i nd u p lat I
Leto XVII
JUNIJ 1968
Cena 0,20 N din
Kako smo volili
Dne 25. aprila je celotni kolektiv volil polovico novih članov v DS podjetja, posamezne ekonomske enote pa svoje svete. Pred tem so skupine volivcev predlagale kandidate in sta bili tako za volitve pripravljeni dve kandidatni listi: enotna lista za volitve v DS in po ena za volitve v svete enot. Tudi volilna komisija in komisija za sestavo volilnih imenikov sta za volitve vse pravočasno pripravili, da so se te lahko neovirano začele in prav tako tudi potekale. Volilni odbori so volišča primemo pripravili in skrbeli za red, pravilen potek volitev in štetje glasov. V vseh volilnih enotah so bile volitve zaključene do 16. ure, rezultati z vseh osmih volišč pa znani že ob 17. uri. Za posamezne ekonomske enote so bili rezultati sledeči:
Volilna enota predilnica je v DS izvolila 2 člana Izmed 4 kandidatov, v see pa 8 članov izmed 14 kandidatov. Volivcev je bilo po seznamu 84, od teh pa jih je glasovalo 76 ali 90,5 %. Neveljavno so bili oddani 3 glasovi.
Volilna enota pripravljalnica je v DS volila 2 člana izmed 4 kandidatov. V SEE pa 6 članov izmed 10 kandidatov. Volivcev po seznamu je bilo 133, od teh pa jih je glasovalo 125 ali 94 %. Neveljavno oddanih glasov je bilo 10.
Volilna enota tkalnica je v DS izvolila 4 člane izmed 8 kandidatov, v SEE pa 11 članov izmed 15 kandidatov. Volivcev je bilo po seznamu 343, od teh jih je glasovalo 278 ali 81,05%. Neveljavno oddanih glasov je bilo 17.
Volilna enota oplemenitilnica je v DS izvolila 2 člana izmed 4 predlaganih kandidatov, v SEE pa 6 članov izmed 13 predlaganih kandidatov. Volivcev je bilo po seznamu 104, od teh pa jih je glasovalo 90 ali 86,5%. Neveljavno oddanih glasov Je bilo 14.
Volilna enota konfekcija je v DS izvolila 3 člane izmed 5 predlaganih kandidatov, v SEE pa 8 članov izmed 10 kandidatov. Volivcev je bilo po seznamu 116. od teh pa jih je glasovalo 108 ali 93 %. Neveljavno je bilo oddanih 10 glasov.
Volilna enota vzdrževanje je v DS izvolila 1 člana izmed 2 predlaganih kandidatov, v SEE pa 6 članov izmed 12 predlaganih kandidatov. Volivcev Po seznamu je bilo 96, od teh pa jih je glasovalo 81 ali 84,4 %. Neveljavno je bilo oddanih 7 glasov.
Volilna enota menza je v DS izvolila 1 člana izmed 2 predlaganih kandidatov, v SEE pa 6 članov izmed 9 predlaganih kandidatov. Volivcev po seznamu je bilo 23, od teh jih je glasovalo 20 ali 87 %. Neveljavno sta bila oddana 2 glasova.
Volilna enota uprava je v DS izvolila 1 člana izmed 3 predlaganih kandidatov, v SEE pa 6 članov izmed 9 predlaganih kandidatov. Volivcev po seznamu je bilo 114, od teh jih je glasovalo 99 ali 86,08 %. Neveljavno oddanih glasov ni bilo.
Inženir Lado Zabukovec voli
Procent udeležbe volivcev za celotno podjetje je bil 86,5 "/o. Volitev so se udeležili vsi člani kolektiva, ki so tisti dan delali, udeležili se niso volitev le volivci, ki so tedaj bili na dopustu ali v bolniškem staležu.
V	delavski svet in svete ekonomskih enot so bili izvoljeni naslednji člani:
V	delavski svet:
Iz predilnice:
Rudi Z rim	Mara Vrebec
iz pripravil.:
Viktor Sasso	Pavle Zupan
iz tkalnice:
Franc Rihtar	Ivanka Sare
Viktor Urbanija Ivanka Bider
iz oplemenit.:
Brona Kočar Franc Lužar iz konfekcije:
Albinca Kosmač Jožica Per Tončka Robavs
iz vzdrževanja:
Vinko Novak iz menze:
Mara Jeraj
iz uprave:
Brane Zupan
V svete ekonomskih enot so bili izvoljeni:
v svet EE predilnice:
Jelka Kos Pepca Nolimal Tončka Narat Lojzka Škofič
Francka Opara Ljudmila Ručman Ivan Kobilca Anton Stupar
v svet EE pripravi j.:
Justi Gerbec	Jožica Zabavnik
Janez Zupan	Franc Cerar
Angelca Bernot Marinka Cerar
v svet EE tkalnice:
Anica Knep	Sl
Vida Pa vri č	M
Nežka Orehek	Tc
Peter Habjan	Fi
Ivanka Simič	Fi
Jože Drolc
Slavko Hribovšek Mimi Koncilja Tone Hren Franc Kurent Francka Ručigaj
v svet EE oplemenit.:
Ivan Tomažič	Stefan Jazbec
Brona Kočar	Peter Pavlič
Stane Jerman	Franc Mislej
v svet EE konfekcije:
Kati Vavpotič Marija Brojan Milka Hribar Zofi Zupan
Majda Završnik Francka Strojan Milena Mrvar Adela Bulič
v svet EE vzdržev.:
Valentin Jenko Alojz Ručigaj Metod Burja	Franc Zabavnik I.
Matevž Burja	Jože Kobilica
v svet EE menze:
Ana Testen	Slavica Brodnjak
Minka Vršnik	Nada Kodele
Lojze Miklič	Cilka Klemenv
v svet EE uprave:
Vera Habjan	Avgust Orehek dipl. ing.
Metka Cerar	Nika Bajuk dipl. ing.
Fanika Zajc	Darinka Marolt
V četrtek, dne 9. maja je imel novi delavski svet svojo prvo sejo. Na tej seji je DS izvolil za svojega predsednika tov. Braneta Zupana, za namestnika pa tov. Franca Rihtarja. DS je v skladu s predpisi tudi razrešil člane starega upravnega odbora in izvolili nov upravni odbor, v katerega so bili izvoljeni:
Nadaljevanje na 2. strani
Z letošnjega občnega zbora DITT
Člani jarške podružnice Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev so zaposleni v petih podjetjih, v Indu-plati, Tosami, Filcu, Traku in v Uni-verzale. Skupno ima podružnica 70 članov, toda na letni občni zbor, ki je bil v četrtek 16. maja letos, jih je prišlo le 22. Veljavno so sklepali, in z občnim zborom začeli, šele po preteku 30 minut, kakor je to zapisano v statutu društva.
Kaj vse bi lahko govorili v danih prilikah je odveč razpravljati. Prav gotovo pa bi izostali očitki staremu upravnemu odboru podružnice češ, da je bil nedelaven. Dandanes je vsakdo polno zaposlen v svojem poklicu in v zasebnem življenju. To velja celo za poročene članice-matcre in seveda tudi za druge, med katere moramo šteti tudi direktorje, ki so bili upravičeno odsotni, kakor smo o tem slišali na občnem zboru.
Manj razumljivo je vprašanje, če so bili zadržki tako tehtni, da res niso utegnili priti med tiste ljudi, ki predstavljajo v naštetih kolektivih strokovno gonilno silo. Prilike za delavce v tekstilnih tovarnah so vse prej kot rožnate, zato bi ne bilo odveč, da se vsaj v večletnih presledkih sestanejo in pogovorijo o težavah in ukrepih, ki bi jih kazalo podvzeti.
