i mv KURIR NOVO MESTO 9. dec. 1980 leto X. *št. 19 časopis kolektiva industrije motornih vozil Osrednji proslavi Dneva Republi-in petindvajsete obletnice IMV * ★ * ke $ Novo mesto ki smo ju delavci * skupno s številnimi gosti 25. no-J vembra proslavili skromno in delovno, sta izzveneli v optimistično pripravljenost slehernega člana našega kolektiva, da v prihodnosti, ki nam nedvomno pripravlja številne preizkušnje, uresničimo vse zastavljene naloge. g< V IMV si nihče nikdar ni delal laž- na trezni presoji lastnih sposobnosti, interesih družbe in strokovnem poznavanju vseh skrivnosti dejavnosti, s katero se ukvarjamo. Da je temu tako pričajo rezultati našega dela — IMV od Ljubljane do Belega Manastira. Zato ni mesta nezaupanju v tisto, kar načrtujemo, čeprav se poučeni z življenjskimi izkušnjami zavedamo, da bo treba še marsikaj dodelati in tudi spremeniti v skladu s t ★ ★ „ nih utvar in načrtov, ki niso temeljili konkretnimi okoliščinami, katerih ★ ne moremo povsem točno vnaprej * opredeliti, saj niso odvisne le od nas J samih. J ★ Iztekajo se zadnji dnevi obdobja J oblikovanju srednjeročnega plana, ★ ki bo jutri naša prva in glavna nalo- * ga, njegova uresničitev pa naša druž- * bena obveznost. Kdor ni pripravljen J na ta nelahki boj, mu ni mesta v J vrstah revolucije. Prepričani smo, da * med nami ni takšnih. To smo do- * kazovali tudi v preteklosti! Z vsemi silami nad planske obveznosti! Delavski svet delovne organizacije IMV je na svoji 1. (ustanovni) seji 8. nov. 1980 razpravljal o vrsti vprašanj, ki zadevajo poslovanje kolektiva v tekočem gospodarskem letu. Ob navzočnosti delegatov starega in novega sklica so najprej obravnavali organizacijska vprašanja. Razrešen je bil dosedanji in uradno konstituirani novi delavski svet, ki je na predlog sindikata imenoval tudi svoj izvršni odbor. Na predlog DPO je bil za predsednika DS DO IMV imenovan dosedanji predsednik Milan Kukovec, za njegovega namestnika pa Stane Slapničar iz TOZD Commerce. Novoizvoljeni delavski svet je takoj prevzel delo. V razpravi o devetmesečnem poslovanju je bilo ugotovljeno, da je bilanca nekoliko slabša kot je bila polletna, vendar je še vedno pozitivna. Razlogov za nekoliko slabši rezultat je več, med prvimi pa je treba izpostaviti velike težave v oskrbi z repromaterialom tako iz uvoza kot tudi z domačim. V preteklem mesecu je bila proizvodnja večkrat prekinjena, največji problem pa so nam predstavljale občasne ukinitve sprejemanja uvoznih prijav pri Narodni banki ne glede na to, ali je bila delovna organizacija z izvozom pozitivna ali ne. Zaradi tega se nam je povečala nedokončana proizvodnja ne samo v programu osebnih vozil, pač pa tudi v prikolicah in dostavnih vozilih. Šele zdaj bodo uresničene ustavne pravice delavcev Posebno problemsko poglavje pri ustvarjanju in oblikovanju našega dohodka v letošnjem letu je predstavljalo zadrževanje cen pri zveznih administrativnih organih. Ukrepi ZIS, ki že pet let direktno odloča o cenah naših izdelkov, so bili nepremostljiva ovira za našo, z ustavo in z zakonom o združenem delu opredeljeno pravico ustvarjanja in razporejanja dohodka. Nedavni sporazum o prostem oblikovanju cen osebnih avtomobilov je sicer svetla točka v politiki cen, predstavlja pa le skromen začetek krhanja mogočnega zidu, ki ločuje združeno delo od ustavno zagotovljenih pravic. Po daljši razpravi o podrobnostih v zvezi z bilanco je delavski svet sprejel ugotovitveni sklep s predlogom vsem delavskim svetom tozdov, da v skladu z razmerami sprejmejo program ukrepov za uresničitev zastavljenega plana. Bilanični rezultati po posameznih tozdih in za celotno DO so razvidni iz tabele. V nadaljevanju so delegati poslušali poročilo in predloge strokovne službe v zvezi s cenami osebnih vozil. Predlogi novih cen so oblikovani v skladu z odlokom ZIS, pri čemer IMV v interesu in z razumevanjem položaja kupcev ni izkoristila maksimalnih možnosti. Predlagane cene so namreč za poprečno 15 % nižje od možnih po odloku. Tako znaša cena naše katrce R—4 TL Special 134.750,00 din, avtomobil R—18 pa bodo naši kupci dobili za 179.995,00 din. Delavski svet je potrdil predlagane začasne cene vsem osebnim vozilom IMV kot tudi cenik dodatne opreme, dodelave in posebnih izvedb. V nadaljevanju so delegati potrdili tudi „Cenik rezervnih delov, sklopov, opreme in pribora za osebne avtomobile” in sprejeli „Pravilnik o pogojih kupoprodaje in izročanja končnih izdelkov posebnim kupcem”. Sklep republiškega izvršnega sveta je za nas prava spodbuda V četrti točki dnevnega reda so delegati sprejeli informacijo o sklepu republiškega izvršnega sveta o prevzemu dodatne izvozne obveznosti ter možnosti dodatnega uvoza v letu 1980 za OZD IMV. Začetna pomanjkljiva selektivnost nekaterih ukrepov za zmanjševanje uvoza in razreševanje bilančnega položaja druž- P OS LOVNI USPEH PO TOZD ZA 30.9.1980 be kot celote je postavila v neugoden položaj tudi tiste delovne organizacije, ki so sicer izraziti izvozniki. Hude restrikcije uvoza so zavrle uvoz repromate-riala, zato je marsikatera med njimi, tako tudi IMV, imela težke proizvodne probleme. To je seveda direktno zmanjševalo učinkovitost izpolnjevanja planov izvoza. Zato se je RIS odločil, da bo omogočil določene olajšave za uvoz repromateriala in opreme tistim delovnim organizacijam, ki bodo prevzele dodatne obveznosti za povečanje izvoza. V neposrednem sporazumu z RIS smo zagotovili, da bomo letos prevzeli dodatno nadplansko obveznost izvoza na konvertibilno področje za 5 milijonov dolarjev s tem, da bomo uresničili redni plan izvoza na konvertibilno področje v višini 30,2 milijonov dolarjev. Izvoz po dolgoročni proizvodni kooperaciji pa bomo povečali s prvotno planiranih 47,4 na 84,8 milijonov dolarjev. S prevzemom in uresničitvijo omenjenih obveznosti bo IMV pridobila pravico, da za 1 dolar rednega izvoza uvozi za 0,74 dolarjev, medlem ko bi sicer v duhu veljavnih določil u vozili lahko le za 0,60 dolarjev. Pomembno je tudi to, da se odslej IMV prizna kot devizni priliv tudi izvoz na kredit. Vse olajšave veljajo od 1. avgusta 1980 dalje. Sklep RIS opredeljuje tudi metodolo- (Nadaljevanje na 3. str.) T OZD Celotni prihodek Struk- tura Porabljena sredstva Struk- tura Amortizacija Dohodek Struk- tura ČISTI DOHODEK Struk- tura TP Novo m. 374.648.316,27 8.88 298.391.611,40 9,10 583.871,70 76.256.704.87 8,10 60.988.843,62 9,90 TO Črnomelj 123.880.594,97 2,93 81.471.457,91 2,48 2.079.175,20 42.409.137,06 4,50 36.759.893,61 5,97 TP Brežice 104.313.111,51 2.47 78.604.769,53 2,39 1.834.957,50 25.708.341,98 2,73 21.089.515,23 3,42 Podg. Šentjernej 92.519.511,72 2,19 73.222.782,06 2123 1.438.711,20 19.296.729,66 2,04 15.515.221,01 ■2,sr TO Mirna 194.961.835,63 4,62 138.086.674,12 4,21 1.921.083,15 56,375.161,51 6.04 45.987.483,06 7,47 čeli Manastir 74.737.629,22 1,77 35.805.251,21 1,09 1.491.464,35 38.932.378,01 4.13 31.725.159,11 5,15 Tehnoservis 127.544.585,19 3,02 75.454.617,03 2,30 5.738.118,30 52.089.968,16 5,53 44.706.086,86 7,26 TOKG Smarjeta 102.845.100,02 2,43 87.773.483,07 2,67 253.074,15 15.071.616,95 1,60 10.131.411,30 1.64 3azv. inštitut 13.875.951,35 0,32 2.281.037,15 0,06 247.722,75 11.594.914,20 1,23 10.592.916,95 1.72 Commerce 449.411.143,52 10,65 384.441.997,75 11.73 2.864.169,90 64.969.145,77 6,90 38.356.186,72 6.23 ZIF Ljubljana 13.655.841,98 0,32 7.091.646,38 0,21 169.298,10 6.564.195,60 0,69 4.437.866,85 0,72 TA Novo m. 2546.295.361,83 60,40 2014.657.502,15 61,53 159.592.152,00 531.637.859,68 56,51 295.158.174,42 48,00 VSI TOZD 4218.688.983,21 100% 3277.282.829,76 100% 178.213.798,30 941.406.153,45 100% 615.448.758,74 100% DSSS 82.092.761,36 35.486.778,31 46.605.983,05 43.532,645,30 SKUPAJ DO 4300.781.744,57 3312.769.608,07 178.213.798,30 9883)12.136,50 658.981.404,04 (Nadaljevanje z 2. str.) gijo kontrole in izvajanja dogovorjenih obveznosti. Soglasno je bilo ugotovljeno, da sklep republiškega izvršnega