. Sbd2 (pred leti so ruski mojstri z uspehom spet uvedli to staro dr. Tariaschevo potezo), c5 (Ostro in dosledno! Beli je namreč s Sd2 odpovedal pritisku na točko d5. Do zaprte pozicije bi vodil drug, tudi dober sistem s 3... Sf6, 4. Ld3, c5 5, e5, Sd7 6. c3, b6!) 4. exd5, exd5 (Po Dxd5 5. Sf3, cxd4 6. Lc4 ima beli veliko razv. prednost) 5. Lb5+, Sc6. (Običajno je Ld7 6. De2+, De7 7. Lxd7, Sxd7, toda po 8. dxc5, Dxe2+ 9. Sxe2, Lxc5 10. Sb3, Lb6 11. Sbd4, Sf6 12. Lg5, 0—0 13. 0—0—0, Se4! ima črni z izgledno figurno igro zadostno kompenzacijo za izoliranega d kmeta) 6. Sgf3 (Zelo prihaja v poštev De2+), De7+ 7. Le2 (Do tu je partija identična znani Ke-res—Capablanca z AVRO turnirja. Capablanca najbrž ni poznal te partije in je po 7... cxd4 8. 0—0, Dc7 9. Sb3, Ld6 10. Sbxd4 zašel v zelo kritičen položaj. Menjava dam po 7. De2 pa da črnemu popolno izenačenje s 7... Dxe2 8. Lxe2, Lf5! ali 8. Kxe2, a6!) Dc7! 8. 0—0 (Ako 8. dx5, Sf6! in n. pr. Sb3, Lxc5 10. Sxc5, Da5 + 11. Ld2, Dxc5 12. Lc3, Se4!), Sgf6 9. Tfel, Le6 10. dxco, Lxc5 (Bondarevski ima v nadomestilo za osamljenega d kmeta zelo aktivno pozicijo svojih lahkih figur. Izgledi belega so slej ko prej v končnici, dinamika črnih figur pa bo gnala črnega k odločnim akcijam v srednji igri) 11. Sb3, Lb6 12. Sfd4, 0—0 13. c3, Se5 14. h3? (Ta oslabitev kraljevega krila še ni bila neobhodno potrebna, četudi je že pretilo Sg4), Sc4 15. Ld3, Tae8 16. Sde2 (Beli že čuti, da ne stoji dobro, zato poskuša izvesti pregrupacijo figur s Sb3—d4, nato b3 in La3, toda črni presenetljivo udari ter prekriža belemu vse načrte), Lxh3!! 17. Lf4 (Če vzame beli lovca, sledi neizbežen polom: 17. gxh3. Txe2 18. Txe2 — še najbolje —, Dg3 19< Klil, Dxh3+ 20. Kgl, Sg4 21. Lf4, g5!; na Dxe2 ali Le2 pa je zmaga še bolj enostavna, n, pr. 18. Lxe2, Dxg34- 19. Khl, Dh3+ 20. Kgi, Lxf2+! 21. Kxf2, Se4H- 22. Kgl, Dg3+ 23. Klil, Sf2 + mat), Dd7 18. gxh3, Dxh3 19. Lxc4 (še najbolje! črni grozi namreč Sxb2 in obenem še s strahovitim udarom Lxf2+! 20. Kxf2, Se3!! 21. I^xe3, Sg4+ in mat v dveh potezah), Dg4+! 20. Kfl (Na 20 Lg3 odloči 20... Txe2 21. Txe2 — če 21. Dxe2. potem Dxg3 22. Klil, Dh3+ 23. Kgl, Sg4—, Dg3+ 22. Kfl, Dh3-f 23. Kel, dxc4 24. Sd4, Se4! 25. Txe4, Dhl+ in nato 26... Dxe4)! Lxf2+!! 21. Kxf2 (Izsiljeno, ker grozi Txe2 in Dgl mat), Se4 + 22. Kfl, Df3+ 23. Kgl, Df2+ 24. Khl, Te6 25. Lxd5 (Pelje do mata, toda tudi drugače ni mogoče zadržati črnega napada, ki ruši ko lavina. Prav tako vodi do mata 25. Dxd5, in sicer s 25. Tg6 26. Tgl, Dh4+ 27. Lh2, Sf2+ trmt. Ali 26. Dxe4, Dh4+ 27, Lh2, Dxe4+ mat. Edino s 25. Dd3 bi si beli utegnil za nekaj časa podaljšati življenje, ker sedaj ne gre Tg6, radi D1i3, pač pa zadošča 25... dxc4 26 De3, c:xb 27. Dxf2, Sxf2+ 28. Kg2, Sd3 29. Kfl, Sxel 30, Txel, bxa 31. Tal, Tfe8! itd.), Df3-I- 26. Kh2, Tg6 27. Lxf7+ (Maščevalni šahi!). Txf7 28. Dd8 + , Tf8 29. Dd5 + , Kh8 30. Seg3, Df2+ in beli preda, ker ne more več kriti mata. Bondarevski je kombiniral v Mor-phyjevem stilu! — (Glose: Jože šiška, Ljubljana.) Z letošnjega 12. prvenstvenega turnirja v Moskvi pa za danes naslednji dve partiji. 142. INDIJSKA OBRAMBA (2. kolo šampionata SSSR 1940) Beli: Bbtvinnik črni: Boleslavskij 1. d4, Sf6 2. c4, d6 3. Sc3, e5 4. Sf3, Sbd7 5. g3, g6 6. Lg2, Lg7 7. 0—0, 0—0 8. e4, Te8 9. d5, Sc5 10. Sel, a5 11. h3, Tf8 12, Le3, Se8 13. Sd3, b6 14. Dd2, f5 15. exf5, gxf5 16. f4, Sxd3 17. Dxd3, e4 18. Dd2, Df6 19. Tf2, Ld7 20. Tdl, Dg6 21. Se2, Sf6 22. Ld4, Tae8 23. De3, h6 24. Sc3, Tf7 25. Lfl, Kh7 26. Le2, h5 27. Tg2, Lh6 28. Tfl, Tg8 29. Tff2, Lg7 30. a3, h4? 31. gxh4, Dh6 32. Tg5, Dxh4 33. Tfg2, Le8 34. Txf5!, Lh6 35. Tfg5!, Lxg5 36. fxg5, Sh5 37. Lxh5, Dxh5 38, Dxe4+, Tg6 39. Dxe8, Txg5 40. Dh8+, Kg6 41. Dg8+, Kf5 42. Dc8+, Kf4 43. De6, Txg2+ 44. Kxg2, Df3+ 45. Kgl, Dg3+, 46 Kfl, Df3+ 47. Lf2, Dh5 48. Se2+, Kg5 49. h4+ in črni preda. Zanimiva partija. Boleslavskij si je z manevrom v 16. potezi pokvaril sicer trdno pozicijo, po napaki v 30. potezi in potem, ko je Botvinnik lepo žrtvoval kvaliteto, partije seveda ni bilo mogoče več rešiti. 143. DAMIN GAMBIT (6. kolo šampionata SSSR 1940) Beli: Kotov črni: Stolberg 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, d5 4. Lg5, Le7 5. e3, h6 6. Lxf6, Lxf6 7. Db3, c6 8. Sf3, 0—0 9. 0—0—0 (Kotov je bojevito razpoložen! Bolje je vendar Le2 in nato 0—0 ter Tdl), Sbd7 10. e4, dxc4 11. Lxc4, b5 12. Ld3, e5! Črni je krepko posegel v središče ter osvojil iniciativo) 13. dxe5, Sxe5 14. Sxe5, Lxe5 15, Kbl, Le6 16. Dc2, Da5 17. Tel, Tfd8 18. Tedi, TabS 19. Td2, Lxc3 20. bxc3, b4 21. cxb4 (Na 21. c4, b3 22. axb3, Da3 črni z lahkoto zmaga), Txb4+ 22. Kcl, Da3+ 23. Kdl, Tbd4 24. Ke2, c5 25. e5, Kf8 (Grozilo je namreč šah na h7) 26. Thdl, Da5 27. Ke3, Lxa2 28. 14, Ld5 29. g3, Le6 30. Le4 (Sedaj izgubi beli še kvaliteto; toda partije tako ali (ako ne bi mogel več rešiti), Lb3 31. Dxb3, Txd2 32. Txd2, Dxd2+ 33. Kf3, Ddl+ 34. Dxdl, Txdl in beli preda, ker v končnici nima nobenih izgledov na remis. 15. šahovski oreh V nekaterih naših dosedanjih orehih ste spoznali, da so Rusi zares blesteči umetniki študij. Težki, globoki, silno duhoviti. Reševalcu zares im- §H§ i i Y/ V//////* ®i P 'M. II ponirajo, ko pride njihovim študijam do dna Poglejte danes študijo G. Sako-djakina. čudovita igra lahkih figur Človek bi skoraj ne verjel tem šahovskim fantazijam. Beli: K.cl. Lh6, Sc5 in kmet Beli na potezi dobi a5, a6 in b4. Beli na potezi zmaga. Marsikdo bo sprva poskušal napak prijeme, ker ga bo motil beli kmet na g3. Toda to je le vaba za oko, skrivnost je skrita povsem nekje drugje. Poskusite! Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 17. t. m. REŠITEV 14. ŠAHOVSKEGA OREHA 1. Tg7!, Kc2! (1... Tel 2. Tgl! in nato a?) 2. Tg2+, Kb3 3. Ta2l, Kxa2 4. a7 in beli dobi z lahkoto. Med 31 rešitvami je prejel urednik 12 pravilnih. Pravilno so rešili: dr. Roman Klasinc, Lojze Gabrijan, oba Maribor; Milan Apih, koncentracijsko taborišče Bleča; Jože šiška, Lojze Zajc, oba Ljubjana; Janko Jor-dan, Sv. Jurij ob Ščavnici; Anton Škorjak, Franjo Detiček, oba Šmarje pri Jelšah; Franjo Škarabot, Murska Sobota; Rudolf Travi-nič, Zagreb; Gustav Hržič, Velika Nedelja; fvan Marek, Celje. Roman Dumas sina »Dama s kamelijami« je kot nagrado žreb naklonil Jožetu šiški, Ljubljana. ' Kupon za šahovsko nagrado „Ve£ernik“, 12. oktobra 1940 VV«WAAVWAWVAWVxAAWyVWVVVVlMWAZvVVW«VlAVVVVVVVVMV Pravična kazen ROMAN KRALJ Vrabček mlad po drevju leta, čivka in lepo žgoli, fantič v grmu si obeta, da ga kmalu ustreli. Poči puška, vrabec pade, fant vesel se zareži, dalje krene med nasade, kjer na ptiče spet preži. Ko na slivi gnezdo ugleda, si dobiti ga želi, že z roko po mladih sega — kar prestrašen ostrmi... Ni mladičev ven privlekel, ose razsrjene le, in začne se hudi pekel: ose ga hudo pode. Ko se os je le otresel, naglo je domov odšel, glavo polno pikov nesel,* da je stokal in medlel. Taka kazen ga zadela, huda, a pravična je, a doma bo šiba pela, ker po gnezdih stikal je. LUŽISKI SRBI Lužiški Srbi ali Sorbi so najmanjši slovanski narod, saj jih je vseh komaj okoli 180.000, pa še ti so razkosani na dva dela in na dve veri, katoliško in evangeličansko. Žive sredi nemškega ozemlja severno od čehov^ katerim so po jeziku in lastnostih najbližji. Njihovo središče je Budišin. Sorbi so zadnji potomci nekdanjih polabskih Slovanov, ki so segali vse gori do Vzhodnega morja in daleč na zahod, koder spominjajo na njih še vedno tisoči imen krajev, rek in gora. Zadnji polabski Slovani, razen Sorbov, so izumrli komaj v devetnajstem stoletju. Njihovi potomci so trdi Nemci. PRAKTIČEN NASVET Zgodi se vam lahko, ali se vam je žc zgodilo, da sle sedli z obleko na travo in dobili zelene madeže. Kako naj jih odstranite? Najlaže s salmija-kom, ki ga dobile v vsaki lekarni in drogeriji. Najtemeljiteje odstranjuje salmijak take madeže z volnenih tkanin, a ludi z drugih. ČASTILICI ŽIVAfcI še dandanes nahajamo divjaške rodove, ki po božje časte živali. V davnih časih je bilo tako češčenje vsesplošno. Še Židje so pred Mojzesom častili zlasti črnega bika, Apisa, in vodno ptico Ibisa. Vendar je bilo pri njih to češčenje bolj. simboličnega, kakor stvarnega značaja. Križanka 1 2 3 4 5 6 7 ■ Vodoravno: 1. sorodnik, čutilo, 2. iz-ni, žensko krstno ime, 6. lesena posoda, 6. predplačilo, turški dostojanstvenik. Navpično: 1. žuželka, žensko krstno ime, 2. neoblečen, 3. svetopisemska oseba, kratica iz kemije, 4. izraz iz elektrike, pritrdilnica, 5. ruska reka, tekočina. 6. pot vlaka, 7. osebni zaimek, druga izraz za očeta. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. Nemčija, 2. riž, 3. pa, S. G. (Simon Gregorčič), 4. ono, kol, 5. ma, mi, 6. top, 7. Italija. — Vodoravno: 1. Niponci, 2. Ana, 3. mr. (magister), ta. 4. čin, vol, 5. lž, pi, 6. som, 7. Anglija. Rešitev zadnje uganke: polž. UGANKA Spomladi zraste, a odmre, da nihče zanj nič več ne ve, a ko jesen se prismeji, na sredi trate spet vzcveti. 156 »Večernih:« štet mladino teto 2 Maribor, 13. oktobra 1940 Štev. 39 ................... JESENSKO RAZPOLOŽENJE ČRTOMIR KOBANKO Ob reki zdaj vrbe več niso srebrne in čas se ne vrne, ki v dalj je zbežal. Le megle nad mestom ves dan se podijo; Bog ve, kam hitijo in kje obviss? Kot misli so moje, ki trudne rode se, a spet razkrope se na štiri strani. sisaa GLUHA LOZA J. s. Kvišku sem se ozrl in pospešil hitrost, Nebo se je oblačilo; težki in preteči oblaki so se kopičili na zahodu in se počasi pričeli premikati proti izboklini nad prostrano zemljo. Zdelo se je, kakor da bi jih rahla sapa velikega Ajda nalahno potiskala na prostrani obok neba, ki je bilo prazno, le na straneh so ležale meglice, najbrže so bile ovce. Vse je kazalo, da bo dež. In sicer pošten dež. še bolj sem pognal kolo. Pogledal sem: zadnji obroč se je vrtel, da sem videl en sam krog, prelivajoč se v soncu, ki je pravkar zahajalo za dolgim oblakom, preprogi podobnim. Tesno sem stiskal krmilo v rokah, ki so trepetale v naporu, in meril cesto. Dalje, dalje, sem si dejal, dalje in dalje . .. (Tedaj se je zgodilo. Najprej nekaj kapelj, kakor da bi bili ogledniki, nato pa vse: prelivale so se kapljice, padale druga za drugo, se zadevale in se odbijale, nato pa pristale na suhih tleh, na tratah, na gozdovih ... Toda, jaz sem vozil. Že moker sem bil, ko se me je pričelo doletavati malodušje. Toda vedel sem, da moram priti do večera domov. teh šestdeset kilometrov, pa naj pridem moker domov do kože, ali pa še delj. Ndj se zgodi kar koli. Vražji dež, in prav danes se je moral spustiti iz oblaka, ki je tako nizko plaval nad pokrajino. Toda, jaz sem vozil. Pred menoj je bila steza. Sedaj se je širila, nato zopet krčila. Trava jo je stisnila na drobno pot. Nato je bila zopet taka, da bi se lahko dva avtomobila srečala na njej. Toda samo blato. Dež je pošteno opravljal svojo nalogo, Radenci. Zableščala se je rdeča hiša pred mojimi očmi: tam* je streha, pod apud au zap ipnj ui ouns af ud oqa.ijs skozi opeko. Proč, skusnjavec, sem dejal,_ proč! In peljal sem se naprej; suk-njič se mi je že prilepil na kožo in sko* zi čevlje je vdirala vlaga, nato mokrota. Proč skusnjavec 1 Zavil sem na drobno pot, na odcepek proti Mariboru. Pot je vodila med drevjem, v globoki dolinici. Pogledal sem naokoli: nič, pobočja, strma, da je bolelo, so zapirala pogled. Le steza se je vila pred menoj, steza, v vijugah sedaj, potlej naravnost, vse v nedogled! Toda, jaz sem vozil. Nekaj se je zgodilo v srcu in me vpra- 153 OLLY HOLZMANN MARIKA ROEKK Salo: Zakaj, zakaj si Se! na pot? V Radencih bi bil ostal! Tam je bila streha, saj veš, tista rdeča hiša ob glavni poti! Res, zakaj nisem ostal? Zakaj? Rdeča hiša, streha nad njo. Pregnal sem te misli. Šel sem na pot in sklenil, da dosežem svoj cilj. Pa saj bi ostal. Vlegel bi se na seno v bližnjem seniku, pokril se in poslušal, ponoči, kako dež prkrkava ob streho, z opeko krito. Zaspal bi in drugo jutro bi me sonce pozdravilo na poti. Zasedel bi kolo, in šlo bi po klancih_______ Toda nisem smel. V Mariboru sem moral biti še danes. Moral biti. Glavo sem skril med ramena in izpod razmočenih obrvi opazoval pot s kalnimi očmi. Dve progi sta se vlekli po kolovozu in še' precej novi sta bili. Morda pred minuto, morda uro ali dvema je vozil voz, na njem kmet, in dva vola sta vlekla telego. In kmetič je pel, pokal z bičem in kričal: »Hejs, Luca, hejs!