RAZPIS TEKMOVANJA V dogovoru z Okrajnim in občinskimi odbori Socialistične zveze koprskega okraja razpisuje Slovenski Jadran NAGRADNO TEKMOVANJE med krajevnimi organizacijami SZDL koprskega okraja za zbiranje naročnikov našega glasila in za razširitev Slovenskega Jadrana nasploh. V ta namen razpisuje uprava lista naslednje nagrade: 1. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK 2. RADIOGRAMOFON 3. TRANZISTORSKI RADIJSKI SPREJEMNIK ob naslednjih pogojih: TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK prejme za nagrado tista krajevna organizacija SZDL v koprskem okraju, ki bo zbrala na svojem področju največ novih naročnikov Slovenskega Jadrana s poravnano enoletno naročnino. RADIOGRAMOFON prejme za nagrado tista krajevna organizacija SZDL, ki bo imela ob zaključku tekmovanja glede na število gospodinjstev na svojem področju najvišji odstotek naročnikov Slovenskega Jadrana. TRANZISTORSKI RADIJSKI SPREJEMNIK pa bo prejela tista krajevna organizacija SZDL, ki bo ob zaključku tekmovanja imela drugi najvišji odstotek naročnikov Slovenskega Jadrana glede na število gospodinjstev na svojem področju. Tekmovanje se začne takoj in bo zaključeno do 20. aprila letos, tako da bomo razpisane nagrade po ugotovitvi dobitnikov lahko dostavili na naslove že za 1. maj 1962. Dobitnike bo na podlagi uradnih podatkov uprave »Slovenskega Jadrana« ugotovila posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov uprave lista ter okrajnega in občinskih odborov SZDL vseh komun koprskega okraja. Odbore vseh krajevnih organizacij SZDL prosimo, da nam takoj dostavijo podatke o številu gospodinjstev na svojem področju, o sedanjem številu naročnikov Slovenskega Jadrana, kolikor imajo o tem podatke, ter sproti vse nove naročnike, z navedbo, katera krajevna organizacija SZDL jih je pridobila. Za vsa podrobnejša napotila in plačevanje naročnine se obračajte neposredno na upravo Slovenskega Jadrana, Koper, Cankarjeva 1. »Slovenski Jadran« GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OltttAJA KOPER — 26. JANUARJA 19G2 poštnina plačana v gotovini LETO XI. — STEV. 5 © Ko širimo in utrjujemo demo- določene akcije, kadar je priteg-malo pojasnjen, pa če je še tako mo zatiskati oči (verjetno pa bo kratične odnose v našem življe- njen k sodelovanju in gre za ne- važen in nujen, bo prav gotovo zaradi tega padel tudi promet v nju in ko si prizadevamo, da bi ko zadevo javnega pomena. De- zbudil zabavljanje občanov, kar trgovini z industrijskim blagom kar najbolj razširili upravljanje lamo pa' pri tem še vedno iste ima obenem na vse strani nega- in narasel v tistih občinah, ki javnih zadev na vse občane, mno- stare napake, da te akcije in jav- tivne posledice. tega davka ne bodo zvišala), na gokrat zadenemo na težave'. Delo- ne zadeve začenjamo brez pred- Ena jzmed javnih ?adev ki bo drugi strani pa takšne in takšne ma so še vedno posledica stare hodne politične priprave in brez vsekako~r imel(1 negativen'odmev Potrj(oe Vredvsem za objekte prakse in dela ljudi zlasti v ob- udeležbe občanov, nato pa gasimo med ohSanii koiikor ne bodo fes- družbenega stanc-araa, ki jin pa činskih aparatih, ki še niso našli ogenj, ko je zaradi tega izbruh- no pritegnjeni k odločanju o nje- — pravega stika z novim časom in ml požar. ^ ^ nj izvedbi, je z zakonom sicer načinom, življenja, deloma pa so Pred seboj imamo vrsto takšnih omogočeno povečanje davščin — te težave pogojene s premajhno' zadev. Ena izmed slabo priprav- vendar pa prepuščeno posamez- zrelostjo samih občanov, ki dolo- l j enih, pri kateri pa so občani n\m občinam, da v svoji pristoj- brez teh dodatnih sredstev ne bo mogoče urediti. Isto je potem z višanjem izrednega prispevka na osebni dohodek, pa z višanjem cen vodi, kruhu, mleku in dru- čen problem ali javno zadevo razen nekaj silno redkih izjem nosti'določijo njihovo višino. Ko- gi™ najnujnejšim življenjskim. ocenjujejo preveč enostransko, pokazali izredno zrelost, je goto- ukor bo to nepripravljen, eno- TmZTmedobčani in nevo- preozko in mnogokrat, vse preveč vo koprska osnovna šola oziroma stavno po kratkem postopku na ra med občani m nepo le z vidika in cenitve lastne pri- posojilo zanjo. Se večji sociah- seji občinskih, ljudskih odborov J zadetosti. Ne da se tajiti, da še stični čut kažejo prav v teh dneh izglasovan ukrep brez širšega so- vedno velja naš 'stari slovenski iskren* solidarnosti in nesebične delovanja vseh občanov, potem ^'ločLm °adevahvsi' r ki trdi da gre ljubezen pomoč t do prebivalcev makarske- je treba že vnaprej računati na v aoloeenm zaaevan vse preveč lodec inprej ko slej ob- m primorja, ki jih je prizadel po- ¡ešave. Treba bo občanom pojas- Postavljeni pred gotovo dejstvo. J.____ ~ T"1 ^ ^« i «>■ »v, n i . . « ». ,.» • i , U nniTr/s "D vn/lric Ir i pregovor, skozi želodec ... ---„ čan ocenjuje svojo udeležbo v tre!!■ Brez števila imamo prime- nm obe alternativi: na eni strani neki javni zadevi in svoj odnos rov> ko občani prostovoljno do- delno zvišanje njihovega prispev- do nje skozi očala materialne pri- Prinašajo določene materialne ka v obUki zvečanega davka na zadetosti, skozi očala koristi ali *rtve m z udarniškim delom re- promet v maloprodaji alkohola, škode ki jo lahko v zvezi s tem kujejo svoja komunalna in druga ¿ivii in industrijskega blaga, kar Ima ali utrpi. Toda po drugi stra- vprašanja v zvezi s svojim in z bo imelo za posledico zvišanje cen ni je treba pribiti, da je naš ob- družbenim standardom. Zrtvova- tega Uaga> pred čimer si ne sme- čan že zdavnaj postal toliko zrel nje ni težavno,_ ker so se občani ---- IZ v naši socialistični družbi, da PO premisleku in skupnem dogo- . V '__. .,0l,0 voru zavestno odločili zanje — ni vec vprašanje izvedbe neke ^ ^^ ^^ ^^ stične zveze, krajevnega odbora Rastko Bradaškja STROKOVNJAKI ZAR SO OBISKALI POSTOJNO KOPRSKI OBČINSKI FORUMI O ŠOLSKIH VPRAŠANJIH ljudske oblasti, svoje Svobode ali I podobne organizacije, zbora vo- V7 O i Skupina strokovnjakov ministr-livcev ali v stanovanjski skupno- stva za k^tur? in nacionalno ori-sti. Kolektivno reševanje javnih entacijo Združene arabske repu-zadev je skoraj vedno privedlo b,like se je na svoji poti po Jugo-do uspešne rešitve problema. mudite v petek ves dan v Nasprotno pa se skoraj vedno ^¿^^¿^^''a0 Največ pozornosti je posvetila sklada za šolstvo, določiti vred- da Pišota bodo imenovali posebno P^vijo težave g" ™ hfprldTamsld grad,°zatem % razprava na zadnjem plenumu nost pedagoškega dela za družbo komisijo, ki bo pomagala pri se- občane objh pri reševanju dolo- tore dr^žbenega kluba Svobo- Občinskega odbora SZDL in Ob- in spoznati slehernega našega dr- stavi pravilnikov in jih koordini- cene ^ev%v^ateriJ* de, Ljudsko knjižnico in Kulturni činskega sindikalnega sveta nalo- žavljana z vprašanji šolstva, ki rala sporazumno _ s predsedniki po vsej logiki.omogočati Raje ^ ^ postojni_ Na obisku v gam političneh organizacij in zaostaja za ostalim našim razvo- sindikalnih podružnic prosvetnih ^ WpmJ udeleže ob- £ • strokovnjaka jem iz subjektivnih in objektiv- delavcev in s solskimi upravitelji; čanov v odločanju — to bi mo- J predsedniki po vsej logiki ; prosvetnih pfe;"u& kot pre subjektivmn in oojeKtiv- aeiavcev m s suisauiU upravitelji; čanov v odloča™ -..........enrpmliala med drueimi šolstvu -pri uveljavljanju novega nih vzrokov, šele ko bodo ta obenem pa bo pripravila mate- rolo biti vnaprej vodilo v vsem Z^^spreml^la ^ med drugimi ganov družbenega upravljanja v, šolstvu pri uveljavljanju novega nin vzroKov. seie ko doqo ta oreneni p» uu.j'^šem^ravnlnju Treba bo več predsednik Občinskega odbora SLT^tt: ^^sSkoiUipiS- SK fe^f^žž^teS ^«li SSSi andra Cunje, ki ie ponovno osve- vzgojno in intelektualno delo, naj Z. L. ukrep preveč enostranski in pre- ra Isakovic. tlil pereča vprašanja šolstva v bi bili na skupni imenovalec pre- koprsld komuni. Splošne in teo- gnetena vsa subjektivna merila in g SESTANKA KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKALNIH PODRUŽNIC »JAVORA« V PIVKI retične ugotovitve poročila so do- naj bi dokončno odpravili tudi v polnjevali pedagoški delavci v šolstvu mezdni način plačevanja, razpravi z vrsto" konkretnih po- V duhu zakona bodo lahko postale datkov, v glavnem s področja ma- šole samostojne, če bodo tudi terialnih vprašanj šol in prosvet- družbeni skladi za šolstvo samo-nih delavcev. Ker je tudi dnevni stojni in ne bodo le podaljšek pro- red omenjal predvsem pravilni- računa. Toda eden izmed elemen- glan- koordinacijskega odbora ske odnose o upravljanju in vo- ke, družbene sklade za šolstvo in tov pri njihovem formiranju teh sindikalnih podružnic lesne indu- denju podjetja, delitev osebnega dohodka, je bilo skladov mora biti tudi povečani strije ,,javor« v pjvki so na se- Udeleženci posvetovanja so za- tokrat bolj malo govora o delu narodni dohodek. In končno, vse stanku v petek podrobno in kri- to odločno priporočili, da se osnu- _ družbenih organizacij in organov premalo zanimanja in poznava- tično razpravija]i 0 vsebini osnut- tek pravil »Javora« — še preden bora sindikalnih podružnic »Ja- družbenega upravljanja — šolskih vanja problemov v zvezi s sol- ka nQvih pravil podjetja »Javor«, se izroči v razpravo po ekonom- vora« se je hkrati dotaknil vse odborih. stvom in z izobraževanjem je pri udeleženci sestanka, ki sta mu sldh enotah Triurno razpravo bi lahko str- na.^h članlh 'LS0^' med gosti prisostvovala še pred- ' nili v povzetke, ki se jim reče fi- sklh organizacijah, premalo raz- Koper Franc Klobu- nanširanje šolstva, nagrajevanje f*™™ odhorov SZDL ToSa čar in Predsednik °bSS Posto^ prosvetnih delavcev in delitev sestankih odborov SZDL Toda na stane Murkovič, so v razpra- ------------------------------.... osebnega dohodka, Toda čeprav ne gre samo za razprave lu nam yi rili na vrsto določil v prenese na ekonomske enote. V lovnemu kolektivu »Javora« v je bilo na dlani da so to pereči olajšajo vest, gre za to, da bomo osnu|ku avilj ki bi _ če bi jih tem pogledu so udeleženci sestan- marsičem nerazumljiva. Prav za- problemi ki jih bo treba rešiti v nasU resltev" uzakonili takšne, kakršna so - ka največ govorili o decentrali- to so morali v zadnjem času v skladu in v dobrobit našega celot- Po predlogu predsednika Ob- še nadalje utrjevali posrednost zaciji sredstev, o potrebi uvedbe podjetju zdruziti celo nekaj eko- nega družbenega in gospodarske- činskega odbora SZDL Koper Ra- ali celo administrativno birokrat- novih metod planiranja od spo- nomskih enot ker^bi bu sicei od- ga razvoja, je za letošnje leto še a a ta kakor so^gTuzakonili s pravilni- PREDKONGRESNO RAZPOLOŽENJE MED MLADINO KOPRSKEGA OKRAJA kom Q delitvi čistega dohodka, praktično težko ali celo neizved- daj navzgor, o politiki zaposlovanja delovne sile, izobraževanja in podobno. Sestanek koordinacijskega od- dopolni in vsebin- bine in formalnih aspektov že sko predela v tem smislu, da se sprejetih pravilnikov o delitvi či-vrsto kompetenc, ki so jih imeli stega in osebnih dohodkov po de-doslej osrednji organi upravlja- lu. Ugotovili so, da sta oba pranja in tehnični kader v podjetju, vilnika sila komplicirana in de- ljiv. neodgovornost in malomarno prepuščanje sestave pravilnikov zunanjim strokovnjakom, ki se če- in konkretno problematiko gospodarjenja kolektivov, katerim sestavljajo pravilnike o delitvi. O teh pomembnih problemih malo upanja, da bomo splezali na zeleno vejo. Višina sredstev, ki se bodo stekala v družbeni sklad za šolstvo, sicer še ni znana, je izja- v^ r.xi k, m u „ „ „ wv)fJ r, ,, ,,,, M fr- ¡j HV!|,, a B b ^ - j. -t i • -„i „„i^ vil med drugim predstavnik ObLO DiACJELi DU JN U W S UD ¥ UlM^ UbJ 1 I COz^UferTtaobapravlnikaže Koper tovariš Vid Vremec, toda ¿¿mn-ivi/ ^ pozne, ker sta oba pravuniKa ze prav verjetno je, da ne bodo za- v dneh 26. in 27. januarja pote- valni akciji bo sodelovalo dnevno 1963, ko se bo bidi naša okrajna sprejeta,_ ponovno opozarjajo na dovoljevala trenutnih potreb. Za ka v Kranju "VII. kongres Ljud- okrog 100 mladincev in mladink, metropola končno povezala z neodgovornost m malomarno ure sedaj je zagotovljeno samo to, da ske miadine Slovenije. Kot vedno med katerimi bo kar 30 zastopni- ostalim svetom z železno cesto. prosvetni delavci ne bodo dobi- dosleji se je mladina tudi na ta kov obeh koprskih osemletk, 10 Tudi razprava naših delegatov o ^ nrem^in n^nh^^v no^oi^i vali manjših prejemkov, kot jih pomemben dogodek pripravila z mladincev, podjetja Slavnik, 15 delu mladine na podeželju ter o &LU iJlellldlu pu^uuiju morajo imeti po zakonu o javnih živahnim predkongresnim delova- mladincev iz Tomosa, 5 mladincev delavskem in družbenem samo- uslužbeneih. njem v osnovnih organizacijah, iz Lame itd. upravljanju, v katerem ima čeda- , Ob koncu razprave se je ogla- kjer so mladinci na pobudo kon- Medtem se je za VII. kongres ^gji delež mladi rod> sodi nnmf,mDmn nrl)Ui„lmlI sQ k besedi še predsednik OO grešnih delegatov našega okraja Ljudske mladine Slovenije skrb- med pomembnejše prispevke na- dentve dobodka D0 delu r,a bi se SZDL Gustav Guzej, ki se je od- sprejeli tudi vrsto obvez, bodisi v no pripravila tudi delegacija na- ge, delegacije. Italijanski manj- i!" ZČ p° Paalci k^t ločno zavzel za izpopolnjevanje kolektivih posameznih podjetij ln šega okraja, v kateri bo skupno gini in m]adini v obmejnih pre- Sčne organ zaci e v »Javoro« novega zakona o solstvu, ki bi ustanov, kot tudi za širše delovne 18 zastopnikov iz vseh komun m delih naše2a ^ drugih okrajev bo ?P «fS i« £ v skladu z moral dokončno odpraviti admi- akcije v komunah. dva člana CK LMS - Marij? „av tako nosveSf D0setoa t0Č- ie=noRti n D?oblema tudi hitro in nistrativne spone in spremeniti Predkongresno vzdušje je naj- Vogričeva in France Krnel. posebna toC resnostjo pioblema tudi hitro in predvsem odnose v vseh vpraša- boij razgibalo mladino v koprski Delegacija našega okraja bo so- oprave, njih šolstva. Po njegovem mne- komuni, kjer so že včeraj začeli delovala s svojo tričlansko ekipo nju bi bilo treba najprej razčistiti z velikimi pogozdovalnimi deli na tudi na kongresni prireditvi, ki vprašanje formiranja družbenega bonifiki. V večdnevni pogozdo- bo potekala pod naslovom »Mladina v ilegali, v NOB in v svobodi«. Koprska ekipa bo nastopala z zelo zahtevno, vendar pa aktualno temo »Jugoslavija v svetu«. Naj navedemo ob zaključku še Velika akcija za pomoč priza- jetjih in ustanovah, medtem ko nekaj pomembnejših kongresnih detim zaradi potresa v Dalmaciji so podjetja še vedno v znatnem tem, v znamenju katerih bo po- je zajela tudi koprkso komuno, zaostanku z napovedanimi zneski tekala aktivnost mladine našega kjer je poseben odbor občinske- pomoči. okraja v naslednjem obdobju, ga odbora Rdečega križa v ka- Vrednost zbranih prispevkov in Najprej velja vsekakor omeniti terem so tudi zastopniki družbe- pomoei oblačilih ter obutvi pa predvideno zvezno akcijo za nih in političnih organizacij, za- bo ob zaklju5ku akcije Se mnogo gratinjo železniške proge v letu snoval svoje humano delo in na- . ge - samo podjetie (bb) učinkovito ukrepati. NAŠA POMOČ PRIZADETIM NA POTRESNEM PODROČJU OBVESTILO šel pot domala do slednjega občana, Do minulega ponedeljka je znašal denarni prispevek, ki se »Intereuropa« v Kopru obvezalo za prispevek v višini 1,5 milijona dinarjev. V Kopru se stekajo tudi pri- Piosvetnl flolavcl lz ZAIl pred Postojnsko jamo Vsi dostavljavci pošte v koprskem steka na poseben bančni račun, okraju bodo te dni s posebno okrož- . g^ ggg djn gotovini vrednost naročniki?1 kuth pHdoblvaj'« nTo! darovanih oblačil in obutve pa so spevki iz sežanske komune, kjer venski Jadran. — Pomnite! Nagradno ocenili na najmanj 2,380.000 din. so prav tako do preteklega po- tckmovaiue^traja do 20. aprila, zato Poscbno so se izkazale domala nedeljka zbrali 420.000 dinarjev pr no ^raveal0^l0vensl£CBa Jadrana yse sindikalne organizacije v pod- gotovine. b Z roko v roki so se uredništvu našega lista priključili tudi vsi poštarji-raznašalci pošte, ko so sprejeli nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov Slovenskega Jadrana. Velika akcija se je že začela in prav te dni so se poštarji, vaši vsakodnevni znanci, oglasili pri vseh, ki še niso naročniki Slovenskega Jadrana, z malce nenavadnim vprašanjem. Naši novi sodelavci za pridobivanje novih naročnikov pa imajo tokrat na zalogi še nič koliko bodrilnih besed, ob katerih se bo »odtajal« še tako nedostopen občan: večji format lista, vrsta vsebinskih sprememb in pestrost gradiva iz naših komun, da se bo v listu SZDL našega okraja zares zrcalilo dinamično življenje mest in podeželja, je ie del novosti, ki jih je pripravilo uredništvo lista za svoje bralce. Kljub večjemu formatu lista pa se ni povečala tudi naročnina: torej — vsega 800 din vas stane celoletna naročnina in Slovenski Jadran bo postal vaš redni tedenski gost. — Tudi jaz se bom potrudil, kolikor je v mojih močeh, da bom na svojem terenu v Piranu pridobil vsaj še sto naročnikov Slovenskega Jadrana, nam je pred dnevi dejal prepričevalno pred piranskim poštnim poslopjem poštar Romeo Antonac in pribil: — Ljudje radi bero Jadran, le »prekomot« so nekateri, da bi naslovili na upravo vašega lista dopisnico s prošnjo, da jih uvrstite med redne naročnike. No, vsem takšnim bomo sedaj mi pomagali do njega. Zares, v Piranu je sorazmerno najmanj naročnikov našega lista, zato imajo tudi piranski poštarji lepo priložnost, da se dokopljejo na vrhnja mesta na seznamu naših nagrad! SE VEDNO NI JASNA USODA GIZENGE Bivšega podpredsednika osrednje kongoške vlade Antolna Gi-zengo so minuli teden pripeljali pod zaščito sil OZN v Leopold-ville. Nekaj ur je bil Gizenga v poslopju misije OZN, nato pa so ga premestili v neko vilo, kjer ga stražijo padalci in agenti državne varnosti. Premier Adula je ob tej priložnosti poslal pismo vršilcu dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tantu, v katerem mu zagotavlja, da bo Gizenga deležen popolne zaščite in vseh pravil v okviru zakonov kongoške republike. V tem pismu Adula ponovno omenja, da bodo Gizengo postavili pved sodišče in da mu bodo zagotovili pravno obrambp, DVAKRATNI D"ŽAVNI UDAR Dominikanska republika je v zadnjih sedmih dneh doživela dvakratni državni udar. Najprej je general Echevarrio odstranil državni svet predsednika Bala-guera, nato pa je njega odstranil ..... imsmi iijmeu^ V ODSTOTKIH Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v lanskem letu namesto za 11 odstotkov dvignila le za 7 odstotkov. To so končni podatki, ki so nekoliko nižji od predvidenih. Pomeni torej, da smo — kot ugotavlja republiški Zavod za statistiko — dosegli letni gospodarski plan le do 96 odstotkov od predvidenega. Kljub temu, da v celoti nismo dosegli plana, so nekatere industrijske panoge presegle svoje naloge. Med njimi vodi industrija električne energije, sledi ji barvasta metalurgija, nato pa še papirna in tobačna industrija. Za nekatere industrije navajajo kot opravičilo, da niso dosegle plana, dejstvo, da so v rekonstrukciji in da grade nove zmogljivosti. Nanje laliko računamo bolj v prihodnje, ko bodo začele obratovati z vsemi rekonstruiranimi in novimi obrati, kar je tudi 'razumljivo. Ne glede na to pa moramo računati v letošnjem letu, da bomo morali, kot smo že ponovno poudarili, nadomestiti zamujeno. Ostali podatki Zavoda LR Slovenije za statistiko kažejo na drugI strani, da se je znatno povečal promet v trgovini na drobno in na debelo. V primerjavi z letom dni prej v istem času , se je n. pr. promet v trgovini na drobno povečal za 18°/o, pri tem pa izkazuje samo živilska stroka povečanje za 24°/o. Tako povečanje prometa v trgovini kaže na povečanje osebnih dohodkov in s tem seveda neposredno tudi na zvišanje cen. Splošni indeks cen se je namreč lani povečal v državi za S0/». V tem odstotku imamo zelo različna gibanja cen za posamezne predmete, za katere vodi statistični zavod evidenco o gibanju njihove cene. Tako so se n. pr. v tem času cene nekaterih predmetov dvignile, drugih pa tudi padle. Potrošnika zanimajo seveda tisti predmeti, ki so mu najbolj potrebni in ki najbolj neposredno vplivajo na njegovo življenjsko raven. Glede tega. moramo ugotoviti v lanskem letu občutno povišanje cen hrane in storitev. Tako so se lani povišale cene mesu,' masti, mlečnim izdelkom ter sadju in povrtninam. Zato se je tudi dvignil indeks življenjskih stroškov v lanskem letu za štiričlansko družino kar za 18 odstotkov. To pomeni sicer znatno povišanje, če se ne bi v tem časti dvignili tudi osebni dohodki ln to v . odstotkih nad odstotkom prej om,enjenega povišanja. Tako so se realni prejemki delavcev lani dvignili vsaj za G odstotkov, o čemer pa bodo znatni točni podatki šele kasneje. Končno naj omenimo, da je slovenska plačilna bilanca bila aktivna, saj smo po nepopolnih podatkih izvozili blaga v vrednosti za IS,4 milijarde, uvozili pa smo iz tujine blaga v vrednosti za 14,5 milijarde dinarjev. Seveda tega ne smemo jemati ločeno od skupne plačilne bilance, ki pa ne kaže tako ugodne slike in so zato razumljivi napori, da bi stanje v zunanjetrgovinskem pogledu letos in v prihodnje zboljšali. V tem pogledu lahko pričakujemo večje sprostitve v zunanjetrgovinskem voslovanju, ki bi bilo bolj spodbudne za izvoznike in uvoznike. -dt- gumarska ite1 Okrajni sindikalni svet v Kopru ^je zvest svoji obljubi tudi v tem letu sklenil nadaljevati z izdajanjem biltenov, v katerih bodo sindikalni funkcionarji, aktivisti kot tudi proizvajalci in drugi lahko našli vrsto tehtnih in aktualnih gospodarskih, družbenih in političnih prispevkov. Uredniški odbor po si bo tudi v bodoče prizadeval, da bodo levji delež gradiva za biltene OSS prispevali ljudje lz vseh komun našega okraja. Prva januarska številka biltena, ki Je izšel pred dnevi, vsebuje več aktualnih prispevkov, kot na primer sestavek oziroma kratko oceno o sprejetih predpisih v podjetjih, Roman Poljšak dosedanji podpredsednik republike Rafael Bonnelly in prevzel posle predsednika republike. Bonnelly je pozval ljudstvo, naj ohrani red v državi posebno še sedaj, ko je novi državni svet preprečil obnovo diktature. KENNEDY ZA NEPOSREDNE RAZGOVORE Sedaj, ko so pred vrati volitve v indijski parlament, je zopet stopilo v ospredje vprašanje indij-sko-paklstanskega spora glede Kašmira. Pakistan zahteva, naj bi o tem sporu razpravljal Varnostni svet, vendar je Indija proti temu. Predsednik ZDA .Kennedy pa je poslal predsedniku Nehruju poslanico, v kateri se zavzema za neposredna indijsko-palustanska pogajanja namesto razprave v svetovni organizaciji. Kakor je znano, je OZN pred leti brezuspešno iskala obojestransko zadovoljivo rešitev kašmirskega spora in verjetno bo najbolje, če se rešitve lotita sporna soseda sama. BOLGARSKI REAKTIVEC NAD ITALIJO V okolici Barija, blizu raketnega oporišča NATO, se je pred dnevi zrušilo bolgarsko reaktivno letalo. V njem so našli posebne naprave za fotografiranje, zato je ves zahodni tisk sprožil ostro gonjo, češ da gre za vohunski polet. Ker je pilot bolgarskega letala MIG-17 podporočnik Miluš Sola-kov hudo poškodovan, še niso mogle italijanske preiskovalne oblasti ugotoviti dejanskega vzroka tega incidenta. PREKINITEV POGAJANJ Zopet so bili prekinjeni razgovori med francosko in tunizijsko delegacijo, ker so Tunižani prišli do prepričanja, da ostajajo Francozi pri svojih togih stališčih glede Bizerte. Ta kriza je ponovno zaskrbljujoča, saj kaže, da Francozi niso pripravljeni odpoklicati svojih čet iz Bizerte in s tem umetno poglabljajo prepad med obema državama. Pred dnevi so se na pobudo Okrajnega odbora SZDL na njegovem sedežu v Kopru zbrali na razgovor dopisniki Radia Koper in Slovenskega Jadrana (na sliki po končanem posvetu). Razpravljali so z vodstvi obeh redakcij o svojem delu in o izboljšanju nekaterih pomanjkljivosti v medsebojnih odnosih, to je v odnosih dopisnik : redakcija in obratno, ter s tem v zvezi sprejeli nekaj priporočil za njihovo ureditev Upravni odbor Kmetijske zadruge v Kozini je -večkrat razpravljal o stanju ln nevzdrževanju raznega kmetijskega orodja, ki leži raztreseno po vaseh na območju zadruge. To orodje, ki ga Jo prevzela kozinska kmetijska zadruga iz likvidacijskih mas ukinjenih zadrug v Pregarjlh, Pod-gradu, Obrovu in Slivju ln ki Jo bilo svojčas dano na uporabo članom kmetijskih zadrug oziroma vaškim skupnostim, Jo kozinska zadruga morala uvrstiti med svoja osnovna sredstva, nmii m Vse osnovne organizacije ZK v sežanski občini že več tednov razpravljajo o .gradivu III. plenuma CK ZKJ. V priprave za volitve novih vodstev, ki bodo v februarju, pa so organizacije vključile tudi proučevanje važnih dogodkov v mednarodnem delavskem gibanju, predvsem pa XXII. kongres KP SZ v luči prakse in teoretičnih postavk ZKJ. Ko se je občinski komite ZKS na seji 17. t. m. pomudil ob predvolilnih pripravah v osnovnih organizacijah, je bila njegova osnovna ugotovitev, da so priprave še bolj razgibale dejavnost članstva ZK in da potekajo diskusije o zaključkih III. plenuma CK ZKJ ob primerjavi stanja v organizacijah in aktivnosti posameznih članov. Zato je razumljivo, da so študijski sestanki živahni, saj je snov tako življenjska, da zajema vso problematiko dejavnosti Zveze komunistov v gospodarskih orga- OCENA PRETEKLEGA DELA IN PERSPEKTIVE ZA BODOČNOST V soboto zvečer je bil v Trstu sestanek pokrajinskega in občinskih svetovalcev Neodvisne socialistične zveze. Dr. Jože Dekleva jo na tem sestanku poročal o delu v preteklem letu ln omenil skupne sestanke izvoljenih slovenskih svetovalcev in županov za obrambo pravic slovenske skupnosti na Tržaškem ozemlju. Omenil je uzakonitev slovenskega šolstva, nadalje kmetijska vprašanja ter delo tržaškega občinskega sveta. PREDAVANJA ITALIJANSKIH UNIVERZITETNIH PROFESORJEV V KOPRU IN PIRANU Na osnovi dogovora med jugoslovanskimi predstavniki oblasti in člani italijanske delegacije v mešani komisiji za narodne manjšine se bodo te dni začeli na italijanski gimnaziji v Kopru in Tehnični srednji šoli v Piranu tečaji za italijanske dijake ter profesorje. Predavali bodo univerzitetni profesorji z nekaterih italijanskih univerz ln sicer za dijake vsak dan 4 ure dnevno, za profesorje pa bodo imeli skupno 40 predavanj. Namen teh predavanj Je Beznanitl dijake italijanska manjšine in njihova predavatelje z Italijanskim slovstvom, njegovo zgodovino ter z aktualnimi vprašanji italijanske kulture. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Na zadnji Izredni seji tržaškega občinskega sveta so razpravljali o regulacijskem načrtu mesta Trsta. Napovedana je bila tudi razprava o občinskem proračunu, vendar pa je tudi to pot izpadla iz dnevnega reda, ker ni noben odbornik načel razprave kljub pozivu župana o prenehanju zavlačevanja obravnavanja tega perečega problema. TRŽACANI ZA POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU Na pobudo uredništva Primorskega dnevnika so zbrali slovenski Tržača-ni 600.000 lir za pomoč prizadetim po potresu. Nabiralna akcija Primorskega dnevnika še traja. nizacijah, ustanovah in na podeželju, opozarjajoč na večje ali na manjše slabosti in pomanjkljivosti v deln organizacij in posameznih članov. Vso skrb bo treba posvetiti predvsem pravilnejšemu pojmovanju vloge ZK v procesu nadaljnje demokratizacije gospo-darskegd in javnega življenja nasploh. V tem procesu dobiva vse večjo vlogo tudi Socialistična zveza, ki v vlogi aktivnega čini-telja povezuje množice v boju za hitrejšo izgradnjo socialistične družbe. Ob vsem tem se seveda v ničemer ne zmanjšuje vloga ZK v stremljenju za odpravljanje protislovij in problemov. Da bodo člani ŽK tudi v bodoče zmogli to odgovorno nalogo, se morajo pripravljati in bogatiti svoje znanje. Tu čaka posebno važna naloga ideološko komisijo. Poleg večerne politične šole bo treba preiti še na druge oblike ideološke in politične vzgoje. Praktično uveljavljanje načel v našem gospodarstvu —• delitev dohodka, delo samoupravnih organov in vseh institucij posredne ali neposredne demokracije pa nesporno kaže na to, da bodo člani ZK morali še bolj dosledno spremljati vsa dogajanja v pod- NAMESTO ODGOVORA Svoje stališče k našemu sestavku lz prejšnjo številke Slovenskega Jadrana »Kadar so občani razburjeni. , .« nam Je poslal tudi prizadeti odbornik občinskega zbora proizvajalcev v Hr-peljah Zorko Sluga Iz Javorja v Brkinih. Tega pa nismo mogli objaviti niti v izvlečku, ker je napisan grobo in žaljivo za nekatere ljudi v občini posebej in za vso vaško skupnost nasploh. Vso pisanje izzveni (razen že omenjenega žaljivega načina ln zmerjanja s pijanci in podobno) v refren: »Kaj jim jaz morem, če Je tako ...« Ne odklanjamo pa seveda objave tudi njegovega stališča, kolikor bo le dostojno in objektivno napisano. UREDNIŠTVO jetjih, ustanovah in na podeželju. .Občinski komite se je dotaknil tudi vprašanja sodelovanja članov ZK, ki so vključeni v osnovne organizacije v podjetjih ali ustanovah, z organizacijami v krajih, kjer bivajo. Po mnenju večine članov komiteja bi se morali od časa do časa zbrati v določenem kraju vsi komunisti, ne glede na to, v katero organizacijo so vključeni. Rasen tega je občinski komite ukinil svoj sekretariat in sprejel več sklepov v zvezi z novim načinom dela. -er Kot lansko leto bodo tudi letos zdravstveno ekipe po občinah cepilo otroke proti davlci, tetanusu, oslovskemu kašlju, kozam in poliomleli-tlsu. Cepiti bodo začeli že konec februarja in končali v jeseni. Proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju In pollomielltlsu bodo cepili letos istočasno, in sicer trikrat v G-tedenskih presledkih letnik 19S1 in starejše, ki še niso bili cepljeni; tako bo konec maja to cepljenje končano. Letnik 19G0 in starejši, ki so bili v lanskem letu prvič cepljeni proti davici, tetanusu in oslovkemu kašlju, bodo tudi ponovno cepljeni, ln sicer samo enkrat in to spomladi. Prav tako bodo ponovno cepljeni spomladi proti davici in tetanusu vsi otroci v prvem razredu osemletke. Proti kozam bodo cepljeni v jeseni vsi otroci, rojeni v letu 1961 ali prej, če še niso bili cepljeni (vendar le do starosti treh let). Ponovno bodo cepljeni proti kozam otroci v prvem in osmem razredu osemletke in to že spomladi Istočasno s cepljenjem proti davici. Tistih otrok pa, ki v prvih treh letih starosti iz različnih vzrokov niso bili cepljeni proti kozam, se v prvem in osmem razredu ne cepi več, ker lahko pride do nevšečnosti. Proti poliomielltlsu bodo cepljeni vsi otroci, rojeni v letu 1961 In starejši od 1942 do 1943 letnika. Poziv za cepljenje bodo dobivali starši od občin, šolski otroci pa bodo razen tega obveščeni So po šolah. Uspešnost cepljenja v zadnjih letih pa nam osvetlijo naslednji podatki v našem okraju: V letu MGD smo registrirali 17 primerov davice, v letu 10G1 pa G; teta-nusa v letu 1960 tri primere, v letu 1061 pa nič; oslovskega kašlja v letu 1960 272 primera, v letu 1961 pa 153. Poliomielltis sta prebolela v letu 1960 dva, v letu 19G1 pa 5 otrok, od katerih pa nobeden ni bil cepljen! Zaradi tega je potrebno, da privedejo starši na cepljenje vse tiste, ki dobijo poziv, ker nam le cepljenje da zadostno jamstvo, da bo obolelih čim manj; če pa že bodo zboleli, bo pa bolezen potekala na lahek način.- dr. Polde HLADNIK Kaže, da dobivajo institucije neposredne demokracije, med katere sodi tudi zbor občanov — zbe/ volivcev — čedalje bolj na pomenu. Dokaz za to je tudi zadnji zbor, ki je bil minuli ponedeljek v sežanski kino dvorani. Res je, da so bile tokrat na dnevnem redu zelo zanimive zadeve, kot je na primer izbira imen za mestne ulice, dalje razna vprašanja z najrazličnejših področij družbene dejavnosti ter nekaj finančnih vprašanj. Toda bolj kot vse to je številne zboro-valee — vsaj tako lahko sodimo — privabilo na zbor pričakovanje, da bodo slišali jasne odgovore na vprašanja, ki so jih na prejšnjem zboru naslovili raznim gospodarskim organizacijam ter ustanovam. Pri terrr so seveda računali z lastno pomočjo pri hitrejšem reševanju težav, ki jih ni malo, in pri odpravljanju raznih pomanjkljivosti. Ni torej čudno, če je zbor trajal polne štiri ure in da se ni nihče dolgočasil. Potem ko je član občinske komisije za sestavo predloga o poimenovanju mestnih ulic zaključil svoja izvajanja in je bil sprejet sklep, da bo predlog v nazorni obliki predložen prebivalcem v enomesečno javno razpravo, Je prišlo na vrsto tisto, kar je bilo najbolj pričakovano. Najprej Je poročal predsednik občinskega ljudskega odbora in pojasnil, zanimivo obravnava pravilntke o delitvi čistega ln osebnih dohodkov, medtem ko je Marta Trobec prispevala nekaj misli ob pripravah pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Bilten obsega nadalje mnenja in kritike, v rubriki »Iz delovnih kolektivov« pa je govora o nekaterih podjetjih, ki izdajajo svoja tovarniška glasila ter nekaj citatov iz njih, V rubriki »Aktualnosti« je uredniški odbor zbral glavne misli z nedavnega republiškega sindikalnega občnega zbora, na zadnji strani pa bilten opozarja svoje bralce na važnejše članke in razprave, ki so izšle v dnevnem časopisju. ZBORI OBČANOV V SEŽANI SO PESTRI IN DOBRO OBISKANI 1 zakaj so se nekatera komunalna dela, kot na primer asfaltiranje ulic in pločnikov" tako zavlekla, da jih potem zaradi mraza ni bilo mogoče izvesti. Pričakovati je, da bo do asfaltiranja pločnikov, ulice v novem naselju, prečne ulice pod šolo in črne poti prišlo v letošnjem letu, Namesto prvotne lokacije se bo gasilski dom gradil v bližini bencinskih črpalk. Upravi komunalne dejavnosti je ?.e naročeno, da postavi montažno tržnico na notranjem dvorišču zgradbe, kjer je bila ob ustanovitvi Tovarna pletenin. V Sežani, je ugotovil predsednik občine, Je' čutiti veliko potrebo po trgovini s pohištvom in gradbenim materialom. Vse kaže, da bo treba pustili prosto pot podjetjem iz Kopra, Podjetje Kraški vodovod je »branil« njegov direktor. Pojasnjeval jo vzroke, zakaj je v poletnem času zmanjkovalo vode in zakaj v Sežani nekatere stvari niso urejene, kot bi.bilo treba. V zvezi s problemi okrog kruha je govoril upravnik pekarne. Vzroki za nezadovoljivo kvaliteto in boren asor-timent (v zadnjih dneh se je stanje nekoliko zboljšalo) naj bi bili po njegovem mnenju zgolj objektivni. Vendar so nekateri prisotni temu ugovarjali. Zahtevali so tudi — iz higienskih razlogov — uvedbo posebne bla-gajničarske službe v prodajalni, Niso se strinjali, da kruh skrivajo za prodajno mizo in da potrošniki ne morejo Izbirati, Prav tako niso delili mnenja, da nt mogoče namestiti nekaj nove delovne sile in odpraviti brez večjih stroškov nekatere tehnične pomanjkljivosti v pekarni, Zato jo zbor občanov pozval kolektiv, naj ukrene vse potrebno, da bodo potrošniki zadovoljni. Zbora se žal ni udeležil predstavnik Uprave komunalne dejavnosti, dn bi odgovoril no vrsto vprašanj. Zato Je bil sprejet sklep, naj bodo odgovori pripravljeni do prihodnjega zbora. Dokaj živahna razprava se je razpletlo okrog otroških Igrišč in družbene prehrane. Glede prehrane Je. zbor izglasoval sklep, naj Stanovanjska skupnost do prihodnjega zbora pripravi točen predračun za objekt družbene prehrane, ki ga naj dn v obravnavo tudi delovnim kolektivom. Direktor SGP Kraški zidar jc po- jasnil, zakaj se zavlačujejo dela pri gradnji avtobusne postaje. Ko Je nato predsednik občine govoril o stanju sredstev za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki so v primanjkljaju za 12 milijonov dinarjev, ter razložil potrebo po iskanju dodatnih finančnih virov za občinski proračun, so jo zopet razplamtela živahna razprava. V tej zvezi velja omeniti, da se bo letošnji občinski proračun znatno povečal v primerjavi 7. lani zaradi novih služb, ki bodo odslej spadale pod občinsko upravo. Prevladovalo je mnenje, naj bi se čimbolj izogibali obdavčitvi prehrambenih predmetov, Verjetno bo boljo, če se še nekoliko obdavčijo nekateri Industrijski izdelki ln alkoholne pijače. Vsekakor pa ho potrebno popraviti stopnje dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka. Beseda se Je kar sama od sebe zasukala okrog asortlmenta in cen oziroma marže v trgovini. Padale so trditve, dn so nekatere marže pretirane, kar so predstavniki Prehrane zanikali in razlagali, da cene v trgovini često nihajo. Strinjali pa so se, da je asortiment preskromen, da pa Je odvisen od stanja obratnih sredstev in pomanjkanja lokalov v mestu. Izid razprave nt bil jasen, vendar bo o tej zadevi razpravljal še občinski svet za blagovni promet. Mesnice! Čudno bi bilo, če bi se jih ne dotaknili. Gospodinjam no ugaja, da so v lokalih razobešene neke cene,-ki ne držijo. Tudi Jim ni vseeno, če se v zalogah in v izbiri mesa delajo razlike med prazniki ln prazniki, pa čeprav je predstavnik nekega mesarskega obrata trdil, da Je to odvisno od dobaviteljev (Sljeme, Emona itd.). In še organizacija zdravstvene službe, Sedaj so v občini trije zavodi, trljo upravniki, trije računovodje. Nekdo Je postavil vprašanje: ali ne bi bilo bolje, če bi namesto dveh računovodij namestili dva zdravnika? Pritožbe so bile tudi v zvezi z zobno ambulanto, Samo en stomatolog je premalo. Vsekakor pa naj bi prišli najprej na vrsto tisti, ki Jili boli zob ln ga je treba samo lzruvatl. Predstavnik Zavoda za socialno zavarovanje je opozoril na novi zakon o socialnem zavarovanju, ki bo med drugim prinesel tudi to novost, da bodo zavodi komunalne ustanove in bo- do morali kriti izdatke z dohodki ln bo vsako prekomerno trošenje denarja šlo na račun zavarovancev. Zborovalcl so si bili menda edini le v tem, da je bil ta zbor doslej najbolj razgiban in tudi najbolj obiskan. Najmanj taki pa bi morali biti tudi naslednji zbori občanov, če naj se v praksi ostvari osnovni princip komunalnega sistema: vsak občan ima pravico slišati, kako se rešujejo skupni problemi in kako gospodarske organizacije, predstavniki in družbenopolitični organi ter zavodi opravljajo svoje naloge. Zato ne bi bil pravilen zaključek, da je bila na tem zboru izrečena zadnja beseda o tej alt ont zadevi. -er plačevati od njih obresti, skrbeti za eventualna popravila in vzdrževanje. Tako Je bilo pri primopredaji osnovnih sredstev likvidirane obrovske zadruge ugotovljeno, da Je v vasi Javorje zadružni mlin za sadje, sadna stiskalnica, 2 Škropilnici in en trljer. Nekaj takega orodja Je bilo tudi v Brezovem brdu, Ritomečah In Gradišču. Upravni odbor zadruge je sklenil, naj se to odvišno orodje proda ln Jo bila v ta namen imenovana tričlanska komisija, ki naj prodajo izvede. Predsednik te komisije — sedaj grešni kozel — sem bil jaz. Za izvršitev sklepa upravnega odbora Jo bil določen 2G. december. Po zasneženih In poledenelih poteh se Je komisija tega dne odpravila s poltovornim avtomobilom na teren. Ponekod smo morali porivati vozilo skozi žamete. Naposled smo nalogo uspeSno opravili povsod in prispeli v Javorje šele pod noč. Predlagal sem članom komisije, naj bi zaradi pozne ure in slabe poti odgodili obisk v Javorju na naslednji ali kak drug dan. Tovariša iz komisijo pa sta vztrajala, da to zadevo opravimo Se isti dan in tako sem se moral tudi jaz podrediti večini. Ko smo prispeli v Javorje, je bila ura dvajset in pol. Pri neld hiši sem povprašal, kje stanuje Sluga Zorko, član občinskega ln okrajnega zbora proizvajalcev. Neki moški nas je odpeljal do Slugovo hiše, kjer so nam povedali, da Je Sluga pri svojem stricu Antonu IvančiCu. Napotili smo se tja in ga našli v hlevu. Član komisije Rudi Kastelec je Slugi povedal, čemu smo prišli in dodal, da zaradi pozne ure ne moremo sklicati sestanka vaSčanov ter da naj bi Sluga Zorko kot odbornik občinskega ln okrajnega zbora proizvajalcev v imenu vaške skupnosti napravil s komisijo kupoprodajno pogodbo za prej navedeno orodje. Sluga Je na to pristal In podpisal dobavnico za vaško skupnost. Dogovorjena cena za vaški skupnosti prepuščeno orodje je bila 35.000 dinarjev. S tem je bila za komisijo zadeva opravljena. Sluga Zorko bi bil moral naslednji dan vašča-ne obvestiti, da je za vaSko skupnost prevzel orodje in podpisal v imenu vseh vaščanov dobavnico. Ker pa tega lz meni neznanega razloga ni storil, je seveda vzbudil sum, da je orodje kupil za svoj račun in da ga je komisija prodala njemu osebno, ne pa vaSkl skupnosti, kar je izzvalo opravičeno razburjenje med vaščanl. Iz članka, objavljenega v »Slovenskem Jadranu«, pa bi utegnil kdo sklepati, da sem jaz in ostala dva člana komisije s svojim enostranskim in morda celo prej dogovorjenim postopkom prispeval k temu .razburjenju, S tem v zvezi izjavljam, da poznam Sluga Zorka le z zasedanj ob-činskfega zbora proizvajalcev in da ml do tega dne ni bilo znano, kje Je v Javorju njegova hiša. Prav tako nisem imel nikoli nobenih osebnih stikov s Slugovim stricem Antonom Ivančičem. Prav tako je . tendencloz-na trditev, da so Javorčani že pred kupoprodajo orodja zvedeli, da je pri IvZ Kozina za Javorje na razpolago 7 škropilnic, a zadruga da Je Imela na inventurnem spisku samo dve. Od kod tedaj 5 škropilnic v Inventarju zadruge? Zadruga vodi točno evidenco svojega Inventarja in JI nI bilo težko ugotoviti, koliko Škropilnic in drugega orodja je v Javorju in drii-glh vaseh. V članku povedano mnenje vaščanov, da je orodje, ki ga je svojčas obrovska zadruga nabavila iz dobička zadruge in ga dala vaški skupnosti na uporabo, nesporna last vaSčanov, pa je zgrešeno, ker so sredstva, s katerimi zadruga razpolaga, sicer last družbene skupnosti, toda dana zadrugi kot gospodarski organizaciji v upravljanje. Ce bi bili vaščanl denimo na sestankih Socialistične zveze kdaj prej o teh rečeh poučeni, bi gotovo ne bilo sedaj razburjenja ob vprašanju lastništva tega orodja. Zadeva je bila pojasnjena šele ob ponovni sklenitvi pogodbo s posredovanjem odbornika Darka Jursinoviča, za kar se mu v interesu pomlrjenja duhov na tem mestu zahvaljujem. Volivcem vasi Javorje svetujem, da ob tej izkušnji pri bodočih volitvah vsestransko premislijo, za koga bodo oddali svoj glas. Nekaterim vaSčanom pa toplo priporočam, naj prihajajo na zbor volivcev ln druge sestanke — trezni. Uredništvu se zahvaljujem za lojalno objavo tega pojasnila. Jože Malmič Sef voznega parka pri KZ Kozina Komaj so delovni kolektivi in posamezni državljani na Sežanskem zvedeli za hudo nesrečo, ki je prizadela prebivalce Makarske in okoliških krajev, že se je začela stekati na občinski odbor Rdečega križa v Sežani pomoč, predvsem v obliki denarnih prispevkov. Nabiralna akcija je še v polnem teku, vendar je bilo moč že do 20. januarja zbrati te podatke: 23 delovnih kolektivov, pretežno v Sežani, nekateri pa tudi iz Divače in Senožeč, dalje terenske organizacije RKS in SZDL v osmih vaseh, nekaj gospodarskih organizacij in mnogi posamezniki so že zbrali 1,233.000 dinarjev. Tudi najmanjši so odprli svoje hranilnike in rade volje odstopili po nekaj stotakov. ker sta to akcijo za pomoč prizadetim po potresu prevzeli organizaciji Rdečega križa in Socialistične zveze je verjetno, da skoraj ne bo v sežanski občini naselja, ki ne bi ničesar prispevalo. -er Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170 in 291. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za inozemstvo 2.200 ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 002-11-1-181 pri podružnici NB Koper, Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek ln kllšeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. m / r" o^o ^ ñ n . \ ?' i . ' Ko smo pred dobrim letom in In potem in predsodkov, čeprav kaže skupni imenovalec vseh uresničeval- po zaključku šol- možje z obale Istre med Medull pol pisali o trdni odločitvi v Pi- skega leta v piranski ribiški šoli? nom in Izolo, ranu in Izoli, da bo ribiška šola Mar naj ta prepotrebni zavod od- Zadeva je v bistvu povsem dru- cev te zamisli eno samo težnjo: v najkrajšem času dobila stalno mre? Kljub lepi perspektivi izol- gačna. Drži le to, da vsi odgovor- preselitev šole v Izolo. ¿v.." rt /j ' ! <•> i.->r m) -t*, - ¿-•■I mesto v ribiški šoli v Izoli, smo ske ribiške flote, ki bo po pred- ni činitelji — tako v Izoli kot v pričakovali, da bo to kmalu izve- videnem programu razvoja potre- Piranu — nastopajo hudo neenot- deno. Vsaj do začetka tega šol- bovala že v najkrajšem času no, z ducatom različnih predlogov skega leta! Zal pa je kljub števil- mnogo novih kvalificiranih moči! _ nim pristašem selitve šole ta za- Vtis, da se to utegne zares zgo- vod še vedno v Piranu, kjer ži- diti, marsikje v Piranu in tudi v votari v zasilnih prostorih stare Izoli nepoučeni »strokovnjaki« stanovanjske hiše. V tem šolskem brž podkrepijo z zagotovilom, da letu pravzaprav I. letnika sploh je takšna šola odveč, ker da ni- niso odprli; za poklicne ribiče se koli ne bo problem dobiti dovolj tako pripravljajo samo še gojenci ribičev s področij, kjer ima ribi- drugega, torej zadnjega letnika, štvo tradicijo. Pri tem se radi Zares malo bodrilni pogoji za do- sklicujejo na dalmatinske ribiče, Medtem sta se tudi obe floti združili v sklopu Delamarisa, glavnega potrošnika rib, zato so se vsaj v Izoli načrti okrog preselitve ribiške šole že dokaj skri-stalizirali. Vse kaže, da bo obveljala varianta, ki obeta ribiški šoli prostor v sestavu Delamari-sovega izobraževalnega centra, kateremu so že vnaprej dodelili mačo mladino, ki jo v ribiških vrstah vse bolj pogrešamo! čeprav je teh v Izoli malo, kajti BELA KRAJINA jo na pott lz Plom-blna plula 15. januarja skozi Glbral- mesto v starem poslopju osnovne tar v zda, kamor prispe 28. Janu- šole. Seveda je v tem primeru bih ac je 23. januarja priplula v pi- preselitev j01«2 P°drejena vpraša-ran nju izgradnje novega solskega 80 °/o članov posadk sestavljajo bled je 24, januarja priplula na Re- poslopja za osnovno šolo. Sicer ko, kjer manipulira s tovorom hn trr,un 7i,Vti 7 rihiik-n --------- BOHINJ je 26. januarja na poti iz ?r,zl> aa D° ^"f zat-0U z riDlSKO ZDA pristala v Tangerju, nakar solo v Izoli kljub prenosu osnov-nadaljujc plovbo v Genovo, NeapolJ, Palermo, Solun, Split, Benetke in na Reko BOVEC je 24. januarja priplula iz Kopra v New York, kjer razklada tovor DUBROVNIK je 21. januarja odplula iz Emdena za Italijo nih sredstev tega zavoda povsem iznova, vendar je vsem, ki jih obvezuje zahtevni perspektivni razvoj ribištva ob slovenski obali, več kot razumljivo, da bi vsako zamujeno leto strokovnega šola- V prejšnjem tednu so bile v Kopru M/l »JESENICE« je vkrcala generalni GORANKA je 20. januarja priplula v nja ribiškega kadra utegnilo imeti *------- . , ------- . .... Kobe na Japonskem, od koder ho npnrii<=tnr. nnclnHinr. 7-1 m?/> odpeljala 10. februarja tovor za za- Kai nePriJC-tne posledice za na;»a hodno obalo zda (San Francisco) pomorsko gospodarstvo. gorenjska je 23. februarja priplula v Delamarisu vedo na primer raztovirjUatha V Aleksandrlj0' I{Jer povedati, da je strokovnost ribi- gundulic Je 25. januarja odplula iz čev, ki prihajajo z drugih podvo- Aieksandrijc v Port Sudan, od ko- čij, v pretežni meri pomanjkljiva, der nadaljuje plovbtf v Massawo, kniti sodohpn rihnlov 7ihtf>vi rp-Aden, Karachi, Bombay, Djakarto, , ]u s°aooen riooiov zanteva ce- Hong Kong in na Japonsko lega moza na slednjem delovnem KOROTAN je na poti lz Amerike v mestu. Sposobnost poveljnika ri- Francijo, kjer pristane 30. januarja biške ladie zato še zdaleč ni za-v Marselllu, nato pa nadaljuje ldQje zato se zaaiec ni za plovbo v Genovo, Trst ln na Reko gotovilo, da bo ladja S priučenim naslednje ladje: tovor za ZDA ih lzplula kljub gosti M/l »TITOGRAD« je priplula iz Ale- megli proti Rijeki in ZDA, ksandrije v Egiptu s 1300 kublkl Ja- M/l »DANIELA« je vkrcala zmrznje- lovine. Zaradi pomanjkanja prostora no meso. v Kopru je izkrcavala v Piranu. M/l »BENFRUIT« je Izkrcala južno M/l »NOVI VTNODOLSKI« je pripelja- sadje, ki ga je pripeljala iz Izraela, la iz Indije okrog 500 ton kave in p/l »KORNAT« Je pripeljala manjši 80 ton popra, tovor lz domačih luk. PA »RAVNI KOTARI« je pripeljala iz Ladja »VIRGINIA K.c naklada 1000 t Kube nad 10.000 ton sladkorja, sladkorja za Patras in PireJ. M/l »Geffen« jo pripeljala lz Izraela Ladja »ILONA« naklada 250 kubikov 400 ton bombaža. lesa za ICavalo. M/l »EYAL« je pripeljala 82 ton banan Ladja »N1KOS« naklada 540 kubikov iz Izraela. lesa iz Avstrije za Grčijo. M/l »OREBIC« Je Izkrcala generalni Koprska lulca te dni spet podaljšuje svojo operativno obalo, pri čemer Ji krepko pomaga naš stari znanec Veli Jože. Podrobnejo pa vas bomo s tem seznanili v eni izmed prihodnjih številk lista, ko bo več govora o lufel in njenih načrtih za nadaljnji razvoj ji »uiti^mu« jb iziircEua generalni »»/1 „noro.i /~/-yc>a„ i» piuvuu v uunuvu, irst in na ueKO «v» lauja j [/nuvumu tovor^iz^Grčljo v_ tranzitu za _ M/l stiin^trojo laZDA. LJ UBL JAN A_ J e_ 22 : j anuarj a^ p rlp lula moštvom zares vsestransko uspeš- » JESENICE«, ki ga bo prepeljala v ZDA. "Takoj nato je izplula proti ^ »ULJANIK« Je pripeljala tekstil- J^gJ^ Pirejll« 0 *»"» v» «erO-J 1>aX« M/l »PALMAH* Jo vkrcala 600 kubi- kov jelovina za Grčijo. lz Tuapse, kjer raztovarja do 27. Ja- na ne stroje ln nasoljene goveje kože MARTIN KRPAN Je 21. januarja pri- Zato velja potrditi tudi stališče lz zda, piuia v port Sald, kjer manipulira strokovnjaka v Delamarisu, da bo POTNIŠKI POMORSKI PROMET LETOS PRI NAS Na to vprašanje moramo kar Trstom ter drugimi obalnimi me- morda imamo' Ali takoj odgovoriti: slabše, kakor je sti. Po določbah Videmskega spo- dalo koristno uoo torek, četrtek in soboto pa še v do datnl progi Koper—Trst ln nazaj. P/l »SINJ« je plula v redni potnlško-tovorni progi Rijeka—Pulj—Koper se res ne bi dvakrat na teden v obe smeri. . -----------Videmskega spo- dalo koristno uporabiti leteče »VETtor pisani« Je redno plula bilo lam, saj prav nič ne kaze da razuma povezuje Koper s Trstom ladje »Delfin«, ki ima dvakratno sno?azumaP° Tnt-ffll)e-Kop"r '1n do Doije, ce ne bo kaka »čudodel- se tržaško podjetje; to bo z otvo- hitrost od predvidene hitrosti nazaj vsak dan v obe smeri na« roka odločila drugače. Pred- ritvijo sezone poseglo v naše po- »Edere«? Lastniki bi morali ma- "" —J--- videvanja z notranje strani ne dročje z najsodobnejšimi ladjami, lo razmišljati o tej novi situaciji, povedo nič novega, pač pa bo ki bodo pustile daleč za seboj na katero je naš list že nekajkrat 711TlQniQ 1 nfortronr-1-in rrn^fn^ nr>in_ ____•__y_____ . v w J zunanja intervencija znatno poja- vsaj za nekaj časa naše. čana, tako da bomo krepko zaostali za vsaj tri leta. Reško podjetje nam ne pri-■r, , , . ... , , pravlja za sezono 1962. prav ni-Pomorski potniški promet na kakega napredka. Vse ostane po našem ožjem področju urejujejo starem. Novice so le v tem, da kar tri pomorska podjetja: dve na progah Trst—Pirej in Trst— domači in eno tuje. Obrat obalne Kreta ne bodo več pristajale lad-plovbe piranske »Splošne plov- je v nagi luki v obe smeri) oziro_ be« skrbi za sezonske pomorske ma samo p0g0jn0. Do neke mere zveze med_ Koprom m predmest- bo izboljšana »brza« proga Trst— nimi kraji na Miljskem hribu Koper—Ulcinj. Ladja ne bo od- opozoril. Ladja »KONAVLI« Je pripeljala iz s tovorom Demokratične republike Nemčije PIRAN Je 25. Januarja priplula lz Ll-8200 ton sladkorja. verpoola v ZDA, kjer raztovarja M/J »REMAC« in m/J »DEVIN« sta pri- POHORJE Je na poti iz Benetk v Cr- peljali gradbeni material. no morje M/l »ALEKSA SANTIC« je redno plu- ROG Je 23. januarja priplula iz Hl-la po določbah Videmskega spora- Čevskega v Benetke, kjer v Porto zuma Umag—Piran—Izola—Koper— Marghera razklada tovor Trst in nazaj vsak dan enkrat, vsak RUDJER BOSKOVIC Je 23. januarja odplula Iz Genove v La Goulette, nato pa nadaljuje plovbo na Reko in v Trst SLAVONIJA Je 11. januarja odplula iz japonskega pristanišča Moji na zahodno obalo ZDA, kamor prispe 28. januarja TRBOVLJE je 22. januarja odplula lz Adena za Karachi, kamor prispe 27. januarja, od tam pa nadaljuje plovbo v Bombay, Hong Kong in na Japonsko ZELENGORA Je 23. januarja odplula lz Japonskega pristanišča Nilgato v Fushiki, kjer manipulira s tovorom tudi šola sama morala bistveno spremeniti koncept šolanja, kajti zgolj teorija ni zagotovilo, da bo P/l »MONFALCONE« je redno plula v redni progi Trst—Koper—Piran— Umag, razen enega Izostanka zaradi goste megle. Ostala je v Kopru. Redno jo obratovala na todenski progi Trst—Koper—Pulj. TE DNI V NOVEM KOPRSKEM PRISTANIŠČU Poleg imenovanih ladij so še ladjami in ^Ci-Uiv.iiij lle uu uu- Minuli teden je bilo v koprski Koprom pa sta čakala »Novi Vi- ____________________ ____„ (Ankaran, kopališče in'Valdoltra) hajala iz^Kopra'^opolnoči temveč in nj'°tesno kakor še nodolsld«, ena najsodobnejših la- redno vsak dan priplule in izplu- z malimi in neprimernimi motor- popoldne. Trajanje vSeSjo nlkdar dosleP" Vse zmogljivosti dij »Jugolinije«, ki je v redni le ladje male obalne plovbe, to- staro posloPJe rlbl5ke 5ole v nimi čolni, »Jadrolinija« z Reke tudi nekoliko skrajšati Bil je nove °peratlvne obale severne progi pripeljala iz Indije okrog vorne in potniške. »Remac« in pa povezuje s svojimi motornimi skrajni čas: lani je plula ladja luke m starega valobrana so bile 500 ton kave in 80 ton popra. Pri- »Devin« piranske »Splošne plov- lIU parniki Koper s na tej progi iz Trsta do Ulcinja zasedene> po dve, tri ladje pa so čakovali pa smo še nadaljnje pri- be« sta pripeljala gradbeni ma- kadra zares zmogel svoje odgo. _ okrog 40 ur, leta 1914 pa so hitri £es teden čakale na sidrišču pred hode velikih domačih in tujih terial ,naše potniške ladje »Alek- vorne naloge. Pr|dlog 0J - parniki rajnke Avstrije potrebo- KoPr°m. Eno večjo ladjo so izje- ladij. sa Santič« in »Sinj« potnike, prav šolski ribišSki ladji ^ kateri b vali za progo Trst—Kotor 27 ur lzkr,caval1,-Y , rat?