Posamezna številka 1 K. Poitnlna plačana v gotovini. 12. v Liimiiani v nedeljo, ie \i aprila isa Leto KLVI1L •8LOVEVEC« velja P^M M ne strast J*««-•Ulite li v Ifrtltut: ■i wto M. uprej. K • M pri M. „ ..„ B3»— ■ ilittMt , flBbOMMtroMioMm K240*- ■r ~Sobotsa Izdaja; as h«loMiK .... K 30-- ■ i i,.1 Inserati: m-p taouloipna petltvrit« (M mm široka In 3 mm visoka ali n|e prostor) n enkrat . . . no K 4 5« uradni naglasi, poslana Itd.....po K 6'—. Pri večjem naročila popust. HaJmanJU oglaa j9/9 mm &10. Ishaja vsak dan livsemSl po> nedel|ek In dan po prantlkn, ob S. uri zjutraj. MT OretalttTO le t Kopitarjevi allot štsT. S/H1. Bakaptet w a. vraoajo; nolrankirana pisma r« spraforate. Orodn. Mol. štr. 50, nprava. str. 328. P olftičen list za slovenski naroi l. Uprava le v Kopitarjevi ti. 6. — Ha6on poitae hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino ln St. 349 ta oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 23.511, bort.-hero. 7583- fflo£na vlada. Skoz ves demokratsko - socialistični JJaaoRisoi gozd je žel glas o slabotni Pro-tičevi vladi. Začeli so ji šteti dneve, misleči, da bo že po uekolikodrievnem živ* Ijenju padla in prepustila mesto'kaki obnovljeni korupcionistični vladi. Sramotenjo ln osebni napadi sedanjih ministrov po časopisju, obstrukcija v parlamentu, poizkusi na dvoru naj bi bili obhodili vlado. Celo dijaštvo so izrabljali in jo poslali na ulico, zunanjo politiko vlade so izkrivili, pa vse ni nič izdalo. Minister dr. Trifkovič je imel prav, ko je dejal: Vlade se ne oborč z izjavami, nego z glasovanjem v parlamentu. To seveda velja za parlamentarne vlade in sedanja vlada je dokazala, da hoče parlamentarna vladati. Vrata parlamenta so bila vedno odprta. Raje bi videli, da bi vsi vladni ukrepi šli skoz parlament, kjer bi posamezne stranke labko sahtevalc izpremembe vladnih predlogov, ki se jim zde potrebne; ako pa to demokratje z obstrukcijo onemogučujejo, ima Vlada prav, da rešuje nujne posle z ukazi. To ni njena krivda, ampak krivda obstmk-cionistov. Če bi vlada čakala na milost ob-strukcionistov, bi slednji vojni dobičkar »pravil svoje dobičke na varno, v kolikor so to vsled usluge prejšnje demokmtsko-soeial i stične vlade že itak ni zgodilo. V sedanji vladi vidimo energijo in odločnost, kakršne še pri nobeni dosedanji vladi nismo videli; ne lovi sc za popularnostjo, čeravno stojimo pred volitvami, na razmetava državnega denarja, marveč jo začela celiti rane in odpravljati korupcijo na celi črti, brez ozira na to, ali sc komu zameri ali ne. Pred volitvami urejevati zagroženo državne finance, pač ni prav nič popularno in vendar se sedanja vlada tudi tega ni ustrašila. Takoj od nastopa je sklicala komisijo Strokovnjakov, da izdela ustavni načrt, ki bo v najkrajšem času dovršen. V par tednih jc predelala iu dokončala \olivni- načrt in ga predložila zbornici. Glede prehrane izdeluje nov načrt, ki bo upošteval zadružništvo — našo staro zahtevo. Vlada hoče delati s parlamontom, v katerem ima večino; parlamentarno delo pa so dosedaj ovirali demokratje s pomočjo zastarelega poslovnika, ki zahteva za, sklepčnost tako število navzočih poslancev, kakor noben modern parlament na svetu. Tudi fcu hoče vlada z energično roko posefii vmes. V odseku jc biJ svoj čas sprejet poslovnik, ki doloma za. sklepčnost zbornico navzočnost 100 poslancev. To je bil predlog tedanjega ministra za konstituanto, g. dr. Kramerja. Ministrski predsednik Protič je vsled tega izjavil, kakor smo včeraj poročali, da zu kvorum zadostuje 100 glasov, sklicevaje se na tozadeven dr. Kramerjev predlog, na katerega so pristale vse stranke. Volitve se morajo za vsako ceno kakor hitro, le mogoče izvršiti. Zato vlada stori prav, ako se posluži svojeCasnega sklepa glede kvoruma in omogoči tako parlamentu delovanje. Koliko važnih zadev dela-voljni poslanci niso mogli spraviti v parlament vsled obstrukcije in vsakdo ve, da so stvari, ki se morejo z uspehom obravnavati le v parlamentu. Ako pa bi demokratje tudi še potem .s hrupno obstrukcijo onemogočali parlamentarno delo, potem ne dvomimo, da bo vlada z vso opravičenostjo Izjavila: »Pojdimo na volitve brez parlamenta, ako jih ne marate s parlamentom!« Prejšnja vlada parlamenta ni hotela sklicati, kljub odločni zahteve parlamentarne zajodnice ln celega naroda, sedanja vlada ga je takoj sklicala in mu kljub obstruk-ciji pusti odprta vrata. Gospoda iz opozicije, volite! JanfCarii. Vipava, 8. aprila 1920. Italijani so pričeli sedaj z novo taktiko, da naskočijo naše narodne postojanke v zasedenem ozemlju. Uvideli so, da jc njihovo stališče nasproti slovenskim narodnim silam nevzdržno, zato so hoteli pridobiti vsaj dvomljive elemente s korupcijo. RazdUaili «q prebivalstvu, da nabi- rajo prostovoljce za vstop b karabinjer-jem. Obljubili so zato jako blesteče nagrade in sicer v enem. kraju več, v drugem manj, kakor jim je bolj kazalo. Naše ljudstvo ni šlo na njihove limanice, hvala Bogu, dobili so samo nekaj barab, katerih so sami lahko žalostni. Toda to njim samim ne moremo toliko šteli v zlo, ako že vporabljajo vsa sredstva, ki služijo italijanskemu imperializmu. To pa jim moramo šteti v zlo, da so hoteli izrabiti cerkveno avtoriteto v svrho njihove agitacije. V nekaterih krajih so udrli karabinjerji pozno v noči v župnišča ter zahtevali od duhovnikov, da morajo s propovednice vabiti ljudstvo na to izda-jalstvo naroda. Glasilo slovensko-hrvatskc duhovščine tz zasedenega ozemlja — Zbornik svečenikov sv. Pavla — piše tozadevno v svoji aprilovj številki: -►Politični komisarijatj župne urade prezirajo — a obiskujejo nas orožniki z raznimi zahtevami, in še čisto v neprimerni obliki. Orožnika pošljem ven, ako nc pride na urad v primerni uri. Nc vzamem na znanje zahteve, ki mi jc nc predloži v pravi uradni obliki in ob primernem času. Dalje odklanjam vsa oznanila, ki niso v cerkvenih in dušno-pastirskili r.devait, Ali hočemo nazaj v jožefinske čase Avstrije, ko so bili duhovniki hlapci? Toda pri tem smo doživeli dogodek, j ki nas spominja na stare janičarje. V Sv. i Križu na Vipavskem imajo župana, ki fun-! gira kot tamošnji občinski gerent, nadučitelja Petra Mcdvcščka, Ta mož ie. bil svoj čas kandidat goriške liberalne stranke pri deželno-zborskih volitvah. Bil je ves čas okupacije pravi služabnik italijanske oblasti, interesi našega naroda in našega ljudstva so mu bili deveta briga. Toda najhujše jc prišlo zadnje dni., j Njegov mladoletni (osemnajstlctni) . sin Ladko je stopil r. očetovim dovoljenjem v karabinjersko službo. Bil je že nad mesec dni v Rimu in sedaj ,sc je vrnil domov — I baje na dopust. Doma opravlja — gotovo j z vednostjo svojega očeta, kex stanuje v ; njegovi hiši, službo deuuncijanta in provo-k a terja. Ljudje niso varni pred njim. Na velikonočni pondeljek jc izzival pri neki zabavi na Cestl-Sv. Križ — naše fante, Od nekega našega fanta ie zahteval, da mora odstraniti našo slovensko trobojnico. In ljudje trdijo z vso gotovostjo, da. je on de-iumci.rol tri naše ljudi i/. Št. Vida na Vipavskem (med temi tudi nadučitelja), češ, da so s petjem narodnih pesmi ščuvali proti Lahom. Italijani, so jih uklenili in odpeljali v zapore. To je zločin na narodu. Sin stebra bivše iiarodno-napredne stranke v službi de-nuucijantov po poklicu. Oče sam v službi in vedno na uslugo Italijanom, Ali misij, civilni komisarijat res tako poniževati avtonomijo naših občin, da postavlja za gerente može, ki so neposredno in posredno v službi orožništva in policije, A. O priliki zadnje london. konference se je ena njenih komisij pečala z vprašanjem draginje, ki se čuti po celem svetu in tvori mednarodno vprašanje. Ustanovili so, da so 6e podražile življenjske potrebščine doslej; v Avstriji za 4000 odstotkov, na Nemškem za 1000 odstotkov, na Francoskem m v Italiji za 300 odstotkov, na Angleškem za 170 odstotkov, na Japonskem za 160 odstotkov in v Združenih državah za 120 odstotkov. Ta draginja je v velikem delu posledica vojne, njenega razdiralnega dela. A čudno je, da se draginja po vojni ni zmanjšala, marveč vse povsod, stalno raste. To uganko nam pojasni drug pojav, ki se istotako razteza po vsem svetu — izvzemši kvečjemu Združene države. To je adanje produkcije, za katero imamo naj-oljši primer v proizvajanju premoga, ki nikjer ne doseza prejšnje množine. Splošno se more reči, da se izvrši danes komaj 40 odstotkov tistega dela, kakor preje. Istočasno so pa znatno narasle življenjske zahteve širokih slojev. Tako je noodoljivo nastal veDJc Rrepad med ponudbo in po- vpraševanjem. In tu je pravi vir sedanji draginji — dasi so seveda poleg tega glavnega še drugi vzroki, ki draginjo še povečujejo. Boljševiška Rusija, kjer se je razgibal val za skrajno omejitev dela, ki se je potem razlil po vsem svetu, je tudi prva vživala grenki njegov sad in spoznala, da mora predvsem zasuti ta vir, ako hoče dovesti državo do blagostanja. Namesto prvotnega 6umega delavnika je uvedla 12-urno prisilno delo. Tako tudi na ostalemu svetu ostane odprta iz sedanjih gospodarskih sti&k le ena rešilna pot: podvojeno in potrojeno delo. Jadranske sppralffljte. LDU Beligrad, 9. aprila. Delegat na mirovni konferenci Radovič odide "te dni v San Remo, da tam z dragimi člani delegacije uvede pogovore o jadranskem vprašanju. LDU Beligrad, 10. aprila. (Uradno.) Beligrajski list ^Balkan?, je. v številki od 9. aprila prinesel dopis iz Pariza, v katerem dopisnik razlaga, da se bo menda jadransko vprašanje med drugimi rešilo v tem zmislu, da se moramo odločiti ali za Reko, ali za Skader, V tem dopisu se pravi, da je neki naš politik v Parizu izjavil, da bi bilo treba prej pustiti Reko, kakor Skader. Z merodajne strani se izjavlja, da vlada v jadranskem vprašanju popolna so-glasnost, gotovo pa v vprašanju Reke m Skadra, kakor jc to izrecno naglašal prestolonaslednik v odgovoru zagrebški akademski oiuladmij Vlada je vložila v ja dransko vprašanje vse napore in svojo avtoriteto, da se za naše kraljestvo ohrani Reka in Skader, ker sla obe ti dve mesti naše življenjsko vprašanje. LDU Trst, 10. aprila. Listi poročajo iz Rima: Državni podtajnik za zunanje posle Sforza je poslal poslancu Colcuini di Cesa-ro na njegovo interpelacijo pismeno nastopni odgovor: »Želja italijansko vlade, da bi dosegla neposredni sporazum z beli-glajsko vlado v svrho, da bi se zagotovili prijateljski odnošaji med sosedi, po katerih stremimo v interesu obeh sosednjih narodov, nikakor ne zmanjšuje vrednosti londonskega pakta, ki slejkoprej veže londonski in pariški kabinet, ki sta vedno pripravljena, da pristaneta če potreba, na izvedbo tega pakta. LDU Trst, 19, aprila. Soglasna poročila časopisov iz San Retua zanikujejo, da bi bila odgodona mirovna konfercnca, ki se ima sestati v tem kraju. Pripravljalna dela se nadaljujejo živahno, za jugosloven-sko delegacijo pripravljajo hotel De Lon-dres. Poroča se tudi, da je dogovor v jadranskem vprašanju že dovršen. V San Remu bivajoč grški diplomat, ki ima tesne zveze z grškim ministrskim predsednikom Venizelosom, je baje prejel pismo iz Aten, po katerem bo v San Remu v soglasju z zavezniki sankcioniran dogovor med Italijo in Jugoslavijo. Vesti o kakem takem dogovoru pa se odločno dementirajo iz Rima, Franclla pr&fi HamCIil. LDU Amsterdam, 9. aprila. (DunKU) Po londonski vesti poroča Reuterjev urad o položaju: Francija je nastopila povsem na lastno odgovornost, ko je sklenila, da bo vkorakala v nevtralni pas, medtem ko so bile Anglija, Italija, Belgija in Zedinje-I no države proti prodiranju. Zavezniki ne | morejo prevzeti odgovornosti za nastop Francije. Angleška vlada gotovo nima namena, dovoliti angleškim četam, da bi so udeležile zasedbe nevtralnega pasa, ako-ravno bi se nedvomno položaj takoj izpre-menil, ako bi se izkazalo, da je sumnja Francozov o nagibih postopanja Nemcev upravičena. LDU Lyon, 9. aprila. (Brezžično.) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo, kjer je ministrski predsednik Millerand sporočil svojim tovarišem zunanji položaj, zlasti z ozirom na dogodke v Nemčiji. Sporočil jim je tudi naznanilo angleške vlade, kako stališče zavzema Anglija v vpogledu zasedbe Frankfurla. Uradno naznanilo sklepa zaveznikov v tem pogledu doslej še ni dospelo \ Pariz. — Ministrski svet M zopet se«., i popoldne. LDU Pariz, 10. aprila. (DunKU.) Francoska vlada je včeraj poslala angleški vladi noto, v kateri poudarja, da o njenem lojalnem postopanju ne more biti nikake-ga dvoma. Vsa politika Francije je bila njenim zaveznikov vedno jasna in odkrita. Francija je bila vedno proti pohodu nemških čet v ruhrsko ozemlje in je pri tem opozarjala, da bi tako dovoljenje Nemčiji imelo za posledico zasedbo Frankfurta in Darmstadta, Belgija drži s Francijo. LDU Lyon, 10, aprila. (Brezžično.) Brzojavka iz Bruslja naznanja, da belgijska vlada odobrava zasedbo porenskih mest in da stavlja francoski vladi eno divizijo na razpolago. LDU Rim, 9. aprila. (DunKU) »Agen< ' zia Štefani« poroča: Papež jc v privatni avdijenci danes sprejel državnega kance-larja dr. Rennerja, katerega, so spremljali avstrijski opravnik pri rimski stolici Pastor, sekcijski načelnik v uradu za zunanje stvari Rappa.port iu logacijski tajnik Schinied. LDU Dunaj, 10. aprila. (DunKU) Rimska sotrudnica lista »Ncuee Wien«r Tog-blatt« so je razgovarjala z državnim kan-celarjein dr. Rcnnerjem, ki je mod drugim izjavil, da jc pri gospodarskih pogajanjih dosegel dvojni uspeh: takojšnjo pomoč v živilih in časovno pomoč, ako bi so poši-Ijatve iz Amerike zakasnile. Avstrija bo dobila žveplo, umetni gnoj in celo olje in riž. $t&v§ia v Trstea. LDU Trst, 10. aprila. Stavka občinskih nameščencev, ki sc jc. začela na velikonočno nedeljo, traja dalje. Municipalizira-ni zavodi, posebno plinarna, elektrarna in vodovod, trpijo vsled neizkušenosti vojaških oddelkov, ki vzdržujejo za silo njihovo poslovanje. Vsi listi tožijo soglasno vsled velike nesnage, ki se je nakopičila po ulicah in dvoriščih, kjer ležijo celi kupi smeli in gnijejo in razširjajo vsled tega neprijeten smrad, kar pomenja skrajno ne varnost za higijeno meščanov. Ljudsko, srednje iu večerne šole so zaprte. Po hišah manjka večinoma voda. EfalSla. LDU Berlin, 10. aprila. (DunKU.) »Vorwarts« poroča iz Rima, da jc italijanska splošna stavka po poročilu »Avanti-ja« iz Bolognc popolnoma poravnana. teusi.Ha. LDU Moskva, 10. apriia. (DunKU —' Brezžično.) V brezžični brzojavki, ki je naslovljena na zavezniške in Zedinjene države in ki ima značaj ultimata, izjavlja ljudski poverjenik za zunanje stvari čičerin: Ker je izvolitev Borvsova, kot mesta za rusko-poljska mirovna pogajanja za Rusijo nesprejemljiva in ker Poljska neče sprejeti ruskega predloga, da bi se izbralo kako nevtralno mesto, ali kako mesto v ententnih državah, ali pa Moskva, Petro-grad ali Varšava, stoji Rusija kljub svoji ponovno izraženi odkritosrčni želji po miru z obžalovanjem pred eventualnostjo, da bo morala pogajanja s Poljsko prekiniti. Amerilta. LDU Washington1 10. aprila. (DunKU. — Agence Havas!) Reprezentacijska zbornica je sprejela predlog, v katerem 6C proglaša mirovno stanje z Nemčijo. Mirovni posvet. LDU Lyon, 9. aprila. (Brezžično.) Svet veleposlanikov se jc sestal danes dopoldne pod predsedstvom Cambona in se jc bavil v prvi vrsti s proučavanjem odgovora mažarske mirovne delegacije in z njenimi pomisleki glede mirovne oododbe. Polltline novice. 4- Dr. Smodlakov ustavni načrt. Dr. Smocflaka je izdelal v tisku načrt ustave za našo državo, ki naj bi bil nekak kompromis med strujami, ki zahtevajo strog centralizem ia med onimi, ki zagovarjajo široko avtonomijo pokrajin. Dr. Smodlaka predlaga, da se vsa država razdeli v dvanajst pokrajin: 1. Podonavska Srbija z glavnim mestom Belimgradom, 2. Vojvo-dinja z glavnim mestom Novim Sadom, 3. Slavonija z glavnim mestom Osjekom, 4. Hrvatska z glavnim mestom Zagrebom, 5. Slovenija z glavnim mestom Ljubljano, 6. Dalmacija (Split), 7. Krajina (Banjaluka), 8. Bosna (Sarajevo), 9. Pomorje (Dubrovnik), 10. Raška (Novi Pazar), 11. Moravska Srbija (Niš), 12. Makedonija (Skoplje). Na zgodovinske meje se dr. Smodlaka nj mnogo oziral. Srbijo je razdelil na tri pokrajine; od Hrvatske je oddelil Slavonijo, del hrvatskega Primorja in Like je odcepil in pridružil Dalmaciji. Bosno je razkrojil v dva dela, Krajino in Bosno, severozapadni del je dal Dalmaciji, jugozapadni s Hercegovino pa novi pokrajini Pomorju, ki obsega tudi Črnogoro in južno Dalmacijo. Slovenija ostane po njegovem načrtu taka kot danes. Na čelu pokrajin stoje veliki župani ali bani, Slovenci naj bi dobili kneza Slovenije. Vsaka pokrajina naj ima svoj pokrajinski zbor, čiga«- oblast je pa zelo omejena. Zdi se nam sicer, da bo ta načrt ostal samo načrt, dobro pa je, da se začne 0 tem življenjskem vprašanju Jugoslavije Vezstrastno in temeljito razpravljati. -j- »Slov. Narod« laže naprej. Za demokratske liste je tipično dejstvo, da si o političnih nasprotnikih izmišljujejo sto-rije in jih potem vzdržujejo, tudi če je njih neistinitost stokrat dokazana. Tako so si izmislili belgrajski demokratski listi, da j« zaklic&l poel. Banič predsedniku narodnega predstavništva: »Marš napol je, nema Vam tu mesta!