« Lahko, saj je bil pod streho in vola sta vlekla, počasi in premišljeno. Lesena kolesa so se*pogrezala v blato ter puščala široko sled z ostrimi robovi. In zdelo se mi je, da sem na fstem mestu. Pritiskam na podnožnike, pritiskam, se mučim in sopiham, sprednje in zadnje kolo delata svetle kroge v brzini, toda cesta pred mano in pod mano je venomer enaka, vedno blatna, in dve široki sledi telege z dvema voloma, venomer enaka, nic se ne spreminja in ne zavije na stran. Kakor, da bi vozil po ledu; kolo bi se vrtelo, vrtelo in še vrtelo, toda stal bi na mestu: kolo ne bi imelo opore na ledu in vrtelo bi se na istem koščku leda, tam, kjer bi pričel. Toda, jaz sem vozil. Potok, ves blaten in poln rastlin, je šinil mimo, kakor da bi se mu mudilo k izlivu. Dež je še pršil. Kaplje so se odbijale od tal, delale rahle, umazane mehurje, ki so sprva narasli, nato pa se neslišno razpočili. Vse polno jih je bilo, • kakor da bi iz zemlje prihajali, kakor da bi bila cesta morje in zemlja bi oddajala zrak, ker ga ima preveč in v izobilju. Toda, jaz sem vozil. Vozil. Samo vozil. Postal sem neob-čuten za vse. Nisem računal, koliko časa že vozim. Vedel sem: od vekomaj. In kilometrov, koliko jih je premerilo kolo. Mnogo. Od večnosti sem vozil. Ves dan, morda tudi vso noč, in še prejšnji dan. Morda. Ne vem. Tedaj sem se začudil. Kakor neljubo strašilo je pred menoj zrasla rdeča hiša, velika rdeča hiša, zidana v slogu dvajsetega stoletja. Nisem vedel, kaj je bilo. Sanje. Ali sem blodil? Saj sem prišel na isto mesto, odkoder sem odšeL Radenci. In rdeča hiša. Streha nad njo. Prvega sem ustavil in povprašal koliko je na uri. Pet. Dve uri sem torej vozil po neumnem. Nato mi je pokazal pravo pot. Stisnil sem zobe in jeza, obup in strah so se mešali v meni. Zasedel sem kolo in ga pognal: Zrl sem v tla, v tisti dve črti, ki sta se vlekli v nedogled. Naprej, naprej. Le kako sem mogel zabloditi? Dve uri sem vozil, in bil sem pred rdečo hišo. Dve uri! To se pravi, da sem prevozil lep kos poti in naredil velik krog. Kakor v gluhi lozi. Spomnil sem se. Kakor, da bi bral Trdino. Tam je bil kraj zaklet. Toda tukaj? Menim, da ni bil. Morda pa sem bil jaz zaklet. Toda, jaz sem vozil. Trepalnice so mi postajale težke kakor svinec in v meni se je pretakalo nekaj ognjenega, raztopljeno železo. Jezil sem se. Za mano je bilo gozdovje, macesni na širokih pašnikih in s turščico posejane gorice. Zapokal je bič, zastokal kdo v koči ob strani blatne poti, zadonel je zvon v cerkvi na hribu; cerkovnik je zapustil svojo bajto in se napotil na hrib, da potegne za mastno vrv v zvoniku in pomoli: »Zdrava Marija, milosti polna...« Nisem se zmenil za nič. Mislil sem na gluho lozo in Trdino. sssas MANDELJ. Med tem ko imamo pri nas, zlasti v Slovenskih goricah, Halozah, Mariboru in okolici itd. veliko breskev in v zadnjem času tudi najžlahtnejše vrste, so nam mandeljni še skoraj neznani. Le poredkoma naletimo kje na kako drevo, ki pa je večinoma necepljeno, torej divje. Je pa nedvomno, da bi mandeljni tudi pri nas uspevali, kakor uspevajo na slovenskem Primorskem. Tam cvetejo včasih že meseca februarja. Zunanjščina sadu ni užitna, pač ps so priljubljena ifdrca za potice in razne slaščice. NA TRAMVAJU ) I. S. Poletna nedelja, in sonce sijalo je in žgalo. V tramvaju peljal sem se v mesto. Počasi, počasi smo se peljali, prekrižali cesto, povsod obstali. Nato dalje, počasi, počasi... v In starka poleg mene, zavita v kožuh, tresoča se od »mraza«, dejala je: »Podrezajte, sprevodnik, kdaj bon® v mestu, če bo šlo tako dalje! Podrezajte!« A mi: počasi, počasi smo odpeljali, prekrižali cesto, povsod obstali. Starka je vedela, , da malo časa še ima na razpolago, ko se bo morala posloviti od tramvaja domačega krova, ljudi in zemlje. A mi smo se vozili počasi, počasi, prekrižali cesto in zopet obstali, morda za vekomaj... STARKA STEFAN H. Na holmu stoji prijazna kmečka hiša. Spomladansko sonce daje toploto prebujajoči se naravi. Pred hišo sedi na klopi starka in se greje. Kako prijetno ji de toplota! Po dolgih, mrzlih, neprijaznih zimskih dne-vih sedi prvič zopet lahko zunaj, na pro-j stem, kakor je sedela že tolikokrat v prejšnjih letih. Zadovoljna opazuje kmeta, ki orje njivo, in konjiča, ki vlači plug od gornjega do spodnjega in spet od spodnjega do gornjega konca. Nekoč je tudi ona tako delala na polju in bi še rada, toda njene noge so postale majave in roke brez moči. O, kje so že tisti časi, ko je bila brhko dekle in krepka žena! S polja prihaja vnuk. Ne pozdravi je, samo mimogrede, in ne da bi jo pogledal, se zareži. »Kje pa je mati?« ga vpraša starka. »Kaj vam mar!« se odreže vnuk in gre dalje svojo pot. Starka se še bolj pogrezne vase. Po velih licih se ji potočita dve debeli, svetli solzi. »Nesrečnež moj! To je odgovor! O, saj še ne veš, kaj te čaka na tej zemlji! Vse se ti lahko pripeti, a prej slabo kakor dobro. Ne želim ti, da bi se ti kdaj tako godilo, kakor se zdaj meni, ko sem stara, onemogla in vsem v napoto. Vsi, prav vsi me. gledate postrani. Prej sem garala od jutra do pozne noči, sedaj /trpim prezir ’in zaničevanje. In vendar, ali ni vse to zrastlo iz mojega znoja? Ali ni v vsakem koščku teh tal zakopan moj neskončni trud? Ali ne gnoji vsako teh dreves in trt kos mojega izpitega, življenja! In za vse to nisem zaslužila niti prijaznega pogleda in človeške besede! Jaz, vaša mati in babica!« Za prvima dvema solzama rose vela lica nove. Teko in teko, kakor da bi hotele izmiti krivico, a je izmiti ne morejo. »O, saj bom odšla«, pravi, ’ »kmalu bom odšla za vselej. Toda čas bo bezal, in še. preden se boste do dobrega zavedli, boste tudi vi že stari, slabotni in onemogli. Tedaj šele boste razumeli, kako hudo je, doživljati nehvaležnost in zaničevanje; vi, vi neboglenci! O, božji mlini meljejo počasi, a meljejo gotovo.* GEPARD!. Najbolj razširjene zveri na svetu su razne mačke, med katere spada tudi gepard, eden izmed najlep.ših iz te družine zveri. Gepard ima rumenkasto-rjav-kasto dlako, posejano s temnimi pikami. Dlaka je kratka, in se lepo sveti. Gepard je edina zver mačje vrste, katero je mogoče zdresirati, da služi pri lovu na drugo divjačino. Tucii geparda lahko vidite v ragrebškem zoološkem vrtu. Film Clark Gab!e je Clark Gable je bi! do 17 leta poljski delavec. Vprav življenju na kmetih, v naravi in brez »fines« modernega življenja se ima sedaj slavni filmski zvezdnik zahvaliti, da je ohranil kljub 40 letom zdravo sportsko n mladostno pojavo. Clark je pozimi in poleti vstajal ob štirih zjutraj. Pozimi je krmil živino in cepil drva, spomladi je oral in seja!, in opravljal sploh vse poljedelske posle. Ko je izpolnil 17 leto, je odšel v neko manjše mesto in delal v tovarni kavčuka. Ponoči pa se je Clark učil in obiskoval tečaj medicinske fakultete. Želja njegovili siromašnih staršev je namreč bila, da bi postal njihov edini sin zdravnik. Mladi Clark pa je sanjal o nečem drugem... V restavraciji, kjer je bil na hrani, se je seznanil z mladima zakoncema, ki sta bila gledališka umetnika. Povabila sta ga, naj prisostvuje neki njuni predstavi. Tedaj je bil Clark prvič v gledališču. Pri predstavi se je Film o nesrc »NA ZAPOVED Ena izmed najimpresivnejših ljubezenskih dram vseh dob je brez dvoma ljubezen angleške kraljice Elizabete, žene v nevarnih letih, katero so njeni sodobniki proglasili za bil poljedelec odločil, da bo postal gledališki igralec. Takoj drugi dan je pustil medicino ter se prijavil pri ravnatelju lokalnega gledališča in ga prosil za sprejem med igralce. Dobil je neko postransko vlogo, v kateri se je mladi športnik imenitno izkazal. Clark je podnevi delal v tovarni, ponoči pa nastopal v gledališču, tako da je bila njegova kariera res združena s križevim potom. Kot gledališki igralec se je spenjal Clark vedno višje in višje, dokler o njegovi slavi niso zvedeli tudi v Hollywoodu. Tja je odšel kot 25letni mladenič. Bil je seveda samo — statist. Ker je videl, da tako ne bo mogel živeti, se je vrnil v gledališče. Šele čez nekaj let se je Gable spet opogumil in odpotoval v New York, od tam pa so mu bila vrata odprta v filmski raj, kjer se je uveljavil kot odlični filmski igralec. Njegovi uspehi so vsem obiskovalcem kinopredstav dovolj znani. čni ljubezni KRALJICE« »deviško kraljico«,:in mladega, ponosnega ter častihlepnega Roberta Deverčauxa, grofa e hitreje ne posuši, kakor solza, se preizkusi v ognju, žena se pre-zlatom, mož pa po ženi. in obiski se v treh dneh usmradijo, n človek ne pridiguje boljše kot mrav-i pa ne reče ničesar, je zakon brez ljubezni, tam je kma-:zen brez zakona. te je tolikokrat prevaral, kakor si sa->ebe prevaral? i oba očesa, kadar se ženiš, — po-raš pa oba zatisniti, n prepir ne bi dolgo trajal, če bi bila samo na eni strani, ne more prenesti strasti drugih ljudi, more obvladati lastnih, do hoče dolgo živeti, a nihče noče biti Lenoba potuje tako počasi, da jo prehiti revščina. Jezik se obrača vedno k bolnemu zobu. Ljubezen, kašelj in dim se ne dajo dobro skriti. Današnji dan je učenec včerajšnjega dne. Dobro storjeno, je bolje, kot dobro rečeno. Volk požre tu in tam kako ovco, ljudje pa jih požrd na tisoče. Kakor moramo za vsako nemarno besedo plačati, tako moramo plačati za vsako nemarno molčanje. Jezik je mehak in brez kosti, toda marsi-kak njegov udarec je že ljudem zlomil hrbtenico. Kolikorkrat. storimo dobro, darujemo Bogu. Čudno, da je človek, ki ima dovolj dovtipa, da napise satiro, potem še tako nor, da jo objavi. Varuj se priložnosti, pa te bo Bog obvaroval greha I Kdo je moder? Ki se od vsakogar uči. Kdo ]e mogočen? Ki se zna obvladati. Kdo je.bogat? Kdor je zadovoljen. Kdo je to?. Nihčef Stran 11. Slavna kurtizana zaščitite oesnika Ariosta Lukrecija Borgia je z diplomatsko spretnostjo reši a pred popolnim propadom pesnika štal lanske renesanse Poleg Dantea je najslavnejši pesnik italijanske renesanse Ludovico Ariosto. V svojem najznamenitejšem delu, ki nosi naslov »Besni Roland", je za vselej ovekovečil največjo kurtizano in lepotico, proslulo Ltikrecijo Borgio. Pesnik Ludovico Ariosto je bil sin predsednika dvanajsterih sodnikov v Ferrari. Ljudstvo je njegovega očeta radi drakonske strogosti sovražilo iz dna srca. Kadar koli se je pojavil na ulici, so ljudje vpili za njim: »Razbojnik! Izdajalec !Ubijalec!