-Y' ,gT Nastale so težave. Ladje v li- tako italijanska parnika »Vettor se USp0sabljali gojenci ribiške šo in pol! da 50 b!le 4 vekke Jad" nijskih progah ne smejo zamu ---------------- .T ... . x. . .. v lukl' dve ®ta pa eakak v jati. Uvidevnost je rešila pro Na najožjem področju tudi ne vrsti za prostor. Bilo je v malem blem_ Velika ladja xRavni K^ta 5£>ui ¡oa a&gi bo nič^novega. Ostane torej samo tako, kakor ze_leta opažamo iz je za dva dni izpiuia na sidri, na podmladek strokovnega ribiškega kadra zares zmogel svoje odgo- . ,- . - vorne naloge. Predlog o posebni sa Santič« m »Sinj« potnike, prav §o]ski ribižki ladji< na kateri bi tako italijanska parnika — Pisani« in »Monfalcone«. le> je zato zelo umesten. Sicer pa Te dni sta še prispeli grški to- bodo morali v Izoli posvetiti vso vorni ladji velike obalne plovbe skrb načrtnosti šolanja, kajti do-napredek tržaških ladij! Naj dneva v dan v Reki, ko čakajo na «1 j:r;d *Ilona" in *Virglnia KPrva fdanJa ic Pokazala, da so Akcija za pomoč po potresu omenimo še to, da je polovico sidrišču številne čezoceanke in fovnlnle laHi^ »PvpLT^I^? naklada za Kaval°' druga pa Sojenci,_ pretežno iz notranjosti, prizadetim prebivalcem v dalma- sredstev za gradnjo potniških druge ladje znak, da lahko vplo- v? l ^fnS, f^S 1000 ton sladkorja za Patras in P° končanem šolanju obrnili n-tinskem Primorju je tudi v ob- ladij v Trstu dala država, ki ob- vejo v luko do pravkar izpraz- ^nan potniško tovorna !orebfč« Pirej" Tretja grška ladja iste hi^et:.deJn° i9radi ^J6?: črni Hrpelje zavzela širok raz- enem tudi krepko že vsa leta njenega mesta. od sJadroliniie<() ki je pripeljala mah V prvih dneh zbiranja pri- dotira tržaško podjetje, da vzdr- Te dni so bile v K ladje iz Grčije ne]or cti — (tranzit) za Pirej. Velikanki »Ju- golinije« »Črna gora« in »Ulja-nik« s tovorom tekstilnih strojev s strani podjetij, ki so sicer štipendirala bodoče ribiče, za bivšo »Ribo« pa moremo še zapisati, da narjev, sindikat občinskih usluž bencev iz Hrpelj 18.000 dinarjev, pripadniki Ljudske milice 24.000 dinarjev, trgovsko podjetje »Ti- in nasoljenih govejih kož iz ZDA Je celo odrekla štipendije svojim bosta povzročali novo gnečo v lu- x alencem-, ... ... ki, ki jo bo še povečal »Konavli«, , ^azno je torej, da nikakor ne last »Atlantske plovidbe« iz Du- kaze odlagatxl f Poselitvijo piran- L c ro rihic .-o ca a ir T-7r»lr\ Lrmti r)rv_ brovnika s tovorom 8200 ton kri- mav« 100.000 dinarjev, kolektiv dvomno mnogo bolj prijetna ka- druga izraelska ladja velike obal- »Ravni Kotari« vrnili v luko in stalneSa sladkorja v vrečah, ZA NADALJNJI RAZVOJ IN AFIRMACIJO TURIZMA V PIRANSKI OBČINI tCoper. GneCi se je pri-proge Bar—Split—Pulj—Koper družila še ena izraelska ladja ve- ske ribiške šole v Izolo, kajti domala slednje vprašanje o povečanem ulovu in boljši surovinski Transportna podjetja z »Inter- bazi, kar je za Delamaris ena iz-europo« na čelu s težavo zmagu- med osnovnih nalog, se bo prej jejo veliko količino tovorov, ven- ali slej lomilo ob problemih stro-dar je vse potekalo v redu brez kovnega ribiškega kadra izolske »Kornat« je moral pristati ob like obalne plovbe, »Geffen«, ki zamud, kar dokazuje, da so naši flote, ki šteje združena že sedaj potniškem pomolu in izkrcati je pripeljala iz Izraela 400 ton vrli transporterji kos tudi težjim 24 ribiških in dve transportni Piranska komuna je omogočila jetje v Piranu in ni dvoma, da bo gostinskim in komunalnim pod- takšna investicija rentabilna, saj jeijem najetje potrebnih kreditov bo vplivala na razvoj turistične svoj tovor. »Titograd« od reške bombaža. »Jugolinije« je zavzel vso uporabno obalo v Piranu in izkrceval 1300 ton jelovine, ki jo je pripeljal iz Aleksandrije. Zaradi tega so nastale težave v rednem potniškem prometu na progah Piran — Izola — Koper — Milje — Trst, Piran—Umag in Piran— nalogam. enoti. (bb) KOPRSKI PROBLEMI OKROG MORJA jont"1 diUr?;^1 Snfo0 ntih ^osti v piranski komuni zelo P^s^it-Bar. ^Vse polnih o z ircnn a razširi tc v ZlT.ZVn- ^ 'kem turiTum ^ S° ^ ^ skih in drugih turističnih kapacl- ~a ^mfoT^ SnfeTdje^^^lukE^Pr^ tet. Med drugim bodo nabavili potrebne plovne objekte za razvoj vodnih športov. V konkretnem primeru gre za nakup 5 motornih čolnov-drsilcev z zunanjimi motorji-pentami. Taki čolni, pravijo jim tudi hidro-gliserji, imajo zelo majhen ugrez in so zelo lahki. Pri določeni hi KOPALIŠČE IN HOTEL ADRIA V BIVŠEM NIKOLAJU tudi letos brez Nekdanje kopališče Nikolaj, danes Nad deset let je že minilo, od- potniški promet tudi dejstvo, da met narašča. Naj povemo samo kar je bila stara koprska luka pri količkaj močnejši plimi morje nekaj: pred vojno so poglabljali zadnjikrat poglobljena. V tem preplavi mali pomol in del obale staro koprsko luko vsako leto! času se je njena zmogljivost moč- tja do taverne in hotela »Tri--- no zmanjšala, saj zaradi stalnega glav«, ker se je zaradi izrednega dviganja morskega dna kmalu ne cestnega prometa vse skupaj ZGODNJI ULOV CIPLJEV bodo mogle pristajati prav nobe- znatno ugreznilo. To je sicer raz- Te dni so ribiči v sklopu kme- ne ladje velike obalne plovbe. Si- umljivo, ker so ti objekti stari in tijske zadruge Lucija po enome- cer nenevarna nasedanja so na slabo vzdrževani, neodpustljivo sečnem skrbnem zasledovanju za- dnevnem redu. Nenevarna zato, pa je dejstvo, da je bil obnovlje- jeli v Portoroškem zalivu blizu ker je dno blatno in mehko. Ladja ni del valobrana zidan tako niz- štiri vagone skočcev ali cipljev, Danes je na istem mestu sodobno se zaradi takšne nezgode ne po- ko, da ga plima prav tako pre- zelo čislanih rib ki se vsako zi- i° nadalje* ^^dobno'''opremi j eno? zria- škoduje, ker na dnu v stari luki plavi kakor prej navedene dele. mo zberejo v d^settisočih v tem o v v mors! in vndo rinspifMn 7mtrm liitrnct nuieium m lepimi msicarai, je se ve- ln naaaije soaouno opremljeno, zna- . . , . , .. x . _ . . , ..,,..„ voae. ijoslzcjo znatno Hitrost. dno brez pristajalnega mostlča za la- no daleč po svetu- zato je potreba po ni skal oziroma ostrih čeri. Po- Stanje v stan koprski luki je da- zalivu in se potem ob določenih Primerni so za vodno smučanje, dje in čolne, v teku so sicer začetna primernem in sodobnem pristajalnem škodbe oziroma deformacije pa nes takšno, da tudi nekatere lad- vremenskih Do^oiih strneio v Liker lahko vlečejo za sabo enega tlela za gradnjo sodobnega pomola, ki pomolu vedno bolj aktualna. Pomol kliub tem„ lahko nastaneio na ie mile obilne nlnvhr* no mnrmn t« o«ct« Vo+i, /to .,< l-nmiro,- r,^ „nr1ll;u cm„r, Pa zaradi svoje predvidene oblike ne bo moral biti tak, da bodo ob njem K1JUU /anKO nastanejo na je maie obalne piovoe ne morejo ko gosto jato, da JO llblčl lahko an \ec Kopalcev na voanm smuc- b0 2adovoljivo sUlZil svoJ1 fu„kciji. pristajale potniške ladje do 500 brt propelerjih 111 krmilih. Globina pristati v nji zaradi premajhne obkrožijo z mrežami in povlečejo kah. Vseh pet čolnov bo stalo o tem smo že lani pisali. TO pot pa 1,, motorni čolni. Grajen bo moral bi- stare luke je danes izredno pičla: globine. Na primer potniška lad- do obale, kjer jih potem kar s okrog 20 milijonov dinarjev. To se radi dotaknili pomena morske- bodo prvi taki Čolni ob naši mor- ga za kopališče samo. ski obali in predstavljajo veliko Nekdanje kopališče je bilo zelo prl- nrivlarnnct 71 liiiliifplip vnrlnih Inltlvno «rejeno ln dejansko drugo- prl\ lacnost za ljuDittlje \ocinin razrcdn0 tržaško kopališče za revnej- sportov. Drsanje po morski gla- še sloje velikega mesta. Ob starem ledini na tak način je mnogo lepše senom pomolu so pristajali potniški in lioli itnktivno kakor s nomoč- P-lrntKi velikosti do 300 BRT iz Kopra in ooij atraKinno, KUKor s pomoč- Trsta Kopalcev iz Trsta je bilo jo naprave v Portorožu, ker je vsak dan mnogo, ob sobotah in nede- razdalja oziroma akcijski radij U^b pa večkrat do deset tisoč, Večji neprimerno večji, tako rekoč ne- so se s®ve,da prlpeljalu po m,orJ"- - Ze sama vožnja z udobnim parnlkom onitjtn, lz Trsta d0 kopaU5Ca j0 blla prijetno Investitor je Komunalno pod- doživetje. ob koncu obnovljenega valobrana do 5 metrov, ponekod pa samo ti tako, da se bo promet s plovnimi objekti razvijal hitro in varno. S takšnim pomolom bo to naše lepo morsko kopališče samo mnogo prltlo- meter in pol! bilo, kopalcem pa I10 olajšan dohod Pole" tefa ie valobran nn do plaže. Zlasti v času sezone bi lah- , , i, -1 ^aiODran na ko obnovili pomorsko zvezo kopališča splošno v takem stanju, da je s Trstom, ki bi nedvomno pritegnila prava sramota za obmejno luko. veliko število potnikov, prav tako pa Za ladie malo nlovbe nrimeren ■ bi ga povezali z drugimi kraji naSe 1 ^uje iiuuc pio\ oe piuiicit_n, ja »Partizanka«, ki ima samo košarami in lopatami zmečejo na okrog 1750 BRT, ne more v staro luko, da ne govorimo o luksuznih potniških ladjah »Jugoslavija«, »Jadran« in »Jedinstvo«. Vprašanje poglobitve in uredi- suho ali v čolne. Svojčas je bil ulov cipljev za Pirančane — ko so se šteli še predvsem za ribiče — velik praznik, dandanes pa, ko se z ribištvom ukvarja večina le še za razvedrilo, je minil ulov obnic tja do Puija in'dalje. Gradnja vendar ne več sodoben, je mali tve stare koprske luke je z vsa- cipljev brez hrupa in slovesnosti malega pristajaiisča za ladje pred pomol pred carinarnko, za ladje kim dnem bolj aktualno, ker se z čeprav tudi tokrat ni manjkalo ske m po 1 ot o k u j e° To rej nujn a 3| i^re š velike obalne plovbe pa samo ob- vsakim dnem na eni strani mani- številni* manjkalo potrebna da bi bilo ...........- j........j ..........., - milnih radovednežev tako pri ia. zato bi morali storiti vse, novljem del valobrana v dolžini ša njena zmogljivost, po drugi lovu kakor tudi pri pretovarjajo Čimprej zgrajeno. okrog 80 metrov. Neprijetno je za strani pa z vsakim dnem pro- nju s čolnov na tovornjaka. ¿JT" «v 'M ■M m i - v K " t ^ . "^i,:,, - i flllfeip'' iiiiil^ . '. i; V».,v? J§ m, m J»'' ■ .---k.-^ -g. - v:-;;'- ■:-■ S a Wm «i« K ........ "' "' ' OB AKCIJI ZA POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU O o Tovariška akcija za pomoč od skupni vrednosti milijon in 400 potresov prizadetim v Dalmaciji tisoč dinarjev. Za visok prispevek in Hercegovini je naletela na izredno ugoden odmev tudi pri občanih na Postojnskem. Pri občinskem odboru RK so ustanovili sedemčlanski štab, ki je poleg poziva prebivalstvu organiziral široko zbiralno mrežo bodisi v se je odločil tudi Veluroplastik iz Hruševja, in sicer za gradbeno okovje v vrednosti milijon dinarjev, dočim so kolektivi Obrtnika, Železniške strojne postaje in bolnišnice v Postojni obljubili svoje enodnevne zaslužke. Kolektiv Tako se pa vendarle nismo zmenili! Kar uganite, kje so ostali ti izvodi našega lista po akciji za razširitev Slovenskega Jadrana med prebivalstvom ln posebno v delovnih kolektivih izolske občine. Ne veste? Končali so v vratarski loži tovarne Mehanotehnika — baje zato, ker je nastal nesporazum in niso vedeli, kdo naj bi teh 250 izvodov plačal ... šolah, na vaseh, v zavodih ali v Kamnoloma iz Razdrtega bo na- podjetjih. kazal prizadetim 50.000 din. V postojnski občini je prizade- visoko vsoto, ki presega sto ti- L™ P™ .nakilzal P0,™" V, Z^U soč dinarjev, je zbral tudi šolski 130.0Q0 dinarjev delovni kolektiv kolektiv osemletke v Postojni, Transavta. Gozdno gospodarstvo do5im SQ prispevali prebivalci je obljubilo pomoč v denarju in lesu, Javor iz Pivke pa je že 17. tega meseca odpremil v Dalmacijo vagon s 700 novimi stoli v ZGLEDNA POBUDA VAŠČANOV V RAKITOVCU V vasi Rakitovec, slabega pol kilometra oddaljeni od železniške postaje istega imena ob progi Divača—Pulj, živi kakih 200 ljudi. Nedavno so napravili pregled in obračun opravljenih komunalnih del, pri katerih je v štirih etapah sodelovalo 110 vaščanov. S pomočjo občine je bilo postavljenih v vasi 11 javnih električnih luči. Tri luči pa so prebivalci dali postaviti na svojo stroške še ob cesti, ki vodi iz vasi na železniško postajo v razdalji 350 metrov. Razen prostovoljnega dela, ki so ga opravili pri izkopu jam in ■ postavljali ju drogov v vasi in v smeri proti železniški postaji, so zbrali med seboj 11GJ.01 dinar, kolikor je veljal material in strokovno delo pri postavitvi omenjenih treh javnih luči. Cesta Rakitovec—Buzet, dolga 4.100 metrov, je na nekaterih mestih že dolgo kričala po popravilu. To cesto so v letih 1034 do 1935 zgradili Italijani za vojaške namene in jo je do leta 1930 za silo vzdrževal cestar iz Bresta, potem pa je ostala zapuščena, čeprav še vedno kot edina prometna žila predstavlja gospodarsko pomemben komunikacijski objekt, saj povezuje vasi Brest, Dane, Trstenik, Rašpor, Klonovščak ln še nekatera vmesna naselja z železniško postajo v Raki-tovcu, kamor kmetje dovažajo les, seno, poljske pridelke ln gonijo tudi živino. Na nekem mestu Je bila cesta zavarovana z navpičnim, 40 m dolgim betonskim zidom, ki se je začel pod vplivom deževja nagibati in nevarno' rušiti ter je onemogočal varen prevoz po cesti. Prav tako je postal tudi ostali del ceste zaradi zanemarjenosti malone neuporaben. Vaški odbor je večkrat opozarjal občinsko upravo na nujnost popravila ceste, vendar je vedno zmanjkalo proračunskih sredstev v ta namen. Končno so Rakitovčani sami zasukali rokave, pljunili v roke in' 'Se lotili dela. Popravili so 40 m porušenega zidu in cestišča in cesto na tem mestu še razširili za 2 metra, posuli 1900 metrov ceste, očistili 2150 m obcestnih jarkov ter z lastno živinsko zaprego prepeljali 85 kub. metrov materiala. Za to delo so žrtvovali 1068 prostovoljnih delovnih ur. Občina jim je priskočila na pomoč z zneskom 100.000 dinarjev. Ko so konec leta 19G1 proslavili napeljavo javne razsvetljave v vas, so začeli razpravljati o nadaljnjem reševanju vaških problemov. Med najbolj pereča spada dokončna ureditev vaškega vodnjaka, nad katerim manjka betonska zaščitna plošča, da bi so razlita voda ne pocejala nazaj v vodnjak. Nujno potrebno bi bilo obnoviti v vasi trgovino in gostilno, ki sta bili pred leti opuščeni. Z manjšimi popravili obeli lokalov ln opreme bi bili ti prostori zopet uporabni. Zdaj morajo vaščani in okoličani hoditi v Kozino, Buzet, Divačo aH celo v PuIJ po vsakdanje potrebščine, kar povzroča obilo izgube časa in stroškov. Naj bi hrpeljslco trgovsko podjetje T IMA V čimprej odprlo v Rakitovcu zopet svojo poslovalnico. Mesečni dohodki zunaj Rakitovca zaposlenih prebivalcev znašajo nad I milijon dinarjev in če temu prištejemo Še kupno moč kmetov iz Rakitovca in okoliških vasi, ne more biti dvoma o rentabilnosti trgovske poslovalnice v Rakitovcu. Nadaljnji nerešen problem Je šolski pouk v Rakitovcu. Zdaj obiskuje trikrat tedensko v popoldanskih urah nižjerazredni pouk 12 otrok iz vasi. Pouk je v šoli, ki so jo leta 1912 prav tako zgradili Rakitovčani sami. Poučuje učiteljica iz Zazida. Ob takih pogojih skrčenega pouka otroci prav gotovo ne bodo imeli ustreznega znanja za prehod v višje razrede osemletke. Sola ima prostora za okrog 60 otrok. V vasi delujeta osnovni organizaciji Zveze komunistov in SZDL ter mladinska organizacija. In da te organizacije ne obstajajo samo na papirju, so dokaz redni in pogosti sestanki, na katerih razpravljajo o tekočih vpraSanjlh lokalnega in širšega pomena. Za novo leto je rakitovška mladina Iznenadila domačine in okoličane s skrbno pripravljeno kulturno prireditvijo in darežljivim dedkom Mrazom. Otroško igro ln ostali program je naštudirala in vodila Sonja Zlgante, delavka v TOS ter vaščanka iz Rakitovca. Za krepko pobudo živahnega in organiziranega skupnega dela In prizadevanja gre priznanje tudi staremu aktivistu in občinskemu odborniku Danilu Rožacu, ki požrtvovalno posveča ves svoj prosti čas napredku in koristim svojega kraja. Naj bi ta skromni prikaz resničnega socialističnega dela v vasi Rakitovec dal vrlim vaščanom priznanje ln pohvalo za pravilno pojmovanje skupnih interesov._Jaša 2van Razprava o pravilnikih . Svet. za delo in delovna razmerja ObLO Postojna je na seji v soboto razpravljal o poročilu komisije za pregled in analizo pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov v gospodarskih Cankarjeve ulice v Postojni 7850 dinarjev. O visokih zneskih pomoči prizadetim od potresov poročajo tudi zbiralci Rdečega križa, ki obiskujejo posamezne družine na domovih. Ker pa ta Jn podobna humana akcija v postojnski občini do 22. januarja še ni pri kraju, bomo o zbrani vsoti in ostalih darovalcih poročali prihodnjič. . (ma) RADODARNE ROKE KRAŠEVCEV Tudi prebivalci majhne kraške vasice Hruševice pri Štanjelu so s čutom vzajemnosti in z vsem razumevanjem odprli svoja vrata zbiralcem pomoči za prizadete po potresu v Dalmaciji. Zastopniki krajevne organizacije SZDL in Rdečega križa niso nikjer naleteli na nerazumevanje, ko so organizacijah in zavodih postojn- „v , ske občine. Komisija je tokrat vascanom pojasnjevali namen te pregledala šestnajst pravilnikov akcije. o delitvi čistega in isto število pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. O poročilu in dopolnitvah sveta bo v prihodnjih dneh razpravljal še zbor proizvajalcev Resda zbranih dvanajst tisoč dinarjev ni velika vsota, zato so več kot denar vredne iskrene želje vaščanov Hruševice, da bi se težko prizadeto prebivalstvo dal- ObLO Postojna. V postojnski ob- matinskih naselij ob pomoči vse čini je še samo pet manjših go- skupnosti lahko kar najhitreje spodarskih organizacij, ki doslej vrnilo na svoje obnovljene do-niso sprejele pravilnikov. (ma) move. Vidko H. Z RAZŠIRJENEGA PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V PIRANU Občinski odbor SZDL Piran je pri dosedanjem izvajanju tui$- samo zanimanje in delavnost. minuli petek imel razširjeni ple-num, na katerega je povabil tudi člane upravnega in nadzornega odbora' Turističnega društva Pi-ran-Portorož, kakor tudi vse vodilne gostinske in turistične de- lavce in predstavnike drugih posvetil vprašanju sodelovanja zma. Glavna ugotovitev je bila, Veliko več prebivalcev na turi-da turistični delavci niso znali stičnih področjih bi moralo imeti pritegniti in vključiti v turistično vsaj minimalno gostinsko kvalifi- delo prebivalstva in družbenih kacijo, da bi ob navalu turistov organizacij. Prav zaradi tega je (v glavni sezoni ali množičnih celotni drugi del svojega poročila prireditvah) aktivno sodelovali, gospodarskih organizacij, ki so v kakršnemkoli stiku s turizmom. Na dnevnem redu je bila namreč obravnava turistične politike v občini Piran. Poročilo o dosedanjem razvoju, trenutnem stanju in potrebah, glavnih pomanjkljivostih in perspektivah turizma je podal predsednik ObLO Davorin Ferligoj. prebivalstva v tej tako pomembni panogi našega življenja oziroma dela. Predvsem je potrebno pobijati mišljenje, češ da ni koristno in častno zaslužiti s turizmom. To pomeni, da je treba prebivalstvu na vse mogoče načine prikazovati pomen turizma za skupnost in za vsakega posamez- kar bi bilo v vsestransko korist. Tudi razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi navzoči in se je zato zavlekla pozno v večer, je dala poudarek potrebi po močnejši pritegnitvi prebivalstva k turističnemu delu. Zato je bilo mnogo govora o najrazličnejših oblikah in možnostih turistične vzgoje od uvedbe tovrstnega Med drugim je poročal o velikih zaslužka pri turizmu samo z od-naporih, ki jih je morala vložiti skupnost, da je šel celotni razvoj nika posebej. Prebivalstvo nima predmeta v šole do izpopolnitve poklicne gostinske šole in raznih dajanjem sob in prevažanjem go- tečajev ter predavanj. Kot glavni stov s čolni; še vrsta drugih mož- sklep so na plenumu sprejeli te-komune vsaj deloma vzporedno z nosti je, kot n. pr. vodiči, nosači, ga, da bodo vse osnovne organi- razvojem turizma, katerega pro- informatorji, izdelovanje in pro- zacije SZDL morale na podlagi met je v sedmih letih porastel 20 krat. Dalje je navedel glavne pomanjkljivosti, ki so bile zapažene daj a spominkov, drobne obrtne zapisnika seje plenuma razprav-usluge itd. — skratka nešteto Ijati s svojim članstvom o pome-možnosti zaslužka. Potrebna sta nu turizma. DELAVKE V DELAMARISU SO UVELJAVILE SVOJO VOLJO V EKONOMSKIH ENOTAH — Tam so vrata, tovariš obra-tovodja! Vaši odnosi do delavk in do predpostavljenih so nevzdržni... Vaše strokovno znanje in slepomišenje ogroža koristi naše ekonomske enote, zato v našem interesu in v interesu družbene skupnosti zapustite naš oddelek! Koliko večje in koliko bolj koristno delo bi opravile proizvajalke v ekonomski enoti antipaste izolskega kombinata Delamaris, če bi takšno formulacijo, ki je bila rezultat ugotovitev domala vseh 225 proizvajalk, lahko tudi pravno uveljavile takrat maja preteklo leto, ko se je pravzaprav začel odvijati hudo zavozlan klobčič Štefana Homana, Toda Homan je takrat užival še velik ugled izven svojega obrata, svoje gospodarsko in tudi politično »poslanstvo« pa je znal mojstrsko izkoriščati ob vsaki priložnosti — kot temu pravimo — ob pravem času in na pravem mestu. Toda delavke se kljub crvim oviram niso sprijaznile s še tako megalomanskim naslonom svoiega »moist.ra« in so odločno sklenile, zaščititi svoje koristi in koristi svoje ekonomske enote " brezkompromisnem spopadu. Še kako dobro so. se zavedale, da bo »zadeva Homan« in riokončna odločitev o megovi na-rialinji dejavnosti v niihovem oddelku prav tukaj, pred zborom proizvajalk, našla svoj enilog. Spor z delavkami, m^ katerimi je snontano prevzela vlo<*o prve tožitelnce Marija Valenčič, se je zaostril meseca maja, oziroma junija lani, ko je Homan pre- nesel svojo škodljivo aktivnost, ki je bila v nemajhni meri tudi posledica njegovega pomanjkljivega strokovnega znanja, na torišče izven oddelka — v skladišče. Od skladiščnika-invalida mu je uspelo dobiti povratnico-potr-dilo za eno tono vrnjenega olja, da bi tako opravičil manjek, ki je nastal po laboratorijski ugotovitvi, da vsebujejo doze 4 grame olja preveč. Olja seveda ni vrnil. Delavski svet EE je postavil pred centralni DS odločno zahtevo, da z že znanimi obtožbami zoper Homana o nepravilnih odnosih do delavk in do družbene imovine pospešijo postopek proti njemu tudi z novimi dokazi o gospodarski škodliivosti obrato-vodje. Centralni DS je po večkratnem zasedaniu sklenil, da je prepustili dokončno odločitev o Homanu neposrednim proizvaial-kam, za že ugotovljene in dokazane nepravilnosti pa je bil Homan nekako sredi oktobra lani predan preiskovalnemu sodniku, vendar Homanu tudi tukaj zaradi soretneia izmikanja niso mogli do živega. Zaradi »pomanjkanja tehtnih dokazov« ie bil po nekaj dneh zopet predmet razprav i/ Delamarisu. Medtem je zbor proizvaialk EE na prej nmenienpm sestanku ponovno sklenil, »da nočejo imeti takšnega šefa, ker rima poroiev za vod^nie obrata niti v strokovnem nit' v moralnem pnelerlu ...