« Belgrajski listi so to neresnico popravili, »Riječ SHS« pa to laž vzdržuje in si je ta Izmišljeni medklic po svoje prikrojila, da bi imel večji učinek, r »marš veni Tu za te ni mesta.« »Slov. 'Narod« to laž kljub včerajšnjemu našemu pojasnilu z ocvirki ponatiskuje. Zato objavljamo izjavo posl. Baniča v »Jadranu« z dne 4. t m.: »Beogradske demokratske novine »Demokratija« 1 »Pravda«, a kako putem saznadoh i neke druge zagrebačke 1 sarajevske novine spočitnule su mi, da sam na koncu sjednice 27. pr. mjeseca do-hacio predsjedniku parlamenta gosp. dru Draži Pavloviču: »Marš napolje, nema Vam tu mjesta!« Moram konstatovati, da je ova tvrdnja iz temelja netačna i neisti-nita. Ja sam gospodinu dru Pavloviču ne-što sasma oprečna dobacio i to: »Zašto idete napolje, a ne objasnite pitanje sa predsjedničke tribine?« U sporazumu sa gospodinom drom Pavlovičem ja sam od-rrah poslao ispravak beogradskoj »Demokrati ji« i »Pravdi«, pozivajuči se na svje-dočanstvo samog gospodina predsjednika dra Pavloviča, koji se dobro sječa mojih riječi, te je spravan i sam svakome da po-vjedoči, da u mojem dohacivanju nije na-šao ništa uvredljivog, na što bi se osj&čao ponukanim da reagira. Ja žalim, što spo-menuti listovi, u svojoj partizansko} pri-stranosti ne donesoše niti se ma i jednom riječju osvrnuše na moj ispravak, o isprav-nosti kojega spravni su da posvjedoče, uz gosp. dra Pavloviča i prisutni kolege poslanici. Molim Vas, gosp. uredniče, da bu-dete tako ljubezni, te priopčite ovo objaš-njenje u Vašem cijenjenom listu. Beograd-Dubrovnik, 3. IV. 1920. Stanko Banič, nar. poslanik. 4- »TISa ]e ustrelil« »Slov. Narod« s svojo včerajšnjo notico, v kateri trdi, da je sedanja vlada svetovni unikum, češ, da z ministrskih klopi kar dežuje »varalic« in se preti celo z ubijanjem. Beseda »vara-lice« z ministrski klopi ni padla, pač pa je ministrski predsednik Protič konstatiral in dokazal, da je prejšnji finančni minister z 20% odbitkom na prevaren način odvzel ljudstvu milijardo. Prav je storili Noben minister ni pretil z ubijanjem, kakor trdi »Narod«, pač pa so se demokratski listi z »Narodom« vred tako ponižali, da so podtikali poljedelskemu ministru uboj, umor in ga slikali kot kakšnega divjaka. Debelo se je »Narod« zlagal s trditvijo: »Na zaupniškom shodu SLS je namreč (dr. Korošec) proglasil sedanjega zunanjega ministra dr. Trumbiča za neke vrste narodnega izdajalca in človeka, kateremu bi sc vsekakor ne smeli zaupati zunanji posli države!« Pri »Narodu« morajo imeti čudovito slab spomin, da čez par dni ne vedo več, kaj je govoril dr. Korošec. Pač je povedal, da so gotovi ljudje, ki zdaj očitajo vladi popustljivost, govorili o slovenski megalomaniji. Dr. Trumbič Je pa član sedanjega kabineta in sam sebi, oziroma svoji vladi nc bo ničesar očital. Ne moremo verjeti, da bi bila pamet pri »Narodu« vzela slovo, da ne bi -« J.—.l.«4aVfl »Atnrtilo TTftJt Ia^Kma mogia uoiiKJivi akco".". misliti, marveč se nam zdi, da tiči v »Narodovi« notici iS dobra porclja preraču-qJ«ub zlobnoflti. PaS na smo ml olsali o dr. Trumbičevem privatnem naziranju in o premalo energični oficielni obrambi naših zapadnih mej. Naj si bo »Narod« svest, da je ves naš narod istega prepričanja! -j- »Obzor« iu Orli. »Narodna politika« Je prinesla oklic, v katerem poživlja hrvatsko ljudstvo, naj se v velikem številu udeleži I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru. »Obzor« s tem ni zadovoljen, kar je razumljivo. Saj sedi v Hrvatski za-jednici poleg župnika dr. Rittiga, tudi veliki mojster jugoslovansko framosonske lože, A. Mihalič. »Obzor« najprej na neokusen in neduhovit način persiflira oklic, potem pa pravi: »Sokol se ne subordinira nobeni kulturni ali socialni ali politični Ideji, on ima pred seboj samo vzajemnost Slovanov.« Torej je Sokol po »Obzoru« brez načel! Pisec je pa pozabil, kaj je napisal pred minuto in filozofira dalje: »Večjega liberalizma tako političnega in kulturnega kot je bil v Sokolih, ni bilo niti v eni slovanski instituciji.« To je res; edino globlje načelo Sokolov jo liberalizem. Ravno zato je šla ona mladina, ki se bori proti liberalizmu, svoja pota in je ustanovila Orla, ki priznava in živi od krščanskih načel. Kam pa pravzaprav merijo vsi ti surovinski napadi, je razvidno iz besed: »Legat, ki ga bo poslal papež Benedikt XV. na ta zlet, gotovo ne bo v svoji rdeči kardinal-ski suknji delal vaj na drogu, ampak se bo uveril o moči katoliške misli.« Brez dvoma, gospodje framazoni, to bo tako gotovo res, kot je ta »dovtlp« židovski. A še nekaj je to gospodo zapeklo: »In mi v Hrvatski, mi bomo potem naenkrat čitali, da so se osnovali hrvatski Orli kot nasprotje z liberalnim Sokolom.,. tSokolski savez in vsa sokolska društva morajo vstati proti temu.