sveta predstavlja vsebinsko pravo spodbudo, ki kolektivu IMV odpira realne možnosti kontinuirane proizvodnje, ker v prvi vrsti omogoča boljšo preskrbo z uvoznim repromaterialom in nabavo uvozne opreme. S tem bomo okrepili redno proizvodnjo, predvsem pa omogočili dokončanje velike zaloge nedokončane proizvodnje, v kateri se nahaja velik del eksportnih proizvodov. Zelo pomembno je tudi to, da bomo na ta način lažje razreševali probleme zaključevanja investicij, ki so življenjskega pomena ne le za uresničitev letošnjih planskih obvez, temveč hkrati tudi pogoj za boljši štart v novo plansko obdobje. V decembru ne smemo nikjer zatajiti! Uvodna razprava o ukrepih za uresničevanje planskih nalog do konca leta je opozorila na resnost, s katero se moramo lotiti dela, saj so pred vsemi tozdi izjemno obsežne naloge. Izpad kateregakoli tozda bi povzročil izpad v finalizaciji, to pa bi imelo težke posledice zlasti za plan izvoza. Da bi zadostili obveznostim do domačega in tujega trga v duhu sklepa republiškega sveta, moramo b rezpogojno izpeljati naslednjo proizvodnjo osebnih vozil: R 4 TL in R 4 GTL za izvoz: - kompletiranje nedovršene proizvodnje 1445 - plan proizvodnje: november^ december 3300 Skupaj 7323 vozil montaža kompletiranje plan do konca 1. skupaj nedovrš. proizv. TPNM 1043 3130 4173 TAP Brežice 210 807 1017 odprema za Belgijo — 2312 2312 skupaj: 1253 6249 7502 Upoštevajoč omenjene obveznosti je DS DO IMV sprejel predlog programa ukrepov, katerega podaja delavskim svetom tozdov in skupnih služb v obravnavo in operativno izvajanje. Izhodišča za naše naloge v 1981 Pred delegati je bila razgrnjena planska osnova za leto 1981. Izhodišče za ta plan je doseganje letošnjih planskih nalog in razrešitev nekaterih investicijskih posegov. V prvi vrsti gre za R—4 TL, GTL (izvoz) R—4 TLF, TL, GTL (domači trg) R—18 TL Skupaj: dograditev nove presemice, ki bo omogočila potrebne tehnološke premestitve in pridobitev novih skladiščnih prostorov ter vzpostavitev novih montažnih trakov za program R 4. Nadaljnje pomembne naloge te vrste so tudi: povečanje kapacitet v karosernici R 4, zak lučitev investicije v lakirnici in dokončanje montaže stiskalnice v težki presernici. Pod temi pogoj; ob potrebnih organizacijskih ukrepih bi lahko v letu 1981 izdelali naslednje količine oseb- nih vozil: I. poli. II. poli. skupaj 10350 11000 21350 15000 24000 39000 3000 3000 6000 28350 38000 66350 Najavljena novost za domači trg sta vozili R—4 TLF z motorjem 782 ccm in r—4 GTL z motorjem 1108 ccm. Plan dostavnih vozil za naslednje leto temelji na dejstvu, da smo že letos odpravili nekatera ozka grla s preselitivjo proizvodnje izven kapacitet v Novem mestu. Težnja je, da se program dostavnih vozil čimbolj poenoti, zato bomo v naslednjem letu v TA izdelovali le naslednje tipe: izvoz TPNM 14.500 TAP Brežice 3500 montaža Deinze (Belgija) j2.000 skupaj: 30.000 Kombi 1611, Servis 1612, Minibus 2224, Kamionet 2250 in Furgon 2252. Skupaj bomo izdelali 3000 vozil, specialna vozila (Sanitet, Turist, Mihca, Gasilec) pa bo dodeloval zunanji kooperant „Avtoservis” B. Luka. Inozemski kupci bodo v 1. 1981 dobili na voljo 30.000, domači pa 5.000 prikolic različnih tipov, in sicer: dom. trg skupaj 3500 18.000 1500 5000 — 12.000 5000 35.000 V tujino moramo odpremiti samo v novembru 3300 in v decembru 4118 vozil teh tipov. R 4 TLS in R 18 za domači trg — komplet, nedovršene proizvodnje — plan proizvodnje: november december Skupaj: Tudi v proizvodnji dostavnih vozil smo imeli izpad. Zato bomo ob olajšavah izvršnega sveta morah kompletirati iz nedovršene proizvodnje in izdelati v obdobju nov./december skupaj 700 dostavnih vozil v izvedbah KOMBI, SERVIS, SANITET in KAMIONET. Nič manj obsežne, v izvoznem smislu pa skrajno resne obveznosti imamo tudi v pro gramu prikolic. Plan do konca leta predvideva naslednjo proizvodnjo: Predlagani plan sledi intencam plana 1981—85, po katerem je predvidena 11 % poprečna rast proizvodnje. Pomembno R 4 TLS R 18 6000 209 200 250 6000 659 vozil je tudi to, da planiramo relativno zmanjšanje uvoza za potrebe proizvodnje prikolic. Predlog za zvišanje brutto vrednosti točke Strokovne službe so pripravile za razpravo informacijo o gibanju osebnih dohodkov v letu 1980. Na . podlagi ugotovljenih pokazateljev in razmerij v gibanju dohodka, osebnih dohodkov in realiziranega izvoza je DS DO IMV podal priporočilo delavskim svetom tozdov, da ' sprejmejo sklep o povišanju bruto vrednosti plačilne točke za 10 % s 1. novembrom 1980. V zaključnem delu so delegati prejeli še nekatere informacije. V okviru kadrovskih zadev,, ki sodijo v pristojnost DS DO IMV, so bila izvršena imenovanja vodilnih in vodstvenih delavcev. Dosledno po poti izkušenj iz let NOB Obrambna sila naše države je odvisna od organizacije in priprav celotne družbe na obrambo vseh njenih človeških in materialnih potencialov. Zato je treba nameniti še več pozornosti graditvi sodobnega sistema splošne ljudske obrambe, da bi bili ne le sposobni, da se uspešno postavimo po robu morebitnemu napadu, temveč tudi, da s svojo notranjossilo odvrnemo napadalca od njegovih namenov. Pri tem so naše oborožene sile — jugoslovanska ljudska armada in teritorialna obramba — temeljna oblika organiziranja delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije za oborožen boj. To sta konkretni obliki izvajanja Marxove ideje o oboroženem narodu na današnji stopnji razvoja socialistične družbe in v okvirih sedanjih mednarodnih odnosov. V teh oblikah je znano načelo — da naj bo vsak državljan voj'ak in vsak vojak državljan — dobilo pravi smisel in vsebino... (Iz govora vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ maršala TITA na slovesni proglasitvi za doktorja vojaških ved v Beogradu — 21. decembra 1976) „Tujega nočemo -svojega ne damo” Naše obrambne sile imajo izključni obrambni cilj in nalogo, ki je izražena z znanim geslom „Tujega nočemo, svojega ne damo". To pomeni, da smo si sami izbojevali tisto, kar je najbolj dragoceno — svobodo in neodvisnost, da smo po lastni poti zgradili socialistični samoupravni sistem ter zato ne bomo nikomur dovolili, da bi ogrožal ti največji pridobitvi boja in ustvarjalnega dela naših ljudi. Vemo namreč, da vsaka revolucija dokazuje svojo vrednost s sposobnostjo, da razvija in brani svoje pridobitve ..." PREDSEDNIK TITO (21. 12. 1976) Brez počitka tudi med prazniki ga oddelka, vzdrževanja, montaže R—18 in dostavnih vozil, konstrukcije dostavnih vozil in še mnogi drugi, ki so z ramo ob rami z delavci montaže, adjusta-že in kontrole kvalitete v vseh prazničnih dneh vlagali skrajne nnpore, da bi čimveč naših katrc spravili iz proizvodnje. Ko smo jih obiskali, smo v pogovoru težko zasledili, da so za mnogimi že tedni celodnevnega dela. Zadovoljstvo, da so se sredi zadnjega dne praznikih že približali planski obveznosti, preganja utrujenost. Slišali smo, da so bili nekateri iz takoimenova-nih čisto administrativnih služb kar malce užaljeni, ker niso pravočasno zvedeli za akcijo. Če bi ne videli vodje ene izmed strokovnih služb, kako v mrazu montira kolesa, bi tudi sami morda povsem ne verjeli tistemu, kar smo pred obiskom slišali. Druga „udarna” skupina, ki si zasluži, da o njenem delu izrečemo enako pohvalo, je opravljala svoie delo največ na prostem — v blatu, na snegu in mrazu. Strokovni delavci in-struktažno intervenčne službe, oddelka za stike s servisi, oddelka za tehnično—servisno literaturo, oddelka za šolanje kadrov, oddelka za reklamacije, centralnega skladišča rezervnih delov, prodajnega oddelka in oddelka za transport — sleherna „moška glava” tozda Commerce, bi rekli — že več tednov ne vstopajo v pisarne, kjer sicer opravljajo dela. Zasnežena skladišča nedovršene proizvodnje so bila tudi praznične dni njihovo delovno mesto. Vsaka katrca, katero so uspeli izvleči, dodelati, pre-kontrolirati in naložiti na vagon, je predstavljala korak bliže k resničitvi