« Toda Homan je imel debelo kožo in. kot vse kaže, tudi dobro »zaledje«, kajti v času plačanega dopusta, ld si ga je izposloval, je centralni delavski svet ponovno zasedal in zastopnica proizvajalk EE antipaste je po ponovnem tolmačenju krivde Homana dobila očitek, da je obtožba »pregloboka«. Hkrati pa je padla odločitev tega organa, da se Homana sprejme nazaj vEEna ustrezno delovno mesto, ker da preiskava ni pokazala tako bremenilnih dokazov, ki bi opravičevali skrajni ukrep — odpust. Ker proizvajalkam prizadete EE ni ostalo prikrito, da dotlej na odločilnih zaslišanjih niso sodelovale glavne tožiteljice, so odločno zavrnile takšno odločitev in so zahtevale, da na sestanku proizvajalk dokončno uveljavijo svojo zahtevo. Do tega sestanka je tudi prišlo, kot sklep pa je ponovno izzvenel refren: — Nihče nas ni vprašal za naše mišljenje ob namestitvi I-Iomana za obra-tovodjo, zato tudi sedaj ne bomo iskale zanj delovnega mesta. Nikakor pa ne bomo dopustile, da bi človek, ki se je tako kompromitiral, dobil zaposlitev v našem oddelku oziroma v naši EE... Delavke so na tem sestanku tudi odločno zavrnile obtožbo, da je do dokazane gospodarske škode — 14 milijonov dinarjev! — prišlo tudi po njihovi krivdi. N Toda z drugega »brega« je kot odmev na zahtevo delavk obveljal predlog, da se Homana zaposli za dobo enega meseca za šefa pododdelka skladišča, po tem razdobju pa naj bi dobil drugo delovno mesto. Sledil je nov protest ekonomske enote in zahteva personalni © službi, naj prekliče že izdano odločbo o imenovanju Homana za šefa pododdelka. S stališčem delavk se je strinjala tudi uprava, toda sindikat in osnovna organizacija ZK sta hotela priti vsej zadevi še enkrat do dna, kajti šlo je za gospodarsko škodo. Štirinajst milijonov dinariev zares ni drobiž! Srd delavk je pripeljal Homana končno pred disciplinsko komisijo podjetja, kjer je ob vseh že znanih in novih obtožbah bilo nesporno ugotovljeno, da je nastala škoda zaradi malomarnosti in nestrokovnosti obratovodje. Tako je po domala polletni pravdi v celoti obveljala prvotna zahteva proizvajalk EE: Homan je po sklepu disciplinskega razsodišča dobil takojšnjo odpoved ... Odpoved — kljub pritožbi, ki jo je naslovil na osnovno organizacijo ZK, ker so tam prav tako ugotovili njegovo krivdo... Kljub pozivu Homana na odprto konferenco ZK, kjer bi lahko, če se seveda medtem ne bi že preveč zapletel v lastno mrežo, s katero je tako spretno ribaril v kalnem, še v odprti razpravi ovrgel trditve in obtožbe -zoper njega, No, Homan se tudi temu vabilu ni odzval, kljub trikratnemu sklicu sestanka. Izgovor: — boiim se fizičnega obračuna s strani delavk! Zares, bivši obratovodia se je upravičeno bal srda in obračuna za svoje nečiste posle; v kakšni meri se je zavedal svoje krivde, najbolje dokazuje njegov strahopetni beg v tujino, Boro Borovič Raipvori z občani O POMENU IN NAMENU KLUBOV SZDL V tistem delu Kopra med Cankarjevo cesto in novim koprskim tovornim pristaniščem, ki mu pravijo Bosa draga, uradno pa IV, mestna četrt, živi v več ko stoletja starih hišah z okrog 1000 prebivalci nekaj manj kot 200 otrok. In nastalo je vprašanje — morda bo kdo rekel »problem«, kaj s temi otroki med njihovim prostim Časom, ko so jim starši v službah? Vemo, da so od te in do one ure v šoli, potem doma delajo šolske naloge, se učijo in potem... Da, kam pa potem? Tako so se spraševali starši in med delom v tovarni ali pisarni marsikdaj s strahom pomislili na možnost, da se njihovi otroci podijo med vozili po ulicah. Prav takšna misel je prevzela odbornike IV. mestne četrti krajevne organizacije SZDL, ko so ustanavljali mladinsko sekcijo. Toda več o tem nam je povedal tov. Drago Vodopivec: »Kopico otrok z našega področja smo presenetili lani sredi novembra, ko smo v prostorih krajevne organizacije $ZDL začeli z rednimi televizijskimi predstavami. Pa tudi njihovi starši so se razveselili, saj sedaj več ali manj vedo, da so njihovi otroci'med 17. in 19. uro v naši dvorani. Nabavo televizorja, stabilizatorja ter omare, kar vse je veljalo okrog 221 tisočakov, so omogočila nekatera koprska podjetja — pa tudi iz tistega dela članarine SZDL, ki je last krajevne organizacije, smo odrinili kar lepo vsoto. Tako smo pritegnili v našo dvoranico domala vse šoloobvezne otroke in njim se radi pridružijo tudi sošolci iz drugih mestnih četrti, pa celo iz Vanganela in Bertokov, ko morajo po končanem šolskem pouku čakali dobro uro ali dve, da jih avtobus odpelje domov.« Med pogovorom, s tovarišem Vodopivcem, ki večji del svojega skopo odmerjenega prostega časa posveča televizijskim predstvam in skrbi, da popoldanske obiskujejo samo cicibani, pionirji in mladinci, njihovi starši pa večerne, sem presenečen opazil, da imajo obiskovalci posebne legitimacije. »Vsak obiskovalec naših televizijskih predstav ima legitimacijo in mesečno plačuje 50 dinarjev vstopnine,« je dejal tovariš Vodopivec. »Ob tem pa moram pripomniti, da bo odslej lahko obiskoval televizijo samo tisti, ki se bo pridno učil in bo imel v šoli vsaj zadostne ocene. Tako naj bo pristop k televizijskim predstavam spodbuda za učenje. In še to,« je dejal tovariš Vodopivec, »ob televizorju se bomo marsikaj pogovorili o predstavah, ki smo jih ali jih bomo videli, nato bo stekla beseda o vsem, kar zanima naše mlade obiskovalce, se pravi o prometni vzgoji, o partizanih in terencih, o današnjih družbenih nalogah, ki jih ima naš mladi rod, in še o tem in onem. Še to bi rad pripomnil: vsak krajevni odbor SZDL bi lahko imel takšen klubski prostor in v njem zbral mlade in stare, da bi našli tisto, po čemer najbolj težimo: neposredne medsebojne stike!« je zaključil tovariš Vodopivec v trenutku, ko so skozi vrata prihrumeli prvi obiskovalci popoldanske televizijske predstave v skromno majhni dvorani krajevne organizacije SZDL IV. mestne četrti. (sič) O vaškem klubu v Šmarjah nad Koprom pa je povedal ARDUIN HRVATIN IZ ŠMARIJ: / — Po mojem mnenju je naša vas veliko pridobila, odkar .imamo klub. Tja zahaja predvsem mladina, ki se je prej v pretežni meri zbirala v gostilni. Ob nedeljah pridejo v klub tudi odrasli, posebno po kino predstavi, in. takrat postane klub pretesen. — Seveda gledamo vsi televizijo, ki privlači staro in mlado. V klubu pa je tudi knjižnica in čitalnica, za katero je naročila časopise naša TKG. Tudi sicer tovarna vzdržuje klub in pomaga Svobodi, zadruga pa je prepustila inventar klubu. — V klubu je še miza za namizni tesni in majhen bife, kjer je dobiti slaščice in brezalkoholne pijače. — Največja pomanjkljivost našega kluba je zdaj pozimi, da je v njem mraz, ker ni peči, sicer pa je premajhen. Če bi nam uspelo, da bi uredili še eno sobo kot klubski prostor, bi bila to velika pridobitev. In skoraj bi pozabil: med najbolj vnetimi obiskovalci našega kluba so pionirji, ki imajo svojo šahovsko sekcijo. Zahvalili smo se Arduinu za odgovor na naše vprašanje in mu prav radi verjeli, ko nam je zagotovil, »da skoči v klub, kadar le utegne«, čeprav mu jemlje veliko časa učenje in vsakodnevna pot v Koper, kjer hodi na učiteljišče. URBANISTIČNI PROBLEMI Drugi sobesednik v naši rubriki je Adolf Burger, star 30 let, po poklicu inženir gradbeništva, zaposlen v SGP Gradnje v Postojni. V pomenku sva se dotaknila urbanističnih problemov oblikovanja mestnega centra v Postojni. V vseh povojnih letih se v Postojni opaža, da beže z gradnjo večjih objektov ven iz strogega mestnega centra. Kaj je temu vzrok, sem ga najprej vprašal. ^Vzrok za to je treba iskati prvenstveno v značaju dosedanjih novogradenj, ki jih v Postojni predstavlja skoraj izključno stanovanjska izgradnja. Drugi vzrok za beg iz strogega centra pa tiči tudi v tem, da Postojna vse do danes še nima izdelanega zazidalnega načrta, kar je gotovo posledica dejstva, da še ni dokončno določeno, kod bo tekla trasa nove magistrale. O tem je bilo govora tudi na zadnji seji Sveta za urbanizem OLO Koper, kjer smo sklenili, da se ta problem čimprej uredi z republiško upravo za ceste v Ljubljani. Tovariš Burger, če še ni zazidalnega načrta, kako je bilo mogoče že določiti lokacijo za novi hotel na Titovem trgu. Lokacijo je kot provizorlj odobrila republiška uprava za ceste. Tudi to dokazuje, v kakšnem absurdnem in nemogočem položaju se trenutno nahajajo vse gradnje v centru Postojne, Govori se, da je v izdelavi posebiia maketa mestnega centra. Kakšen pomen ji pripisujete? Maketa,- ki bo zajela območje ob sedanji magistrali od hotela Javornik do Srednje gozdarske Šole, bo občanom plastično prikazala bodoči videz mestnega centra. Hkrati pa bo služila kot osnova za javno razpravo o urbanistični ureditvi mesta. Če Postojna zazidalnega načrta še nima, kako bo potem z napovedanimi gradnjami v centru v prihodnjih letih? S pričetkom gradnje nove pekarne, nove trgovske hiše, poslopja organizacij in večjega stanovanjskega bloka bo treba pač počakati vse do sprejetja zazidalnega načrta, ki ga že izdelujejo. Predvidevamo pa, da bo sprejet do konca letošnjega leta. j In še. eno vprašanje: Na Kremenci v Postojni je v zadnjih letih zraslo novo stanovanjsko naselje »Borisa Kidriča«. Lepi bloki že stoje naseljeni, niso pa še v celoti urejene komunalne naprave naselja. Kako je s tem? Zakon določa, da morajo investitorji nameniti za ureditev komunalnih naprav pri novogradnjah 10 odstotkov njihove predračunske vrednosti. Tako določena sredstva pa so bila zaradi težke konfiguracije Kremence in njene oddaljenosti od glavnih mestnih komunalnih naprav preskromna, . da bi mogli vzporedno z gradnjo blokov rešiti tudi vse ostale probleme, Pomanjkljiv je bil tudi zazidalni načrt za to naselje, saj ni vseboval predračunske vrednosti za ureditev vseh komunalnih naprav. Videti 'je torej, da so urbanistični problejni Postojne danes več kot aktualni. K njihovemu hitrejšemu reševanju bi nedvomno mnogo pripomogel specializirani zavod, čigar ustanovitev v Postojni že napovedujejo. A. Milclavčič j'' - •----- ,' • ' /UDo^veo i" . iVi. j J v. • i&rssi I v.- : ! K '"Mr .S R.- Temnozelene vlačilce koprske »Intereurope« srečujemo še poslov. Torej osnova je bilo le so presegli plan, so presegli tudi povsod: po lepih in slabih cestah Sirom po domovini, v Avstriji, pristanišče, saj je »Intereuropa« število prevoženih tonskih kilo- Nemčlji, Franciji, Belgiji, Holandiji, dalje v Grčiji, Bolgariji Ro- nedavno razširila svojo dejavnost metrov. Kamione so torej bolje ZnJj-'-T Tk::T5kTdruff0d po Evropi'razen menda v ^¿^toT^-ciSK SSr&nj^io^iffVSSS: Albany in Sovjetski zvezi. pomorska agencija in ji obetajo kor! In če bodo tako delali, mar »Kaže, da so ti kuščarji naskočili asfalt Evrope,« se je zadnjič še lepo bodočnost. kot bi i^sfcer^Mord kcalf°n0^' obregnil obnje eden izmed konkurentov. Toda pri »IntereuropU se Potemtakem ni nobenega dvo- kakor je^ča^vno^oločeninjmo- za »čenče« ne menijo. Števci »kuščarjev« marljivo beležijo tonske ma, da je razvoj »Intereurope«, va življenjska doba! Kam potem kilometre in njihovi gospodarji — šoferji-upravljavci — ne ute- tako dosedanji kot bodoči, tesno po denar za nova vozila? gnejo razpravljati o tem, ali so vlačilci posrečena vozila ali niso, povezan z razvojem pristanišča, Prometni strokovnjaki pri »In- ali so hitrejši ali počasnejši, »Intereuropa« se je z njimi uveljavila ??PJaY. so zadnje čase povoljnej- ^ro^menijo, da bi bilo tee- si tudi obeti Zci srcidnio želez- uauwuu iicu^n nagega v mednarodnih transportih in špedicijah. Te misli, kakor tudi dej- nice Težišče deIa v zv^zi s pr|. novega _ gospodarskega sistema • stvo, da je težišče dela, bi nadaljnjega razvoja »Intereurope« tesno staniščem bo na vsak način šo vslc^adit:i tudi predpise o izraču- povezano s Širitvijo koprskega pristanišča, si jemljemo kot napo- nadalje odvisno od kamionskih cUskih^i^te^^motem?1vo- Brez prestanka, podnevi in ponoči brnijo motorji. Za »Intereuropine« vlaCllco ni nepremagljivih vzpetin vi, se čez nekaj let lahko zgodi, ce kakor tudi glede saniranja tila, ko posred.ujemo našim bravcem v pričujočem sestavku nekaj prevozov, posebno za specialne zda y zvezi s fem predlagajo da da bomo tu obtičali. Ce k temu njenih poslovnih prostorov. Kon-več o življenju in delu tega zares pridnega kolektiva. tovore, za industrijsko in pre- bi za vozila upoštevali normative Prištejemo še neprimerno večjo čno je le-te kolektiv zgradil z hrambeno blago, ne glede na že- prevoženih kilometrov Ta svoj obrabo spričo mnogih slabili cest, lastnimi sredstvi, toda za stano- nn«Hn ocnn v cn,„5n„ „,,„ leznico, ki lahko konkurira cest- predlog utemeljujejo še s tem, da P° katerih moramo tudi voziti, vanja, ki jih potrebuje, nima do- So3t° °?ianVovSPZr^r "emu prometu še samo pri pre- proizvodnjo cestnih prevoznih Potem ni težko izračunati in na- volj lastnih možnosti voljstvo vseh članov obeh podje- 1 rnrinin nnn, „ sredstev v svetovnem merilu če- povedati morebitno jutrišnjo za- Upravni organi podjetja so o tij sodelujejo v prevozih blaga po dalje bolj izpoSjujeS in mo- B^o, ki lahko utegne nastopiti stanovanjski stiski že večkrat enakopravnih načel h ki jih upo- menta in podobno. Za take tovo- S^^^f f f ^^ celo prej, kot bo potekla amorti- razpravljali. Na eni izmed zad- števajo tudi pri delitvi dohodka, re pa se avtotransportna podjet- eT^ vozna žrtežko dibav- zacijska doba vozil, kolikor bi njih razprav o tem problemu so Tako je zrasla »Intereuropa«. ja z »Intereuropo« vred manj „B+, „„^„^ ^a uuud obveljali sedanji predpisi,« je še se končno zedinili, da bodo nu- kljub ostri in včasih tudi nelojal- potegujejo. Najstarejši člani kolektiva pripovedujejo, da je bila »Intereuropa« ustanovljena v bivši coni »B« Svobodnega tržaškega ozemlja dne 1. decembra 1947. leta kot delniška družba z nalogo opravljanja carinskih in špedi-terskih uslug pri posredovanju paketov med conama »A« in »B« tega ozemlia. Razen starega traktorja, ki so ga uporabljali za premikanje vagonov na industrijskih tirih v puljskem pristanišču, kjer so imeli svojo podružnico, niso imeli drugih prevoznih sredstev. Tedaj je bilo v podjetju zaposlenih 20 ljudi, ki so realizirali letno reci in piši od 1,5 do 2 milijona jugo-lir. Ce primerjamo ta začetek z današnjim stanjem podjetja, ki zmore 1818 ton nosilnosti s svojimi 74 avtovlaki in trinajstimi manjšimi vozili za lokalni promet ter da zaposluje 646 ljudi, potem lahko mirne vesti trdimo, da je bil razvoj »Intereurope« izredno hiter. Še pred desetimi leti so ljati nadomestne dele. »Ce smo trenutno z našim voz- preudarno dodal pomočnik glavnim parkom med najmodernejši- nega direktorja »Intereurope« to-mi transportnimi podjetji v drža- variš Cernčec. Kolektiv »Intereurope« je med la je čedalje bolj zahtevna. Zato prvimi v našem okraju spoznal je treba popolnejšega moža. V prednosti našega novega gospo- zvezi s tem so sklenili, da bodo darskega sistema. Že v januarju odslej posvečali večjo skrb stro- preteklega leta je zastavil svoje kovnemu izobraževanju. ekonoSsktInlt, "v °SrihTo VJ ta «f^ff prav usfšno uvedli nagrajevanje Sel Te ^ ni ifa STu ££ po učinku in temu primerno pri- ti , , u.luihpnre Snp- lagodUl delitev dohodk. v »k.opu g^jf^S? Z- ffS^^JBSSfS žave), v Kopru in Sežani pa 4, PodJetJa ln špediterske službe, ki so razdeljene po transportni Seminarji bodo trajali 8 do 10 __ ,, , , . dejavnosti, servisnih delavnicah dni ali 80 do 100 ur. Predvidoma V skladiščih koprskegajr™^ Na sliki: nakla-in na enoto uprave in računo- jih bodo organizirali v treh stro- vodstva. kovnih stopnjah, absolviral pa naj Po skrbni proučitvi pravilnikov bi jih vsak uslužbenec v razdobju so se zedinili, da bodo razdelili treh let. Razen teoretičnih preda- dohodek celotnega podjetja z 61 vanj imajo na programu še prak- odstotki za osebne dohodke, 39 tično reševanje nalog, medtem ko odstotki pa za sklade. To razmer- bi se v razgovorih seznanjali z je je znatno boljše od zveznega najbolj kritičnimi primeri poslo- in republiškega povprečja, saj je vanja kot tudi z njegovimi enot- Današnjemu . voznemu parku zvezno . povprečje transportnih nimi kriteriji, ki jih zahteva po- »Intereurope« ni kaj oporekati, podjetij 82:18, republiško pa 79:21. samezna dejavnost za vse- po- čeprav so nekateri nevoščljivci — Če naj bo v tem izražena skrb družnice in direkcije, zlasti pa kdo ve iz kakšnih vzrokov in na-krstili Omove temno- dili svojim zaposlenim interesentom nekaj razpoložljivih zneskov v obliki posojila za individualno gradnjo stanovanjskih hišic v okviru stanovanjske zadruge. Za zdaj je teh interesentov že 25 in računajo, da si bodo s temi' posojili lahko pomagali. Toda vprašanje je, kako bo z drugimi, ki si glede na zaslužek "ali druge okoliščine ne upajo na lastno životarili s paketi. Po priključitvi ni konkurenci v veliko podjetje, tega ozemlja k FLRJ pa so pre- jci se čedalje bolj uveljavlja ši- življali, zlasti po spremembi de- rom po Evropi, v naši državi pa viznih predpisov leta 1956, kot se je uvrstila po transportih pravijo, naravnost črne dni. Te- med 25 velikih in med štiri večje daj so živeli izključno od akon- špediterje. Po še neuradnih po- tacij. Direktor podjetja je na pri- datkih cenijo, da so lani realizi- mer prejemal akontacijo v zne- rali že okrog 8 milijard dinarjev sku 16 tisoč dinarjev mesečno, prometa z nad eno milijardo di- Drugače v tedanjih razmerah niti narjev dohodka. Za letos pa so ni moglo biti: paketov je kar ne- planirali 9 milijard dinarjev rea- J11C11UV _ „,lol S™ z™.njkalo, za druge špe- lizacije z milijardo in 150 milijo- zeiene vlačilce s kuščarji. Morda dnerske posle pa niso imeli po- nov dinarjev dohodka. Vsekakor zato ker so zeleni! Toda to ni ngnYner;Teja' iT f V ^T S to zavida"ja vr?dne številke. važn0. Ko smo se pogovarjali o nem poslovali na lokalnem ob- Sicer pa se z doseženimi uspehi perspektivah in ugotovili, da bo mocju. niso nikoli zadovoljevali. Morda trpba snričo naraščaiočecra riro- Delavski svet podjetja, ki je je tudi v tej resnici, kot pri dru- 2a v nlm Sn lu kot prevzel upravljanje od bivše del- gih činiteliih precej ti^teea < našem pristamscu, Kot niške družbe šele leta 1954, ni ustvarS"negf poleta ki ga pri tUdl VSS VeC36ga uvel^an>a imel kdo ve kakšnih izkušenj. Bi- »Intereuropi« zares ne manjka. »Intereurope« v mednarodnih transportih, iz leta v leto čedalje bolj večati zmogljivosti voznega parka, smo morali tudi ugotoviti, da so prav sedanji predpisi o rije vozila je sedaj" določen živ- I I ' <' * ' * i Ijenjski čas. Ne glede na to, ali ; je bilo vozilo v določeni dobi pra- HH^MlHi' vilno izkoriščeno in rentabilno, se P^gPHHHHE:- • ■ > -•»/ ,.! je po preteku te dobe zbrala zanj amortizacijska kvota, s katero so ! '.'.".' . iplIP^ > lahko nabavili novo vozilo. Nihče [.; '- V;,: ■^¡^^kmmBn^J./-.: , \ -.'.- ^ ■ .iH ni vprašal za ekonomični račun. Vozilo je morda že zdavnaj opra- Takšna pa Je notranjost sedanjih garaž, kjer imajo tudi servise. Poskrbljeno vilo svoje, ali pa je bilo lahko še Je t"31 za varnost — pena ln pesek za vsak primeri prav novo, Tako v piranskem pristanišču pretovarjajo tovor z ladij na tovornjake Intereurope pest graditi s posojili stanovanjske hišice. In tudi za take bo treba nekoč rešiti problem. Seveda, kolektiv vsega hkrati ne more. Veliko je potreb in želja, ki daleč presegajo okvire trenutnih možnosti. Tako si želijo šoferji »Intereurope«, da bi pri garažah in servisnih delavnicah v Kopru zgradili prepotreben dom za družbene organizacije podjetja, v katerem bi imeli poleg dvorane tudi nekaj sob za prenočišča, dalje restavracijo in klubska shajališča. Čeprav je to večja investicija, menijo, da jo bodo zmogli. Baje se na gradnjo že resno pripravljajo. Končno pa je tudi prav, saj mnogi šoferji, ki nimajo stanovanja v Kopru, ker so med njimi iz najrazličnejših krajev države, ko pridejo na sedež podjetja v poletni sezoni, težko dobijo prenočišče. Tako morajo tudi tedaj prenočiti v kabinah tovornjakov. Nekaterim se dogaja, da celo po več mesecev ne Šoferji »Intereurope« so nagra- ekonomskih enot za nadaljpjo sodobnejša organizacija dela ter obsoj?eni° na ^Sto žiSiif'?ato rast podjetja, potem sklepamo, da ekspeditivnost. kei so si izbrali goferski poklic? jeni po učinku. Kdor dela, ta tu ^ biTo1iiavP°p7e?eakloSletoTpri?o jeH1k?.\ek"v »Intereurope« s tako Prav tako nameravajo na stro- Prav je, če bodo nekje le imeli ™ x- £ • 0dl0Cltvi3° dokazal svojo visoko ške podjetja organizirati - '........ nagrajevanja po učinku naj- zavest ter da je zrel tudi kot do- Ropotarnica ali kaj že? Ne, tu so bile prej delavnice »Intereurope«! li so brez strokovnjakov za to dejavnost, težave so imeli s poslovnimi prostori in kopica podobnih problemov je zavirala rast »Intereurope«. Po skrbni proučitvi in analizi vseh teh problemov se je delavski svet odlo- y ZVezi z čil razširiti poslovanje na vse po- »Intereurope« _ dročje države. Zunanjetrgovin- mnenj: eno izhaja s" stališča," da ska zbornica je njihovi prošnji za je zadnja leta pospešila njeno registracijo za mednarodni trans- rast povečana špeddterska dejav-port in špedicijo ugodila. V pod- nost) drugo pa, da je ta njen raz-jetje so prišli novi ljudje, ki so voj tesno povezan z rastj0 kopr-" v spediterski m transportni skega pristanišča. Izreči kakršno uspešnejše leto v razvoju »Inter- ber gospodar, europe«. Že iz prej navedenih ugotovitev sodimo, da je to res, saj so točno tri mesece pred kon-celn leta izpolnili lanski plan realizacije in dohodka. Pa ne faradi morebitne konjunkture, kolikor zato, ker so šoferji in ves kolektiv delali z večjo vnemo in prizadevnostjo za dosego čim večjega V kolektivu »Intereurope « je svojega^dela uspeha. sicer že okrog 70 odstotkov zapo- To pa pomeni, da če so šoferji slenih, ki imajo zahtevane viso-naglim razvojem delali> so vozili s polno paro. če ke kvalifikacije. Toda narava de-je sicer dvoje seminar- svoj topel kotiček! je tudi za transportne delavce — šoferje in druge. Le-ti bodo prilagojeni potrebam njihovega dela. Seznanjali pa naj bi se predvsem s carinskimi predpisi, s postopkom za zavarovanje tovorov, z nekaterimi špediterskimi nalogami, z deviznimi predpisi in skratka z vsem, kar cesto potrebujejo pri uspešnem opravljanju se dejavnosti razmeroma hitro izurili. Obstoječim lokalnim podružnicam v Podgorju, na Kozini, v Sežani in na Reki so se pridružile še nove podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, potem na Jesenicah, v Prevaljah, Subotici, Sarajevu in v Novi Gorici, S ponovno reorganizacijo leta 1958 so osnovali iz poslovalnic v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in na Reki podrejene di- ker nase pristanišče še ni pove-rekcije, ki so dobile v poslovanju zano z železniškim omrežjem. In večje pristomor.ti. Dalje so po- kakor smo prej ugotavljali, je trebe razširjenih poslovnih sti- dosegel razvoj »Intereurope« svoj kov narekovale nujno povečanje odločilni razmah prav v obdobju, voznega narka. kar so rešili s ko so začele v našem pristanišču kooperaciio s pedietjem »Ljublja- pristajati prve ladje. Razen tega na transport", tako da razpola- je tudi špediterska dejavnost s gata obe podjetji danes s 150 to- pridobitvijo pristanišča dobila yornimi vozili s skupno nosil- možnosti za sklepanje večjih koli določno sodbo v tem smislu ..je težko. Res je, da se je špediterska dejavnost »Intereurope« močno uveljavila in da s storitvami špedicije ustvarjajo dobršen del dohodkov. Toda res je tudi, da so prav potrebe pristanišča narekovale nujno povečanje nosilnosti transportnih sredstev, če ne zavoljo drugega že zato, »Intereuropa« je v zadnjih letih tudi precej gradila. Med drugim naj navedemo dvoje upravnih poslopij v Kopru, preureditev Številnih sedežev podružnic, moderne garaže in servisne delavnice, adaptacije številnih stanovanj in novogradnjo stano- Detajl iz koprskega pristanišča, kjer vanjskega bloka v Semedeli. V vsak dan Intereuropa prevzema tovor »Intcreuropinn« stanovanja v semedelskiti hlnk'!' vedno večjo skrb kooperaciji z oddelkom za notranje zadeve OLO Koper pa gradi ob Cesti JLA v Kopru veliko stavbo, kjer je soudeležena z desetimi stanovanji. Toda stanovanjski problem njenih zaposlenih s to zgradbo še ne bo rešen. Precej je več interesentov, ki stanovanja nujno potrebujejo,'kot pa je razpoložljivih stanovanj. Temu je vzrok morda tudi nerazumevanje nekaterih forumov v Koo"u, ki so »Tntereuropo« svoj-»rtpjl stanovanj posvečajo ^sto 7«mc.