kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE KRANJ, SREDA, DNE 11. DECEMBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 143 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jeseniško gospodarstvo v prihodnjem letu Več sredstev v sklade Glavni steber jeseniškega gospodarstva — Železarna, ki nosi 85 odstotkov dohodka v tej teritorialni skupnosti, bo v prihodnjem letu povečala skupno vrednost proizvodnje od letošnjih 44,5 milijard na 47,2 milijard dinarjev. Ob tem naj bi se v prihodnjem letu povečal narodni dohodek za milijardo in 100 milijonov, čisti dohodek za okroglo 800 milijonov in osebni dohodek za izplačilo delavcev za približno 700 milijonov dinarjev. Število zaposlenih pa naj bi se povečalo malenkostno — za 1,7 odstotka oziroma za okroglo 200 delavcev. Taki so prvi predlogi najpomembnejšega kolektiva v tej občini ob zbiranju gradiva za sestavo družbenega plana v prihodnjem letu. Kot pripravo na start proizvodnje in gospodarjenja v delovnih kolektivih so na raznih svetih občinske skupščine vzeli gibanje V letošjem tričetrtletju. Ena izmed glavnih ugotovitev je, da bi morale gospodarske organizacije odvajati več sredstev v sklade za modernizacijo proizvodnje in za splošne potrebe. V te namene bi morali dajati vsaj 20 odstotkov Čistega dohodka, kar naj bi znašalo v okviru občine približno tisoč tri sto milijonov v letošnjih devetih mesecih. Doseženo pa je bilo le 63 odstotkov tega pričakovanja. Zato bodo pri sestavljanju planov *a prihodnje leto opozarjali podjetja zlasti na to slabost. Posebno Še ker v nekaterih kolektivih kažejo nagibanje k nesorazmernemu Povečevanju osebnih dohodkov na V soboto škodo skladov, kar vse je kratkotrajna stvar in zapira perspektive kolektivom. Čeprav niso še zbrani vsi skupni podatki prvih predlogov iz podjetij, pa posamezne dejavnosti vendar kažejo značilne premike. Gostinjska podjetja na primer obetajo povečanje celotnega dohodka za okroglo 300 milijonov dinarjev. Kljub temu pa bi se povečal čisti dohodek le za 39 mili-jonov oziroma osebni dohodek za 38 milijonov dinarjev, kar ni veliko. Samo Žičnica v Kranjski gori predvideva povečanje, prometa od letošnjih 26 na 36 milijonov dinarjev. Njihovo povečanje prometa pa bo lahko pomenilo tudi znatno povečanje prometa v gostinstvu tega kraja. Se bolj se silijo v ospredje predlogi trgovskilh podjetij. Celotni dohodek naj bi se tu zvišal na 48 milijonov dinarjev! Cisti dohodek pa naj bi se povečal samo za 6 in sklad za izplačevanje zaposlenih za 4 milijone dinarjev, kar v celoti ne ustreza skupnim težnjam in potrebam. Vsa gradbena podjetja predvidevajo povečanje celotnega dohodka za okrog 485 milijonov dinarjev. Hkrati pa naj bi se v teh podjetjih povečal čisti dohodek za 185 milijonov in osebni dohodek delavcev za 131 milijonov dinarjev. Nadaljevanje . na 2. strani 1 Močan porast maloobmejnega promela ■ začetek praznovanja SKOFJA LOKA, 10. decembra — Tako kot vsako leto bo do tudi letos občani škofjeloške komune dostojno in slovesno počastili svoj praznik, ki ga praznujejo v spomin na osvoboditev ujetih prvoborcev in aktivistov Iz okupatorjevih zaporov 18. decembra 1941. Program, ki ga je sestavila posebna občinska komisija, je dokaj Pester. Predvidena je vrsta kulturno-zabavnih prireditev. Tako bo$ Za začetek praznovanja že v soboto zvečer v dvorani škofjeloške Svobode glasbeni večer z bogatim skoredocn. Igravska družina DPD Skofja Loka je pod vodstvom režiserja Zdenka Furlana v počastitev) Praznika naštudirala Borovo dramo »Raztrganci«. To delo bodo prvič uprizorili v ponedeljek na domaČem odru, v četrtek pa se bodo predstavili gledavcem v kulturnem domu v Poljanah. Nastopili bodo tudi v Železnikih. V zvezi s kulturnimi prireditvami ne smemo Prezreti razstave del akademskega slikarja Hinka Smrekarja, ki bo v kulturnem domu v Poljanah, pa tudi ne sporeda v kino dvorani, Zakaj predvajali bodo domača filma »Kozara« in »Radopolje«. Na sam praznik, v sredo, 18. decembra, bo v kinu Sora slavnostna seja občinske skupščine. Te seje se bosta udeležili tudi delegaciji pobratenih mest Medicina iz Italije in Romilly-Sur-Seine iz Francije, vendar točno ni moč povedati, zakaj do danes iz teh krajev še ni prišlo nobeno obvestilo. Pomemben poudarek letošnjemu praznovanju pa bo vsekakor ,dala otvoritev nove otroške vzgojno-varstvene ustanove na Novem svetu in novih objektov škofjeloškega muzeja na prostem. -St. S. Ocena letnih konferenc organizacij ZK v tržiški občini _' Pravi rezultati se bodo pokazali šele s prihodnjim delom Nekaj misli iz razgovora s sekretarjem obč. komiteja ZK Tržič Stanetom Mešičem Pretekli teden so v tržiški občini zaključili z letnimi konferencami osnovnih organizacij Zveze komunistov. Tako je 38 osnovnih organizacij na svojih konferencah, ki jih upravičeno lahko imenujemo delovne konference, pregledalo svoje dosedanje delo in se v poglobljeni razpravi seznanilo s povsem konkretno problematiko' v okviru lastne organizacije kakor tudi s problematiko družbenoekonomskega razvoja komune na splošno. Iz razgovora s sekretarjem občinskega komiteja ZK Tržjč STANETOM MESICEM povzemamo nekaj misli o prvi oceni letošnjih letnih konferenc osnovnih organizacij ZK v tržiški občini. Nedvomno je treba pri razpravljanju o oceni letošnjih konferenc ZK poudariti predvsem dvoje pomembnih dejstev, in sjcer to, se bodo pravi rezultati pravkar končanih konferenc osnovnih organizacij ZK v tržiški občini Prav gotovo pokazali šele s prihodnjim delom; drugo prav tako *°membno