Predsednik, diplomiran inženir Branko Novak, je v svojem poročilu omenil, da so prilike zahtevale korenite premike v dejavnosti društva, zato današnje stanje ni mogoče primerjati s tistim pred petimi ali dc-
KaUo smo volili
Nadaljevanje s 1. strani
Jože Knep Viktor Urbanija Albin Hribar Avgust Orehek dipl. ing.
Lado Zabukovec ing.
Franc Vavpotič Danica Bleje Polde Pavli
Za namestnike članov UO pa so bili izvolj eni:
Slavka Režek Tone Rogelj Darinka Rode Brona Kočar
Upravni odbor je na svoji I. seji dne 11. maja izvolil za svojega predsednika Lada Zabukovca inženirja organizacije dela, za namestnika pa Avgusta Orehka dipl. ing.
S temi volitvami je dobil kolektiv za naslednjo mandatno dobo nove člane v samoupravne organe in to gotovo v prepričanju, da je dobro izbral. Želimo vsi, da bi to prepričanje oz. pričakovanje dobilo potrdilo v uspehih, ki naj bi jih kolektiv z novimi samoupravnimi organi dosegel.
setimi leti. Vsakdo izmed nas je danes dolžan boriti se za pridobitev potrošnika, je naglasil in nadaljeval, da v osnovni enotah društva več ali manj spremljajo naloge republiškega odbora ini ZIT kot celote. Uspehi pri tem niso izostali. Skromna sredstva, s katerimi razpolaga društvo in že omenjena zavzetost posameznikov pa so razlogi, da se soočamo z nerazumljivo abstinenco članov celo pri strokovnih predavanjih.
V blagajni jarške podružnice je 2653 dinarjev kar je skromno povedano toliko, kot srednje dobra mesečna plača. Toliko denarja je bilo v blagajni tudi pred tremi leti, to je takrat, ko je bil predhodni občni zbor. Vse izdatke za predavanja in strokovne ekskurzije in družabne prireditve so plačali iz dohodkov. Tod bi veljalo pohvaliti gospodarsko politiko upravnega odbora, ki je razumel za vse delo najti ljudi in denar, ki je bil potreben. In denarja danes (in tudi prej) ni bilo nikoli na pretek.
Občni zbor je pozdravil tudi gost in predsednik ljubljanske podružnice univ. prof. ing. Smolik. Kratko je ponovil glavne misli o vzrokih za la-bilnejše delo v društvih. Tudi profesor Smolik je bil mnenja, da so člani službeno in zasebno preveč zavzeti in je časa za društveno delo premalo. Premalo je tudi denarja in kar je še težavnejše, ni videti, da bi se to vprašanje v doglednem času bistvenejše popravilo.
Janez Strojan, ki je vodil občni zbor, je pozval k razpravi še ostale in pri tem predlagal razgovor o integraciji pri nekaterih delih. Predvsem oplemenitenje je zamotana zadeva in zahteva precejšnja sredstva za modernizacijo ustreznega strojnega parka. Z združitvijo bi marsikatero delo pocenili in opravili boljše, kot sedaj. Toda, o integraciji govorimo, ni pa pravih zaključkov in volje, da bi se izvedla.
Za kasnejši čas so odložili tudi vprašanje ustanovitve sekcije mojstrov tekstilne industrije s polnopravnim statusom člana društva. Kaže namreč, da za izredno članstvo ni zanimanja.
Dejavnost društva bi bolj oživela, so menili nekateri, če bi izdelali oziroma delali na določenih proizvodnih programih in analizah. Takšna dela bi prevzelo društvo, izvršili bi ga pa člani individualno ali v skupinah. V kolikor sedaj ni potrebe po strokovnih tečajih za delavce v tekstilnih tovarnah, bi kazalo prirediti predavanja iz področja varnosti pri delu.
Finance v blagajni bodo, tako so sklenili, osnova za priredbo strokovnega izleta. Udeleženci bi morali seveda pretežni del stroškov sami plačati, sredstva društva bi naj služila le za režijo organizacije in podobne izdatke.
Na koncu občnega zbora so izvolili novi odbor, ki je skoraj isti
kot stari. Vanj je bila na novo izvoljena le dipl. ing. Nika Bajuk. Nadzorni odbor sestavljajo: Jeraj, Maver in Zarnik. V republiški odbor je bil izvoljen Marko Mazgon.
Otmar Lipovšek
Prodaja
V APRILU 1968
Prodaja v mesecu aprilu je tekla v znamenju priprav za zvišanje cen tekstilnim izdelkom. Prav to dejstvo je spodbudilo nekatere kupce, da so kupili večje količine tkanin pred podražitvijo.
V	aprilu se prične tudi obdobje prodaje šotorov ter nam je s tem prodaja bolj zaživela. V istem mesecu je bil v Zagrebu spomladanski velesejem, ki delno poživi trgovsko dejavnost. Plan prodaje smo presegli za 11,3 °/o, kar je bil velik uspeh nasproti lanskemu aprilu, ko smo dosegli le 98,7 °/o lanskega plana.
V	aprilu smo imeli 6031 m2 maltu-laturnega blaga, kar je precej velika količina.
Napoved za sledeče mesece v prodaji je slaba, ker so na trgu večje spremembe v cenah in prodajnih pogojih.
Proizvodnja
V APRILU 1968
Kljub manjšim zastojem, zaradi pomanjkanja nekaterih materialov, lahko ocenimo rezultate proizvodnje v aprilu kot dobre. Na nizko doseganje plana v predilnici je vplivala sprememba asortimenta v tkalnici in s tem v zvezi manjša potreba po doma predeni preji. Posebej naj omenim uspešno delo v oplemenitilnici, kjer so v tem mesecu uspeli znatno zmanjšati nedovršeno proizvodnjo.
Posamezni obrati so planske naloge dosegli sledeče:
		Plan	Indeks
		april	april
		1968	1968
Predilnica — predenje		64,4 °/o	92,7 %>
— sukanje		89,7 °/o	524,0 %>
Tkalnica		105,9 °/o	101,3 °/o
Oplemenetilnica		115,9°/»	126,0 %
Tiskarna —	tm		100,0°/»
	bm		81,5”/»
Konfekcija		122,8 °/o	101,0”/»
Kvaliteta izdelkov je v primerjavi s prejšnjim mesecem občutno slabša. Adjustiranega je bilo 1,15 %> manj tkanin I. vrste kot v mesecu marcu.
Najdaljše rodbinsko ime na svetu ni znano, zato pa se brez dvoma neki Zagrebčan lahko ponaša s tako dolgim priimkom, da mu ne najdejo Para v Evropi. Piše se: Papandovalo-rokomduronikalakopulovski Stanislav.
Najkrajši priimek na svetu pa ima vsekakor neki Burmanec, saj se piše enostavno 'H.
Najdaljše krajevno ime Evrope šteje 57 črk. Glasi se takole: Llanfa-irpwllgwyngyllgogerychwmdrobwll-lantysiliogogogogh in leži v Wallesu, to je jugozahodnem delu Anglije. To je keltsko ime in bi se po naše glasilo nekako takole: »Marijina cerkev v kotanji belih lesk v bližini hitrega vrtinca in v bližini Tizilijeve cerkve, ki leži pri rdeči jami.«
Najdaljše krajevno ime na svetu pa ima kar 83 črk in sicer: »Tauma-tawhakatangihaneakoauotamateatu-ripukakapikimaungahoronukupoka-ivvlienuakitanatahu«. Kraj s tem imenom leži na severnem otoku Nove Zelandije. Ime je pisano v jeziku tamkajšnjih Mavrov irt bi po naše pomenilo: »Skalnati vrh, kjer je Ta-matca, mož z debelim kolenom, ki je odkril to zemljo, drsel navzdol, plezal navzgor, zapletel in svoji ljubi zaigral na piščal«.
