AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : ; IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER r" I NO. 301 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 24, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Poženite Mussolinija, kliče Churchill italijanskemu narodu v radio govoru (Angleški ministrski predsednik svari italijanski na-I rod^ da bo zdrobil njih imperij v Afriki, če bo trajala vojna še nadalje. Mussolini je pripeljal Italijo na rob prepada! I London, 23. dec. — Premier [Churchill je govoril po radiu [italijanskemu narodu ter ga sva-Fil, naj se iznebi Mussolinija, si-pr bo razdejal njih posestva v Ufriki na drobne kosce. Vojna filed Anglijo in Italijo se je zajela samo radi tega, ker je tako Mtel en sam človek, ki ni vpra-lal za svet niti italijanskega na-ffoda, niti armade, je rekel rhurchill | "Čas je prišel, da bi dobil tudi Italijanski narod besedo, čas je Mšel, da bi začela italijanska arkada skrbeti za bodočnost I tali's, ker v sedanji vojni je pokala, da ne mara vojne. Osem-'&jst let nebrzdanega gospodova Mussolinijevega je pripe-ialo Italijo na rob prepada. bodo njegove besede gotovo dosegle ušesa italijanskega naroda. "Kdo bi si bil mislil pred par leti," je nadaljeval Churchill, "da se bosta skušala angleški in italijanski narod drug drugega uničiti? Saj smo bili vedno prijatelji in v zadnji vojni celo. zavezniki. Zdaj pa skušamo drug drugega uničiti. Vaši avijati-čarji mečejo bombe na London, naši razbijajo vaša mesta po Italji in Afriki. Toda to je šele začetek. Kdo more reči, kako se bo vse to končalo? Kako je prišlo do tega? "Italijani, povedal vam bom resnico. En sam človek je vnel italijanski narod proti Angležem in vzel Italiji prijateljstvo Zed. držav. On je velik mož, tega ne bom zanikal. Toda po 18 letih neomejene oblasti je pripravil Italijo do propasti. Ta edini mož je zročil Italjo v roke barbarom, proti volji kraljeve družine, proti volji papeža in proti volji naroda samega, ki ni maral te vojne." Potem Je Churchill omenil Francijo, ki je danes skrušena, pa bo zopet vstala. Dan bo tudi prišel, ko bo italijanski narod vzel svojo usodo in bodočnost v svoje roke in rešil svojo deželo popolne propasti." "Italijanski 'narod ima samo 've izbiri: da se sam postavi pro-'vsej angleški sili na suhem, v ^aku in na vodi, ali pa pokliče pomoč Atilo sem čez prelaz tenner, da preplavi Italijo s Mojimi tolpami in s svojo zlo-W8jiQ tajno policuo, "jcUx Jati va. ftVal italijanski narod," katere-je zapeljal v tak obupen po- Vi." Tako je govoril Churchill in ''"evajalec je sproti prestavljal tegove besede v italijanščino, da flUSSOLINIJEVA HČI JE KRIVA PORAZA ULIJANSKE ARMADE V ALBANIJI ^ew York. — Rimski krogi '°lžijo grofico Ciano, ženo zu-4ftjega ministra, ki je hči dik-4torja Mussolinija, da je odgo-^na za žalostno ekspedicijo pijanske armade na Grško. aVijo, da je samo njena nezmerna častihlepnost pognala Wolinija iskat žalostno slavo, Albanijo in na Grško. J Sdda Mussolini, žena zuna-' ministra Ciana, je hote-I da bi postal njen mož kra-' N namestnik v Albaniji. Če 1 dosegel to, bi bila Edda, ra-?^no, tudi povišana v časti. °t žena kraljevega namestni-bi bila celo več, kot je pa 5t)a prestolonaslednika, Marie °se. Obe sta si namreč veliki '^protnici. ^nano je, da ima Edda veli-0 besedo v Italiji in nekateri Vijo, da vodi vse posle zuna-|!e8a ministrstva ona in ne 'en mož grof Ciano. Edda je tako častihlepna, da se ni niti udeleževala državnih prireditev samo zato, ker bi zavzemala žena prestolonaslednika čast-nejše mesto kot ona. Zato je prišla na idejo, da bi Italija zavzela balkanske države, ki bi postale italijanska provinca in grof Ciano bi postal tam kraljevi namestnik. Prvi korak k temu je bil izgon albanskega kralja Zogu in zdaj vpad v Grško. Toda Grki so uničili lepe sanje Mussolinijeve hčere, ki se mora zaenkrat še zadovoljiti s tem, kar je. -o- Božično voščilo Mrs. Mary Wretscho in otroci, 14519 Thames Ave. voščijo tem potom vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto. Njih! hčerka je bila ubita pred dvema tednoma v avtni nezgodi. VABILO NA ŽALNI SHOD! \\ Clevelandski Slovenci so se namenili, da prirede v ne- // deljo 29. decembra ob 2:30 popoldne v avditoriju Slovenske- ) Sa narodnega doma na St. Clair Ave. žalni shod v počast \ spominu velikega slovenskega voditelja, dr. Anton Korošca, (i Odbor je ukrenil vse potrebno za izvrstne govornike in pro- ) Kram, pri katerem bo med drugim tudi pomembna živa sli- \ ka. Pripravlja se tudi spomenica, ki se bo predložila zboro- (' valcem v odobritev in ki bo potem poslana kot izrecna želja / Ameriških Slovencev ameriški vladi v Washington in jugo- \ slovanski vladi v Belgrad. \ Več o tem bomo še poročali prihodnji teden. Za danes / ^mo opozarjamo slovenski narod, da pride v nedeljo 29. de- ) Cembra ob pol treh popoldne v SND na St. Clair Ave. v veli- l item številu. Pokažimo, da se zavedamo velike izgube, ki je fi 2&dola našo domovino s smrtjo njenega velikega sina dr. An- ) ^n Korošca. Pridite, da boste slišali spomenico, ki naj bo \ ^Čni izraz naših teženj, teženj slehernega zavednega Slo- f venca in Slovenke! / Lep božični program Za jutri nam je obljubljeno 15 minut lepega božičnega programa na postaji WGAR in sicer od 3:15 do 3:30 popoldne. Program bo sicer kratek, ker več časa ni bilo mogoče dobiti na postaji, toda bo pa toliko bolj prisrčen in gotovo vsakemu, ki ga bo poslušal, tudi všeč. Program nam bodo podale podružnice Slovenske ženske zveze in sicer so prispevale podružnice: 10, 14, 15, 25, 32, 41, 42, 47, 50 in 53. Program bo pa sledeč: Baragov sekstet zapoje "Gor čez jezero"; nastopijo dekleta: Dorothy Zugel, Nettie in Dorothy Gačnik, Lillian Koželj, Mary Ivančič in Elsie Hrastar. Druga točka: "Glej zvezdice božje," v duetu pojeta Mrs. Agnes Žagar in Mrs. Mary Mauer. Isti duet zapoje: "Sv. Jožef in Marija," staro slovensko božično pesem. Irene Jazbec zapoje večno lepi: "Rožni venec." V hrvaščini zapoje Margaret Stakič: "Adeste Fidelis," in končno zapoje sekstet: "Sveta noč." Na klavir bo spremljala Eleanore Karlinger. Mrs. Albina Novak, urednica Zarje, bo podala v par besedah božični pozdrav. Ker smo prepričani, da bo program zanimiv in prisrčen, se poslušalci že naprej toplo zahvaljujemo Slovenski ženski zvezi za ta lep duševni užitek. Društvo Srca Marije (staro) Za leto 1941 je društvo izvolilo sledeči odbor: Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, I. tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., tel. EN-0729, blagajničarka . Katarina Perrne, finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Ana Erbežnik, Jennie Brodnik, rediteljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Mary Pristov, Mary Tekavec, zastopnica za Klub društev in konferenco SND Mary Stanonik, društveni zdravniki: dr. Seliškar st., dr. Seliškar ml., dr. Perme, dr. Perko, dr. Oman, dr. Opaškar. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v šolski dvorani sv. Vida in sprejema kandidatinje do 40 leta starosti. Collinwoodske Slovenke 22 SDZ Društvo je izvolilo za leto 1941 sledeči odbor: Predsednica Jennie Brezovar, podpredsednica Gertrude Bokal, tajnica Rose Šimenc, 799 E. 155. St., blagajničarka Pauline Mausar, zapis-nikarica Frances Tomšič, nadzornice: Filomena Sede j, Mary Jerman in Josephine Bernot, za-stavonošinja Ana Maurich, društvena zdravnika dr. Anthony Skur in dr. Opaskar; zastopnica za Slovenski dom na Holmes Ave. Mary Jerman, zastopnica za SDD Fannie Brezovar. Pozdravi iz Floride Mr. in Mrs. Karl šmigovec pošiljata iz tople Floride svojim prijateljem in znancem najlepše pozdrave ter voščila k praznikom in novem letu. Toplomer kaže v senci 81 stopinj, torej bi rekli, da ni posebnega mraza tam. Fino žganje Dobro bo, če boste imeli čez praznike kako kapljico doma, če vas obišče prijatelj. Kupite si steklenico "Old American," ki je priznano fino žganje. Dobite ga v vsaki državni trgovini, ali pa lahko pokličete zastopnika Mr. J. B. Mihaljevi-i cha, Liberty 3213. Jako pametno! Mussolini je prišel na ja-ko pametno idejo, kot poroča radijsko poročilo iz Rima. Svojim vojakom v Albaniji je namreč ukahzal, da si porečejo vse gumbe spredaj na uniformah in si ji jih priši-jejo na hrbet. Ko bodo potem Grki videli Italijane bežati, bodo mislili, da gredo proti njim in jih morda ne bodo tako brei usmiljenja preganjali. | -o-- Maše na božični dan Na božični dan bodo sv. maše po sledečem r^du: SV. VID:- Polnočnica, 5:30, 6:15, 7:00, 7:45; 8:30, 10:00, 11:15, 12:00. MARIJE VNEBOVZETE :-Polnočnica (slovesna z leviti), 6, 7, 8, 9, 10 (peta), 11:30 in 12:30. SV. LOVRENC:- Polnočnica, 5/6, 7, 8, 9, 10, 11. SV. KRISTINA;- Polnočnica, 7,8:30,9:45,11:15. Sv. maše ob 8:30 in 9:45 bo daroval Rev. O'Neil, profesor iz Notre Dame univerze. SV. PAVEL, E) 40 St.:- Polnočnica, 8, 8:30, 9, 10, 11:30. Polnočnica in sv. maša ob 10. bosta slovesni, druge bodo tihe maše. Grki so samo 17 milj od Valone KONJ IN DOLAR VREDNA 10c MANJ Salisbury, N. C.