dejstvo pa je to, da primerjalno pomenijo letošnje 5°nference spričo svojega poglobljenega dela in odločne zavzetosti Kot so nam povedali na Jesenicah, je število potnikov, ki so prešli mejo na njihovem območju v letošnjem letu precej večje, kot je bilo preteklo leto. V desetih mesecih leta so na Jesenicah, na Korenskem sedlu ln v Ratečah skupaj zabeležili 1 milijon 144 tisoč 532 prehodov, lani pa v vsem letu 850 tisoč 690 prehodov. Ce izvzamemo število o maloobmejnem prometu,. prav tako ugotovimo dobršen porast. Do 1. novembra je bilo v Avstriji 16.890 naših državljanov, pri nas pa 20 tisoč 322 avstrijskih; upoštevani so tisti, ki so potovali prek Korenskega sedla. Prek Rateč je v istem času odšlo v Italijo 12.385 naših državljanov, k nam pa je prišlo 11.871 Italijanov. V lanskem letu pa je prek Korenskega sedla v okviru maloobmejnega prometa prešlo 13200 naših in 17.516 avstrijskih državljanov, prek rateškega prelaza pa 12280 naših in 8881 italijanskih državljanov. Podatek, da ima na območju občine Tržič kar 2300 prebivavcev dokument za prehod prek meje priča, da se tamkajšni prebivavci precej poslužujejo ugodnosti maloobmejnega prometa. Je pa tudi res, da odkar je prehoden predor, lahko gredo na ono stran celo peš, ne da bi izgubljali preveč časa. Za maloobmejni prehod je, kot kaže, še najmanj zanimanja na jezerskem območju, ki pa tudi ni močno naseljeno. V letih od 1960 do 1963 je zaprosilo za dovoljenja po 54, 120, 73 in 21 prebivavcev. Večina je prosila tudi za podaljšanje, saj so do pred kratkim izdajali dokumente le za eno leto. V osmih mesecih letošnjega leta so šli vsi, ki se vključujejo v maloobmejni promet, v Avstrijo nekaj manj kot dva tisočkrat. -S. V ponedeljek so končali s prvo etapo polaganja 100 metrov dol« gega cevovoda 10—15 m globoko pod jezersko gladino. V teh dneh pa bodo začeli z drugo etapo, položili bodo 300 metrov dolg cevovod. Na, sliki: potapljač mariborskega podjetja »Tehnogradnja« pred odhodom na delovno mesto pod gladino Blejskega jezera, kjer sestavlja posamezne dole cevi Razprava o varstvu družine Kranj, 10. septembra — Na olj činskem sindikalnem svetu je bih danes širše posvetovanje, ki se gi je poleg predstavnikov občinski skupščine, delovnih kolektivov h krajevnih skupnosti udeležila tudi Pepca Kardeljeva, sekretar zvezne komisije za varstvo družine prt centralnem svetu zveze sindikatov. Na posvetovanju so razpravljali o organizaciji varstva družine, družbeni prehrani in servisih. Razen tega so govorili tudi o perspektivnem programu teh dejavnosti. -L. Medsebojna pomoč in usklajevanje dela Ustanovljena skupnost zdravstvenih zavodov Slovenije Na ponedeljkovem občnem zboru skupnosti zdravstvenih zavodov naše republike je bila uresničena večletna zamisel, naj bi zdravstveni zavodi sodelovali pri urejanju svojih problemov. Pristop k skupnosti je prostovoljen, vendar bo zagotovilo za uspešno vlogo te skupnosti predvsem sodelovanje vseh, ki sodijo v ta sklop: zdravstvenih domov, bolnic, zavodov za zdravstveno varstvo, zdravilišč, lekarn in drugih. Za vključitev v skupnost so se odločili vsi gorenjski zdravstveni zavodi, večinoma pa jih'je k skupnosti tudi že pristopila. V skupnost vključeni zavodi bodo deležni pomoči pri organizaciji zdravstvenih storitev, izdajali bodo enotna navodila in priporočila, nabavljali bodo enoten material, skušali bodo skupaj določiti ekonomske cene zdravstvenih storitev in podobno. — S. Dve v prvi in tri v tretji kategoriji za podrobno spoznavanje problemov bistven napredek. Pravkar navedena dejstva veljajo za vse osnovne organizacije v komuni, zlasti pa še za organizacije ZK v gospodarskih oziroma delovnih organizacijah. • Komunisti so na svojih konferencah obravnavali vrsto problemov, ki so najbolj aktualni. Kljub kopici teh problemov pa vseeno lahko nekako grupiramo razpravo y tri večje skupine, ki STANE MEŠIC so bolj ali manj prevladovale na skoraj vseh t konferencah. Kot prvo tako večjo skupino nedvomno pomeni gospodarska problematika komune, ki je dobila ustrezno mesto v razpravi pravzaprav na vseh letnih konferencah. Komunisti so prizadeto obravnavali posamezna vprašanja v sklopu celotne gospodarske problematike komune, kakor položaj tržiške industrije, usmeritev investicijske politike in podobno. Q Drugi prav tako pomemben in seveda aktualen problem, ki so ga načeli komunisti na svojih letnih konferencah, so bili statuti delovnih organizacij, ki jih vsi prizadeti že sestavljajo. Komunisti se namreč dobro zavedajo, da če ne bodo o statutu razpravljali vsi člani delovnega kolektiva oziroma če ne bodo o njegovi vsebini podrobno seznanjeni vsi proizvajava, potem takšen statut prav gotovo ne bo kaj posebnega. Prav spričo takšne ugotovitve so komunisti na svojih letnih konferencah v zvezi s statuti obravnavali predvsem metode, kaka naj se z vsebino statutov seznani res sleherni član posameznega delovnega kolektiva. Hkrati s tem so komuni ti obravnavali tudi lastno vlogo, ki jo imajo pri teh raz-Nadaljevanje « na 2. strani O Letna zmogljivost ustrezno razširjenih klavnic v Radovljici in Škof ji Loki naj bi znašala do 5 tisoč ton Na zadnji seji okrajne skupščine Ljubljana, ki je bila pretekli petek, so odborniki načeli tudi problematiko stanja ln razvoja klavnic v ljubljanskem okraju. Sama razprava je tovrstno problematiko ali bolje povedano — temu ustrezne ukrepe prikazala v precej drugačni luči, kot pa bi bilo to mogoče povzeti iz predlaganih priporočil okrajnega sveta za kmetijstvo ln gozdarstvo ter okrajnega