Največje antično gledališče na svetu je rimski Kolosej, ki so ga zgradili v letih 72—80 n. št. Grajeno je v obliki elipse, katere vzdolžna os meri 187 metrov. Sprejelo je lahko 50 000 gledalcev. Rimljana so v celoti postavili kakih 70 amfiteatrov, od katerih je drugi po velikosti veronski amfiteater, naša puljska arena pa je šesta.
Največji bager na svetu so izdelali v Liibecku za neki ruski rudnik rjavega premoga. Visok je 66 metrov, dolg 200 metrov in tehta 5600 t. Streže mu le 6 delavcev, na dan pa lahko izkoplje 100 000 kubikov. Stroj opravi delo, za katero bi sicer potrebovali 20 000 delavcev.
Najmanjšo armado ima kneževina Monaco (ob Ažurni obali v južni Franciji). Šteje le 65 karabinerjev in 2 oficirja. Imajo jih za postavljanje straže pred knežjim dvorcem in za opravljanje redne policijske službe v mestu.
Največ ji otrok na svetu sc je rodil v kanadski pokrajini Nova Škotska
1.	1879. Tehtal je 10,7 kg in je bil ^ cm dolg. Če je dovoljena primerjava, smemo reči, da tu res jabolko ni padlo daleč od drevesa, saj je bila mati Ana Bates visoka kar 2,24 metra.
Najlažji otrok, ki so ga uspeli obdržati pri življenju, pa je prišel na svet v irskem mestu Downpatrick. Ime ji je bilo Tereza Toner, rodila se je 14 tednov prezgodaj in je tehtala komaj 605 gramov.
Diagram neke mladosti
Nadaljevanje
Za Anko so nastopili hudi časi. Vse njene sanje so se razblinile v nič. Toplo poletno sonce je s svojimi žarki dajalo vsej pokrajini poseben čar. Mala vas, ki je čepela pod hribom, je bila kot krpa prilepljena na zeleno podlago. Toda, kljub vsej lepoti je vas živela v čudnem razpoloženju. Po vasi so se širile govorice: »Poglejte, Anka je mislila postati profesorica, zdaj pa bo ostala kravja dekla!« Anka ni smela iz hiše, kajti povsod so jo spremljali škodoželjni pogledi. Doma pa je bil pravi vihar in pekel. Oče je začel piti; mama pa je tolažila zdaj Anko, drugič zopet je morala krotiti jeznega očeta.
Anka je dolgo premišljevala in se končno odločila. Pojdem na drugo šolo, saj ni povsod sprejemnih izpitov. Ko se je oče nekega dne odpravil zdoma se je tudi Anka napotila na lov za srečo . . . Čeprav je Ljubljano poznala zelo slabo, ji je vendar uspelo poiskati vse srednje šole. Toda povsod je dobila isti odgovor: »Dovolj jih imamo.« Tavala Je po mestu in končno se ji je rodila misel. Saj so vendar tudi druge šole, v drugih mestih. Odločila se je In odšla v Kranj. Na njeno veliko presenečenje in veselje se je brez težav vpisala. Prijazen sivolas gospod, po verjetnosti profesor, ji je še povedal, da se naj javi v šolo 4. septembra. Ko je lz njenih dokumentov razbral, da ni Iz Kranja, jo je peljal še v dijaški dom, kjer naj bi stanovala med šolskim letom.
Čeprav ni čutila veselja do poklica, ki si ga bo pridobila v tej šoli, je vendar srečna odšla domov. Težka mora, ki je tlačila družinsko srečo, se je umaknila sproščenosti. Dnevi so hitro minevali, kajti tu je bila košnja in z njo mnogo dela. Anka je pomagala staršem in večkrat je, čeprav je bila utrujena, pozno v noč premišljevala, kaj ji bo prineslo življenje.
Bala se je oditi iz domače hiše, saj ni bila še nikjer popolnoma sama med tujimi ljudmi. Toda že je tu avgust in oče vsak dan preklinja, kam gre vendar denar. Anka pa za novo življenje potrebuje mnogo, mnogo stvari. Očetovi prihranki kopne kot pomladanski sneg.
Končno je prišel odločilni dan. Anka je svoje stvari spravila v velik kovček. Težko je bilo slovo od domače hiše. Zgodaj zjutraj sta z očetom odšla na avtobus. V dijaškem domu so ji brez zapetljajev odredili sobo skupaj z dvema dekletoma. Oče se je moral kmalu vrniti, Anka pa je v svoji sobici pretakala grenke solze domotožja. Končno se je spoznala s svojima sostanovalkama. Obe sta bili lz delavskih družin. Jožica je bila Ljubljančanka, Anica pa je bila doma iz Trbovelj. Kmalu je Anka našla v preprostem dekletu iz Trbovelj dobro prijateljico. Spoznala se je tudi z drugimi dekleti, ki so bile kot ona vpisane v prvi letnik. Samo dve sta bili kot ona kmečkega rodu. Kmalu si Je Anka s svojim preprostim vedenjem pridobila mnogo prijateljic. Toda, prijateljstvo ji je prinašalo tudi mnoga razočaranja. Anka je vse ljudi sodila po sebi, zato tudi ni mogla slutiti, da se za lepimi besedami in obrazom skriva hinavščina.
Isto je doživljala v šoli. S svojim narečjem je bila večkrat predmet zasmehovanja med sošolci in sošolkami. Toda s svojim značajem sl je kmalu pridobila naklonjenost profesorjev In sošolcev. Sošolke so ji to zavidale in pomoč je vedno našla le pri fantih.
Čeprav je bila vedno odličnjakinja je tu spoznala, da še marsičesa ne zna. Prišla je prva redovalna konferenca ln Anka je imela enico. Seveda so bili o tem obveščeni starši. Doma je bil vihar,
v dijaškem domu pa je Imela omejen izhod. Toda s trdim delom — učenjem ji je uspelo oceno popraviti.
V domu je bila najraje sama. Druga dekleta so odhajale v kino ona pa je bila vedno doma.
Po mnogih razočaranjih sl je našla pet deklet, ki so ji bile res prijateljice in ostale so nerazdružljive cela štiri leta. Ker jih je bilo sedaj več skupaj so lažje prenašale vse težave novega življenja. Med njimi ni bilo laži in ne skrivnosti. Dnevi so začeli minevati hitreje. Po pustem zimskem vremenu si lahko v vsakem kotu čutil dih pomladi. Čutil si jo v veselem žvrgolenju ptic in tudi vsa pokrajina je bila kot zelena obleka, ki so ji vsak dan dodali kaj novega.
Mnogo mladih src so združili prvi pomladanski dnevi, mnogo jih je tedaj prvič občutilo srčni nemir. Anka je ostala neobčutljiva. Saj ji je vendar
Darinka RODE Predsednica Mladinske organizacije v Induplati
mama zabičala, da ne sme imeti fanta dokler hodi v šolo. Življenje drugih deklet je postalo živahnejše. Miša sl je našla fanta — prvo ljubezen in doživela grenko razočaranje. Saj ni poznala ljudi In ni vedela, da ne sme vsega verjeti. Tudi ostali udje seksteta (tako Ime so sl dale same) so izpili prvo čašo ljubezni s priokusom grenkobe ln razočaranja.