“ Mladi Ariosto je že v nežni mladosti spoznal ,kako kruta in nehvaležna je množica. To spoznanje ga je utrdilo za kasnejše življenje. Lukrecija Borgia Kakor je bil strog njegov oče v javni) upravi ,prav tak tiran je bil tudi v domači hiši: surov, nagle jeze, brezobziren in krut do skrajnosti. Do svojih številnih otrok je bil nepopustljiv. Prava sreča za otroke je bila njihova mati, bogata in lepa žena, ki je prav tako trpela pod udarci zlobnega moža in ferarskega sodnika. Ko je prikipela mržnja ljudstva do viška, je moral vojvoda Hercul premestiti grofa in sodnika Ariosta iz Ferrare v Modeno. To je bilo 1489, ko je bil Ludovic star petnajst let. Oče ga je prisilil, , da je kot neizkušen fant ostal še nadalje v Ferrari zaradi pravnih študij, dasi je mladenič sovražil pravo iz dna srca. Upor mladega Arioste je oče zatrl v kali. Ludovico se je moral ukloniti. In z dvajsetim letom je postal doktor prava. Kot mlad doktor je stopil v službo kardinala Hipolita. Spremljal ga je na njegovih potovanjih ter mu služil kot nekak osebni tajnik. Toda mladi Ariosto ni bil rojen za chjorjanika, saj ni hrepenel ne po moči ne po bogastvu. Unel je edino željo: biti prost, svoboden, da bi lahko ustvarjal kot umetnik. Ko je vračal iz Rima, kamor je spremljal svojega gospodarja na kronanje papeža, se je spotoma ustavil v Florenci. Tu se je srečal z mlado Aleksandro Be-nucci ter se vanjo zaljubil. Aleksandra je šla z njim v Ferraro, kjer je ločeno stanovala v neki samotni hiši. Ariosto sicer ni bil duhovnik, vendar pa se ni smel oženiti, ker je užival dohodke neke opatije. Kljub temu se je nekaj let kasneje v naj večji tajnosti poročil z Aleksandro. Ariosto je Najboljši angleški letalec bil od strani lepe in duhovite žene nad vse srečen. V tej dobi je tudi izšla 1515 prva izdaja njegovega »Besnega Rolanda". Dve leli kasneje je kardinal Hipolit odredil, naj ga Ariosto spremlja na Ogrsko kot osebni tajnik. Toda Ariosto je povelje odklonil. Končno je že hotel biti svoboden ter uživati svojo tajno srečo. Ves se je liotcl posvetili svojemu umetniškemu delu. Toda kardinal Hipolit je svojega varovanca hudo kaznoval za nepokorščino. Še isti dan mu je odvzel vse privilegije. Toda čez noč obubožani Ariosto ni izgubil svojega življenjskega poguma in ponosa. V *ismu, ki ga je v lej zvezi pisal svojemu nratu, ki je tudi služil pri kardinalu, se je bridko pritožil nad sa-modrštvom kardinala. V pismu pravi, da se je sicer trudil, bili kar najboljši kardinalov dvorjanik, toda ves trud je bil zaman. Kardinal naj si nikar ne misli, da je kupil z nekaj darovi Ariosta za vse čase. AriosLo je pripravljen vrniti mu vse do zadnega beliča ler živeti ob želodu, samo da si spet pribori svojo osebno svobodo. V resničnem življenju pa seveda Arioslo ni mogel živeti od želoda in svobode. Leon X. je s posebno bulo sicer priznal Ariosti literarno lastništvo »Besnega Rolanda" ter zagrozil vsakemu tiskarju, ki bi delo tiskal brez predhodnega dovoljenja, z najslrožjo kaznijo. Toda teh pre-lenj se tiskarji niso zbali. Delo Ariosta se je tiskalo na veliko ler kmalu postalo najbolj popularno čtivo med širokimi plastmi. Kljub veliki slavi, ld si jo je pridobil s svojimi umotvori, je bil »Trojanska volna" zaradi vaške lepotice Ariosto reven ko cerkvena miš. Njemu in njegovi lajni ženi ter otrokom je grozila lakota in smrt. V tej največji stiski mu je kardinal zadal še zadnji udarec. S spletkami ga je spravil ob dediščino brala. Ariosto se je zaman upiral. Vsi njegovi prolesti-so naleteli na gluha ušesa. Kardinal pa se mu je rogal, češ, kar pišile še nadalje vaše bedarije... Stiska je prisilila Ariosto, da se je uklonil ter moledoval okoli vojvode, dasi je tudi tega sovražil* nič manj ko kardinala. Ves obupan se je v skrajni stiski obrnil na Lukrecijo iVj:gijo, ki mu sicer ni mogla priboriti pravice do dediščine, toda s spretno diplomatsko potezo ji je vendarle uspelo, da je dobil Ariosto 23. aprila 1518 pri vojvodi ferrarskem mesto komornika, z mesečno plačo 25 lir ter pravico, da si na stroške vojvode vzdržuje dva konja in tri sluge. Tako je Arioslo, slaven pesnik italijanske renesanse, premagal s pomočjo lepe ferrarske kurtizane Lukrecije Borgije svojo največjo življenjsko stisko. Kasneje je v večih svojih delih opeval modrost, lepoto, človečanski čut in spretnost kurtizane Lukrecije. Ko se je Ariosto nekoliko izkopal iz dolgov in stisk, je jel zagrizeno varčevati. Polagoma mu je le uspelo, da je uresničil svoj davni sen: Zgradil si je lastno hišico, ki še danes stoji v Ferrari. Okoli nje pa je uredil prekrasen vrt, na katerem je s pobožno nežnostjo gojil vrlnice in jasmin. V bolgarski vasici Sokolovu živi mlada vaška lepotica, ki je bila do nedavna v „spotiko‘‘ vsem za ženitev godnim mladeničem. Za petami ji je bil zlasli nek bogat kmet iz Sokolovega, ki pa ga je lepotica uporno zavračala ter odbijala njegove ženitvene ponudbe, ,ker je skrivaj ljubila nekega kmečkega mladeniča iz sosednje vasi. V bitko med dvema rivaloma so se slednjič vmešali dekletovi starši ter odločili, da se mora <;kle poročiti s premožnim kmetom iz domače 'vasi, ki pa ga dekle-ni maralo. Pripravljena je bila bahava svatba ,na katero so bili povabljeni skoraj vsi vaščani. Po tamošnjem običaju je imela nevesta na obrazu pajčolan, ki 'ga sme ženin odgrniti šele po poroki. Ko je svatbeni sprevod krenil proti cerkvi pa je nek radoveden svat dvignil pajčolan. Ta hip je nastala med svati strahovitazmešnja- Od nosačev in postreščkov do strelcev Angleška obrambna služba ne pozna izjem. Vse, kar leze in gre, mora biti iz* urjeno hi pripravlje-^ no za obrambo. Na vrsto so prišH celo nosači in postreščki na angleških kolodvorih. Izrodffl so Hm puške ter jih urijo v streljanju. Poročila pravijo, da so nekateri pokazaH ml tem celo več spretnosti ko pri I svojem vsakdanjem težkem delu ruzo bodo predelavah v špirit, ki bo predvsem sluza! za ogrevanje in šele v primeru potrebe za pogon eksplozivnih motorjev, ker raizpolaga ArgentmHa s cenenim petrolejem in bencinom kz Venezuele. va. Pod pajčolanom se je namreč skrival obraz nekega fanta iz sosednje vasi. Razočarani mladenič iz sosednje vasi, ki ga je lepotica ljubila, a so ga njeni starši odbili, je namreč organiziral ugrabitev dekleta. Pri tem pa so fantje iz sosednje vasi podtaknili namesto neveste nekega mladeniča ,ld naj bi pred oltarjem potegnil bogatega kmeta ter ga osmešil. Se prej, ko so se številni svatje znašli; v čudovitem položaju, je skočil fant, ki je navidezno predstavljal nevesto, z voza ter jadrno potegnil. Svatje so se na licu mesta zbrali na posvet ter napovedali sosednji vasi vojno. Ko so še še oborožili, so v napadu krenili proti sosednji vasi, da osvobodijo ugrabljeno dekle ter jo nasilno pripeljejo pred oltar. Po malenkostnih praskah pa je oblast napravila red ter izdala salomonsko razsodbo: dekle naj: samo odloči kot ji veleva srce! V Nemčiji je štorklja izgubila ugled Po vsem svetu velja štorklja med otroškim rodom za ono ptico, ki prinaša na svet novorojenčke. Kot taka uživa med mladino velik ugled in spoštovanje. Zadnji čas pa je jela izgubljati v Nemčiji močno na ugledu. Med osnovno šolsko mladino je bilo. namreč prirejenih več anket, v katerih naj bi otroci odgovorili, v kaj najbolj ver- jamejo glede novorojenčkov. Odgovori malih modrih glavic so bili za štorkljo strahovito porazni. Večina otrok je odgovorila, da prinaša na svet otroke babica. Štorklja je dobila v tej anketi prav malo glasov. Se najbolj jo cenijo otroci v hribovskih, vaseh, kamor še ni prodrlo v otroške glave sodobnejše spoznanje". Ančke in Micke svetovna velesila Švedski profesor Carisson se je lotil zanimivega dela. Že več let ugotavlja, katera ženska imena so najbolj razširjena po vsem svetu. Po dosedanji statistiki, ki jo je profesor zbral, je raevidnd, da je na svetu največ Ančk in Marija Našel jih je na vseh petih zemeljsfkih celinah. Iz dosedanjih ugotovitev sklepa profesor, da je na vsem svetu okoli 94 milijonov Ančk in okoli 90 milijonov Marij. Torej velesila, ki ji ni para! Življenje je dano ljudem zato, da de* lajo. (Konfucij) Poljedeljska kriza v Odkar vihra v Evropd vojnii metež, je doletela večino prekomorskih držav, ki so bile navezane na evropska tržišča, težka poljedelska kriza. Med temi državami je tudi Argentinija, kjer je posebno htudo prizadeto pridelovanje žitaric in živinoreja. Izvoz mesa je padel na predvojne to neznosno stanje s sebnih premij. Nedavno je Ijedelski minister izjavil krogom, da bo vlada z podprla akcijo za izkoriščanje gorivo namesto premoga in Modrosti Benjamina Franklina, izumitelja W ie pretekli teden zabeležil svojo 54. z*nago nad sovražnhr! letalci. V Angliji tooža splešrio občudujejo ter velja za pravega narodnega junaka Kdo je bil Benjamin Franklin, to vč vsak šolarček. Benjamin Franklin (1706 do 1790), znamenit ameriški državnik, soustanovitelj Zedinjenih držav, izumitelj strelovoda. Manj pa nam je znano, da je bil tudi zelo plodovit in sloveč pisatelj. Zlasti njegov ljudski koledar »Poor Richard Almanac« (Almanah ubogega Riharda), ki ga je izdajal dolgo let pod psevdonimom: Richard Saudner, mu je pridobil ogromno popularnost in slavo. Ni je bilo takrat ameriške hiše brez tega koledarja. Ubogi Rihard je bil najbolj čitani pisatelj tiste dobe in hkratu modrijan, ki so na njegove nasvete ljudje prisegali, njegove izreke se na pamet učili in se po njih ravnali. »As Poor Richard says« — »Kakor pravi ubogi Rihard« — to je bila krilatica, ki je šla od ust do ust. Ubogi Rihard Benjamina Franklina je povedal sleherno stvar tako, kakor je, vselej je pravo zadel, bil je glasnik zdrave človeške pameti, ki je imel globok pogled v bistvo sveta in v človeško naravo. Z istim užitkom kakor so jih brali ljudje pred skoraj dvesto leti, beiemo danes mi te duhovite utrinke, lei dokazujejo, da na, večnostna. Ijem majhno da jz njegovega Kdor je sam vase benega tekmeca. Za največje kakor smo za Nič se Zlato izkusi z Ribe in Noben (ja, ona pa ne Kjer je lu ljubezen Kdo te je mega sebe Odpri ob. tlej moraš Noben krivica Kdor ne ta ne more Vsakdo hoi star. iW '»'A L/mtoljan* S seje mestnega sveta Bo^darljšem.-času se je mestni svet ljubljanski včeraj popoldne sestal na sejo, na kateri je najprej podal poročilo predsednik mestne občine dr. AdlešiČ. Zavrnil je pred vsem napade na arhitkta Plečnika, častnega člana mestne občine ljubljanske, in njegovo monumentalno ustvaritev Zal. Obžaloval je nečastno peresno borbo, 'ki si je vzela Plečnika za spotiko, »ki pa preko njega meri na nas«. Nato je dr. Adlašič pojasnil vprašanje zboljšanja gmotnega položaja mestnih delavcev v zvezi z znano njihovo resolucijo in je ugotovil, da bi mestna občina za ugoditev zahtevam poleg sedanjih dra glnjskih poboljškov, ki jih je dala vsem mestnim uslužbencem, potrebovala še štiri in pol milijona din, kar bi pomenilo zvišanje mestnih dotolad za 10%, 'česar pa ljubljanski davkoplačevalci v teh težkih časih ne bi zmogla. 