sveta za blagovni promet. Omenjena sveta sta namreč predlagala, naj občinske skupščine čimprej onemogočijo nadaljnje delo tako imenovanim vaškim klavnicam in postopoma tudi komunalnim klavnicam; trgovska mreža pa naj si hkrati zagotovi zadostne količine mesa iz nekaterih večjih klavnic, med katere sta sveta uvrstila tudi klavnico v Radovljici ln Skofjl Loki. Takšno stališče sveta pa je izzvalo na petkovi seji okrajne skupščine živahno in ostro razpravo, ki se je sicer zavzela za perspektivno ukinjanje vaških klavnic, vendar le ob sočasnem širjenju trgovske mreže, ki bi bila sposobna zapolniti nastale vrzeli. Prav tako se je skupščina tudi strinjala, da je gospodarjenje z mesom v okraju preveč razdrobljeno in spričo tega je skupščina menila, naj občinske skupščine pri sestavljanju planov za prihodnje leto in perspektivnega plana upoštevajo, da lahko nadaljevanje takšne lokalistične po- litike povzroči vrsto negativnih posledic. Okrajna skupščina je bila tudi soglasna, naj občinsko inšpekcijske službe pooštre nadzor nad pridobivanjem mesa. Gre torej za načelno vprašanje, ali bomo v perspektivi razvijali manjši tip klavnic, ali pa se bomo odločili za kombinate, katerih vsak bi lahko letno zaklal 60 tisoč prašičev in 20 tisoč govedi. To vprašanje je prvič postavil v razpravo osnutek sedemletnega plana razvoja slovenskega kmetijstva, ki predvideva, naj bi bili Nadaljevanje 0 ca 2. strani « jrtri seja občinske skupščine Skofja Loka SKOFJA LOKA, 11. decembra — Jutri popoldne se bodo odborniki obeh zborov sestali na deseti skupni seji občinske skupščine. Kakor je razvidno iz dnevnega reda, bodo najprej poslušali dokaj pomembno poročilo o stanju požarne varnosti v komuni, ki nosi naslov usklajevanje gasivske službe s splošnim družbeno-ekonom-skim razvojem. Dalje pa so na dnevnem redu še obravnavanje in sprejetje odloka o občinski dokla-di za prihodnje leto, odloka o občinskem prometnem davku in davku na maloobmejni promet v občini ter Še nekaterih odlokih. Nedvomno pa bo pomembno med drugim sklepanje o ustanovitvi občinskega sklada za napredek turizma kakor tudi sklepanje o rebalansu proračuna občine Skofja Loka za leto 1963. — St. S. R II A Kl I 22.-!!IJII.HU ^1990795945194947694717471949785353501949591367 SREDA. 11. decembra ¥E DNI PO SVETU # PLENUM KP SZ Na plenumu KP SZ so govorili o izbojlšanju kemijske industrije. Program Je prebral predsednik NI-kita Hruščev ln poudaril, da tako obsežnega programa v svetovni praksi še ni bilo. V sedmih letih bo SZ Investirala nad 42 milijard rubljev za razvoj kemijske industrije. # PROGLASITEV NEODVISNOSTI ZANZIBARA V pondeljek je postal Zanzibar neodvisen. Predsednik je novinarjem izjavil, da ne pripadajo nobenemu bloku in da bodo v zunanji politiki Sli svojo pot. « PRIHOD TUNIZIJSKIH ČET V BIZERTO Kairski Al Ahram J« objavil vabilo tunlzljskega predsednika Burglbe Naserju, ki ga vabi na proslavo, ki bo ob odhodu francoskih čet iz Bizerte. Burgiba je na slovesnost povabil tudi alžirskega predsednika Ben Belo ln maroškega kralja Hasana II. # POMOČ ZDA ZA TUJINO BO ZNAŠALA 3 MILIJARDE 400 MILIJONOV Predstavniški dom je potrdil 3 milijarde 400 milijonov dolarjev pomoči tujini. Vsota je kompromis med predstavniškim domom in senatom, ki nista hotela potrditi vsote, ki jo je predlagal nekdanji predsednik Kennedy. # OBISK MADŽARSKIH KNJIŽEVNIKOV V Beograd je prispela delegacija madžarskih pisateljev, Id bo obiskala še Zagreb ln LJubljano. U udje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in do^ki • IJudie in dogodit m t a enem izmed sedmih rim-j\ skih gričev — na Ouirlnalu, ki je sedež italijanskega predsednika Segnlja, je konec prejšnjega tedna zaprisegla nova italijanska vlada. Tako se je v Italiji končalo uradniško prehodno obdobje, saj je Leonova vlada, ki je opravljala tekoče politične zadeve od meseca maja, vskočila v vladno hišo že naprej določena, da se bo morala nekega lepega dne umakniti. Kljub temu pa se je Leone zadržal na čelu uradniške vlade veliko dlje, kot so mnogi pričakovali. Vek uradniške vlade Je bil izpolnjen s temeljitimi pripravami za sestavo nove vlade, ki so jo sestavili na osnovi volilnih rezultatov. Italijansko volišče se je na aprilskih volitvah ne-dvosmiselno izreklo za premik v levo in so značaj nove vlade v marsičem Že določili volilni listki. Dolga razprava med štirimi strankami: demokristjani, socialnimi demokrati, republikanci in socialisti, je bila zelo Žilava in temeljita, pripeljala pa Je naposled do vlade levega centra, ki Ji stoji na čelu sekretar italijanskih demokristjanov Aldo Moro. Morova vlada je v državnih matičnih knjigah Vpisana kot 23. povojna italijanska vlada. Pred njo JI je pot v levo utrla že Fanfani-jeva vlada levega centra, ki pa ni bila koalicija Štirih strank. Socia- precejšen premik v levo. Najbrž bo ta premik mogoče dokončno oceniti šele, ko bo nova vlada stopila v skupščino z vladnim načrtom. Dolga pogajanja za sestavo nove vlade niso tekla vedno po loju. Do zadnje napetosti je prišlo, ko so bila imena ministrov vlado v razdobje »trdnih vlad«. Takšne ogromne podpore v italijanski skupščinski hiši ni imela še nobena vlada v preteklosti od leta 1947 naprej. Od 630 poslancev, kolikor se jih bo zbralo v rimski skupščinski hiši, vlada lahko računa s podporo 390 po- Italijanski premik Usti so FanfanlJevo vlado podpirali iz skupščinskih klopi, niso pa v njo stopili. Ostali so, politično povedano, v predsobi. Z Morovo vlado socialisti prvič po letu 1947 stopajo v vlado, kot