-Na neki javni dražbi je bil ponuden tudi konj. Ni bil dosti za pogled, zato tudi nobene ponudbe ni bilo zanj. Nekdo svetuje, naj bi privezali konju na grivo bankovec za en dolar, morda bo potem kak kupec. Res se je takoj oglasil kupec, ki je ponudil za vse skupaj, za konja in za dolar—90 centov. NI BILO DOKAZA Milwaukee, Wis. — Miss Viola Mantz je bila poklicana pred sodnijo radi pritožbe sosedov, da njena dva psa neprestano lajata, da ljudje ne morejo spati. Miss Mantz je rekla, da to ni res. Pripeljala je na sodnijo oba psa in nikomur na sodni j i se ni posrečilo spraviti iz psov niti malo glasu. Radi tega jo je sodnik oprostil pod pogojem, da morata biti psa tudi doma tako "molčeča." Ekspanzija telefona za 1941 Narodni obrambeni program je direktno odgQ-&ren .za največjo zaposlenost pri Ohio Bell Telephone Co. v vsej njeni zgodovini. Vedno naraščujoča zaposlenost pa zahteva nove stavbe in izboljšave v splošnem. Kjerkoli se postavi kako novo vojaško taborišče ali nova tovarna, mora napeljati telefonska družba svojo postrežbo. V zadnjem letu je bilo za 14 do 15 odstotkov telefonskih klicev več kot leto prej. Ohio Beli telefonska družba ima v načrtu za 1941 za $21,300,000 v izboljšavah in novih poslopjih. Za okraj Cleveland je odločenih okroglo $7,200,000, pri katerem je vključen ves okraj Cuyahoga, Painesville v Lake okraju in Burton v Geauga okraju. Za Cleveland sam je določenih $6,200,000. Ohio Bell telefonska družba je dobila letos 60,500 novih odjemalcev in za drugo leto jih upa dobiti še najmanj 62,000. Koncem leta bo v Clevelandu okrog 284,000 telefonov, v Ohio pa 825,885. Voščilo iz Floride Dobro poznana Mr. in Mrs. Robert Sternen, 1064 E. 72 St., se nahajata začasno v Miami, Florida. Robert gre tje vsako zimo radi rahlega zdravja. Sedaj sporoča, da se počuti malo boljše. Vsem znancem in prijateljem pošiljata lepe božične pozdrave in iskrena voščila k novemu letu. Upata, da se v kratkem povrneta k svoji družini. Nov grob v domovini Mrs. Angela Pire, prej Bol-ka, 6305 Glass Ave., je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je umrla ljubljena mati Marija Bolka v starosti 68 let. Umrla je 30. septembra v šmartnem pod šmarno goro, kjer zapušča dve hčeri, Mary in Frances. Bodi ji ohranjen blag spomin. Roosevelt bo govoril V nedeljo večer bo govoril predsednik Roosevelt po radiu. Razložil bo obrambeni program in najbrže bo omenil tudi, na kak način bi se naj pomagalo Angliji. Grške čete so zavzele Chimaro, pristanišče na Jadranskem morju. V okraju Klisura so obkolili tri italijanske divizije. Pot do Valone je zdaj Grkom odprta. Atene, 24. dec. — Grške čete, ma odrezana od glavne armade. ki so zavzele važno albansko pristanišče Chimaro, so se zagnale za mestom na Italijane in prodirajo naravnost proti pristanišču Valoni, ki je eno izmed dveh pristanišč v rokah Italijanov. Drugo in zadnje pristanišče je Dux*azzo v severni Albaniji. Grške čete imajo samo še 17 milj do Valone. Druge grške čete, ki naskaku-jejo Italijane v okraju Klisura, 20 milj severovzhodno od Chi-mare imajo obkoljene tri italijanske divizije. Tudi v okolici mesta Tepelini je položaj laške armade vedno bolj brezupen in ta fašistična armada je popolno- Grki prodirajo po štiri čevlje debelem snegu in se ne umaknejo niti za ped vsem brezupnim, naskokom italijanskim tankov. Odpor italijanske armade na jugu in v sredini Albanije je sko-ro popolnoma zlomljen, trdijo poročila. Grkom pomagajo angleški bombniki, katerih devet je včeraj napadlo 50 italijanskih bojnih letal in so jih sklatili osem. Angleži so pri tem izgubili samo dva letala. V Atenah zatrjujejo, da je s padcem Chimare odstranjena zadnja zapreka do Valone. K SREČI JE IMEL SAMO ENO ROKO New Philadelphia, O.—James Moore iz Elkhart, Ind., je bil obsojen na policiji na $10 globe, ker je kradel. Prijeli so ga v neki trgovini in dobili pri njem mal radio, dve srajci, 12 parov nogavic, dva para rokavic, 37 svinčnikov. Sodnik je vzkliknil: "Kaj bi bil šele napravil, če ne bi imel toženi samo ene roke!" )ri prave za razstavo so sedaj v polnem teku Umetniška razstava, ki jo prirede razne narodnosti v Cleve-andu od 4. do 19. januarja, do-aiva vedno bolj izrazitejše lice. Javljajo se že odlični možje, ki bodo zastopali svoje narodnosti ob gotovih dneh. Na otvoritveni dan 4. januarja bo čehoslova-ški dan s posebnim programom in čehoslovaško bodo zastopali Vladimir Hurban, George Jane-cek in Nikolaj Mara. V nedeljo 5. januarja bo na razstavi poljski in belgijski dan. Poljsko bo zastopal baron Štefan de Ropp in knez Robert van der Straten-Ponthotz bo zastopal Belgijo. V pondeljek 6. januarja bo brazilski dan, zastopnik generalni komisar dr. Armando Vidal. Na 8. januarja bo angleški dan, 9. januarja finski dan itd. Na razstavi bo tudi poseben jugoslovanski dan, toda še ni znano kdaj. Jugoslovansko razstavo bo vodil umetnik Sergej Križman, ki je dospel iz Washingtona. Zadnji dan registracije V četrtek 26. decembra je zadnji dan, ko se morajo vsi nedržavljani registrirati na pošti. Kot se poroča iz Washingtona, se je dozdaj registriralo 4,180,903 nedržavljanov. Iz bolnišnice Po dolgih desetih tednih se je vrnil na svoj dom iz bolnišnice v Painesville, O. rojak Mr. John Mohorčič, 5609 Carry Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Novi rekruti odidejo Iz Columbusa je prišlo povelje, da pošlje okraj Cuyahoga 20. januarja 1,848 vojaških novincev. Povprečno jih bo iz vsakega .nabornega distrikta poklicanih 37. Prodajalne žganja zaprte Vse državne prodajalne žganja bodo zaprte na božični dan in v četrtek do 3. popoldne. Angleži bi radi zavzeli Bardio z najmanjšimi mogočimi izgubami Kaira, 23. dec. — Angleži so danes zajeli zopet več Italijanov. Vsega skupaj so poslali s fronte 35,949 italijanskih vojakov, vključno 1,704 častnikov. Več tisočev ujetnikov pa še čaka na transport v zaledje- Angleži, ki oblegajo Bardio, dobivajo vedno nova ojačenja. Mesto brani kakih 20,000 Italijanov. Angleška mehanizirana kolona se je zapodila globoko proti zahodu v Libijo, da bi videla, če namerava poslati maršal Graziani pomoč Bardiji. Toda ničesar ne kaže, da bi hotel Graziani oteti oblegane vojake v Bardiji. Kdaj bodo Angleži z vso silo naskočili Bardijo, se ne ve. Opazovalci so mnenja, da hočejo Angleži zavzeti mesto s kolikor mogoče majhnimi izgubami, zato mesto samo bombardirajo in upajo s tem zlomiti odpor Italijanov. JEZEN JE, KER MORA IZ JEČE Louis Hočevar, star 61 let, je dobil lepo božično darilo od sodnika Kramer j a, ki ga ni bil pa prav nič vesel. Dva meseca je sedel Hočevar v ječi, kar si je izvolil raje, kot bi pa plačal svoji ločeni ženi alimonije, kar znese $112 za nazaj, $7.00 na teden. "Raje sedim v ječi, kot bi plačal," je rekel. In v ječo je šel. Sodnik je bil pa misli, da si Hočevar ne bo sam delal postave. Poklical ga je včeraj predse in mu rekel: "Iz ječe boš šel in boš plačal ženi, kakor je ukazala sodnija. Ako ne boš plačal, ali obljubil plačati, boš prišel 13. januarja nazaj." Ko so ječarji vprašali Hočevarja, kaj bo napravil, je rekel: "Kaj bom napravil? Nazaj bom prišel! Tukaj je lepo in gorko. Ne maram iz ječe! Saj nimam kam iti in tudi denarja nimam." Hočevar je spravil svoje stvari skupaj in odšel iz ječe ter rekel pri odhodu: "Na 13. januarja bom zopet nazaj. Nobenega centa ne bom plačal v alimonijih!" SLOVENEC STROJEVODJA NA NYC UBIT Ko je včeraj peljal strojevodja Frank Benedikt iz 16012 Arcade Ave. lokomotivo v kurilnico, se je