cilja. In tako kot Udarniško, vendar zato nič manj kvalitetno. Kontrola kvalitete v tovarni avtomobilov je bila neizprosna — kot običajno. Ukrepi za uresničitev nadvse zahtevnih planskih nalog do konca leta, katere so na pobudo delavskega sveta DO sprejeli tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v vseh temeljnih organizacijah, niso ostah le na papiiju. Nasprotno, spremenili so se v pravo manifestacijo visoke samoupravne zavesti in delovne požrtvovalnosti mnogih članov kolektiva, ki so, kot nemalokrat doslej, tudi v tem zapletenem gospodarskem trenutku izkazali vsega spoštovanja vredno medsebojno solidarnost z enim samim ciljem: brezpogojno in r.e glede na vse okoliščine izpolniti planske naloge s posebnim po-udaikom na izvozu. V tem članku želimo spregovoriti o izrazitem primeru požrtvovalnosti delavcev TOZD Tovarne avtomobilov in Commerce, ki so organizirah skupno akcijo za dokončanje nedovršene proizvodnje in odpremo osebnih avtomobilov med tridnevnim praznovanjem dneva republike. Akcija je toliko bolj vredna hvale, če upoštevamo, da isti delavci delajo že štirinajst dni nepretrgoma po 12 ur na dan. Tudi izredno slabe vremenske razmere so prispevale svoj delež k zahtevnosti naloge. Temeljita priprava akcije je sprožila ..epričakovano velik odziv tucli med delavci, ki sicer ne delajo v neposredni proizvodnji. Tako so se delavcem Proizvodnje V. v Tovarni avtomobilov pridružili delavci iz konstrukcije osebnih vozil, planskega oddelka, tehnološke - njihovi sodelavci v tovarni avtomobilov tudi oni z eno samo besedo ne potožijo čez težave. Prav zoprno nekoristne smo se čutili sredi teh vedrih in optimističnih obrazov, a žal se jim zaradi naloge, da beseda o teh ljudeh pride na dan, nismo mogli priključiti. Ne govorimo o imenih, čeprav smo hoteli izpostaviti nekkj najboljših med najboljšimi. Ni nam uspelo iz preprostega razloga, ker je bh sleherni med njimi mali junak teh dni, ki ni prišel na delo zaradi „slave”, pač pa gnan z željo, da z vsemi močmi prispeva k uresničitvi našega deleža v gospodarski stabilizaciji. Ko boste brali te vrstice, bo osemsto katrc, izdelanih med prazniki ob rojstvu republike, že našlo svoje kupce. Akterji naše kratk e reportaže bodo v nadaljevanju bitke za plan verjetno že malce pozabili na lastni podvig, saj navsezadnje vsak dan naredijo podobnega. Tudi to je njihovo darilo Republiki. Hvala jim! Takšni so naši ljudje, Veliko-rat se morda tega niti ne zavedamo. Dodelano vozilo mora prestati vse mogoče preizkuse tehnične in vizualne kvalitete. Tehnika je imela pravico odpovedati ubogljivost, česar si ljudje niso smeli privoščiti: „Bo .zalaufal’? ” - „Brez skrbi!” smo dobili zagotovilo. ********************************************** ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravnos z drugimi delavci ODLOČAL O SVOJEM DELU TER O POGOJIH IN REZULTATIH SVOJEGA DELA. Ustava SFRJ, čl. 11, 3. odst Temeljna organizacija združenega delaje osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. PROTIUSTAVEN JE VSAK AKT IN VSAKO DEJANJE, S KATERIMA BI BILE KRŠENE TE PRAVICE DELAVCEV. Ustava SFRJ, čl. 14, 2. in 3. odst V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da: - SAMOUPRAVNO DOLOČAJO POGOJE ZA DELO TER PRIDOBIVANJE IN DELITEV DOHODKA .. . ZZD, čl. 4, 1. in 7. odst. Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupaj in enakopravno: - ODLOČAJO O CELOTNEM DOHODKU . .. ZZD, čl. 13, 3. in 8. odst ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ S * ★ ★ **+**+**++**+•***+*•*+******+++*+******+****+*+* odpisovati z ustanovitvijo prvega delavskega sveta. Danes pač nihče ne more pričakovati, da bomo pot v komunizem gradili kako drugače kot z nenehnim razvijanjem samoupravnih socialističnih odnosov — predvsem v združenem delu. Teza o krepitvi državnega aparata, ki bi nas, po klasičnem modelu naših vzhodnih sosedov, kar čez noč preselil v Marksovo idealno družbo, je za prave marksiste povsem nesprejemljiva. Žal, v naši vsakdanji družbeni praksi še z marsičem nismo razčistili, tudi s funkcijo države v odnosih socialističnega združenega dela še ne povsem. Pa je vse tako jasno zapisano v ustavi, v zakonu o združenem delu, v programu ZKJ in še marsikje! \ Dopisujte KURIRJU - le tako bomo lahko spoznali tudi vaše uspehe, načrte in1 težave v okviru delovne organizacije! Dopisujte KURIRJU, našemu skupnemu glasilu! V ___________J OPRTI NA LASTNO ZNANOST IN DOMAČO INDUSTRIJO „Precej hitro posodabljamo oborožene sile. Veliko osnovnih sredstev in sistemov oborožitve in vojaške opreme se je vključilo v bojni sestav naših enot in občutno prispevalo k večji učinkovitosti protioklepne in protiletalske obrambe ter pehotne oborožitve, k večji gibljivosti enot, učinkovitosti obalne in pomorske obrambe ter obrambe zračnega prostora, k posodobitvi sistema zvez in poveljevanja itd. Precejšen del teh sredstev smo ustvarili tako, da smo se bolj oprli na lastno znanost in domačo industrijo, kar je pomenilo korak naprej v prizadevanjih za modernizacijo in krepitev bojne pripravljenosti in obrambne sposobnosti naše države. Fizični obseg tehnične modernizacije pa terja precejšnja finančna sredstva. Zato bomo vsestransko ukrepali, da bi z zmanjšanjem drugih oblik porabe zagotovili nepretrganost tehnične modernizacije . .." NIKOLA LJUBIČIĆ -i>26. 11. 1980 Tako smo zapisali v temeljnih družbenih aktih! - Kako pa je v praksi? .....Če delavci lahko odločajo samo o 30 odstotkih novo ustvaijene vrednosti, vso ostalo vrednost pa so jim že odtegnili z zakonskimi, pogodbenimi, do-govoijenimi sporazumnimi in obveznostmi, pomeni to odtujenost od ustvaijalcev. Če k temu prištejemo še nove produktivne naložbe, o katerli bodo edino še lahko odločali delavci - o drugih pa ne več, je manevrski prostor samoupravnega odločanja res majhen. To je pravzaprav temeljno vprašanje, ali delavec lahko vpliva na ključna razvojna in gospodarska vprašanja, ali pa so vzvodi za reševanje problemov v rokah tistih, ki praktično razpolagajo s 70 odstotki novo ustvaijene vrednosti.” MILAN KUČAN predsednik skupščine SRS, na 8. seji CK ZKS O teh in podobnih problemih samoupravnosti razpolaganja z dohodkom bi lahko spregovorili tudi mi, delavci IMV, ki sodimo v nemajhno skupino tistih proizvajalcev, katerih vrednost dela je polnih 5 let opredeljeval in določal nekdo, ki je menil, da bo z razvrednotevanjem našega dela reševal nacionalno ekonomijo. Zagovorniki tipično centraliziranega administrativnega reguliranja gospodarskih tokov bi ne smeli podcenjevati sposobnosti združenega dela, da tudi v sicer zapletenih razmerah tržnega gospodarstva pravilno in objektivne ovrednosti rezultate lastne ustvarjalnosti, ustvari dohodek in ga dovolj samoupravno porazdeli. Po tridesetih letih izgradnje samoupravljanja dejansko nihče več ne bi smel posegati po metodah, katere smo začeli MILAN MAVER FBDERAC/jr Halo, ali ste vi tam spodaj upoštevali naša navodila o skrajnem varčevanju? Sposojena karikatura (DELO) Delovnim nalogam naproti ★ ★ * Čeprav so slovesnosti in praznovanja obletnic * J običajno trenutki, ki se skušamo za hip ozreti na * J prehojeno pot in obuditi spomine na vse tisto, za J * var v vsakdanjem tempu življenja ne najdemo časa, * * pred nekaj dnevi ni bilo povsem tako. Ko smo se * * delavci IMV zbrali, da bi proslavili dan, iz katerega * J je pred 37. leti začela rasti srečna sedanjost J * jugoslovanskih narodov in narodnosti in dan, ki * J predstavlja začetek 25 let dolge poti našega J J kolektiva, smo iz spominov ^nehote prehajali v * * stvarnost in razmišljanja o jutrišnjem dnevu. Morda ★ J bi temu lahko rekli dialektika razvoja IMV, J * zgodovinska pogojenost prihodnosti s preteklostjo. * J V tem duhu je zbranim govoril generalni direktor * * Jurij Levičnik: J „Ponosni smo na skupaj doseženi razvoj in dosežene uspehe, še posebno pa na to, da smo v tako kratkem obdobju na nekdaj nerazviti Dolenjski razvili najsodobnejšo