«A*»vld«si «lede stanovanj za njene uslužben- z domačih in tujih ladij Zahvaljujemo se uredniškemu odboru in dopisnikom »Intereuro-pinih« »Novic«, v katerih smo našli marsikaj zanimivega, kar nam je prišlo prav pri. obdelavi snovi tega sestavkal SO DALI V IZOLI... V Izoli nadaljujejo z zbiranjem denarja in materialnih sredstev, ki jih bodo poslali žrtvam ne- Komisija za razpis mest direktorjev pri ObSinskem ljudskem odboru Piran razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov MESTO UPRAVNIKA GOSTIŠČA »NA OBALI« V PIRANU Pogoji: kvalificiran gostinski delavec s 5-letno prakso na vodilnem mestu. — Ponudbe s kratkim življenjepisom in sedanjo zaposlitvijo je predložiti do 30. januarja 1962 na ObLO Piran. davnega potresa v Dalmaciji in Hercegovini. Po zadnjih podatkih so na področju izolske občine zbrali že okrog 4,6 milijona dinarjev in raznega materiala ter oblek v vrednosti pol milijona dinarjev. Omenili smo že, da je delovni kolektiv Delamarisa prispeval 2 milijona dinarjev, medtem ko so člani tega kolektiva zbrali več kot 250,000 dinarjev. Podjetje Mehanotehnika je kolektivno prispevala milijon dinarjev, a njeni člani še četrt milijona dinarjev. . Nadalje je podjetje »Gradbenik« dalo 100.000 dinar- jev, medtem ko so uslužbenci in delavci dali od svojega dohodka še 20.000 dinarjev. Podjetje »Ruda« je namenilo za obnovo porušenih in poškodovanih hiš 2 vagona zidne opeke. Podjetje »Obnova« je dalo 70.000 dinarjev, deset kompletnih postelj in 30 odej. Prva krajevna organizacija SZDL v Izoli je zbrala 80.000 dinarjev in za 30.000 dinarjev vrednosti raznih oblek in obutve; II. krajevna organizacija SZDL je zbrala 70.000 dinarjev in v blagu za 20,000 dinarjev vrednosti; III. Obrtno podjetje »EMBALAŽNI SERVIS« KOPER razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: višja strokovna izobrazba s triletno prakso, srednja strokovna izobrazba s petletno prakso ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso. — Nastop službe je možen takoj. Ponudbe pošljite na upravo podjetja »Embalažni servis« Koper do 5. 2.1962. Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov pri ObLO v Piranu razpisuje na osnovi 21. člena zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto UPRAVNIKA Knjigovodskega servisa v Piranu Pogoji: trgovska srednja šola in deset let prakse v računovodstvu. Ponudbe s kratkim življenjepisom in z navedbo sedanje zaposlitve je predložiti do 10. februarja 1962 ObLO Piran. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Piran razpisuje na osnovi 21'. člena zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto DIREKTORJA podjetja Piranske soline v Portorožu Pogoji: kemijska ali ekonomska fakulteta z najmanj 10-letno prakso ali druga fakulteta z 10-letno prakso. — Ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse, kratek življenjepis in navedbo sedanje zaposlitve je poslati do 10. 2. 1962 na ObLO Piran. Po cesti II. reda med Koprom in Izolo vozi v letni sezoni najmanj 7000 motornih vozil, med katerimi je znatno število takšnih osebnih avtomobilov, ki prekoračijo hitrost 80 km na uro. Ena izmed najbolj kritičnih točk je odsek pred tovarno Mehanotehnika v Izoli. Na tem odseku hodi približno 500 ljudi dnevno v službo in iz službe, saj so poleg Me-hanotehnike še druga podjetja. Večina teh je pešcev ali pa kolesarjev. Že večkrat smo razpravljali o ureditvi pešpoti med Izolo in podjetjem Mehanotehnika, toda vse kaže, da je ostalo samo pri predlogih. Vendar pa ugotovitev, da so prav na tem odseku zabeležili lani tri hude in tri lažje prometne nezgode, narekuje, naj bi čimprej rešili vprašanje .varnega prehoda pešcev. Pred časom je bilo rečeno, da je v načrtu nadvoz čez glavno cesto, vendar bi bila izvedba tega načrta precej draga. Zato velja razmisliti o cenejši rešitvi: Najprej naj bi zgradili pešpot po nasipu proti Cankarjevemu drevoredu, kjer naj bi bila prepovedana vožnja z avtobusi in tovornjaki. Ta predlog je utemeljen z ugotovitvijo, da je Cankarjev drevored od odcepa glavne ceste proti mestu tako ozek, posebno še na dopisujte v m nepreglednem ovinku in preko mostu, da je možnost prometnih nesreč, ko pešci zasedejo vse cestišče, res zelo velika. O tem problemu razpravljajo na ObLO Izola in ob sodelovanju delovnega kolektiva Mehanoteh-nike in lahko pričakujemo "ugodno rešitev problema na tem fcelo nevarnem cestnem odseku med Rudo in Izolo. 'krajevna organizacija SZDL pa 125.000 dinarjev v gotovini in raznih oblačil v vrednosti več kot, 40,000 dinarjev. I. in II. osnovna šola sta zbrali 125.000 dinarjev in blaga za najmanj 30.000 dinarjev vrednosti. ' To so le nekateri podatki, ker pa je akcija še v teku, bomo v prihodnji številki objavili podatke, Id jih bomo prejeli od drugih delovnih kolektivov. Rop IN V PRIDVORU V Pridvoru nad Koprom, ki je znana partizanska vas, smo zbrali 30.000 dinarjev in tudi precej obleke ter drugega blaga za žrtve nedavnega potresa v Dalmaciji in Hercegovini. Omeniti moramo tudi, da so številni naši prebivalci, ki so zaposleni v raznih podjetjih in ustanovah kot člani delovnih kolektivov, prispevali znaten delež k vsesplošni nabiralni akciji. Pri tem pa moramo pohvaliti tiste požrtvovalne mlade ljudi, ki so se nesebično odzvali izvedbi te humane akcije. V. T. ir £ o. m Ss: a r 2 3 4 5 6 1' 8 9 10 11 12 " 14 g 15 16 h-r.vl D-JJ'I Eaua 21 17 18 prraD acaa PQ33 sann 5553 End: aana 19 . 20 PCO« wciop QDDQ 22 23 m 24 | 25 26 ncran SSSŠ3 BEI 13 M sra t^n haua 27 28 29 QBBD üpma CUull aaoa B«nw Gciaa naqn aaao 30 31 " i 33 34 r.u-xa naaq Drau QUJQ 35 riaca DD an uaajj 3(, 37 IT333I CE-a 42 38 39 40 nnng EÜ 41 SSS3 ÖDOiJ acaa 43 44 45 1 47 48 49 Kar presenetljiva je ugotovitev, da so bili minuli teden 4 dnevi in to sreda, četrtek, petek in sobota, ko nismo zabeležili nobene prometne nesreče. Vodoravno: 1. glavno mesto ene naših republik, 7. župan zahodnega Berlina, 13. letalec, 15. monakovski knez, mož nekdanje illmske igralke Grace Kelly, 10. otok v Jadranu, 17. reka v Franciji, pritok Loire, 19. tovarna športnih rekvizitov na Gorenjskem, 20. muslimanski bog, 22. grafični postopek, 23. oranje, izorana zemlja, 24. kemični znak za nikelj, 25. pesniško ime za starega Grka, 27. zlitina bakra in kositra, 20. prestol, 30. otočje v Mi-kroneziji, ki ga je odkril Magellan, 33, okrajšava za »edicija*, 35. kratica za »Planinsko društvo«, 30. ameriška filmska igralka (Deborah), 33. športno oblačilo, 39. država v Južni Ameriki, 41. shramba za avtomobile, 43. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 44. makedonski narodni praznik, 46. mesto v zahodnem Sremu, 48. ime francoskega romanopisca Rollanda, 49. običaj, šega. Navpično: 1. zahod, 2. hrib pri Beogradu z mavzolejem Neznanega vojaka, 3. velikan, orjak, 4. kemični znak za radij, 5. grška črka, 8. dnevni uradni razglas, 7. velemestno nočno zabavišče, 0. japonska dolžinska mera, B, kovinski tlakomer, 10. afriški veletok, 11. ime zunanjega ministra ZDA Ruska, 12. rastlinske bodice, 14, glas, ki poziva, 15. pregovor, 18. avtei mobllska značka Islanda, 21. sulica na vrvi za lov na kite, 23. švedtVl kemik, dobitnik Nobelove nagrade za mir lfi» ta .1948, 26. halogena kemična prvina, 27. žametasto blago, 28. priroda, 30, mravlja, 31. srbsko moško ime, 32. na3 največji polotok, 33. pokrajina v Grčiji, 34. slovenski dnevnik, 36. naslov mongolskih vladarjev, 37. kemični znak za erbil, 40. prestolnica ob Tiberij 41. dedna zasnova, 42. pristanišča v Izraelu, 45. začetnici priimka in imena znamenite ameriške plesalke, ustanoviteljice nove plesne umetnosti« 47. samoglasnik in soglasnik, REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Miami, 6. Golia, 11, Lastovo, 13. kavarna, 15. Er, 16. Ana-» harzis, 18. tn, 19. osa, 21. en, 22. Ladd, 23, bat, 24. Penat, 28. vaja, 27. Bari, 28. alka, 29, koda, 30. edikt, 31. rja, 32, roji, 33, Mr, 34. Ate, 35. de, 3G, karantena, 39. iz, 40. izrezek, 42. trsti* ka, 44. Arran, 45. Atila. Navpično: 27. B(ette) D(avis). Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Koper razpisuje naslednja delovna mesta: 1. REFERENTA ZA VOJNO EVIDENCO, 2. LIKVIDATORJA RAČUNOV, S. PISARNIŠKO MOČ. Pogoji: a) za delovno mesto pod 1. srednja strokovna izobrazba; b) za delovno mesto pod 2. srednja strokovna izobrazba — računovodja; c) za delovno mesto po 3. srednja ali nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in s kratkim življenjepisom predložite ObLO Koper v 15 dneh po objavi razpisa. ROJSTVA OD 14,—21. JANUARJA V koprski porodnišnici so rodile: Ana Pahovlč, 28 let, Izola — Nives; Jelena Lončarič, 34 let, Lovran — Ljubico; Antonija Rupel, 29 let, Semedela — Natašo; Draga Filiplč, 26 let, Hr-pelje — Branko; Zlata Kozlovič, 21 let, Sentoma — Marjana; Alma Glas-si, 26 let, Strunjan — Marlso; Frančiška Zrnec, 26 let, Hrpelje — Natašo; Albina Zazula, 33 let, Portorož — Martino; Helena Millčič, 23 let — Ne venko; Marija Pečar, 31 let, Prešnica — Lidijo; Marija Pečarič, 39 let, Pobegi — Darka; Ana Nusdorfer, 31 let, Izola — Sonjo; Janja Corkovič, 27 let, Koper — Dobrosava; Ljuba Radin, STANOVANJE V KOPRU zamenjam za enakovredno v Izoli. Naslov v upravi lista. VALILNICO z zmogljivostjo 280 kurjih jajc in umetno "kokljo prodam. Kleva, Portorož 230. V Izoli pred Kulturnim domom že vse od lanske Jeseni in še dalj stoji pod drevesi in kazi celotni prostor polomljen tovorni avtomobil. Izpostavljen delovanju vremenskih razmer vedno bolj propada, vendar so nihče ne zmeni da bi ga odstranil ali vsaj zavaroval. Kaj ima lastnik BcrtoncelJ toliko nL"S', LS1„t0 lai 'V Pri™5ei? Navsezadnje pa tudi: kaj nI to javni parkirni prostor, kjer po odloku o Javnem redu in miru ne more nobeno vozilo ostati d°is°vvl0r drugih nekaj zadev, toda ker je tokrat odmerjeni nrostor za silo že napolnjen, naj druge reči ostanejo za drugič. To pa seveda ne pomeni, cla mi ta teden zato ni treba poslati ali zaupati še kaj novega — nasprotno: čimprej in čimveč! Do prihodnjič vas vse skupaj prav lepo pozdravlja vaš PODJETJA: POKROVITELJI SOL (BREŽIŠKE NOVICE) Z modernizacijo pouka na šolah nastajajo vse večje potrebe po sodobnejših učilih in opremi. Zato je šolam kljub zadovoljivemu finansiranju zmanjkalo denarja. Šolski odbori in učiteljski kolektivi pa niso čakali samo na pomoč komune, temveč so se obrnili na podjetja — pokrovitelje šol, ki so jim z razumevanjem pomagala. — Učenci šol so organizirali razne delovne akcije v podjetjih in drugod ter si zaslužili čedne vsote denarja. S tem denarjem si je osnovna šola II v Brežicah kupila pohištvo za dve učilnici. Sole v Artičah, Globokem, na Blzeljskem in Pišecah so prav tako nabavile nekaj opreme in učil s pomočjo takih akcij. V Dobovi so dva razreda opremili z novim pohištvom, ki so ga nabavili s samoprispevki va-sčanov in podjetij. Omeniti moramo, da Imajo skoraj vse sole v brežiški komuni televizijske sprejemnike. Nabavili so Jih z delno pomočjo komune, SEMINAR ZA BORCE NOB Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev NOV in sveta za delo ob-Unskega ljudskega odbora Mozirje je bil pred kratkim seminar za borce NOB za pridobitev kvalifikacije kvalificiranega delavca. Seminar je obiskovalo blizu 250 bivših borcev NOV CE JE DOBRA VOLJA... Poglejmo, kako so varstvo otrok uredili v Novi Gorici, Tudi Nova Gorica nima prostorov, morda celo manj kot druga občinska središča, vendar ustanova za varstvo otrok za-^ ^ ltflršev Posluje že drugi me-dobro voljo so našli prostor v mladinski sobi na osnovni šoli. V njej ® \'sako -1lltro P° šestnajst otrok zaposlenih staršev, kjer 1lm je zagotovljena hrana, dve malici In ko- Slin _■»...... 1500 •7 a zagotovljena hrana, dve malici In silo (enolončnica): vse skupaj za : dinarjev mesečno, nnn™»- m TELESNA VZGOJA — ŠPORT — ŠAH ic TELESNA VZGOJA — ŠPORT — ŠAH * TELESNA VZGOJA — ŠPORT — ŠAH * TELESNA VZGOJA SPOrc in Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA SD CENTER V POSTOJNI O Prejšnji teden je bil v Postojni redni letni občni zbor Strelske družine Center, ki je ena izmed največjih in najboljših strelskih enot v našem okraju. SD Center, ki obstaja dve leti, je lani ustanovila pet novih sekcij, in sicer po eno med zdrav- stvenimi in poštnimi delavci, v Tovarni mesnih izdelkov, v Zavodu Postojnske jame in med pripadniki postaje LM. Tako ima ta družina trenutno 107 aktivnih članov, ki so upravičeno ponosni štva se v zadnjem času redno pojavljajo na vseh tekmovanjih — bodisi na občinskih, meddružin-skih in okrajnih. V lanski občinski ligi in na občinskem prvenstvu so zasedla drugo mesto, po- na svoje organizacijske, predvsem samično pa obakrat prva. pa tekmovalne uspehe. Njena mo- m JLJ1 ¿i Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru dosledno izvaja program vzgojnega dela za svoje člane iz raznih panog tehnične dejavnosti. Minulo nedeljo je bil v Postojni PRVE BORBE za »Zlato puščico« Prejšnji teden so se pričele v Postojni prve borbe za »Zlato puščico«, ki je množično strelsko tekmovanje. V SD Center so s tekmovanjem že pri kraju. Tekmovalo je kar 54 od skupnih 107 članov družine. Od 200 možnih krogov je dosegla najbolje plasirana petorka naslednjo vsoto zadetkov: Mikoletič 179, Gerželj 178, Jurca 178, Pavčič 178 in Bra-tuš 177. Streljali so z zračno puško, S svojo visoko uvrstitvijo pa je najbolj presenetil pionir Lado Pavčič. (ma) POSTOJNSKI DROBIŽ Gradbeno podjetje Gradnje v Postojni bo letos začelo z gradnjo več pritličnih stanovanjskih hišic za svoje delavce. Novi domovi, ki naj bi pripomogli k odpravi fluktuaclje gradbene delovne sile, bodo stali v vrtači pod železniško postajo. Ljudska univerza v Postojni bo v kratkem obogatila svoj izobraževalni program z začetnim knjigovodskim tečajem. Tečaj bo trajal nekaj zimskih mesecev. • a o V postojnski občini je samo 5e pet manjših gospodarskih organizacij, ki doslej niso še začele z izdelavo pravilnikov o notranji delitvi dohodka po delu. Med organizacijami, lil so že sprejele pravilnike, je tudi več zavodov, med njimi Postojnska jama In Perutninarskl zavod Kras v Never-kah. a a c Zavod za komunalno gospodarstvo v Postojni posluje od 1. Januarja kot Komunalno podjetje z rednim obračunom dohodka. H Komunalnemu podjetju se Je pred kratkim priključilo obrtno podjetje Cementnlna. (ma) zaključen dvodnevni seminar za kmetijske strojnike, ki se ga je udeležilo 15 kandidatov s celotnega postojnskega področja. Na seminarju so kmetijskim strojnikom posredovali skrbno pripravljeno In zahtevno tehnično snov iz kmetijskega strojništva, tako da bodo že v prvih pomladanskih tekmovanjih traktoristov lahko Postojn-čani krepko zastopali svojo komuno. Podobni seminarji bodo v naslednjih dneh tudi v Kopru, v Ilirski Bistrici in v Sežani, kjer so prav tako kot v Postojni sedeži društev kmetijskih strojnikov našega okraja. Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru je poskrbel tudi za tehnično izpopolnjevanje prosvetnih delavcev-vodij krožkov, ki bodo izkoristili zimske počitnice za 7-dnevni tečaj za modelarstvo za vodne modele. Tečaj, ki ga vodi inštruktor Tone Pavlovčič iz izolske Mehanotehnike, kjer je modelarstvo za vodne modele najbolj razvito, poteka že od 22. januarja v domu mladih tehnikov v Kopru. Razen teoretičnega dela vsebuje tečaj tudi praktični pouk ter bo -vsak izmed 15 udeležencev izdelal model motornega čolna, ki bo ostal last kandidata oziroma krožka, ki ga tečajnik zastopa. Lani je družina dosegla najlepši uspeh v tekmovanjih za »Zlato puščico«, ko je njen član Andrej Mikoletič osvojil v okrajni konkurenci med 69 finalisti prvo mesto, Takrat je namreč s 545 od 600 možnih krogov postavil nov okrajni rekord v streljanju z zračno puško. Zanimivo je. da so bili najmlajši strelci SD Center na lanskem republiškem pionirskem prvenstvu, ki je bilo v Postojni, rc-prezentanti občine in so osvojili častno šesto mesto. S šestim mestom je bil na tem tekmovanju med posamezniki več kot zadovoljen pionir Andrej Bratuš, ki je hkrati občinski in okrajni nr-vak v streljanju z zračno puško. SD Center je dala na občnem zboru pobudo za več meddružin-skih tekmovanj v počastitev de- Strelstvo Center : Srednješolec 820:702 setletnice prve strelske organizacije v postojnski občini, Družina je že pričela tudi z internim tekmovanjem za »Zlato puščico«, namerava pa prirediti nekaj propagandnih strelskih tekem med najmlajšimi. Posebno se zavzema, da bi strelska tekmovanja ponovno zaživela na postojnski osemletki, kjer je lani tekmovalo z zračno puško kar 280 pionirjev. To delavno družino s 26 zračnimi in 6 malokalibrskimi puškami bo tudi v letu 1962 vodil dosedanji predsednik Slavko Lav- rič. (ma) Izolski modelarji pri sestavljanju 25-metrskega montažnega bazena. Bazen Je lesen, a pred tekmovanjem ga prevlečejo s polivinllom zaradi nepropustnosti IZOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V prejšnji številki smo obravnavali lanskoletno delo vrste športnih organizacij v Izoli. Da bo slika najbolj popolna, bomo danes posredovali še dva zapiska o delu Avto-moto društva in Mo- MODELARSKI KLUB »MEHANOTEHNIKA« IZOLA Delo modelarskega kluba je povezano z dejavnostjo Centra za ,, , ,,, ,,, izobraževanje in vzgojo »Meha- delarskega kluba Mehanotehnika. notehnikaSi ki ima namen, da zbudi zanimanje šolskih otrok za V ZADNJIH DVEH LETIH NA BOLJŠI CESTI Izolsko Avto - moto društvo je vse od svoje ustanovitve 1. 1955 razna tehnična dela. Do sedaj je ustanovljenih pet krožkov: modelarski, v katerem deluje 45 mladincev in pionirjev; radioteh-nični — s 13 mladinci in pionirji, V počastitev, desetletnice usta- P* fi*™™*™ fotoamaterski - s 5 mladinkami rilo. Bilo je pravzaprav le na papirju, saj ni imelo prevoznih sredstev, primernih prostorov in druge opreme. In šele leta 1960 je društvo zavozilo na boljšo cesto. Takrat so si njeni člani, ki novitve prve strelske organizad je v postojnski občini je bil v sredo v Postojni prijateljski dvoboj v streljanju z zračno puško med mladinci SD Center in najboljšo postavo SD Srednješolec. d t h 16 g Zmagali so premočno mladinci 'Holnm ln.pdn, noI SD Center z rezultatom 820:702. Med posamezniki je bil najboljši Jurca (SD Center), ki je zadel 173 od 200 možnih krogov, nadalje Bratoš, Puc itd. Najboljši tekmovalec ekipe SD Srednješolec je bil šele peti. (ma) Vsakoletna taborjenja v poletnih mesecih so med našimi taborniki že tako ukoreninjena, da si brez njih taborniškega -življenja ne moremo več predstavljati, tečaja v Za tabornike naših enot pa so zi-movanja novost, ki jo moramo omeniti. To pa še ni vse. Centrala Gorske straže je pripravila na Krvavcu zimsko taborjenje za načelnike baz Gorske straže. Tega snegu se bo udeležilo s prostovoljnim delom uredili nove društvene prostore, v katerih je sedaj mehanična delavnica, prometni kabinet, učilnica in prostor za čiščenje in pranje vozil. Za začetno aktivnost društva v letu 1960 gre največ zaslug takratnemu predsedniku Branku Munihu. Ko se je društvo postavilo na lastne noge in je njegovo poslovanje steklo, so priredili po dva tečaja na leto za voznike amater-' je A in B kategorije. Lani je bilo Izola, kar 64 tečajnikov, razen njih pa v klubu je 20 aktivnih članov, še 55 mopedistov, ki jim je dru- ki so se specializirali za motorne in 1 mladincem, čipkarski — z 21 mladinkami in pionirkami, šivilj-sko-vezilski krožek — s 37 mladinkami in pionirkami. V krožkih poučujejo mojstri in učitelji dvakrat na teden po dve uri, pri modelarjih pa večkrat na teden in so zato razdeljeni v tri skupine. Organizirali bodo še risarsko-tehnični krožek, matematično-fi-zikalni in kiparski krožek. Modelarski krožek nudi svojim članom osnovno znanje o mode-larstvu, ki ga nadalje razvija modelarski klub. Modelarski klub je pričel delati že leta 1959, sedanjo obliko činskega in okrajnega prvenstva, kjer so osvojili prva mesta v vseh šestih disciplinah. Na republiškem prvenstvu je sodelovalo 17 članov, ki so osvojili pet prvih mest, 4 druga in 4 tretja mesta. Istočasno je bilo estetsko ocenjevanje modelov, v katerem je prvo mesto zasedel član izolskega kluba. Državnega prvenstva se je udeležilo 10 članov v petih disciplinah. Osvojili so dvakrat prvo mesto, dvakrat drugo, trikrat tretje, enkrat četrto in enkrat peto mesto. Razen tekmovanj so člani kluba priredili tudi demonstracije modelov članom RK v Ankaranu. Vsakoletno tekmovanje za pokal Mehanotehnike je v preteklem letu odpadlo, ker se je na razpis prijavila samo ekipa Makedonije. V letošnjem letu pa bo pokalno tekmovanje prirejeno v mesecu maju. V prihodnje nameravajo izolski modelarji osvojiti tudi letalsko modelarstvo. Kot glavno atrakcijo napovedujejo izdelavo modelov letal — vodenih no radiu. Razen tega bodo člani izdelali letalo, avtomobil in ladjo. Potrebne aparature je klubu brezplačno pa je dobil šele leta 1961 na po- zagotovila tovarna Mehanotehni-budo podjetja »Mehanotehnika« štvena komisija po temeljitem izpraševanju dala priznañje o ob- tudi pet tabornikov iz postojnske, viadanju cestno-prometnih pred divaške in koprske enote. To je pjsov. Tri naše enote so se odločile, da bodo pripravile samostojna zimovanja, združena s smučarskimi tečaji. Pod Snežnikom so se utaborili člani odreda Snežniškega ruševca iz Ilirske Bistrice, taborniki odreda Srebrnega galeba iz Kopra bodo teden dni preživeli na Črnem vrhu nad Idrijo, izolski Jadranski stražarji pa so se odpravili na terene med Gor- lepo priznanje postaji Gorske straže iz Divače, saj bo tečajnikov iz vse Slovenije le nekaj nad petnajst. Društvo ima sedaj dva avtomobila, motorno kolo in mnogo druge opreme v skupni vrednosti ne- vodne čolne in hitrostne modele z eksplozijskimi motorji. Glavna naloga kluba je preizkušnja modelarskih modelov serijske proizvodnje z uporabo elektromo-torčkov. V preteklem letu so modelarji kaj manj kot dva milijona dinar- tekmovali v šestih disciplinah: jev. Eden izmed glavnih virov finarisiranja društvene dejavnosti so dohodki od uslug članom naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! Ko že govorimo o aktivnosti taborniške organizacije v letošnjih zimskih počitnicah, moramo poročati tudi o dveh tečajih. Ta AMZ. Ti dohodki pa so tako zelo teden je tečaj za vodnike, pri- skromni, da se društvo ne more hodnji teden pa bo za načelnike udeležiti večjega števila športnih enot. Oba tečaja bosta na Črnem tekmovanj. In prav zaradi tega vrhu nad Idrijo, organizatorja pa je njegova dejavnost usmerjena sta okrajni zvezi tabornikov Ko- bolj na vzgojno področje in sko- jušami in Pokljuko. Na teh zimo- pra jn Gorice. Ta skupna akcija raj nič na športno. Toda več o vanjih bo preživelo zimske počit- nam je v ponos in zadoščenje ter tem bomo lahko slišali februar- nice več ko šestdeset tabornikov spodbuda za bodoče še plodnejše ja na njihovem letnem občnem in tabornic. sodelovanje. Rdeči mrav zboru. 