predaleč nagnil iz lokomotive in z glavo zadel v lokomotivo na sosednem tiru. Bil je na mestu ubit. Njegova lokomotiva je potem vozila sama dalje v kurilnico, tam predrla zid in se ustavila na drugi strani v kupu peska. Tukaj zapušča žalujočo soprogo .Frances, rojena Reja, doma iz Vipolž na Primorskem, sina Franka, sinaho, nečaka in več drugih sorodnikov. Doma je bil iz istega kraja kot žena, kjer zapušča dva sina, Josipa in Hermana in hčer Ano omož. Collotti, sestro Ano omož. Jakončič, dva nečaka ter več drugih sorodnikov, eno sestro pa v Argentini. Tukaj je bival 33 let in ves čas zaposlen pri železnici. Bil je član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, i preostalim naše sožalje. -o- Fišerca bo delala letala Govori se, da namerava vlada graditi kovinasta bojna letala in sicer naj bi se jih gradilo po 500 na dan. V to svrho se namerava vpjreči avtno industrijo. V Fisher Body Co. bi izdelovali krila in ogrodje na ogromnih stiskalnicah, a druge avtne firme v Clevelandu bi izdelovale druge dele. žalostna vest iz domovine Frank Bohar, 1271 E. 58 St., je prejel žalostno vest iz stare domovine, da mu je v vasi Mirna na Dolenjskem umrla 6. novembra dobra mati Marija Bohar, v starosti 90 let. Doma zapuščajo mati sina Martina in Antona, tukaj pa sina Franka. Doma zapuščajo tudi brate Franceta, Janeza in Jožeta. Naj mirno spe v rodni grudi. V bolnišnici Mrs. Josephine Peček, 15508 Holmes Ave. se nahaja v Glen-ville bolnišnici, soba št. 103. Prijateljice jo lahko obiščejo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c _ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c______ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__________ o^>83 No. 301, Tues., Dec. 24, 1940 BESEDA IZ NARODA Iz Euclida Mir ljudem na zemlji Mračilo se je že, ko sta dva popotna človeka, mož in žena, iskala prenočišča v nekem gostišču. Bila sta na smrt utrujena, ker prišla sta od daleč. "Nobenega prostora ni za vaju," je rekel gostilničar, "vse je zasedeno." To je bilo v času, ko je bilo ukazano po rimskem cesarju, da se morajo za popisovanje naroda javiti vsi v svojih rojstnih krajih. Zato sta prišla tudi ta dva popotnika, mož in žena, v Bethlehem, ker je bil on iz hiše Davidove. "Toda kam naj greva?" je žalostno rekel mož. Moja žena bo skoro porodila in nekje moram dobiti prostor, kjer bo počivala." Gostilničarja tudi to ni ganilo, vendar je pa ponudil hlev: "Tam je hlev, kjer bosta dobila morda kaj prostora, da bosta prespala noč." Mož in žena sta odšla v hlev. Zgodovina dokazuje, kako veliko napako je storil gostilničar. Če bi bil vedel, kakšni dogodki se bodo dogajali v revnem hlevcu, bi bil gotovo izgnal raje tudi najbogatejšega gosta iz hiše in dal sobo tema dvema možu in ženi. Njegova gostilna bi postala namah slavna po vsem svetu. Tako je pa postala slavna mala štalica zunaj na polju, katero poveličuje zgodovina in pesem dva tisočletja in jo bo še, do konca sveta. V tej borni štalici ie bilo rojeno Dete, katerega rojstvo je spremenilo svet, Dete, katerega slava ne bo nikoli umrla. Ob Njegovem rojstvu so se prikazali angelji na nebu, ki so prepevali: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Svetla zvezda je vodila Modre iz Jutrovega, ki so prinesli daril in jih položili pred Deteta k jaslim. To je bila božična noč. Jutri bodo milijoni praznovali božični dan. Žalostno bo jutri praznovanje za milijone izven naše velike svobodne Amerike. Zblazneli mogočnjaki, ki iščejo še več oblasti, ne bodo pustili milijonom obhajati v miru svetega božičnega praznika. V deželah, kjer so diktatorji napravili iz ljudi sužnje, se bodo spominjali narodi Božiča, kakor bodo pač mogli. Čeprav jim je bila vzeta svoboda, pa jim mogočnjaki niso mogli iztrgati vere iz src. Niti v krajih, kjer dan za dnem. pokajo bombe, ne bodo pozabili božičnega dne. Žalosten bo sicer njih Božič med treskanjem bomb in rušenjem hiš. Globoko v podzemskih skrivališčih bodo prepevali svete božične oesmi. Med grmenjem protiletalskih baterij si bodo "vesele voščili božične praznike." Bombe, topovi, torpedi ne morejo orevpiti božičnih čustev. V Zedinjenih državah, v naši svobodni deželi, bomo obhajali božične praznike, kot smo jih leto za letom. Ljudje bodo drug drugemu voščili vesele praznike s karticami in po zgledu Modrih iz Jutrovega, ki so prinesli darila k Detetu v štalico, si bodo tudi Amerikanci izmenjavali darila. Pri tem ne igra nobene vloge bogato ali revno darilo. To, da se prijatelj "spominja Drijatelja, sorodnik sorodnika, pove vse. Dobra volja in božično razpoloženje bo prevladovalo širom ameriške demokratske dežele. Pod božičnim drevescem bodo tudi letos otroci uživali neskončno radost ob darilih, skromnih in razkošnih, kakor je premoženje v hiši pri materi in očetu. Tako letos, kot lansko leto in prej. Tako drugo leto in leta zatem, dokler bomo ostali svobodna dežela, svoboden narod. V cerkvah bodo pevci prepevali lepe božične pesmi. Iz oken stanovanjskih hiš žarijo raznobarvne lučke, ki pomagajo k radostnemu božičnemu razpoloženju. Skoro vse radijske postaje bodo oddajale božične pesmi in božično glasbo. . , Sorodniki, ki so raztreseni po deželi, kamor jih je gnal zaslužek, bodo prišli za praznike skupaj. Sinovi in hečre bodo prišli domov k svojim ljubim staršem, da v njih družbi prežive božični dan. Srečni so, ki morejo to storiti. Mnogi izmed nas, ki nam je Amerika nova domovina, ne bomo mogli tega storiti, ker naši starši niso tukaj. Tudi če so še živi, pa so daleč tam za morjem, kjer jim bodo peli zvonovi sladko božično pesem in nosili pozdrave daleč v tujino onim, ki niti na sveti božični dan ne morejo domov. Ko se bomo zbirali jutri, na sveti božični dan, v svojih domovih, kjer se nam ni treba bati bomb in ko bomo sedli k božičnemu kosilu, četudi morda skromnemu, zahvalimo Boga, da živimo v deželi, kjer še vedno vlada svoboda, kjer si izbiramo vlado z glasovnicami in ne s kroglami, kjer je še vedno doma toleranca, razum in upanje. Blagrujmo tudi mi Slovenci ono srečno Zvezdo, ki nas je pripeljala v to obljubljeno deželo, ki se nam je zdela včasih mačeha, a je vendar naša tako dobra mati, ki skrbi tudi za nas, ki sicer nismo njene krvi. „ V tem svetem miril, ki ga bomo občutili v blaženih božičnih trenutkih, pošljimo tudi iskreno prošnjo k Stvarniku, da bi skoro utihnili topovi po svetovnih bojiščih, da bi ljudje vtaknili okrvavljene meče zopet v nožnice, da bi se diktatorji spametovali in bi zopet priznali resnico in pravico. Oh, da bi skoro vesoljni svet lahkO)skupno vzkliknil: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Naznanjam, da se je vršila 15. decembra druga redna seja pripravljalnega odbora za Slovenski dan, ki se bo vršil 1. junija 1941. V dolžnost si štejem zahvaliti se za tako lepo udeležbo, čeprav je solnce vabilo v prosto naravo. Prav posebno se zahvalim zastopnikom slovenskih časopisov Mr. Ivan Zupanu za Glailo KSKJ in Mr. Vatro Grillu za Enakopravnost, Mr. A. Turku za Cleveland News. Hvala Mrs. P. Kline, katera je zastopala Progresivni odsek iz Collinwooda, kakor tudi prav lepa hvala vsem posameznikom. Zastopniki društev, ki zborujejo v Slovenskem društvenem domu so bili večina vsi zastopani. Tem potom pa apeliram na vsa društva, ki še nimate izvoljenih zastopnikov za Slovenski dan, da bi to storili na januarski seji. To delo je ogromno in je že sedaj čas, da se pričnemo pripravljati in da smo na delu. Saj samo s tem bomo pokazali svojo zavednost in zanimanje za ta pomembni dan. Na tej seji je bil izvoljen odbor, ki bo skrbel za pobiranje oglasov in zgodovine. To so: Mr. Nagode, Mrs. Knific, Mrs. Gor-janc, Mrs. Zupančič, Mrs. Med- Odgovor Candonu Piše Anton Grdina Naj mi pri Enakopravnosti še tako predbacivajo vročekrvnost in še drugače brijejo norce, me bodo odvadili od moje navade, da odgovorim na take dopisovanje, kakor je bil zopet dopis v "E", William Candona v četrtkovi izdaji. Sedaj imam priliko, da dokažem, zakaj ne morem biti prijazen "E" kakor mi je očital urednik. Dokler sem javno znan zagovornik verskega prepričanja, ne morem mirno molčati, ko vidim, da se trdi nekaj kar ne odgovarja. Dalje imam tudi priliko da izpričam, da je bil tisti moj dopis, katerega je "E" slovesno priobčila na mrestu, ko sem