proizvodnjo, s katero se danes merimo po celem svetu z najmočnejšimi industrijskimi giganti. Tovariš Luka, ki ga lahko upravičeno imenujemo „oče jugoslovanske povojne industrije’’, seje v času ustanavljanja IMV rad pošalil in rekel: „Kaj boste vi, Dolenjci, delali avto! Klobase in kislo zelje proizvajajte!” Danes imamo ne samo kislo zelje in klobase, ampak tudi take avtomobile, ki jih delamo za Francoze, in prikolice, ki jih delamo za vse dežele zahodne Evrope. To je zagotovila pravilna izbira proizvodnih programov, orientacija na lastne razvojne sile in tam, kjer to ni bilo mogoče, pravilna izbira oblike in obsega sodelovanja z drugimi, orientacija na izvoz ob sočasni vpeljavi velikoserijske proizvodnje in nabava najsodobnejše tehnologije- Minilo je dvajset let, ko smo z lastnimi silami razvili in začeli serijsko izdelovati lastni dostavni avto v različnih inačicah, ki je dobil popularno ime KOMBI. Ta isti avtomobil je tudi prvi jugoslovanski avtomobil, ki je šel v izvoz na zahodnoevropska tržišča. VERJEMITE, DA NI BILO LAHKO PRODRETI Z LASTNIM AVTOMOBILOM V SVET S TRADICIONALNO AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO. VENDAR, MI SMO TO HOTELI, TAKO SMO SE ODLOČILI, VZTRAJALI IN TUDI USPELI. Minilo je natanko 15 let, ko smo v Novem mestu izdelali novo avtomobilsko stanovanjsko prikolico. Od tistega pionirskega podviga do danes smo izdelali že preko 300.000 avto--mobilskih stanovanjskih priko- Milan Kukovec — prvi predsednik delavskega sveta v „Agroser-visu” in današnji predsednik delavskega sveta dolenjskega velikana. Spregovoril je o razvojni poti IMV. lic, katerih lastniki se nahajajo po vsem svetu. Tako prva kot vse naslednje prikolice so sad lastnega, domačega razvojno konstrukcijskega tehnološkega dela. Prav to, kot tudi orientacija na velikoserijsko proizvodnjo ter organizacija lastne prodajne serijske mreže v deželah zahodne Evrope so nam omogočili, da smo že po nekaj letih postali največji evropsski proizvajalec avtomobilskih stanovanjskih prikolic. ADRIA CARAVAN je postal v svetu pojem, brez katerega si danes ni mogoče zamisliti modernega nomadskega turizma. Prav zaradi tega moramo še nadalje razvijati in povečevati proizvodnjo avtomobilskih stanovanjskih prikolic, investirati tako v povečanje proizvodnih prostorov k akor tudi v modernizacijo tehnologije. V petnajstih letih smo dokazali, da smo sposobni samostojno razviti zahteven proizvod, namenjen skoraj izključno izvozu in s tem proizvodom postati največji evropski proizvajalec. Ne pozabimo, da je veliko lažje postati prvi kakor obdržati se na prvem mestu! Zato menim, da nam danes ni treba nikomur dokazovati, zakaj investiramo, zakaj bo še treba investirati v proizvodnjo. Proizvodnja osebnih avtomobilov, kijih izdelujemo v kooperaciji s francosko firmo RENAULT, je namenjena ne samo prodaji na domačem trgu, ampak tudi izvozu. Prav to je omogočilo odločitev, da pristopimo k investiciji za proizvodnjo 100.000 R-4 in na tej osnovi, upoštevajoč sočasno tudi proizvodnjo delov za potrebe firme RENAULT, da se investira v najsodobnejšo tehnologijo, ki zagotavlja konkurenčnost na svetovnem trgu. Vsekakor je bila za tako proizvodnjo potrebna izgradnja za nekatere glave enormnih proizvodnih površin ter veliko investirati v opremo. Moram vas spomniti, da je 100.000 R—4 samo del dogovorjenega programa za sedanje 5-letno obdobje in da pred nami stoji razvojni program za naslednje 5-letno razvojno obdobje, v katerem bomo izdelovali in zanesljivo izdelali 250.000 osebnih avtomobilov. Vsekakor bo za to potrebno še investirati, za kar nam je partner RENAULT že ponudil 45 % udeležbo. Z nadaljnjimi investicijami se ne bo povečevala samo proizvodnja, ampak bomo osvajali tudi najsodobnejšo proizvodnjo delov, ki jih sedaj uvažamo. Visoki izvozni rezultati, ki jih je IMV dosegel v zadnjih dveh letih in so ga uvrstili v vrh slovenskih izvoznikov, dokkzu-jejo pravilno investicijsko politiko, ki je bila usmerjena v ustvarjanje pogojev za moderno Jurij Levičnik: „Veijemite, da ni bilo lahko prodreti z lastnim avtomobilom v svet s tradicionalno avtomobilsko industrijo. Vendar, mi smo se odločili, to smo hoteli, vztrajali in uspeli!" Uroš Dular, predsednik skupščine občine Novo mesto: „Delež vaše delovne organizacije pri skokovitem razvoju naše občine je ogromen, neprecenljiv ... Dokončanje investicij bo pomenilo bistven porast proizvodnje in dohodek v naslednjih letih ter vam omogočilo še uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela!’5 velikoserijsko proizvodnjo na bazi moderne tehnologije. IMV je lwni dosegel izvoz na konvertibilno področje v višini 59 milijonov dolarjev. Letos je to dosegel že v prvem polletju. Do konca leta smo prevzeli obveznost, da bomo realizirali izvoz v višini 120 milijonov dolarjev. Povzeli smo vse, da to tudi dosežemo in zagotavljamo, da tudi bomo. Razvoj proizvodnih programov >n večanje kapacitet bo zagotovilo tudi nadaljnje večanje izvoza. Vsak program bo tudi v bodoče izvozni. Razvojna dejavnost bo še naprej sestavni del naše vsakdanje aktivnosti. Razvojna dejavnost se ne more ločevati od proizvodnje, če hoče biti uspešna. Dostikrat se veliko govori o razvoju, a na žalost se malo naredi. Naši proizvodi na domačem in še več na inozemskih trgih, ki jih je treba vsako leto na novo oblikovati, tehnično izboljševati, so zanesljivo najboljši dokaz, koliko je v IMV na tem področju do sedaj narejeno. Hkrati z razvojem proizvodnih zmogljivosti pa smo in bomo tudi vnaprej razvijali in izgrajevali naše tovarne širom po Dolenjski, Sloveniji in Jugoslaviji. Zavedati pa se moramo, da mora biti izgradnja le-teh usklajena z izgradnjo kapacitet v finalne proizvode. Se boljše in dolgoročno povezovanje s specializiranimi proizvajalci osnovnih materialov, delovnih sklopov ria dohodkovnih principih oziroma manj kot 5 m2 po novi ceni. Presodite sami! Našim kupcem bomo zagotovili še boljšo kvaliteto naših izdelkov, saj je in bo tudi vnaprej ista kot za Francijo in ostale dežele. Pri tem zagotavljamo proizvodnjo vozil z nizko potrošnjo goriva. Zagotavljali bomo tudi dobro oskrbo z rezervnimi deli in dobro servisno službo.” Ob zaključku svojega pozdravnega govora je Jurij Levič-nik ponovno izrazil globoko zahvalo v imenu šesttisoččlan-skega kolektiva vsem tistim, ki so na kakršenkoli način sodelovali in prispevali svoj delež k razvoju IMV ob ugotovitvi, da smo le takk z združenimi močmi zmogli zgraditi naš kolektiv. V imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je delavce IMV in goste nato pozdravil Uroš Dular, predsednik občinske skupščine, ki je med drugim dejal: Čvrst stisk roke in prisrčna zahvala enemu najbolj zasluženih za razvoj IMV. Predsednik predsedstva SR Slovenije, tovariš Viktor Avbelj, je bil in ostal aktiven spremljevalec razvoja našega kolektiva od časov .Agroservisa” do danes. pa mora zagotoviti redno oskrbo in usklajeno proizvodnjo. Skladen razvoj vseh nas bo prav gotovo dal svoj pomembni delež k skladnejšemu razvoju slovenskega gospodarstva v naslednjem 5-letnem obdobiu. Nadaljnji razvoj vidimo tudi v sodelovanju z ostalo avtomobilsko industrijo Slovenije in Jugoslavije. Na tem področju smo v Sloveniji pripravili osnove za delitev proizvodnih programov, ki morajo biti osnova za nadaljnji razvoj posameznih OZD avtomobilske industrije v Sloveniji, kar bo tudi osnova za razvoj specializiranih proizvajalcev. Vse to, kar se sedaj sklepa? v IMV tako na področju organiziranja tehnologije kot tudi na področju ustvarjanja boljših delovnih pogojev ob -razširjanju sodelovanja z drugimi OZD, nam omogoča, da bomo ustvarjali več dohodka in si s tem nenehno zviševali naš življenjski standard. Upravičeno smo bili ogorčeni, ker so nam v celem 5-letnem obdobju skozi zadrževanje cen omejevali našo samoupravno pravico, da sami odločamo o rezultatih svojega dela in ustvarjanju ter delitvi dohodka. Ko so se problemi nakopičili