Končno so dobile Izkaz o njihovem delu v šoli. Začele so se počitnice ln obvezna počitniška praksa. Vse Je šlo po sreči in začel se je drugi letnik. Pregovor pravi, da kolikor glav, toliko misli. Tudi članice seksteta so skupno kovale načrte. Plaz idej je potegnil za seboj tudi Anko. Vedno manj je bilo nedelj, ki jih je preživela v svoji sobici. Začela Je hoditi v kino. To še ni bilo tako hudo, toda slike s filmskega platna je hotela doživeti resnično. Kmalu ji je to uspelo. Spoznala se je s fantom iz četrtega letnika. Toda ljubezen je bila krhka kot tenak led. Anka je bila še vedno pod vplivom stroge materine vzgoje. Janez pa je hotel izkoristiti plaho neizkušeno dekle. Igra s filmskega platna je Izgubila ves čar po nekem sprehodu. Tiho se mu je umaknila in se zopet zaprla vase.
(Konec v prihodnji številki)
Prenehanje delovnega razmerja v luči samoupravnih norm
Temeljni zakon o delovnih razmerjih pozna tri razloge prenehanja delovnega razmerja proti delavčevi volji, in sicer: 1. ukinitev delovnega mesta, 2. trajnejše zmanjšanje obsega poslovanja in 3. nesposobnost na delovnem mestu.
Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta se če-sto dogaja, da delavski svet ukine samo eno ali dvoje delovnih mest v gospodarski organizaciji, ne da bi bila o tem napravljena kakršna koli ekonomska analiza, ki bi pokazala učinkovitost tega ukrepa, prav tako' pa tudi niso spremenili organizacijske sheme podjetja. Zakon pa postavlja kot pogoj izpopolnitev organizacije dela, delovnega procesa in delovnih postopkov. To pomeni, da v primeru obsežnejše akcije v smeri prave organizacijske spremembe podjetja ponavadi ne more biti ukinjeno eno samo delovno mesto, ampak jih je več. Ukinitev enega samega, ali dvoje delovnih mest je često samo posledica šikane vodilnih uslužbencev zaradi notranjih konfliktov, ki preko delavskega sveta skušajo na takšen način uveljaviti svojo oblast. Po mojem mnenju bi morala gospodarska organizacija pri prenehanju delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta v primeru delovnega spora pred sodiščem dokazati, da je res študiozno začela izpopolnjevati svojo organizacijo dela in je bilo delovno mesto ukinjeno zaradi tega, ne pa samo predložiti sklep delavskega sveta, da se pač določeno mesto ukine. Novejša sodna praksa gre tudi v tej smeri.
Dobro bi bilo, če bi gospodarske organizacije za to v samoupravnih aktih določile, kaj se smatra za izpopolnitev organizacije dela, delovnih procesov in delovnih postopkov in da mora biti to ugotovljeno na objektiven način, ker bi se tako dostikrat že v kali zatrle razne bodoče krivice.
V zvezi s prenehanjem delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta bi omenil še en problem: prejšnji zakon o delovnih razmerjih je predvideval odpravnino za delavce, ki so imeli skupno več kot dvajsetletno delovno dobo ali petnajst ali več delovne dobe v isti gospodarski organizaciji, če jim je delovno razmerje prenehalo proti njihovi volji. Danes niso osamljeni primeri, da naše tovarne odpuste tudi po 100 delavcev, ker se določena mesta pač ukinjajo ali trajneje zmanjša obseg poslovanja, delavci so pa lahko že dolgoletni člani kolektiva. Zdi se mi, da bi bilo to v skladu s socialističnim humanizmom, če bi gospodarske organizacije v takšnih primerih določile za te delavce odpravnino.
Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega poslovanja se pa lahko zgodi, da na primer od desetih delavcev, ki delajo na enem delovnem mestu, pet ni več potrebno in jim je treba odpovedati. Vprašanje je, katerim petim naj se odpove? Sodišče se v primeru delovnega spora v to vprašanje ne vtika, ker sodi, da je to samoupravna zadeva gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije pa v svojih pravilnikih vsaj v večini primerov nimajo določenega nobenega objektivnega kriterija, po katerem bi odločale v navedenem primeru, kateremu delavcu naj bi prenehalo delovno razmerje. Po mojem mnenju bi v pravilnikih o delovnih razmerjih to vprašanje moralo biti urejeno. Lahko bi se na primer uredilo tako, da bi bila zadolžena tako kot pri oceni poskusnega dela tudi tukaj posebna strokovna komisija, ki naj bi ugotovila uspešnost dela posameznega delavca. Najmanj uspešnim delavcem bi delovno razmerje prej prenehalo. Kot drug kriterij hi lahko gospodarska organizacija postavila dolžino delovne dobe in socialne razmere, vendar bi morala biti ta dva pogoja subsidiarna prvemu, kajti uspeh je pač bistven. Ce bi delovne organizacije precizirale ta drugi odpovedni razlog na takšen način v svojih pravilnikih, bi bila zagotovljena večja pravna sigurnost delavca. Odločanje članov delavskega sveta brez trdno postavljenih kriterijev o tem vprašanju je lahko dostikrat zelo neobjektivno.
Kot tretji razlog za prenehanje delovnega razmerja postavlja TZDR nesposobnost delavca. Ni mi razumljivo, zakaj zakon postavlja gospodarski" organizaciji pogoj, da mora tudi v tem primeru, če se delavec izkaže nesposobnega na določenem delovnem mestu, nuditi drugo delovno mesto (če ga ima), na katerem bi lahko uspešno delal. To zakonsko določilo se mi ne zdi razumljivo. Ce je nekdo sprejet na določeno delovno mesto, je že ob nastopu dela kandidiral za to delovno mesto in zatrjeval, da ima zanj določene sposobnosti. Ce na delovnem mestu ni uspešno delal, je s tem gospodarski organizaciji naredil tudi določeno škodo. Zakaj bi mu morala gospodarska organizacija nuditi drugo delovno mesto, za katero bi pa morda bil sposoben? Po mojem mnenju gre tukaj za neke vrste »lažno socialo« oziroma preprosto rečeno zaščiten j e nesposobnosti.
Kot osnovni pogoj za prenehanje delovnega razmerja zaradi nesposobnosti
delavca pa zakon zahteva objektivno izpeljan postopek in bi zato sam postopek in naloge komisije, ki je za to zadolžena, morale gospodarske organizacije v pravilnikih o delovnih razmerjih tudi precizneje obdelati. TZDR je tako okvirnega značaja, da gospodarske organizacije, z ozirom na svoje specifičnosti dela in organizacije, morajo na originalen način reševati svoja delovna razmerja. Zakonodajalec si je najmanj želel tega, da se zakon samo prepiše in ga izda v obliki pravilnika, saj bi potem lahko tudi on sam podrobneje obdelal vsa ta vprašanja. Za kreiranje dobrih samoupravnih norm pa je potrebna velika pravna kultura in visoka stopnja samoupravijalske zavesti. Ta proces pa seveda ne bo kratkotrajen, saj je povsem odvisen od subjektivnega faktorja, tj. od razvitega samoupravnega občutka vsakega posameznika.