1. modeli motornih čolnov s krmenimi elektromotorji, 2. modeli motornih čolnov z vgrajenimi elektromotorji, 3. hidrogliserji do 2,5 ccm z zračnim vijakom, 4. modeli jadrnic internacionalne klase »M«, 5. modeli iadrnic nacionalne klase »F-2«, 6. modeli jadrnic internacionalne klase »G«. Tekmovalci so se udeležili ob- ka, ki tudi sicer denarno in materialno vzdržuje center in klub. V državi izolski modelarji nimajo resnejše konkurence. Mednarodnih tekmovanj pa se do sedaj niso mogli udeležiti zaradi neaktivnosti modelarske komisije pri Brodarski zvezi Jugoslavije, Izolski modelarji so tudi izdelali pravila, tekmovalne pravilnike in drugo, ki i'h bo verjetno Brodarska zveza Šlovoniie osvojila, ker do sedaj modelarji niso imeli enotnih propozicij za tekmovanja. Modelarii želijo tudi ustanovitev občinskega odbora Ljudske tehnike. db pojasnilo V zadnji Številki Slovenskega Jadrana se le v sestavek o žtviienlu šoortnih društev v Izoli vrinil* neljuba pomanjkljivost. V odstavku, kler je covora o odbojkari'h. j" nra-vilno, da njihovo prvo moštvo članov tekmuje v TI. republiški ligi, ne pa da so zasedli prvo mesto. LETOŠNJE INVESTICIJE V NAS TURIZEM Zvezna Investicijska banka je te dni odobrila občinam in podjetjem koprskega okraja 516 milijonov 542.000 dinarjev kredita za investicije v nove turistične naprave ali njih preureditev in razširitev. Ker bo znašal lastni prispevek 487,013.000 din, bomo tako v celoti investirali letos v naš turizem 1,033,555.000 dinarjev. Ker pa šest nadaljnjih prošenj za investicijski kredit pri banki še niso rešili, se bo ta znesek verjetno še znatno povečal. Občini Koper je Investicijska banka odobrila posojilo v znesku 115,500.000 din ob lastni participaciji 115,934.000 din. Celotna investicija bo tako znašala 231 milijonov 434.000 din. Investicije se nanašajo na tri postojanke, Narodni park Rižana z restavracijo, campingom, parkirnim prostorom in tako dalje, o čemer smo v našem listu že podrobneje govorih; camping in začetek gradnje kopališča v Zusterni. Občina Izola prejme od Investicijske banke 45,600.000 din ob lastni participaciji 45,532.000 din; skupno 91,132.000 din. Investicija je namenjena razgledni restavraciji in parkirnemu prostoru na Lo-reču med Izolo in Strunjanom, od koder je lep razgled na ves Tržaški zaliv z delom Trsta, na Koprski zaliv in čez morje do Julijskih in Karnijskih alp ter Dolomitov. Ostanek bodo uporabili za druga dela v zvezi s turizmom. S tem bo dobila Izola tudi svojo prvo izletno gostišče. Občina Piran, hotel »Palačo« in kotel ¡»Metropol« dobe od Inve- CTT3 sticijske banke skupaj 239,542.000 dinarjev ob lastni participaciji 209.805.000 din. Skupno bo torej v tej"" občini investiranih 449 milijonov 347.000 dinarjev. Namenjeni so campingom, komunalnim ureditvam, ureditvi balneo-loške postaje (zdravilišča s slanico in morskim blatom) pri hotelu »Palače« ter povečanju na- stanitvenih kapacitet v sklopu piranskega hotela »Metropol«. Zavod Postojnske jame- dobi od Investicijske banke 115,900.000 dinarjev ob lastni participaciji 115,752.000 din. Skupno investicijo 231,652.000 din bodo uporabili za modernizacijo jamske ureditve, povezavo s Pivko jamo in razširitev parkirnega prostora pred Postojnsko jamo. Pričakovati smemo, da bo banka odobrila tudi zaprošeni kredit Hrpelj, Sežane in ostalih in bo tako letošnje leto v investicijah v turistične namene, ki se najprej amortizirajo, v našem okraju izredno plodno. R T7 □ [.1 Včasih slišimo: čemu komplicirano, če je lahko enostavno, večkrat pa obratno — čemu enostavno, če je lahko komplicirano. Toda v tem primeru se mnogi sprašujejo, zakaj po daljši poti, namesto da bi šli po krajši? Prepričani so namreč, da je daljša pot dražja. Po njej se vsak dan vsipajo dinarji, kakor da bi jih bilo na pretek. To so tisti nevidni dinarji, ki nikomur in ničemur ne koristijo, saj izginjajo brez haska. Gre za cesto s Hrpeljskega v Ilirsko Bistrico in od tam v Sežano. Po tej poti vozi vsak dan, od Novega leta dalje, tudi tovornjak s 5000 litri mleka: od KZ Ilrpelje-Kozina v mlekarno, ki je v Ilirski Bistrici; nato to mleko po pasterizaciji prevzame iz-vozno-uvozno podjetje Jadran v Sežani in ga prepelje v Trst. Do letošnjega leta pa so mleko iz hrpeljske občine vozili v Trst po krajši poti: Hrpelje—Sežana— Trst, Po daljšem razpravljanju so se tudi Rodičani odločili, da bodo osnovali klub članov SZDL. Zamisel o takšnem klubu je sicer že stara in jo je dala krajevna organizacija SZDL ob vsestranski podpori občinskega odbora SZDL v Hrpelj ah ter mladinske organizacije in KO. Klubski prostori bodo v poslopju osnovne šole, ki je z letošnjim letom dobila novo nastavitev v večji in primernejši zgradbi. Vzrok, da so se tudi v Rodiku n Je mar res, da so zmogljivosti sežanske mlekarne postale premajhne? (Mimogrede omenjam, da nI javna tajnost, če trdim, da je zmogljivost sežanske mlekarne preračunana tudi na predelavo mleka iz hrpeljskega področja.) Nadalje se sprašujem: ali ne bi bilo morda prav in gospodarsko bolje, če bi KZ Sežana povišala ceno mleka na Hrpeljskem za tri. do štiri dinarje. Domala prav toliko dinarjev velja pot preko Ilirske Bistrice v Sežano in naprej. Ti dinarji, ki bi jih prihranili na račun nepotrebnih »ovinkarskih prevozov«, pa bi brez dvoma zagotovili i>saj nekaj deviz sežanski mlekarni za nabavo surovin, nujno potrebnih za izdelavo sintetičnih lepil. Je mar vseeno, če je promet v gospodarski organizaciji večji ali manjši zgolj zato, da bi bila finančna realizacija visoka? Če je v tem primeru odgovor pritrdilen, potem bi bilo potrebno tudi pojasniti, na čigav račun naj bi šla visoka realizacija. Vprašanje pa je, če se bosta s takim odgovorom strinjala proizvajalec in potrošnik. Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj je skalilo odnose med obema zadrugama, da je prišlo do »nerešenih problemov«. Morda je preveč drzno reči — med zadrugama. Nekateri vedo povedati celo to, da so posredi neka jabolka, neko seno in morda še kaj, kar pa je težko in nemogoče razumeti. Ne zato, da bi se zmanjšal promet ilirsko-bistriški mlekarni, pač pa zato, da ne bi več po nepotrebnem trosili denarja zaradi predolge poti — saj to ni v interesu našega splošnega gospodarstva, predlagam, naj bi se kmetijski zadrugi v Sežani m Hrpe-Ijah-Kozini temeljito pogovorili o ukrepih za uveljavitev načela:' bodimo popustljivejši, bolj gospodarski in ne mečimo si polen pod noge na račun potrošnika, -er odločili za ustanovitev kluba članov SZDL je predvsem v tem, da je večina prebivalcev in domala ves mladi rod zaposlen v sosednjih industrijskih središčih občine, vendar pa ves prosti čas preživijo v domačem kraju. Zato se bo ob novem televizijskem sprejemniku, ki so ga kupili s prispevki KO Rodik (100 tisoč dinarjev), Občinskega odbora SZDL Hrpelje in Občinskega sveta Svobod ter prosvetnih društev, zbiralo vsak dan staro in mlado. Krajevni odbor Rodik je denar, ki ga je sedaj dal za opremo kluba, prvotno namenil popravilu vaških poti, toda ker bodo ta dela vaščani opravili s prostovoljnim delom, je razumljivo bilo veliko laže uresničiti željo po urejenem klubskem prostoru, V njem bo tudi peč in trgovsko podjetje Ti-mav je že obljubilo kurjavo. Tako lahko v Rodiku znova pričakujemo poživitev družabnega in predvsem ljudskoprosvetnega dela okrog prosvetnega društva Josip Jurčič. Pa tudi vse druge krajevne politične organizacije bodo v novih klubskih prostorih bolje zastavile delo, kot so ga doslej. Zato tudi mi želimo iznajdljivim Rodičanom kar največ uspešnega dela v svojem klubu. IIRPELJE-KOZINA Pred dnevi je v Hrpeljah zasedal občinski sindikalni svet. Zased?nja so se udeležili tudi vsi predsedniki sindikalnih podružnic s področja občine. Razpravljali so v prvi vrsti o pri-prlpravah na bližnje sindikalne občne zbore, ki bodo v mesecu februarju. Potem ko so predstavniki sindikatov prejeli navodila v zvezi z organizacijo občnih zborov in volitvami v nove sindikalne uprave, so se pogovorili še o metodah dela v sindikatih v zvezi z novim gospodarskim sistemom, o pojačanju funkcionalnih sindikalnih kadrov ter o nekaterih tekočih zadevah. Sestanek je vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta Dušan Drkleva. razprave pa so je udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Viktor LJubič. j. 2. Gostinski šolski center Koper, ki je jeseni preselil svojo šolo v Piran, je od četrtka do minule sobote podelil priznanje oziroma kvalifikacijo natakarjev oziroma kuharjev 47 gojencem, ki pripadajo raznim gostinskim podjetjem koprskega okraja. Od tega je 26 gojencev opravilo strokovni izpit v okviru dveletnega šolania, 21 pa v okviru tečaja za doslej polkvalificirane gostinske delavce z daljšo prakso. V četrtek so gojenci dveletne gostinske šole zaključili svoje šo- lanje s kulinarično razstavo ter sprejemom v restavraciji hotela »Sidro«. Vodja šole Mihael Gran-da je v pozdravnem nagovoru povedal, da so gojenci kljub obilni snovi in zgoščenemu pouku ter Strogemu ocenjevanju izdelali šolo s povprečno prav dobrim uspehom (trije odličnjaki: Tesič, Pod-bojeva in Hartmanova in nobenega zadostnega ali celo nezadostnega) in se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delu šole. JULB Koper, 26. januarja 1962 ZADNJA STRAN LETO XI. — Številka 5 Pred drugo svetovno vojno so imela nad 50.000 prebivalcev KDO JE ... DIVJAK? Charles Grlfith je eden od V letih po osvoboditvi so se jugoslovanska mesta naglo razvijala, tako da imamo danes že 14 most z nad 50.000 prebivalci. Tu upoštevamo ožje področje. Na prvem mestu je seveda Beograd, ki ima že blizu 600 tisoč prebivalcev, takoj za njim belih Combejevlh plačancev, pa Zagreb s 430.000 prebivalci. Pred kratkim so ga povabili Pred vojno je bila nekako tra- na britansko televizijo, da bi dlcionalno na tretjem mestu Ljubljana, sedaj pa sta jo odrinila Skopje C162.000) in Sarajevo (143.000) na peto mesto — s 135.000 prebivalcev. Šesta je Rijeka s 117.000, sedmi Novi Sad (103.000) in osmi Split s 102.000 prebivalci. S tem je zaključeno števiV) »sto tisočakov«. Med Rijeko in Splitom je tiha rlvaliteta in drug drugemu nočejo priznati večjega števila prebivalstva. Med mesti z nad 50.000 prebivalcev je na'prvem mestu Ma- samo naslednja mesta: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Subotica, Novi Sad in Skopje. TANKERJI BREZ POSADKE V Sovjetski zvozi bodo v kratkem začeli poskušati tankerje brez posadke. Uporabljati Jih nameravajo za prevoz zemeljskega olja po Kaspijskem morju. Vožnjo bodo z elektronskimi napravami nadzorovali z obale. Prva dva tankerja z nosilnostjo 45 tisoč ton že gradijo. Na ladji bo en sam človek, ki bo upravljal kotle in turbine. Razen tega nameravajo zgraditi V Sovjetski zvezi še eno ladjo na jedrski pogon. Posebnost te ladje bodo tudi naprave za natovarjanje in raztovarjanje blaga. To delo bodo s ■ temi napravami opravili še enkrat hitreje kakor s sedanjimi. pripovedoval o svojih dogodivščinah iz Konga. Takole je pripovedoval: »Combe ima vse, kar hoče. Ko sem prišel v Ka-tango, smo uporabljali za prevažanje čet Volkswagne. Ko so avtomobili napravili tri tisoč kilometrov, smo Jih vrgli med staro šaro in jih zamenjali z novimi avtomobili znamke Renault. Ko smo tudi s temi prevozili tri tisoč kilometrov, smo jih zamenjali z avtomobili znamke Mercedes-Benz .. . Življenje je čudovito, ribor (85.000), ki v zveznem Nikakršnih obveznih delovnih merilu zavzema 9. mesto, deseti Niš (82,000), nato sledijo po zaporedju Subotica (75.000), Osijek (72.000) ter Bitola ln Zre-njanln po 50.000 vsak. Po republikah so mesta z nad 50.000 Drebivalci v naslednji vrsti: Srbija 5 (910.000 ljudi), Hrvatska 4 (721.000), Slovenija i (220.000) in Makedonija 2 (212.000) ter Bosna 1 (143.000). Skupaj živi v naštetih mestih ur nimamo, nikakršnega stra-žarjenja, v banki pa račun za Našim ribičem se je te dni spet nasmejala botra Sreča in jim nagnala v mreže lepo število — skupaj kar nekaj ton — znanih morskih lipanov ali skoče. Zajeli so jih v Portoroškem zalivu 200 tisoč dinarjev mesečno. Od in jih nekaj prodali na domačem trgu, nekaj pa tudi v Trst in časa do časa jo mahnemo na obisk k Balubom. Ce jim ne uspe, da bi ob pravem času pobegnili, jih mi popokamo z našim ta-ta-ta-ta! Oni imajo samo loke in puščice. Imamo ukaz, da ubljemo vsakega, ki nanj naletimo. Ce jlli ne po-strelimo, jih pustimo, da po so zanje prejeli lepe devize. Več o tem v vesti v listu nad 2 milijona 200.000 prebival- mro od lakote. Pravzaprav so cev. Balube veliki divjaki.« Najsi je kvartanje še tako preprosta igra in ni treba imeti kdo ve kako urejenega »igrišča«, pa je vendarle nek pogoj. Karte je treba polagati na bolj ali manj. vodoravno površino. To pomanjkljivost so pred kratkim odpravili z izumom magnetnih igralnih kart. Karte so izdelane iz plastične mase, v katerih je nevidni sloj magnetnega pra- LESTVE, KI HODIJO V Belgiji so napravili svojevrstne lestve, ki jih je moč premikati, ne da bi bilo treba pri tem stopiti na tla in jih premakniti za korak ali dva. Nove lestve so že rodile zanimivo zamisel. V letošnjem letu bodo pri- hu. Karte je treba polagati na kovinsko ploščo. Izum je prekosil vsa finančna pričakovanja. Karte največ kupujejo mornarji. Pisali smo že, da francoska teroristična tajna armada OAS streže po življenju tudi predsedniku italijanske petrolejske družbe Matteiju, ker se je že pogovarjal o bodočem izkoriščanju petroleja v Afriki z začasno alžirsko vlado. Te dni so na nje- ,... , -vi- ♦ -i govem privatnem letalu poskusili sabotažo, ki pa so Jo k sreči redili 011'Ke najDOlj spremili preprečili vestni mehaniki ob pregledu stroja »lestvohodeev«. Eeeiraf ii Burne? Ivan Mm Kdorkoli je videl velik stenski zemljevid, ki je bil izdan v Jugoslaviji, in je pogledal na merilo, skoraj ni mogel prezreti imena — Ivan Selan. Se-lan je doma Iz Suhadol pri Kamniku in velja za najboljšega jugoslovanskega risarja zemljevidov. Njegova šolska izobrazba — trije razredi osnovne šole. Svojo kariero je začel na kar so da nenavaden in tudi prebrisan način. Podedoval je zadolženo posestvo. Vse prihranke je vlag;al v hranilnico in ko je hranilnica bankrotirala, se je moral Selan hočeš nočeš posloviti od vsega, kar si je prltrgal od ust. Ker je bil dober risar, je prišel na misel, da bi začel ponarejati denar In to ne toliko iz lakomnosti, kakor iz želje po maščevanju, Nabavil si je vse potrebno in začel. Natisnil je okrog 200 stotalcov in jihjel vnovčevati, toda kmalu so mu prišli na sled in ga zaprli, Pred sodiščem se je branil takole: »Ko sem začel delati denar, sem'si mislil: če bo šlo vse po sreči, bom tako prišel do denarja, ki sem ga izgubil v hranilnici, Ce ^me bodo pa ujeli, bodo pa odkrili vsaj moj talent,« Prebrisana glava je dobro računala. Porota mu je odpustila grehe. O njegovem primeru se je toliko pisalo in govorilo, da Je prišlo to na uho tudi Vojno-geografskemu inštitutu v Beogradu. Povabili so ga, naj dela zanje. Selan je pristal ln odslej je napravil že kakih tri sto zemljepisnih kart — turističnih, fizičnih, vojaških, etnografskih. Dela tudi avtomobilske karte in najpre-elznejše generalštabne zemljevide. V svoji kmečki hiži ima .sobo, kjer dela. Včasih dela tod tudi po 16 ur na dan. Veliko Jih je, ki ne morejo ver- I , " rt jeti, da vse to dela nešolanl kmet s svojimi grobimi, žulja-vlmi rokami. »Prihajajo me gledat kot kakšno čudo,« pripoveduje Selan. »Pred kratkim je bil tukaj neki profesor iz Indije. Moral sem pred njim risati, ker mi nI hotel verjeti, da vse to delam jaz sam.« mm® iSiiÄä Ivan Selan riše nov zemljevid mmâ I V filmu »Reflux«, ki ga pravkar snemajo na otoku Takaroa v polinezijskem arhipelagu, francoski režiser Roger Vadim, ltl Je odkril Brlgite Bardot, prvič nastopa kot igralec. Nastopa v eni izmed dveh edinih moških vlog v tem filmu. V sceni na sliki je skupaj z drugim igralcem Michelom Su-borjem in sedemnajstletno Po-linezijko Natalijo Ofelia, ki je že prej nastopila v nekem filmu z »rajskih« otokov. Režiser filma Je Paul Gaegauff BREZPLAČNO POPIVANJE Pred kratkim se Je vrnila iz Avstralije na Škotsko ladja Iberia. Pripeljala je prazne sode za whisky, da bi jih v Glasgowu spet napolnili. Delavci so zavohali v praznih sodih čudovito »dlšavlco«. Odprli so en sod. Na dnu je bilo nekaj whlskyja, Tudi v drugem Je bilo še nekaj pijače, pa tudi v tretjem . . . Oželi so sod za sodom in v pristanišču v Glasgowu se je začela strahovita polomija, V pristanišču ne pomnijo, da bi se ga kdaj tako nemarno nažehtali. Enega od delavcev je to veseljačenje stalo življenje. Ko Je bilo že vse skupaj prepozno In so uvedli preiskavo. Je uradnik družbe za proizvodnjo whisky-ja povedal, da je bila pijača za 30 odstotkov močnejša od navadnega whlskyja. Kaže, da so se ljudje že naveličali neprestano gledati razne krotilce zveri, kako vtikajo svoje glave v levja žrela. Zaradi tega se je morala Nizozemka Yvonne Berman spomniti nekaj bolj nenavadnega. Svojega leva je vzgojila tako, kakor vzgajamo jahalne konje. Na začetku in na koncu svoje točko napravi Bermanova na svojem levu dva kroga. Pravi, da se na levu sedi kar udobno, edina, neprijetnost Je v tem, da jo tako nizek in da je — lev Slavni ameriški filmski igralec Frank Slnatra se Je te dni zaročil z igralko Juliet Pro\vse-jevo in tako dal slovo svojemu dolgemu samstvu. Pravijo, da bo plesalka vsaj v eni zadevi nadkrlljcvala svojega moža: precej velika je in že vnaprej dobesedno »sega čez glavo« STOLETNIKI V SZ V Sovjetski zvezi so imeli pred kratkim popis prebivalstva. Na njem so ugotovili, da živi v vsej državi točno 21.708 ljudi, ki so starejši kot 100 let. Zanimivo je, da je sto let učakalo še enkrat več žensk kakor moških. Za 592 starcev so ugotovili, da so zanesljivo več stari kakor 120 let. Največ stoletnikov ima neka narodnostna manjšina na Kavkazu. Med 100.000 ljudmi te manjšine je 144 ljudi starejših od 100 let. Razen tega je popis tudi pokazal, •'Ja živi štiri petine Metuza-lemov na vasi in samo ena petina v mestih. Največjo starost dočakajo tisti ljudje, ki ne žive razvajeno in kjer je klima ostra. DRŽAVE Z NAJVEČJIM ŠTEVILOM PREBIVALSTVA Na prvem mestu na svetu Je v pogledu števila prebivalstva nesporno Kitajska. Šteje najmanj 650,000.000 ljudi! Na drugem mestu je Indija z okrog 410,000.000 prebivalcev in šele dolgo za njo, na tretjem mestu, Sovjetska zveza z 220,000.000 prebivalcev. Takoj za njo pa sledijo Združeno države Severne Amerike (105,000.000) ln Pakistan (okrog 150,000.000). To so edine države, ki imajo nad 100 milijonov državljanov in državljank. Največji naravni prirastek imata Kitajska in Indija, sledi SZ z okrog 3,5 milijona na leto in ZDA z 2 milijonoma. Japonska bo v kratkem dosegla 100, sedaj ima namreč 04 milijonov ljudi In letni prirastek nad 800.000. KOPER — 20. in 28. januarja ameriški film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA; 29. in 30. januarja jugoslovanski film DRU2INSKI DNEVNIK; 31. januarja sovjetski film FOMA GARDIJEV. IZOLA — 26, januarja ameriški barvni film KOMU ZVONI; 27. ln 28. januarja argentinski film TANGO LJUBEZNI; 29. in 30. januarja italijanski film CIOCIA-RA; 31. januarja Jugoslovanski film DP.U2INSKI DNEVNIK. ŠMARJE — 27. januarja nemški film ZVEZDA RIA; 28. Januarja sovjetski film FOMA GARDIJEV; 31. Januarja italijanski barvni CS film CIOCIARA. ŠKOFIJE — 27. januarja ameriški barvni film KOMU ZVONI; 28. januarja nemški barvni film ZVEZDA RIA; 30. Januarja češki film ROMEO, JULIJA IN TEMA. SEŽANA — 25. in 26. januarja ameriški film SAFIR; 27. in 28. januarja ameriški CS film MESTO PEJTON; 30. in 31. januarja nemški film POLIKUSKA. PRESTRANEK — 28. januarja ameriški barvni CS film ČRNI DAN V BLANCII ROKU. PIVKA — 27. in 20. januarja italijanski barvni film NE POZABI ME; 31. januarja ln 1. februarja nemški barvni film LJUBEZENSKA ZMEDA. POSTOJNA — 25. in 26. Januarja sovietski barvni VV film ILIJA MUROVEC; 27. in 28. januarja francoski barvni VV film ČRNI ORFEJ; 30. in 31, januarja ameriški barvni VV film DREVO ZA OBEŠANJE; 1. in 2. februarja nemški barvni CS film MAZUR-KA LJUBEZNI. TELEVIZIJSKI SPORED STUDIA LJUBLJANA OD 27. JANUARJA DO 3. FEBRUARJA SOBOTA, 27. Januarja: 22,15 Veliki nemi filmi — serija. NEDELJA, 28. januarja: 10,00 Indijanski zaklad — TV film iz serije VETER — 18,00 V nedeljo popoldne — 18,45 Prenos športnega dogodka Iz Italije — komentar v slovenščini — 20,45 Ab-dulah veliki — celovečerni angle-ško-eglptovski film. SREDA, 31. januarja: 18,00 Lojze Krakar: Bele snežinke — TV slikanica za najmlajše. — 18,10 Risani film — 18.20 Nasveti za tiste, ki gojijo rože — 18,30 Športna oddaja — 18,40 Jim lz džungle — serijski film — 19,05 Drugače bi svet miroval — IV. oddaja o naših izumiteljih — 19,30 TV Obzornik. CeTrtek, 1. februarja: 20,20 S tv po svetu: Kongo — 20,35 Moda in glasba — zabavno-glasbena oddaja — 21.35 tv pošta — 21,50 Kulturna oddaja. PETEK, 2. februarja: 19,30 Popotovanje po Afriki — serijski film — 20,20 Kratki film — 20,30 Spoznavajmo svet in domovino — Javna mladinska oddaja. SOBOTA, 3. februarja: 22,30 Veliki nemi filmi — serija. -— 14,30 Sola in življenje: >Na počitnicah« — 14,50 S festivala mladinskih zborov v Celju 1961 — Pionirski zbor osnovne šole »Vladimir Ilič-Lcnln« iz Skopja ln mladinski zbor glasbene šole iz Skopja — 15,15 Zabavna glasba, vmea reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika II. del — 3. lekcija. SREDA, 31. januarja: 7,45 Tečaj italijanskega jezika — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,39 Za oddih in razvedrilo vam igrajo In pojo The Planets, Lilijana Petrovič, pianista Bill Snyder in Dick Manning z orkestrom Sid Feller, Franck Sinatra in Harry James — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor »Srečko Kosovel«. CETRTEK, 1. februarja; 13,40 Orkester Michel Legrand Igra za vas — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega Jezika II. del — 4, lekcija. PETEK, 2. februarja: 7,45 Tečaj italijanskega jezika II. del — ponovitev 4. lekcije — 13,30 Poročila — 13,40 Poje mladinski zbor osnovne šole »Voločica»" lz Zagreba p. v. Dinka Fio — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 3. februarja: 13,40 Popevke ln ritmi od tu ln tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Dalmatinske pesmi. JAVNA PRIREDITEV IZOLSKIH PIONIRJEV I. krajevna organizacija SZDL v Izoli pripravlja v sodelovanju z DPD Svoboda Izola II, pionirsko oddajo »Pokaži, kaj znaš!«. Skrbno pripravljena oddaja s pestrim vsebinskim programom bo nedvomno pritegnila jutri, v soboto, številne ljubitelje našega podmladka v izolski Kulturni dom, kjer se bodo pionirji predstavili z zares izbranim programom. VSAK DAN POROČILA ob 7,30, 13,30 in dnevnik ob 15,00, NEDELJA, 28. januarja: 3,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Pozimi na Banjščlcah« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Eydie Gorme — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Slovenski oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 29. januarja: 13,40 Odlomki iz oper — 14.30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 30. Januarja: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk ZA DOBRO VOLJO Škot je po p omoti stopil v brzi vlak in moral doplačati razliko. Temu se je upiral, naposled pa je sprevodnik izgubil potrpljenje in kriknil: »Ce ne boste takoj plačali razlike, bom vrgel skozi okno vaš kovček.« »Kaj?« je kriknil Škot, »najprej bi me hoteli uničiti materialno, potem pa bi mi radi ubili še sina?!« * Pariški zdravnik je bil ves zatopljen v svoje delo, medtem pa je zazvonil telefon. Razmišljeno je dvignil slušalko, jo takoj izpustil in začel iskati svoj plašč in torbico. »Mudi se mi v hotel Ritz,« je rekel. »Neki mladenič me je klical in dejal, da bo umrl, če ne pridem takoj.« Ljubka asistentka je nekaj časa oklevala, potem pa sramežljivo dejala: »Oprostite, gospod doktor, tale poziv je bil najbrž zame.« — Pa prav letos moraš imeti same petice! Kaj ne veš. da te ne morem poslati naprej v šole? 2 Allan Edgar Poe »Potlej se pa gotovo šalite,« sem dejal. »To je prav čedna lobanja, prav imenitna lobanja in se sklada s preprostimi pojmi o tem fiziološkem predmetu. Vaš skarabej mora biti najbolj čuden slca-rabej na svetu, če ji je podoben. Z vsemi temi njegovimi posebnostmi lahko povzročimo vprav grozljivo praznoverje. Mislim si, da mu boste dali ime .scarabeus caput hominis' (skarabej človeške glave) — ali nekaj takega. V naravoslovju je že ničkoliko podobnih imen. Kje pa so tipalke, ki ste o njih govorili?« »Tipalke!« se je razgrel Legrand, »saj jih morate videti. Narisal sem jih tako razločno, kakor jih je pri hrošču videti. Zdi se mi, da je to.dovolj.« »Ze, že,« sem dejal. »Prav mogoče, da ste jih narisali, toda jaz jih ne vidiin.« Vrnil sem mu papir in obmolknil, ker ga nisem hotel razdra-žiti. Vendar sem bil močno presenečen, ko sem videl, kako se je stvar obrnila. Njegova slaba volja me je zmedla. Na sliki res ni bilo videti nikakih tipalk, vse skupaj je bilo na moč podobno slikam mrtvaške glave, kakršne smo navajeni videti. Papir je vzel v roke očitno močno razdražen. Hotel ga je že zmečkati in vreči v ogenj, ko se je še enkrat bežno ozrl v risbo, in videti je bilo, da je na mah pritegnila njegovo pozornost. Obraz mu je postal sprva škrlatno rdeč, že hip nato pa bel kot stena. Risbo si je jel natančneje ogledovati. Naposled je vstal, vzel z mize svečo, šel v najbolj oddaljeni kot sobe in sedel na mornarski zaboj. Tod je papir znova natančno opazoval in ga obračal na vse strani. Ničesar ni rekel. Takšno vedenje me je iznenadilo. Molčal sem tudi jaz, ker bi utegnil s kakršnokoli pripombo povečati njegovo slabo voljo. Iz žepa je vzel denarnico, skrbno vtaknil vanjo papir, potem pa vse skupaj položil v pisalno mizo in zaklenil. Njegovo vedenje je postalo mirnejše. Navdušenje, ki ga je kazal spočetka, je izginilo, vendar pa je bil videti bolj odsoten kakor slabe volje. Bolj ko se je vlekel večer, bolj se je potapljal v svoje sanjarije. Iz te odmaknjenosti ga tudi moji šaljivi domisleki niso mogli zbuditi. To noč sem nameraval prebiti v koči, kakor sem storil to že večkrat poprej, ko pa sem videl, kako čudno je moj gostitelj razpoložen, sem sklenil, da se poslovim. Ni me silil, naj ostanem, ko pa sem odhajal, mi je še prisrčneje stisnil roko, kakor po navadi. Kak mesec pozneje (v tem času nisem o Legrandu ničesar slišal) me je v Cliarlstonu obiskal njegov služabnik Jupiter. Dobri stari zamorec je bil tako potrt, da sem se ustrašil. Kakšna nesreča je zadela mojega prijatelja? »No, Jup,« sera rekel, »kako gre tvojemu gospodu?« »Oh, massa, njemu ni tako dobro, kakor bi n;u moralo biti.« »Ni mu dobro?! Kaj mu pa je? O čem toži?« »Saj to je tisto! Nikdar nič ne toži, pa je vendar hudo bolan.« »Hudo bolan? Zakaj pa nisi tega takoj povedal? Ali je v postelji?« »To ne, nikjer ni nič našel. Ni našel, kjer ga čevelj žuli, moje srce zelo žalostno zaradi massa Will.« »O čem pa pravzaprav govoriš, Jupiter? Praviš, da je tvoj gospod bolan. Ali ti ni povedal, kaj mu je?« »Oh, massa, kaj bi se tudi vi jezili zaradi tega. Massa Will ni hotel nič povedati, kaj mu je, samo ne vem, zakaj naprej teka okoli z glavo k tlom in z rameni gor in je tako bled kot gos? Kar naprej drži v rokah nekakšne, številke ...« »Kaj drži v rokah, Jupiter?« »Številke. Najbolj čudne številke, kar sem jih kdaj videl. Napisal si jih je na tablico. Kmalu me bo kar strah. Ves čas ga moram imeti na očeh. Nekega dne mi je že zgodaj ušel, še preden je vzšlo sonce, in potem ga ni bilo domov vse do večera. Urezal sem si veliko palico, da bi ga pošteno naklestil, ko bi prišel. Pa nisem imel toliko srca, da bi ga nabil, ko sem videl, kako je slab.