« Na komando framazonov, ki zbijajo neslane dovtipe iz slovenske krščanske kmetske in delavske mladine, bo vstal sokolski savez in ... izdal nov pam-flet o Orlih. Krščanska mladina bo pa samo pridobila na ugledu in notranji napadalni sili, čo se bodo gotovi zagrebški žid-je - Sokoli zaganjali v njo. -j- »Naprejeve« modrosti »Napreju« nekaj ni prav: Stanovanjska naredba tišči na njegove možgane, da so kot izžeta limona, in iz nje je iztisnil sledečo ogromno kapljo modrosti: »Male hišice in vile so danes veliko dražje nego velike hiše.- Da so vile precej draga reč, to ve g. Kristan najbolje. A da ja en kilogram jabolk dražji od desetih, to ram je odkril šele »Naprej*. Gotovo so to čisto posebni marksistični računi o nadvrednosti. »Naprej« zna tudi fiovedati, da bo naredba res mrtev papir, n sicer zato, ker določa varstvo uslužbencev bank itd., če bi ta podjetja ne pokazala dovolj dobre volje. »Eto dokaza!« pravi marksist s sijočimi očmi. »To se pravi, da se že danes dvomi o »dobri volji* prizadetih faktorjev!« Ta dvom je upravičen; pomislimo samo, ali bi bil kak social demokratski milijonar res »dobre volje«, ko bi dobil od stanovanjske komisije ukaz, da se izseli. Zato mora biti že v naredbi preskrbljeno, da se ga pripravi do te »dobre volje«. — Toda »Napreju« je vseeno. Rad bi videl, da ostane naredba res mrtev papir. Precej vseeno mu je, če bo na stotine delavcev zmrzovalo še eno zimo v vagonih, v teh ognjiščih tuberkuloze, — samo da naredba »klerikalne« vlade ostane mrtva. Žolti marksist je odprl usla, marksist je zabavljal, marksist je srečen! -f Kdo je kriv, da ni živil? »Naprej« j-e prinesel vest, da je pustila sedanja vlada izvoziti v Mažarsko »krvavim mažar-skim morilcem« več tisoč vagonov živil. Kdo je kriv, cla mora Jugoslavija to delati, ko stane en kg kruha doma že 14 kron? Kriva je antanta, ki je to določila v mirovni pogodbi z Mažarsko. A kdo je sklenil in odobril ta nesrečni pasus mirovne pogodbe? Demokratsko-socialistična vlada. Gg. Kristan, Kramer in tovariši, poučite nekoliko urednike svojih listov, kako je to šlo! Zakaj naš mali kmet, zakaj delavstvo strada? Zato, ker je demokratsko-socialistična vlada privolila, da se izvaža iz države več hrane, nego jc to dopuščala domaČa potreba. Ko je sedanja vlada prišla na krmilo, je našla mirovno pogodbo z Mažarsko na mizi, odobreno od demokratskih in socialističnih ministrov; in ker mednarodnih pogodb ni mogoče vreči v koš, je bila vlada s težkim srcem prisiljena, da i7polni pogodbo in izvaža v Mažarsko. Kdo naj nosi krivdo za grehe socialistov in demokratov? Ali oni, ki so pustili jeseni izprazniti zidom vse žitnice, — ali sedanja vlada, ki je našla prazne zaloge in demokratsko socialistično mirovno pogodbo z Mažarsko? Besedo imajo socialisti pri >Napreju«. vlce. — Gojp, poverjenik za notranje stvari proi. Remec sprejema stranke od 12. t. m. nadalje le v ponedeljek, četrtek in soboto od 11. do 13. ure. —r- Ustanova! občnj zbor Zveze trgovskih gremijev tn stadrsg za Slovenijo kot poklicne organizacije za vso Slovenijo se jc; včeraj vrtiil v Ljubljani. Shoda so se ude- ležili tudi odposlanci Zeraaljskog zaveza trgovaca u Zagrebu, Udruženja trgovaca i industrijalaca v Zagrebu, Udruženja trgovaca i industrijalaca v Osijeku, Saveza trgovaca v Vinkovcih in Saveza trgovaca sa mješovitom robom v Zagrebu. K zvezi je dosedaj pristopilo 16 gremijev in 14 trgovskih zadrug s skupno 6000 člani. Zbor je sklenil poslati Nj. kr. Vis. regentu prestolonasledniku Aleksandru udanostno brzojavko. Nadalje je bilo sklenjeno, stopiti v stik z vsemi zvezami in organizacijami trgovcev v vsem kraljestvu v svrho čimprejšnje ustanovitve enotne organizacije tr-govstva v vsem kraljestvu. Pri volitvah so bili izvoljeni za načelnika Ivan Jelačin mL, za podnačelnike Vinko Weixel iz Maribora, Rudolf Stennecki iz Celja in Fran Zehali iz Rudnika. — Petdr.se [kronski in dvajsetkrosski bankovci se bodo zamenjavali samo šc do vštetega 15. meja t. I. in prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na naši zemlji. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, da se pohiti z zamenjavo, da tudi cventuelne falzifikate odda za-menjujočim blagajnam, ker po 15. maju t. 1. se niti falzifikati ne bodo več odvzemali. Tudi se prošnje za naknadno zamenjavo ne bodo sprejsmale. Do nadaljne odredbe ostanejo radi pomanjkanja novih malih bankovcev v prometu samo še kronski bankovci po 10 K, 2 K in 1 K. Vsi drugi kronski bankovci pa prenehajo po 15. maju t. I. nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, — Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro, — Koncert Trost v Kranju. V soboto dne 17. t. m. bosta nudila ga. Claire Trost. Fiedler in g. Anton Trost kranjskemu občinstvu prav izreden umetniški užitek. Spored koncerta, pri katerem sodeluje iz prijaznosti čitalniški pevski zbor, vsebuje sama res umetniška dela in je izbran tako, da je dostopen in razumljiv slehernemu ljubitelju glasbe. Vsled velikega zanimanja za ta letos v Kranju prvi umetniški koncert naj si vsakdo preskrbi stopnico že v predprodaji, ki se prične v torek 13. t. m. v trgovini F. Sajovic v Kranju.. Podrobnosti koncerta bodo razvidne iz lepakov. (k) — Jugoslovanska tiskarna nam je poslala v objavo sledečo izjavo: Celjska »Nova Doba« jc baje priobčila vest, da so zasačili organi južne železnice nekega inženirja Aufrechla, ki je iztihotapil na podlagi izvoznice »Jugoslovanske tiskarne« večjo množino živil v Avstrijo. Jugoslovanska tiskarna ni prejela od nikake oblasti kakega izvoznega dovoljenja in sploh ne ve, če eksistira kak Auirecht. Ako se je »neki« Ausrecht podobno izjavil, bi bila dolžnost dotičnih organov, ki so Auf-reehta zasačili, da zadevo naznanijo prisloni oblasti, ne pa da slepomišijo po listih o izvoznicah. ^Novo Dobo« poživljamo, da nam javi detične organe in naslov Aufrechta, sicer se mora prekrstiti v »Aufrecht-Lažnjivo Dobo«. — Aktualno predravanjo. Akademični kipar Janko Brajovič iz Črne gore bo predaval v torek 13. t, m. ob 13. uri v veliki dvorani Narodnega doma o črnogorskem vprašanju in italijanskih spletkah proti Jugoslaviji. Med vojno je živel v Ameriki in zadnji čas v Rimu. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. Sedeži po o K, 4 K in 3 K, stojišča po 1 K. — Vojni ujetniki na Francoskem in francoskih kolonijah. Svojci ujetnikov, ki se nahajalo 5e v francoskem ujetništvu ali v francoskih kolonijah naj naznanijo ime in priimek ujetnikovo ter kraj interniranja »Sloverrkernu Rdečemu križu« v Ljubljani. — Popravek. V poročilu Ljubljanskega dopisnega urada o enkeli proti draginji je bilo ime g. ing. Antona Šivica, gozdarskega svetnika, pomotoma izpremenjeno v »Schiwitzj. — Leonova Družba javlja, da je upravo njenih publikacij prevzela prodajalna K. T. D. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica; tam se prodajajo v imenu Leonove Družbe vse publikacije po novodoločenih cenah in sprejema naročnina za »Čas« in članarina Leonove Družbe (za leto 1920 25 kron, za dijake, če naroče najmanj 15 iztisov, 15 kron in 20 kron draginjske doklade za ustanovnike). — Tajnik, — Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lcoopisjc in cirilico začnejo dne 3 majnika 1920. — Zasebni uoni zavod Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17-1. — Obširni prospekti brezplačno. — Telefon štev. 43-VIII. — Zopet neprevidnost z orožjem. — Kljub tolikim nesrečam z orožjem ljudje še niso postali oprezni. — Nov dokaz za to je žalostni slučaj, ki se je dogodil 7. t. m. v Kranjski gori in čigar žrtev je mlada deklica, Učenka v delavskem konsumnem društvu H. K. ?e vzela brovning svojega brata in ga kazala svoji tovarisiei F. o. V žali je pomerila nanjo —- ker ?e je ista bftla, it le H. K. zaklicala: »Nič s.e ne boj, saj je prazen. Poglej!« Odpela jc v dokaz zatvor. V cevi je pa moral b'*' še en naboj. Kajti, ko je sprožila, je počil strel In deklica jc padla s prestreljeno glavo na tla. Tri ure nato je umrla. — Žalostna je družina, ki je izgubila svojo hčerko; žalostna je pa tudi storilka. A ves njen jok ne zbudi več nesrečne žrtve. — Vse vprek sta kradla France in Feliks Kastelic iz Gobjeka; vina lo posode sta ukradla r a 2119 K, detelje za 230 K in različnega orodja v vrednosti 113 K Sodba: France Kastelic 4, Feliks Kastelic 2 meseca težke ječe. lj Veliko tatvino je izvedla Pavla Na-nut iz Štaadreža, katera stanuje ▼ Spodn.ih Pirničah. V soboto so jo Pod Trančo aretirali in privedli na policijsko ravnateljstvo, kjer je povedala, da je res ukradla v Rožpi dolini snažilcu čevljev Andreju Kralju 100 dolarjev. »Kje imate denar?« to vpraia poslujoči policijski uradnik. »Po-nucdia sem ga.« — »V 14 dneh?« — »Saj ga nisem sama, skupno z Jožefom Buto-«oin sva zapravljala.« — Kralj je povedal, da je kupil dolarje pred 6 meseci v Trsta ir; da ic dal za nje 7000 kron. N^netova pravi; »Dolarje sem zamenjala v neki gostilni blizu sv. Jakoba, 10.000 kron sem dobila za n,e. DOVlC«. Ij Pomladna pastoralna konferonca za Ljubljano bo v sredo, 28. t. m., v pritličju škofijskega dvorca. Začetek ob 16. uri. Ij Opozarjamo Se enkrat cenjeno občinstvo na prireditev šentpeterskih Orlov in Orlic, ki se vrši dafies ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Spored jo mnogovrsten in zanimiv. Vstopnice se dobe pred prireditvijo pri blagajni v Ljudsktem domu. Vabimo k mnogobrojnemu posetu! (k) lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 12, t, m. diskusijski večer v dvorani na porti frančiškanskega samostana. Vodi ga g. dr. P. Gvido Rant, Predmet: O komunizmu. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Člani in prijatelji društva ne zamudite tega zanimivega in poučnega večeral (k) lj »Slomškova zveza«. Odborova seja danes popoldne ob 2. mi v tajništvu, Flo-rijanska ulica št. 7, II. nadstropje. Š. (k) lj Izjava. Podpisana sva radi prevelike zaposlenosti primorana tem potom objaviti, da v stanovanjskih zadevah niti v svojem stanovanju, še manj pa v svojem uradu ne moreva sprejeti prav nobene stranke brez vsako izjeme. V sosvet pri državnem stanovanjskem uradu sva poslana kot zastopnika hišnih posestnikov, stranke pa naj so obračajo direktno ua ta urad. To priobčujeva, da ne bode kake nepotrebne vznevoljnosti pri morebitni odklonitvi razgovora. Le v res nujnih, posebno važnib zadevah ae dotičnik lahko obrne na enega od naju k kratkim pisanjem. Hišni posestniki pa dobo, kakor znano, potrebna pojasnila v naši društveni pisarni. — Ivan Frelih, Josip Pire, člana sosveta pri državnem stanovanjskem uradu v Ljubljani. (k) lj Da se on-.ogo5i redna odprava v Ljubljani predanih vrednostnih poštnih zavitkov z označeno vrednostjo čez 600 K, bodo ljubljanski poštni uradi št, 1—6 pri-čenši z 19. aprilom t. L v popoldanskih uradnih urah sprejemali iste le v omejenem številu, največ po 3 od posameznih strank na dan. Stranke, ki predajajo pošti naenkrat po večje število takih zavitkov morajo iste oddali na pošto lc v dopoldanskih uradnih urah do 12. ure, — Občinstvo pro-pimo, da se po tem ravna in v lastnem interesu predaja take zavitke le dopoldne, da so s tem omogoči odprava še isti dan. V popoldanskih uradnih urah za progo Ljublana—Zagreb—Belgrad predani taki zavitki se morejo le redkokrat isti dan odpraviti