DELAVSKA ENOTNOST — 30. sep* tembra 1967	AP
Poročilo o poslovanju za I. trimesečje 10K8
I.	Proizvodnja:
V prvem trimesečju 1968 smo v primerjavi z istim obdobjem v letu 1967. v proizvodnji dosegli boljše rezultate. Količinsko je bila proizvodnja za 21,5 °/o višja od lanskoletne in skoraj na višini planirane. Nekoliko slabši je vrednostni pokazatelj, vendar je tudi ta v odnosu na lansko leto za 171l/o boljši.
Indeks
daji na domačem trgu smo dosegli 19,85 “/» dobička od prodajne cene, medtem ko smo pri izvozu povprečno dosegali le 56 ”/» lastne cene.
Vrsta prodaje
Dobiček ali izguba plan jansko °/o
Domači
trg	1,812	1,774	97,8
Izvoz	— 780 — 1,111	142,4
Pokazatelj	1958 : 1967	plan: dejansko 1968
Količinsko v 000 m2	121,5	99,5
Vrednostno v 000 N din	117,0	93,6
Tehnična produktivnost	137,0	112,0
Ekonomska produktivnost	132,0	106,0
Skupaj	1,032	663	64,2
Od doma doseženega dobička smo izgubili za popuste na kvaliteto 1,92 %>, za rabate in skonte 4,56 °/o in 1,76 °/o za prometni davek, prevozne stroške ter izredne izdatke. Tako smo od domače predaje imeli končno 11,61 %> dobička, kar predstavlja 97,8'“/o po planu predvidenega.
III. Finančni rezultat:
Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da so se tudi pokazatelji produktivnosti, tako v odnosu na plan, kot v odnosu na lansko leto, bistveno izboljšali. Navedeni rezultati so posledica boljše oskrbe s surovinami in povečane produktivnosti z ozirom na zamenjavo starih strojev z avtomati.
II.	Prodaja:
Tudi dosežene uspehe v prodaji lahko ocenimo kot zadovoljive. Posebno v mesecu marcu jc bila prodaja za 12,3 °/» večja od planirane.
Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da smo na domačem trgu dosegli
93.7	fl/» pri izvozu 75,9 n/o in skupno
91.7	'Vo, planirane prodaje. Pri pro-
Doseženi finančni rezultat je v odnosu na lansko leto bistveno boljši,
Vrsta podatka	4 : 2	4 : 3
Celotni dohodek	106	91,7
Dohodek	200	90,0
Porabljeno za OD	101	90,0
Ostanek dohodka	—	90,0
d očim je v odnosu	na plan v skladu	
z doseženimi rezultati v proizvodnji in pri prodaji. Posledica, da finančni rezultat ni dosežen v planirani višini je predvsem v tem, ker smo pri izvozu dosegli le 56 %> lastne cene (s planom je bilo predvideno ca. 70 %> in je bila izguba zaradi tega za 42,4 "/o večja od planirane.
c-------	^
POROČILI SO SE:
1.	dipl. ing. Nika Wagner, poročena BAJUK,
2.	Francka Orehek, šivilja, poročena ROŽIC,
3.	Milena Brleč, šivilja, poročena KVEDER.
Meka j n m/osti pri
gradnji
tekstilnih
strojev
Avtomatska statev brez čolnička (vnašanje votka s pomočjo jeklenega traku; + GF + DSL +j
Nova moderna tehnična oprema za tekstilno industrijo zahteva tudi precejšnja finančna sredstva. Stroški za novo delovno mesto znašajo povprečno 65 000 dolarjev, nekatera Pa zahtevajo tudi 250 000 dolarjev in več. Zaradi tega tudi vlaganja v tekstilno industrijo niso majhna. V Evropi povprečno investirajo 300 dolarjev letno na enega zaposlenega, v USA pa 800 dolarjev.
Vsa ta dejstva so nanizali govorniki ob otoritvi ITMA v Baslu. Razstava v Baslu ni prinesla revolucionarnih novosti, zanimivo pa je dejstvo, da so največji napredek pri gradnji tekstilnih strojev pokazali v državah z močno razvito kemično industrijo. Industrijsko razvite države Pa so tudi največji kupci tekstilnih strojev; v letu 1966 je šlo 80"/o predanih tekstilnih strojev v industrializirane države in le 20 */o v dežele v razvoju.
Od skupno 881 razstavljalcev je le 14”/o razstavljalo stroje za tkalnico oziroma pripravo. Nekaj o teh stro-
jih sem napisal v prejšnjih sestavkih. Preden preidem na opis tkalskih strojev naj omenim še nekatere pomožne stroje.
Stroji za privezovanje osnove delajo z brzino 350 do 600 vozlov na minuto. Stroji vežejo niti v območju od Nm 1 do Nm 1000.
Stroji za vdevanje v brdo (lamele, ničalnice in greben) vdenejo do 5000 niti na uro. Stroji za vdevanje v greben pri 3-nitnem vdevu v zob do 8500 niti na uro.
Poleg teh so bili razstavljeni še stroji za čiščenje cevk, čiščenje grebenov in drugi.
Razstavljene utenzilije so se odlikovale s skrbnejšo obdelavo, večjo uporabo plastičnih snovi in konstrukcijskimi prilagoditvami večjim brzinam strojev in eventuelnim specialnim zahtevam.
Tkalski stroji
Tkalske stroje je razstavljalo 35 razstavljalcev in večina od njih po
več tipov, od običajnih tkalskih avtomatov s čolnički in votkovimi cevkami do najnovejših brezčolničnih avtomatov.
Mehanizmi za gibanje osnove so ostali pri skoro vseh tipih običajni: ekscentri, listovke in jacquardi. Izboljšani so posamezni detajli pri teh mehanizmih tako, da dovoljujejo tkanje z brzino 250 obratov na minuto pri jacquardih in do 400 obratov pri drugih mehanizmih. Kot novost naj omenim jacquardski stroj, ki opremljen s posebnimi optičnimi in elektronskimi napravami, odčita dvige niti iz risbe, torej ne rabi več klasičnih jacquardskih kart. Povečala se je delovna širina statev in brzina teh tako, da znaša brzina vnašanja votka v zev pri običajnih avtomatih do 400 m/min., pri brezčolničnih avtomatih pa do 760 m/min.
Izboljšani so mehanizmi za popuščanje osnove in navijanje tkanine; nova pa je priprava za avtomatično kontrolo gostote votka. Tudi mazanje strojev je avtomatizirano in prirejeno na daljša mazalna obdobja (centralno mazanje). Uporabljeni so valjčni ležaji, kar je pripomoglo k manjši porabi energije in mirnejšemu teku strojev. Kot posebnost naj omenim potujočo čistilno napravo, ki potuje nad statvami in s stalnim odpihovanjem prahu in ostankov škroba, skrbi za čisto osnovo in stroj. Pod strojem so sesalne odprtine, ki posesajo odpihnjen prah in nečistoče.
Na splošno lahko ugotovimo, da se konstrukcija tkalskih strojev ni bistveno spremenila, le mehanizem za vnašanje votka v zev je doživel velike spremembe.
Z ozirom na vnašanje votka v zev lahko delimo tkalske stroje v dve grupi:
1.	Tkalski stroji s klasičnim čolničkom, kot transportnim sredstvom, za vnašanje votka v zev.
2.	Brezčolnični tkalski stroji.
Pri prvi grupi sama menjava vot-
kove cevke med tekom stroja ni doživela bistvene spremembe. Nov je način skladiščenja votkovnih cevk na stroju in sicer:
— votkove cevke so vpete v držala na bobnu (klasična oblika);
— votkove cevke so vskladiščene v zabojčku nad statvami, od koder jih avtomatizirana pnevmatska naprava prinaša na mesto menjave (Box loader);
Nadaljevanje na 6. strani
Avtomatski tkalski stroj z box loaderjem (Saurer)	Avtomatske statve brez čolničkov (vnašanje votka s
pomočjo projektila — Saurer)
Zmagovalec rallya Slavko Hribovšek
IVfckaj novosti pri gradnji tekstilnih strojev
Nadaljevanje s 5. strani
— votkove cevke se navijajo sproti na agregatu za navijanje votka, ki je montiran na tkalskem stroju (Unifil).