2e sedanji poviški mestnemu uradništvu in delavstvu bodo obremenjevali mestno občino letno z'okroglim zneskom 3 milijonov din. V nadaljnjem je dr. Adlešič poročaj o raznih javnih delih, ki so bila po programu ali že izvršena ali pa še bodo, v kolikor bodo to dopuščala sredstva. Z monumentalnim spomenikom kralja Aleksandra }e Ljubljana pridobila nov okras. Mesina občina je spomenik prevzela v last in varstvo in se bo prizadevala za še bolj veličastno njegovo okolje in ozadje. Na kratko se je predsednik dotaknil tudi vprašanja prehrane ljubljanskega prebivalstva. Ustanovljen je pri mestni upravi aprovizacijski oddelek, ki bo skrbel za zadostno prehrano po zmogljivih cenah. Zaenkrat je mestna uprava nakupila krompirja, od katerega je bilo doslej prodanih že 80 tisoč kg. Aprovizacijski oddelek je maksimiral cene kruha in dosegel, da se je enotni kruh v Ljubljani pocenil za 75 par. Na koncu svojega poročila Se je gosp. predsednik v toplih besedah spominjal umrlih zasluženih mestnih funkcionarjev, nato pa je izročil raznim mestnim svetnikom odlikovanja. Profesof arhitekt Plečnik je odlikovan z redom Jugoslovanske krone II. stopnje. Sledilo je poročilo finančnega odbora in vse ostale točke dnevnega reda, ki so bile soglasno sprejete. Zanimivo je bilo zlasti vprašanje gradnje poslopja za okrajno načelstvo in policijsko upravo. Banska uprava je namreč predlagala mestni občini zemljišče na vogalu Tyrševe in Masarykove ceste, toda izkazalo se je, da bi to zemljišče veljalo skoraj 30 milijonov din, česar pa mestna občina ne zmore. Po poročilu gradbenega, troša-rinskega in pravnega odbora je bila javna seja zaključena in je sledila tajna seja. a Sodniški izpit je položil pri apelacijr skem sodišču v Ljubljani sodni pripravnik Strehovec Mirko iz Ljubljane, a Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani sta upokojena višja kontrolorja 6. skup. Edrnund Sila in Ivan Janovski, za pomožnega strojevodjo v 10. skup. pa sta postavljena Franc Rus in Pavel Smrtnik. a Rekordno število slušateljev je dosegla letos ljubljanska univerza. V rednem roku se je vpisalo 2137 slušateljev, tako da znaša število doslej vpisanih z'bogoslovci vred! okoli 2300. Ako upoštevamo še naknadne vpise do 20. novembra, smemo računati, da bo število naraslo na okroglo 2400, število, ki ga naša univerza doslej še ni doseala. a Ban dr. Marko Natlačen je botroval dvanajstemu otroku posestnika Alojzija Jakliča iz Andol pri Sv. Gregorju na Dolenjskem. Novorojetnec, ki je deveti sin v družini, je dobil ime Stanko. a Za apelaclfaka sodnika sta imenovana sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča Josip Senk m dr. Vladimir Rupnik, a V Beograda je umrla ugledna Slo- Cejfe ~ “ venka ga. Antonija Roševa, vdova po in-dustrijcu, ki je bila po rodu iz Ljubljane. a Tehnični pregled novih motornih vozil bo v sredo, 16. t. in., ob 11. v Ljubljani, pri upravi policije, Šubičeva ulica 5. Pri tej .priliki bodo pregledana tudi vsa druga motoma vozila, ki iz kakršnega koli razloga še niso bila komisijsko, pregledana odnosno odobrena za promet v letu 1940, kakor tudi avtotaksiji in avtobusi, ki letos za drugo polletje niso bili še pregledani. a Vsesvelsko akcijo bo organiziral Vrhovni socialni svet tudi letos. O tem je imel včeraj širši odbor sejo, katero so se udeležili zastopniki nad 50 ljubljanskih dobrodelnih društev. Sklenjeno je bilo izvesti akcijo na isti način kot lani s prodajanjem vencev in sveč v korist mestnih revežev. Lanska vsesvetska akcija je prinesla nad stotisoč din, in je bil ta denar ponajveč porabljen za kuhinjo in azil v cukrami. Upati je, da bodo meščani tudi letos pokazali vse razumevanje za socialni; značaj te akcije in kupovali vence in sveče na stojnicah mestnega socialnega urada. c Žetev smrti. V Libojih pri Petrovčah je umrl 721etni ugledni posestnik Anzelra Cencel v Debru pri Laškem pa 741etni pre-vžitkar Ivan Zupan. c Iz Laškega. Od laškega okrajnega načelstva je premeščen k banski upravi v Ljubljani dr. Karel Tekavčič, okrajni načelnik v Laš-' kem. — Občni zbor Sokolskega društva v j Laškem bo drevi ob 20. v Sokolskem domu, j c V zahvali rodbine dr. Voršičeve, ki smo jo včeraj objavili, je pomotoma izostal kraj in datum. Biti je moralo: Celje, 10. oktobra 1940, kar s tem popravljamo. c Bela zastava na policijskih zaporih. Celjski policijski zapori so danes po dolgem času prazni. Ptuj ŠAHOVSKI KLUB PTUJ je imel v nedeljo V. redni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da je bil klub preteklo leto zelo delaven. Celfska številka »Planinskega Vestnika" Te dni je Izšla celjska številka »Planiškega Vestnika«. Izišla številka je v celoti posvečena Savinjski podružnici SPD v Celju, ima pestro, zanimivo vsebino in je bogato ilustrirana. Uvod je napisat predsednik podružnice dr. Milko Hrašovec, zgodovino Savinjske podruž. pa je orisal na kratko prof. Janko Orožen. Dr. Fran Tominšek obravnava v članku »Profcudt razvoj planinstva v Savinjskih planihali. Branko Zemljič razpravlja o »prirodnem • bogastvu savinjske ga gorskega sveta«, Fr. Tiller je opisal Kocbekovo dobo, prof. Valentin Stante »Narodni park Okrešelj«, Slavko Peršič »Praznik pod Ojstrico nekdaj«, Andrino Kopinšek »Novo pot na Ojstrico«, insp. J. Wester opisuje turo po novi kopin-škovi poti na Ojstrico, J. Tominšek je napisal spomine pod naslovom »Iz kronike zadnjega polstoletja«. Številka pa obsega še mnogo drugega tehtnega gradiva. NOČNI POŽAR V Trški Gorici pri KalObju je okrog 1. ponoči izbruhnil požar pri posestnici Leopoldini Vrečko. Ogenj je nastal po neprevidnosti nekega potnika, ki je prenočeval na hlevu. Škoda znaša okrog 50.000 dinarjev. TEKSTILNO TOVARNO »LAVA« V LAŠKEM POVEČUJEJO Kljub sedanji tekstilni krizi se je odločil g. Gerkman povečati tekstilno tovarno »Lava« v Laškem. V gradnji so novi objekti za stroje. Uredil bo tudi lastno predilnico. Tovarna obratuje s polno paro, zato delavci niso na delovnih dneh nič prikrajšani. c. Mestno gledališče. V torek, 15. t. m., ob 20. gostuje v Celju ljubljanska opera. Vpri-zorili bodo opero »Jenufa«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Tatvina v cerkvi. V Šmartnem ob Paki je neka ženska ukradla v cerkvi leseno zaklenjeno puščico s precejšnjo vsoto denarja. Tatico so orožniki aretirali in izročili sodišču. c Izpred sodišča. Včeraj se je pri okrožnem sodišču v Celju pred petčlanskim senatom zagovarjal 391etni rudar Avgust Končar iz Hrastnika. Bil je obtožen po Čl. 3 zakona o zaščiti države in obsojen na 4 mesece strogega zapora, c Trgatev se je te dni pričela po vinogra- dih okrog Celja. Pridelek vsled letošnjih vremenskih neprilik ne bo obilen. c Umrl je v bolnišnici 56!etni mestni delavec Viktor Fuka iz Lave, ki ga je pri delu na cesti na Hribu sv. Južefa zadela kap. c Celodnevno nagradno streljanje se vrši jutri na strelišču v Pečovniku. Vabljeni so člani in prijatelji strelskega športa. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici 1. c Nočno lekarniško službo ima od 12. do 18. oktobra lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Mestna občina celjska odda v popravilo 19 parov zimskih in 19 parov letnih čevljev za moštvo policije. Ponudbe je vložiti do 18. t. m. c Dve nesreči. 81etni rejenec Alojz Drofenik iz Celja je padel pri telovadbi in si zlomil levo nogo v gležnju. — l91etnega delavca Ivana Pirca iz Podvolovljeka pri Lučah je pri delu udaril hlod in mu zlomil desno nogo pod kolenom. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Borza dela. 10. oktobra je bilo skupaj v evidenci 307 brezposelnih, moških 165, žensk 142. 30. septembra jih je bilo v evidenci skupaj 290, moških 150, žensk 140. — Delo je na razpolago: 4 hlapcem, 1 zidarju, 4 dninarjem, 15 rudarjem-kopačem, 1 kleparju, 1 mesarju, 1 usnjarju, 2 dobrim krojačem in 2 krojačicam, 6 deklam, 1 postrežnici, 8 kuharicam, 2 služkinjam in 1 vzgojiteljici. c Lahkoatletski miting po dolžnosti priredi SK Celje jutri na Glaziji. Na sporedu so naslednje discipline: teki 60 m, 100 m, 200, 400, 800, 1000, 5000 in 110 m z zaprekami, skok v daljino in višino ter meti krogle, diska kopja in kladiva. Razen glavnega prvenstvenega turnirja se je vršil vsak mesec brzoturnir. Posebno zanimive so bile v preteklem poslovnem letu alternativna simultanka in tekme z drugimi klubi. Pri volitvah jc izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Jurij Sluga, podpredsednik dipl. trg. Harald Schvvab, blagajnik Zelenko Milko, tehnični vodja Drofenik Jože in Furst Ladislav. Prihodnje dni prične glavni turnir za I. in II. razred. Radi zboljšanja klubovega finančnega položaja je bilo na občnem zboru sklenjeno, prirediti interno zbirko. Seveda se pa tudi prispevki nečlanov hvaležno sprejemajo. TRGATEV V HALOZAH se bliža svojemu koncu. Premokro jesensko vreme je prisililo vse vinogradnika, da so morali pričeti s predčasnim branjem. Radi deževja je grozdje silno razpokalo in sok se je cedil na zemljo, tako da je lo ljudi prisililo k trgatvi, sicer bi brali suhe in prazne jagode. Mošt ima 13—17° sladkorja pri boljših vrstah. Pridelek je zelo pičel, saj mnogi niso pridelali ene sedmine količine. Žalost in obup se loteva ubogih Haložanov, saj to je bil njihov edini vir dohodkov razen sadja, la ga letos tu sploh ni. S skrbjo gledajo v bodočnost, predvsem pa na bližajočo se zimo, saj si ne bodo mogli preskrbeti ne hrane in ne obleke. Uboga mladina/ ki hodi daleč v šolo, bo pozimi posebno trpela. Pomoč jim je nujno potrebna. p Pododbor Združenja rez. podčastnikov v Mariboru priredi v nedeljo, 13. t. m., ob pol 10._v Narodnem domu v Pluju ,prijateljski sestanek za vse rez. podoficirje ptujskega okraja, kjer se hodo dobilej tozadevne informacije in pojasnila. Tega sestanka se morajo udeležili vsi rez. podoficirji, ker je to v interesu vseh. Sestanek je toliko važnejši, ker se bo istočasno ustanovilo tudi poverjeništvo za ptujski okraj. p Darujte 2 din za eno opeko. Ni treba posebej poudarjati, kako prevažen pomen ima Prolituberkulozni dispanzer v Ptuju za področje 80.000 prebivalcev. Zato podprite akcijo za zgraditev Protitubcrkuloz-nega Sspanzerja v Ptuju v spomin kralju Aleksandru I. Zedinitelju in ne odklanjajte sramotno listkov po 2 din za eno opeko. p Cirkularka je zgrabila prste delavcu Kokolu Martinu iz Ptuja in jih razmesarila. p Iz gledališča. V petek, 18. t. m,, bo otvoritvena predstava s komedijo „Vol-pone“. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Elgato“. zrelo, odpadlo blago kupujem v vagonskih pošiljkah franko vagon nakladna postaja. Ponudbe na „Reklam Rozman", Ljubljana, Pražakova 8-1. Prevžitkar laprS ¥ hSevu Orožniki pri Sv. Trojici v Slov. gor. so izvedeli, da imata Janez in Genovefo Senčarjeva v Stanetincih že mesec dni zaprtega v hlevu svojega 80 letnega pre-užitkarja Janeza Vogrinca. Orožniška patrulja ga je našla v malem živinskem hlevu, kjer je ležal na malem kupčku slame tik za kravami, tako da so odpadki padali nanj, pod njim pa se je odtekala gnojnica. Na mokrem ležišču je starček orožnike prosil, da naj ga Tešijo od ondod, kjer bo sicer umrl v pomanjkanju m nesnagi. Oblečen v stare raztrgane in smrdljive cape je starček pripovedoval, da so ga zaradi starosti in bolezni spravili v hlev, čeprav je 1. 1936 na pol zastonj prodal Senčarju svoje posestvo ter si izgovoril užitek. Sedaj pa komaj čakajo, da 'bi umrl ter tudi njegovih hčerk ne puščajo k njemu. Na zahtevo orožnikov sta Senčarjeva pristala na to, da vzameta starega preužifkarja zopet v hišo. SEDEM VAGONOV IZTIRJENIH Pri vagonu tovornega vlaka 999, ki prihaja ob 20.30 na Jesenice je v noči na petek počila os med prevozom skozi postajo Slovenski Javornik. Sedem vagonov je iztirilo ter Tazdrlo progo v dolžini 170 m, tako da je bil promet do jutra ustavljen. Železniška sekcija in kurilnica z Jesenic sta z vsem razpoložljivim osebjem začeli popravljati progo, da bi se čimpreje vpostavil promet. Tvarna škoda je precejšnja, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. o Tiskarski škrat je v včerajšnjem poročilu naredil iz imena pokojnega Roberta Košarja Roberta Fleganča. Pomola pa je bila razvidna tudi iz besedila samega ter so jo gotovo čilatelji sami popravili. o Po službeni potrebi je premeščen za podgozdarja pri okrajnem načelstvu v Gornjem gradu Gustav Kordon. o Grajski kino v Soboti predvaja v nedeljo in ponedeljek velefilm „Pesem pomladi". o. Sv. Lenart v Slov. goricah. Sokolsko dru štvo priredi v soboto, 12. t. m. v Sokolskem domu zabaven večer »Vsakomur nekaj« s sodelovanjem komika in režiserja g. Povhč Josipa, koncertnega baritona g. Gerbec Borisa in mariborskega klavirista g. Hvala Petra. — Na sporedu so šaljivi kupleti, komični prizori s petjem, operetni spevi, slov. narodne in umetne pesmi ter operne arije. —• Vstopnina 10, 8 in 3 din. Začetek točno ob 20. uri. Nagradno tekmovanje za kmetovalce * Nagradno tekmovanje za kmetovalce, ki bodo pridelali največ in najboljše pridelke z uporabo apnenega dušika in nitro-foskala Z. Tvamica za dušik d. d. Ruše razpisuje 100 nagrad za one kmetovalce, ki bodo na 1000 m3 zemlje pridelali, s