in čakajo skoraj 24 ur na daljno odpravo, lj Dimnikarska dela v Ljubljani. Pred kratkim so naznanili ljubljanski dimnikarji po listih, da bodo pričeli s 1. aprilom 1920 z delom po okrajih. Mestni magistrat kot obrtna oblast razglaša uradno, da je sicer instrukcijsko postopanje s prošnjo dimnikarske zadruge, zadevajoč razdelitev mesta v dimnikarske okraje, v tiru, da pa do danes tozadevno še ni ničesar defini-tivnega ukrenjenega in da je vsaka samo-lastna izprememba veljavnega dimnikarskega reda od strani dimnikarjev nedopustna. Ljubljana tvori slejkoprej en sam dimnikarski okraj in vsak hišni f^spodar ima slejkoprej pravico, izbrati si izmed dimnikarjev, otabliranih v mestu, poljubnega dimnikarja. Tozadevna natančnejša pojasnila je dobiti po potrebi na magistratu. lj Prodaja zaplenjenih konj. V četrtek dne 15. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora v Ljubljani javna dražba zaplenjenih koni. lj Sla^koanedlke so ukradle na nem kolodvoru veliko čokolade in sveč toda detektivi kolodvorske ooliciiskt eks- poziture sc tatice izsledili in dobili pri njih Že skoraj vse ukradeno blago, v kolikor niso čokolade sncclle. lj Od ukradenega blaga pri DrufovM «o detektivi kolodvorske policijske ekspoziture dobili veliko manufakturnoga blaga na Posavju. lj Zvest brat je Rihard Soklič. N;egova sestra Vida mu je dala tri dragocene bri-Ijantne prstane z naročilom, da jih proda. Brat je res prstane prodal, toda sestri (t' pripovedoval, da jih ne more prodati. Rihard se je končno odpeljal v Trst, kjer e zapravil vse tisočake, katere je izkupil za prstane. Ko mu je droMi pošel, se )e vrnil v Ljubljano, kjer ga je pa oko kolodvor ske policijske ekspoziture zagledalo: aretirali so ga in odvedli v zapore. lj Vino ga je zapeljalo. Neki prekupčevalec v Kolodvorski ulici ?e da! Francetu Gnezdi 2 para čevljev z naročilom, da jih proda. Gnezda jih je res prodal; 600 K je dobil zanje; nato j«? šel v gostilro in pri pijači je sklenil, da denarja prekupčevalcu ne ga. In ko je prišel te dni v Ljubllano, so ga aretirali detektivi. Izjavil je: »Res sem storil, prekupca sem iskal, toda ga nisem dobil; plačal mu bom, kadar si prislužim denar. Nalnooeil^ puročil*. VTIS DR. KOROSCEVEGA GOVOR Beligrad, 10. aprila. V tukajšnjih političnih krogih je napravil globok vtis govor ministra dr. Korošca na shodu zaupnikov S. L. S. v Ljubljani, posebno njegove izjave o jadranskem in Se posebno o reškem vprašanju. Govor dr. Korošca v tem pogledu se smatra kot javen odgovor vlade na klevete, da vlada popušča v jadranskem vprašanju. KRONSKI SVET. Beligrad, 10. aprila. »Pravda« poroča, da se bo kronski svet radi jadranskega vprašanja vsled pritiska javnosti vršil žc v ponedeljek in da pride Pašič na brzojavni poziv že danes ali jutri iz Zaječarja v Beligrad. Ta vest jc neverjetna, ker je radi pravoslavnih praznikov večina ministrov odsotna. Kronski svet se bo vršil v sredo ali četrtek. Neresnične so vesti o pogajanjih za koncentracijsko clado, ker so vsi voditelji opozicije — Davidovič, Pribičevič, Draškovič itd. — odpotovali iz Beligrada. JADRANSKO VPRAŠANJE. Beligrad, 10. aprila. Na dobro pouče-aem mestu trdijo, da bo delo naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu prenehalo v drugi polovici tega meseca. V političnih krogih se smatra, da tekom 10 do i 14 dni bo končno rešeno Jadransko vpra- ] sanje in sklenjen mir z Mažarsko. OBČINSKE VOLITVE NA HRVAŠKEM, j Zagreb, 10. aprila. Pri občinskih vo- ' litvah je dobila ljudska stranka v Selcih 8 odbornikov, v Piskorevcih 12, v Seinelj- | cih 4, v Drenju 1, v Viškovcih 6, v lalža-betu 2, v Maruševem 4 odbornike. Ljudska stranka je zmagala v Petrovini v Novem gradu (okraj Karlovec). Po dosedanjih podatkih, ki so pa zelo pomanjkljivi, je dobila doslej ljudska stranka skupaj 417 odbornikov. Volitve še niso končane. BORZNA POROČILA. LDU Zagreb, 10. aprila. Devize: Berlin, 270 — 285, Bukarešta 0 — 280, Italija 740 — 760, Pariz 1080 — 1090, Praga 217 — 220, Dunaj 67 — 67.5. Valute: Dolarji (1) 149 —151, avstrijske krone (100] 68 — 69, levi 210, rublji 208 — 212, čehoslova-ške krone 190 — 200, francoski franki 1070, napoleondorji 585 — 590, leji 258 —-262, lire 720 — 750, marke 270 — 290. NITTI — RENNER. LDU Rim, 10. aprila. (DunKU) »Popolo Romano« izvaja v svojem uvodniku, da je italijanska javnost komunike o Nittijevih pogajanjih z dr. Rennerjem vzola na znanje z velikim zadoščenjem. Italijanski narod odobrava Nittijevo zatrdilo, da se prizna nemškemu narodu ob Gornji Adiži krajevna samouprava. Nittijev predlog je popolnoma v duhu italijanskega naroda. Meja ob Brennerju je sicer za sedaj, kakor za bodočnost nedotakljiva, vendar bodo uživali nemški prebivalci popolno svobodo. AMERIKA ZA MIROVNO STANJE Z NEMČIJO. LDU Wasbington, 10. aprila. (Dun,-KU.) Reuterjev urad javlja: Predlog, da se vzpostavi z Nemčijo mirovno stanje je bil v poslanski zbornici sprejet z 243 glasovi proti 150 glasovom. Večino sestavljajo republikanci. Razen teh je glasovalo za po- ![odbo 42 demokratov, dočim sta glasova-a proti dva republikanca. VOJAŠKA POGODBA MED FRANCIJO IN BELGIJO. LDU Berlin, 10. aprila. (DunKU) »Lo-kalanzeiger« javlja iz Frankfurta: Iz Pariza se poroča, da je belgijsko zagotovilo, pomagati Franciji pri njeni vojaški Intervenciji, v zvezi a tajno vojaško pogodbo. ki se je sklenila med Francijo in Belgijo v Bruslju. Omenjeni državi sta sklenili to pogodbo, ker Amerika ni ratificirala mirovne pogodbe in je bil s tem ogrožen obstoj francosko-angleško-ameriške vojaške zveze. Ta konvencija nudi francoskemu ar-madnemu vodstvu dalekosežne akcijske možnosti na belgijskih tleh. Belgijska vlada bi v primeru potrebo stavila Franciji na razpolago belgijske ceste in železnice, da bi so tako vršili transporti francoskih čet proti Nemčiji. Dšf&ški vestni?