Pri brezčolničnih tkalskih strojih so razni konstruktorji različno rešili problem vnašanja votka v zev. Klasični čolniček z votkovo cevko so zavrgli kot neprimerno pripravo, ki troši veliko sile in zahteva visok zev.
Značilno za vse rešitve je, da se votek odvija iz ob strani stroja fiksiranih križnih ali raketnih navitkov. Z ozirom na način vnašanja votka v zev lahko razdelimo brezčolnične tkalske stroje v tri grupe:
1.	Votek se vnaša v zev s pomočjo posebnega telesa (projektila), ki vleče votkovo nit skozi zev in to samo iz ene strani stroja (Sulzar) ali iz obeh strani (Saurer, Cromton-Knowless). Velikost projektila je pri raznih firmah različna.
2.	S pomočjo posebnih drogov, igel ali jeklenih trakov se vnaša votek iz ene ali obeh strani stroja v zev. Pri nekaterih konstrukcijah igla, oziroma trak poda votek z ene strani stroja do sredine tkanine, kjer konec votka preprime igla ali trak z druge strani stroja. S tem so lahko precej povečali brzino stroja.
3.	Kot sredstvo za prenos votkove niti skozi zev uporabljajo zračni ali vodni curek.
Precej brezčolničnih tkalskih strojev je prirejenih tudi za večbarvno tkanje.
Na splošno lahko ugotovimo, da konstruktorji težijo k vse večji delovni širini statev, možnosti tkanja z večbarvnim votkom, nekateri stroji pa so prirejeni za tkanje specialnih tkanin in so gospodami le pri teh tkaninah.
Prvomajskega rallya, iz domačih krajev do počitniškega doma Indu-plati v Umagu, se je letos udeležilo petnajst voznikov. Na 153 km dolgi progi je vozil najbolje Slavko Hribovšek v fiatu 750. Drugi najboljši čas je dosegel Tomo Novosel, tretji pa je bil Brane Zupan.
Vozniki so bili predhodno opozorjeni na pozorno' vožnjo. Prometni miličniki: so bili obveščeni o rallyu in bili enako zadovoljni kot prireditelj, da se je vse dobro izteklo.
Na družabnem večeru, ki je bil pripravljen za odrasle člane udeležence rallya, je navzoče pozdravil predsednik sindikalne podružnice in v kratkem nagovoru ponovil, komu služijo podobne prireditve. Družabnost in krepitev duha je naloga vseh, ki skrbijo za dobro vzdušje v kolektivu, je med drugim rekel predsednik Slapšak. Sindikat je namenil zmagovalcu ter drugo in tretjeplasiranemu spominske pokale, katere dobijo v trajno last.
V nadaljevanju je zmagovalcu Hribovšku izročil urednik Konoplana Otmar Lipovšek, trajno prehodni pokal. Na njem bo zapisano sedaj še ime zmagovalca rallya 1968 (prvič je zmagal voznik Ivan Deržič).
Rally — Zmagovalec Hribovšek na cilju
Rally — Mrdženovič na cilju
Dobra volja je kmalu prevladala. Rajanja in smeha še dolgo ni bilo konec.
Drugega maja so udeleženci rallya izpostavili svoja telesa sončnim žarkom, igrali namizni tenis ali pa kvar-topirili. V popoldanskih urah so se nekateri zopet odpeljali proti svojemu domu. Več kot polovica pa jih je ostala do 3. maja. Po kosilu so tudi ti odšli.
Kakšen je lahko komentar na to edinstveno prireditev, ki je letos dosegla svojo prvo reprizo. Veliko truda in dela je treba, da se vse uredi. Odziv pa je kljub številu 17 (kolikor jih je bilo s kontrolorji) skromen. Kdor je bil tokrat med tekmovalci, ta tudi naslednjega tekmovanja ne bo zamudil. Takšni so bili vsaj odgovori, katere smo slišali na podobna vprašanja. Poleg srečne vožnje vseh, je bilo leta 1968 tudi vreme nad vse ugodno. Kopali so se le nekateri. Ti se lahko pohvalijo, da so bili prvi kopalci sezone 1968. Skratka bilo je lepo.
-r
Ekonomska propaganda
III.	nadaljevanje
Reklama je sestavni del komercialne službe. Postala je ekonomska potreba, brez katere si prodajo izdelkov le težko zamišljamo. Zajela je vsa področja gospodarstva, si utrla pot v vse faze življenja in postala faktor, na katerega računa sam potrošnik. Reklama priteguje pozornost potrošnika na določen izdelek, zato je danes v navadi, da potrošnik izdelek vidi in o njem nekaj sliši. Prav zato potrošnikova odločitev, za nakup določenega izdelka, ni več niti spontana niti nagonska. Potrošnik čaka s svojo odločitvijo na mnenje javnosti, na strokovni opis in oceno, ki mu bodo dovolj jasno predstavili določeni izdelek.
Vloga reklame je vsestranska. Od proizvajalca zahteva spretnost in do-
miselnost, pojasniti mora lastnosti izdelka in jih prikazati potrošniku tako, da jih bo le ta dojel in razumel, skratka, v najbolj enostavni obliki. Reklama mora utreti izdelku pot potom vseh mogočih kanalov zato, da bi prispel do konca svoje poti — v roke potrošniku. Ob izkoriščanju podatkov tržiščne službe, predstavlja reklama danes popolnoma novo področje dela in v tem je njeno psihološko delovanje. Psihološko pridobivanje potrošnikov zavzema danes važnejše mesto v metodi reklamiranja kot prej. To so dokazali tudi zaključki, do katerih so prišli v Ameriki ob priliki preverjanja vzrokov za slabo prodajo nekega izdelka. Pretežni del teh vzrokov je bil v psihologiji, s katero je vplivala reklama na potrošnika. So-
dobni potrošnik odklanja, da se mu nekaj priporoča ali svetuje še manj, da se mu nekaj vsiljuje. V tem pogledu je spremenil svoja čustva.
Reklama mora bazirati na svojih principih od katerih so najpomembnejši:	privlačnost, objektivnost in
morala. Osnova reklame pa je, da učinkuje hitro in učinkovito. To najtežjo nalogo mora zadovoljivo rešiti.
Praviloma velja, da mora reklama kratko, prepričljivo in praktično prikazati to kar želi, in da ima pri tem zunanji psihološki efekt. Močan pripomoček za to je prikazovanje slik in risb. Slika je lahko prav majhna; nemalokrat pa ima vseeno odločujočo nalogo pri vplivu na potrošnika. Tedaj je naloga reklame dosežena.
Reklama mora biti objektivna. Če dobi potrošnik vtis, da je reklama neresnična, potem je vse zastonj. Takšno mnenje se le težko popravi. Objektivnost dosežemo s točnim na-
S AH
Začnimo tokrat izjemoma s šahom, ki Jaršanom — sodeč po doseženih rezultatih — ni v ponos.