pomočjo ruških umetnih gnojil, največ in najboljše kmetijske pridelke. Tekmuje se lahko samo v sledečih 4 skupinah kultur: I. ozimno žito (rž ah pšenico ali ječmen); II. travnik; III. vinograd; IV. sadonosnik. Vsak kmetovalec, ki se želi udeležiti nagradnega tekmovanja, mora poslati Tvor-nici za dušik d. d. Ruše od občine potrjeno potrdilo, da je poskusno parcelo, s točno naznačeno katastrsko štev. po- skusne paroele ,pognojil s 50 kg N-Z (ni,t trofoskal-Z) in posejal žito (omeniti kakšno ozimino) oz. da je gnojil vinograd,; travnik, oz. sadonosnik. Gnojilo si mora vsak kmetovalec nabaviti sam. Zemlja, težja, ki že par let ni bila gnojena s hlevskim gnojem, se naj gnoji samo z apnenim dušikom,, 30 kg na 1000 kvadratnih metrov. Vsak kmetovalec, ki sodeluje pri na- gradnem tekmovanju, mora poskusno parcelo posebej pospraviti in pridelek točno stehtati; pri žitu posebej zrno in posebej slamo; na travniku 1. in 2. košnjo; v vinogradu grozdje, odst. sladkorja in odst. kisline v moštvu; v sadnem drevju kakovost in količino sadja. Podatki o pridelku morajo biti potrjeni od občine, v kateri leži poskusna parccla, z opombo, da so vsi podatki resnični. Tako opremljene podatke poslati na naslov: Tvomica za dušik d. d. Ruše. Poskusne parcele bo med vegetacijo pregledal kmetijski strokovnjak. Nagrade bo razdelila posebna komisija v Rušah po sledečih načelih: Kmetovalec, ki bo v svoji skupini pridelal največ, dobi prvo nagrado v višini din 1000'— (4 nagrade). Druga nagrada v vsaki skupini znaša po din 500'— (zopet 4 nagrade). Tretja nagrada po din 250— (4 nagrade). Četrtih nagrad je 28 po 100 kg apnenega dušika, oz. nitrofoskala-Z. Petih nagrad je 60 po 50 kg nitrofoskalal-Zi, oz. apnenega dušika. Druga oz. tretja, četrta oz. peta nagrada bo razdeljena po vrstnem redu v vsaki skupini sledečemu najboljšemu poskusniku. Vrednost vseh 100 nagrad skupaj znaša din 15.000-. Poskusno gnojenje se mora izvršiti tekom letošnje jeseni, najkasneje do 15. novembra 1940. Prijava o sodelovanju pri nagradni tekmi in o izvršenem poizkusu s potrdilom od občine se morajo poslati Tvomici za dušik d. d. Ruše do 1. decembra 1940 pod značko: ,,nagradno tekmovanje". Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Pod isto značko se morajo poslati Tvomici v Ruše poročila o uspehu gnojenja: 1. od ozimin do 1. septembra« od travnikov do 1. oktobra, od vinogradov in sadonosnikov do 1. novembra 1911, Uspeh nagradnega tekmovanja bo razglašen 15. decembra 1941. Nagrade bodo dostavljene nagrajencem^ do Božiča 1941. leta. Kmetovalci ne zamudite te ugodne prilike, ki je prva te vrste, a za današnje čase od velikega gospodarskega pomena. Trbove ski drobiž Proii draginji. V četrtek dopoldne se je zglasila pri predsedniku občine depn-lacija^ šestoječa iz zastopnikov upokojencev, žen in delavslva ter xnu izročila iv-solucijo, ki obravnava v več točkah l^-njc navedenih z ozirom na sedanjo draginjo in prilike. Med tem časom sc je zbralo pred občinskim domom par sto ljudi, povečini žensk, ki so hoteli dati s Lem zadevi še poseben poudarek. Red in mir se nista kalila. Uuduik ])o radi velikih naročil, ki jih mora izvršiti, v nedeljo, 13. t. m., obratoval v polnem obsegu. Napravite red! Trboveljski kolesarji ho-čejo gotovo vzpostaviti nov svetovni rekord, vsaj takšen vtis dobivajo ljudje, ki hodijo po naših cestah. Ne vemo, ali naj to početje imenujemo preveliko vnemo za kolesarski šport, ali pa nesramno brezobzirnost do pešcev, ki so v večni nevarnosti, da jih kdo od dirkačev ne povozi. Nevednosti Učenček prvega razreda Petek Alojzij iz Knezdola je zbolel na da-vici. Svojci so pripeljali malega bolnika na vozu v občinsko izolirnico. Na povratku pa je voznik sprejel na voz, na isto slamo, na kateri je malo prej ležal bolnik, otroke., ki so se vračali iz šole. Ali je nevednost kriva lake. neprevidnosti? Pazimo malo bolj na svoje otroke in poslušajmo navodila zdravnikov, da ne bomo sami širili epidemij. o. Soboške trgovine bodo do 28. febr. zapirali že zvečer ob 6. Vzrok: štednja s kurjavo in razsvetljavo. o Odsek Zveze Maistrovih»borcev Sv. Barbara pri Mariboru priredi v nedeljo, 13. t. m., ob 15. v gostilni Dvoršak vinsko trgatev. Ker je priredilev namenjena | samo v prid najrevnejšim članom, vljud-1110 vabimo tovariše, da se je polnošlevil1-' no Tjdeležijb. o. »Skupno združenje obrtnikov« v Središču je z odlokom banske uprave formalno razpu ščeno in se mora kot tako pridružiti ormoški organizaciji istega imena. Društvo obstoja že 50 let in je ves ta čas smotreno delovalo za dobrobit domačih obrtnikov. V nedeljo, 13. t. m., bo o priliki opustitve njegovega dosedanjega delovanja ob 10. uri služba božja, nato pa prijateljski sestanek obrtnikov, namenjen spominu 501etnega društvenega dela. Tovariškemu sestanku sledi dobro pripravljeno kosilo pod imenom »karmine« ali »sedmina jc. o Žalne svečanosti za pokojnini kraljem v SIdVenjgradcu je priredil Sokol ob šle-vilni udeležbi v svojem domu. Uvodne besede je imel prosvetar Arigler, sledila, je Čajkovskega „Zalostna pesem“, katero je izvajal Salonski orkester pod vodstvom Šumcja. Kol zadnja točka je bil dramski prizor Karla Pahorja: „9. oktober". o Zveza bojevnikov bo priredila tudi letos vsakoletno romanje na grob blagopo-kojnega kralja Aleksandra I. Zcdinitelja na Oplenac, na povratku pa se bodo poklonili na grobu neznanega vojaka na Avali. Romanje bo od 25.-28. oktobra, cena vožnje z vlakom in avtobusi ter prenočišča n 3.30(1 slušateljev je na beograjski univerzi vpisanih v zimski semester. Največ slušateljev je na pravu in sicer 1.100. Zidov je vpisanih^ 118. O njih bodo univerzitetne oblasti, še sklepale v smislu nove uredbe o židovskih študentih. brežja, Dremelj Ivan iz Studencev, Vo-dopija Živko, Dečko Drago, Brzic Alfonz iz Celja, Razdevšek Karlo iz Prevalj, Uratnik Vlado iz Braslovč, 16 točk imajo Černigoj Pavel, Orešič fvan, Radej Franc iz Maribora, Mekina Fr. iz Nove vasi, Kumar Jože iz Pobrežja, Nedvešek Emil iz Studencev, Gala Gojmir iz Celja, Zavec Milko i*z Ptuja, Brunker Aloj iz Prevalj, Sušeč Janko iz Gornje Radgone, Kardoš Ivo iz Murske Soibote, Ter$n Srečko iz Kranja, 15 točk so dosegli Senica Branislav, Skamlič Metod, Štibler Mirko, Voglar Zlatko iz Maribora, Babič Jožef, Grizold Ivan, Peršič Milan, Peršič Ciril, Šentjurc Silvester iz Pobrežja, Ferš Ivan iz Košakov, Samar Filip iz Studencev, Reš Bruno iz črne. Razen gori imenovanih je še večje število tekmovalcev, ki imajo po 14 točk in ki pridejo teoretsko še tudi vsi v poštev za dosego prvega mesta v natečaju, seveda le z izdatno pomočjo drugih. Praktično pa je seveda-število onih, ki bodo prišli v poštev, manjše, največ izgledov imajo slej ko prej oni, ki sedaj vodijo. Pri ocenjevanju prognoz iz 4. kola sta imeni Medveška Emila iz Studencev in Kapuna Hinka iz Slov. Bistrice pomotoma prišli v skupino s 3 točkami, talko da sta imenovana v objavi dobila po točko manj, kakor jih imata stvarno v naših seznamih. V današnji objavi je ta korektura že upoštevana. Jutri se bo odigralo zadnje jesensko kolo ligaškega prvenstvai. Rezultate za to kolo bomo objavili deloma v torkovi številki »Večernika«, podrobnejši izid za 7. 'kolo ter celotni rezultat natečaja z objavo nagrajenih tekmovalcev pa bo prinesla prihodnja sobotna številka. Spor& Rezultati nagradnega tekmovanja Obenem z jesenskim delom prvenstva v slovenski nogometni ligi se približuje zaključku tudi naš nagradni natečaj, za katerega sprejemamo te dni zadnje prognoze. Tudi teikme šestega kola so naše tekmovalce očividno jako presenetile, tako kažejo vsaj rezultati, ki so nam jih poslali. Saj med 102 prognozama ni nobene s 5 ali 6 točkami, ki pomenijo doslej najvišje doseženo število točk, le 6 prognoz je zaslužilo po 4 točke, samo 4 po 3 točke, pač pa je zato število onih z dvema točkama (49) in eno točko (41) malo višje, dočim sta dve prognozi ostali neupoštevani, kakor smo že objavili v torek. Za trboveljski rezultat smo prejeli 7 pravilnih prognoz, za kranjskega 2, medtem ko mariborska in ljubljanskega ni pogodil niti eden tekmovalec. Po 4 točke so tokrat dobili Ivnik Branko in Greif Alojzij iz Maribora, Peršič Ciril s Pobrežja, Sitter Bruno iz Studen- cev, Vetrih Franc iz Ptuja in Lužar Štefan iz Žalca. Po 3 točke so dosegli: Ko-nič Paulca iz Maribora, Dremelj Ivan iz Studencev, Heller Herman iz Dogoš in Knuplež Stanko iz Brezna, tekmovalcev z 2 točkama je preveč, da bi jih lahko poimensko objavili. Kdo bo zmaga! v natečaju ? Po šestem kolu vodi v »Večernikovem« nagradnem natečaju še vedno Tomšič Roman, knjigoveškj pomočnik iz Maribora, z 21 točkami. S točko manj mu je tik za petami Vetrih Franc iz Ptuja, po 19 točk sta nabrala Ralca Albin dz Maribora in Kapun Hinko iz Slov. Bistrice, po 18 točk imata Spor n Herman iz Maribora in Heller Herman iz Dogoš, 17 točk je doseglo 13 tekmovalcev: Kolenko Tone, Glavič Vinko, Tratnik Tone, Greif Alojzij, Pocajt Karel iz Maribora, Babič Rudolf in Resinovič Vasilije iz Po- Trboveljski rudarji vodijo v slovenski ligi i SK AMATER IZ TRBOVELJ Od leve proti desni: stoje podpredsednik kluba g. Malovrh,'igralci Florjane, Jordan, Kos, Gosak, Ramšek, Kolbezen, Butkovič, Vrhove, predsednik kluba g. Podlesnik, kleče: Mrzelj, Plaznik, Šuster. V slovenski nogometni ligi pomenijo ■največe presenečenje uspehi trbovljskega Amaterja, ki mu pred začetkom tekmovanja gotovo nihče ni prisojal, da bo po šestem kolu brez izgubljene točke na vrhu tablice. Jutri bo Amater gostoval v Ljubljani proti Marsu, kamor ga bo spremljalo več sto »navijačev«. Vsa tr- boveljska javnost pa bo doma nestrpno čakala poročila o tekmi ter povratka svojih fantov. Saj Amater danes za Trbovlje ne pomeni več samo nogometnega moštva, temveč predstavnika črne trboveljske doline, ki je z uspehom ponesel ime trboveljskega »knapa« preko mej naše ožje domovine. Obletnica srečanja s kobanskim gadom Ljudstvu v pouk in zabavo pripoveduje pohorski Tijek Na Lorenčcvo je bilo nebo jasno ko ribje oko. Sonce se je bilo dvignilo že visoko nad glavo Kapunarja in iz svojih lijakov neusmiljeno bomdardiralo Radiov greben. Vse je zapadlo v dremavico: babja dušica ob cestnem robu, praprot na gozdni jasi, smreka na pečini, žolna na jelki, graničar ob plotu in tinancar v svoji pošvedrani kletki. Samo mušice in obadi so se kakor lovska letala in bombarderji vrtinčili in brneli po soparnem zraku. Ves zatopljen s svojimi načrti v žgano apno, cement, kamenje in opeko prikolovratim po klancu nizdol. Dva konjička se natezujeta pred težkim apnenim tovo-vom in rni prepustita za spremstvo roj krvoločnih obadov. Zdaj pogodim tega na roki, pa spet drugega na nogi, da ploskne kot nabit mehur. Začutim vbodljaj pod levo bedro. „Pro-Iclet obad!‘‘ in tlesknem z dlanjo ob nogo. Po nekaj korakih obstanem: — Hudiča, 'o pa skeli kakor žareče oglje! To ni obad! Okrenem se in brskam s palico semlertja. Njega ni, a osje gnezdo sc skriva pod jelševo vejo! Tako je: razdražena osa mi j c porinila želo in najbrž še naravnost v žilo, ker je tako preklensko zaskelelo^ Krčmarici na Radiu potožim, da mi je osa dala. injekcijo v levo nogo nad peto. Ker vzadaj nimam oči, ne vem, kako me je poljubila. Vsekakor bo dobro, če mažem od zunaj in znotraj. In tako se je zgodilo: žganje je krotilo strup, mleko povrh pa žejo. Nato prisedem k gostom pred hišo in modrujemo ,kakšno bo vreme. Zagledam se v modrino neba. Kaj pa naj to pomeni: nebo potemnil... Temna zavesa zdrkne z neba na vrh Kapunarja... [Knnika se dalje nizdol po strmcu proti meni... preko gozda... je že na planoti... se bliža vrtu ... se plazi preko plota in preko gred... tmina in svetloba se ostro ločila ... zdaj zdrkne črnina na sredino ceste... ležko občutje in tesnoba v prsih ... ta polovica ceste žari, v svetlobi... noč plane preko nje do mene... nrijelen sen me objame in nič več me ni. . Ležečemu v podstrešni sobi na poslelji o mi pravili: — Med pogovorom ste na Mnb umolknili, potem pobledeli kakor zid, na čelo pa so vam stopile potne srage. — In vsi ste rekli: „Rekvieskanlinpace, primimo ga za tace!