KOPRIVA NA GNOJU
Komunistična partija Jugoslavije proslavlja štiridesetletnico. Vrste se proslave, akademije in govori. Titovci govore o svoji sLav= ni revolucionarni preteklosti. Bahavo se Lijejo na prša, ker so v štiridesetih letih iz nič prišli na neomejeno ohlast. Njihov ponos je upravičen z nizkega gledišča tistih, ki se klanjajo ohlasti in moči kot takima. Upravičen je z omejenega gledišča onih, katere je nagnalo v partijo golo sovraštvo do tedanjega reda, saj so ga'uspež no zvrgli. ETanj upravičen je z gledišča tistih nekaj sanjačev,ki so šli v partijo z željo, da izboljšajo svet.
Nedvomno je, da se je Jugoslavija po vojni razvila, tako da je trdovratni nazadnjaki med emigranti ne bi več spoznali. Vendar je res, da se je razvila navkljub komunističnim načelom, ne Pa zaradi njih. Titovci zaslužijo priznanje zato, ker so po prvih letih dog = matske zaslepljenosti vendar vsaj medlo spregledali dejstva in g© Pričeli, kopöti izpod gomile lepljivega marksističnega nauka. A še dalea, daleč so od ideala humanizma, ki ga ima Tito polna us ta.Pa bi ga dosegli, bi se morali odpovedati vsem svojim dogmam, posebno pa ^e neomejeni oblasti, ki je zanje sladka, a za naše ljudi bridka.
, Ok tej štiridesetletnici se lahko zamislimo, kako neuspešno je Dilo vse zandarsko preganjanje partije pred vojno. Kraljevina se je Dorila za svojo kožo surovo, nespametno in nespretno. Zatiranje je ustvarjalo mučenike in posvečevalo borbo uartiie. Roa-hln -in
_	"	-	.	7	----■	v j-j	«-1 xxuUiUi.iXZil.ua v u
Anemu ali dvema pokojnima bi pa lahko postavili spomenik.
SPOPAD DVEH SVETOV
Ko drugi strani pa prav tako ne morerno reai, da je Lilo v Tibe= tu vse tako idealno in lepo, kot nam to opisujejo nekateri preveč vneti protikomunisti. Dežela je Lila prizorišče tihe borbe med tek= mujočimi frakcijami domačega plemstva in političnih menihov za bo = gastvo in oblast. Tako ni čudno, da so tibetanski "freeđom fighter= ji" zapisali na svojo zastavo, da se ne bore samo proti kitajskim kolonizatorjem ampak tudi proti staremu redu.
Tu se postavlja vprašanje, ako bi rdeči Kitajci mogli uspeti, če bi se lotili modernizacije zlepa in ne s silo in prevaro.Dvomi = mo. Kajti kljub vsemu, kar smo zgoraj zapisali, gre navsezadnje za spopad med dvema idejama: med komunizmom, ki zanika osebnost in ho= če reševati vse človeške probleme z zunanjimi silami, ter budizmom, ki uči, da je potrebna sprememba v človeških srcih, nakar bodo tudi zunanja vprašanja rešena. Ne dvomimo, da bi sčasoma tudi prosvetij e ni Tibetanci sami našli zase boljši socialni red brez tuje interven cije. Rdeči Kitajci si bodo morda z ognjem in mečem pokorili Tibet, toda istočasno izgubljajo milijone človeških duš, ki so do včeraj bile voljne, verjeti jim.
Ne toliko^z materialnimi dobrinami kot z idejami se v Človeš kih.dušah odločuje boj s komunizmom. Prihaja čas, ko bodo "stare re ligij e izrekle poslednjo sodbo nad komunizmom,kaj ti njihova moč le= ži v tem, da^- drugače kot iideoloanje - store nekaj za posameznika, ki hoče pomoč v osebnih težavah," kot se je pred kratkim izrazil fi lozof-zgodovinar Toynbee.
' ČE VLADA NE OBVLADA VLADANIH
Kljub vsakoletnim spominskim člankom in polemiki po Časopisju , emigracija še vedno ne loči, kaj je bilo pri 25.in 27.marcu bistve= no..Raje se predaja tožbam in upanju, da bi bila komunistična revo= lucija nemogoča in razkosanje države prihranjeno, če bi sprejeli Hi tlcrjev pakt in mu pet minut pred dvanajsto skočili v hrbet. Taka modrovanj a sče" in."bi" gredo lahko v nedogled. Enako nasprotna stran zatrjuje, da bi nam Hitler določal, kje bomo živeli, in če sploh kje, ako bi se Anglija in Rusija prehitro Zrušili in ne bi Ju goslavij a s.svojo žrtvijo na en ali drug nnčin zavrlr. osvojevalni pohod. Mislimo, da tako argumentiranje ni dosti vredno.
. Gotovo je, da so prevratniki izkoristili ljudsko r-zpoloženje,ki je bilo vsaj na Slovenskem 'in v Srbiji protinemško. Manj jasno pa je, kaj je pučiate vodilo, da so se 27.marcn uprli. Sami trdilo da iz odpora do nemškutarske vladne politike? toda slišali smo tudi,da iz.odpora do Maček-Cvetkovidevega sporazuma. Naj že bo kakorkoli dejstvo je, da se je Simovideva vlada skoro vrnila na Cvotkovidevo pot, ko je sprejela obveznosti pakta in da je Simovid dr.Mačku pri= znal veljavnost sporazuma. Iz tega sledi, da niti sami prevratniki niso vede!1, kaj hočejo dejansko doseči, ali vsaj, da niso čisto nič mislili na posledice, čc zaenkrat odbijemo možnost, do. bi bili plača ni od tujcev, kot nedokazano trditev. Toda če nič druaego» vsai naš vstop v vojno bi mogli in morali dražje prodati!
.. Vzrok 27.marcu jo treba iskati v ljudskem razpoloženju pred njim. Tako pridemo do osnovnega problema predmarčne Jugoslavije, do probiema njene .svobode. Vlada, ki se ni oziralo, na to,kaj mi sli3o državljani in se ni potrudila niti toliko, da bi skrbno pri = Jer<:n 2- politiko popuščanja' Hitlerju, se pač ne bi smela čuditi, če jo je končno doletelo prekletstvo samovolje, kot smo za= Pisali nekako pred desetimi leti. Pučisti se ne bi mogli okinčati z lavorjevimi venci narodnih junakov in osvobodi teljev,če bi se u = prli vl''di, ki je imela za seboj narod. V takem p^im.eru bi doživeli
vsaj moralni poraz in morali bi si nadati masko diktature. A kako moralno šibko so se počutili nekateri člani 25.marčne vlade,ker se niso mogli zanesti, da stoji narod za njimi, vidimo v tem, da so Pohiteli^v vlado 27.marca. Da je bila ta modrejša od prejšnje, je težko reči, ker je niti poraz in razpad države niti beg v emigraci jo nista izučili.
"Resničnost svobodnega življenja pri nekem narodu zavisi le od Pritiska, ki ga izvaja javno mnenje, in od kvalitete političnega razreda* ki narod vodi", je zapisal v svoji zgodovini Benedetto Croce. Zal, mi nismo imeli niti enega niti drugega, pa zato tudi ne svobodnega življenja. Tako jeljudska nevolja privrela na dan te = daj, ko je bilo najmanj zaželjeno - a najbolj razumljivo. Na vlade, ki niso pustile, da bi narod svobodno razpravljal o javnih, zade = vnh, pada odgovornost.
PROMETNO POLJEDELSTVO
Znanstveno raziskovalno delo v Srbiji je slabo organizirano , se pritožuje POLITIKA in z vso resnostjo navaja,da se šest ustanov bavi z raziskovanjem pšenice, a niti ena ne s proučevanjem-prome = ta, ki se tako ne more razvijati na znanstveni podlagi. Kar sapo nam vzame, ko se nam dvigne domišljija na lahkih krilih in se nam Pogled usmeri v neslutene perspektive, ki se odpirajo srbskim bra= tom. Nič drugega ni treba,kot da kak komunistični um napr-vi dosle den zaključek, da je treba uravnovesiti nesorazmerja, kot temu bla godoneče pravijo.Dvem ali trem pšeničnim ustanovam bo 'ukazano, naj se takoj preusmerijo na proučevanje prometa.Z visoko socialistično zavestjo bodo agronomi in gospodarstveniki vdano zamenjali napisno tablo na vratih svojega urada in se vneto lotili dela na novem po=
Farsikj e ne samo v orbiji ampak tudi drugod po Jugoslaviji,iih odo ceste itak spominjale na njive. Poljedelski strokovnjaki bodo Predlagal! nekaj izvirnih rešitev Porečih.prometnih problemov. Za izboljšanje cestnega omrežja bodo nasvetovali več umetnih gnojil Proti kolesarjem bodo uvedli praške za pokončevanjo mrčesa. Da od=
vlrdse» bod? organizirali potnike v zadruge.Na tej osnovi bodo kmalu rešeni vsi prometni problemi.Pod vodstvom Zveze komunistov na čelu s tovarišem Titom se bodo novi soci-listični od nosi v prometu hitro razširili po vsej drževi,
BM-TRIGLAV • LONDON'WC-1
hni-s n* E!n.TÜiglav ^onr,on Dabl Ju Si U.an - ali si morete misliti čn^n 2!Vxr°eten	lovvnekef* lis ta? Naročniki in dopisniki nas od
_.sa.do časa vprašajo,če pri tem mislimo resno.Na tujih poštah zrna j jejo z glavo in dvomijo,če bo priporočeno pismo prišlo ha oznoče ni naslov.Enkrat pa je tržaška pošta celo zavrnila pošiljko' češ'da
ten V1“ Jen?nr 1® Pr avilon ! V ret/äo^o vsSo I o šiljko,naslovljeno kratko in enostavno brez vsakih dodatkov in dvomov: BM-TRIGLAV,LONDON W.C.I.	aoc.. tuov in
nv t?n*Tkvko -KJ0 m°g0?:-e>3nD London vendar ni Št.Jornej na Dolenj akeo!? Hotene uli os, nobene številke, niti ne polno ime lista.!.®? -H . Skrivnost tega naslova je v prvih dveh črkah: BM pomeni Bri -tish Monomark.To je tvrdka,ki po pogodbi s poštno upravo sprejema" se mogočo pošiljke za Posameznike, organizacije ali trgovske firme *1 ali nimajo stalnega naslova,ker se pogosto selijo,ali pa ie nji hov naslov predolg,da bi bil praktičen. Ker je eno in dru^o ILrn no tudi z našim listom,smo pač registrirali svoj polni n-slov pri*' omenjen! tvrdki in tako pod šifro - BM-TRIGLAV - dobivamo našo po-sto vedno v redu m nedotaknjeno. Naj zato naročniki in dopisniki duše uporabljajo navedeni naslovjnaj mu nič ne dodajajo? ker lahko povzročijo le zmedo.Naslov je kratek in enostaven,da koristi Vam in nam; zato prosimo, da se ga poslužujete, kakorsiedi:
BM-TRIGLAV, LONDON, W.C.1.
(V lanskem letniku je potekala daljša razprava, o rav-nogorstvu, ki jo je pričel g.Vltovec» V septembru mu je goDesenlčan postavil nekaj vprašanj, ki v osnovi zadevajo ravnogorstvo ln Ravnogorce. V naslednjem članku g.Vltovec odgovarja na ta vprašanja, vendar pa je s tem člankom nanizanih toliko novih misli In postavljenih toliko novih zaključkov, da narekuje razpravo na širši osnovi».	Urednik)
Na pripombe goDesentčana In na ploho postavljenih vprašanj bom skušal odgovoriti v okviru odmerjenega prostora» Mo'ram pa takoj v samem začetku poudariti, da bi bilo potrebno za popolno razčlščenje odnosov slovenskih političnih strank, legij, Slovenske zaveze In Narodnega odbora do komande Slovenije J »V» v D. v razpravi poseči daleč nazaj v predvojno dobo ter pravilno osvetliti člnltelje In dejanja, ki so v Sloveniji Povit zročlll tako nesrečen potek medvojnih dogodkov» Sodim, da je nemogoče razumeti odnose v slovenskem protikomunističnem taboru In še manj podvreči nepristranski presoji borbo med protikomunističnim taborom In Osvobodilno fronto, ter tako po porazu ustvarjati neke privide o možnosti zmagovitega Izhoda, ako se noče priznati sledečih neizpobltnlh dejstev, ki so še pred Jalto (septemberskl dogodki 1943) neizbežno vodila v katastrofo:
-	popolnoma napačno mnenje vodstva Slovenske ljudske stranke In njene vojaške formacije Slovenske legije, da se1 proti komunizmu mogoče uspešno boriti le na strani okupatorja;
-	strahovito podcenjevanje narodne zavednosti Slovencev na Štajerskem, Koroškem, Gorenjakem^ tn Primorskem ter njihovega sovraštva do okupatorjev - Nemcev In Italijanov, ki sta v teh predelih zbrisala vsako zamisel o kakšni širši kolaboraciji domačega prebivalstva z okupatorji, čeprav se je Ista tako forslrala Iz Ljubljane;
-	strupena nestrpnost vodstva SLS (kamufllrano v JRZ), ki je vladajoč z Dolfus-Schuschnlggovlml klere-fašlzmu lastnimi metodami tekom petih let neposredno pfed vojno ustvarilo v slovenskem narodu nepremostljV prepad med katoliškim nazornim taborom In ostalimi tabori» Te, totalltar-cem svojstvene metode so pahnile vse podeželske napredne plasti, 80^ Ljubljančanov In večino krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto, v naročje komunistov«
Z dojetjem teh dejstev bo vsakemu lahko odgovoriti na marsikatero Izmed vprašanj, ki jih postavlja g.Desenlčan In tudi mogoče najti kje se je Slovencem kovala cokla za demokratično ureditev» Blstrejše glave pa morda celo spregledajo, da je le malo prehudo pripisovati nevarnost z.a demokracijo onim, ki so 'se borili v vrstah Demokracij proti totalltarcem vseh barv - črnim, rjavlm-ln rdečim, • če> se ; j e že ne vidi v vrstah onih,ki. 30 s fašisti In nacisti skupaj maršlrall«»»
Iskreno želeč '’razčlstltve pojmov'1, hočem, g»Desenlčanu na vsak način omogočiti, da nadaljuje razpravo tam, kjer se jo jaz pričel» V ta namen bi za sedaj postregel s sledečimi malenkostmi:
I„~ JURAO pomeni Jugoslovanska Ravnogorska. Omladlna. In ne Jugoslovanska revolucionarna'organizacij a.
2«- Med Slovenci:se more smatrati za Ravhogorca vsakdo, ki je kakorkoli aktivno sodelovat v vrstah J,V,v D« Pripadnost legijam-.In strankam ni merodajna In v pogledu Ravno gorstva ‘nima nikakršne prepričevalne vrednosti» Da bi pojmi bili popolnoma čisti ugotavljam, da sta Sokolska In Narodna legija v vsem Izvrševati povelja komande Slovenije In v odredih j»V»v D. plačali strašen krvni davek» Slovenska legija pa je hodita sVoj ^ pota ter se je le od časa do časa v simboličnem (točne-jše, mikroskopskem) obsegu vključevala v J»V»v D», medtem ko so tisoči njenih članov tvorili Vaške/ straže (MVAC) In kasneje Domobranstvo»
3»- Ppolkovnlk Novak je vsekakor Ravnogorec» Ker st Ravnogorci ne prisvajamo daru nezmotljivosti, (kot to n.pr.delajo, naši nekdanji politični prvaki, ki se še niso opogumili, da bi priznali kakršnokoli zmoto.J spadajo-v naše vrste tudi. zmotljivi ljudje. In eden med njimi je ppolkovnlk Novak» Kako velika je bila Novakova zmota alt greh, bi še dalo ugotoviti le potom daljše razprave, ki bi predvsem morala zajeti ono, kar je Novak sam napisal (Pokret otpora u Slovenačkoj, Knjiga o Draži I.deo) In
! RAVNA
!
: GO RA
r
pa kar je o Novaku in njegovih odnosih do slovenskih poli tičkih strank objavljenega v ‘'Belogardizmu11 „ Iz 11 Belogardizma", katerega pisec je poleg ostalih razpolagal z vsemi viri "Slovanske zaveze", lahko vsak vidi, da so Novaka na kontakt z Italijani nagnali postopki predstavnikov slovenskih po-litičkih strank, zlasti Slovenske ljudske stranke. "Belogardizem" vsekakor ni Novaku naklonjen spis in vendar se v njem nikjer ne trdi, da se je Novak "muckal" z Italijani. Kakor je meni znano, je Novak šele julija 1943, ko sta ga SLS in njena Slovenska legija pustili popolnoma na cedilu, in je tako obstanek njegovega odreda prišel v nevarnost, preko dr.Zajca ustva-nil stik z Italijani. Bil sem takrat mnenja, da je pametnejše razpustiti odred, kakor pa poslati zveznega oficirja v poveljstvo italijanskega armadnega zbora; pri tem mnenju sem do danes ostal. Da bi se pa Novak osebno sestal z Italijani, mi ni znano in če je g.Deseničanu o tem kaj yeč znanega, bi bila tudi tozadevna razčistitev pojmov na mestu.
Program r
4.- Ravnogorska ideologija: Zvezna država, sestavljena iz treh federativnih enot,- srbske, hrvatske in slovenske. V enotah široke pokrajinske samouprave. Demokracija zasnovana na širokih intelektualnih, eko -domskih in socialnih temeljih. Zemlja pripada kmetu. V kmetijstvu se podpira svobodno zadružništvo. Velike banke, zavarovalnice in promet naj bodo V .državnih rokah. Industrija se socializira tako, da delavci, inženirji in strokovanjaki postanejo delničarji in člani upravnih odborov. Obrt se pospešuje s cenenimi krediti in s podpiranjem kupoprodajnih zadrug. Taki gospodarski ukrepi bi demokracijo zavarovali pred desno nevarnostjo - velikm kapitalom, a pred levo nevarnostjo - neprosvetljenostjo in bedo bi bila zaščitena z rastočo omiko in blagostanjem. (0 ravnogorski ideologiji je precej napisanega, zato je res nepojmljivo, kako da je ta g.Deseničanu o-stala tako nepoznana. Priporočil bi mu, da ob priliki prečita Adam Pribi-čevičev spis "Ideologija Dražina pokreta", str»33-55, Knjiga o Draži II). Točno je, da je Ravnogorski pokret na kongresu v Ba pristal na federativno Jugoslavijo z dinastijo Karadjordjevičev in Petrom II. na čelu, toda rečeno je, da Jugoslavija "treba da bude" (a ne mora da bude) urejena v obliki ustavne, parlamentarne in nasledstvene monarhije, ter tako Draža v svojem govoru kot reeoludja poudarjata, da ima edinole na svobodnih volitvah izvoljeno narodno predstavništvo pravico ustavnim potom izvršiti organizacijo države. Pripomnil bi še, da se je kongres v Ba vršil osem mesecih pred tem, ko je kralj ustoličil "Njegovega maršala" in na naša čela'pritiskal pečat izdajstva", kakor tudi, da je general Mihailovič 18.novembra 1944 v pismu ambasadorji Fotiču težko obsodil kraljev izdajalski postopek»
VKnjiga o Draži Il.deo, str»172-173)»
Če se spomnimo, da se je ravnogorska ideologija pohajala v času, ko je jugoslovansko ozračje polnil vonj potokov srbske krvi prelite po ustaškem nožu in j e bilo v šest mili jonski, NDH dva milijona Srbov postavljenih izven zakona, potem postane zamisel o posebni srbski enoti,ki bi v skupni državi obsegala ves srbski narod, sila razumljiva, in j e s phiznanjem istih pravic Hrvatom in Slovencem tudi povsem pravična» Pri pogledu na etnografsko karto Hrvatske, s čisto hrvatskim etničkim ozemljem le nekje med Karlovcem, Siskom in Čakovcem, se g.Deseničanu zdi taka politika težko razumljiva. Strinjam se, da ne bi bito baš lahko razdeliti ta etnografski mozaik in sorodne dele upravno povezati v hrvatsko in srbsko federativno enoto» Zato je pomen samouprav tem večji, kajti one bi v predelih, kjer je etnična manjšina pomembnejša ali celo predstavlja lokalno večino, garantirale njen svoboden razvoj» Končno pa tudi enklavi niso izključeni. če je v preteklosti njih obstoj upravičevala fevdalna posest,zakaj he hi v prihodnosti omogočali miren razvoj etničkih grup.
G.pdseničan je radoveden, če odloki kongresa v Ba, izraženi v baški rezoluciji še veljajo? - Ideologija pokretov in programi političnih strank so izraz prilik in potreb časa v katerem so nastali, zato niso ne evangelij in tudi ne zgodbe sv.pisma, da bi se ne smeti 'dopei^jeva-ti ali menjati. Ne zamenjujmo baške rezolucije z ravnogorsko ideologijo, šeprav so v njeni formulaciji zajete glavne misli iste» Baška resolucija je trenutni izraz okoliščin, v katerih se je pokret znašel zavoljo držav-tjanske vojne in nerazumevanja na Zapadu. Ker je resolucija odobrena od zastopnikov pokreta, strank in organizacij v domovini, emigracija nima
pristojnega foruma, ki bi resolucijo preoblikoval ali zamenjal, čeprav je nedavno to bila želja bivšega kralja. Resolucija predstavlja zgodovinski dokument demokratičnosti Ravnogorskega pokreta v domovini. Kakršnakoli sprememba vsebine In oblike dokumenta pa pomeni njegovo potvorbo, to še_ tembolj, ker je nemogoče ugotoviti kaj bi na primer dandanes sklenili Isti delegati s kongresa v Ba, če bi se mogli sestati. Zdi se ml, da bi se ne" katere točke resolucije glasile precej drugače. Vsaka organizacija - pokret se bori za dosego svojih ciljev v danih okolnostlh, ki se s časom menjajo« Čas In z njim nastajajoče prilike od organizacij zahtevajo primerno prilagoditev, ki se ne Izraža le v spremembah sestava, taktike, področja aktivnosti Itd., nego tudi v Izbiri novih ciljev, če so prvotni zastareli ali pa postali neostvarlj Ivi, to je gotovo modifikacijo Ideologije. Na tem mestu pa pridemo do tiste kočljive točke, pri kateri vsi emigrantski reakcionarji In politični špekulanti takoj zakrlče: ''Nikakršnih novih načrtov, programov, konceptov; samo narod da bo odločal o vsem..." Sočno je, da bo o vsem odločal narod v domovini In ne nekaj nad pol procenta prebivalstva Jugoslavije broječa emigracija. Toda, narod In njegovi zastopniki odločajo le o predlogih, ki se temu naj višjemu forumu predlože. V svobodi živeča emigracija, ki Ima priliko da opazuje In proučuje različne vlde družbene organizacije, je ne le poklicana nego tudi dolžna, da o vsem kar zadeva bodočo ureditev Jugoslavije razmišlja In razpravlja, da bi se na ta način prišlo do najpravllnejšlh zaključkov, ki bi nekoč v obliki sprejetih oredlogov zagotovili narodom Jugoslavije srečnejšo bodočnost. Vsi oni, ki takemu raziskovanju In razpravi nasprotujejo, žele v kalnem ribariti, to je ob času o stvari ti isvoje nazadnjaške načrte, ki ne preneso javnega študija in razprave. Dejstvo je, da večina emigrantskih političnih špekulantov dokaj upravičeno stavi svoj up na karto splošne apatije množic doma, ki bi bile v danem' trenutku pripravljene sprejeti vsako rešitev notranjega reda, samo da se otresejo komunizma. In baš mnogi izmed njih naives glas kriče' "baška resolucija", v notranjem žepu suknjiča pa nosijo besedilo ok-troirane ustave iž časov diktature, katera za njih še vedno velja, saj se le z' njeno pomočjo lahko utemeljuje "tako potrebna kontinuiteta" njihovega poslanstva.
Razvo i v Sloveni i i
■ ' *« ■ i-	'   	■ ‘ 5 6
5.	- Strinjam se z g.Deseničanom, da med vojno v Sloveniji ime "Ravna gora" ni bilo na splošno znano. Za Ravno, goro in njen pokret se je vedelo le vrhovih J.V. v D. do katerih so od časa do časa po kurirjih prihajale razne publikacije. Narod nas je v splošnem poznal pod imenom "četniki". (V Srbiji je medtem zaradi kolaboracije Pečančovih četnikov uporaba imena "četnik" bila prepovedana z Dražino naredbo in uvedeno ime "Ravno-gorec") Odtrganost Slovenije od Srbije in pa posebne slovenske politične prilike so vzrok, da je v Sloveniji v glavnem delovala le vojaška organizacija pokreta'. Vendar se je v začetku 1944 z imenovanjem političnega delegata Vrhovne komande začelo ustvarjati tudi jedro politične organizacije;, ki se je v glavnem rekrutiralo iz Narodne legije in iz onih disidentov slovenskih političnih strank, ki se niso strinjali z neodločno politiko Slovenske zaveze, ki je v stvari bila le nekak debatni klub, katerega sklepi se niso izvrševali. (SLS je na sejah Zaveze na sklepe'pristala, potem pa jih je s tajnimi nalogi Slovenski legiji enostavno torpedirala in tpko omogočala nadalje kolaboracij 0.) če se ne bi dogodki tako hitro razvijali; zlasti pa še, če ne bi posegla vmes neka "tajna sila" in ,so se vsi člani političnega vodstva (razen dveh, ki sta bila pravočasno obveščena in st
se zatekla v gozd) znašli v gestapovskih zaporih ih bili nato poslani v Dachau, bi bila v Sloveniji prav gotovo poleg vojaške organizacije vzpostavljena tudi politična organizacija Ravnogorskega pokreta.
6,	- Smisel, namen in cilj Ravnogorskega pokreta v emigraciji? Proti monolitnemu komunizmu, ki gospodari v domovini, bi se emigracija mc-rria boriti'z izgledi na uspeh le, če bi bila združena, povezana v enotno protikomunistično fronto. Petnajst lot bo kmalu preteklo, odkar smo zapustili naše domove in ves ta čas prihajajo iz domovine naročila, da se združimo in povežemo. Petnajst let ostanki nekdanjih političnih strank izgubljajo v zamejstvu dragocen čas z jalovim "nadmudrivanjem". Ti ostanki nekdanjih strank, izmed katerih naj znatnejši štejejo nekaj nad sto članov,večina le kavarniško omizje in nekateri samo zakonski par, v petnajstih It-
tih niso bili v stanju ustvariti ničesar pozitivnega, kaj šele zbrati in organizirati emigracijo. V istem času pa so takozvane ravnogorske organizacije zbrale in povezale nad sedem tisoč članov. Ce ponovno poudarim, da je v emigraciji komaj tisoč pravih Ravnogorcev, potem je številno članstvo ravnogorskih organizacij neizpodbiten dokaz, da ravnogorska misel ni mrtva. V resnici sta ime Draže Mihailoviča in ravnogorska ideja pri Srbih najmočnejši združevalni sili, zato nad strankami’' razočarani škof Dionisi-je poziva ravnogorske organizacije k zedinjenju, da se tako - "ujedini Sr-pstvo". Mnogi znaki kažejo, da se zadnje čase tudi pri Slovencih, zlasti med protikomunističnimi borci simpatičnejše gleda na Ravnogorstvo in vedno bolj globoko spoštuje spomin Draže Mihailoviča.
Upam da se g.Deseničan strinja s tem, da odrekanje in ne-odrekanje možnosti in upravičenosti obstoja ravnogorskega-< pok reta V .emigraciji ne more niti za las spremeniti sedanjega stanja. Želeti bi bito le, da se ideja o Zvezi ravnogorskih organizacij ostvari in da Zveza pritegne v svoje okrilje vse Ravnogorce, zlasti pa še ono srbsko in slovensko demokratično mladino, ki se je med vojno v ravnogorskih vrstah formirala,a se je kasneje v emigraciji iz njih izdvojila. Baš ti mladi intelektualci bi v veliki ravnogorski organizaciji našli široko polje udejstvovanja, ki ga v njihovih razmeroma malih krožkih pogrešajo. In kar je najvažnejše, ti mladi, zdaj že zreli možje bi bili najmočnejša garancija, da Zveza ravnogorskih organizacij ne krene z one ravnogorske poti, ki je bila začrtana v domovini, to je, da ostane odločno jugoslovanska in demokratična. V ravnogorskih vrstah mora biti dovolj prostora za vsakega demokratično merjenega Srba, Hrvata in Slovenca, pa naj si bo ta monarhist ali republikanec! Tako je bilo v domovini, tako mora biti tudi v emigraciji, če hočemo nositi ravnogorsko ime.
Samosrbska in monarhistična stremljenja, ki se še vedno goje v takozvanih ravnogorskih organizacijah, niso le v nasprotju z ravno-goräco ideologijo, nego rušijo složen nastop Ravnogorcev, ter tako podaljšujejo komunistični režim v domovini in ogrožajo bodočo demokratično ureditev Jugoslavije.	Vitovec
OD VSEPOVSOD
V	Rimu se mudi beograjski nad = Škof dr.Ujčič,ki je prišel v sprem ^tvu križevškega apost.administra= ■tor j a Bukaiikö: nahporočan j e "ad li mine".Obisk je bil po Yugopressu napovedan že aprila 1958,a se j .je šele zdaj prvič po vojni zgodilo , ča je šel kak jugosl.škof na poro= :-anje v Vatikan.
V	Beogradu,kjer trenutno močno Razgraja gripa,obišče britansko in ameriško čitalnico povprečno pa tri tisoč ljudi dnevno,dočim ni sovjet aka nikdar polna in v posetih moč= no zaostaja za zapadnima. Vlada ni Ugodila angleški želji,da bi usta= hovill čitalnico tudi v Ljubljani.
V	Londonu je v redakciji Medna= hodnega tiskovnega inštituta pred kratkim izšla zelo dobro priprav = - jena knjiga o tisku v totalitär =
deželah ( "The Press in Authori tarian Countries", Bailey Brothers 'hd Swinfen,Ltd. 18/-) Poleg sov =
jetskih dežela so obdelane tudi Ju= goslavija,Španij a,Portugal,Latinska Amerika,Egipet in Daljni vzhod.
Nedavno sta izšli v jongleSkem prevodu v Londonu I.Andričevi deli "Bosansko pripovedka" (Bosnian Sto ry) in "M0st no Drini" (The Bridge over the Drina). Ker sta to prvi moderni jugoslovanski noveli,izda= ni v Angliji po vojni, sta vzbudili dokaj zanimanja.
Argentinsko "Svob.Slovenija" je v redakciji ing.Kregarja objavila politično "oporoko dr.A.Kuharja",ki obstoja iz osnutka govora in govora samega no spominski proslavi ob 40.. letnici Države Slovencev,Hrvatov in Srbov.Kot je KT že pisal,je bil go= vor jugoslovansko navdahnjen,govor= jen tri dni pred smrtjo.
Lani je Dobrod.združenje svob.dr žavljanov Jugoslavije imelo L 6942 dohodkov in L 6845 izdatkov.
KLIC TRIGLAVA _izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravda' '‘Geno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od is nn S6!0 °db0ra* - Naročnina znaša v Angliji 24/- na leto, v Sev.Amerik: P" / 3.50 za navadno in / 7 za letalsko dostavo, drugod pa temu odvo varjajoče. - Naš naslov je:	BM-TRIGLAV, LONDON ¥.0.1.
Štev.239.	KLIC TRIGLAVA --------- Stran 8 .
— - —	— — —— — — — — — —	—   - - - - --- - - - - - - --—---— — —      
KAJ PRAVIJO DOMAČI	"
Nadaljevanje (Od sodelavca iz Trsta)
''Alt je možica evoluclia komunizma v demokracl io?!> se je glasilo novo vprašanje.
Mislim, da je to nemogoče, ker pride komunizem na oblast samo v revnih, zaostalih, neizobraženih deželah brez demokratične tradicije In se tam uveljavlja v oblikah, ki so nesprejemljive za zapadno Evropo, a vseeno pomenijo za dobršen del avtohtonega prebivalstva zboljšanje dotedanjih razmer. Obratno pa je komunizem v doslej poznanih oblikah popolnoma nesprejemljiv za zahodno Evropo. Po mojem bi bilo treba zelo pazljivo spremljati politični In gospodarski razvoj Indije kot dežele, katera pa skuša rešiti vprašanje na evropski način za razliko od drugih azijskih dežel, ki so komunistične ali pa neposredno odvisne od Amerike, če se ji bo to posrečilo rešiti uspešno In kmalu, potem je dan pozitiven odgovor. Sicer bo vsaka nerazvita dežela šla skozi fazo komunizma.
''In evoluclia komunizma v demokracijo v Jugoslaviji?1'
Ločiti je treba med demokratičnimi oblikami uprave ter javnega In družbenega življenja In sistemom dejanske Izbire nosilcev. Teoretično je obstoječi državni, gospodarski In družbeni sistem nedvomno naprednejši od prejšnjega /nacionalna samobitnost, socialno zavarovanje, polna zaposlitev, ukinjeno zapostavljanje na vseh osnovah ltd./.0 delavskih svetih lahko mislimo gospodarsko negativno, a vendar so v mnogočem dvignili zavest delavčeve opebnostl /ni več številka, je sodelavec, soupravlja - čeprav malo -, ima možnosti vzpona Itd,/, Ves sistem svetov je napreden, saj le uresničuje Idejo zapadne demokracije, da ljudstvo upravlja In soupravlja ter omogoča teoretično udeležbo državljanov pri vseh pravnih poslih.
Praktično se seveda postavlja vprašanje, kdo pride v svet, kdo odloča v zadnji Instanci, kako sveti funkcionirajo. Tu je odločilna vloga KP. Ona zavestno drži ključne pozicije. C e bi bilo možno doseči funkcioniranje sistema sveta brez odločilnega vpliva Interesnimi sil, bi bila to demokracija. Tako ni kljub zunanjemu vi d e žu:,0 o zl roma jele delno In na manj važnih mestih /npr.lokalna' samouprava/. Bistvene spremembe bi lahko povzročila le revolucija ali razvoj-več generacij'.
"Je ohrani teV'Juro sl avl 1 e možna?''	.	.. : ■
Odgovor Je odvisen od načina spremembe: mirna', nasilna In ta spet: brez vojne alt 'z njo. Jugoslavija je sicer zaokro Žen .gospodarski •prostor vendar zelo majhen. Smiselna je le južnovzhodna evropska federacija pod pogojem,, da je ^areš uspešno in dpsledno rešeno nacionalno vprašanje. Ta vprašanja pe..so zaenkrat še .tako zaostrena, da je težak točen odgovor. Čeprav Jugoslavija zaradi 40-letne skupne države že kaže pozitivne državotvorne elemente, je vendarle njena enotnost še vedno negativno definirana: Kam sicer, če ni Jugoslavije?
"In nova gospodarska ureditev?"
Povratek na staro ni več možen: vojna in nato 15 let.Zapadni kapitalizem /partnerstvo, manažerstvo/ ne odgovarj a nerazvitim gospodarskim pogojem. Še dolgo bo imperativno v določenem smislu vodeno gospodarstvo. Sedanji sistem ni uspešen, ker nq tzpodbuja ampak hromi. Delno so sicer vidni uspehi /posamezna dobra gospodarska podjetja/, a celota kronično trpi na neorganiziranosti in superorganiziranostl. Dežela je gospodarsko zelo zaostala. V velikem državnem okviru bi se lahko razvilo tkzv.socialno tržno gospodarstvo. Osnovno vprašanje ni industrij a,ampak kmetijstvo, ki je silno zaostalo, le nezadostno komercializirano. Pred razpravo o drugih gospodarskih vprašanjih je treba rešiti to.
"Kai pravite o delavskih svetih?"
Danes so večinoma le propaganda, 'posek v oči. A ne več povsod v enaki meri. Delavcem so dali ne le pravila, temveč tudi moralna čustva
/soodgovornost, sovodenj e, premagovanje anonimnosti, možnost postavljanja drobnih osebnih problemov pred kolektiv, stanovanja/. Gospodarsko imajo le zelo omejen pomen (denarno). Personalno se že uvel j avljajo.Vsekakor je to šola, ki pa je draga, ker je'v delovnem procesu, ki &a bi moral biti vnaprej organiziran. Sveti postajajo pomembni predvsem v starih podjetjih. Premagujejo navidezno nepremostljiva nasprotja. Odločilno je, ali bodo zares dobili delokrog ki ga imajo na papirju. Potem bi se morda razvila nova a hkrati uspešna gospodarska oblika. Njena konkretna sposobnost napram kapitalističnemu režimu bi ostala seveda še vnaprej majhna. Sistem bi uspešno funkcioniral ob veliki državni, javni podpori, skupno s sistemom soc.varstva v širšem smisjlu besede.
"	'	"	\/	, ;	’! t
DUNAJSKI FESTIVAL
Letos poleti, od 26.julija do 4.avgusta, naj bi se vršil na Dunaju sedmi Svetovni mladinski in študentski festival. Doslej so bilo te prireditve na oni strani Železne zavese, toda lani so se njegovi organizatorji odločili za Dunaj, da bi tako dobil Festival še poseben političen pomen. Proti tej komunistični nameri so protestirale vse nekomunistične študentske in mladinske organizacije v Avstriji, ki poskušajo ■preko delovnih enot združenega '‘Junges Leben1’ preprečiti, da bi se festival vršil v nevtralni Avstriji. Lani decembra je vodstvo tega ;,Mladega življenja" naslovilo na svobodno mladino vsega sveta spomenico, v kateri protestira proti komunistični kršitvi avstrijske nevtralnosti in razkriva, da za festivalom stoje samo komunistične ali prokomunistične mladinske organizacije.
Predstavniki mladinskih organizacij iz 52 dežela so bili lani marca meseca povabljeni na pripravljalni sestanek v Stockholm. Udeležile so se ga pa le organizacije enajstih dežel Vzhodnega bloka, dva delagata dveh zapadnoevropskih organizacij (od katerih je Švica kasneje odpoklicala svojega zastopnika), delegati treh južnoameriških organizacij (od devetih povabljenih) in predstavniki šestih afroazijskih organizacij,ki imajo narodni značaj. Nekaj "zastopnikov" je bilo navzočih še iz Zapadne Evrope, toda ti so bili samo posamezniki, ki niso imeli nobenih polnomočij.
Več kot polovica udeležencev stockholmskega sestanka so bili komunisti. Zanimivo je, da so nemško mladino predstavljali zastopniki vzhodno-nemške komunistične mladinske organizacije, dočim zapadno-nemške sploh povabljene niso bile. Podobno je bilo z avstrijsko mladino,ki sta jo"zastapaltdve komunistični organizaciji, od katerih n.pr.študentovska šteje komaj 130 članov. Tudi iz dnevnega reda na sestanku v Stockholmu je bilo razvidno, da gre zgolj za komunistično propagando.
„	Ko tako svobodne avstrijske mladinske in študentske organiza-
cije seznanijo svetovno mladino s pravo naravo tega festivala, odklanjajo vsako zvezo z njim in pozivajo svobodno mladino vsega sveta, da stoji na njihovi strani.
Solidarnost ''Slovenske Pravde"
Na zgoraj omenjeno spomenico je odgovoril izvršni odbor Slovenske Pravde s pismom, ki ga je naslovil na Arbeitsgemeinschaft Junges Leben, Wien XII, Assmayergasse 5-7.:
"V celoti se strinjamo z Vašim mišljenjem o komunističnih mladinskih festivalih na splošno in dobro razumemo Vaše ogorčenje, ki sto ga izrazili v svoji decemberski spomenici, da naj bi se tak festival vršil letos poleti ne Dunaju. 0 tej spomenici poročamo v tekoči številki našega lista KLIC TRIGLAVA.
Če Vaši protezi ne bodo nič zalegli, upamo, da boste sprejeli Festival kot izzivanje th priložnost, da pokažete mladini, ki bo prišl iz komunističnih dožel, prednosti svobodnega življenja.
čeprav ne povsem v zvezi z gornjim, bi Vas radi ob tej priliki ppozorili na vprašanje slovenskih šol na Koroškem. Prav nesrečno je, da j-ma neka manjšina v Avstriji vzrok za pritožbe, kakor jo nesrečno in obžalovanja vredno, da se je avstrijska manjšina na Južnem Tirolskem zna-
šla v podobnem položaju. Tako narodnostno trenje se zrcali na demokraciji v Evropi in lajša komunizmu izrabljanje tega. Pišemo Vam to v zavesti? da je mladina tista, ki nekaj pomeni na dolgo dobo, in v prepričanju, da bi mogel biti zadan dober udarec komunizmu v Jugoslaviji, če bi nekateri Avstrijci združeno podprli manjšino, ki zahteva strpnost in neovirano življenje.”	(pS)
MLADINA SOVJET IJE
(Nedavno smo prejeli brošuro ”Zveze mladine narodov Sovjetske zveze v emigraciji” /SMNSE/, v kateri so obrazloženi nameni njihovega udejstvovanja. Naš sodelavec daje nekaj podatkov o tej organizaciji in vsebini prve številke njenega-lista ”Problemi mladine v Sovjetski zvezi”)
SMNSE je mladinska organizacija narodov Sovjetske zveze brez ozira na rasne, nacionalne, verske ali kakršnekoli druge raziike.Trenutno so njeni člani predstavniki sledečih narodnostih Armencev, Azerbajdžancev, Gruzincev, Kalmikov, Severnih Kavkazcev, Rusov, Tatarov in Baš-kircev, Turkenstancev, Ukrajincev in Belorusov. Ona predstavlja simbol potlačene Svobode in Pravice' v Sovjetski Zvezi in stremi za sodelovanjem s svobodno mladino vsega sveta. SMNSE želi spoznati ostalo mladino z zaključki svojega študija in izkustva svojih članov s pomočjo programa,publikacij in aktivnega sodelovanja pri mladinskih akcijah. Organizacija je pripravljena dati na raspolago snov, ki se tiče sovjetske mladine.
Publicistična delavnost SMNSE se kaže v informacijskem vestniku "Problemi mladine v Sovjetski zvezi”, organizacija pa ima namen organizirati tudi različno seminarje, konference, predavanja in razgovore o političnih, socialnih, gospodarskih, verskih in kulturnih vprašanjih.
V uvodu v prvo številko Problemov pravi uredništvo, da so prispevki za to brošuro zasnovani na informacijah iz sovjetskega tiska in radio oddaj. Sodelavci da so pripravljeni dati natančnejše informacije bodisi o vprašanjih, ki so obravnavana v tem vestniku, bodisi o problemih mladine v S,Z. Trenutno bo vsebina v vestniku posvečena zlasti sledečim vprašanjem: Mladina in Komsomol, Mladina in vera, Vera in Komsomol ter ostalim vprašanjem nacionalnega značaja. Pri študiju teh problemov se bo uredništvo oslanjalo posebno na podatke iz sovjetskega tiska, zlasti ker je izkušnja pokazala, da sovjetski tisk obravnava probleme, ki so neljubi sovjetskemu vodstvu šele takrat, ko so prišli v kočljiv položaj.
Podatke priobčene v zapadnem tisku bo uredništvo, po možnosti natančno pregledalo, preden jih uporabi. Tega uredništvo ne bo naredilo zato, ker ne zaupa opisu življenja sovjetskih narodov v nekomunističnemu tisku, ampak ker tuji dopisnik ni vedno v stanju spoznati pravi pomen gotovega dogodka v Sovjetski zvozi.
Na petih straneh daje omenjena brošura nato vpogled v življenje sodobne sovjetske mladine, podkrepljen s citati iz sovjetskega tiškr
Naslov organizacije je:
S.M.M.S.E., Postfach 139, MÜNCHEN 38, Zap.Nemčija.
PISMA UREDNIKU
SOVJETI: Gr.urednik! V sicer zelo zanimivem Zupanovem član ku (KT 238j berem, da so 'razne teze o istovetenju ruskega imperializ= ma a sovjetskimi zunanje političnimi cilji’ potisnjene v kot. Ce je to res, kako potem g.Zupan razlaga sovjetsko izdajstvo španske državljan= ake vojne in temu sledeči Ribbentrop-TVTolotov pakt, za tem napad na Bal = tik in Poljsko,v novejšem času n.pr.umik iz Avstrije in verjetno celot ni primer povojne Jugoslavije? * B
HRVATSKA ZORA IN ZBOR: G,urednik! Informacija glede "Zore" in Zho r? T ^imovičevih "Razgledih" (KT 238) ni točna. Idejne razlike med eni mi in.drugimi obstojajo nekako pet let.Organizacijsko so se razšli pred kakšnim letom dni. Enako kot Kaleb stojita tudi Antič in Grabovac v o= poziciji proti Zboru.

-c
B.Simonio:
RAZGLEDI
"NOVA HRVATSKA" je naslov časopisa,ki je začetkom tega leta za čel izhajati v Londonu; "prvi hrv'aški časopis v Pleet Streetu,cen = tru svetovnega časnikarstva", kakor pravijo izdajatelji. Geslo li = sta je:"Hrvati vseh strank, zedinite se!" in je "glasilo novih hr = vatskih beguncev". V dvojni številki za jami ar-februar 1959.po jas = njuje uredništvo:"Mi smo generacija, ki ni volila niti fra enih svo= hodnih volitvah, ne pripadamo nobenim strankam,(ker jih tudi doma ni,)želimo biti samo Hrvati, Hrvati na prvem mestu, na drugem in na vseh ostalih do poslednjega. Samo to in nič več! Večirta nas je šele nedavno prišla iz domovine..."
Časopis je tiskan in tehnično popolen, vsebina raznovrstna in zanimiva, tudi spričo tega,da v njem preveva ustaški duh. Okoli No= ve Hrvatske so zbrani predvsem mlajši ljudje, ki so bili za časa Fa velićeve N.L.H. otroci ali srednješolci. V njihovih mladih možganih je ustaška Hrvatska zapustila globok vtis.Iz lastnih izkustev lahko Primerjajo samo med njo in današnjo komunistično Jugoslavijo. Zanje predstavljajo "tradicije hrvaškega kmečkega gibanja in nauk bratov Radičev" nekaj zastarelega, predzgodovinskega. Istočasno so v veli= ki meri ravnodušni do prepirov med emigrantskimi ustaši,Čeprav po = skušajo biti neke vrste "most" med raznimi ustaškimi frakcijami,Hr= vati v HSS in sploh Hrvati. Že samo dejstvo, da so zmožni tiskati easopie, (skromna cenitev je, da stane številka okoli 60 funtov,) je dokaz, da so naleteli na znaten odziv med hrvaškimi emigranti,novi= mi in starimi kakor tudi med izseljenci. Zaradi tega ne bo nič. čud nega, _če bodo gledali ljudje v dr.Mačkovi HSS z nezadovol stvom na razvoj Nove Hrvatske, ker je ta nedvomno prav resen tekmec njihove= mu tisku._Ta je v glavnem monopol gg.Krnjevida,Jukiča,Radiče in po= dobnih, ki razpravi j ajo o vprašanjih, ki novih beguncev ne zanimajo In postajajo tudi že za prenekatere izseljence in starejše hrvatske begunce nezanimivi.
SMRTONOSNI FIŽOL: Zlobni ljudje Pravijo,da obstojajo "le.ži,ve= like laži in statistika". Po celem svetu, vse movoče strani, vzhod= ne in zapadne, leve,desne in srednj e,črne,rumene in bel o'ros e,komu* nisti,fašisti m demokrati uporabljajo statistiko ne le kot zelo ko nstno pomožno sredstvo v znanos ti, medicini, ekonomi ji' i . t. d., tem ■* veo jo tudi zlorabljajo, da dokažejo ta ali oni nesmisel svoje pro= Pagande. otatistika je znanstvena panoga, sistematično zbiranje in proučevanje številčnih dejstev. Samovoljno zbiranje' številčnih dei= štev v želji, da prideš do "zaključkov",ki si jih želiš, kakor tudi toimacenje sistematično zbranih dejstev tako, da prideš do "zaključ kov ,ki 31h zelis, se imenuje zloraba statistike v propagandne na = mene.	°
v Razen nekaj izjem skoro ves hrvaški in srbski tisk od časa do časa zlorablja statistiko,da bi dokazal svojo priljubljeno tezo.Hr= vati,da bi dokazali v odstotkih, da se jim je v prvi kot tudi seda=
delf-1a krivica, medtem ko Srbi z uporabo istih sta= tisticnih podatkov žele dokazati prav obratno. Tako jo prod kratkim Poskušala NOVA HRVATSKA dokazati "Velikosrbom,komunistom in nepouče* nim tujcem", kakšna strahovita krivica se dela Hrvatom v Titovi Ju= goslaviji. GLAS KANADSKIH SRBA pa je nedavno ob kritiki neke hrvaš= ke knjige objavil ni^nek, v katerem dokazuje,da imajo Hrvati privi= legije, kotjso jih imeli vedno tudi v prvi Jugoslaviji. Fred nekaj
p Tnrr?'-' sJa.°:!-1r,nTlondonske^a Jugosl.nar.odbora g.R .L .Kneževič (v P0= RUKI)m tajnik HSS g.dr.Krnjevič (v HRVATSKEM GLASU) v žolčni raz = Pravi uporabljala statistično municijo komunistične Jugoslavije.' Če je rdeča statistika ugodna za eno stran, potem je točna in znanatve o sestavljena; ne pa ni ugodna, potem pa je komunistični falzifiOsat,
Nobelovo nagrado za neumnost morajo brez dvoma dobiti mnogi e= eugrantski tolmači statističnih podatkov.Po teh bi bilo na primer
pravično, če Je v Jugoslaviji 45$'Srbov, 35$ Hrvatov in 20$ Sloven cev, ( številke so kajpak povsem izmišlj ene,)da imajo Srbi srno 45 $ generalov, polkovnikov vse d.o kaplarjev; isti odstotek, .diplomatov, profesorjev, zdravnikov, mes arj ev, čevljarjev,čis til cev Čevljev..*ne večji ne manjši odstotek moških in ženskih, starih in mladih,5^0= lasih in plavolasih, kosmatih in plešastih. V nasprotnem primeru, če bi jih imeli več, bi delali krivico Hrvatom in' Slovencem, a če jih je manj, . je storjena krivica Srbom!
To prerekanje emigrantskih Srbov in Hrvatov je videti neresno in nepotrebno, če preštudiramo obširno š.tudijo velikega slovenskega znanstvenika dr.A.Copate "Fižol in njegova nevarnost za Jugoslovan ske narode". Ni Jugoslovana, v domovini ali v emigraciji, ki ne bi v življenju pojedel vsaj*zrno fižola, v katerem vidi'df.Copata več jo.nevarnost za jugoslovanske narode kot je vodikova bomba,ker so vsi tisti,ki jedo ali so kdaj jedli fižol, obsojeni na neizbežno smrt. Kot zanimivost navaja*dr.CoP^a,da je nekdo na Kitajskem doži vel 150 let. Ko so ga vprašali,čemu se mora zahvaliti za svoje dol go življenje, je odgovoril: "Nikoli nisem okusil fižola ampak samo riž." Po dr.Copati bo na vsakih 1000 rojenih Jugoslovanov radi ■ smrtonosnosti fižola,ki ga bodo pojedli, umrlo do petih let staro= s ti 7.32 $, od petega do petnajstega leta starosti 22.5$, od pet = najstega do petindvajsetega leta 20.76$, od petindvajsetega do pet inštiridesetega leta 3l»2$, od petinštiridesetega do petinšestdes©*!-tega leta 33$- Malo število onih,ki bodo dosegli osemdeseto leto , bo najbrž umrlo,preden bodo stari sto let. Do teh zaključkov je dr Copata prišel na podlagi proučevanja podatkov iz prejšnjih deset= leti j. Zanimivo je tudi,da nihče,ki je bil rojen 1823.ali preje , ne živi več, kakor tudi,da je gotovo - kljub napredku medicine - , da ne bodo Jugoslovani,ki so bili rojeni ali bodo rojeni letos,do= živeli leto 2059.,razen morda izredno malega števila,ki pa bodo tu di potem kmalu umrli. Vse to zaradi smrtonosnosti fižola! Nedvomno predstavlja fižol veliko nevarnost za človeštvo,ker so redki Ijidje ki ne bi okusili te ali one vrste fižola.Dr.CoPata pričakuje, da bo na podlagi njegove študije in neizpodbitnih statističnih podatkov, Organizacija Združenih narodov takoj podvzela potrebne korake,da proglasi fižol ilegalen.
GLAS RAZUMA: V številki z dnem 23.febr.t.l.je HRVATSKI GLAS ob javil članek g.Dinka ,Suljaka, tajnika HSS v Chicagu: "Ali se je pora žena vojska kaj naučila?" ob primeru us taškega ministra Artukoviča. "Sovražnik vedno računa na poraženo vojsko,ker se boji,da se bo, razsuta po tujini, dobro organizirala,vzpostaviln zveze s tujimi me rodajnimi,državnimi,političnimi in diplomatskimi elementi ter z njL hovo moralno in materialno pomočjo koncentrirala svoje sile proti onemu,ki jo je potolkel in prisilil,da je zapustila domovino...• To je praktična politika,katero vodi vsaka razumna, pa čeprav poraže= na vojska-emigracija." Tega so se bali tudi. jugošlikomunisti,zato so pazljivo zasledovali razvoj emigracije in čakali na primeren Ire nutek,da je kot celoto razbijejo. "Cilj K.P.J. je bil,da svojo le= galno borbo proti emigraciji poveže s srbskimi čustvi nnpram Hr= vatom, izzvanimi z vsebino obtožnice proti Artukovidu in na ta na= cin ne le nevtralizira skupno borbo Srbov in Hrvatov proti Titu am pak da še bolj poglobi prepad med Hrvati in Srbi na severno ameriš kem kontinentu...V začetku 1952.je bila.znana zahteva po izročitvi dr,A.Artukoviča samo omejenemu številu" emigrantov,toda svobodni srbski tisk in radio sta več naredila propagande kot pa komunisti. Ko so^Srbi zahtevali'izročitev Artukoviča Titu,so pozabili na komu nistično taktiko.Tako so Srbi v izročitvi videli zadoščenje za po= bite 'Srbe,Hrvati pa so v tem gledali veliko sovraštvo Srbov do Hr= vatov kot naroda."Titu niso potrebni Artukoviči,da maščuje nedolž= ne srbske žrtve kakor tudi ne Djuiči in Jevd jevi.či, da maščuje nedi zne hrvatske žrtve."Na teh žrtvah je Tito zgradil svojo oblast in na sovraštvu med begunskimi Srbi in Hrvati jo krepi.Potolčena voi ska-emigrncija pa še vedno krvavi in se nič naučila.
Janez Primožič:
SLOVENCI V AVSTRALIJI
Kakor vidim iz slovenskega zamejskega časopis ja> je "bolj malo sli šati o slovenskih^beguncih na tem kontinentu, ki ga smatrajo nekateri v sedanji razvojni stopnji kot Združene države Amerike v prešnjem in zgodnjem dvajsetem stoletju. Kljub temu pa nas je kar veliko tu, dasi nas ne poznajo toliko kot Slovence ampak nas skupaj s Hrvati in Srbi smatrajo za Jugoslovane. Mnogi seveda še vedno zamenjujejo Jugoslaviji jo s Češkoslovaško.
Težko je ugotoviti točno število slovenskih duš. Cenitve se suče jo med tri in deset tisoč; slednje utegne biti močno pretirano. Kljub temu pa ne gre prezreti,da nastaja avstralska Slovenija, saj nismo brez slovenskih društev, slovenskih listov in slovenskih duhovnikov, ki so bili vedno v zamejstvu steber slovenstva oz.narodnosti.
Slovenci so se največ naseljevali v mestih ob vzhodni obali,naj= več kajpak v.Sydneyu ter v gospodarskem središču Victorije, v Melbour nu. Zastopani so pa tudi drugod, v Adelaidi, Perthu,Briabanu,čeprav seveda v manjši meri. Najdete jih tudi v notranjosti na različnih dr= z ovnih in privatnih poslih. Nekaj se jih je tudi že osamosvojilo in ngled njihove podjetnosti je odjeknil tudi preko njihovega d: lokroga. Največ Slovencev je prišlo semkaj okoli 1.1950. Toda še vedno pozdrav !jamo nove.	.
Društveno življenje je precej razgibano,' saj smo bili Slovenci vedno znani kot dobri organizatorji in prireditelji. Tako v Sydneyu ze nekaj let deluje Slovensko društvo,ki prireja zabavne večere,izle= te, ima svojo gledališko skupino ter se bavi s tem, da bi kupilo nekai Primernega za bodoči Slovenski dom. Sicer tak dom že tam. obstoja, to= da društvo :,ge ima v najemu od cerkvenih oblasti. Že pred leti so nam reč naši duhovniki sprožili akcijo za tak dom in zbrali toliko denar= ja, da je bilo movoce zamisel uresničiti.Potem je Slovensko društvo najelo zadevno hišo ter upravlja vse dohodke in izdatke,ki izvirajo iz tega najema. V tem domu je zdaj središče, sydneyskih Slovencev.Imajo na razpolago dvorano, nekaj prenočišx za goste in domačo kuhinjo.Tako so oni pokazali zgled drugim.
or! n ^elJ0^rr?ski S1?venci .n®_ za°s tajajo za zgoraj opisanimi, morda jih celo prekašajo. Imajo svoj Slovenski klub, v Melbournu pa je tudi se dez Zveze slovenskih klubov za Victorijo. Začeli so tudi z akcijo za nakup Slovenskega doma in kolikor vem, stvar dobro napreduje. Njihova gledališka skupina je postavila že nekaj priljubljenih domačih d*l na oder. Slovensko društvr_društvo obstoja tudi v Geelongu..
BČ^S^a?U	letR delu je "Slovensko socialno društvo Pla=
ti w’ -i prireja družabne večere, čijih izkupiček gre za pomoč p0=
stShi	in	1)1 31 društvo kdo.j omislilo tudi lastno
streho nad-, glavo. V Brisbanu^nas je okoli 100 Slovencev, vendar pa tu
kit	toone^a števila, ker tudi tu stojijo pr en ek
kateri ob strani. Začetek pa je bil težak. Le nekaj posameznikov se Oe lotilo ustanavljanja društva in tak poskus združevanja je bil menda prvi v Avstraliji. Toda začetni poskusi so vsi p?opndli đoklei ^ 1955. us tano vil a "Planink d' , ki je takoj ob začeti nali’telfna moč Jo nasprotovanje , a je le obstala in-kaže, da se bo uveljavila IteiP nrdi Petdeset členov,kar bi nekako odgovarjalo Polovici tuk^i
Poznanih rojakov. Imamo tudi društveno knjižnico/v glavnem smo
Th 36 tudl *'***>&
Svoja združenja imajo Slovenci tudi v Perthu in Adclcide.
Slovenski tisk
gl<;dr društev tako tudi glede tiska nismo na slabem. NMboli - z širjene in udomačene so mesečne "Misli",ki lih izdn i eie oi
ESTS&35W0 ž5 ?Sm0 M'*0-	30 bile^rnzmnoževane^s°priho1=
om p.Pivke so pa zabele izhajati tiskane. Sedanji urednik p.i^brožiS
je list dvignil do. zavidanja vredne višine, tako da ni a ne zaostaja za drugimi begunskimi, zlasti še, če upoštevamo sorazmerno nizko šte vilo slovenskih naročnikov. Nekako pred dvema letoma je pričel izha= jati tudi "Žar", ki je bolj nepolitično-informativni list ter ga iz= daja posebni konzorcij, urejuje pa g.Lenko Urbančič. Slovenski klub v Melbournu oz.Zveza slovenskih klubov za V.ictorijo pa izdaja za svo je člane razmnoževan mesečnik "Vestnik".
Naši duhovniki
Kjer so Slovenci, tam tudi ne manjka, slovenskega duhovnika.V vsej slovenski zgodovini so bili v prvi vrsti duhovniki, ki so nam na tu=J jem in tudi doma ohranjali domačo besedo.
V Avstraliji delujejo že več let trije in sicer vsi na vzhodni obali od Sydneys oziroma Brisbana preko Melbourna do Adelaide. Dva izmed njih sta frančiškana, ki sta., pred leti prišla iz Amerike prav s tem namenom, da med nami mišijonarita, in to že omenjeni p,Bernard Ambrožič in p .Valertin B azili j. Pred' dobrim letom dni se jo obema pri družil premeščeni koroški roj^k dr.Ivan Mikula, ki je najprej več let uspešno deloval v Perthu, na zapadni obali, med tamkajšnjimi novo-Avs tralci: Italijani, Avstrijci, Nemci,Hrvati in tudi n de aj Slovenci. Vsak od teh duhovnikov ima svoje delovno področje, določeno od tukaj šnjih cerkvenih oblasti,kaj ti ločene narodnostne župnije niso dovo s 1 jene.Tako imamo od časa do časa.priliko obiskati slovensko službo božjo s pridigo.
. . .o0q . . •
IZPOVED LJUBEZN I
Z nekako skepso sem vzel.v roke avstralske črtice komaj polno = letne.Neve Rudolfove, ki jih je nagradila, in nedavno izdala pod skriv nostmm .naslovom "Cisto malo ljubezni" Slovenska kulturna akcija v Argentini (Buenos Aires 1958.,110 strani, cena broš. 10/- odn.poldru gi . dolar,cena vez.15/- odn.2 dol.) Nisem si mogel predstavil ati, kai naj bi nam .govorila ta punčka o ljubezni...	,
Knjiga vsebuje 14 črtic,ki jih je gdč .Rudolf ova. zapisala v Av = stroli^ijkamor se je pred nekaj leti,kmalu po maturi,brez staršev, preselila iz Trs taJ e to veo ali manj štirinajst njenih osebnih :izpo= vedi,četudi večkrat opisujte druge ljudi in okolje. K0t je njen opis zanimiv in prijeten,je obenem topel,ljubek,veder,optimističen pogled v življenje, ki ga mora imeti mlad, dober človek. Njene črtioe so kljub nekaterim tu in tam-bridkim opisom vendarle črtice sonca,črti = ce upanja in ljubezni do dobrega, do njene matere in domovine.K temo dvema se v tujini pogosto vrača, to dvoje nosi v svojem srcu, to ie njena Ljubezen. In ta ljubezen končno zmaga in jo spet vrne materi' in domovini, kamor se je Rudolfova pred nekaj meseci vrnila.
Ker je cena izredno nizka, si je lahko omisliti to zbirko liub=
resni&kdJži/tje?’ Utegne;i0 biti ^ ",ar3ilc0«® sredi 'irzle tuW
SOCIALNI S K LAD
Za Socialni- sklad je daroval g.Štefan Kuhar L l.O.O.Hvala lena'
Pomoč je bila poslana sledečim:	a a -Lepa-
"^ol no Dravi, A vs tr i j a: P .Hab j an, en r cbl i eni ni š č • ivr aio — nfšomSerSgersVlo“- 5evlJev; *'**«io, en rabljeni plagš; druži:
Gradec: P.Vrbinc, Sch.216.- Dunaj: A.Habjan, Sch.108.-
Iz.pisma: "Iskrena Vam hvala za 108 Sch. To je bilo takoreknč
1+	^ pornoS^° se mogel vpisati v poletni semes
ter (Umetniške šole).Se enkrat prisrčna Vam hvala. A.Habjan."
OD MESECA
Začeli so se kongresi republikan= skih Zvez Komunistov, ki se bodo zvr= stili tja do srede junija. Doslej sta se vršila bosansko-hercegovski in hr= vatski. V Bosni in Hercegovini imajo uradno 95«737 članov, a na Hrvatskem 176.000.
Glavne proslave 40-letnice' KPJ so so vršile 20.aprila. CK KPJ (odn.se= daj ZKJ) je imel svečano sejo v. Beo= gradu, na kateri je poročal glavni sekretar Tito. Za tem sc je vršilo veliko javno zborovanje, a zvečer po= sebna kulturno-umetniška akademij a,na kateri je nastopilo 2,000 članov raz= nih kulturno-umetniških krožkov. Po= dobne proslave so se vršile tudi po drugih mestih.