v njem poudarjal, da bom pisal odgovore v "E" kadar bo ista žalila katoličane s tem, da napada tiste, ki med nami vero učijo in zastopajo. Tako bi mi danes ne bilo potreba pisati v A. D., pisal bi kar v "E" in Mr. Candonu odgovoril da se ne strinjam s tem, kar je on zapisal da:" Lahko rečemo, da je duhovščina kriva vojnega gorja." Da ne bom kaj pretiraval, naj na kratko omenim, kako je hotel Mr. Can-don povedati: Začel je svoj dopis o starih navadah prepirov in medsebojno mržnjo kakor da ne ved, Mrs. Kovačevič, Mr. Somrak. Nekoliko bi rada pojasnila kar se tiče te zgodovinske knjige, ki bo izdana v počast našemu slovenskemu pesniku g. Ivan Zormanu. V tej knjigi bo popisana zgodovina našega pesnika in pa zgodovina Euclida. Naša želja pa je, da bi vsak posamezno opisal zgodovino svoje družine v tej naselbini. Ta knjiga bo v resnici zgodovinskega pomena. Tiskana bo v slovenskem in angleškem jeziku, tako da bo tudi naša mladina lahko ponosna nanjo. Zato pa vas prosim, da greste v vseh ozirih na roko onemu, ki vas bo obiskal. Cena bo zmerna. Knjiga bo v prodaji na prireditvi in drugod. Za vašo naklonjenost se vam že naprej zahvaljujem. Lepa je naša okolica v Eu-clidu tudi v zimskem času, ko sneg pokriva zemljo, posebno pa sedaj, ko nas spominja božižčnih praznikov, želim vam vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 1941. Našemu neumornemu delavcu Mr. J. Rottarju ni mogoče napisati hvale za vse njegovo delo, zato pa upam, da teh par vrstic poda vso našo hvaležhost. Pozdrav, Mrs. J. Klein. stičnih voditeljev, ki hočejo podjarmiti vse narode in uvesi večje suženjstvo kot je bilo kdaj prej. Kdo je temu kriv? Lahko rečemo, da v največji meri duhovščina, ki pomaga voditi narode v propad in smrt." » Ne bom zagovarjal nobenih fašistov, vojske so bile tudi ko ni bilo fašistov in bodo še ko fašistov več ne bo. Zagovarjam pa duhovnike, katere ste v tem dopisu obsodili za take zlobne voditelje narodov, če kdo hoče, bo lahko kaj našel takega, našel bo za to, ker išče in hoče najti. Za-obrača se lahko in sumniči toda kako daleč je od resnice! Kdor pozna cerkvene dogme in nauk cerkve, se ne bo spozabil tako daleč, da bi kaj sličnega zapisal v obsodbi na duhovnike, da namenoma uče narode za vojni pokol j. To je daleč pretirano, da si se tu in tam posamezni duhovnik lahko katerikrat v razburjenosti spodtakne. Vedeti bi morali, da so duhovniki strogo pod cenzuro sv. cerkve, katera uči svoj nauk, neoskrunjen, čiste ljubezni do bližnjega. Kdor trdi drugače ni prav poučen. Ako tako trdi za resnico, dela cerkvi in duhovščini veliko krivico s tako obsodbo in katoličani smo dolžni, da odgovorimo, saj so duhovniki tudi naši rojaki in 3 našh vrst, sinovi našega naroda, vsi tako in tako ne moremo z motiko in lopato na polje. Če tudi niste mislili naših duhovnikov, nima to nobene razlike, vsi duhovniki imajo učiti en in samo en nauk sv. cerkve. Ako bi rimski poglavar sv. Oče vedel za katerega takega duhovnika, kakor ste jih zgoraj ob-sodli, bi ga izobčil iz cerkve. Da, pretirava se in pretirava, radikalno časopisje potvarja in potvarja in vsak malo spremeni, tako nazadnje pride iz miške konj in iz duhovnikov pa so učitelji narodov za vojno furi jo. Ne trdim, da se je to porajalo v vaši glavi, ker sem take stvari že čital sam v časopisih, ki so vedno pripravljeni za napad na cerkev in na duhovnike. Ne mislite, da je moj namen vas žaliti, nikakor! Oglasil sem se za to, da dokažem zakaj sem hotel pisati v "E," da bi odgovarjal (in to dosledno) kakor se je glasil moj dopis, če vzamete to za zlobno, le vzemite, sam sem pa v srcu prepričan, da sem se oglasil za to, da zagovarjam resnico. ičl3 pa hočete vedeti zakaj mi je toliko na tem, vam povem, da se cglašam radi tega, ker vem in poudarjam, da pošilja "E" ta list v hiše katoličanov. Če hočete da bodo katoličani čitali vaš dnevnik, potem kar prenehajte s takimi dopisi, v katerih se obsojajo duhovniki. če bi se v "E" ne napadalo duhovnikov in vere, bi ne bilo med menoj in uredništvom "E" nikdar nasprotstva in bi mi ne bilo potreba biti neprijazen, kakor trdi "E" urednik. Sedaj smo malo bolj na jasnem. IIIIMIIIIIIMIIIIII če verjamete al' pa ne iiiiiuiiiniiiiiiiii Tiste dni sem preživel v takem razpoloženju, kot kandidat pred volitvami. Vsak dan sem pričakoval biriča, da mi bo prinesel pisanje, da sem postavljen na kontumac. Pa kar za pol mili j ončka me misli moj sovražnik pritisniti! Se reče, saj se lahko že naprej obriše zanje. Pol milijona! če bi me že vprašal za ka- ! boj, mu niso zaupali puške, kaf je čisto razumljivo. Dali so n1^ pa veliko vrečo, v katero naj b) zajce lovil. Kot bi zajci viselj na tepkah in bi lovec nastal vrečo, da bi padali vanjo, kakopak. No, hrabra lovska četa prlde do jazbečeve luknje in šef Sene' ralnega štaba (naj bo že kd<>r hoče) ugotovi po sledovih P^ prednjih vratih, da je najemi zajček doma. Pa postavi na®e^ titularnega lovca Franka Pre" glavni vhod in mu ukaže, naj stavi vrečo pred luknjo, on bi bili vsi enega naroda. Do tu je povedal prav. Mr. Candon, podpišem to kar ste do tu zapisali, ker sem sam občutil v tekočem letu, take batine, ob-dolženja, sramotenja od svojih rojakov v "E," da bi jih nikdo ne mogel privoščiti niti črncu. Za goljufa sem bil razglašen in za fašista in nazadnje za črnca, vse to od svojih rojakov, katerim pa nisem storil nič hudega, razven če sem trdil resnico v zagovarjanju katoličanstva in verskega prepričanja. Pa pustimo to. Potem pridete na delavca. No, med Slovenci ne moremo ničesar iskati izven delavca, če je kdo trgovec je pri tem še vedno, lahko rečem dvakrat delavec in služabnik publike. Toraj delavci smo vsi. Delavec je tudi duhovnik. Lepo ste napisali za božične praznike kako da bi se morali spomniti svojih v domovini, prav tako ne samo njih, imamo jih tukaj med nami sirot, vse to je hvalevredno poudarjati. Dalje pišete kako grozno počenja vojska in njeno gorje, seveda ! Vsi to čutimo v naših srcih. Toda, vaš dopis pa od tukaj naprej zavozi v napačno smer. Tu je to zakaj se oglašam: Vi pišete: "Naučili so jih, da se borijo 7.1 Boga in domovino, v resnici pa umirajo le za par faši- ke tri niklje tisti dan po kakem marjašu, bi se morda še kaj dobilo. Ampak sitnosti mi pa le lahko napravi. Zlasti če bi prišel pred častitljivega sodnika Franka, ki ne pozna nobenega špasa in kateremu ne bi mogel dokazati, da pri slabem lovcu ni puška kriva, če ne zadene. V tem slučaju bi sodnik potegnil z lovcem, ker bi se spomnil v davnino, ko je bil tudi on žrtev načemu podobnemu, čeprav ni takrat puška igrala nobene vloge. Ker imamo ravno čas in smo ravno sami, se pa še o tistem slučaju pomenimo. Naš spoštovani sodnik (takrat je bil še študent) je bil po pomoti povabljen na lov. Fantje, ki so ga vzeli s se- šel pa k zadnjim vratom i'1 tam pognal sovražnika po svetl1. Zajček bo planil ven in v vreC° tako lepo, kot bi skočil naravH°st v kastrolo. J "Qrajt," je rekel naš Franci in storil po ukazu, ker je že krat rad ubogal. Toda ko je njegov general odšel za grv'110 k zadnji luknji, si je mislil Fi'al1 cek, da je take vrste lov vse P1®* otročji. Saj to ni nobena ^ J nost držati vrečo, v katero s čejo zajci kot muhe v mleko. "čakaj, mu bom jaz PokaZ^' kako se zajce lovi," je rekel krat še bodoči sodnik. Pa v vrečo proč, se razkorači P luknjo in nastavi obe roke®, koleni. Ko bo zajček privih1'3 luknje, pa bo lovec samo r stisnil, še malo pritisnil s k" . in zajček bo v pasti kot Po1 skrinjici. v "Vse v redu?" zavpije l°vS vodja za grvino. J "Vse berajt!" je rekel F^ ce, ki je znal takrat še "eII1!0|( ker je videl parkrat nemško * od znotraj. "Kar poženi P meni!" - .i DR. KOROŠCU NA GOMILO Veliki mož, ti borec naš, prvak, učitelj ti našega naroda ljubeč vzgojitelj, zdaj legaš v gomilo tiho. . . Delo dokončal si — tam na Božjem srcu ti večno vživaj zdaj plačilo. Veliki mož! Največji narodni graditelj, prosvete naše, ti veliki činitelj. Vse .si storil — vse si žrtvoval. Jugoslavija je tvoje dete, ti oče domovine svete, največji naš slovenski sin. Junak si velik ti pri gradbi Slave, junak v ciljih domovine drage, Ti ljubljenec Slovencev, srčno smo te ljubili, za njo si trpel in živel . . . za tebe kdo bi solz ne lil? Veliki mož jugoslovanskega naroda! Kje