“ sem pristavil sam. Iver se je tudi moji okolici misel na oso zapičila v možgane, je bila tudi ona omamljena in tako nikdo ni ugibal o kaki drugi smrtno sočni transfuziji. Medtem je prisopihal tovorni' avto, odložil svoj tovor za šolo in prazen zdirjal nazaj v dolino, jaz pa sem po ponovnih požirkih žganja in mleka namesto k zdravniku odkrevsal, natovorjen s smodnikom in z jeklenimi svedri v nahrbtniku, nazaj v svoj planinski raj. Moji delavci na slavbišču pridno vrtajo, mašijo smodnik v globoke luknje in ga vžigajo. Zrak se trese in skale se lomijo, da bo iz njih vzraslel dom ljudske učenosti ob severni meji. Sključenega na kamenitem kvadratu me vpraša Miha: — Je vam slabo, pohorski Tijek? — Ni prehudo. Samo neke privide imam in film mojega življenja se mi odvija pred očmi. — Pa ste videti ves gobav in rdeč kakor goba mušnica. — Saj me peče po vsein životu, kakor bi bfl zakopan v žerjavico. Sonce se bliža zatonu, delavci pospravijo orodje in odidejo na svoje domove. — Prosim, Julka, danes pa meni samo velik lonec svežega mleka za večerjo in nič drugega. V sobici nad svinjskimi ihlevom prižgem svečo, odlijem mleko v skledo in jo ponesem k ustom. Vraga, kaj pa je to? Tipam s prstom: obe ustnici otečeni... tudi jezik debel... nebo islotako! Morda pa le ni bila osa, temveč... Zgrabim steklenico ruma in jo izpraznim na dušek. Pokličem gospodarja, ki sc v sosedni sobi spravlja k počitku in sc mu pred- stavim kot popoln gobavec. — Mene je pičila čebela, pa sem ležal pol dneva v omotici in se nisem mogel ganili. — Bo najbrž tudi pri meni tako. — Lahko noč in dtfbro spite! — Tudi vi! Kazalec moje ure se je pomikal na 10. Ležim vznak na poslelji kakor na žrtve-niku. Otipavam nogo: vroča in otečena. Tudi preko želodca se vije nabrekla oteklina kakor kača. Tesno mi postaja v prsih. Kakor mora se nekaj težkega plazi po meni, mi stiska prsni koš in steguje svoje klešče proti mojemu vratu ... Duši ine ... Zdaj veni: to je kačji strup! Da zdržim le do polnoči, potem se začne sonce vračati in meni bo odleglo. l)a bi le imel še kakšno sredstvo proti temu gadjemu soku! še dobro, da so bile nogavice precej debele in so vsrkale nekaj sirupa! Cujem, kako duši kašelj mojega soseda onstran lesene stene. — Siromak, nič, boljše mu ne gre kakor meni. Nobeden naju ne more spati. Kaj, ko bimu ponudil kocko sladkorja. Rečeno* storjeno. Se par kapljic ruma je kanilo iz sicer prazne steklenice n$ kocko. — Uvala lepa, Tijek, zdaj bo pa že dobro I Ko se vrnem v svoj brlog, mi pride na um: Saj je tudi sladkor dobro sredstvo proti strupu. Kako je že bilo z Raspu-tinom?.. . Seveda, sladkor je paraliziral strihnin in so svetega satana morali končno še ubiti. Kar sem s kockami; kolikor jih je v papirni vrečici: Pohrustal sem vse do poslednje. Pogled na ijro ,mi pove, da se bliža toliko zaželena polnoč. — Treba je vzdržati, sicer me dobi moja dobra ženka resnično mrzlega za svoj rojstni dan! Ti votlovka lam na pragu, zastonj šklepečeš s svojo koščeno čeljustjo in mahaš s svojo koso! Ne utegnem ili s teboj. Moram še poprej dograditi šolo in spraviti svojo deeo do kruha. Pojdi ko-ščenka pomagat, Perniku travo kosil, mene pa pusti, da diham še naprej čisti kobanski zrak! Glej ga no, tudi izborna misel: planinski zrak, kisik, ozon! Pumpal ga bom kqt protistrup \ pljuča in bril Tega mi pa do zore ne bo zmanjkalo! Kako že pravi listo pravilo o globokem dihanju? Ze vem: skozi nos sapo nase, kolikor se da, potem pa skozi stisnjene ustnice počasi iz sebe! Takoj nato je kovaški meh že v polni akciji. Med dihalnimi vajami se mi prikaže francoski zdravnik Cone. Slušam njegove nasvete. Vrača sc mi samozavest, jači volja do življenja, v meni sla spet pogum 111 odporna sila. Kaj praviš ti, zvesta prijateljica ura’ — Minila je polnoč! — Ne boš me več dobila v svoje koščene roke, odrini s praga in pojdi na hruško ti, golokoščenka! Sanio, da bi te neznosne peklenske žgaline ne bilot Kaj, ko bi kakor zrak pomagala tudi voda! Misel in dejanje na mah: z umivalno sklebo sem že pri studencu in trenutek nato pomakam, sedeč na postelji, obe nogi za 3 minute v mrzlo vodo, nakar mokri porinem pod odejo. Ko sta se ogreli, sla ponovno čofotali po vodi. Kakor živo srebro v Tlakomeru, tnko se je dvignila življenjska sita. v mojih žilah in dočakal sem — jutranje zore. Ker me ob določenem času le ni bilo na svetlo ,so delavci domnevali, da je moja La. uuucr piisi i-c-ca. m r^vrai-i , . . no kapljico. Zbirališče pred turist<1-realko, odhod ob pol dveh. 18847-2 Novi sladki - MOŠT . . | sier in sadjevec ter okusen prign- bor_ zek Vam vedno nudi bife1 Pinterič, Tržaška c UVCII. I 18791-1 Sprejmem takoj izurjenega 1 PECARSKEGA POMOČNIKA Adamič Franc, pečarski mojster, Židovska ul. 12, Mari-18810-2 18785-5 I Za boljšo hišo se išče SOBARICA (poleg kuharice) z znanjem RESTAVRACIJA T,„ . I šivanja. Ponudbe pod »Mari nad »Tremi ribrnki«, Pojedt , .. „pxprnii Zalije se z izvrstnim ljuto merskim rizlingom. Se pripo-.... roča gostilničarka. 18831-1 | tščem 18871-2 DEKLE za vsa hišna dela. Naslov v DANES IN JUTRI prvič v tej sezoni jetrne, kr-1 ogl. odd. »Večermka vave klobase, lastni pridelek-Vino prav dobro. Gostilna. »Prešernova klet«. Gosposka S^ejme se 18880-2 ulica, telefon 25-43. 18822-1 PONIKLANJE. ..-o. pokromanje predmetov vseb Betnavska cesta 1, Maribor. R1 VJllIV OO DVOČLANSKA DRUŽINA na opekarno. Dobi stanovanje. Prednost strokovnjaki- vrst dobrd ta poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177-1 Gostilna »Krčevinski dvor«. V nedeljo KONCERT Domače krvavice, svečinska, ljutomerska vina. Sprejmejo se abonenti, dobra meščanska kuhinja. 18854-1 SLUŽBO DOBI PRIKRO.IEVALCA prvovrstno moč. sprejme ta-. koj produkcija čevljev Robin II1 šak. Glavni trg. Maribor. 18738-2 18878-2 GOSPODIČNA zmožna vseh pisarniških del, perfektna v nemščini, dobra računarica in stenoti čistka išče mesto blagajničarke ali kontoristke. Naslov v ogl-odd. »Večer..,ka«. 18896-3 VAJENCI-(KE) Priden, pošten UCENEC za trgovino z mešanim blagom se pod ugodnimi pogoji sprejme. L. Povoden Maribor, Gregorčičeva 14. 18660-4 Sončno enosobno STANOVANJE se odda- Linhartova 25. SOBA s posebnim vhodom, v pritlič ju, prazna, se odda s 1. no- STANOVANJE EZ329 odda lepo STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, pritikline, za din 450.— mesečno. Pojasnila pri g- Golob, istotam. 18716-5 2 trisobnih STANOVANJ v sredini mesta se odda s 1-novembrom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18698-5 Tri enosobna, sončna STANOVANJA se oddajo na Aleksandrovi c. 83 Vprašati: Trdinova ulica 5. 18902-5 Lepo trisobno STANOVANJE se takoi odda. Kejžarjeva 4-18891-5 Dvosobno, sončno, lepo STANOVANJE v Koroščevi ulici, 8-II oddam. STANOVANJE eno- in dvosobno, se odda. Smetanova ul. 54, v gostilni. Piazaiar uuUd b 1. IlO- 18865-5 vembrom- Slomškova ul. 26, Pobrežje (Špesovo selo). 18782-8 Lepo TRISOBNO STANOVANJE Se takoj odda, kakor tudi dvo sobno stanovanje. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28 18884-5 SOBA 18859-5 se odda mirni osebi takoj. — Loška ulica 5-II. 18787-8 SOBA strogo separirana in lepo Sončno SOBO IN KUHINJO oddam mirni stranki 1. novembra. Benet. Dravska ulica 10. 18892-5 STANOVANJE IŠČE Iščem moderno dvosobno STANOVANJE v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Večern.« pod »18742«. 18742-6 PREHRANA Sprejme se __ SOSTANOVALEC ali samostanovalka na vso oskrbo. Taborska 22, dvorišče. Vprašati v nedeljo- 18751-7 ----------vvpuijiftua m igyo opremljena se odda z 1 ali 2 posteljama v bližini parka. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. . 18848-8 Majhna, opremljena SOBICA se odda. Koroška cesta 85. 18838-8 Dve veliki, prazni SOBI uporabni za pisarne takoj oddamo. Glavni trg 4. trgovina. 18829-8 Sprejmejo se na STANOVANJE IN HRANO moški in tudi gospodične. Dr. Verstovšekova ul., Pobrežje, p]0j_ 18706-7 MAJHEN OTROK se vzame v oskrbo k boljši družini na deželo. Naslov v V J\Ul Uowv VI Ul ''li 44 “11* | “"I* i Vprašati v ponedeljek in torek | ogl. odd. »Večermka« v pritličju. 18801-5 18868-7 Sprejme se starejša ženska z nekaj pokojnine kot GOSPODINJA SLUŽBO IŠČE KUHARICA izvrstna, starejša, za vse išče , ,----, ,7-------, .7 ___ k 3-članski družini, za hrano stalna smžtm ali službo po in stanovanje. Naslov v ogl. strežnice. Plača kakršnakoli. odd. »Večernika«. 18699-2 Sodna 2, hišnica. 18904-3 KUHARICO 25 letno srednjih let. kot gospodinjo, DEKLE ki ljubi tudi gospodarstvo Išče lahko službo, najraje kot (vrt), dobro moč, marljivo in natakarica Naslov v ogl. odd zanesljivo, išče uradniška | »Večernika«. 18907-3 menza (14 oseb) v provinci. ———— Ponudbe z navedbo plače in Oskrbnik — j-i «________ t J I prepisi izpričeval pod »Varč na« na ogl. odd. »Večernika«. EKONOM z večletno prakso, samski. 18799-2 noštan in odločnega nastopa PoStena. marljiva.tt zdrava | >^“”£1' “ £*JS. SLUŽKINJA i , ., za vsa dela dobi takoj službo »Večermka pri tričlanski učiteljski druži-1 kmet, sole«. ni. Draksler, učitelj, Maren-berg. 18794-2 Dopise na ogl. odd. pod »Absol. 18797-3 Rabim 2 VINIČARJA i - - ., z večjimi močmi za takojšnji | cermka« nastop. Predstaviti se: Preac, Zg. Breg 31, Ptuj- 18793-2 Samostojna KUHARICA išče službo. Varčna gospodinja. Naslov v ogl. odd pVe^ Krojači! Šivilje! NAJNOVEJŠE MODNE JOURNALE stalno na zalogi Knjigarna in papirnica Tiskovne zadruge Maribor, Cankarjeva 1 Telefon štev. 25-45 V centru oddam lepo. opremljeno, sončno SOBO s prostim vhedom boljšemu gospodu. Punčuh. Aleksandrova c- 6. 18827-8 Oddam lepo opremljeno SOBO s posebnim ' vhodom boljši gospodični ali gospodu v bližini parka. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 18823-8 Odda se s t. novembrom OPREMLJENA SOBA Stritarjeva ul. 25. 18818-8 Lepa sončna SOBA in kabinet se odda. Pokojninski zavod, Verstovškova 4-1, desno. . (8867-8 Kupimo več parov novih ali nošenih, toda dobro ohranjenih sumijasflh škornjev štev. 40— 43. Ponudbe s ceno je poslati na Režijski odbor za rekonstrukcijo državne ceste štev. 50 v Mariboru. Izprašani LOVSKI PAZNIK in odgojevalec plemenitih zi- KROJAŠKEGA POMOČNIKA vali išče službo v -bližini Ma za mešana dela sprejmem ta- ribora. Ponudbe: J. koj. Mirko Bezjak, krojaštvo, | nik, Maribor, Koroška c^2o-P ^IStAKABICE v boljši gostilni ali restavraciji. Imam let. spričevala.Prt-, , j I r/oročljiva dobra moč. Zmož- trgovske akademije se kavcije. Naslov v vseh sprejme v industriji, j poslovalnicah »Večermka^^ Ponudbe pod »Stal nost" na admin. lista SOBA IN KUHINJA se oddata mirni stranki. Cankarjeva 12, Pobrežje. 18805-5 Vseh svetnikov ul. 5. Ptuj ___________ 18771-2 Absolvent Lepo, komfortno TRISOBNO STANOVANJE v vili se ugodno odda s 1. ali 15. nov. Vprašati: Žele, Vr-banska 29-1. 18792-5 DVOSOBNO STANOVANJE pod enim ključem, angleško stranišče itd-, se odda s 15-okt. ali 1. novembrom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18784-5 Sprejmem dva ČEVLJARSKA POMOČNIKA UI v RU1] za stalno. VjVrašati! Dolšak* 1 odd. >vecemuva« krojaštvo* Košaki pri Mari- »po$ten in zanesljiv«- 18765-3 L" 18762*2 f —— • TRGOVSKI POMOČNIK 19 leten, priden >n post®'}: I želi spremeniti mesto ram | nadaljnje izobrazbe, grem tudi v konzutn. Ponudbe na »Večernika« P°d boru. Sigurno ŠOFER mlad, trezen, nekadilec, želi • _____1 !t..n 7miA7A Tl EKSISTENCO I primerne zaposlitve. Zmožen nudim starejši, samostojni ju(jj popravil. Naslov v upra-šivilji ali trg. pomočnici z ne- vi »Večernika«. Celje in Ma- t I 1-_ Miotn DnnodiUn Mo Afrl I 1889^*3 kaj kapitala. Ponudbe na ogl. ribor_ od- »Večernika« pod »Eksi-* stenca«. 