« »Kako praviš? Že razumem, vendar si mislim, da je bolje, če z ubogim fantom nisi preveč strog. Nikar ga ne nabij, Jupiter, tega ne bi prenesel. Ali pa se ti morda sanja, kaj neki je krivo, da je bolan in da se tako čudno vede? Se je morda pripetilo kaj neprijetnega, odkar sem bil zadnjikrat pri vama?« »Ne, massa, prav nič ni bilo narobe od tedaj, zdi se mi, da je bilo prej, da je bilo prav tistega dne, ko ste bili vi pri nas.« »Kaj misliš s tem?« »Oh, massa. Mislim na tistega skarabeja, tistega hrošča. To je tisto!« »Tistega hrošča?« »Tistega hrošča, da. Uverjen sem, da je tisti hrošč ugriznil massa Willa v glavo.« »In zakaj se ti to tako zdi, Jupiter?« »Nog ima več kot dovolj, pa tudi klešč. Nikdar nisem videl takega prekletega hrošča, popade vsakogar in umori vse, kar mu pride blizu. Massa ga je prijel, pa ga je moral takoj izpustiti. Takrat ga je prav za gotovo ugriznil. Nisem mogel gledati njegovih klešč. Nisem jih mogel in jih nisem mogel. Za nič na svetu se ga ne bi mogel dotakniti s prstom, kaj še! Pobral sem kos papirja in ga z njim zagrabil. Zavil sem ga v papir in mu ga kos vtaknil v klešče. Takšna je bila ta stvar.« »Misliš torej, da je hrošč zares popadel tvojega gospoda in da je zaradi tega zbolel?« »Prav nič ne mislim — o tem sem prepričan. Kaj drugega pa naj bi bilo krivo, da se njemu blede samo o zlatu, če ne ravno to, da ga je ugriznil zlati hrošč? Že prej sem slišal take reči o zlatih hroščih.« »Kako pa veš, da se mu blede o zlatu?« »Kako naj vem? V spanju govori o tem, od tod to vem.« »Bržkone imaš prav, Jupiter. Kakšnemu srečnemu naključju pa se moram zahvaliti, da si mi izkazal čast in si me obiskal?« »Kaj pravite, massa?« »Si prinesel od gospoda Legranda kakšno sporočilo?« »Ne, massa. Tale listek sem prinesel.« Jupiter mi je podal listič papirja, na katerem je pisalo tolei »Dragi prijatelj! Zakaj vas ni tako dolgo na spregled? Upam, da niste bili toliko nespametni in da vas ni užalilo, če sem bil nekolikanj neotesan. Ne, saj tega ne morem verjeti. Odkar sem vas zadnjikrat videl, sem imel dovolj vzrokov za zaskrbljenost. Nekaj vam moram povedati, samo ne vem, kako naj začnem, in ali naj vam sploh povem. Zadnje dni se nisem kdo ve kako dobro počutil. Ubogi stari Jupiter me neprenehoma nadleguje in je prav neznosen zaradi svoje dobro mišljene skrbi. Ali si lahko mislite — zadnjič si je urezal veliko šibo, tla bi me z njo. kaznoval, ker sem se mu izmuznil in prebil dan sam v hribih na celini. Prepričan sem, da me je rešilo udaro.cv samo to. Icor spin liil iM<1nii *olr/> dol« udarcev samo to, ker sem bil videti tako slab. Po najinem zadnjem srečanju nisem našel ničesar zbirko. za svojo Ce le morete, uredite svoje stvari tako, da boste prišli z Jupitrom k meni. Prosim, pridite! Zelo rad bi vas videl še nocoj in to zaradi neke zadeve, ki je ne morem odložiti. Zagotavljam vam da je stvar zelo pomembna. Vaš vdani William Legrand.« KOL a URA BNJTOSVETA fr KULTURA IN PRQSVETA * KULTURA IN PRQSVETA KULTURA M PRQSVETA ^r KULTURA IN PROSVETA ^¿r KULTURA M P ANSAMBEL SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA JE KRSTIL NA KOPRSKEM ODRU IGRO J. TAVČARJA »ZEH PRED SMRTJO« p m Koprsko gledališče je bilo po dolgem času spet nabito polno navdušenega občinstva — Prijetno je zapisati: najboljša dosedanja predstava letošnje sezone Slovenskega gledališča iz Tista in tudi na koprskem gledališkem odru Odkar nimamo več v Kopru Gledališča Slovenskega Primorja, nismo doživeli na našem odru krstne uprizoritve dramskega dela. To je prav poseben občutek, ki ga gledališko občinstvo zna vrednotiti. K temu občutku pa lahko prištejemo še tisto posebno veselje in posebno skrb, s katero gremo gledat premiere domačih del, ker vemo, da je to še vedno veljavno potrdilo naše polnopravne in polne eksistence in tvornosti. Če k vsemu temu še prištejemo znano dejstvo, da gledališki ansambel SG iz Trsta ni dobil dovoljenja rimske cenzure za premiero v tržaškem Avditoriju, potem še bolj razumemo veliko zanimanje občinstva za predstavo v koprski gledališki hiši. Na povabilo Zavoda Primorske prireditve je tako SG iz Trsta krstilo v Kopru igro tržaškega dramatika Josipa Tavčarja ZEH PRED SMRTJO. Bil je to že četrti krst, tako da velja Tavčar že za »hišnega dramatika« tržaškega gledališča. (Prihodnjo nedeljo, Nicky — zlati deček, Pekel je vendar pekel.) Vse te predstave smo videli tudi v Kopru, vendar pa smo četrti lahko celo botrovali". Samo ponovim lahko, kar sem zapisala že pred premiero: v čast si štejemo, da smo lahko nudili tržaškemu ansamblu streho za uprizoritev te premiere. V štirih dramskih opusih Josipa Tavčarja, ki jih je uprizorilo tržaško gledališče, je jasno vidna vzpenjajoča se krivulja dramati- IZOLSKA SVOBODA GOSTOVALA V POSTOJNI Člani amaterskega odra »Fra-njo Sornik« DPD Svobode iz Izole so v nedeljo prvič gostovali v Postojni. V dvorani Kulturnega doma v Gregorčičevem drevoredu so popoldne in zvečer uprizorili komedijo v dveh dejanjih Marina . Držiča »Tripče de Utolče« v režiji Staneta Skamena. Gostovanje domačega amaterskega odra, kakršnih si še želimo, je pomenilo za prosvetno življenje Postojne lepo poživitev. kove umetniške moči in dozorevanja. Kljub temu, da se Tavčar dobro zaveda, da sodobno gledališče ne more biti več v duhovnih dimenzijah meščanskega gledališča, se je inteligentno izognil drugi skrajnosti, ki jo danes imenujejo na zahodu »gledališka avantgarda«. Zaradi snovi, ki jo obravnava avtor v »Zehu«, bi se kaj lahko zgodilo, da bi podlegel romantičnemu svetobo-lju po človekovi individualnosti, da bi se potopil v osamelosti, brezciljnosti in razdvojenosti osveščenega človeka v zmehanizi-rani, v zatomizirani dobi. Ta depresivnost je tudi moralno podnebje, v katerem živijo in ustvarjajo evropski avantgardistični avtorji. Toda Tavčar je os.tal izven tega moralnega' vzdušja, ker je postavil svoje delo na trdna in realistična kraška tla, ker je spregovoril o domačem okolju in o vsakdanjih ljudeh, ki jih srečujemo na tržaških ulicah, čeprav bi lahko našli v glavnih motivih najnovejšega Tavčarjevega dela tudi stične točke z današnjo evropsko gledališko avantgardo. Ta stik igre in protiigre je nekje v osnovni misli, da moramo tudi v današnjem času, v tem vsakdanu, ki buta ob nas z neusmiljenim tempom mehanizacije. obenem pa grozljivo razpenja atomsko gobo uničenja, slišati svareči odmev in se znova zavedeti in naučiti spoštovati svojo dragoceno človečnost. Odkar človek hodi po Zemlji, išče smisel življenja in opravičila za svoja početja ter se boji smrti. Tavčar se kot dober dramatik zaveda, da mora svoje misli povedati skozi odrsko fabulo, brez katere ne more' biti niti sodobna drama. Izbral je družbo: uradnika in individualističnega filozofa Ivana, ki bi rad kot prerok rešil tavajoče človeštvo, njegovo ženo Angelo, preprosto gospodinjo, erotičnost ljubečo lepo Ireno in njenega zaročenca Valterja, preprostega mehanika, zidarja Borisa, ki bi hotel biti borec za socialne pravice, pa še vzorca »naše zdrave mladine« Cirila in Marjetico, ki poznata življenje iz filma in ilustriranih revij. Vsi skupaj pa so žrtev atomske dobe, reklam in pikantnih zgodbic o pokvarjenosti bogatašev. Ker so brezpomembni siromaki, hočejo biti podobni tistim, ki se s svojimi slikami in škandali pojavljajo na prvih straneh časopisov in revij. Ivanovo življenjsko spoznanje in filozofija priporočata vse užitke tega sveta, kajti nad glavo nam visi atomsko uničenje. Trhle noge tega nauka pa se izkažejo, ko zmagujejo etična načela in ko Ivan spozna, da so nemoralo poznali že stari Rimljani, čeprav jim letala niso prevažala nad glavami atomskih bomb. Tragičnost svoje figure dopolni Ivan s smrtjo, ki pomeni obenem simbolični in realni konec zgrešene filozofije in je logična posledica njegove etične in moralne dileme. Posebej spregovoriti o igralskih kreacija!} bi bilo tokrat skoraj krivično, kajti vsi so znali obuditi pristno in čudno življenje in ga oblikovati s tenkim posluhom za njegove svetle in temne strani, za nesoglasja in vsestransko zapletenost. Osem dobrih igralcev: Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Nora Jankovič, Stane Starešinič, Julij Guštin, Miranda Caharija, Edvard Martinuzzi in Danilo Turk. Brez dvoma levji delež za uspelo predstavo pa ima poleg avtorja Josipa Tavčarja mladi režiser Adrijan Rustja. Ni ujel samo ritma predstave, ampak še dih življenja, ki ga je dal delu avtor, ko je razgrnil pred nami nerazumljivo in usodno napačnost človeškega ravnanja. Dogajanje na odru je še podčrtala likovno efektno in odrsko funkcionalno zasnovana scena Jožeta Cesarja. Tržaški gledališki ansambel ni samo krstil novega slovenskega dramskega dela, ampak jo s skladno in prepričljivo predstavo upravičil svojo umetniško repu-tacijo.' Zdenka Lovec fpv? .■"V' ' ' > , r~ ""i m} wmmm m Pmmm^m mm my 'M : V i M :;,..... ï'-V-if .V: '1 .Jfgp?*ns iSr ' ' mmk mm Mi m wm üü mi Is® I I _ i J 111 m - " ,> {h t*» i ts m i «'a.'/»! - -«j § fill® M mm - ' -'v-'- ih 1 ' r; , M éw & tí. mu komedija v Šmarjah pri kopru Dramska družina DPD Svoboda v Šmarjah je uprizorila pred časom komedijo srbskega avtorja Dobričanina SKUPNO STANOVANJE. Predstavo je s pomočjo tajnika Občinskega sveta Svobod in PD režiral Arduln Hrvatin lz gma-rij, nastopili pa so domala vsi mladi Smarčani, 1(1 se.vnemajo za nastopanje na gledališkem odru: Arduln Hrvatin, Feručo Hrvatin, Renato Ravaliko, Sveto Glavina, Marija Glavina, Pija Prodan, Eldo Glavina, Irena Kovačlč, Ludvik Glavina, Srečko Glavina ln Mirko Hrvatin. Razen v Šmarjah je dramska družina z uspehom gostovala z Istim delom še v Skolijah Na sliki: prizor iz komedije »Skupno stanovanje« v uprizoritvi dramske družine DPD Svoboda v Šmarjah 'j 1J ii^iO^liH u Z uveljavitvijo novega zakona o Šolstvu so prešle iz pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora srednje Sole — gimnazija, učiteljišče, ekonomska srednja šola in šolski center za kovinarsko stroko (bivša Industrijsko-kovinarska šola). Ob prevzemu v svojo pristojnost je Občinski ljudski odbor ugotovil, da je na teh srednjih šolah le 33 '/» dijakov iz koprske občine, vsi ostali pa so iz drugih občin v našem okraju ali celo iz drugih okrajev republike. Zaradi težav, v kateri se je znašel za nekaj časa družbeni sklad za šolstvo, je Občinski ljudski odbor v Kopru seznanil 59 občinskih ljudskih odborov s stroški šolanja njihovih dijakov v koprskih srednjih Šolah. Vendar nobena od prizadetih občin ni pristala na sofinansiranje. Nekatere so odgovorile, da imajo same podobne in še hujše primere doma, po podatkih republiških forumov pa bi bilo celo neumestno vztrajati pri zahte- 1 O O jCCij V POSTOJNSKI KOMUNI LEPO SODELUJEJO »V našem okraju še vedno govorimo, da med klubi prednjači postojnski, čeprav nekateri že re- UHRL JE IVAN MESTROVlC Na svojem domu v mestu South Beandu v zvezni državi Indiani — ZDA je umrl pretekli teden zaradi srčne kapi svetovno znani, slavni in veliki jugoslovanski kipar Ivan MeStrovlč na pragu 80-letnlce svojega življenja. Po njegovi lastni želji ga bodo pokopali v rojstnih Otavieah v Dalmaciji. Kot sin revnih dalmatinskih kmetov (rojen 15. avgusta 1803) je bil Meštrovič pastir. V šolo ni hodil. Sam se je naučil brati in pisati. Ljubil je guslarje in ljudske pevce, na paši pa je začel sam rezljati vretena, buče, palice. V otroški domišljiji so se začeli porajati bodoči junaki, sužnji, veliki možje in žene. Davno je že tega, ko je »Narodni list« v Zadru objavil kratko notico o nadarjenem 15-letnem kiparju. Življenjske postaje Drniš, Zagreb, Split, Dunaj, Pariz. Trdo delo, stradanje in prvi uspehi. Tudi prve razstave in visoka priznanja. 2ivel in ustvarjal je v tujini, vendar je marsikatero njegovo delo priromalo v domovino. Leta 1959 je po dolgih letih tujine obiskal svojo Dalmacijo. Tudi ob tej priložnosti je daroval več svojih del domovini, posebno Splitu in vasi Ota-vlce, kjer je poleg tega zgradil šolo in zdravstveno postajo. V tej vasi ho nažel tudi svoje zadnje počivališče. JUGOSLOVANSKE AKADEMIJE POČASTILE ANDRICA Svet Jugoslovanskih akademij znanosti ln umetnosti je skupno z akademijami znanosti in umetnosti Srbije, Hrvatske, Slovenije in Zvezo književnikov Jugoslavije priredil posebno sejo v čast letošnjemu Nobelovemu nagrajencu za literaturo Ivu Andriču, Posebna svečanost je bila v prostorih Srbske akademije znanosti, udeležili pa so se Je r»leg številnih članov Jugoslovanskih akademij mnogi kulturni in Javni delavci. TUDI O MANJŠINSKEM SOLSTVU Republiški svet za šolstvo Je Imel pretekli teden redno sejo, na kateri so razpravljali o predloženem osnutku zakona o manjšinskem Šolstvu, o poročilu sveta za šolstvo in njegovega Zavoda za napredek šolstva v preteklem letu in o finansiranju Izobraževalnih ustanov. Razen tega so razpravljali še o zaključnih izpitih na gimnazijah. VITTORIO DE SICA NA FESTIVALU V SAN REMU Na zaključnem koncertu festivala popevk v San Remu bo 10, februarja conférencier znani filmski igralec in režiser Vittoria de Slea. Pričakujejo, da bo Italijanska televizija ugodila zahtevi glasbenih založnikov in številnih ljubiteljev lahke glasbe ter spremenila svoj prvotni sklep in prenašala tudi prva dva večera popevk, 8. in 0. februarja. Kot častna gostja bo sodelovala na festivalu tudi znana ffancoslca pevka Edith Plaif. LETOS BO POUDAREK NA KOMEDIJI Jugoslovanski gledališki festival Sterijino pozorje, ki je postal že tradicionalen pregled dosežkov in uspehov naših gledališč lil domače dramske ustvarjalnosti, bo letos v znamenju komedije. Rok za prijavo je letos do 28 februarja, pravico sodelovanja pa ima vsako poklicno gledališče v državi. Možnost pa obstaja, da si pridobijo pravico sodelovanja na Sterijinem pozorju tudi občasne gledališke skupine, sestavljene iz poklicnih gledallScnikov, prav tako pa ansambli igralskih akademij. Tudi letos bo sodelovalo na Sterijinem pozorju Slovensko gledališče iz Trsta Prijavili so dve deli, in sicer Tavčarjev »Zeh pred smrtjo« in Lukeševo »Prgišče zemlje«. Do zdaj so Tržačanl sodelovali že na treh Sterijinih pozorjih. FESTIVAL KRATKOMETRA2NEGA IN DOKUMENTARNEGA FILMA Vse filmske proizvajalce iz države so povabili na festival kratko-metražnega in dokumentarnega filma, ki bo v dvorani Doma sindikata v Beogradu od 9. do 14. marca. Sedemčlanska žirija bo začela pregledovati filme 12. februarja. Lani so v Jugoslaviji proizvedli skoraj 350 krat-kometražnih ln dokumentarnih filmov, med njimi tudi precej risank ln lutkovnih filmov. PRVA NAGRADA SLOVENSKI ILUSTRATOR!« Na tradicionalni razstavi Ilustracij v umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu v Beogradu so podelili prvo nagrado »Zlato pero Beograda — 1962« slovenski slikarki Lidiji Osterc za njene barvne ilustracije Grimmovlh pravljic. Nagrado podeljuje Združenje umetnikov uporabne umetnosti, Zveza založnikov in delavska univerza >,Djuro Salaj« v Beogradu. Nagrade in častne ankete je dobilo Se B ilustratorjev, na razstavi pa Je na ogled okoli 300 del. sno ogrožajo njegovo prvo mesto,« je pol za šalo in pol za res dejal pred kratkim eden vidnih predstavnikov našega kulturno-prosvetnega življenja. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so se v Postojni pošteno zganili po kratkem postanku na lovorikah slave prvega kluba v Sloveniji. Da dosega klub prav lepe uspehe, da priteguje številno občinstvo in ima solidno zasnovan program, o tem smo že pisali. Prav gotovo pa so ti uspehi pogojeni tudi v plodnem medsebojnem sodelovanju kluba s sekcijami SZDL in Domom JLA v Postojni. Sekcije SZDL v Postojni —' za urbanizem, zunanjepolitična, za turizem in gostinstvo, za trgovino, za telesno vzgojo — imajo namreč svoj program dela, ki ga koordinirajo in povezujejo s klubskim. Ena teh oblik so debatni večeri v klubu. Tako je bil do seminar za nove šolske odbore1 v kopru Občinski ljudski odbor Koper prireja v koprskem Dijaškem domu dne 3. februarja enodnevni seminar za nove predsednike šolskih odborov, za upravitelje šol in tiste člane sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev, ki sestavljajo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Ena glavnih tem na seminarju pa bo poleg pravilnikov poudarjena vloga šolskih odborov v novem sistemu finansira-nja šolstva. zdaj že tak večer, ki je nosil naslov »Pogovor z bravci«, predviden je bil zelo zanimiv večer, kjer naj bi si pogledali naravnost iz oči v oči in si natočili čistega vina trgovci in potrošniki. Tega večera ni bilo, ker je bila udeležba zaradi izredno slabega vremena premajhna. Uspelo pa je imeti debatni večer o vprašanjih urbanistične ureditve mesta in o vprašanjih telesne vzgoje. Ena najaktivnejših sekcij SZDL pa je zunanjepolitična. Člani aktiva komisije za idejno-vzgojna vprašanja pri občinskem odboru SZDL so temeljito proučili obsežen študijski material in vodijo zdaj de-batne večere na terenu kot predavatelji ter odgovarjajo na vprašanja poslušalcev. Ti debatni večeri so v številnih klubih postojnske komune zelo dobro obiskani, x V Postojni se dobro zavedajo, kaj pomeni dobra propaganda in pravočasno obveščanje. Zato tudi vsako klubsko prireditev in debatni večer napovedujejo 14 dni prej pri reklamah pred kino predstavami, nekaj dni prej pa še objavijo z lepaki. Z. L. vah sofinansiranja, kajti tudi naša občina in okraj ima svoje dijake drugod. Razen tega pa je pričakovati nekatere spremembe zadevnih predpisov. To velja predvsem za splošno izobraževalno šole (gimnazije in učiteljišča), medtem ko je stvar nekoliko drugačna pri strokovnih šolah. Vprašanje zase je kapaciteta koprr skih srednjih šol. Že preteklo šolsko leto ni bilo mogoče sprejeti na srednje šole vseh učencev, ki so po končani šolski obveznosti želeli nadaljevati uk tudi na srednjih šolah. Za prihodnje šolsko leto pa se zdi, da bo ta kapaciteta zadovoljila komaj polovico povpraševanja. Pristojni organi za šolstvo v Kopru tega vprašanja ne bodo mogli zadovoijivo rešiti ln bodo morali zanj zainteresirati pristojne činitelje obalnih občin in razne druge prizadete forume. Med vrsto vprašanj, ki so porajajo v zvezi s srednjimi šolami, je tudi vprašanje, ali sedanja struktura srednjega in strokovnega šolstva zadovoljuje potrebe po kadrih v našem gospodarstvu in javnih službah. To velja predvsem za gospodinjski odsek na ekonomski srednji šoli in za šolski center kovinarske stroke. Svet za šolstvo pri ObLO Koper pripravlja podrobno analizo tega vprašanja in pripravlja predlog o reorganizaciji, pri kateri naj bi ukinili gospodinjski odsek in ustano\'ill namesto njega administrativno šolo, šolski center za kovinarsko stroko pa nai bi se preusmeril na srednjo tehnično šolo kovinarske in kemične stroke. V tesni zvezi z vprašanji srednjega šolstva so tudi prepotrebne večje adaptacije ln celo novogradnja. Zave- OKROG PROBLEMOV SREDNJIH SOL V KOPRU dati se moramo, da ima od vseh koprskih srednjih Sol lastno stavbo le šolski center za kovinarsko stroko, medtem ko gostuje ekonomska srednja šola v poslopju italijanske gimnazije, učiteljišče in slovenska gimnazija pa sta v poslopju bivšega samostana, ki je bil zgrajen leta 12G9 in zadnjič adaptiran leta 1870. Ce pri tem pripomnimo, da je bilo tudi poslopje italijanske gimnazije zgrajeno v 10. in adaptirano v 19. stoletju, lahko razumemo, da koprske srednje šole res ne razpolagajo s prostori, lil bi tudi za silo ustrezali potrebam reformiranega šolstva. Sredstva družbenega sklada za Šolstvo pa zadoščajo le za osnovno dejavnost šol in ni verjetno, da bi sklad v doglednem času razpolagal z večjimi sredstvi. Prav tako pa teh sredstev ne bo imela na razpolago koprska občina, kajti sredstev že primanjkuje za gradnjo koprske osnovne šole, neodložljiva pa bo tudi gradnja osnovnih šol v Šmarjah, Marezigali in Dekanih. V zvezi z vzdrževanjem srednjega in strokovnega šolstva je tudi vprašanje dijaškega in vajenskega doma. Praktično služita oba doma le potrebam dijakov izven območja koprske občine, vendar dotira oba doma le ObLO Koper. Pristojni organ za Šolstvo koprske občine je na podlagi vse te problematike predlagal, naj bi ObLO Koper še enkrat poskusil doseči sofinansiranje sosednih občin za dijake srednjih šol, ker se zdi, da sredstva družbenega sklada za šolstvo za leto 1962 ne bodo zadoščala niti za osnovno dejavnost osnovnih in srednjih šol. W IE Samostojen koncert moškega pevskega zbora DELAMARIS in ženskega pevskega zbora Dobro leto je minilo, ko je bilo v Izoli ponovno slišati po večletnem premoru domSčo zborovsko pesem. Pobudo za ustanovitev zbora so dale vse politične in družbene organizacije, zlasti pa se je za to zavzel in tudi pozneje budno spremljal delo zbora Občinski odbor SZDL, Tako je začel delati pod pokroviteljstvom kombinata Delamaris takrat še maloštevilni moški pevski zbor. Pozneje se je vključil kot pevska sekcija k DPD Svoboda, vendar pa je obdržal ime po svojem po- Preteklo nedeljo je dramska družina Svobode v Pridvoru uprizorila Marinčevo komedijo v treh dejanjih »Poročil se bom s svojo ženo«. Kljub temu, da so nekateri mladi igralci prvič nastopali na odru, so dobro odigrali svoje vloge. Vsi nastopajoči pa so s svojim izvajanjem pokazali, ko- liko se da doseči z dobro voljo in s požrtvovalnostjo, kajti na vaje so hodili redno v lepem in slabem vremenu. Občinstvo iz Pridvora, pa tudi iz bližnje okolice se je zelo zanimalo za uprizoritev in zato je prišlo v dvorano Zadružnega doma mnogo gledalcev iz Marezig, Čežarjev, Pobegov, Dekanov in od drugod. Nastopajoče so nagradili s ploskanjem. Igro je režirala tovarišica Marija Troštova, učiteljica v Pridvoru. Za njeno požrtvovalno delo ji gre vse priznanje, še posebno če upoštevamo, da ima na šoli dopoldanski in popoldanski pouk. V. T. ¡t <<* Zadružni dom v Pridvoru pri Kopru je resnično središče družabnega ln kulturnega življenja no samo za to vas, marveč tudi za okolico nastop folklorne skupine v dvorih nad izolo Folklorna skupina iz Portoroža je te dni prekinila zimsko vadbo in gostovala v Dvorih nad Izolo z bogatim folklornim programom. Številni obiskovalci te zanimive prireditve, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, so bili navdušeni nad narodnimi plesi. Ta prireditev je ponovno pokazala, da je zanimanje za narodne plese živo. krovitelju »Delamaris«. Kombinat konzervne industrije Delamaris pa ni samo nominalni pokrovitelj pevskega zbora, ampak tudi skrbi zanj. Ob desetletnici delavskega samoupravljanja je delovni kolektiv Delamarisa kupil enotne uniforme za zbor, tudi sicer pa plačuje honorar pe-vovodji. Če pogledamo le na kratko uspehe, ki jih je dosegel zbor v preteklem letu, lahko zabeležimo 22 samostojnih nastopov, kar za tako kratko obdobje ni malo. Zbor pa je še sodeloval pri skupnem nastopu pevskih zborov na republiški proslavi 20. obletnice vstaje v Ljubljani, na občinski proslavi v Dvorih nad Izolo ter na vseh občinskih proslavah v Izoli in na večjih kolektivnih proslavah delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah komune. Ob Dnevu republike lani je priredil zbor celovečerni koncert domačih narodnih, partizanskih in umetnih pesmi, sodeloval pa je še na prireditvi v Kopru pod naslovom »Primorska v pesmi«. Pesem izolskih fantov je večkrat slišati tudi na valovni dolžini Radia Koper. Preteklo soboto, 20, t. m„ se je zbor ponovno predstavil s celovečernim koncertom v dvorani Kulturnega doma. Zdaj šteje zbor 35 članov. Po zelo uspelem nastopu v Izoli ima zbor v načrtu gostovanje v nekaterih občinskih središčih koprskega okraja in Hrvatske Istre. Razen moškega pevskega . zbora pa je začel z delom pred nekaj meseci v-Izoli še ženski pevski zbor, ki tudi že beleži v tem času dva nastopa. Na sobotnem koncertu je razen moškega zbora nastopil tudi ženski s štirimi pesmimi. Zdi se. da bo uspelo iz obeh zborov napraviti dober mešani zbor, ki bo mogoče nastopil ob proslavah 1. maja. Oba zbora vodi prizadevni pa« vovodja Branko Mahne. D. R, NOVO NA KNJIŽNI POLIC! ★ NOVO NA KNJIŽNI POLICI ^r NOVO NA KNJIŽNI POLICI ir NOVO NA KNJIŽNI POLICI ic NOVO NA KNJIŽNI POLICI w © © Odlomek iz knjige ČRNA KRI. V počastitev jubilejnega © leta vstaje izdala založba Mladinska knjiga. Umetniške © priloge izdelal Ive Šubic, opremil Marjan Dovjak Peter pa je vztrajal. Naj pove, kdo bo laže dosegel cilj. Ce bi vprašal, kdo naj umre, bi seveda odgovorila drugače. Ce pa hoče doseči zmago, mu mora pritrditi. »Dva glasa že imam,« je Peter zadovoljno ugotavljal. »Ce me Mojca ne izda, je torej v redu. Ti pa se nikar ne jezi, Gašper. Ce predlagaš kaj pametnejšega, bomo vsi glasovali zato!« Ozrli so se v dekle, ki je v zadregi molčalo, ki ni vedelo, kako naj odloči. Kot ji dopoveduje razum, kot bi hotelo srce? »Se še spominjaš, kako sva šla takrat po spisek? Kako sva stala v veži, ko so se odprla vrata?