tebi boreč se enak še pač dobi? Mnogo storil, žrtvoval, da prostost si domu dal, solzi se narod v tujini . . . na grob jih da svojem najboljšem sini..... Veliki mož, ti borec, naš prvak, naj v delu bode tebi mnog' enak, pri Božiču večnem sladko spi! Jaz k solzam, ki jih narod lije iz črk ti duša venec vije. Marija Kurnik. Čemu kokoš kokodaka Znano je, da kokoš, kadar koli znese jajce, zakokodaka, kakor da hoče vsemu svetu povedati, kaj se je zgodilo. Naše gospodinje smatrajo to kokodakanje kot opozorilo zanje, da gredo lahko takoj iskat svfeže jajce, toda prirodopisci so drugačnega mnenja glede tega. Prirodopisci trdijo, da je kokodakanje kokoši atavističen pojav še iz časov, ko je kokoš živela kot divja ptica. Kakor druge divje ptice, ki žive v naravi, je tudi kokoš, kadar koli je v svojem gnezdu znesla jajce, zletela nekolikb vstran od gnezda ter zakokodakala. To je storila zaradi tega, da bi razne sovražnike spravila na napačno sled. Ta navada je ostala kokoši še sedaj, ko je udomačena. I Kako pot napravi bankovec v prometu Neka ameriška trgovska zbornica je naredila poseben poizkus, da bi zasledila potovanje nekega bankovca. Na ta bankovec, ki ga je dala v promet, je pritrdila listek z opozorilom, naj bi vsakdo, ki bo bankovec dobil v roke, nanj zapisal, kaj je z njim plačal. Čez dva tedna je bankovec prejel neki brivec. Iz zapiskov je bilo razvidno, da je bankovec v tem času sedem-indvajsetkrat menjal lastnika. Petkrat so ga uporabili za plačilo mezde, tobaka in cigaret, razen tega so z njim večkrat kupili slan|ino, pralni prašek, naramnice, zobno kremo in potrebščine za avto. SVETONOČNI POLJUB Že odkar odšel si v vojsko, me zapustil si samo, sanjam vsako noč o tebi, vmes rosi se mi oko. Dan mi mine brez radosti, ure daljše so kot dni, nimam miru, ne obstanka srce k tebi si želi. Daj, povrni se — o dragi o božiču k men' nazaj, da objamem te iskreno v božični noči — kot nekdaj. Marjanca Kuharjeva. -o- ženske poznaš po očeh Neki Američan je baje dognal, da se da ženska spoznati po očeh. Ženske črnih oči so navadno zanesljive, so pa tudi oblastne in ljubosumne. Po ve-^ čini so nervozne, ljubijo čudne" dogodivščine. So pa navadno umetniško navdahnjene. — Ženska rjavih oči je prijetna družabnica,, včasih tudi rada ukazuje, nikoli pa ne tako kakor črnooka. Od nje boš zvedel vse, kar boš hotel. Take ženske so nagle in marljive. Tu in tam imajo sicer rade izpre-membo, toda nikoli prenagle. Skratka,to so dokaj uravnovešene ženske. — Modre oči so znak zaupanja v bodočnost. Velika napaka je misliti, da so modrooke ženske sanjave. Nasprotno, one navadno celo dobro vedo, kaj hočejo. Morda so včasih zasanjane, nežne. — Sive oči so znak prebrisanosti. Ni jim dana sanjavost. Na vse gledajo jasno in trezno. Dostikrat imajo ostre jezike. Ženske sivih oči so trgovsko nadarjene in kot take tudi zelo dobre življenjske družice. — Zelenih oči j.e zelo malo. Ženske zelenih oči so ali vredne občudovanja ali pa za nobeno rabo. Očarajo nas na mah ali pa so hladne kakor led. Lahko so iskrene in lažnive, poštene in nezveste. -o- "Pazi, Frank, zdajle P'flll zavpije lovec in takrat naš f . celj že zasliši nekako topot' ped zemljo in v tistem hipu v 'ne iz luknje zajčja zverin3 ^ pravcati torpedo. Naš loVeC je ki je imel pripravljen tak° ^ načrt, kako bo stisnil vrat, se prestraši in v ! pu, ko je zajec planil iz 'u. ^ | S3 je France izkazal, da ; aastonj priznan kot fin i ni igralec, ki zna v odl0C J j trenutku z bliskovito na£licc\n praviti pravilno potezo. | se je mogel namreč zajec ] ti med njegovi roki, je Fi'3 e]< odskeči! in zajec je planil v gantnem skoku 30 čevljeV ^ po resi, se tam pobral, se z3 ^ j ozrl nazaj, kaj dela njeg0^, j dijsnea, ki mu je hotela P1"1 .£tl i du napraviti slavnostni sP J | potem je pa skočil trides® i Ijev na desno, trideset če™ levo in v bližnje grmovje*W ^ najbrže fige kazal . lovec je pa stal tam in >ie,1Vir v svoji roki, ki sta krČevH°^v( i jemali koleni, da nista P ' i šklepetali drugo ob drug0', j | "Le dobro ga drži!" tovariš, ki je zajca spodi'-ne uide. Boij pri ušesih mi, da te ne ugrizne." ,>> j "Ja, kje pa imaš z^^t k vpraša, ko pride do Fra j Ta pa ne more spraviti besede iz sebe. Nemo P j0v-ozd. Zato najbrž niti ne tava šla v prvo dolino, j j Odidiva!" Sklonil je glavo in molčal. Odjezdila sva po dolini, ko-|r smo prejšnji dan potovali na taciendo. Vsak hi psva lahko "aletela na oglednika ali na več-četo, tudi najino svežo sled so %nili najti in priti za nama. ■ato sem jezdil naprej, ostro ?fežeč na vse strani,, in konja fm vodil tako, da je stopal na ^lo in da ni puščal sledov. Pa H ''kogar nisva srečala. ;f : V pol ure sva prišla do prve ^teske na levici. Krenil sem v 'jo. Mimbrenjo je nekaj čas$ K 'kleval, pa molče pojezdil za [i "enoj. Ni razumel, kaj name-ij ^am. Saj sva vendar dejala, ij v prvi soteski ni sovražnika, f ^ molčal je, da bi ga spet ne 3] '"Vrnil in osramotil, f ; Kmalu me je razumel. ; Soteska je bila ozka in plit-[I prav kakor sva zasodila. Najsi Se je dvigala in v desetih mi-iji 'Utah sva bila na njenem kon-?< ;il> na robu ravnine. Na jiugu, na zapadu in na ss-»i, Jru se je širila sama planota, j '6loma valovita, pusta in praz-,t Na vzhodu je vstajalo hri- Wje. i Skrbno sem se ogledoval. Ali našel, kar sem iskal —? e* t>a! Na severozapadu je ležal e ^ ravnini temen trak. Tam je ,vi Jil gozd, obrobljal je drugo doli-», S tisto, ki so v njej taborili Yu-1 ^e. I Pokazal sem ga Mimbrenju. "Kaj je tamle za tisto tem-^ črto?" , "Gozd," je dejal brez pomisleka. "Da! Prav za prav ni gozd za !'sijo temno črto, ampak tista 1 !rta sama je gozd. Dolino obrob-6 ki jo iščeva. i* Sedaj moj brat razume, zakaj l ^sva jezdila v drugo dolino, 1 ''ftpak kar v prvo. Našla sva p se nama ni bilo treba [^dajati v nevarnost, prav ka-i l0)* lahko najdeš ogenj, ne da bi ^ ti bilo treba opeči." . "Old Shatterhand naj ne bo pen!" je pravil ponižno. "Ot-sem še in nisem pomislil, da bil rad bojevnik in da bi si N šele pridobil ime. [ Ali bova jezdila na rob doli- I "Da. Druga dolina je sicer Hflnata, to veva, ne veva pa, ali so res Yume v njej." "Kaj pa, če so Yume zasedli in zastražili tudi tistile rob gozda?" "Niso. Ne pride jim na misel, da bi jih utegnil kdo iskati na planoti. Sovražnika pričakujejo kvečjemu po soteseki v smeri iz glavne doline. In v tisto smer so tudi postavili straže. Mirno lahko jezdiva h gozdu, nihče naju ne bo videl. In celo v gozd bova jezdila in jih zalezovala. Morebiti pa bi moj mali brat rajši kar tule počakal na mene?" sem pridjal, da bi skušal njegov pogum. Pa oči so se mu zaiskrile. "Ne! Z Old Shatterhandom pojdem, in če bi tudi ves rod Yume tičal tamle za drevjem! Seveda!" je pridjal boječe, "če mi Old Shatterhand zapove, naj ostanem, pa bom ostal." "Le pojdi z menoj! Upam, da ne ^još zagrešil nobene napake. Saj veš, kako nevarno je, zalezovati pri belem dnevu sovražni tabor! In še celo v gozdu." Samozavestno je odgovoril: "Vem! In nobene napake ne bom zagrešil. Saj si hočem pridobiti slavno ime. In pri Old Shatterhandu si ga bom pridobil." Vsak mlad Indijanec si mora s slavnim činom pridobiti bojno ime, preden ga sprejmejo v zbor bojevnikov. Mladi Mimbrenjo še ni imel imena, rad bi si ga bil pridobil, zato je ostal pri meni, upal je, da bo v moji družbi še najprej našel priliko za kako junaštvo. Pognala sva konje v dir. čim hitreje sva jezdila, tem manj verjetno je bilo, da bi naju opazili Yume, če so morebiti le kje prežali na robu gozda. Ob gozdu sva razjahala. Privezala sva konje in preiskala rob gozda, da bi bila za vse slučaje vsaj za hrbtom varna. Nič sumljivega nisva našla. Spravila sva konje v mlado, gosto podrast, kjer ju nihče ni mogel najti, in.se odpravila po strmini. "Kaj bo storil moj mladi brat?" sem še vprašal Mimbre-nja. "Ali pojde z menoj ali bi rajši stražil konja?" "Z Old Shatterhandom pojdem, če smem." "Ali pa bi rajši samostojno zalezoval Yume? Če se deliva, bova vsak s svoje strani zalezovala tabor in opravila v polovici časa." Ves vesel je dejal: "Če mi Old Shatterhand zaupa, pa naj bo tako! Le pove mi naj, kaj naj storim! Pre,viden bom." "Dobro! Zaupam ti. Potrudi se, da boš kmalu dober bojevnik!" "Se bovk kar tukaj ločila?" "Ne. Do roba soteske