18760-2 Zaposlitev dobe ieiezostrugarji In mizarji pri tvrdki ŠOFER Z večletno prakso, trezen in zanesljiv, išče službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe poslati na ogl. odd. .»Večermka« pod »Trezen«. 18809-3 r--------- . NATAKARICA K. & R. Ježek, Maribor mlada, poštena, vajenago- J ------------- stilne, kavarne želi službe v DRUŽABNIK kavarno ali boljšo gostilno, za lesno trgovino, na _ dobri | Nastopi takoj.^Naslov ^ 12L ICSHU HKUVIIIU, l»a poziciji, v bližini Maribora, s odda. »Večernika«. kapitalom od din 80.000-— " naprej se išče za takojšnji naprej se iste za u*r.u,oh,i i FRIZERKA vstop Pismene ponudbe pod išče mesto. Pismene ponudbe -------------------------------------------------- , VoiUiinktiira« na ozl odd-1 na ogl. od- »Večernika« pod i ma osebama. Naslov v ogl-!teemika« 187^ 2 »Takoišnii nastop«. 18872-3 odd. »Večernika«. 18843-5 Odda se SOBA s celo oskrbo s 15. oktobrom. Frančiškanska ul. 21,1, levo. ______________________18836-7 Sprejme se GOSPOD na hrano in stanovanje. Meljska cesta 59-1, vrata 7. 18840-7 SOBA se odda dvema gospodoma. Ruška c. 6-1. 18807-8 PRAZNA SOBA s posebnim vhodom, v novi stavbi, na sončnem prostoru, se takoj odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18856-8 SOBA S ŠTEDILNIKOM se s 15. oktobrom odda- mirni stranki. Studenci, Vodnikova ul. 15- , 18853-8 OPREMLJENA SOBA se takoj pneeni odda gospodu ali gospodični. Frankopanova ul. 8-1, vrata 3. 18852-8 OPREMLJENA SOBICA se odda. WHdenrainerjeva ul. 6-11, vrata 6. 18851-8 Lepo opremljena, sončna SOBA se odda. Wildenrainerjeva ulica 6-II, levo. 18873-8 Prvovrstne svel. znamke STEIN WAY, FORSTER, STINGEL, SEILER ITD. Hiša klavirjev TltBanerle Maribor, Tvrševa 24 Iščem SOBO S ŠTEDILNIKOM prazno, majhno, svetlo, suho, za eno osebo s 1. novem’ brom. Naslov pustiti v ogl, odd. »Večernika«. 18803-9 LOKAL LOKAL za malo trgoVino ali obrt od> dam. Stritarjeva ul 5, vogal Jerovškove (Magdalenske). 18755-10 LEP LOKAL za špecerijo v centruinu (na trgu) se odda takoj. Vprašati: Stavbna pisarna, Vrtna ul. 12- 18820-10 POSEST s Pri Mariboru bo naprodaj do 16. t. m. POSESTVO 32 ha. arondirano. Ugodna prilika. Poizve se: Cvetlična ul. 13, pritličje. 18692-11 KUPIM sadonosnik, travnik ali hišo na Teznu ali na Pobrežju. Na slov v ogl odd. »Večernika«. 18675-11 HIŠO ali posestvo, event. stavbišče kupim. Ponudbe z natančnim opisom in ceno na ogl. odd. »Vočernika« pod »Gotovina«. 18622-11 Kupim lepo manjše POSESTVO z vinogradom, lahko s pre-užitkom. Anton Orosel. St, lij pri Velenju. _____18798-11 Prodam ali dam v najem MAJHNO POSESTVO Ponudbe pod »Blizu postaje« na ogl odd. »Večernika«. 18779-11 Separirana, opremljena SOBA 1 ali 2 postelji, s hrano ali brez, se takoj odda. Aleksandrova cesta 44-111. levo. 18864-8 GOSPOD se sprejme na hrapo in stanovanje. Židovska ul. 14-1, vrata 9. 18833-7 Lepo štirisobno STANOVANJE v centruinu se odda s 1. decembrom- Vprašati: Stavbena pisarna, Vrtna 12. 18821-5 OPREMLJENA SOBA s celo oskrbo se odda gospodu s 15. oktobrom. Poseben vhod. Aleksandrova c. 79. 18855-7 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in kabinetom se odda. Meljska c. 29. 18816-5 Sončno, trisobno STANOVANJE s kopalnico se odda takoj. — Vprašati: Stavbna pisarna. Vrtna ul. 12. 18819-5 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. novembrom. Ptujska c. 54. 18815-5 Ta Teznem se odda ceneno SONČNO STANOVANJE Vprašajte: Društvo, hišnih posestnikov. • 18846-5 Lepo sončno, enosobno STANOVANJE blizu kolodvora, Tomšičev drevored, se odda najvfeč dve 10-letnega FANTKA se da v prvovrstno oskrbo družini, kjer je možnost šolskih instrukcij, na razpolago klavir in je obenem kakšen součenec ali nekoliko starejši drug v družini. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod ►Navedba honorarja«. 18875-7 GOSPOD se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«. 18897-7 SOBO ODDA Lepo zračno SOBO prost vhod, poceni oddam. Kneza Koclja 19-1. vrata 5. 18711-8 GOSPOD se sprejme na stanovanje. Frančiškanska 21-1, de s no. ^ Lepa, prazna ali opremljena SOBA se odda. Marijina 24. KRASNO HIŠO (vila), 1600 m3, 3 stanovanja in vsa oprema se proda takoj za 90.000 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ________18778-11 VELIK TRAVNIK 5600 nr, 5 minut od dolenjskega kolodvora, se poceni proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18752-11 Naprodaj „ ., TRISTANOVANJSKA HIŠA z lepim .vrtom. Dobrava st. 99 18722-11 Proda se lep travnik približno 2 orala. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 18661-11 Odda se v bližini parka sončna SOBA boljšemu gospodu Poseoen vhod. Maistrova H. v^a 7g Sprejme sr soliden gospod na stanovanje. Ob bregu 24-18906-8 SOBO IŠČE Starejša dama išče. mirno, prazno SOBO s kopalnico ali kuhinjo. (Ne pritličje!) Ponudbe pod »ločna plačnica« na ogl. odd. »Ve černika«. l8o9iry SPOMNITE SE CMD! Gospod išče snažno opremljeno „ SOBICO ali kabinet pri Gl. trgu s 15. okt. ali 1- novembra. I isme-ne ponudbe pod »Cisto« na ogl« odd. »Večernika«. 18887-9 Lepa, novozgrajena HIŠA se proti gotovini takoj proda. Informacije gostilna P u 1 k o, Tezno. Ptujska 87. 8830-11 Novozgrajena HIŠA večstanovanjska, z vrtom, se ugodno proda. Pobrežje, Nasipna 66. 18826-11 Proda se novozgrajena dvostanovanjska hiša Vpraša se v trgovini Kraser, Studenci, Kralja Petra cesta. 18825-11 Prodam PARCELO s stanovanjsko hišico. Lim-;buš 159. * 18841-11 Novozgradba. 3 stanovanja, samo 110.000. — Velika hiša 20 stanovanj 500.000. — Hiša 4 stanovanja, vrt 2000 nVj 85.000- — Parcela 600 m 12.000. — Lepo vinogradno posestvo 250.000. — Posre-> dovalnica »Rapid«. Gosposka ul. 28.____________ 18883-11 enodružinska hiša se proda- Vpraša se pri A: Rečnik, Maribor, Pcbreškd eesta 6, v trgovin'. 18S50-H 01*13 prejme najnovejse Jersey - modele in jesenke plašče v veliki izbiri samo pri konfekciji (i greta m a r i b o i srrai ški trg HIŠA enodružinska, klet, velik vrt, na zelo lenem kraju blizu me sta, se usodno Proda vsled se litve. Zelo pripravno za upokojence. Cena din 25.000. — Vprašati v gostilni Potokar, Brezje pri Mariboru. 18910-11 MALO POSESTVO za 18.000 din naprodaj. Resni kupci naj vprašajo: Maribor, Stritarjeva ulica 7, Dolajš. _____________________18874-11 Prodani HIŠO z dobro vpeljano mesnico, delavnico, gospodarskim poslopjem ter velikim vrtom. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 18761-11 POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova c. 30 proda: HIŠE: obrestonosno. 16 stanovanjsko v centru Maribora, cena 1,600.000 din; ncvo komfortno dvonadstropno, 1,100.000; enonadstropno z gostilno, veliko dvorano, 9 sob in 2 kuhinji 450.000; novo zgrajeno, masivno tristano-vanjsko vilo, 245.000: enonad stropno s trgovino, 290.000; novozidano ob prometni cesti, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, din 145.000; novozgrajeno štiri-stanovanjsko, 105.000; trista-novanjska s 1200nr, lep. vrta 75.000; novo tristanovanjsko zgradbo, 55.000; enodružinsko z lepim ograjenim vrtom, vodnjak, 30.000 din. 18879-11 Nova visokopritlična HIŠA se proda blizu tovarne »Svila«. Radvanje. Vprašati: Gostilna Mautner, zdaj Mihevc. 18882-11 Dvostanovanjsko HIŠO »o 3 sobe, s pritiklinami, lepa lega, levi breg, prodam na polovico, event. tudi celo. Ponudbe pod »Lastno stanovanje« na ogl. odd. »Večernika«. 18881-11 Prodam stavbeno PARCELO . . (njivo), cca. 2000 nr, a 15 din, na periferiji Maribora. Vpraša se: Sp. Radvanje 54. 18860-11 Prodam enostanovanjsko HIŠO jn temelj za zidanje nove niše 8X8 m’, z gotovo kletjo v bližini pobreške šole. Na-šlov v ogl odd. »Večernika«. 18824-11 Novozgrajena petsfanovanjska HIŠA v Magdalenskem predmestju se poceni proda. i ismcne ponudbe na ogl. odd. »Večer-nika« uod »Gotovina«. 18828-11 VINOGRADNO POSESTVO v Halozah, 20 minut od glavne ceste, 11 oralov, od tega 1 oral vinograda, ostalo sadovnjaki, pašniki in gozd. se takoj poceni proda. Vprašati J. Cvikl, Ptuj. 18901-11 Rapidna kupoprodaja hiš, posestev itd. brez pomoči resničnega strokovnjaka dandanes ni dobra. zato zahtevajte v vsakem Slučaju strokovnjaški nasvet, ki Vam ga lahko nudi brezplačno priznano nadvse ku-lantna realitetna pisarna »TRIGLAV« Maribor, Aleksandrova c- 12. Telefon 25-34. 18806-11 UGODEN NAKUP novozidane hiše, center Maribora, cena 185.000 din. Informacije pri Godina, Maribor, Aleksandrova c. 30. 18905-11 Po 7% netto se Vam obrestu ie denar, ako kupite novo enonadstropno tristanovanj-ško HIŠO z velikim vrtom. Cena din 290.000. Dopise na ogl. odd-»Večernika« pod »Letovišče Dri Celju«. 18900-11 Lepa HIŠA z vrtom in gospodarskim po slopjem takoj naprodaj. Dobrava 140, Tezno pri Mariboru. 18903-11 DENAR DIN 200.000.— ali več vložim v dobro, solidno podjetje. Osebna udeležba zaželjena. Ponudbe na ogl. od. »Večernika« pod »Solidno«. 18623-12 AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka. Temveč javite se takoj pri za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Dom«, Maribor. Aleksandrova c. 64. — Priložite znamke din 3,— za odgovor. 16681-12 ZAKAJ tolike skrbi, kje dobiti posojilo. Pristopite kot stalni član čimprej. Posojilo dajemo našim članom varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestu jemo 5% vsi varčevalci brez plačno zavarovani, zato ne čakajte več do zadnjega trenutka. Javite se čimprei pri zastopstvu Hranil, posojilnice »Moj Dom«, Maribor, Aleksan drova c. 64. Priloga znamke din 3.—.. 18587-12 Posojila državnim, banovinskim in občinskim uradnikom ter uslužbencem in upokojencem podeljujemo na rok od 10 mesecev ali več let brez posebnih garantov ali z garantom Pismene ponudbe in vpra šanja potom »Propagande« d. d. Zagreb, pošt. pretinac 472, pod »Posolila«. HOTEL Z RESTAVRACIJO IN KAVARNO v središču najprometnejšega in bogatega trgovske.ga mesta Hrvatske. izvrstno idoč, predamo s celokupno opremo v tujskih sobah, kavarni in rastav raciji za din 180.000-Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Iliča 144. 18914-13 STROJI ŠIVALNI STROJ malo rabljen, proda poceni. Ussar. Trubarieva 9. 18889-14 POHIŠTVO-OPREMA ulica 5. 6177—1 SPALNICE. JEDILNICE. KU HINJE vseh vrst V najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—I ŽENITBE - DOPISI Starejšega, samo boljšega GOSPODA I želi spoznati mlada gospodič-| na, da bi jo poučeval nemščino. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Zimski ve-j čeri«._____________18835-19 I URADNIK v državni službi, 34 let star, mesečna plača 3000 din, iščem zakonsko družico. Informacije daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din._____18773-19 ŽENITVE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo strogo diskretno in vestno. Prvcvisme obiteljske zveze. Informat. prospekte pošiljamo diskretno proti prednaka-zilom din 10-— v znamkah. »REZOR«. Zagreb. Pošta 3. » Staro POHIŠTVO postelje, omare, mize, stole, otomane, dobro ohranjene, prodam. Vprašati: trgovina Stojan. Košaki. 18665-17 Prodam polovico SPALNICE iz trdega lesa. Aleksandrova c. 31, Pobrežje. 18668-17 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust 5212-13 TRGOVINE INDUSTRIJE, HOTELE. TRAFIKE ;etU.vracije gostilne- kavarne, mlekarne, parfumerije, bonboniere, drogerije, pekarne, mesnice prodajamo in posredujemo nakup vestno in hitro: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144. - 18913-13 NAMIZNI ŠTEDILNIK novi, se poceni proda. Tezno, Jurčičeva 12. 