«. d Redna seja osrednjega odbora Slov. di'. zveze se bo vršila v sredo 14. t. m. ob 3. uri ponoldne v pi!,U sprejme. Dela zjutraj in zvečer po dve uri. Piača mesečno 120— K Vprašati je v odvetniški pl-satnl Miklošičeva cesta št. 8. rOltlTfDlf "ter P° 4 K. — se dobi v LbUU.lCn semenski trgovini Sevor & Homp„ Ljubljana VVolfova ulica 12. Mineralno m blatno kopališče. (Slavonfja.) Postaja južne železnice. Radioaktivni topli vrelci. — Najuspešneje lečenjo: revmatlzma, ischiasa, posledic raznin bolezni, ženskih bolezni, slabokrvnosti in obče slabosti. 0godno letovišče,-Dobra oskrba. Celo leto otvorjeno. — Glavna sezona od maja do septembra. i j m KOLONIALNO , ■f ———^ " Najcenejša dobava na debaio 1 .FRUCTUS' d. d. sa promet zem. proizvodov, koloni jalnim in drugim blagom prejo (ustanovljeno 1883) Zagreb, Viaška nI. 12. T8lefun 106. Brzojav!: Fructns. SFECERU5K0 ž BL/?Q0 i t flnlin | Mlat Inice za ročni in vratilnl $ Fdjn9 ♦ | pogon, vratila, čistilnike, tri-ferje, slamorcznlce za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne milne, brzo-pariinike, stiskalnice za seno in drugo iiaa vedno v vel ki izbori lastnica po umrlem soprogu Francu lilti, Min Sv. Martina ti iz tvornlce: ♦ Mm. i la Ealožan, L18 In 19 proda po ceni S. Emeran, Sv. Andraž ložah (Ptuj). oDlastvsno psverjeol stavbni In2eur Ljubljana, ffilasrjeva nlioa it. V. Bpeolelno stavbeno podjetje za betonska, železnobeton-alto ln vodne zgradbe. Semena u vrl kakor peterSilj. solatno peso. maraUjiu HIj. kisa ima na prodaj FRAN PREGELJ, IHAN. p. DOMŽALE. f rs - z akademsko izob-azbo išče šobe za 1 do 2 meseca. Cenjene ponudbe na upravništvo pod AKADEMIK". i/ila v bližini Kamnika se zamenja a »lili hišo v mestu Ljubliani, ki bi bila pripravna tudi za trgovino. Ivan Zargi trgovec v Kamniku. Ifrairn prodam vsled pomamkaDja lil UlU krme. Kupim dva prašiča je-senca za rejo in psa — čnvaja. Fran Stopica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Proda se nov voz na peresih oljnate osi. — Kupi se novo ali dobro ohranjeno sedlo. J. Zorman. Šiška, Gosposvetska a 91. .D. Zagreb, Boškovičeva ulica 7. Brzojavi: Spritindustrija Telefon: 4-99 andl fino rafinovani špirit na oelfho. Posredovalci Izključeni. l71lljl'!Dnn se je v nedeljo l£ijUIJljr>UU. 4. aprila s Spodnj. Rožnika čez Drenlkov vrh črna žem>ka čepica (sealskin). Pošteoi najditelj naj Jo odda proti dobri nagradi v trgovini J. Lozar na Mestnem trga. Les na prodai. Prodam 5C0 m^ (pet sto) stoječega smrekovega, mecesnovega, jelkovega in nekaj bukovega lesa v dolini „Kotu, na obeh straneh lepe kolovozne poti, li kilometrov daleč od poetaje Dovje na Gorenjsuem. Plača se naprej. Ponudbe sprejema do 25. aprila — žnpal urad Dovje, Gorenj. Jakob Aijaz,žninik. Zajamčeno pr<*lno spodnfe štajersko VINO belo in rdeče, letnik 1919 nudi na va-gone po ceni od 14 ti naprej M. Mlssla, trgovma, GABERNlK — POUAČANU Nekaj tisoč mSadih postrvic je še oddati, 1000 kom. 100 K.— Ogla* siti se jo takoj brzojavno na Uptav, ribatstva Bled. EieriCno jelkino slie^,. jElklB-eKsirfllii,;^«. gerijam, tdraviliščam itd. Mallnov soK^rs debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem. Sodne esence in koip- M za izdelavo pok&lic so iiluljll vedno razpoložljive za sodavičarje. 600 Potnik Srečko, LJubljana, Slomškov« allea 37. Žensko zdravilišče toplice Dobrna pri Celju (poproj Heuhaua b«i tJlli) Akr&toterma 37» C izredno bogata na radiju ln ogljikovi kislini. — Nadomestuje v polnem obsegu Franzensbad- Izvanredni uspahi pri ženskltt in živčnih boleznih, uolez >i srca, ledvic, slabokrvnosti, rev-matizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. — Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, železnati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli ter kopeli v vročem zraku. — Krasen park. Smrekovi gozdovL Divni izleti. Nikdar megleno! Vo-jašlia zdraviliška godba. Seziia: ma}-oktober. Prospekti zastonj pri upravi kopalISfa- Zobozdravnik na Jesenicah ordinira ob delavnikih od 8. do 10. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne Houil isčaii sa siooensliD steoDiraSijo, nemSUo ste-nosraišio, strslspisje, sigoeniKo korespondenco, nemiko korespondenco, rašnnsfoo, slooensko ten|i-sooodsfoo, nemško kniigootsdsfoo, slooenSCino za začetnike, isroai^ino, nemščino za zaCetnike, leno* pisje in Ciril .co zaCnefo dne 3. mafnlka 1920 Easc^iil umi zavod Legat u KVIarltioru, VETRINJSSA ULICA 17/L Obširni prospekti brezplačno, telefon št. 4S/VIII. Proti Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic* oteklini želodca ln ireves, kroničnemu katarju želodca ln Sreves, žolčnemn kamenu, hemoroidom ln bolezni mehurja, pntlkl in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »RogaSka Slatina«. Rogaška Slatina največje in najmodernejšo zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrotherapija. inhalatorij, gimnastika za zdravljonje, koi)«l|i z o-lil-kovo kisimo, solne, smrečue. parne, zračne. s< lnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož med istimi absolvirani koservatoristi) — Za vsakovrstne >abave jo skrblieno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, Izleti i. t. d. Kf Serija od 1. maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo.