Za poduk in kratek čas. Anton Sivka. (Izgled kršanskega učitelja.) Po obljubi v štev. 40. lanskega nGospodarja" podamo življenjepis pokojnega učitelja v Špitaliču, Antona Sivke, moža v najlepsein pomenu te beaede. V njegovetn življenjepisu najdete potrjeno staro resnico, da mora od uiladih nog lepo kršansko živeti, kdor boče srečno kršansko umreti. Srečna biša, ki ima umnega gospodarja; 8rečna občina, ki ima poštenega župana; alj še srečnejšo iinenujem faro, ki itna ^krsanskega učitelja! Fara Matere Božje v Špitaliču, blizo starega Žičkega samostana — Zajcklošter — je imela to vcliko srečo. Velika je bila njena žalost, ko je leta 1853. zgubila vrlega, rodoljubnega, kršanskega učitelja, Valentina Jazbeca, moža po volji Božji; — alj Gospod ae je milostljivo ozrl na pošteno , narodno Spitalsko faro. Poslje ji namreč čez pol leta (22. aprila 1854) novega, mladega učitelja, ki je zveato poanemal izgled svojega predhodnika, in si je tako v kratkem pridobil ljubezen, - zaupanje in spoštovanje ne le pri svojih aolarjih, ampak pri vseh farmanih, pri svojih tovarših in pri vseh sosedih, kateri so ga poznali. Ta vrli slovenski učitelj, katerega nam je nemila smrt pretečeno jesen pokosila, bil je Anton Sivka. Rodil se^je naš blagi Anton*) novega leta dan 1826 v Šent-Jurski fari pod Rifnikom. Od mladih nog je kazal posebno ljubezen do molitve. Ta ljubezen ga je spremljevala vse njegovo življenje. V molitvi je iskal tolažbe, v molitvi je nasel moči za svoj težavni stan. Z molitvijo je začel dan, z molitvijo ga je končal. V molitvi je tudi po dnevu večkrat svojega duha k Bogu povzdigoval, kar pričujejo njegovi sošolci in znanci. To mora potrditi vaa Špitalska fara, to ved6 povedati vč. gospod župnik v Špitaliču, rajnega najbližnji sosed. Posebno ob sabotab in nedeljah je na večer s svojo družinico na glas av. roženkranec molil. Malo dni pred svojo smrtjo je sam zvestemu prijatelju rekel: nVsak dan sem Boga posebno za to milostprosil, da bi nikdar nobenega otroka ne pohujšal." Gotovo je bila ta molitev Bogu prijetna. Bog ga je pa tudi uslišal! Nepreneboma je pa tudi rajni Sivka otroke k molitvi opominjal. ,,Otroci, le molite, le radi molite!" tako jim je iz srca v srce govoril. Stariši rajnega Antona so spoznali, da ima njihov sinko dobro glavo za uk. Poaljejo ga torej v Celje vv glavne šole. Dobro jih je dovrsil 1. 1839. Čutil je naš" Anton v sebi veselje do težavnega učiteljskega stanu. Bil je pa takrat še le trinajst let star. Za učiteljski stan je bil še preralad. Poda se torej nazaj na svoj očetov dom in tam se na tihem pripravlja za stan, v katerega *) V krstnem listu Siuko (@iufo) zapisan — sam se je vedno Sivka pisal. je bil gotovo od Boga poklican. 0 Veliki noči 1. 1845. pride zopet v Celje. Tri tnesece obiskuje tam pripravnico, 30. junija istega leta napravi poakušnjo tako dobro, da so ga njegovi učitelji zamogli za vsako učiteljsko službo goreče priporočiti, (^bestens empfebleu" — kakor se v njegovi svedočbi bere). Službe takšnemu ni bilo treba dolgo iskati. Dobil je častno, pa silno težavno službo šolskega pomočnika na dekliški aoli v Celju. 1. oktob. 1845 to službo nastopi. Vrh njegove vsakdanje službe se mu je še naročilo v slovenski nedeljski aoli in pri rokodeljskib učencib pomagati. Pri tem je pa dobil veliko Ijubezen do slovenskega jezika in do domačih kmečkih otrok, ljubezen, ki ga je do groba vedno spremljevala. Dela mu gotovo ni manjkalo, alj plačilo je bilo zelč pičlo. Komaj 70 gld. jeimel gotovib dohodkov. To službo je poldrugo leto tako zvesto opravljal, da je njegova marljivost in jija lepo vedenje tudi višji oblasti ljudskib aol v Šent-Andražu do znanja prisla. Dnd 30. suaca 1847. 1. so ga v slovenski Pliberk za šolakega pomočnika premestili. V dekretu se bere: nwegen angerUhmten Eifers und empfehlenden Betragens". De!a je bilo nekoliko manj, dohodki nekoliko boljši. Tukaj je služil 474 leta. Leta 1851. je napravil poskusnjo za samoatalno učiteljako alužbo s pra? dobrim uspehom. Pri škofiji so bili prepričani, da Sivka, 5e tudi mlad, zamore sam kakšno šolo voditi. Pri Novi cerkvi so takrat imeli otarega učitelja, ki ni mogel več podučevati. Pošljejo tedaj naaega Antona k Novi cerkvi za učiteljskega nameatnika, ter mu naročijo, naj tamoanjo aolo na svojo 8krb prevzeme. Poltretje leto je to službo tako dobro opravIjal, da je Anton Sivka še zdaj pri Novi cerkvi v blagem spominu. Med tem je v bližnjem Š p italiču blagi učltelj Jazbec po dolgi plučni bolezni umrl, in Sivka postane nja naslednik 22. apr. 1854. Koliko da so pri škofijstvu mladega učitelja Sivko cenili, nam pričuje službin dekret, v katerem se berejo te le, za našega Antona vse hvale polne besede: nker se je na Vas poaebej oziralo, zato se od Va8 pričakuje, da se boste t u d i z an a p r ej s stanovitno marljivoatjo in z lepim kraanskim obnaaanjem priporočevali". (Dalje prihodnjič.)