stranka, ki je dobila za svoje predstavnike po določenem ključu primerno število ministrskih foteljev. Za italijanske politične razmere, kjer Je bil v veljavi stari sporazum med socialisti in komunisti o političnem zavezništvu, pomeni vstop socialistov v vlado nove vlade že znana. Socialisti niso bili zadovoljni z dodelitvijo mest. Od važnih ministrstev v gospodarstvu socialisti niso dobili nobenega ln so njihova prizadevanja za premik na levo v Italijanskem notranjem razvoju ostala bob ob steno. Počakati bomo pač morali na vladni načrt, da bomo videli, v kakšni meri so predlogi socialistov uvrščeni v vladni načrt. Po sestavi nove vlade bi pričakovali, da stopa Italija z Morovo slancev. S tega stališča bi bil Morov ministrski svet brez težav. Tudi vstop vseh štirih voditeljev strank, ki sestavljajo novo vlado, govori v prid trdnosti nove vlade. Voditelji štirih strank so dobili v novi vladi visoke položaje: Moro sedi na predsedniškem stolu, Nennl, voditelj socialistov, Je prvi podpredsednik vlade, Saragat, vodja socialdemokratov, je minister za zunanje zadeve, La Malfi, prvak republikancev, pa ima v rokah ključni gospodarski položaj v' vladi. Po tej razporeditvi sadežev je videti, da so računali na daljšo dobo zaupanja v skupščinski hiši. Toda po italijanskih političnih izkušnjah koalicije hitro razpadajo. Vprašanje je, če bo vlada imela takšno podporo, kot so jo zračunali na papirju. 2e v času pogajanj so se izoblikovale P»* cejšnje struje na desnici ln n* levici, ki so proti sedanji vladi« Na desnici so skrajni desnlCa"1 iz klopi krščansko demokratske stranke spregovorili s strupenimi pripombami, da naprotujejo sporazumu štirih strank, na levid P» so nekateri socialisti, ki so pri««1 Iz komunističnih vrst, prigovarjali, da Je šel Nennl preveč v desno. Oboji so zagrozili, da bodo J skupščini glasovali proti vladi. Grožnja Je zelo težka ln bi verjetno sprožila še večji razcep znotraj dveh strank, če bi se poslužili skrajnih sredstev in glasOvaU zoper doseženi sporazum, kiI P vsem videzu nI bil lahek. — Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Liudie in do«"** Nesreče ŽIVINA NA CESTI Na cesti III. reda v Spodnjih Gorjah je v nedeljo popoldne mo-pedist Ludvik Bunderie hudo padel in se težko poškodoval (pretres možganov). Nekaj ran je dobila tudi sopotnica Gusta Bunderie, vendar je niso prepeljali v bolnišnico tako kot voznika. Do nesreče je prišlo zato, ker je mo-pedist pred živino, ki je prečkala cesto, močno zavrl. NEVARNO POZDRAVLJANJE S POTNIKI V ponedeljek 6.35 je na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah osebni avtomobil j LJ 273 — 95 (voznik Bine Kobentar) povozil pešca Jožeta Lepoša in trčil v avtobus LJ 42 — 76 (voznik Ciril Bavdaš). Pešec je šel proti mestu in z leve strani stopil k 'avtobusu, ki je vozil proti Koroški Beli. Z mahanjem rok je pozdravljal ljudi v avtobusu. V tem trenutku je za avtobusom pripeljal Kobentar in nameraval prehiteti avtobus. Lepoša je bil pri tem težje poškodovan (pretres možganov, zlom desne noge in poškodbe prsnega koša) in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Materialne škode na vozil je za okrog 150 tisoč dinarjev. Kobentarju so na njegovo željo odvzeli kri. OTROŠKA NEPREVIDNOST Na Cesti Maršala Tita pred železniško postajo na Jesenicah je v ponedeljek ob 10.10 osebni avtomobil KR 58 — 37 (voznik Ludvik Avguštin) podrl 7-letno Jelko Košir, ki je izza parkirnega avtomobila nenadoma pritekla na cesto. Pri tem se je otrok lažje poškodoval. SMRTNA NESREČA MOPEDI-STA V ponedeljek ob 11.45 je na cesti I. reda med kilometrskima kamnoma 866 in 867 v Potokih pri Kranju mopedist Boris Praprot-nlk prehiteval vprežni voz. Ko ga je prehitel, ga je začelo zanašati po cestišču. Zapeljal Je na skrajni desni rob ceste, odkoder ga Je vrglo 23 metrov globoko pod cesto. Pri padcu si je zlomil tilnik in je poškodbi podlegel. Pri ogledu nesreče sta sodelovala preiskovalni sodnik in zdravnik iz Kranja. VINJENI VOZNIK V Nomnju pri Bohinju so v ponedeljek opoldne varnostni organi preprečili nadaljnjo vožnjo Janezu Smukavcu, 32, iz Kamenj 26, ker je v vinjenem stanju vozil tovornjak KR 44 — 56. Odvzeli so mu tudi vozniško dovoljenje. Izžrebani reSevavci nagradne skandinavske križanke, ki je bila objavljena v našem lista za dan republike 1. nagrado — 10.000 din prejme: Rudolf Klemene, Kranj Cesta 1. avgusta 11; 2. nagrada — 5.000 din prejme: Janez Frelih, Kranj, Dolenčeva 1; 3. nagrado — 3.000 din prejme: Vladimir žužek. Skofja Loka, Komunalna banka; 4. nagrado — 2.000 din prejme: Marija Krničar, Kranj, Koroška 11 od 5. do 10. nagrade — po tisoč dinarjev prejmejo: Alojz Pajntar, Tržič, Partizanska 12; Emil Selan,1 V. P. 6083/10, Pula; Jože Trilar, Kranj, Škofjeloška 50; Lidija Križ-nar, Kranj, Križnarjeva 1; Marija Kralj, Tržič, Cesta JLA 5; Mara Furian, Kranj, Gradnikov* 11. Proslava 100-Ietnice Slovenskega zdravniškega društva Kranj — Gorenjska podružnica Slovenskega zdravniškega društva bo priredila 14. decembra ob 19 JO proslavo v Prešernovem gledališču. Spored so pripravili zdravniki. O pomenu društva bo spregovoril dr. Igor Veter. Nato bo o zdravniških »konjičkih« in še o čem predaval dr. Ivan Hribernlk, ki bo prebral še alegorijo o odnosih med spoloma »Drevo življenja«. Odlomek iz spominov »Flos-senburg« bo prebral dr. Jože Be-žek, odlomek iz novele »Pogozdovanje Krasa« pa dr. Danilo Lokar. Pel bo moški zbor »France Prešeren« pesmi zdravnikov, predvajali bodo magnetofonske posnetke popevk dr. Vladlmirja