do te mere, da se niso mogli več urejevati na dosedanji način, ie ZIS snrejel sklep o sprostitvi cen osebnih avtomobilov in rezervnih delov. S tem je bila tudi odgovornost za razreševanje nakopičenih 5-letnih problemov prenešena na nas. V takih pogojih smo se morali odločati za dohodek, ki bo omogočil normalizacijo proizvodnje, in za ceno, ki naj našim kupcem omogoči nakup. Kljub visoki ceni repromateriala in delov za vgradnjo smo se odločili, da zaenkrat ne uporabimo prijavljene in od ZIS odobrene cene naših izdelkov v celoti. Nove cene so zato od 25% pri R-18 do 15% pri R—4 nižje od odobrenih. Šele v začetku prihodnjega leta jih bomo prilagodili višini, ki je odobrena. Razumeli smo in se opravičujemo vsem kupcem, ki so dolgo čakali na vplačana vozila. Ni mesto niti časa za to, da bi lahko povedali vse, kar je pripeljalo do tega, vendar prosim, da razumejo tudi nas in naše težave, s katerimi se nepredvideno in ne po naši krivdi srečujemo zadnji 2 leti. Ne bi želeli delati nikakršnih primerjav, vendar bom povedal le eno. V časopisu smo prebrali, da bo 1 m2 stanovanjske površine v novi soseski v Ljubljani stal 2,7 milijona dinarjev. Torej niti 3 n 2 stanovanjske površine za en avto po stari ceni „V tem kratkem času se je vaša delovna organizacija iz skromnega servisa kmetijske mehanizacije razvila v sodobno tovarno avtomobilov in tovarno turističnih prikolic. To je skokovit, skoraj neverjeten razvoj, ki je bil možen samo ob vaših velikih naporih, prizadevanju in odrekanju. Vaši izdelki so danes znani in cenjeni v Jugoslaviji, Evropi in v svetu. Zato se ob vašem jubileju lahko s ponosom ozrete na prehojeno pot, na teh vaših 25 let ustvarjalnega življenja in dela, ki niso bila lahka. Vse, kar ste ustvarili, je delo (Nadaljevanje na 8. str.) Med častnimi gosti so bili najodgovornejši družbeni delavci, ljudje, ki so sodelovali pri ustanavljanju IMV, inozemski ter domači poslovni partnerji in še mnogi drugi. Dolga kača vozil se je nenehno stekala na železniško postajo, od tam pa v svet: v prazničnih dnevih ob letošnjem 29. novembru smo s požrtvovalnim in prostovoljnim delom delavcev tovarne avtomobilov in TOZD Commerce dokončali nedovršeno proizvodnjo ter odpremili kupcem 800 „katrc”. Tudi to je bilo naše darilo Republiki Čestitke ob prazniku Številni družbeni delavci iz naše ožje in širše domovine, predstavniki domačih in tujih poslovnih partnerjev in mnogi drug so se udeležili naše proslave, prejeli pa smo tudi kopico brzojavnih čestitk, izmed katerih izločamo naslednje: „Zahvaljujem se za povabilo na proslavo 25-letnice obstoja vaše organizacije združenega dela, obžalujem pa, da se vaše svečanosti ne morem udeležiti Zato dovolite, da se tudi jaz pridružim številnim, ki so vam čestitali k vaši obletnici, saj ste v tem času dosegli velike uspehe v razvoju vaše delovne organizacije. Želim vam, da bi začrtane cilje vašega novega srednjeročnega plana prav tako uspešno uresničili ” LUDVIK GOLOB podpredsednik skupščine SRS Delovnim nalogam naproti (Nadaljevanje s 7. str.) vaših delovnih rok in vaših naporov. Družba, v kateri danes živimo, je mnogo bogatejša, razvitejša, sodobnejša in sposobnejša, da z lastnimi silami rešuje vrsto problemov, ki zahtevajo močnejšo materialno osnovo in znanje. Dosegamo nove gospodarske uspehe, uveljavlja se raziskovalno delo, vse bolj se vključujemo v izvoz. Svoje znanje, sposobnosti in sredstva uveljavljamo v svetu, razširjamo prosvetno-kultume, znanstvene in druge dejavnosti. Zboljšu-je se socialni položaj naših občanov, bistveno so izboljšani pogoji stanovanja, prehrane in drugih potreb splošne in skupne porabe. Delež vaše delovne organizacije v ustvarjanju boljših pogojev delavca in občana je velik. V vašisdelovni organizaciji so v teku nekatere obsežnejše investicije. Dokončanje le-teh bo pomenilo bistven porast proizvodnje in dohodka v naslednjih letih ter vam omogočilo še uspešnejše vključevanje v mednarodno menjavo dela. Pozitivne rezultate pa bodo te investicije dajale le, če bodo ekonomsko smotrno zaokrožene in dokončane. Zato morajo biti tudi v tem trenutku našL skupni napori usmerjeni k uspešnemu dokončanju začetih vlaganj. Težki pogoji gospodarjenja, določeni konflikti in težave, ki so pred nami, so bili za nas v dosedanjem razvoju izziv in motiv za še večje napore in angažiranost. V prepričanju, da bo tudi tokrat tako, lahko z zvrhano mero optimizma zremo v svojo prihodnost.” Svečanost je potekala v nadvse prijetnem vzdušju, h kateremu sta v kulturnem delu programa prispevala Šentjemej-ski oktet in mešani pevski zbor 1MV. „V imenu poslovodnega od-, bora Ljubljanske banke — združene banke Ljubljana vam iskreno čestitamo k praznovanju, petindvajsetletnice IMV ter želimo še veliko nadaljnjih uspehov. ” JANKO SMOLE predsednik poslovodnega odbora „Ob praznovanju 25-lemice obstoja vaše delovne organizacije, ki je zrasla iz male obrtne delavnice v veliko tovarno avtomobilov in počitniških hišic, vam ob vseh doseženih uspehih iskreno čestitamo. Želimo, da bi tudi v bodoče dosegali kar najboljše rezultate in tako prispevali svoj delež k stabilizacijskim prizadevanjem. ” FRANC SABLIC upravnik carinarnice Ljubljana „ U ime skupštine općine, radnih ljudi i gradjana Baranje, najiskrenije vam čestitam dva-desetpetu godišnjicu uspješnoga rada vaše tvornice, što je obilježevate u 30. godini radničkog samoupravljanja, želeći vam još bolje uspjehe u radu ii sretan općenarodni praznik bratskih naroda i narodnosti -Dan republike. ” IVO MATI JAČI predsjednik skupštine opčine Beli Manastir Posebej tople in prisrčne čestitke so namposlali tudi: — predsednik 15 SO Beli Manastir, tov. Lazar Bertić — predsednik poslovodnega odbora SOZD ŽG Ljubljana, tov. Jože Slokar — generalni direktor DO DONIT, tov. Jože Zagore in njegovi sodelavci — delavci DO „Kovinoplastika”, Lož tov. Namzi Mikulovci — kolektiv DO „Žična”, Celje - direktor DO „Progres”, Beli Manastir in še mnogi drugi, katerih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo imenovati. Vsem, ki so se nas spomnili, izražamo globoko zahvalo z željo, da bi se naši odnosi še nadalje razvijali v obojestransko korist predsednik poslovodnega odbora Kombinata „Trepča”, 0 nadaljnjem razvoju JLA „ ... Jugoslovanska ljudska armada, ki smo ji kot udarnemu delu naših oboroženih sil namenili vlogo, da zavrne glavne sile morebitnega napadalca, se mora v prihodnje odlikovati z neomajno moralno—politično enotnostjo in razpolagati z najsodobnejšim orožjem, ki spada v vrh svetovnih dosežkov. Zato moramo neizogibno in nenehno razvijati intenzivno ideološko—politično in vzgojno delo in zboljšati bojno izurjenost, zlasti za protiletalski, protioklepni in protidesantni boj. Nenehno si moramo prizadevati za krepitev strelne moči, mane-verske sposobnosti in prožnosti operativne armade in teritorialne obrambe." TITO -21. 12. 