poj deva skupaj. Tam jo pregledava, si sestaviva načrt pa se ločiva." Previdno sva stopala po goščavi in knjalu našla rob sote-j ske. Gozd ni segal samo do ro-j ba, goščava se je širila tudi po ravnini. Svet je nenadoma strmo padal. Spustila sva se po strmini. Med drevjem se je zasvetilo. Na dnu doline je prehajal gozd v sečno trato, potočič se je vil po njej. Indijancev ni bilo videti. "Tule se bova ločila," sem dejal. "Ti pojdeš četrt ure daleč po dolini navzgor, sam pa stopim prav tako daleč navzdol. ' Nitto se vrneva sem in si poveva, kaj sva videla, če ne najde-va ničesar, bova nadaljevala poizvedovanje in preiskala vso dolino, dekler ne najdeva Yumov ali pa se prepričava, da jih ni. (Dalje prihodnjič.) Med prijatelji Cenjena soproga; V srce sem si zapisal Tvoje besede, ko si mi rekla :"France kaj in kaj bo s tabo, če jaz prej umrjem kakor ti? Slabo se ti bo godilo na tem svetu." Take račune delajo na tem svetu samo ženske. Vsaka misli, da je najboljša. Cenjena Joha-na, nikar se ne "grimaj" radi svojega Franceljna in nikar ne misli, da bo od gladu umrl, če Ti prej umrješ. Brez skrbi bodi, ker imam dovolj prijateljev, kamor se obrnem in se prav nič ne bojim, da bi slabo živel. Prijatelje imam vse povsod. Na Rosewood Ave. pri Perhavcevih so kupili pol tone težkega prašiča. Ko sem se mudil pri Perhavcevih po opravkih, mi je Mrs. Perhavec zavila nekaj klobas in pristavila: "Na France, boš pokusil kakšne pri nas naredimo." Mrs. Perhavec, hvala lepa, res so bile dobre. Jaz vem, da bi si še Jaka prste obli-zal, če bi dobil kaj takih klobas. Komaj pa sem stopil dobrih 50 korakov naprej od Perhavcevih, pa me že zopet nekdo pokliče. Ozrem se in vidim, da me kliče Mrs. Anton Barbič: "France pojdi sem!" Malo sem bil presenečen, ker si nisem mogel misliti kaj me hočejo. Mr. Barbič pa mi "ga" zavije en liter. To se ponavlja vsako leto, sicer se ne spominjam, da. bi jim bil že kdaj kaj dobrega storil, a se me vsako leto spomnijo. Hvala lepa. Vzel sem darove in jo mahnil naprej po Rosewood Ave. Tam me pa že zagleda'tista prijazna Mrs. Frances Cergol in me kar hitro vpraša, kam tako hitim. Povedal sem ji, da domov. Ona p,a me povabi na večerjo, posebej je še poudarila, da ima zaje-čji gulaž. Ko sem jo vprašal, kje je dobila zajca, mi je povedala, da ga je' Jože ustrelil. Te- ampak, če mi pa kdo kaj sam ponudi, se pa tudi ne branim, saj to ni sramotno. Vselej, kadar kam grem, pa gotovo kaj prinesem domov, če ne na rami pa v želodcu. Moja Johana je pa drugačna, ona menda bi bila pa rajši lačna kakor, da bi kdaj prosila. Jaz pa nisem tak. če vidim, da so ljudje v potrebi, pa z veseljem priskočim na pomoč in če meni kdo kaj ponudi pa tudi vzamem. že se je primerilo, ko sem šel prosit za res revno družino, šel sem kar od hiše do hiše in v 99 slučajih izmed sto sem bil prijazno sprejet in sem tudi kaj dobil. Navadno so mi odrekli tam, kjer so imeli največ. V neki taki hiši sem se ozrl na razpelo Križanega in spomnil sern se1 njegovih besedih: kdor siromaku pomaga, ta meni pomaga. Dobro premislite te besede in ravnajte se po njih, pa boste imeli vedno vedro obličje, ker boste imeli v svojem srcu zavest, da ste izpolni božje zapovedi. Vsi naročniki Ameriške Domovine, katere jaz navadno obiskujem, prosim vas, da mi nikar ne zamerite, ker nisem omenil vseh imen, ker bi vzelo preveč prostora. Kadar pa me boste za kaj potrebovali, pa mi kar povejte, bom vedno na razpolago. Končno pa želim vsem naročnikom Ameriške Domovine vesele božične praznike in srečno novo leto. Kadar bom zvedel zopet kaj novega, se bom pa zopet oglasil, France s elev. hriba. --—o-- Mnogi ne vedo, da je Norveška sicer majhna država, ki je imela eno največjih trgovskih mornaric na svetu. Ta mornarica, ki so jo v ogromni večini dobili Angleži, je pred vojno štela 4181 ladij s 4,534,150 tonami. Povprečno ima torej vsaka norveška ladja nad tisoč ton. ga pa ne verjamem, ker poznam, da Jože bi še muhe ne ubil, ker se mu smili. No, pa naj bo že kakor hoče, gulaž je bil pa le dober. Hvala Mrs. Cergol. Tako sem jo mahnil naprej, sedaj pa gotovo grem domov, že sem srečal spet Mrs. Ido Brožič. Tam sem pa še nekaj izvrstnega popil, ki je bilo ostalo še od svatbe njih hčerke. Hvala lepa Mrs. Brožič. Prišel sem končno domov in tu pa me je zopet čakala izvrstna večerja. Bilo je vse tako, kar se meni najbolj dopade. Tako se mi godi, kamor pridem, pa če imajo le kaj v kakšni stekleničici prav gotovo tudi jaz kaj dobim od tistega. Nekega dne sem se ustavil pri Mr. Mihael Ifšič. To je pri tisti If-šičevi Rozi, ki se vedno smeje, kadar je v kakšni družbi vedno rada zapoje, da je vse veselo krog nje. Ifšičeva mama je takoj šla nekaj iskat v omaro in mi prinese pa pravi: "Ej, France, tukaj boš enega pil, da boš lahko bolj hitro hodil." Tako je steklo, kot bi bilo z maslom namazano. Hvala lepa Mrs. Ifšič. Tako se ponavlja kar naprej, kamor pridem. Kadar grem pa v Garfield Heights, tedaj pa navadno obi-ščem Mr. Tony Kastelca, Mr. Tony Zrimška, Mr. Škrla, Mr. in Mrs. Ožbolt, Mr. in Mrs. Joe šircel in Mr. Joe Moleka, ki mi je lansko leto podaril eno litro izvrstnega meda. Pa tudi Per-ko me ne pozabi, to je namreč tisti, ki mu pravijo po domače Zajčov Jože, mi je dal nekaj zaslužiti, ker je vedel, da sem brez dela in je bil prav zadovoljen z mojim delom. Pri Mr. Joe' Bernetu pa dobim skoro vsako leto po ene dva bušlja hrušek. Ravno tako pa sem postrežen, kadar pridem v Maple Heights. Se reče, saj ne grem s košarico od hiše do hiše, BOŽJE DETE Oj božje Dete rajsko milo, ki v štalici si se rodilo, v jasli bilo položeno, bodi na vekomaj češčeno. Na nebu zvezda je svetila, pastirčke varno je vodila, se ustavila pri štalici, kjer kralj leži na slamici. - Neusmiljeno grme topovi, ljudem se rušijo domovi, družine žive pokopane umirajo brez božje hrane. Vse je minljivo, vse propada nebeški kralj pa vedno vlada, zato pa prošnje vseh ljudi v Njega upirajo oči. Pomagaj Jezus ljubeznjivi, pomagaj jim v veliki sili, do Tebe steza j o ročice, nedolžne reši otročiče. Svet blagoslov in mir nam pošlji, in ne odreči naši prošnji, saj Tvoje usmiljeno srce ljubi tudi nas—grešnike. Družina sveta—Bogu mila, ko preganjana si bila in mogla si presveta Mati z božjem Detetom bežati. Kako srce Ti krvavelo, Herod mu streže po življenju, Zveličar božji sred noči pred krvoločnežem beži. častihlepnost kot sedaj, vlada je tudi nekdaj, zaradi častihlepnosti preliva se nedolžna kri. —Mary Gombach. -o- PomeneSc s staro materjo odšli domov. Ali ko so drugi dan spet prišli na pokopališče, so našli grob odprt, na dnu pa krsto z materjo,! Ali je nismo vendar zasuli, so se izpraševali. Smo jo, smo, so odgovarjali drugi. Pa so znova vzeli lopate in zasuli krsto in grob. Toda glej, naslednjega dne: Grob zopet odprt! — Strmeli so možje pogrebni, ni jim šlo v glavo, kaj se godi. Tedaj pa je iz globine groba prišel šibak glas: "Ne čudite se, o ljudje! Ne trpim prsti na sebi, zakaj nisem umrlo. Jaz, srce, še živim. Ne usipajte prsti name, dokler se ne vrne sin in me ne poškro-j pi s sveto vodo in ne vrže name prsti!" Strmeli so možje v grob iz katerega je prihajal glas. Pokleknili so na rob in molili za mir in pokoj materinemu srcu. Znova se je oglasilo iz groba : "Le molite zame, o ljudje, o sosedje: Molite, da bi se vrnil moj sin!" Molili so in sklenili: Pojde-mo ga iskat! šli so na vse strani in vetrove. Iskali so ga leta in leta. Nazadnje so izvedeli za kraj in ga našli. Na samotnem pokopališču je bil njegov grob. Preperel lesen križ in na njem izprano ime. Pokopali so ga bili tja, kamor pokopujejo berače in brezdomce. Odkopa-li so grob in glej: Bele kosti so bile še v zemlji, sredi njih pa rdeče srce, ki je zatrepetalo, ko je posijal nanj žarek dneva: "Zahvaljeni bodite, o bratje! Nisem moglo strohneti, zakaj matere svoje nisem videlo. Vzemite me, nesite me k materi!" In nesli so srce in ga položili k materinemu. V grob pa je zagrmela prst sama od sebe. Na gomili pa je vzklila roža in pognala dvoje rdečih cvetov Nocoj sem se domislil te povesti, o stara mati. Tako živo mi je stopila pred oči. Ali ne leži tam v jaslih rdeče srce in kliče, prav na lahko: Pridi, pridi! Trepečejo plamenčki drobnih svečic. V hlevčku je Mati božja in tako