18729-17 GOSPODIČNA prijetne zunanjosti, dota v gotovini 250.000 din. iščem zakonskega druga. Informacije daje »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pOšljite-lO din- 18772-19 ZDRAVNIK 39 let star. mesečni dohodek 5—6-000 din, iščem zakonsko družico. Informacije daje »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za inofrmacije pošljite 10 din. 18775-19 Prodam » POHIŠTVO za sobo. Radvanjska c. 6, pri Korenu. 18910-17 STOLE vseh vrst Var dobavljam nai boljše in najcenejše po konkurenčnih cenah. Zahtevajte cenik. J. Pučko, Maribor, Tržaška c. 57, pri delavski pekarni. 18893-17 VDOVA 42 let stara, dota 1,000.000 din — iščem zakonskega tovariša. Informacije daie »NADA«. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 18774-19 OBRTNIK s stalno službo želi spoznati pošteno samostojno gospodično z znanjem nemščine. Nekaj gotovine ali dohodki. Ponudbe na ogl. odd. »Večer-trika« pod »Dobra«. 18834-19 BIFE S TRAFIKO na največ.! pasaži, bližina že lezniškega kolodvora, pred tramvajskim postajališčem prodamo radi izselitve lastnika za din 16.000. Mesečna najemnina din 500. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Iliča št. 144. 18915-13 Vsakovrstne odpadke papiria, tuni ter divie kostanie kupuje in plačuje po naj višjih dnevnih cenah B. trgovina vseh vrst surovin Maribor. Pobrežje. Cankarjeva 16 Nakupovalnice: Maribor, Kopališka in vogal Ptujske—Tržaške ceste (Gustinčič) Trodelen MADRAC in par novih moških čevljev štev. 41 poceni naprodaj. Studenci, Vodnikova ul. 25. ______________________18812-17 Prodam JEDILNICO tudi posamezne kose in razno drugo pohištvo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18839-17 ŽENSKI KOTIČEK NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poieg tržnice. 16799-18 GOSPODINJE I Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun St. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 13544-18 TRAJNE KODRE z najnovejšim aparatom izdeluje po din 40.— salon »Rei-ser«, Frankopanova 17. Isto-tam se sprejme brivski vajenec. 18814-19 50 DINARJEV Trajne kodre z Mažik preparatom, garancija 8 mesecev. Barvanje las v vseh nijansah. Vodna ondulacija 10.— železna ondulacija 6.— pranje glave 6.— tnanikurc 6— pedikure 6.— Prvovrstna postreža. — Salon Drlievič, Valvazorjeva 30 18898-18 LOČENKA 45 let stara, dota 40.000 din, iščem moža. ki bi bil voljan biti samo moj. Informaicje daje »NADA«, Zagreb, Jela-čiev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 18776-19 NEMŠKI POUK slovnica in pravopis po hitri metodi in poceni. Vprašati: Koroška cesta 21. 18849-21 GLASBILA Kupim PIANINO ali glasovir. Ponudbe pod »Privatno« na ogl. odd. »Večernika«. 18697-20 LJUBLJANA t/rseva 3E ZAHTEVAJTE CENIK VOZILA Dobro ohranjen moderen VOZIČEK na prodaj. Vprašati: Vetrinjska ul. 3-1. 18817-22 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU •NIKOT1NOL« neškodllvo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi nal-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60.—. Po povzetju rano-šilja^ Jugopatent Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 SLIKE ZA LEGITIMACIJE IN POTNE LISTE NAJHITREJE a kljub prvovrstni izepjjavi Ie najceneje samo pri Foto-Kieser, Maribor. Vetrinjska ul. 30. vis-a-vis Grajskega kina^ 17889-28 Proda se globok OTROŠKI VOZIČEK Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18811-22 Proda se ŽENSKO KOLO v dobrem stanju. Tržaška 63. 18866-22 ŽELEZNIŠKI URADNIK 38 let star, mesečna plača din 1500.—, iščem zakonsko družico. Informacije daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite. 10 din. 18777-19 MLAD GOSPOD želi poznanstva z mlajšo gospodično. Cenj. dopise na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Ljubezen v jeseni«. 18860-19 Boljši GOSPOD želi znanja z gospodično za jesenske sestanke. Ponudbe pod »Jesen« na ogl. odd. »Ve čemika«. 18888-19 DAMA IZ ODLIČNE OBI-TEJJI 40 let, rkt.. neomožena, fina, simpatične zunanjosti, komer cielno naebražena. , izvrstna gospod’nia, hrv:, nem., franc, in angleško perfektno, dota 150.000 din, želi poroko z odličnim gospodom sigurnega položaja. Informacije: »RE- ZOR«. agreb Pošta 3. 18917-19 POUK NEMŠČINA ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, pritličje, desno (nasproti realke) 18842-21 Proda se globok OTROŠKI VOZIČEK Mejna ul. 31. Maribor. 18863-22 Ugodno prodam MOTORNO KOLO N. S U. 250 ccm. Slovenska ul. 36. 18780-22 Otroški ŠPORTNI VOZIČEK ugodno na prodaj. Neubauer, Livada 2. 18844-23 Proda se dobro ohranjen, štiri sedežen AVTO 2 kolesi posebej. Betnavska cesta 1. 18877-22 ŽIVALI KANARČKI pevoi naprodaj. Miklošičeva ul. 2, pritličje. 18802-24 PES se proda. Ruška c. 6, Maribor 18808-24 OPOZORILA OBJAVA! Gosp. Dravinec Alojz, Maribor, Aleksandrova c- 46. ni več naš zastopnik in nima pravice sprejemati člane in inkasirati za naš račun. Hranilna posojilnica »Moj dom«, Liubliana, Dvorakova 8. 18749-25 OBVESTILA IZJAVA. Ne sprejmem na znanje od' vzema zastopstva c/o navodilu g. tajnika Deziderija Mi-zerita ker dela proti predpisom svojih predstojnikov, se prosi višja oblast, da pregleda poslovanje g- tajnika. Podpisani delam naprej po od ravnateljstva predpisanih pra vilih Hranil, posojilnice »Moj Dom« v Ljubljani. Zastopnik Dravinec Alojz, , Maribor, Aleksandrova c. 64. 18862-26 POZOR! Vsi bivši zastopniki poverjeniki Hranilne posojilnice »Moj Dom« v Ljubljani naj se takoj javijo pismeno s točnim naslovom in podatki. Nasloviti na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«. Priložiti din 3.— v znamkah. 18857-26 RAZNO SKOBELJNIKE (Hobelbanke) eventuelno z orodjem kupi mizarstvo We-siak. Cankarjeva ul. 2. 18709-28 Proda se železna PEC Principova 4, Melje, Domiter. 18804-28 MLIN na stalni vodi se iščn v najem. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«. 18758-28 VAŽNO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vale peč} in štedilnike pri prvo-vrstnem pečarskem podjetju. Stalno velika zaloga najnovejših modelov pečk štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav. Maribor. Tyrševa ulica 12. 18218-28 POTREBUJETE NUJNO! Slike za legitimacije, in notne liste. Dobite lih takoj ižgo-tovljene- Dobro, poceni pri Foto Kieser, Vetrinjska uk 30 — nasproti Grajskega kina. ______ 18584-28 SPREMLJANJE na klavir za predpoldanske ure iščem v centrumu mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Večer-mka« pod »Honorar«. ________________ 18876-28 Na prodaj globok . OTROŠKI VOZIČEK violina, oljnate slike. Maribor, Dušanova ul. 12. 18813-28 ELEKTROINSTALICIJE popravila električnih aparatov, motorjev- Tovarniška zaloga lustrov, tovarniške Simič Gustav, Meljska 18832-28 cesta 2. ZOBOZDRAVNIK i VDeljano Prakso kolegu. Lepa prilika za zdravnika z dežele, ki se ho- i r v n£st0- V«aša-1 nla pod šifro »Praksa, LJub- vnx' c?,ntrum‘ na ogi. odd. »Večernika«. 18800-28 Kupim . grozdje iv? m VuPraSati: Stritarjeva 17-1. Maribor. 18757-28 KMETOVALCI POZOR! Kar Je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro. vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za živino, posebno za prašiče » M A S T E L INV zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se bodete! Dobi se v vseh trgovinah na deželi jn v glavni zalogi, Ivan Magda-lenc, Rače. 28769-28 Prodam 2 kratka HUBERTUSA Klemenčič, Tržaška 65 Maribor.________________18768-28 Priznano najboljše, vedno SVEŽE KISLO ZELJE se zopet dobi v trgovini Josip Weis, Maribor, Aleksan-drova 29. 18837-28 FILATELISTI! ’’’ Miohel. Evropa in Weltkata* log 1941 na zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. — Knjigarni Scheidbach, Gosposka 28. ______________________18885-28 SLADKA DARILA za vsako priliko, vedno sveži deserti, pecivo za dijeto i« čajanke v trgovini »Kavalir«, Gosposka 28. 18886-28 CUNJE vsako množino dobavljam. — Krušič. Žalec. 18895-21 la ZELJE v glavah, vagonske pošiljk* dobavljam. Krušič. Žalec. 18899-21 Čitajte,,Večeniik* POSOJILNICA NARODNI DOM v Ma« boru z. z o. i. £ naistareiši slovenski denarn zavod v Ma>'horu mm REZERVE BLIZU DIN 12.000.000'- ■■ ZAHTEVAJTE BRtSUAČNlCtNI* za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter krojaške potrebščine dobite samo v Vabilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom otvorila v soboto 12. t. m. gostilno pri „LOKOMOTIVl“, Frankopanova ul. 29. Za dobro kapljico kakor tudi za prigrizek najboljše poskrbljeno. Abonenti se sprejemajo. Izborna meščanska kuhinja. Priporoča se gostilničarka Lenka Gradišnik Continental 'fj Prodaja v Maribor) in sinovi' Jurčičeva ZAGREB. NIKOliCEVA 10 čepice, okraske, peresa itd. dobite najceneje iz lastne domače delavnice Sprejemam vsa popravila v strokovno izdelavo. Cena od 10—28 din. Se priporoča Babošek Vladko klobučarstvo Maribor, Vetrinjska 5. Staro železo, baker medenino, svinec, cink. star oaplr. cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke, elaževinp. ovčjo volno, eovelo dlako kupuje vedno do nai-višjlb cenah Arbelter. Dravska ul. IS. Te-36-23. Jabolka Hruške na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor, Vetrinjska ul. 30 L’ul>l;an3 Prešernova ul. 44 Kufne Kostanj Orehe kupujem dnevno vsako množino po najvišji dnevni ceni .TOSIPINA BOLE sadje in zelenjava en gros-. Maribor, Koroška 20, dvorišče za gospode, dame m otroke higienično v veliki izbir1 zdeluje tudi do meri poceni Maribor, S9RI0 Glavni trg 24 Najnižje cene Ceniki (ranko Najnovejii modeli Spomnite se CMDI otroških vozičkov, dvokoles, m delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev. pnevmatike pri »TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR Aleksandrova cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 Sirnike stenje Jh l Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseli lekarnah. 30 pilul din84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA i'RI SV. AREHU, Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. w.r* smhs. prodaja pocenj in nfi male mesečne obroke Rupmrt Draksler MEHANIK, MARIBOR, VETRINJSKA UL. 11 Prevzema vsa popravila šivalnih strojev in koles kakor emajliranje, poniklanje in pokro-manje po najnižjih cenah. ŠIRITE »VEČERNIK«! Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov;; I. Kocmut, Meljska cesfa 1 Jurčičeva ul. 6 preglednosti t o č n o s t> enostavnosti zanesljivosti in cenenosti Julijana Soper Maribor, Glavni trg 9 Izdelovanje vsakovrstnega krzna ter sprejmem surovih kož za strojenje in barvanje. Velika izbira vsakovrstnega krzna. MARIBOR Gregorčičeva 24 »riljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup Kupujte m naročajte Halo! REVIJE £ v dobrem listu, na dobrem % mestu, to je pravi uspeh. Prepričajte se z oglaševanjem v V poljubni izbiri dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 40.—. Zahtevajte brezplačne sezname. Tvrdke in mojstri, la rabijo pile, se opozarjajo, da Ocepek Ivan, Prevalje ni več pooblaščen za nabiranje naročil za tvrdko Urbanci Ignac, pilarna, Prevalje. VECERNIKU t knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Cankarjeva ulica,1 Telefon štev. 25-45 Najbolj varna naložba denarja, ker jamči ta vlogo ppl te) hranilnic) Dravska * banovina ■ celim svojim premoženjem In s vso svojo davčno močjo ■ • Hranil- ^ nlca Isvriuje vsa v denarno stro- f 400 ko spadajoče posle točno V In kulantno ^ ■ I Br Centrala Maribor v lastni novi palači na oglu Gosposke In Slovenske ulice Podružnica Celje nasproti poiti, prej Južno* Stalerska hranilnica SPREJEMA VLOGE NA KNJI2ICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVAN JU) lzdafa In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Teleion uredništva štev. 123-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.