1976 Priznanje zaslužnim Ob proslavi 25. obletnice IMV so se zbrali delegati delavskega sveta delovne organizacije, da bi podelili priznanja jubilantom in drugim, ki so prispevali k razvoju našega kolektiva. Zlati znak IMV je prejelo štirinajst jubilantov, ki so v kolektivu nepretrgoma od časa njegove ustanovitve:-Ivan Fer-kolj, Jože Šinkovec, Jožica Tone Pirc, Niko Šilih, Maks Vale in Viktor Zupančič. Delavski svet je ob petindvajseti obletnici podelil posebno spominsko plaketo predvojnemu kovinarju in revolucionarju, partizanskemu komandantu in narodnemu heroju, kreatorju slovenske industrije in vestnemu spremljevalcu slovenskega in jugoslovanskega druž- benogospodarskega razvoja ter našemu dobremu in dolgoletnemu prijatelju tovarišu Luki Leskošku. Ob tem jubileju in ob petnajsti obletnici pričetka proizvodnje IMV ADRIA caravanov so bile podeljene spominske plakete inozemskim in domačim partnerjem ter našim podjetjem v tujini. Okroglič, Stane Slapničar, Peter Levičar, Franc Podržaj, Jože Seničar, Franc Šmid, Anton Hren, Alojz Zupančič, Anton Sladič in Jurij Levičnik. Tovariš Čedomir Černelč, ki je bil član kolektiva pred 25 leti in je po krajši prekinitvi ponovno prišel med nas, je prejel spominsko plaketo. Spominska plaketa je bila podeljena republiškim, okrajnim in občinskim funkcionarjem, ki so sodelovali pri ustanovitvi kolektiva in razvojni usmeritvi naše delovne o,gani-zacije. Prejeli so jo: Jože Borštnar, Niko Belopavlovič, Ludvik Golob, Franc Pirkovič, Delavske športne igre Končane so letošnje delavske športne igre v občini Brežice. Skozi vse leto so se odvijala tekmovanja v desetih športnih disciplinah, v katere se je vključilo 470 delavcev. Ni dvoma, da bi bilo to število lahko dosti večje, saj šteje brežiška občina kar 82 osnovnih organizacij zveze sindikatov, v igre pa se jih je vključilo le 27 ali 33 %. Te številke povedo, da telesna kultura še ni našla pravega mesta v vseh delovnih sredinah. Upajmo, da bo prihodnje leto boljše, sedaj pa preglejmo letošnje rezultate. Glede teh smo športniki brežiške tovarne avtomobilskih prikolic obdržali lanske pozicije ali pa jih celo izboljšali. Škoda le, da odbojkarji niso vztrajali do konca, saj so imeli velike izglede za visoko uvrstitev. Pregled rezultatov: 1. VLEČENJE VRVI: tekmovanja se je udeležila samo ekipa Kovinoplasta. 2. KEGLJANJE: l.TRZBregana 2002 2. Tovarna pohištva 1921 3. Zasebniki 1830 4. Terme Čatež 1776 5. V. P. Cerklje 1716 6. IMV Brežice 1577 Uvrščeno je bilo 17 ekip. Za IMV so nastopili: Rožman, Krajčič, G er jevič, Sečen, Orešnik, Kuntarič, Lesar in Urek. Med posamezniki je bil najboljši Rožman (PTT), med posameznicami pa Šegula (Posavje). Krajčičeva (IMV) je bila tretja. 3. ODBOJKA: Kje so odgovorni? 1. TRZ Bregana 2. Terme Čatež Ostala moštva (med njimi IMV) niso vztrajala do konca tekmovanja. v Brežicah 2. Postaja Milice 181 3. Skupščina občine 179 4. Prevoz 170 5. Terme Čatež 158 7. STRELJANJE -PUŠKA ZRAČNA 1. Gozdno gospodarstvo 222 2. IMV 220 3. SLOVENIJALES 200 4. Skupščina občine 189 5. Postaja milice 184 V obeh konkurencah je nastopilo po 12 ekip. Za IMV so streljali: Kranjc, Hervol, Gerjevič, Piltaver, Kolar, Omerzo. 8. NAMIZNI TENIS: 1. TRZ Bregana 18 2. Gozdno gospodarstvo 16 3. Kovinoplast 10 4. Slovenijales 8 5. Vzdrževanje voz Dobova 6 9. TENIS: Pred časom smo v tej rubriki pisali o okolici naših stanovanjskih stolpičev na Zagrebški cesti, bolje rečeno o divjem parkirišču, ki ga izrablja, kdorkoli se ustavi v bližini IMV oziroma Mercatorjeve trgovine (beri: bifeja). Tedaj nismo pisali, da je kljub splošnemu neredu na tem prostoru le stal znak, ki je voznike opozaijal, da ob odhodu s parkirišča vstopajo na prednostno Zagrebško cesto. S tem se pa očitno ni strinjal nedko, ki je dobesedno odtrgal na debelo železno cev pritrjeni znak. Stavili bi, da tega ni naredil z osebnim vozilom -vsaj buldožer je moral imeti! Kakorkoli že, znak že več tednov leži na tleh in nihče izmed pristojnih ne ukrepa. Predpisi jasno govorijo, kako je z divjim postavljanjem in rušenjem prometnih znakov. Predpisi že govorijo, vidijo pa ne! Kaj pa odgovorni ljudje? 4. ŠAH: 1. V. P. Cerklje 21 2. Region Brežice 15,5 3. Prevoz 14,5 4. Bolnica 14,5 5. Vodno gospodarstvo 14,5 IMV m sodeloval, čeprav je bil med prijavljenimi 4. MALI NOGOMET: (I. liga) 1. Kovinoplastika 31 2. Vzdrževanje voz Dobova 25 3. Livarna Dobova 24 4. TRZ Bregana 19 5. Slovenijales 18 7. IMV 16 V obeh ligah je nastopilo 17 moštev. Barve IMV so branili: Tomše, Rožman, Balon, Žerjav, Kuntarič, Poček, Ernešak, Majkič. 6. STRELJANJE - MALOKALIBRSKA PUŠKA 1. IMV 201 1. Gozdno gospodarstvo 2. Region 10. ORIENTACIJA: 1. Region 878 2. Postaja milice I 800 3. Postaja milice II 680 4. Slovenijales 466 5. Trimo 200 SKUPNI VRSTNI RED PO ŠPORTNIH USPEHIH: 1. Slovenijales Brežice 656 točk 2. TRZ Bregana 460 točk 3. Postaja milice Brežice 458 točk 4. Prevoz Brežice 440 točk 5. Gozdno gospodarstvo Brežice 420 točk 6. IMV Brežice 400 točk 7. Vzdrževanje voz Dobova 390 točk 8. Kovinoplast Jesenice 370 točk 9. Terme Čatež 370 točk 10. ftgion Brežice 338 točk ERNEST SEČEN Milijon dolarjev na minuto... Po svetu porabijo več kot 500 milijard dolarjev na leto v vojaške namene, ali približno milijon dolarjev na minuto, ali sto dolarjev na vsakega prebivalca našega planeta. Dve petini vseh raziskovanj po svetu rabi v vojaške namene ... Upravičeno lahko rečemo, da ni bil svet še nikoli po drugi svetovni vojni tako blizu vojni in novi svetovni katastrofi, kot je danes... Danes je dejavnost naprednih držav, zlasti neuvrščenih, še bolj potrebna. Jugoslavija si kot pobudnica in sodelujoča pri vseh akcijah v boju za mir prizadeva uresničevati takšno politiko... NIKOLA LJUBIČIĆ — 26. 11. 1980 Število učencev v gospodarstvu upada Dva meseca sta za nami, odkar je potekel zadnji rok za sklepanje učnih pogodb za šolsko leto 1980/81. Vse do lanskkga leta smo imeli vsakk leto porast prijav za izučite v poklica, v lanskem in letošnjem šolskem letu pa smo zabeležili znaten padec. Kot že nekaj let nazaj, so tudi po letošnjem razpisu učenci lahko izbirali svoj poklic v naši delovni organizaciji med 17 poklici. Ugotavljamo, da za nekatere poklice med mladino sploh ni zanimanja, za kar pa je več vzrokov. Med pomembne vzroke lahko štejemo premajhno predstavitev nekaterih poklicev učencem, kot drugo pa kraj šolanja, kjer se učenec izobražuje za določen poklic. Za starše učencev, ki se šolajo izven kraja bivanja, nastopajo > prevelike finančne obremenitve, zato imajo nemalokrat starši zadnjo besedo pri izbiri poklica. Že nekaj let ne moremo pokriti potreb po mizarjih, rezkalcih, brusilcih in avtoličarjih. Sicer pa bo to najbolj nazorno prikazala primerjalna tabela med razpisom in realizacijo za šolsko leto 1979/80 in 1980/81. V šolskem letu 1979/80 smo imeli skupaj 308 učencev, leto pred tem 320, v letošnjem šolskem letu pa je skupno število padlo na 268 učencev. Vzrok, da število učencev, ki se odločajo za poklic, v zadnjih letih upada, je tudi v tem, ker smo v zadnjih letih odprli v Novem mestu več oddelkov srednjih šol in se je večji del te mladine usmeril v 4-letne tehnične šole. Ugotavljamo tudi, da je letos zelo upadel priliv učencev iz sosednje Hrvaške, ker so bile vse prvotne predvpis-ne informacije usmerjene na prehod v usmerjeno izobraževanje. V usmerjeno izobraževanje pa predvidoma ne bomo vpiso- Primerjalna tabela med razpisom in realizacijo razpisa 1979/80 in 1980/81 1979/80 1980/81 Poklic razpis realizacij a razpis realizacija avtomehanik 30 10 30 23 industrijski klepar 28 23 30 19 strojni ključavničar 28 25 30 11 ključavničar 2 2 3 1 rezkalec 2 " 4 - strugar 6 6 10 3 orodj ar 10 10 10 6 toplovodni monter 3 3 2 1 vodovodni monter 2 1 2 " mizar 10 - 10 - obratni električar 16 8 9 8 avtoelektričar 1 - 4 1 avtoličar 20 10 20 4 prodajalec 5 1 8 2 brusilec 2 2 4 " kuharica 1 1 1 1 SKUPAJ : 156 102 177 80 vali učencev iz drugih republik. Letos vpisani učenci so zadnja generacija, ki se bo izobraževala še po starih učnih programih, kajti s šolskim letom 1981/82 prehajamo v usmerjeno izobraževanje. V usmerjenem izobraževanju pa učencev s periodično obliko pouka v kombinaciji z delovno prakso v delovni organizaciji vsaj v prvih dveh letih ne bo. V usmerjenem izobraževanju se bodo učenci izobraževali na šoli skozi vse šolsko leto (kot sedanje srednje šole),,v vsakem letu pa bodo vsi učenci opravili v delovnih organizacijah le 10-dnevno proizvodno prakso, kar bo tudi edina neposredna vez med učencem in delovno organizacijo v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja. STANE ŽAGAR DSSS - OKS MODRI TELEPRINTER - MOORI TELEPRINTER - Manj zaposlenih — enak učinek TOVARNA OPREME, MIRNA, 08. november 1980 - Pri obravnavi rezultatov gospodarjenja v prvem devetmesečju so Mirenčani ugotovili enak poslovni uspeh, kot so ga imeli lani v tem času. Kljub temu je bila na delavskem svetu podana ugodna ocena, saj se je zaposlenost v tem tozdu zmanjšala za 