Turško boilšče.  Turki so v Mezopotamiji južno od reke Tlgris  dne 25. in 29. januarja ter dne 1. februarja Angleže jjrecej hudo natepli.« Turška poročila pravijo, da je dne 25. in 29. januarja, obležalo na bojišfiu po 2000 mrtvih Angležev^ — Na Turškem so dobili novo ministrstvo. Veliki vezir Sajet Halim-paša je iz zdravstvenib ozirov odstopil. Njegov naslednik je postal dosedanji notranji minister Talaat-beg, zunanji minister pa Mesimi-beg. Vojni minister je ostal Enver- Nd Ii@jiš2ih« Na vseh bojiščih je od srede januarja naprej, posebno pa v začetku meseca februarja, nastopil izvanredno hud mraz. Tudi sneg je lzredno visok. Bojevanje in gibanje čet je radi tega zelo omejeno. \ Itall Jaasko ^feo jiSče. Na celi italijanski fronti jje bil zadnji čas artilerijski ogenj zelo redek. Edin4) pri Gorici so avstnjski topovi, kakor pravijo italij,anska porofiila, brnbali prve dni meseca februarja hud ogenj na laške postojanke.. Na SveCnico je lašld letalec metal bombe na Nabrežino, a ni napravil nobene posebne škode. Na soški fronti je znašal mraz zadnje dni 7, na Krasu 14, na Koroškem 20 do 22, na Tirolskem 22 do 26 stopinj. Snega je na koroških in tirolskih gorah na 2000 m visokih gorah do 5 metrov, 3000 m visoko pa celo nad 9 metrov. Lahi se baje za fronto prav skrbno pripravljajo na veliko spomladno ofenzivo. Na pomoč dobijo bo.Ida dva armadna zbora iz Francoskega. Rnsko boiliče. Na tem bojišču se vršijo le manjše praske v jugovzhodni Bukovini, kjer so naši dne 5. fpbruarja zaprli Rusom več strelskih jarkov, in na severu ob reki Aa, kjer se boji prednjih čet ponavljajo dan za dnevom. Mraz Znaša v Galiciji okrog 20, na severu pri Rigi pa do 30 stopinj. Runmnsko bojišCe. Južno od Bukovine se v moldavskem gorovju vršijo od časa do casa srditi boji. Ob Seretu se baje Rusi pripravljajo na resne napade na naše postojanke, ker domnevajo, da ]e večina Mackensenove armade odšla na druge fronte. V Dobruči obstreliujejo Rusi bolgarske postojanke ob Donavi. Mraz znaša od 20 do 25 stopinj. Francosko hojlSče. Na zahodnem delu francoskega bojišča je pred tednom nastopila gosta megla, ki omejuje artilerijsko delovanje. Ob rekah Ancri in Somrai živahni boji med angleškimi in nemškimi prednjimi četaml. Pri Verdunu skušajo Francozi zapoditi Nemce z zahodnega brega reke Moze. Mraz je tudi na tem bojišču tako hud, da so morali Francozi črne čete iz Afrike. ki niso navajene mrazu, prestaviti v južni del Franoi]». Macedonsko bojišfie. Pri Bitolju, ob Crni, Vardarju in Rtrumi postajajo boji izredno živahni. Bolgarl so,- kakor m^slašajo francoska poročila, poslali v Macodonijo dve novl di.viziji. V Albaniji je položaj popolnoma neizpremenjen. Angleži so zbrali, kakor pravijo novejša poroeila, proti turškim postojankam ob Tigrisu 3 do 4 divizije novih čet. — Zmago dne 25. in 29. januarja, ler 1. februarja je odločila težka avstrijska arfilerija, kateri poveljuje^o tudi avstrijski častniki. Pi*ed laško pi*edpustno veselixjo. Izvirno poročilo. Predpustni 6as imamo slovdnskoštajerski lantje na italLjanski fronti^ Kadorna tudi včasih priredi