Stlasnv-ja in več odlomkov iz »dohtar-skih« zapiskov. —- T. Po neprehojenih poteh zadarskih otokov Beležka Koncert in njegova neljuba spremljava Vsi, ki se zanimamo za klasično glasbo, smo se veselili koncerta — Choplnovega večera, ki je bil napovedan za pretekli ponedeljek. Izvajavka: Hilda Horak — koncertna pianistka. Dvorana je bila ob napovedanem času razmeroma dobro zasedena. Vendar pa sedaj premišljujem, če si organizatorji ob tej priložnosti lniso morda fcapravili zaupanja že tako ali tako razredčenega števila ljubiteljev te vrste glasbe. Začelo se je z napovedovavčevim prihodom na oder. Njegove premike je spremljalo preveč opazno škripanje oderskih desk. Potem je prišla pianistka. Usedla se je na stol. Tudi ta zaškriplje in zacvili. Škripanje in cviljenje stola ni prenehalo med izvajanjem pro-; grama in je vsiljivo spremljalo priljubljena dela velikega mojstra. Pridružila .ftajemu še pedal, ki ptav gototi^^MSPrii bil pregle-: dan, m frenr%e» veartttator. Efufle «sar^m«a«lcoval«f, kot morale. S tem ne mislim, da leži krivda na izvajavki, saj se je morala zaradi takega okolja počutiti presneto neprijetno in se truditi, da bi kljub vsem pomanjkljivostim Chopinova glasba izzvenela, kot bi v normalnih okoliščinah morala. Na račun klavirja bi bilo mogoče izreči še marsikateri ugovor, saj ubogi klavir, menda edini koncertni v Kranju, ni več tak, kot bi moral biti. Spraševali smo se: ali je organizatorju res tako težko priti pol ure pred koncertom in preveriti, če je vse v redu. Stol bi bilo mogoče urediti z navadnim izvijačem pedali bi bili verjetno potrebni le malo olja in tako naprej. Ob koncu še to: ali je Chopinov večer res tako nepomembna stvar, da ne zasluži ustreznega ambijenta. Dekoracija odra, ki je služila ob proslavah dneva republike in ki'fndrda čaka ha drug* take priložnosti, je bila namreč vse kaj ega kot primerna^ m B.A. Nadaljevanje strani Kranj — Danes, 11. decembra, bo predaval pri Planinskem društvu v Kranju ing. Milan Ciglar o Zadarskih otokih. Ti predeli so nam zelo malo znani, saj so bili po prvi svetovni vojni priključeni Italiji in so šele leta 1945 postali zopet jugoslovanski. Pp otokih so raztresena ribiška in vinogradniška naselja, tam so doma pomorščaki. Njihove po-morske sposobnosti so znane že od nekdaj, saj je pomorščak Jur-Jevič spremljal že Kolumba. Predavanja bodo spremljali z barvnimi diapozitivi. — S. J. Vreme VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo in Balkanom se razprostira področje visokega zračnega pritiska. Hladen zrak se pomika proti vzhodu; v višjih legah se je že nekoliko otopil, medtem ko je v nižinah hladno in megleno vreme. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Pretežno, jasno vreme bo. Po kotlinah bo megla ali nizka oblačnost, ki bo ponekod po ves dan. Najnižje nočne temperature bodo med —5 in —10 stopinjami Celzija, v Prekmurju celo —15, v Primorju pa nič stopinj; čez dan bodo v notranjosti dežele temperature okoli ničle, v krajih z meglo —A, v Primorju pa 10 stopinj Celzija. Izgledi za Jutri: suho in hladno vreme. VREMENSKE RAZMERE V TOREK OB 13. URI Ljubljana — megla —4 stopinje; Lesce-BIed -~ pretežno jasno, 1 stopinja, zračni pritisk 1024 milibarov, pritisk pada; Triglav-Kredarica — pretežno jasno, —l stopinja Celzija, piha močan severozahodnik. Snežne razmere: Kredarica 130 cm, Komna 10 cm, Krvavec 20 cm zmrznjenega snega na Zvoku in Njivicah, vrh Vitranca 20 cm, Vršič 15 cm srena. Blejski turistični delavci že sedaj mislijo na prihodnjo turistično sezono. Kamping prostor v Zakl kljub temu da je živo srebro blizu ničle, urejujejo. Vhodna cesta, kakor tudi ves kamping prostor bo primerno razsvetljen * 1 Več sredstev v sklade To so samo nekatera predvidevanja Iz sedanjih predlogov gospodarskih organizacij. Po priporočilih svetov občinske skupščine pa bodo te prve predloge še pretresali v posameznih kolektivih. Zlasti tam, kjer se kažejo določene neskladnosti. So podjetja, kjer ustvarjajo sklade in zagotavljajo perspektive, ponekod pa kljub uspehom nimajo sredstev za razširjeno reprodukcijo. Hkrati pa so sveti skupščine opozorili na velike razlike v osebnih dohodkih. Čeprav menijo, da težnje »uravnilovke« niso pravilne, pa vendar želijo, da se ugotovi, če so te razlike resnični odraz produktivnosti. K. M. 2 Dve v prvi in tri v tretji kategoriji leta 1970 v Sloveniji le štirje-.ve. liki jmesm^jfepfhiblnati ter pet "več* jih klavnic? Noben kombinat lft nobena večja klavnica ni predvidena, da bi bila na Gorenjskem. V prid takšni koncepciji razvoja govori sicer kopica dejstev, prav tako pa so tudi dejstva, ki govorijo proti. Po nekakšni razdelitvi klavnic v tri kategorije, lahko ugotovimo, da v prvo kategorijo sodobno urejenih klavnic spadata na Gorenjskem le klavnica v Radovljici in po adaptaciji še klavnica v Skof-Ji Loki, medtem ko v drugo kategorijo starih komunalnih klavnic spadajo klavnice v Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Tretja kategorija pa zajema tako imenovane vaške klavnice, od katerih je pri nas na Gorenjskem ena v občini Radovljica in dve v občini Skofja Loka. Po osnutku sedemletnega plana razvoja kmetijstva v naši republiki se bo do leta 1970 povečala letna potrošnja mesa na pre-bivavca na 38 kilogramov govejega in prašičjega ter na 10 kilogramov ostalega mesa. Po takem bodo celotne potrebe po mesu znašale leta 1970 v okraju približno 25 tisoč ton mesa, to je približno toliko, kot bo znašala zmogljivost klavnic prve kategorije v prihodnjem letu. Ker pa se predvideva v letu 1970 tudi izvoz mesa v višini od deset tisoč do 15 tisoč ton mesa, bi tako znašale skupne potrebe po mesu leta 1970 od 35 tisoč do 40 tisoč ton. Takšno potrebo po mesu pa bi lahko s svojo razširjeno zmogljivostjo po sedanjih predvidevanjih pokrile klavnice prve kategorije in seveda mesna industrija Emona. Po tem predlogu naj bi znašala zmogljivost klavnice v Skof ji Loki tri tisoč ton in klavnice v Radovljici 1800 ton mesa. — P. 3 Pravi rezultati se bodo pokazali Sele s prihodnjim delom pravah o statutih delovnih Ort** ki!