17%. Mirno pesti pomanjkanje dela zlasti v nekaterih oddelkih, kjer so morali koristiti letne dopuste. Zagotovitev materiala bo omogočila delno kompenzacijo izpada, vendar bo dolgoročnejše rešitve za to temeljno organizacijo možno doseči le z bolj opredeljeno funkcijo v srednjeročnem planu. Ustvariti pogoje za nemoteno proizvodnjo! TEHNOSERVIS, NOVO MESTO, 14. november 1980 — Delavci Tehnoservisa se zelo zavedajo, da je od njihovega dela v veliki meri odvisen potek proizvodnje, zato je b il na seji delavskega sveta soglasno sprejet sklep o podaljšanju delavni-a. Vsi oddelki, ki so kakorkoli vezani na proizvodnjo, začnejo takoj delati v dveh 12-umih izmenah, kar velja tudi za vse sobote do konca leta. ie Sicer je Tehnoservis v prvih devetih mesecih posloval uspešno, so ugotovili. Imenovanja komisij TOVARNA OPREME, ČRNOMELJ, 12. november 1980 — V tem tozdu so ob zelo obsežni tekoči problematiki, o kateri je razpravljal delavski svet, imenovali komisijo za delovna razmerja in komisijo za reševanje stanovanjskih zadev. Osrednja razprava se je nanašala na ukrepe v zvezi z uresničitvijo letnega plana. V celoti so b ila sprejeta priporočila delavskega sveta DO. Pripravljeni za uresničitev obvez TOVARNA OPREME, MIRNA, 18. november 1980 - Že drugič v tem mesecu se je sestal delavski svet, da bi ob analizi uspeha poslovanja DO IMV v prvih devetih mesecih ponovno preučil lastne zmogljivosti za uresničitev nalog do konca leta. V tozdu imajo dovolj kadrovskih rezerv za prevzem dodatnih obveznosti, delno pa bodo lahko pomagali tudi Tovarni prikolic in Tovarni avtomobilov v Novem mestu pri dokončanju njihove proizvodnje. Vsi si prizadevajmo za boljše obveščanje! O pomenu dobre informacije, o tem, kdo jo pripravi in kdo to mora narediti, je bilo že veliko napisanega, toda očitno še premalo. Tudi mi smo pripravili nekaj acij, da bi informiranje zaživelo v pravem pomenu besede. Prizadevamo si, da bi v časopisu „Kurir” lahko posredovati veliko izčrpnih informacij, da bi pri oblikovanju vsebine s svojimi prispevki sodelovalo čimveč dopisnikov, zaposlenih v naših tozd. Žal pri teh akcijah nismo dosegli vidnejših uspehov. V naših tozd nam je uspelo pridobiti komaj po enega ah dva dopiisnika. Toda tudi ti ne opravljajo svoje naloge tako kkt bi jo morali. Prav gotovo pa dopisnik sam v tozd ni edini, ki naj bi bil odgovoren, da o dogajanjih v njegovem tozd seznani vse člane kolektiva in drugih tozd. Takih, ki morajo glede na svoje delovne naloge in družbenopolitične funkcije posredovati informacije, je med nami še veliko. Samo če pogledamo, kako skrbijo za posredovanje informacij naši delegati in delegacije, smo lahko upravičeno nezadovoljni s tem, kako smo obveščeni o tekočih zadevah in dogajanjih. Prav tako se tudi ostali delovni ljudje ne zavedamo, da je naša pravica in obenem dolžnost, sodelovati v sistemu informiranja. Veliko govorimo o tem, da brez dobrega informiranja ni pravega odločanja, toda da bi se informiranje oz. krogotok informacij izboljšal, za to smo naredili bore malo. Prav zato smo lahko veseli pobude republiškega sindikata, ki vodi akcijo — „Tisoč delavcev — sodelavcev”. Namen akcije je pridobiti nove dopisnike, ki nai bi postali redni sodelavci pri oblikovanju internih časopisov. Upam, da se bomo tudi v naši tozd tisti, Id < smo zainteresirani za to akcijo, le-te tudi udeležili. NADA MARN TOZD ZIF Kurirjev informator - neizkoriščen Več kot leto dni živi naš bilten Kuriijev informator, ki nam je marsikdaj prišel prav. Pri tem žal mislimo le na DSSS in TEDEN POŽARNE VARNOSTI V BREŽICAH Teden požarne varnosti, kije trajal v času od 20. do 26. oktobra v Brežicah, ni šel neopazno mimo. Ugotovili so, da je treba popraviti nekatere priključke na hidrantih tega zamenjati dotrajane gasilne cevi z novimi. Da bi v bodoče namenjali več pozornosti požarni varnosti, so v ta namen imenovali posebno komisijo. Njeno delo bo predvsem preventivnega značaja, saj je po toči zvoniti vedno prepozno! Komisijo sestavljajo: predsednik Jože Černoš ter člani: Ivan Bregar, Ivan Godler, Ivan Novak in Ivan Tomše. ERNEST SEČEN Trg, tržišče POLITIČNA EKONOMIJA: način in kraj (tržišče) rednega srečevanja in prepletanja ponudbe s povpraševanjem. Funkcije trga: — na trgu se realizira blago, — trg je glavna oblika posrednih družbenih zvez med blagovnimi producenti, — na trgu se manifestira zakon vrednosti, ki prek tržnega mehanizma (ponudbe in povpraševanja) tendenčno usklajuje tok produkcije s tokom družbenih potreb, — trg daje informacije o stanju v gospodarstvu ipd. Glede na teritorialne razsežnosti razlikujemo lokalni, regionalni, državni, meddržavni in svetovni trg. Razen tega je trg lahko notranji in zunanji. Glede na produkte, ki so predmet trgovanja, je trg splošen ali specializiran (trg surovin, sredstev za produkcijo, posameznih produktov, ladijskega prostora, denarja in kredita,, storitev, v kapitalizmu še trg delovne sile in kapitala). Glede na vpliv države ali monopolov na ponudbo in povpraševanje je trg svoboden (konkurenčen) in dirigiran ali monopolen (omejeno konku renčen). V______________________________ Konferenco OOS IM V, saj se še nobena temeljna organizacija ni oglasila zs željo, da bi za njihovepotrebe izdali tovrstno informacijo. Ponovno moramo poudariti, da je Kurirjev informator zelo primeren za interno informiranje v tozdih zlasti še, če gre za zelo nujnes informacije, katere mora dobiti vsak delavec v najkrajšem času. To posebej velja za velike tozde, kjer oglasna deska ni dovolj učinkovita, obenem pa ni možnosti za relativno pogostno sklicevanje informacijskih sestankov. Center za informiranje ponuja sodelovanje vodstvom temeljnih organizacij, samoupravnim organom in DPO. Vse, kar mora tozd „naročnik” storiti je, da Centru za informiranje dostavi telefonično, pismeno ali ustno (osebno) v celoti ali delno oblikovano informacijo z navedbo števila potrebnih izvo- Z morfologijo trga razumemo tržne strukture glede na stopnjo konkurenčnosti na trgu. Znotraj državnih mej, ki so praviloma tudi carinske meje, se oblikuje enotno tržišče, na katerem se institucionalno zagotavlja svobodno gibanje blaga, delovne sile in kapitala. V sodobnosti se kažejo tendence po meddržavnem širjenju enotnega trga (Svet za vzajemno ekonomsko pomoč, Evropska gospodarska skupnost). Tržni mehanizem POLITIČNA EKONOMIJA: način uresničevanja zakona vrednosti s pomočjo zakonov ponudbe in povpraševanja ter tekočih nihanj cen. Z družbeno ekonomskih razvojem, s koncentracijo in centralizacijo kapitala, se z oddaljevanjem od razmer popolne konkurence progresivno zmanjšuje učinkovitost tržnega mehanizma. Zato je treba tržni mehanizem dopolnjevati s planskim mehanizmom v kombiniranih tržnoplanskih oz. plansko— tržnih mehanizmih. Možnosti uveljavljanja planskega mehanizma, ki predstavlja nasprotje tržnemu, zavirajo kapitalistični produkcijski odnosi. ____________________J dov. Informacija naj ne obsega več kot dve tipkani strani. V 90 (devetdesetih) minutah bo Kurirjev informator pripravljen za prevzem. Menimo, da je to več kot ugoden način informiranja zlasti v tem času izjemnih naporov za realizacijo planskih nalog, ki je vsaka minuta delovnega časa neskončno dragocena, delavec pa ne more in ne sme biti prikrajšan za informacijo. Center za informiranje ZAHVALA Ana Mlakar, zaposlena v oddelku vzdrževanja objekta in čiščenja notranjih prostorov v tozd Tovarna avtomobilov, se zahvaljujem OOS DO IMV Novo mesto za enkratno finančno pomoč, ki sem jo dobila ob težki izgubi družinskega člana. ANA MLAKAR ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujemo osnovnim organizacijam sindikata obratov Suhor ter Proizvodnji I za podarjene vence in denarno pomoč. Prav tako lepa hvala vsem sodelavcem, ki so nam izrekli sožalje ter so se udeležili pogreba. Motor na razna goriva Avstralec Collins je izboljšal in izpopolnil bencinski motor tako, da lahko voznik v njem uporablja različna pogonska goriva: bencin, alkohol, metan, vodik, tekoči plin in pod. Model motorja je izdelan v več velikostih, in sicer za 0,7 litra, 0,116 in 2 litra, kakor so pač motorji za razne vrste vozil. Tovarna, v kateri dela iznajditelj, išče sedaj finančna sredstva, da bi lahko motorje izdelovali v tej avstralski tovarni. ••••♦••••••••••••••••••••••••••••••••••• Nadoknaditi zastoje! TAP BREŽICE, 06. oktober 1980 — Na izredni seji delavskega sveta je tekla živahna razprava o problemih, ki nastajajo ob pomanjkanju materiala. Zlasti problematična je vezana plošča, ki je prav v teh dneh povzročila nekajdnevni zastoj proizvodnje. Spričo specifičnosti proizvodnje v tem tozdu, kjer tehno-loško-proizvodni ciklus traja 7 dni, je bil sprejet sklep, da se zaradi pomanjkanja materiala zaustavi delo do 12. novembra 1980. Da bi izpad lahko nadoknadili, bo proizvodnja organizirana vse sobote do konca leta. Direktor tozda je dobil vsa pooblastila v smislu uresničitve sprejetih sklepov. MALI LEKSIKON NIKOLA in BRANKO OVNIČEK ogledalo TOZD št. prisp. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Proizvodnja 1 - Proizvodnja II 1 Proizvodnja lil 2 Proizvodnja IV — Proizvodnja V 2 Obrat Suhor - Kov. obrat Brežice - TOZD TOVARNA PRIKOLIC 4 TOZD TEHNOSERVIS 2 TOZD COMMERCE 5 TOZD RAZVOJNI INSTITUT — DSSS 13 TOZD TAP Brežice 1 TOZD TO. OKEN IN KOV.G Šmarjeta - TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej - TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj - TOZD TOVARNA OPREME Mirna 1 TOZD ZIF Ljubljana 1 TOZD TOVARNA S. OPR. Beli Manastir - Naši zagrebŠri „kampeiji” z Adria caravani na enem izmed moskovskih trgov - na cilju so, olimpijske igre se začenjajo ... S „hišicami na kolesih" do Moskve - na olimpijske igre 80 (nadaljevanje) Četrto etapo LVOV - KIEV začenjamo z veliko optimizma šele 60 10. uri. To in relativno kratka pot, kakih 550 km, napovedujeta mnogo manjši napor. Tankamo gorovo pred Zitomirom, Fred pa se postavlja v vrsto — da bi že drugič popravil vlečno kljuko. Kakšna sreča, da smo se zaustavili točno pred neko tovarno! Kljub temu popravilo traja nekam predolgo. Braco gre ,.malce naokoli izvidovat” in stavi na deset steklenic šampanjca, da bo „vdrl” v tovarno. Pot mu prepreči batjuška, telepatsko pogrunta Bracove nakane in ga lepo vrne na štartno pozicijo: „Njet, tovariš!” Urgiramo in drugi batjuška svečano IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6850 izvodih - Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk TOZD Tiskarna Novo mesto. razglasi, da je kljuka nared, vendar se še suši. Zlobni cam-perski jeziki se sprašujejo, ali morda na „štriku ’ za perilo, kar sproža plazove vicev na račun mojstrov. Gre le za barvanje, u gotavljamo, nakar Fredi skoči kot pomlajen: „Davaj kljuko, mojo muko! Kakšno barvanje, kakšne traparije!” Noč pade prehitro, mi smo pa komaj na pol poti. Začenja deževati in kmalu se znajdemo v neskončnem nalivu. Poti pod vodo, niti črte se ne vidijo, brisalci so brez moči. Bensu odpove avtomat brisalcev, katerega funkcijo prevzame Bensova žena. Ves sistem temelji na koščku vrvice speljane skozi obe trikotni stekli in privezani na metlici brisalcev. Povuci — potegni, najprej z levo, potem z desno roko in brisalci na ročni pogon delujejo. Verhar si sposodi elektriko, ker ne more pognati motorja, zaradi česar ga ne izključi do Kieva. Kakih sto kilometrov pred Kievom tudi Vita doleti ponovni zlom kljuke. Kolona nadaljuje pot in ob enih popolnoči prispe v camp. Bošnjak se vrne k Vitu in ga privleče ob petih zjutraj. Enodnevni odmor, 29. 7., se prav prileže celotni karavani. Temeljito si spočijemo. Zjutraj z avtobusom „Inturista” prispe tovarišica Liljana, novi vodič. Odlično govori hrvatsko in še lepše opisuje znamenitosti Kieva, tega čudovitega ukrajinskega glavnega mesta. Mesto rekrivano kostanjevi gozdovi, ostanjev list pa se nahajastudi v njegovem grbu. Večni ogenj, ob katerem stražijo mladinci, budi spomine na herojskk osvoboditelje. Mestni stadion ima v svoji zgodovini tragično stran. Med vojno je bila na njem odigrana nogometna tekma med Nemci in Sovjeti. Nemci so hoteli demonstrirati premoč svoje soldateske tudi v športu. Izgubili so tekmo in v besu postrelili sovjetske nogometaše. Ena zanimivost je vezana tudi na 22. junij 1941. Po vojni se je prijavilo približno sedemsto občanov, lastnikov vstopnic za nogometno tekmo, ki zaradi začetka vojne tega dne ni bila odigrana. Vsi so dobili častne stalne vstopnice z rezerviranimi sedeži. Po treh urah vožnje po mestu se razidemo na individualne sprehode po ulicah, z metrojem ali po trgovinah. Ob osmih zvečer se zberemo pri večerji. Nihče ni utrujen, nihče ne razmišlja o jutrišnjem dnevu in vsi smo pokonci do polnoči. Vito je končno uredil kljuko, Verhar pa kupil nov akumulator. Na začetku pete etape proti Oriolu si vsi želimo čim manj valovite ceste, na kateri naši beli labodi poskakujejo po vzoru na svoje naravne brate iz „Labodjega jezera”. Pri Gluho-vu gre tudi Bošnjak v „out” -zaradi kljuke. On, „politični komisar”, in „tehniko’* Ilič sta vedno na začelju ter zbirata izgubljene in defektne. Odpravita okvaro in pravočasno pridrvita v camp. Indijanski krog 5 prikolic, taborni ogenj, kozarsko kolo, pesem in domača rakija sodijo skuoaj po pošteno oddelani etapi. Proti Moskvi, našem prvem cilju, uživamo v vožnji. Po 340 km dolgi in široki cesti drvimo s 100 km/h, pa tudi več. Zgodaj popoldne ob pomoči dobro postavljenih policajev, ki dobre usmerjajo karavano, brez težav prispemo v Možajsk. Camp je poln gostov, ki so prišli z velikimi avtobusi, bungalovi so polni. Tudi tu smo največja in najbolj glasna skupina. Nekateri so nestrpni in še pred večerom pohitijo v moskovske smeri Naslednjega dne se vse dopoldne potepamo po mestu. Vračamo se zbiti in utrujeni od vtisov. Velikanski trgi, avenije, gigantske trgovine — vse nepojmljivo za naše, razmere. Naredimo inventuro in ugotovimo, da se je naša instrumentalna skupina okrepila na tri instrumente. Pred tem smo imeli Momov bas-prim in Bračkov glavnik. Bracek kot izkušen orkestraš ni imel težav pri vklapljanju v instrumentalni trio. Ob 17. uri je napovedan odhod na polfinalno nogometno tekmo ZSSR — Jugoslavija. Pripravljamo transparent „YU CAMPERJI - SPLIT - ZAGREB”, preizkušamo megafon in dvignjeno navijaško temperaturo. Med potjo proti štadionu naš vodič Oleg opisuje dele mesta, skozi katere se peljemo. Ob izstopu iz avtobusa razširjamo transparent in s pesmijo „Jugoslavijo, Jugoslavijo” vzbujamo pozornost vseh navzočih. Kamere brenčijo, ploskanje in vzkliki bravo, bravo! Pretihotapimo megafon, ob vstopu na tribune nam pon aha skupina Novosadčanov. Odvrnemo jim. Tekma je slaba, vendar morala ne pade niti potem, ko prejmemo prvi gol. Žalost se spreminja v veselje, Id se Momo „pregovarja” z ruskimi navijači. Ko Rusi napadajo složno z domačimi navijači, vpijemo: Ararat, Ararat, šajbu, šajbu,... ko pa naši prestopijo, se nam oni oddolžijo z:.Jugoslavija, Jugoslavija ...! Obojestransko se veselimo in pozabljamo na rezultat, katerega mnogi niso niti registrirali. Vračamo se v camp. Naslednjega dne si ogledujemo znamenitosti Moskve: Leninov mavzolej, Kremelj, dvorano orožja, Rdeči trg, cerkve in muzej Borodinske bitke. / Polni smo vtisov nad velikostjo metropole in njenimi bulvarji, ki so široki tudi po sto metrov in dolgi deset ali petnajst kilometrov. Najbolj navdušuje čistoča mesta, saj ne moreš najti enega samega cigaretnega ogorka, papirčka ali kako drugo smet na tleh. Marsičesa bi se lahko tudi mi pri tem naučili. :Mnogi trgi in avenije so prepolni gesel, posvečenih Partiji, delu, vodilnim osebnostim, kar priča o tem, da se nahajamo v političnem centru SZ. V ožjem delu mesta živi šest milijonov ljudi in poldrugi milijon dnevnih obiskovalcev, danes pa še neprimerno več - morje ljudi, v katerega smo se zlili tudi mi, da bi občutili borbeni olimpijski duh.