Jugoslovanski listi in radio so precej na široko kritizirali novi av= strijski zakon o manjšinskem .šolstvu, ki je močno prizadel koroške Slovence. Sodeč po tej kritiki bi morala Jugo= slavija podvzeti korake v mednarodnih forumih, da prisili Avstrijo k spošto= vanju državno pogodbe, ki zagotavlja Slovencem manjšinskem pravice. V to svrho se je v Mariboru tudi vršil pro testni zbor, katerega sc je udeležilo nekaj tisoč ljudi,- Zanimivo je, da so avstrijske oblasti na spodnjem Šta jerskem odpovedale prijave 309 šolar= jov, ki so hoteli preživeti svoje le= tošnje počitnice v Jugoslaviji,
Kot sem opozarjal že svoje čase, tkzv. Socialistična Zveza delovnega ljudstva Jugoslavije predstavlja plašč pod katerim jugoslovanski komu= nisti lahko spodobno razgovarjajo z zahodnimi socialisti - kljub uradnemu nasprotovanju Socialistične Interna= cionale. Tako je nedavno vodil v Beo= gradu uradne razgovore s Soc.Zvezo Giovanni Pierracini, član dircktora= ta italijanske socialistične stranke (katero Soc.Internacionala še vodno gleda po strani zaradi svoječasnoga sodelovanja s komunisti - a s katero tecimo angleški Bevan in francoski Mendes-France imajo ‘'skupni jezik"),
Za njim je prišla delegacija par= lamontarne skupino zahodno-nemške so= cialno-domokratsko stranke, ki je raz govarjala o nemškem problemu s Titom, Kardeljem, Kočo Popovičem, Alešom Beb 1orjem, itd.
Aleš Bebler je vodil jugoslovansko delegacijo na spomladanskem zasedanju Mednarodne Interparlamentarne Unijo v Nici. Ob tej priliki jo "razkrinkal" 'Ovjetsko Zvezo, čiji delegati so za=
DO MESECA
govarjali resolucijo o nevtralnosti, gospodarskem sodelovanju in proti huj skajoči propagandi. Izjavil je,da Sov jetska Zveza pridiga eno, a dela drugo. Čeprav imajo v Rusiji zakone, po ka= torih baje sodijo one, ki se bavijo s hujskanjem, niso doslej še nikogar ob sodili, ker jo hujskal proti Jugosla= viji... - Maks Bače, ki je tudi bil na tem zasedanju, je izjavil, da Sov= jetska Zveza, Češkoslovaška, Romunija in Kitajska zavirajo trgovino z Jugo= slavijo iz političnih razlogov.
Arso Milatovic, jugoslovanski po= slanik v Tirani, je bil odpoklican in postavljen na novo mesto. Nov po= slanik še ni bil imenovan.
Te dni se je vršil kongres jugoslo vanskih sindikatov, kateremu je priso stvovalo precejšnje število prcdstav= nikov vzhodnih in zahodnih sindikatov. Od vzhodnih so bili najvažnejši sov= jetski, vzhodno-nemški, romunski#če= hoslovaški, medtem ko so albanski po= ziv odbili in izrazili svoj prezir za . vodstvo jugosl.sindikatov, ki so sc "postavili v službo protisindikalnc, nesocialistične in protisovjetske po= litike." - Po drugi strani pa je Mika Spiljak, podpredsednik centralnega od bora jugosl.sindikatov, skupno z Ljubo Mijatovicem, članom prezidija central= noga odbora, prisostvoval kongresu sov jetskih sindikatov in v svojem pozdra= vu prepeval slavospeve 7-lotnemu sovjetskemu planu.
Zvezni javni tožilec, Brana Jcvre= movič", je na tiskovni konferenci izja vil, da kriminal v Jugoslaviji "opadav Toda lansko leto se je število umorov in kršitev prometnih predpisov poveča lo, medtem ko je bilo 720 ljudi obso= jenih za zločine "napram narodu in dr žavi". I8.67O ljudi je bilo obsojuijih za gospodarski kriminal. Jevromovic ni'povedal, koliko mladoletnih kriminalcev je bilo kaznovano, toda izja= vil je, da je ta problem - čeprav ka že "tendenco opadanja" - precej resen v večjih mestih. Dalje je izjavil, da je bilo "samo nekaj ducatov" publika= cij prepovedanih. Nekater^lhed njimi so bile "trgovskega značaja", mod tem ko bi vsebina drugih lahko "škodljivo vplivala na mladino".
V Zenici so obsodili skupino usta= šev, ki so baje organizirali ilegalno organizacijo. Nekatere so obsodili na smrt, a druge na šest do dvajset let ječe. Proces je trajal tri dni v po= polni tajnosti. Javnost je zanj zvedela šele iz kratkega zaključnega poročala.
GOSPODARSTVO: Odkrili eo doslej naj» večjo ležišče nafte v Jugoslaviji in to okrog Siska na Hrvatskem. Petrolej sko polje je dolgo okrog deset kilome trov in široko okrog dva kilometra, a ležišče samo je glojeko okrog 100 me= trov.
Vrtanje vršijo geološko-raziskoval na podjetja, ki zaposluje joekrog 5.000 ljudi. Ta podjetja tudi raziskujejo terene za nove hidroce-ntrale ter išče jo novo rudna bogastva, a na jadran = skih otokih vodo. Jugoslovanski geolo gi so doslej tudi pomagali pri razi= «kovanjih v Burmi, Siriji, Jordanu, E= giptu, Iraku, Lobanonu in Abesiniji. Jugoslovanska podjetja sedaj gradijo eno hidrocentralo v Pakistanu in vod= njake v Siriji in Lobanonu, kjer gra= de tudi nek jez, tunel in 55 kilome= trov dolgo linijo visokega nap°na.
Turbine za to pakistansko hidroccn tralo bo dobavil LITOSTROJ, ki je do= slej izdelal že 200 raznih turbin od 7.500 h.p. do 75.000 h.p. Za novo hi= drocentralo SPLIT bo Litostroj izdelal dve turbini v jačini I63.OOO h.p. vsa ka. Litostrojeve turbine so tudi upo= rabili za štiri hidrocentrale v Turči
ji*
V	Makedoniji bodo letos posejali
30.000	hektarjev s to.bakom, 6.000 hek tarjev več kot lani. Lansko leto so
d zvozili 22.000 ton tobaka.
Kmečko prebivalstvo v Bosni in Her cegovini, t.j. oni, ki se pečajo s po 1jedeljstvom, predstavlja polovico vse ga prebivalstva v republiki. Pred voj no je predstavljajo 83 odstotkov.
V	tekstilni industriji dela 130.000 delavcev in uslužbencev. Proizvodnja se^Sani dvignila za devet odstotkov, toda smola je ta, da se je medtem po= trošnja znižala zaradi povečanih cen poljedeljskih proizvodov in omejitve potrošniških kreditov. Tako jo prišlo do kopičenja blaga v skladiščih,o ka= terem sem poročal v pretekli številki. Obenem sem poročal, da je zvezna vlada znižala davek na promet, da bi dosegla znižanje cen. Toda občinski narodni odbori so menili, da se lahko obogati jo na račun države in dvignejo lastne davke na trgovino na malo. Po zakonu imajo pravico naložiti petodstotni da vek, toda mnogi so ga sedaj svojevolj no dvignili na osem odstotkov, kar tekstilni industriji prav gotovo ne koristi. A kar se izvoza tiče, je po= znana stvar, da sc- ta ne bo dvignil, dokler se občutno ne poboljša kakovost in pa izbera blaga. A ko bo to storje no, so bo povpraševanje povečalo tu= di doma.
Papirnice so lani izdelale 118.000 ton papirja, kar ni dovolj za domače potrebo. Izvažajo celulozo in cigaret ni papir.
Lani so uvozili 1.900 automobilov, 911 tovornih automobilov, 100 autobu= sov, l6 trolejbusov, 4.412 traktorjev in okrog 18.000 motornih koles. Poleg tega so nabavili 400,000 gum v Izraelu, Egiptu, Italiji in Angliji.
Lani so izdelali 1,119.000 ton je= kla, 748.000 ton surovega železa in
944.000	ton raznih valjanih in kova= nih predmetov. Kemična industrija jo proizvedla 300.000 ton umetnih gnojil, kar jo še vedno premalo za domače po= trebe. Devet milijonov dolarjev so lani zaslužili z izvozom strojev v In dijo, Sovjetsko Zvezo, Poljsko,Egipt in Grčijo. A to je predstavljajo eno desetino celotne proizvodnje.
Prehrambena industrija ima sedaj 110 podjetij, ki zaposlujejo 27.000 ljudi. Toda njena največja nesreča je v tem, da ni sodelovanja s polje= deljskim sektorjem, tako da stalno primanjkuje surovin.
čeprav se čudno sliši, je res, da je država morala odkupiti skorö ti= soč vagonov najboljšega dalmatinskc= ga vina, da bi pomagala proizvajal= cem, ki so zašli v težave zaradi bo= gate vinske letine, znižane domače potrošnje (:) in manjšega izvoza.Dr= žava je tudi odkupila nekaj viškov tekstilne industrije. V državi kot Jugoslavija je to bolj podobno prav Ijici, toda krivda pač leži na nc-so lidnem gospodarstvu.
KULTURNA KRONIKA: Angleški OLD VIC gledališče je gostovalo v Jugoslavi= ji s Hamletom, a Louis Armstrong s svojim orkestrom.
Razstava belgijske surrealistične in abstraktne umetnosti je bila pri= rejena v B'cogradu in Zagrebu. Kot je znano,se komunistične dežele običaj= no tako umetnosti otepajo, češ, da je dekadentna.
Skupina najboljših jugosl.sklada= teljev se sedaj pctfa s sestavljanjem državne himne. Tre-nutno igrajo bodisi Internacionalo ali pa Lopo našo domovino.
1,100.000	ljudi poseduje radio ap rate v Jugoslaviji. Beograjski radio oddaja v desetih različnih jezikih.
TURIZEM: Tujcem ne bo dovoljeno, da prinesejo več dinarjev kot pa je urad no dovoljeno, a da se jim prepreči,de bi plačali počitnice s paketi, bodo vpeljali posebno carino na darilne pa kote.	IVAN STANIČ