zelo je podobna tebi, o stara mati, se mi zdi. Pridem, pridem, nekoč—. Nocoj, prav nocoj sem se spomnil tebe, o stara mati. Vidim te kako sediš ob topli peči, rožni venec imaš med prsti in tvoje drobne ustnice šepečejo molitev, trese se ti uvela brada, žare žive oči, mežikajo, kakor j lučice v jaslicah, sredi mahu. i Male lučice trepečejo, da se pastirčki zde nekam živi in osliček v hlevcu priklanja glavo, I gori in doli. Trepečejo lučice, trepečejo tvoje ustnice, o stara mati! Tako te vidim nocoj, na sveti ve-; čer. Pručico si si položila pod j noge, moliš za vse tiste, ki jih j | ni ob tvojih jaslicah, tudi zame. \ Pa so pravili, da te ni več,1 da so jaslice same, brez tebe,1 da so ti rožni venec ovili okoli rok, da so te ponesli k sv. Križu . . . Oh, ne! Kajne, da ni res, 0 stara mati? Ti še sediš tam in moliš, zase, za vse, zame. Kako naj te bi bili odnesli? In brez mene? Ne, ne, saj to ni res! Jaz, ki si me učila moliti, ki si mi pela — o, slišim tvoj glas, tako lep je bil, — ki si me učila postavljati jaslice, jaz da bi ne bil šel za teboj! Lagali so, ko so pisali: Stara mati je sklenila . . . Nocoj se te spominjam, o stara mati! Tebe, tvojih živih oči 1 Ji tvojih povesti. O, povesti! j Mati stara, daj povej mi še ti-I sto: O materi in sinu in dveh I srcih. "Da bi jo povedala še?" te dišim, kako vprašaš. Že si se nasmehnila, že si odprla usta: Nekoč je živela mati. Imela je i sina, edinega sina. Vesela ga je bila. Ob zibelki mu je pela, da so se mu smejale očke. Objemala ga je in ujčkala. Vse bolj pa, ko je doraščal, vse bolj j žalostno je bilo materino srce. i Sin je dorastel. Zgodilo pa se je, da je odšel po svetu in mati je ostala sama. Odšel je in se; ni več vrnil. Materino srce pa , j je jokalo in trepetalo v bojazni! za njim, sinom eaincem. Skrb je materi zorala gube na Čelu: j Kje je, kako mu je? Tekla so • leta, postaral se je mati od skr-I bi in umrla. Odnesli so jO, v j grob so jo položili, s prstjo so jo zasuli, še zanjo pomolili in —i Smrt znane gostilničarje. Na Oreškem nabrežju v Melju je umrla znana gostilničarka "Pri klavnici" gospa Ana Birtič, stara 50 let. Pokojnica je bila zelo popularna in priljubljena. Gostilna "Pri klavnici" je bila pod njenim strokovnim vodstvom priljubljeno zbirališče meščanov in okoličanov. Bila je velika dobrotnica siromakov, ime-Sla pa je vedno odprto srce in ro-| ko za vsako dobrodelno društvo. — Huda nesreča v bolnišnici. ! Pri gradnji novega paviljona | bolnišnice, v Petrogradu se je [zgodila huda nesreča. Zrušilo se jc- dvigalo, ki je bilo preveč ob-| teženo. Pet delavcev je hudo ra-; njenih, Slobodan Radosavljevič pa mrtev. -o- KRIK IZ BOJA Nocoj ne bomo rok držali k molitvi sklenjenih, i dokler poslednji krik ; no utone v mir, dokler poslednji vzdih ne ugasne v noč, j dokler poslednji naš i ne pade bled in tih. I ',«: " ' si, , A i Zato pa, brat, kdorkoli si odmaknjen smrti in krvi— | naj bodo roke Tvoje sklenjene za mir, naj bodo sklenjene tako (ves-sveti večer, i * I o brat, da jih ne razpustiš do polnoči, ' tako nam bo lažji, lažji križ naše svete noči . . . (Jože Cukale.) | ^ALMKiLASr " POSEBNO za nekaj časa na North American hranilne knji-1 žice plačamo veliko ceno za obleko, suknjo ali površnik. Vincent ,! Brnzis, lastnik, 1233-85 E. 74. 1 St. (Wed. Fri. x) Velika množica ljudi se je zbrala v Miami, Fla., da je pozdravila, predsednika Roose-vclta na potu iz vlaka do križarke, ki ga bo ponesla na otok Cidebra, katerega so Zed. države dobile v zakup od Anglije. Na sliki vidimo predsednika v družbi župana Aleksandra Orr, ml. in kapitana W. F. Jacobs. V New Yorku se je vršila blagoslovitev 2T> cmbrilančvJh avtov pred grško katedralo. Množica jc prestrašena zbežala, ko se je pod njo vdrl pločnik. Britsko-anicriški ambii-lunčni oddelek je izročil te ambulance zastopnikom grške vlade. sebi nagnjenje, da bi šel v samostan, kakor hitro bi bil dovolj star za to. Ne, obljube nisem nobene napravil, celo v srcu ne. Tudi me je mnogo stvari vleklo na nasprotno stran—. Toda kadar sem sedel v čolno zunaj na bitniškem f jordu in ribaril ter slišal zvoniti zvonove pri ji je roko okoli pasu. "Saj veš, Kristina, da je nespameten, kdor pretaka solze radi smrti človekove. Bolje si spravljena pri Kristusu kot pri meni — to si gotovo slišala praviti ; zanašam se na božjo usmi-ljenost. Kratko traja čas ločitve med prijatelji. Tebi se bo morda včasih zdel dolg, vsaj zdaj, dokler si mlada, toda saj imaš otroke in moža. Ko boš pa prišla v moja leta, tedaj se ti bo zdelo, kakor da je komaj nekaj časa preteklo, odkar si zadnjič videla nas, ki smo preminili, in če takrat prešteješ pretekle zime, se boš čudila, da jih je bilo toliko —. Meni se zdaj dozdeva, kot bi ne bilo kdo ve kako dolgo tega, ko sem bil še sam deček — in vendar je preteklo toliko let, ko si kot plavolaso dekletce vsepovsod tekala za menoj — tako zvesto si hodila za očetom — Bog ti povrni, Kristina, vse tisto veselje, ki sem ga imel s teboj —." "No, če mi ga tako povrne, kot sem ga jaz vračala tebi —" zgrudila se je predenj na kolena, mu oklenila zapestja in mu začela poljubljati dlani, medtem pa je skrivala vanje svoj objokani obraz. "Oče,' dragi oče — komaj sem bila dorasla, že sem vam vračala ljubezen z najgrenkej-šo bridkostjo —" "Ne, ne, otrok, nikar tako ne jokaj." Umaknil ji je roke, dvignil Kristino k sebi in nato sta spet sedela kot poprej. "Tudi v teh letih sem imel s teboj mnogo veselja, Kristina. Videl sem, kako ob tebi dorašča-jo lepi in obetavni otroci — postala si marljiva in razumna žena — in opazil sem, da si se vedno bolj navadila iskati pomoči tam, kjer jo je najlaglje najti, kadar si bila v stiski, Kristina, moja najbolj zlata, nikar ne jokaj tako bridko. Lahko bi škodovala bitju, ki ga nosiš pod srcem," je zašepetal. "Ne bodi tako žalostna!" Vendar je ni mogel pomiriti. Tedaj je vzel hčerko k sebi v naročje in si jo posadil na kolena; zdaj jo je držal kot takrat, ko je bila še otrok — objemala ga je z rokami krog vratu, obraz pa je skrivala na njegovi rami. "Nečesa nisem povedal še nobenemu človeku, razen svojemu spovedniku — tebi pa bom sedaj povedal. V času, ko sem dora-ščal —doma na Skogu, in prve čase, ko sem bil v kraljevem spremstvu, takrat sem čutil v bratih na Glavnem otoku — tedaj se mi je vendar zdelo, da me še najbolj vleče tjakaj —. (Dalje prihodnjič.) VOŠČILO ZA PRAZNIKE Moja najiskrenejša zahvala za vašo velikodušno podporo, ki je pripomogla k moji izvolitvi PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MARTIN L. O'DONNELL šerif VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO gj NOVO LETO! JSL UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega MGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA BLENDED WHISKEY Button's brings you lightness without sacrificing strength or richness... Jot Button's smoothness is full 90 prooi. PINT I«* Code 118-C X • 1 O QUART $218 ____Code 118-A "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena £ in stane s^no: £aUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. OLD AMERICAN, quart $1.76 BOURBON or RYE Bottled in Bond good old MEADWOOD Vesele božične praznike in zadovoljnosti polno novo leto želi vsem FRANK LAURICH 15601 Holmes Avenue —COMPLETE FOUNTAIN SERVICE CANDY. . .TOBACCO MUlberry 9467 V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska / katoliška podporna organizacija v Združenih j Državah Ameriških, je: RUDOLPH BUKOVEC ki je za vedno izdihnil blage dušo dne 24. decembra, 1937 Mesec ti december hladni, Odvzel si namjsoproga in•o6eta' ki leto vsako dokončavaš, tri leta je že od tedaj, tudi nam si .veselje skončal, počivaj v miru blaga duša. ker vzel si nam dragi zaklad. in prosi ljubega Boga za n8^' Žalujoči ostali: AGNES, soproga. RUDOLPH, ANTHONY in CARL, sinovi. Cleveland, O., 24. decembra, 1940. Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, lnkorporirana 12. Januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem ln mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio Je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400.000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošten! in solventni podporna organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe., operacije, proti bolezni in onemoglosti, K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 18. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V sluciju smrti otroka se Izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lanko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako]. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca S tužnim in žalostnim srcem stopam podpisana vdova v °n)e vrste vdov, ki so že javnosti naznanile o bridkih urah preiskuj smrtne kose njihovih soprogov. Človek ne more zapopasti ta* bridkosti, dokler sam ne iskusi isto usodo. Dne 5. novembra se J raznesla novica, da je preminul blag, tih, delaven in nad ^ miroljuben soprog JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Blaž Dolinar Previden za umirajoče je v bolnišnici podlegel poškodbam ^ padcem, star 63 let. Doma je bil iz Škofje Loke na GorenjskeI'e Poročena 36 let sva srečna in zadovoljna skupaj živela, zato J bila pa tudi ločitev tako težka in življenje brez njega je le žal vanje. Ker so mi pa v tej težki uri prihiteli v tolažbo naši ožji P^tJ telji, se tem potom istim od srca zahvalim za vse, kar so v te b času (nesreče in potem ko je on ležal na mrtvaškem odru W 0 čaou pogreba storili za njega in za mene. Iskrena naj bo izrečena zahvala za sočustvovanje! Za njemu cvetlice in vence, za darila za sv. maše, za spremstvo k P? grebu z avtomobili in čuječnost ob večerih in dnevih do časa P° greba. Hvaležna sem še posebno duhovnikom crkve sv. Ignacija. štvu Lunder-Adamič in Grdina in Sinovom za vso točno postrv bo in opravila. V kolikor mi too mogoče, bom tudi hvaležnost ohranila ^ vseh, ki ste mi v teh urah pomagali in z menoj sočustvovali. Hva la vam, sorodniki. Bodite prepričani, da vas ne bom pozabila. Žalujoča JENNIE DOLINAR, vdova. 2029 W. 105th St. Cleveland. O., 24. decembra, 1940. OD 25. DEC. DO 3. JAN. Vsako popoldne in zvečer. Predstave kot jih še1 ni bilo v Clevelandu Videli boste LONE RANGER-JA Vsak sedež rezerviran 20c—35c—85c Pripeljite družino 5 za $1.00 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIK AV*. _HEndcraon 2978 ši> ii iTirtiii&iMifriiiiMifti;' ^iitaiMBBtaH'iMiBWB mmmm Kranjsko-Slo venska Katoliška Jednota --i ZAHVALA II) NAZNANJE ARENA CIRKUS Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI H.—ŽENA "Celo Erlend bi lahko razumel, da ima oče tega otroka vse preveč širok hrbet in da žlahtni gospodič ne more nikdar priti izza njega. In mati ima radi te možitve vse ljudstvo zoper sebe." Kmalu nato je Erling Vid-kunsson vstal in si opasal meč; vljudno je vzel Lavrans gostov plašč z obešala in ga mu držal — tedaj se je iznenada opotekel in bi se bil zgrudil, da ga ni gospod Erling prestregel v naročje. Le s težavo se je gospodu Erlingu posrečilo, da je zanesel Lavransa, ki je bil velik in težak, na posteljo. Kap to ni bila — vendar je bil Lavrans bled in je imel modre ustnice, udje pa so mu bili mlahavi in mehki. Gospod Erling je stekel čez dvorišče in poklical oskrbnika. Ko se je Lavrans spet zavedel, je bilo videti, da ga je močno sram. Da, slabost je to, ki ga semtertja obide — odkar je bil pred dvema zimama na los-jem lovu zagazil v snežnem me-težu. že mora biti tako, sicer se človek ne zave, da je mladost minila, se je nasmehnil v opravičilo. Gospod Erling je počakal, dokler ni menih bolniku puščal krvi, čeprav ga je Lavrans prosil, naj se nikar ne trudi, ko mora vendar že navsezgodaj na pot. Mesec je sijal visoko nad gorami in celino, spodaj je bila voda vsa črna, zunaj na fjordu pa se je pretakala svetloba kakor srebrne grude. Iz odprtin na strehah se ni dvigal dim — trava na krovih se je rosna iskrila v mesečini. Na edini kratki mestni ulici ni bilo žive duše, ko je gospod Erling urno šel tistih nekaj korakov navzdol proti kraljevemu dvoru, kjer je mislil prenočiti. V mesečini je bil videti neobičajno šibek in majhen — tesno zavit v črni plašč in lahno drhteč od mraza. Nekaj zaspanih hlapcev, ki so ga pričakovali, se je opoteklo z lučjo na dvorišče. Državni upravnik je vzel luč, poslal ljudi spat in spet zadrhtel od mraza, ko je stopal po stopnicah v gornje nadstropje. ozka v lice," je rekel. "Ali nismo bili dobri s teboj, Kirsti-na — ?" "Ste, ste. Saj ni zato —" "Je pa tudi težavna zate ta pot z vsemi temi otroki," je pripomnil oče. "Tisto že. čeprav teh pet ni krivih, da sem bleda v lica —" bežno se je nasmehnila, in ko jo je oče prestrašen vprašujoče pogledal, je prikimala in se mu v odgovor lahno nasmehnila. Oče je pogledal v stran, toda čez nekaj časa je vprašal: "Če prav razumem, ne prideš kmalu spet v našo dolino —?" "To pot ne sme spet trajati osem let," je rekla kot poprej. Tedaj je 'ujela njegov pogled. "Oče! Oh —oče!" "Tiho, tiho, hčerka —" nehote jo je prijel za roke in jo zadržal, da se mu ni vrgla na prsi. "Ne, Kristina —" Čvrsto ji je stisnil roko in odšla sta tako naprej. Oddaljila sta se bila nekoliko od hiš, stopala sta po stezici skozi rumeno brezovje, ne da bi vedela, kam gresta. Oče je prestopil potoček, ki je tekel čez pot, se obrnil k hčerki in ji podal roko. Videla je, celo ob tej neznatni kretnji, da ni več tako gibek in prožen kot nekoč. Saj je bila to že poprej videla, pa se za to ni zmenila — nič več ni tako lahko skakal v sedlo, kot je to delal svoje čase, nič več ni v enem skoku tekal po stopnicah navzgor, težkih predmetov ni več tako dvigal kot sioer. Vse bolj okorno je pregibal telo in previdno — kot bi nosil v telesu dre-majočo bolečino, ki je ne mara zbuditi. Kri mu je vidno plala v žilah na vratu, kadar se je vračal z ježe domov. Včasih je.bila opazila, da mu je bil obraz kakor otekel in da je imel pod očmi kolobarje — spomnila se je nekega jutra, ko je prišla v sobo in je oče za silo oblečen ležal na postelji in molel izpod odeje gole noge; ob njem je čepela mati in mu natirala gležnje. "Če misliš žalovati za vsakim človekom, ki ga podere starost, boš morala dosti pretarnati, otrok moj," je dejal mirno in spokojno. "Zdaj imaš že sama velike sinove, Kristina, torej ne more biti zate nič nepričakovanega, ako vidiš, da bo tvoj oče kmalu star mož. Ako bi se bila ločila, ko sem bil še mlad — bi vendar tudi ne mogla nič bolj za gotovo vedeti kot zdaj, ali se bova še kdaj srečala tu na zemlji. Navzlic vsemu še dolgo lahko živim — kakor je božja volja, Kristina —" "Ali ste bolni, oče?" je vprašala zamolklo. "Leta zmerom prineso kakšne nadloge," je 'ravnodušno rekel oče. "Saj niste še stari, oče, dva in petdeset jih imate." "Moj oče jih še toliko ni doživel. Pojdi in sedi k meni —." Bila je tu nekakšna nizka travnata blazina pod skalno steno, ki se je nagibala nad potoček. Lavrans si je snel plašč, ga zgenil, sedel nanj in potegnil hčerko k sebi. Pred njima je žuborel in šumljal potoček čez kamenčke, se poigraval z vrbovo vejico, ki je visela v vodo. Oče je sedel nepremično in upiral pogled proti modrim in belim goram daleč tam za jesensko visoko planoto. "Oče, zebe vas," je rekla Kristina. "— nate moj plašč." Odpela je zaponko, nato je Lavrans prijel za ogrinjalo in si potegnil en konec čez pleča, tako da sta bila oba zavita. Položil VII Brž po sv. Jerneju je odrinila Kristina s svojim velikim spremstvom, obstoječim iz ■bt-f rok, služinčadi in prtljage, na pot proti domu. Lavrans jo je spremil na konju prav gori do Hjerdkinna. Tam sta hodila po dvorišču in se pomenkovala, Lavrans in hči tisto jutro, ko je moral odjezditi spet nazaj. Na pogorju je ležala slepeča sončna luč — močvirja so bila že rdeča, hribi pa od pritlikovega brezovja rumeni kot zlato; zunaj na gorskem prostranstvu so tu pa tam za-blestele vode in nato spet po-temnele, kadar so šle čezenj sence velikih, svetlih oblakov, ki so obetali lepo vreme. Nenehoma so kipeli kvišku iz daljnih dolin in tokav ter se spet pogrezali med skalnate kope in modre gore z novimi snežišči in starim srenom, ki so daleč zunaj na obzorju zapirale razgled. Male, sivo zelene njivice, ki so spadale k gorskemu gostišču, so se po svoji barvi tako čudno razlikovale od tega jesensko blestečega gorskega sveta. Veter je pihal ostro in hladno — Lavrans je spet potegnil Kristini oglavnico, katero ji je bil veter vrgel na hrbet, čez glavo in ji poravnal krajec peče pod njo. "Zdi se mi, da si doma na mojem dvoru postala bleda in