kako predpustno veselico, pri kateri svara navadno P.odba vseh kalibrov. Kakor se sliši, se gospod Kar dorna že zopet naplhuje za deseto predstavo, ki se bo zopet zaključila z igro ,,razbita glava", kakor se ]e zakljuCila še vsaka do sedaj. Vspored nam 3e že poslal njegov tovariš ,,vojni ptič." Ker vemo, da bomo pri tej veseFci glavno vlogo igrali, pričakujemo veselice z veliko napetostjo. Franc pl. Reva, Jožef Vesenjak, Franc Brači6, Alojz Dolamič, Franc Frie* dau. Martin Salobir in Leopold Sonišnik, vsi pri 1., stotniji strojnih pušk. Želimo veselega svidenja zs drugi predpustni čas doma v zeleni Štajerski. Na opazovališču v sneženera viharju. Izvirno poročilo. Bilo je 18. ianuarja, Zelo mrzel zimski dan. — Ledeno-mrzla burja 'e brila, da bi si niti medved n& upal iz svojega brloga. Že sem sklenil, da ne bom šel celi dan iz naše nove vile, ocl tople peči, katero je sezidala mojstrska roka slovenskega vojaka, dobro znaiiega Jožefa Drolc iz Celja, Moj nacrt je bil pa kmalu prekrižan. Naš praporščak je namreč dobil povel]e, da mora takoj odrimti z dvema telefonistoma na neko naprej potisnjeno opazovališCe. Ta dobri gospod si ie izbral mene in mo]ega pomagača, in smo jo odkurili proti omenjenemu mestu. Ze ob prvem prizoru nam je postalo kljub ostri burji prav vroče, ko smo videli razbito skaiovje, razorana tla in s koreninami vred izruvano drevje, Stisn!li smo se v nom odločen majhen prostorček ter molče čakal", kadar pride zopet tisti krt s svojim železnim ri cem ruvat po kamenitih tleh. Ni nam bilo treba dolgo čakaf, že se jih pripelje kakih deset raznovrstnega kalibra^ Nekako zaupljivo smo pogledali drug drugega v obraz, vsi enih misli: Hej, hvala Bogu, nič nam niso storile! Te pa niso bile še zadaje. Marsikatera nam je še tisti dan pretresla mozeg po naših mrzlih i dih. Zvesti v svoji službi, smo potisnili dan h koncu in nastopila je temna zimska noe. Treba je bilo poiskati si prenočišča in pa poskrbeti kaj za želodec. Takoj gremo, da to storimo. Ko pa se nekaj korakov oddaliimo, že pribuči tista nepoklicana ter se .zarije kakih pet metrov od nas v skalovje, Njen zračni sunek nas je vrgel dalec na stran v neko globoko ];•mo, Kakor drva smo ležali vsi navskriž ter se ogledovali, ako nam. morda ne manjka kaka roka ali noga. Z žepnimi svetilkami smo svetili in motrili, kje da smo. Naposled srao vendar spoznali jamo, katera nam je bila že prej znana. Moj tovariš takoj pravi: Jaz ostanem tukai! Tudi praporščak! je bil tistega mnenja, ker je blla jama še dokaj varna pred granatami. Vendar, ker jaz nisem nič rekel, se obrne praporščak k meni in pravi: No, kaj bomo napraviliPJaz pa sem si mislil: Ako Bog ho6e, me tudi tuka| lahko zadene. Z upanjem na božjo pomoČ sem mu odgovoril: Pojdimo! Zapustili smo jamo in jo šepastih korakov ubrali po razbitem skalovju in dospeli smo srečno na varno m&sto, kjer smo si ob\ezali naše majhne rane In postregli sitnim želoden>. Sedaj pa že zopet zdrav srčno pozdravlja vse 6itatelje ,,Slovenskega Gospodarja" Jožef Stukelj, telefonski predmojster pri 30.5 cm možnarski bateriji.