« Začutila Je njegove roke na ramenih. Prav tako, kot v mračnem hodniku. Čeprav neznana roka ni pritisnila na kljuko, čeprav ni od nikoder prihajala tuja govorica. Najprej se je je dotaknil oprezno, plašno. Da, bal se je. Pa le tega, da ji ne zamaže obleke s svojimi črnimi, mastnimi rokami. Potom je pozabil na vse, pa jo oklenil, da se je vsa izgubila v objemu. Da je čutila, kako se utrip njegovega srca zliva z divjimi sunki v njenih žilah. Zazdelo se Ji Je, da bi se mu morala upreti. Vendar pa je bil Peter v tiskarni vse. Postal je njena vsebina, isto kot delo. Bil je sam Mrtvašnica, polna sile in življenja. Naj se mu torej upira, pa tako izgubi svet, ki jo Je šele zajel? Naj zataji svoja pričakovanja? Le zakaj? Zanjo nI bilo več matere niti Gašperja. Tudi tiskarne ni bilo nikjer več. Spet je bila v hodniku, pred priprtimi vrati. Si želela kot takrat, da bi se ustavil čas. Razprl je oči, ji pogledal v obraz. Jokala je, prav gotovo. Najbrž od sreče. Z rokami si je hotela otreti solze, pa je namesto tega povsod razmazala barvo. Veselo se ji je nasmehnil. »Mojca, veš, da si vsa umazana, vsa črna? Kako si vendar grda!« Potem pa Jo je še močneje stisnil k sebi. Se sam ni vedel, kdaj je začutil njene ustne ob svojih. Poljubil jo je, pa razklenil roke. Iztrgal se je sanjam in planil v resničnost, ki je čakala zunaj. Na cesti. Za hip je pomislil. Pa če se zgodi tako, kot se je staremu? Prav zdaj, ko Jo dekletu odkril svojo tajno? Hudo bi ji bilo, še teže! Bodo res poginili vsi, kar je dobrih? Slabiči pa naj bi živeli? Živeli v svobodi, polegali v soncu, se vzpenjali v gore, ljubili? Kje nekil Res, mora ostati živ! Posebno zdaj, ko je zmaga dobila žive obrise. Ko ni več oddaljen pojem, še ves nejasen. Ko je njen sestavni del postala tudi Mojca! Otresel se je trenutnega malodušja, pa se nasmejal še enkrat. Na pragu, ko se je ozrl. Ko je v slovo zamahnil z roko. Potem so segli v Mrtvašnico le še odjeki njegovih korakov. Dokler tudi oni niso zamrli. Najprej je bilo v tiskarni vse mirno. Potem pa je mati stopila k Mojci, ki je strmela v temo onstran praga. Položila ji je dlan na lase, kot lastnemu otroku. In še drugo, objela jo je in pričela šepetati. Rahlo, kot bi ji pela uspavanko. »Nikar se ne boj! Saj pride gotovo nazaj! 2e zaradi tebe! Ne vidiš, da je kot vihar! Kot plaz, ki ruši vse, kar doseže! Da bi ga fašisti lahko štrli? Kje neki, saj so preveč šibki! Vrnil se bo, oba bosta srečna! Ne bodo ti ga ubili, ne danes ne drugič! Ne smejo ga! Saj vsi res ne smejo umreti! Nekdo mora ostati živ, da bo zmaga lahko njegova!« Aleksander vojinovič: KRI NI VSE. Narodni heroj Vojlnovič-Vojln Je po rodu Srb. Leta 1943 je pobegnil iz nemškega taborišča v partizane na Pohorje. In ta roman se dogaja na Pohorju. Po končani vojni sta se dva nekdanja partizana ilegalno podala v Avstrijo in poiskala bivšega nemškega oficirja, da ga kaznujeta za zločin, ki ga je zagrešil med vojno nad pohorskimi partizani. Kot ujetnika sta ga privedla preko meje in ga hotela na kraju njegovega zločina ubiti. Toda oficir je moralno povsem uničen, Smrt bi bila zanj odrešitev. Premislita si ln ga ne ubijeta, zakaj zločinec je veliko bolj kaznovan s tem, da mora živeti. Knjiga si bo zaradi svoje tematike, poljudnega obravnavanja snovi nedvomno pridobila širok krog bravcev. Izdala jo je založba Obzorja. Ivar Lo-Johansson: KONGSGATAN (Iiraljeva ulica). Švedski pisatelj je v tem romanu spretno združil družbeni problem podeželja in bega v mesto z osebnim življenjem malega človeka. Kmečki sin Adrlan pobegne v mesto, dobi službo in sanjari, kako visoko se bo povzpel, toda njegovi načrti se sesujejo. Stakne venerično bolezen in se komaj že obdrži na površju. Tudi Marta je kočarska hči. Naj podpre petra? Ce se res dogodi najhuje, bo Izgubila vse. Sama se bo iztrgala rokam, ki so se v hodniku pred kletjo sklenile okrog nje. Za-tisnila bo veke preko noči, ki so tako vročično žarele skozi temo poslednjih noči. Za vselej bo pahnila od sebe nstne, ki jih je čutila tik svojih v trenutku prve ljubezni. Naj Izda samo sebe, svoje najbolj skrite želje? Ali pa se naj upre materi ln njemu? Pritrdi Gašperju, pa tako prepusti odločitev zopet njima. Saj Je vedela, kako žalostne bi bile Petrove oči, če bi ga razočarala. Prepričana Je bila tudi, da bi odšel kljub temu. Morda pa bi mu le za nekaj trenutkov podaljšala življenje. Ce pot res ne vodi k cilju, temveč h koncu. Lagala bi, če bi trdila, da lahko Gašper prenese zavoje. Saj bi ga na meji gotovo dobili. Naj torej zaradi nedosanjanih sanj pomaga človeku, ki sam sili v pogubo? Naj pomaga, da propade delo tolikih noči? Kako bi pač Peter sodil o njej, če bi lagala? Bi jI brez besed očital, bi ji pokazal prezir? Ce bi uganil, kaj je hotela doseči, bi jo gotovo obsojal najbolj. " »No, Mojca, povej! Kaj toliko razmišljaš!« Zazrla se mu je v oči, da bi mu pojasnila s pogledi, kar z besedami ni hotela. Najbrž Jo je razumel, sicer se ji ne bi tako toplo nasmehnil, v zahvalo za njene besede, da je zdrav. Da naj gre. Živahno se je lotil dela. Na tricikel, ki je stal zunaj, skrit za ograjo, je znosil zavoje. Prilepil je fotografijo na ponarejene papirje ln v naglici čital podatke. Ce ga kje vprašajo, mora vsaj vedeti, kdo je in od kod. Potem je stopil k materi. Zgrabil Je njeno roko in Jo krepko stresel. »Vi boste šli drugam. Kdo ve, če se bova srečala, preden bo vojne konec. Boste že potrpeli do takrat. A ne pozabite, da se moramo takrat spet vsi najti! Da proslavimo skupaj zmago, kot se spodobi!« Hotel je stisniti roko še Gašperju, pa si je premislil. »Le z materjo se dolgo ne bova videla. Z vama dvema pa se za nekaj ur ne bom poslavljal. Ni vredno. Le da ne pozabiš name, Gašper, če bo v Mrtvašnici kaj pijače. Se sem živ, da veš. In ko se vrnem, bi rad tudi pil.« Bil Je že pri vratih. Odprl jih Je, pa le še zastal za trenutek. Obrnil se je in stopil v tiskarno. Prav do Mojce. »Pa bi skoraj pozabil! Hotel sem te vprašati, čeprav zdaj nI tako važno. Ce bi se kaj zgodilo, bi jokala? Bolj, kot si takrat, ko so streljali talce?« Da ne ve, bi mu najraje dejala. Pa ni zmogla besed. Le zajecllala je nekaj, pa pomislila, kam naj pobegne. Da bi se umaknila materinim toplim pogledom, Gašperjevemu začudenju, pa ognju, ki žari v Petrovih očeh, ki se počasi preliva še vanjo. In žge vse močneje, neizmerno. A prav nič boleče. Pa se 5e premakniti nI mogla. Ni poskušala umakniti roke, ki Je obležala v Petrovih ožuljenih dlaneh. Le na pol ga je slišala, ko Ji je dopovedoval, naj se ne boji. Ker se bo vrnil. Za gotovo. »Kdaj prej bi izrabil priložnost. Ostal bi zunaj, pa sporočil, da ne morem nazaj. Zdaj pa je drugače. Saj moram v Mrtvašnico, da ne bi ostala mrtva. Pa tudi zato, da ti no bi jokala.« V zadregi je izmaknila roko. On pa jI je gledal v oči ln pripovedoval: Drugo jutro je ležalo snega na debelo od vrha Osojnika do dna tesne grape. Nebo je bilo prav tako svinčeno kot prejšnje dni. Snežilo je dalje, brez oddiha, še bolj mračilo težko sivino dneva. Tihi, z rahlim strahom v očeh smo se ozirali skozi okna. V mesecih, ko smo bili dolgo zasuti od snega," se je naše življenje na samoti nekako spremenilo. Ne le na zunaj, tudi v srcih nam je bilo drugače. Bolj tiho, omreženo z neko tesnobo. Tisto jutro se mi je zdelo še posebno vse drugačno. Pogovor z očetom se mi je kot nož zarezal v dušo. Oče je nejevoljen in brez pravega dela šaril po hiši. Imel je težke oči, ki se mu niti za trenutek niso ustavile na meni. Ja- Odlomek iz povesti DEDIČ, ki je izšla skupno z 8 drugimi v IX. knjigi IZBRANIH SPISOV pri DZS. Opombe napisal France Koblar kobeč me je gledal srdito; bilo mi je, kakor da bo zdaj zdaj zakričal name. Z očetom sta si bila ko srajca in hlače, vse sta si zaupala. Anže me je ves čas iskal z nestrpnimi pogledi. Vedela sem, kaj'me nemo vprašuje. Saj bi bil "odgovor že lahko bral na obrazih. »Nič,« sem mu vrgla v ugodnem trenutku. Zaklel je in pljunil predse. Nato je še zmeraj stal na mestu in sopel. Nisem mogla prenašati njegovega pogleda. »Ali sta govorila o meni?« me je vprašal. »Čemu?« sem zategnila obotavljaj e se, ker sem se ga bala. »Rekel je, da nič... Ne da. Na to bi bila vsaka beseda zastonj... Mar ne?« Anže je zacepetal z nogami, kot da gazi jezo, in se oziral kot volk. Čutila sem se krivo pred njim. Bila sem ga zatajila pred očetom. To je tudi njega dražilo. Grozila sem se pred njegovim pogledom. Prosila sem ga, naj se pomiri. In naj molči. Saj bom še enkrat govorila z očetom. Bila je prevara. Moj Bog, kaj bi moglo biti drugega kot prevara! Saj ničesar več nisem imela govoriti. Razločno sem čutila, da je vse zaključeno in zapečateno, kakor me je to bolelo in jezilo. Bala sem se le, da hlapec v ihti ne izda, kar sem bila zamolčala. Na dnu duše se mi je celo porodila temna slutnja, da se bo nekaj zgodilo. Kaj? Misli, da bo Anže nekoč moj, kljub vsemu še nisem popolnoma zavrgla. Če bi bili nadaljnji dogodki od mene odvisni,' bi bila počakala, da se vse samo od sebe razreši. Saj toliko pametna sem bila, da si ob steqi nisem razbijala glave. Pač, v redkih primerih, ko me je minila vsaka trezna razsodnost. V hiši je bilo na videz mirno in tiho. A kot pred nevihto sem razločno čutila, da se nekaj pri- pravlja. V očetovih očeh sem opazila nevarno iskro. Če izve, kdo je moj fant, se bo iskra razgorela v požar. »Vsakogar, samo tega ne!« Že vnaprej sem slišala njegov odgovor. Tega sem se bala, tega nisem hotela. Imela sem občutek, kakor da sem zamrežena. Še sneg, ki nas je od ure do ure više zasipal, me je navdajal s plašnostjo. Sila me je tako izbistrila, da sem uganila še najskrivnejše očetove misli. Ne, ni bil še pozabil vprašanja, ki mi ga je bil trikrat zastavil prejšnji večer. »Pa koga bi vzela?« Ves dan me je isto vpraševala vsaka njegova kretnja. Vedel je, da zadnje čase nisem hodila na sejme, ne se ustavljala pri fari. Fantom, ki. so sicer le poredkoma vasovali na samoti, že leto dni in več nisem odpirala. Ali sem se res tako spremenila? In kdo mi je prinesel na uho, da .me je Končar snubil v krčmi? Ali ni bil hlapec sumljivo razburjen naglo odšel domov?-'Ni bilo težko uganiti, da je oče v nespečni noči, ki se mu je poznala na očeh, več kot enkrat zadel na pravo sled. In da se mu je to zdelo nemogoče. Nemogoče! Upognjeno, vohajoče ko lovski pes je hodil okrog. Kakor iz strahu, da česa ne odkrije, sem mu sledila za vsak korak. S stricem sta odkidavala skladovnico drv ob hlevu in govorila. Stisnjena za priprta vežna vrata sem .prisluškovala. Pretrgane besede, ki' mi nič niso povedale .., »Kako smešno!« sem si šepnila. Kaj more stric vedeti! Tako malo kot oče ali rajna mati. Bala sem se le Doroteje. V jeseni, ko smo pometali listje in sva bila s hlapcem za uro ostala sama v gozdu, se je bila priplazila ko duh. Saj ni bilo nič grešnega, kar je videla, a bilo je zadosti, da bi se družini prezgodaj odprle oči. Sestra mi je vsa leta s pogledi pre-očitno vračala mržnjo, da bi se mi je ne bilo treba bati. Povedala bo. če'že ne zaradi mene, zaradi hlapca. Pred letom se je bil surovo ' ponorčeval iz njene krajše noge, tega mu ni odpustila. Ponižala sem se — kakor mi je bilo težko — in jo prosila, 'naj molči. Vse sem ji ponujala za molk, a ona se ni dala podkupiti. Šele ko sem zgrabila za suhljad in jo dvignila nad glavo, sem ji iztrgala obljubo, da ne bo črhni-la besede. Molčala je, ker se me je bala. Tistega dne. je niti za trenutek nisem izpustila iz oči'. V njenih boječih, a na pol rogajočih se pogledih, s katerimi me je obsipala, sem brala, da ima nekaj na duši. Da, oče je govoril z njo. Tega nisem le slutila. In če me tudi ni izdala z besedo, me je izdala s svojim plahim trepetom. Saj bi se gotovo rada maščevala nad menoj, a si ne upa. Pod pritiskom se bo nazadnje vdala. To sem čutila tako razločno, z drhtavico, kakor. živali naprej čutijo požar ali potres. Tiste ure otroku, ki sem ga, nedolžnega, v svojem občutku osamljenosti celo rahlo vzljubila, nisem več priželela smrti. Priželela sem jo Doroteji... Sede na peči sem se bila tako zatopila v trpko razmišljanje, da nisem opazila, kdaj sta odšla oče in Doroteja. Šele ko sem iz kamre nad seboj zaslišala očetov glas in sestrino milo otepanje, sem se bridko predramila. Besed nisem mogla razločiti, a sem se rušila pod njimi. Splazila sem se s peči in smuknila pred kamro. Pritisnila sem uho na vrata in prisluškovala. »Bojim se, bojim se,« je stokala Doroteja. Vseh besed nisem razumela. Vsa v ognju sem krčevito stisnila pesti. Planila bi bila v kamro, tepla Dorotejo ko modrasa, a sem se splašila še očetovih korakov, ki so se naperili proti vratom. Zletela sem po stopnicah v vežo in se delala, kakor da imam opraviti ob ognjišču. Oče je prišel s trdimi koraki in stopil v izbo, ne da bi me pogledal. Dorotejo, ki je preplašena in zbegana obstala ob stopnicah, sem pogledala z brezmejnim zaničevanjem. Nisem slišala otroka, ki je vekal na peči, ne očeta, ki me je klical. Popadla sem kre-pelce in ga v loku zalučala v sestro. Bila sem kot vihra. »Oče!« je Doroteja planila v jok in odskočila. • Na pragu se je srečala z očetom, ki me je meril z mrzlim pogledom. Obrvi so se mu ježile, a se je premagoval z vso silo. »Pojdi k otroku,« je zakričal, nič drugega. Požirala sem jezo in si vneto prigovarjala: »Saj je vseeno.« Bila sem prepričana, da sem hotela z molkom preprečiti neko zlo, a so mi prekrižali račune. »Zdaj imajo, kar so hoteli,« sem si ponavljala. Lepa je in zaradi tega doživlja Ieoe urice, vendar pahne njo bolezen še globlje, kakor pa je Adrlana. Po romanu so posneli tudi zelo uspel film prevedli so ga na več tujih jezikov! v švedžčini pa doživlja iz leta v leto nove izdaje. Skrivnost pisateljevega uspeha je predvsem v neposredni izpovedni zasnovi. Za Junakom Adrla-nom čutimo resnična pisateljeva doživetja. Clark Darlton: PROSTOR BREZ CASA. Mladinska knjiga. Knjižnica Komet. Vas mikajo neverjetne zgocf^ be o poletih v vesolje? Prepričani smo, da ne bomo dosti zgrešili, če rečemo — da, mar ne? Knjiga nam pripoveduje o skupini znanstvenikov, ki so odkrili svojevrstno pogonsko sredstvo, s katerim lahko doseže raketa celo svetlobno brzino. Zgradili so tako vesoljsko ladjo in z njo leta 1989 odfrčali v vesolje. In ker je vesolje po Einsteinovi teoriji prav tako okroglo kakor Je okrogla naša Zemlja, prlfrčijo nazaj na Zemljo, toda . . . medtem ko v vesolju mine ena sekunda, pretečejo na Zemlji tisočletja ... MORJE GNEVA IN SVOBODE. T"o knjigo je izdal v počastitev dvajsetletnice vstaje jugoslovanskih narodov zavod Borec. V njej so zbrani članki in reportaže najrazličnejših avtorjev, ki pa vsi govorijo o našem morju in naši mornarici v času boja proti okupatorjem. Gradivo je zbral in uredil Ciro Cullč. Jože Dular: METLIKA SKOZI STOLETJA. Knjigo je Izdalo muzejsko društvo v Metliki, založila pa Jo je Dolenjska založba v Novem mestu. Knjiga obravnava prerez skozi zgodovino tega belokrajlnskega mesteca, razmeroma največ prostora pa je posvečeno slavnim dnem iz časa NOB. V njej Je obilo slikovnega gradiva. Miran Ogrin: SREDNJI VZHOD. Pri Mladinski knjigi je izšla knjiga o svojevrstnem svetu na Srednjem vzhodu, o svetu, ki ne sodi niti v Evropo niti v Azijo. Knjiga Je plod treh potovanj po Srednjem vzhodu in avtor nam v njej opisuje vse tisto, kar je tod videl, spoznal in doživel. Knjigi so priloženi številni fotografski po-snetki Radko Polič: SONCE IN CESTE, S knjigo Sonce in ceste zaključuje avtor trilogijo »Čudežna pomlad«. Zadnji del trilogije vsebuje zapiske osvobodilnega boja, od kapitulacije Italije do konca vojne. Pisateljevo pripovedovanje je vseskozi verno in slikovito in neposreden izraz tistega ča- , sa, ki Je danes že del naše zgodovine. Knjigo je založil in izdal Zavod Borec. Herbert Griln: PROCES V JERUZALEMU. Te dni je izdala Mladinska knjiga v zbirki Školjka zapiske Herberta Grüna s sodne obravnave v Jeruzalemu, kjer so sodili enemu največjih zločincev vseh časov — Adolfu Eichmannu. Publicist H. Griln se je razprave udeležil kot dopisnik Dela. Njegova knjiga nam pričara vzdušje tega procesa in nam v vsej goloti razkrije tisto, kar je za mladino že zgodovina, za vse, ki so to doživeli na lastni koži, pa nekaj, kar se ne sme ponoviti. Vasja Ocvirk: SMEH V KLAVZU-RI. Povest z malce nenavadnim naslovom ima nadih avtobiografske izpovedi. Pisatelj popisuje svoja otroška leta, ki jih je preživel v katoliškem internatu — v ljubljanskem Marijanišču. Verno, odkritosrčno, celo dokumentarno nam opisuje bivanje, učenje in življenje med. zidovi, ki poteka med molitvijo in čestokrat nečloveško trdo vzgojo redovnic. Riše tegobe in osamelost otrok, ki žive brez tople materine bližine. Pisatelj je sončne in senčne strani življenja v katoliškem internatu porazdelil s pravično mero. Podal nam je verno podobo tistega časa in okolja, to pa daje njegovi povesti dragocen pečat. Knjigo je izdala Mladinska knjiga. Ob koncu preteklega leta sta izšli pri Založbi Mladinska knjiga dve deli, ki sta namenjeni predvsem našim najmlajšim. To je ponatis naše klasične mladinske poezije Otona Zupančiča CICIBAN in lutkovna igra »LENUH POLEZUH«, ki jo je napisal pisatelj France Bevk. 2o nekaj let zaporedoma izhajajo pri Državni založbi Slovenije IZBRANI SPISI FRANCETA BEVKA, ki Jih skupaj s pisateljem urejuje dr. France Koblir. Zdaj je izšla deveta knjiga. Zgodbe, objavljene v tej knjigi, sodijo po nastanku med leta 193D do 1935. Pisatelj Jih Je torej napisal, ko je živel na Primorskem, izpostavljen nacionalnemu ln socialnemu pritisku italijanskega fašizma. Zato ni naključje, čo so izšla vsa ta dela — razen-treh — zunaj Primorske in jih le redki naši bralci poznajo. Ta družbeno-po-litični faktor je treba upoštevati pri ocenjevanju Bevkovega slovstvenega dela, saj je bil snovno precej utesnjen v svoiem ustvarjalnem delu. Zgodbi: DEDIČ ln GREH POGONICA ZIDOR-JA imata Izrazit hribovsko pokrajinski značaj, brez narodnih, miselnih in družbenih poudarkov; predstavljata torej Bevka kot pripovednika v najelementarnejšem pomenu besede, kot čistega fabulista, kot pisca, ki z radoživim gonom plete in prepleta zgodbe preprostega, na zemljo vezanega človeka. Podobno Je tudi s KOZOROGOM, le da ima ta zgodba še svoj legendarni prizvok in izvira iz čistih vrelcev pisateljeve domišljije ln ljudske poezije. Ostale zgodbe — KAMNAR.JEV JURIJ, 2ER.TAVI, ME-DALJON, PISMO, NEVIHTA, KRI- ŽEM PO ULICAH — se dotikajo sodobne primorske problematike. To ozntko je treba razumeti tako, da opisuje pisatelj čas ob koncu prve svetovne vojne in življenje Slovencev pod italijansko oblastjo. Razumljivo je, da niso mogla iziti ta dela na Primorskem, temveč so jih poslale na knjižni trg slovenske založbe in pisatelj se je skril pod psevdonim. Vse zgodbo so iz primorskega sveta. V njih opisuje Bevk večinoma ljudi, ki na razvalinah nekdanjega življenja ne morejo zatretl groze minulega in razumeti tistega, kar prihaja. Problemske silnice nosijo težo narodnostnih in socialnih vprašanj, ki poganjajo v junakih iz čustvenih korenin. To emocionalno blbavico skuša pisatelj usmeriti v strugo življenjske resničnosti in najti z razumskim opredeljevanjem pot v prihodnost. Deveta knjiga Izbranih spisov kaže vse osnovne značilnosti Bevkove pisateljske osebnosti: fabulativno razgibanost, snovno zakoreninjenost v domači zemlji in ljudeh, problemsko zavzetost v reševanju narodnostnih In socialnih problemov našega življa na Primorskem, in kleno, preprosto govorico slovenske domačijske proze. Te značilnosti pa so hkrati že tudi obet, da si bo knjiga pridobila med bravcl mnogo hvaležnih privržencev. Zgodovinski razvoj sredozemskega bazena je vtisnil zelo močan pečat njihovemu bitju. Vpliv tuje krvi — evropske in afriške — je modificiral, v mnogih primerih pa celo popolnoma spremenil njihove predstave o morali in življenju. Arabci že zdavnaj niso tako naivni in babjeverpi, kakor jih nekateri opisujejo v svojih knjigah. Arabec previdno in lokavo manevrira za miglja j očo mrežo iluzij, nagonsko se ogiblje nevarnim situacijam, zavedajoč se le predobro, da je najbolje, :če si do tujca kar se da prijazen; ne da bi moral zato že odkriti svoje karte. Islam je dal arabski civilizaciji in Arabcem samim čut za prefi-njenost, zgodovinski razvoj dvajsetega stoletja pa jih uči, da morajo, če hočejo kaj doseči v svetu, združiti svoje moči, poravnati stare račune in odpraviti nesmiselno tekmovanje, kateri je prvi in kateri lahko govori v imenu drugih ali celo vseh. Da, prav tako je! Kljub vsem naukom, ki so jih že in jih bodo še dobili, Arabci so in ostanejo individualisti. Prepričani in potrjeni. Če bi recimo vprašali v neki politični stavnici, kakšne so možnosti, da bi prišli enkrat skupaj, bo ondotni uradnik odvrgel cigaro, ali jo malomarno premaknil na drugo stran ust, in v dvomu privzdignil svoje košate obrvi. Morda se bo tudi izkašlial in pljunil na čist pod svoie pisarne. Rekel pa ne bo nič. Vendar ga bodo vsi razumeli. Kolikor je zamotana politika arabskih dežel, toliko se tudi državniki stalno prepirajo, obtožujejo in napadajo med seboj. Da, včasih se zdijo stvari zvečer, ko si prispel po prašnih cestah do morja, že bistveno različne kakor zjutraj, ko si bil še v puščavi in si hodil po vročem soncu. Od palmovih gajev do dišečih ceder je le skok z modernim avtomobilom, vendar se lahko vrneš s polno glavo skrbi. Ko je po prvi svetovni vojni propadlo Otomansko cesarstvo in so prišle arabske dežele pod vpliv evropskih velesil, predvsem Velike Britanije in Francije, so Arabci izgubili tisto navidezno enotnost, ki so jo dosegli, ali ki so jim jo vsilili Turki. Čim bolj so arabske dežele napredovale v samostojnosti, tem šibkejša je bila želja, da bi koordinirale svoje akcije. Odslej so morali računati ne le s spletkami zahodnih držav, temveč tudi z dinastičnimi spori in bolestnimi željami raznih arivistov. Arabci so se takoj po drugi svetovni vojni združili v nekakšno alianso proti Izraelu. Od Bal-fourjeve deklaracije in zlasti od leta 1948, ko so Židje dobili svojo državo in prišli na široki fronti na Sredozemlje, jih peče vest in muči občutek, da se morajo maščevati in izriniti Žide iz Palestine. Dinastija Saudov je po prvi svetovni vojni z golo šilo in brezobzirno odločnostjo spravila ves osrednji del Arabskega polotoka pod svojo oblast. Za časa Nuri es Saida je bilo več kratkotrajnih, a brezuspešnih poskusov, da se Irak, Jordanija in Sirija združijo v eno samo državo, v »Veliko Sirijo«. Hašemitski kraljevini Irak in Jordanija sta bili združeni le malo časa v eni državi, v panto-mimsko dvoglavo kraljestvo, potem pa je revolucija v Bagdadu razbila krsl^evsko idilo in ta arabska ^l^-ncHa je izginila čez noč. "p-— " •.. nn- srečM? r ' in vre^ia, Odlomek iz'Zapiskov s poti — SREDNJI VZHOD. Izdala © založba EMKA v opremi Sava Sovreta združiti Egipt in Sirijo v eno samo republiko — ZAR —, s katero je povezana tudi srednjeveška državica Jemen v nekakšno federacijo. In vendar ta nebulozna federacija živi in se razvija. Ko so me Arabci sami spraševali, kaj mislim o njih, češ, naj povem odkrito, kar imam na jeziku, sem jim odgovoril, da so nekje sredi med testom in kruhom, niso več testo, niso pa še kruh. Toda ta se že peče. Bili so zadovoljni. , Arabska solidarnost — kot vidimo — počasi, cokljavo in nekam sramežljivo le nastaja. Spet in spet se pokaže na razburkanem morju arabskega sveta kak nov junak in že mislijo povsod, zlasti v muslimanskem svetu, da so Arabci našli svojega junaka, novo magnetično idejo, lastno filozofijo in ideologijo, s katero bodo dopolnili in okrepili pešajočo disciplino islama. Nekaj časa je kazalo, da predstavlja arabski nacionalizem novo vero Arabcev, vendar se je izkazalo, da so bila ta pričakovanja prevelika 111 nerealna. Pokazalo se je, da sam klic po arabski enotnosti ni mogel že sam po sebi nadomestiti enotnosti. Demokracija pa ' ni uspela pri Arabcih, ni naredila skušnje. Religija je izgubila nekdanji pomen. Preprosti ljudje še berejo svete knjige, se še poste, vendar ie večina ljudi, vsaj izobraženih, že opustila te obrede. Celo. ob petkih so mošejo na pol ali pa sko-rai popolnoma prazne. V krajih, kjer se govori angleško. vlpdaio na osnovi spoštovani svobode. y Sovietski nn r.<«-"-)vah in v imenu markii.zma, Arabci pa nimajo skupnih družbenih idealov, nimajo skupnih zakonov, in rešujejo svoje probleme kakor vedo in znajo. V dobi kalifata. so arabski vladarji pripravili vzdušje, organizirali disciplino, v katere senci so lahko inženirji, prosvetni delavci in učenjaki delali v miru in zadovoljstvu. Danes pa morajo vsi pljuniti v roke in zavihati rokave, če bodo hoteli vštric z drugimi. Čakati na pomoč Združenih narodov nima pomena in se ne splača. Arabci nimajo več časa mazati svoje puške, sporazumeti se bodo morali o delitvi petrolej skih dohodkov. Toda 'ali niso v Bagdadu že zagnali krik: Naser hoče naš petrolej! Opazoval sem od blizu in od daleč, kako se rušijo diktature in se spet kažejo; videl sem, kako lete mušice v celih rojih okrog trepalnic revežev; videl hrome, slepe, polgole ljudi, izmozgane žene, poklicne berače, krotilce kač, čarovnike pa tudi najmodernejše limuzine z zastrtimi okenci in s šoferji v livrejah, videl beračijo predmestij in se z drugimi nasmihal parodiii parlamentarizma. Jasno je. in tega ni treba niti poudarjati, da lahko pravo rešitev da Arabcem samo neke vrste skupna država. In če bi to res prišlo, posleimo prednosti take rešitve: Srednji vzhod bi bil stabiliziran, arabske dežele bi lahko sklenile mir z Izraelom in vzdrževale odnose z drugimi državami na osnovi popolne enakopravnosti. Dohodki od petroleja bi se delili med vse. nepismenost bi polagoma izginila, bilo bi več vsega za vse. Kdaj bo prišlo to?