V okviru sindikalnih športnih jger ; v Domžalah, so za Induplati igrali ing. Zabukovec, ing. Jeraj, Lipovšek, Marolt, Gerbec in Zupan. V srečanju z moštvom Mlinostroj Domžale so naši šahisti dosegli le remi na prvi deski, v srečanju z igralci Toko Domžale zmago na 6. deski in z igralci Papirnice Količevo zmago na peti deski.
Od osemnajstih možnih točk so igralci Induplati dobili le 2 in pol in tako »osvojili« zadnje mesto. Nihče ni pričakoval 50°/o uspeh, ker so bili nasprotniki znani šahisti, toda če smo lahko zadovoljni z 14 %>, je dvomljivo. Sedaj je, kar je. Drugič bo treba (je priporočljivo), da bodo Jaršani priredili v domači hiši šahovske turnirje.
nogomet
INDUPLATI: USNJAR 0 : 7
Katastrofa je bila neizbežna. Medtem ko je igral Miklavž Trobec z zobobolom, njegovega brata Trom-bija sploh ni bilo na tekmo. Manjkal je tudi Flerin. Po ena noga je bolela Sepla in Kočarja. Prvega je trener zamenjal pri stanju 0 : 2. Zamenjava ni bila dobra, toda kdo je to predvideval.
Prvi gol je sodnik priznal, čeprav je bil dosežen iz očitnega offsida. To je delovalo na domače fante kot hladen tuš. Do odmora so gostje potisnili žogo v mrežo Induplati še enkrat.
vajamjem lastnosti in vsebine izdelka, njegovih kvalitet in kvantitet. Ti podatki morajo biti točni, potrošnik pa ni or a biti z njimi seznanjen predno se odloči za nakup.
Morala je največja odlika reklame. Predvsem v socialistični družbi ne sme stremeti, da bi potrošnik delal z izdelkom nekaj, kar bi škodilo njegovemu zdravju, kar bi slabo vplivalo na njegovo življenje ali na njegove moralne lastnosti. Za takšno reklamo pri nas ni prostora! Samo reklama, ki človeku pomaga, katera 8a ne privede v zmoto, katera mu svetuje kot prijatelj, lahko najde svoj smoter v socialistični družbi. Reklama, katere edini cilj je prodaja, ne oziraje se na posledice, ki bi jih imela za kupca, ni moralna. Takšna reklama se v naši družbeni reditvi ne more obdržati.
Konec prihodnjič
V	drugem delu igre pa je moral vratar Bonča kloniti še kar petkrat. To je bilo tudi za najzvestejše navijače enajsterice Induplati preveč. Zbegani fantje si niso mogli več pomagati. Dva gola, od že omenjenih, sta bila dosežena v zadnjih petih minutah, kot da bi se šli »mance«.
Kdo bi trdil, da so Jaršani zaigrali slabo? Nasprotno, v prvem delu igre, je bila ta povsem enakovredna in je bil drugi gol dosežen povsem regularno. O prvem pa smo že pisali. Najboljši mož na igrišču je bil tokrat Marjan Urh in prav imajo vsi tisti, ki pravijo, da pri tem igralcu nikdar naprej ne veš, kako bo zaigral. Tudi Miklavž Trobec si je prizadeval prav tako kot Pišelc in drugi. Toda, postaviti mlajšega Piška v obrambo, to je bila kapitalna napaka. To tudi trenerju ni mogoče oprostiti, samo zavoljo ljubega miru.
Po končani tekmi so vložili Jaršani pritožbo. Jalova tolažba, na katero so se na Podzvezi le smejali. In prav imajo. V osmih letih je bila to prva pritožba ampak tudi ta povsem odveč. Če je nasprotnik boljši, potem mu je to treba priznati. Lahko pa bi Jaršani zahtevali (d Podzveze, da jim na tekme delegirajo le toliko sodnikov kot drugam. V Jarše pride na vsako tekmo vedno »kompletna garnitura« ker vedo, da bodo za svoje, dobro ali ničvredno, sojenje plačani.
Na koncu si dovoljujem še to pripombo: Že dolgo je od tedaj, ko je imel upravni odbor TVD Partizan Jarše svojo zadnjo sejo. Morda bi se veljalo o tem ali onem pogovoriti. Nekateri so takšnega mnenja. Tem se pridružujem.	o. L.
JEVNICA : INDUPLATI 0 : 2
V	sedemnajstem krogu nogometnega prvenstva v NLP so igralci Induplati premagali v gosteh moštvo Enotnosti iz Jevnice z rezultatom 2:0.
Jaršani so nastopili v precej spremenjeni postavi, v kateri pa sta »manjkala« oba Piška. Zmaga je vsekakor zaslužena, čeprav le z minimalnim rezultatom.
Ker sta v prejšnjem krogu igrala favorita za naslov prvaka Sava in Usnjar le neodločeno, je Jaršane še vedno ni vse izgubljeno. Vsekakor pa bo treba v domačem moštvu narediti korenite spremembe in poslati v boj mlajše igralce.
INDUPLATI : IHAN 5 : 0
Zmaga Jaršanov v predzadnji tekmi za prvenstvo NPL (v zadnjem krogu je enajsterica Induplati prosta) je jalova tolažba. Poraza z Domžalami in predvsem z Vrhniko (Usnjarjem) sta bila tako huda, da zamujenega ni več mogoče nadoknaditi.
Devetnajstega maja je deževalo. Na spolzkem terenu je bila tekma enakovredna. Jaršani — predvsem Miklavž Trobec — so imeli več prilik za dosego gola, toda skoro do konca je ostal rezultat brez zadetkov. Sele po kotu, katerega so streljali Jaršani,
ko se je žoga odbijala od nog, pred vrati Ihana, ji je dal Pišek pravo smer in povedel za Jarše z 1:0.
V drugem delu igre smo zaznali razkroj v nasprotnikovem moštvu. Štirje dodatni goli in končni rezultat so torej bolj slika stanja v moštvu Ihana, kakor znak premoči nogometašev Induplati.
Zapisati velja tudi premestitev nekaterih igralcev Induplati. V golu je svojo nalogo dobro opravil Bonča. Branilca sta bila Nagy in Kočar ter Marjan Trobec. Sredino sta krila Urh in Janez Hafner, v napadu pa so igrali Smrekar, Pišek, Miklavž Trobec, Flerin in Bleje (Sepl). Morda je bila to zelo posrečena poteza trenerja Hočeverja, ki pa je bila realizirana prepozno.
Domžalčani so na Rakeku premagali istoimensko moštvo z 1 : 0. To je dovolj, da se bodo v srečanju s Savo borili za prvo mesto. To pa pomeni za Jaršane pristanek na tretjem mestu, čeprav je »tako lepo kazalo«, da bi lahko bili letos zmagovalci v NPL. Skoda.
O. L.
Nezgode
pri delu v MAJU 1968
V mesecu maju so bile štiri nezgode pri delu, ena nezgoda pa je bila še v aprilu. Od teh nezgod je bila ena težja, ostale so bile lažje in imele za posledico le nekaj dni bolniškega staleža.
Tkalnica:
1.	Franc Žibcrt (23), pomočnik mojstra. Pri popravilu tkalskega stroja si je izpahnil levo ramo (6 dni).
2.	Milka Vrhovnik (30), tkalka. Sodelavka je vključila tkalski stroj v pogon; medtem ko je ponesrečenka še vedno vezala nitko. Bilo tkalskega stroja ji je pritisnilo dlan leve roke ob ogrodje stroja (3 dni).