« nizacij. # In kot tretje vprašanja dokaj dobro prevladovalo na. s*oj raj vseh letnih konferencah, J bila tudi nadaljnja rast Zveze komunistov. Sklepi, ki jih komunisti s tem v zvezi sPjr* jeli na svojih letnih konferenca^ se že ugodno uveljavljajo v s*°J. praksi. Prav glede nadaljnje ras članstva Zveze komunistov je pj\ membna in hkrati razveseljiva ena ugotovitev, da je V trži _ komuni mnogo ljudi, ki P°vi^v izpolnjujejo pogoje za sprejem Zvezo komunistov. _ Omenjene ugotovitve prav P£ tovo niso zajele celotne ocene tošnjih konferenc organizacij v tržiški občani. Kompleksno no oziroma analizo teh konterc pa bodo obravnavali na prvi sw. občinskega komiteja ZK TrziC ^ bo predvidoma še ta mesec. •*"" V spomin dobrem* tovariša Stanetu Mrharju-Blažu__ V nedeljo popoldne so na. P°JJ pališču v Šentvidu pokopali » nega revolucionarja, komunist ^ prvoborpa Staneta Mrharja -~ ža, ki se je rodil 28. septen^ 1914 v delavski družini v šentv1« Na zadnji poti ga je prem« ' okoli 4000 ljudi, med njimi PM bilo več sto prvoborcev in P*, vojnih komunistov številni P* stavniki oblasti ter politični« ^ družbenih organizacij. "Pofff^ je udeležilo prek tisoč ljudi « ^ renjskega, predvsem iz kranj in tržiške občine . Se zelo mlad je postal £an iaa je V"°-~ %%& let pred vojno Oj£ partije Jugos« SKOJ in več Komunistične partije Ju8osir{^tl zaradi česar so ga takratne odi , preganjale in večkrat je bjJ,.z^cd 2e prve dni okupacije je r "pa organizatorji odpora, PartlZ.a^ v je postal septembra 1941 leTra. rašiški četi. Med vojno J« "JL* vljal številne vojaške in P0llH£p funkcije. Pokrajinski komite -za Gorenjsko ga je 1942 leta P°* 6 na Koroško z nalogo, naj P1^. z organizacijo OF. Skupno s lom Prušnikom - Gašperjem, a ustanovila na Koroškern og' za delo in organizacijo OF. r° ^ nik je bil prvi partizan-ileg^e£l0d politično delo na Koroškem-. r» njegovega ustvarjalnega de'* ^ sega tudi na Gorenjsko, Pre Ladi v okolico Kranja in GoriČ, z _ česar je postal 1953 leta.J7po član takratne občine Goric«. ^ vojni je bil na različnih dolžne^, kasneje pa je postal direkto ^ katerih gradbenih podjetij- ^ drugimi tudi KGP Kranj. petkov kulturni večer Sodobni filozofski tokovi V petek, 13. decembra ob 19.30 bo v prostorih pionirske knjižnice v Kranju petkov kulturni večer. TARAS KERMAVNAR bo predaval o SODOBNIH FILOZOFSKIH TOKOVIH V SVETU. Brzoturnir v počastitev dneva JLA V soboto je bdi v domu Invali-dov v Kranju tradicionalni mo-štveni šahovski brzoturnir v počastitev JLA. Udeležilo se ga Je pet osemčlanskih ekip, ki so se zvrstile takole: 1. ZROP 21,5 točke, 2. ZVVI 16,5, 3. ZMS 13, 4. JLA 14, 5. ZZBNOV 13 točk Itd.- Obraz! in pojavi • Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi • O n-azl ln pojavi • Obrazi iflP* Sabinine solze Pri Novakovih io dobili sinčka. Prvega otroka. To je bilo veselja/ Toda ob tem so nastale teSave. Otrok je vse prikoval na dom. Po vodi to tli nedeljski izleti t avtom, abonma v operi fn podobno. Hkrati pa tudi njene dobre službe ni kazalo pustiti zaradi gospodinjstva m nege otroka, Spomnila sta se na njegovo mater na vasi, na njeno starejšo, neporočeno sestro... »Z vsako bo krit same nove sitnosti v bili,« sta ugo- tavljala. Bolj naklonjena sta bila rešitvi izven sorodstva, kjer velja samo denar. Tako fe prišla v hišo rdečelična sedemnajstletna Sabina. Prvič je bita z doma, prvič se je učita čistit parket. Toda hitro se je privadila, le hribov naokrog ni bila vajena in dolgčas ji je bilo. Otrok pa je bila vajena in delala je rada. Ondan pa je jokala tudi po svojih domačih, že spomladi je minilo leto, kar je tu. Domov bi rada. Vtaj na obisk. Pa jo ne pustijo. Ni časa. Pestuje, pere, čisti kuha in pospravlja. S prijateljico, s katero se včasih srečujeta v mlekarni ali mesnici, bi rada tla včasih na sprehod. Ona ima prosto vsak četrtek popoldne. Sabine pa nikoli n* ^ stijo. Ondan se je Sabina °foiufot, »Domov bi šla rada malo £fS Dolgčas mi je le postalo. ^tie^ ne smem. Niti ure nisem PT je rekla in bruhnila v jok. ^ Novak (imena no i^^fffci je zresnil in dejal: »Boš &* #4 se ti mudi gledati Tu se p* boš vlačila okrogt Kakšno f?^' hočeš! Povej, ali si bila kdf) r^rtb» Za klatenje po cestah pa ti časa. Tudi jvoja mati je n-Je$ Bodi hvaležna, da smo te ** iz tiste revščine!« . fa- Tako je povedal Novak, kor se Sabina spominja. O*1* y(Vojo poslušala vsega. Zbežala le 3 tf. sobico in jokala, jokala. A' •iT 5; "• Oecembra H«J naših komun © iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • lz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun N* Jesenicah ^je pričela tavodajavska akcfa tj|u«iani krvodajavski akciji se JK-o odzvali Jeseničani tudi letos. * bolj se zavedajo, da rešuje kri JJa življenja. Izvršni odbor kokaine organizacije jeseniške rj^me je izvedel še posebno J^Pagando .medtem ko Je uprav £ odbor podjetja odobril vsem, J!1* bodo odzvali akciji za oddajo *» DO itiri uro Izrerineora nlača- loSk co včeraJ v apodnjih pro-j** delavskega doma in bo tra-^ do sobote, 14. t. m. Krvoda-SV?ka akciJa je posebne Važnosti Jeseniške železarje, kjer so vsak J? »nanjše nezgode, večje pa tudi J^? rsdke. Bili so že primeri, ko •J*1 delavca rešila življenje svo-??m sodelavcu, zato bodo tudi kaLi«t0*°il krvodajavski akciji po-Jj*« Jeseniški železarji svojo za-11 v eni najbolj humanih akcij. 