3.	Alenka Javoršek (20), tkalka. Nosilec iz okroglega železa, ki nosi leseno škatlo, v kateri so jacquard-ske igle, se je zaradi utrujenosti materiala pretrgal. Škatla je padla in oplazila ponesrečenim po glavi in sprednji strani telesa. Pri udarcu je dobila ponesrečenka pretres možganov (15 dni).
Oplemcnitilnica:
4.	Kristina Pečnik (32), delavka na vodnem kalandru. Vijak na lesenem valju za navijanje blaga v bale, se je odvil in segal 1 cm iz valja. Ko je posluževalka stroja odpirala ventil, jo je vijak prijel za delovno haljo in jo povlekel v smeri vrtenja pod stroj, dokler ni sodelavka stroj ustavila. Poškodovala si je levo roko (8 dni).
Obrat družbene prehrane:
5.	Avgust Doma (24), kuhar. Pri sekanju mesa se je usekal v kazalec leve roke (12 dni).
Namesto stiska rok«
Ko boste, drage bralke in cenjeni bralci, imeli junijsko številko Ko-naplana pred seboj, in v njej iskali novic in zanimivosti, takrat že drugi teden ne bom več član kolektiva Induplati.
Z enoletnim presledkom sem z vami sodeloval skoro dvajset let. Mnoge sem spoznal. Veliko je število tistih, s katerimi sem vzpostavil prijateljske odnose; vsekakor vas je preveč, da bi vsakemu posebej stisnil roko in se poslovil. Če bi tako naredil, bi morda koga nehote prezrl. To bi mi bilo neprijetno, zato prosim vse člane kolektiva Induplati, in vse bralce Konoplana, da sprejmejo moje pozdrave ob odhodu iz tega kroga, v katerem sem bil doma, v tej pismeni obliki.
Prijetno mi bo, če boste te vrstice prebrali tudi kot zahvalo za vsakega posameznika, ki mi je bil voljan in mi je v tej ali oni obliki pomagal pri delu. Prav lepa hvala tudi članom redakcijskega in uredniškega odbora Konoplana, ki so pri izdajanju lista voljno sodelovali.
Vsem želim pri delu obilo uspeha; ponosen bom tudi na vesti, ki mi bodo pripovedovale, da dosega kolektiv Induplati nove in večje uspehe.
Vaš urednik Konoplana OTMAR LIPOVŠEK
im zuftoule
V četrtek 25. aprila je umrla naša nekdanja sodelavka
ANICA ŽIROVNIK
Pogreb pokojnice je bil v soboto 27. aprila izpred Doma počitka v Mengšu na mengeško pokopališče. Pokojna Anica ni imela razen sestre, ožjih sorodnikov.
Anica Žirovnik se je rodila v Mengšu 26. decembra 1929. leta. Prvo delo je dobila, kot devetnajstletno dekle, v Tovarni glasbil. Dve leti kasneje je nastopila delo v Litostroju in leto za tem v podjetju Se-mesadika.
Devetega februarja 1953 je nastopila delo tkalke v Induplati. Anica je bila rahlega zdravja, zato ji je zdravniška komisija namenila lažje delo, katerega je 30. aprila 1961. leta dobila v naši konfekciji.
Že leta 1963 pa je morala za vedno iz podjetja in v oskrbo. Zatočišče je našla v Domu počitka. Moči njenega življenja so vedno bolj pešale. Izčrpanemu telesu so hoteli pomagati še z zdravljenjem na Golniku. Brez uspeha.
Zadnji dve leti življenja je bila priklenjena na posteljo, katero brez tuje pomoči ni mogla zapustiti. Značilno pri njeni bolezni pa je bila dobra volja, s katero je voljno pre--našala tegobe življenja.
Živela je skromno, delala je pridno in vestno, umrla je brez hrupa. Ohranimo jo v lepem spominu!
Ob smrti moje mame in stare mame
FRANČIŠKE KEPIC
izrekava iskreno zahvalo sodelavkam, mojstru in obratovodji konfekcije za izraze sožalja in za denarno pomoč, ki smo jo bili v tej težki uri še kako potrebni.
Vsem prav iskrena hvala.
Žalujoči Marija in Joži Poljanšek
Ob bridki izgubi mojega dragega očeta
RUDOLFA KOHEK
izražam s tem iskreno zahvalo za tolažilne besede svojim sodelavcem in sodelavkam v su-kalndci. Prav posebej se zahvaljujem za denarno pomoč, s katero ste mi ob tej žalostni priliki pomagali.
Vsem prav iskrena hvala.
Žalujoča hčerka Majda Jurak
Čast komur čast!
V podjetju imamo ljudi z različnim šolskim znanjem in različnimi kvalifikacijami. Tako imamo poleg ostalih: Dipl. inženirje, nav. inženirje, dipl. tehnike, nav. tehnike, ekonomiste, ključavničarje, predice itd. Nekateri si iz določene navade pred svojim podpisom postavljajo še kratice njihovega šolskega znanja, dipl. ing.; ing., dipl. tehnik, tehnik itd. Do tukaj vse lepo in prav, vendar če ta titolomija prehaja že na otročje in v škodo podjetja, je po mojem mnenju potrebno, da si naj nekateri zapomnijo to, da je pav lepa ptica ne pa koristna. Primer je bil pa sledeč.
Tovarišica x je morala napisati določen dopis. Ko je bil dopis natipkan je ugotovila, da je pred ing. pozabila natipkati še kratico dipl. Na vprašanje, če je to važno, je bil odgovor, da zelo. Nato Je dopis vrgla v koš in ga s popravkom ponovno napisala.
Jarše, dne 28. III. 1968
To sem jaz, Mojca KLADNIK, tista mala punčka, kateri ste pomagali; tista, kateri je oče ubil mamo in starega ata.
Hvala vam in lep pozdrav
Mojca
Obvestila Iz kadrovske službe
Vstopi:
1. Vladimir Marinček, ključavničar pom. tkalskega mojstra, vstopil 22. maja 1968.
Izstopi:
1.	Lado Ajtnik, pomoč. tkal. mojstra, izstopil 4. 5. 1968.
2.	Anton Baloh, delavec v tkalnici, izstopil 11. maja 1968.
3.	Jože Dolenc, ml., delavec v tkalnici, izstopil 11. 5. 1968.
4.	Edo Filia, delavec v tkalnici, izstopil 11. maja 1968.
5.	Jože Stražar, delavec v opleme-nitilnici, izstopil 11. 5. 1968.
6.	Angela Pavli, previjalka, izstopila 14. 5. 1968.
7.	Franc Zibert, pom. tkal. mojstra, izstopil 15. 5. 1968.
8.	Verenka Orehek, tajnica direktorja, izstopila 31. 5. 1968.
9.	Majda Boštjančič, desinateur, izstopila 31. 5. 1968.
10.	Otmar Lipovšek, propagandist, izstopil 31. 5. 1968.
iMiiiliimm
Kako smo volili (dipl. lur. A. Gnidovec) Z letošnjega občnega zbora DITT Inž. Zabukovec — Proizvodnja v mesecu aprilu 1968
Mavko — Prodaja v aprilu 1968 Svet je zanimiv Fany — Diagram neke mladosti Prenehanje delovnega razmerja v luči samoupravnih norm
Poročilo o poslovanju za I. trimesečje 1968
Poročili so se
Inž. Zabukovec - Nekaj novosti pri gradnji tekstilnih strojev Zmagovalec rellya Slavko Hribovšek Ekonomska propaganda Šport
B. Zupan - Nezgode pri delu v maju 1968 Osmrtnica In zahvale Namesto stiska roke A. Zornada — Čast komu čast Obvestila Iz kadrovske službe
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrlč« v Ljubljani