1 -u. °* Auu Dolinki £ ŽELEZARNA JESENICE « v mesecu novembru preseli ^kn skupne in blagovne "VcJnje. OnsniHunl nlan plan — "Muje. Operativni fJJ*« Proizvodnje je bil do-froi 110,2 odstotno, blagovna ►,a odnia Pa 112 odstotno. H.iJ1 8,ll'Pne proizvodnje m v , 2 4 6njbru presegle topilnice za ) »ovJa,,Jarn,B za *9'4 ln Prede- * kov i. 0brati M 18,8 od,*ot' i t* V « r Pomenl visoko preko- ' Wn " p,a"a' u J* °draz deliti, discipline kolektiva. Plan "fružK* Povodnje na letni •*3k *>1an 'c b11 z novem-"d^ Proizvodnjo izpolnjen tv .°d*totno, v blagovni pro-Uit & oa *° že dosegli prese-* ** 5.1 odstotka. &JJS.OVO NASELJE PLAVŽ hx JESENICAH se ponaša, z *k:m? Stevilnejšimi stanovanj. W D!oki« stolpiči in stolpni-jjjT1, Nikakor pa ne zadovolju-^ .»loki in stolpnice z vodo-X^lTni betonskimi strehami. ravnSo morali zamenjati vodovi? i° streno na bančnem pogori? z navadno streho, bodo oiot • zamenjati tudi na enem (O11 in eni stolpnici v Tav-tve v u,ici- ki ic 0(1 dogradili °b daljšem deževnem vre-Da* Puščati vodo. Vprašanje «et?5^la teh streh je bll° za* ** trgovska podjetja proto^ . artlkle pred novoletnimi t»o v svojih poslovalnicah ^d znižanih cenah. Trgovsko *kle -Ve Zar^a Je med drugim %r da bodo Poslovalnice t ?rte v mesecu decembru od (i kL"° 19. ure Tak delovni čas I jl — Uvedla tudi ostala trgov-p°djetja na Jesenicah. h* JA železniški posta-^žJ? dvorniku so postali VSeJJ*dalni tiri prekratki. Pred-^trH **** ugotavljajo, da ne W .2a razkladalni prostor, }»Q Ju Premajhen ln prekratek. ht-? ko » bo z elektrifL Uo železniške proge Ljubi j a-b0 7" Jesenice povečal promet. v«Žar a Podaljšati tire in po-s*1' razkladalni prostor. , HrS^a javorniku s ko- fcf^o belo so tri gostišča. ci„ ,° »Zadruga«, »Pri Koroši-dairJn »Pri Cebularju«, ki spa-i i° Pod upravo hotela Pošta Hs,^eaic. 2al, pa niti eno ne ^st-xa s°dobnim zahtevam. ^ ^sče pri Koniču ima men-^ aoiJ na Javorniku, ki je ie t) ne upravnega pdbora s*!*^' Posvetovanje bo v S> 1L decembra. , ,.Vt • RADOVLJICA: Kadrov^ komisija krajevnih odb0^. Socialistične zveze so že P» pravile predlge za člane sveto krajevnih skupnosti. S kan v dati za te svete sklicujejo teh dneh v posameznih **» jih posvete ja& katerih ra* pravljafo o bodočem šestav in vlogi krajevnih skupnosti. formiranjem krajevnih '»"T nosti ne nameravajo veC.^. vlačevati, ker čakajo noV*^e jevne samoupravne °J^M nražne naloge, med nJ^'j/lL sestava letnih delovnih načrw» za komunalne in druga op«* vila. Si'|em blaga za opremo turističnih sob S sodišča Poneveril je dva miiijona dinarjev Kranj, 10. decembra — Danes se je pred okrožnim sodiščem v Kranju končala obravnava proti bivšemu direktorju gostinskega podjetja »Tabor« v Gorenji Vasi v Poljanski dolini Alojzu Pivku. V času, ko to poročamo sodba še ni bila razglašena. Pivk je bil obtožen vrste kaznivih dejanj: ponarejanja uradnih listin, grabeža, poneverbe in prepovedanega prekupčevanja z zlato valuto. Podrobnosti z obravnave bomo poročali v naslednji številki. BLED — Na pobudo občinske turistične zveze Radovljica je trgovsko podjetje MURKA iz Lesc priredila v ponedeljek in torek veliko razstavo in prodajo izdelkov lesne, tekstilne in železne industrije. Razstavo so priredili v avli festivalne dvorane na Bledu, in sicer v prvi vrsti za tiste potrošnike, ki opremljajo privatne turistične sobe. Občinska turistična zveza je omogočila nakup potrošniških predmetov in izdelkov, kot Zaradi popravila mosta Čez Kokro v Preddvoru bo promet čez ta most v času od 12. do 19. decembra 1963 zaprt za vsa vozila. Obvoz za relacijo Kranj— Preddvor in obratno je možen po cesti čez Kokrico—-Belo—■ Predvor. so zimnice, posteljnine, opreta0 sobe itd. na posebna turistična P ^ sojila. Med prizadetimi, ki &0L\. obvestila o ugodnem nakupu tu, stična društva, je akcija zjf ^j. mnogo zanimanja. Doslej ?e ^ mamo točnih podatkov, koliko ^ prodalf razstavljenega blaga. .. ■ Komisija za sprejem i°_°.|. poved delovnih razmerij **L' HlATRICNE BOLNICE »** gunje na gorenjskem ! RAZPISUJE- prosta delovna mesta: 1 MESTO SKLADIŠČNIKA £ ustrezna kvalifikacija in P trebna praksa VEC PROSTIH MEST BOLNIČARJEV IN STREŽNIKOV r: v poštev pridejo le mo§ prosi vci. Rok razpisa — do izpofntt* delovnih mest. RAZPIS Svet Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ZAVODA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO Pogoji: diploma iz umetnostne zgodovine ali etnografije in nekajletna praksa v vodenju upravnih poslov. Kandidati za razpisano mesto naj vlože pismene ponudbe, taksirane s 50 dinarji z navedbo dosedanjega službovanja, dokazili o strokovnosti in življenjepisom na Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, Kranj, Titov trg *• Razpis velja do> zasedbe delovnega mesta. Kranj, 6. 12. 1963 Svet Zavoda za spomeniško i varstvo v Kranju 5EDA. M. decembra^ 5 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam drobni krompir za praT ««e. Cešnjevk 26 4589 •Vodarn Fiat 730. Ogled na Jele-|*vem dvorišču 12. in 13. decem-^» od 15. do 17. ure , 4590 ^Prodam kravo dobro mlekarico, *Vbo v kratkem teletila. Pod-**ca 11 4591 •Vodam dobrega konja, 7 let sta-"•ga. Podreča 27 4592 rodam moped T 12 v odličnem ^ju. Rateče 3, Sk. Loka 4593 •Vodam prašiča za zakol. Franc fftko, Vodice 129 4594 Ugoden nakup novoletnih daril nudijo v prodajalni Delikate-* v Kranju in v paviljonu Dell-^e$e na Novoletnem sejmu. Tr-*Wna Delikatesa Kranj 4531 •Vodam poceni planino, tudi na . Grajzar, Kranj, Koroška 5, H 24o8 4595 Prodam kravo s teličkom. Peter '°g»čar, Klane 2, Komenda 4596 Prodam pujska, starega 8 ted-Jože Hudobivnik, Suha 33 4597 Pri takojšnjem plačilu nudimo JjfJfcnizacljam in ostalim pri na-*IPih od din 5000 dalje poseben $?Pust novoletnih daril. Trgovina *Ukatesa Kranj 4539 ^Ujno ugodno prodam nov ori-^alen, zapakiran Tobijev hladll-^ 1201 kompresor, elektron in 5?v sesavec za prah. Kranj, Korona 4 4598 »Prodam debele prašiče za zakol. 5taretova 21, ČirČe 4599 Prodam kuhinjsko pohištvo in 2*ktrlčni štedilnik. Zg. Besnica 57 4600 .Prodam vodno kolo na lopate J PrahclsOvo turbino 4 do 20 m ^ca, 150 1/sekuhdo. Bašelj 9 4601 Prodam 3 leta starega konja !*»< zamenjam za bikca. Knific. *»• Besnica 21 4602 Vsa darila vam poljubno pakleno in odprem! m o na naročnl-*pv naslov. Trgovina Delikatesa *nuij 4547 Prodam dobro ohranjen volks-^gen tip 58. Interesenti naj se i8vUo najkasneje do sobote. Kna-Begunje 55 . 4603 „Prodam črni krzneni plašč. Na-lov v oglasnem oddelku 4604 Poceni prodam krilno vodno čr-S^kb in lltoželeznl lijak. Zgornie 8»tnje 34 4605 Prodam pJemei ^8a 20 mesecev; njen. MarČun Majda, Sp. Duplje 79 4608 Prodam plemenskega vola 550 kg, težkega, motorno slamoreznico in 3 m drv. Strahin.j 65 4609 Dne 3. 1. 1964 bomo izžrebali kupone kupcev, ki bodo v mesecu decembru kupili v naši trgovini vsaj za 3000 din. Caka vas lepa nagrada. Trgovina Delikatesa Kranj 4556 kupim Kupim neuporaben šivalni stroj. Javite v oglasni oddelek 4610 bika,, sta-B, Cerklje, 4606: .Prodam S prašiča pp 100 kg tež' \ Kranj, Rupa 11 ' 4607 Prodam italijanski otroški vo-*bk, kombiniran in lepo ohra* Sprejmemo mlajšo natakarico, kvalificirano za obrat Grad Hrib v Preddvoru. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pošljite na naslov »Central« gost. in trgov, podj. Kranj 4588 Petrol, Ljubljana sprejme takoj več trgovskih pomočnic — bla«aj-nlčark za bencinski servis v Kranju. Ponudbe pošljite na naslov: »Petrol«, LJubljana, Vošnjakova 2 4611 2. decembra sem našel novo športno moško kolo. Cesta na Klane 9, Kranj 4612 Pozivam vse dolžnike ln lastnike desk, ki so ostale pri pokojnem Avgustu Porenta; Kokrica 38, da se priglasijo do 14. 12. 1963. Prijave sprejema Stane Porenta, Kokrica 38. Vse poznejše prijave se ne bodo upoštevale. 4613 Izgubil sem aktovko s knjigami od Kranja do Cerkel.j. Najditelj naj jo odda proti nagradi na no-stajo LM 4614 Kam na Silvestrovo? — Grad Hrib v Preddvoru vas vabi. Rezervirajte pravočasno prostore. 4615 Novoporočenci! — Slavnostno kosilo vam priredt gostišče Grad Hrib v Preddvoruf —• posebna soba. 4616 RESTAVRACIJA PARK sprejema rezervacije za silvestrovanje v restavraciji Park in delavskem domu. tržni pregled v Kranju Jabolka 70 do 100 din, hruške 120 do 150 din, solata 100 do 120 din, krompir 30 do 35 din, pesa 60 do 70 din, korenček 60 do 70 din, zelje 24 do 26 din, kislo zelje 80 din, kisla repa 60 din, orehi 260 do 280 din, orehova jedrca 1000 do 1100 din. purani 700 din, gosi 600 din, skuta 180 do 200 din, surovo maslo 900 do KXX) din, špinača 240 do 260 din, radič 140 din za kg; koruzna moka 70 do 75 din, ajdova 170 do 180 din, pšenica 65 do 70 din. proso 70 do 80 din, oves 40 do 50 din, fižol 180 do 220 din za liter: kokoši 600 do 1000 din, piščanci 500 do 800 din. jajca 45 do 50 din. Gibam e prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Ivan Pristavec, uslužbenec in Marija Janžekovič, uslužbenka; Vladimir Bratun, dijak in Jožica Zibelnik, tov. delav. ka; Primož Strupi, osebni upokojenec in FranČiSka Janhar. osebna upokojenka; Alojz Repnik. dela-vec in Ana Remic. delavka; Janez Pivk, orodjar in Martina MoŽina, trg. pomočnica; Franc Saje, kmer t i i s k i delavec in Zofija Mecilov-šek, gospodinja. Rodile so: Pavla Markelj — deklico, Rozalija Kristanec — deklico, Jožefa VVačter — deklico, Cecilija Brešič — dečka, Frančiška Lombar — dečka, Suhra Mušič — dečka, Nežka Bešter — dečka, Marija Gašpar — deklico, Pavla Sivic — dečka. Marija Demšar —-deklico, Olga Jakše — deklico; Vera Djord.jevič — deklico. Frančiška Zofič — deklico, Cecilija Mrak — dečka, Silvestra Rihtar-šič — dečka, Marija Draksler — deklico, Vida Mrak — dečka, Silva Karpucelj —• dečka, Pavla Sivic — dečka. Adriana Okorn — dečka, Marija Košir — dečka, Pavla Nagode — deklico. VTRMCU Poročili so se: Franc Praprotnik, delavec in Doroteja Meglic, pred-delavka; Drago Nesič, delavec in Marija Dijak, delavka. Umrla je: Frančiška Dovžan, gospodinja. RAZPIS Gorenjski muzej v Kranju razpisuje mesto FOTOGRAFA »ogoji: kvalificiran ali visokokvalificiran fotograf z znanjem obdelave cojor negativnega in po-zitivnega materiala. Kandidati naj vlože pismene ponudbe, taksirane s 50 din z navedbo dosedanjega službovanja ter priloženim življenjepisom na Gorenjski muzej Krani. Titov trg 4/1. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku. Razpis bo zaključen ob zasedbi delovnega mesta.' Gozdno gospodarstvo Kranj — obrat skofja Loka bo od-prodalo 14. decembra 1963 naslednja osnovna sredstva: VPREŽNE VOZOVE SLAMOREZNICO IN NEKATERE OSTALE STROJE, ki se uporabljajo v kmetijstvu KONJSKO OPREMO Odprodaja se bo pričela ob 9. uri v Železnikih — poleg obrata »Niko«. ! Obrtno podjetje Kovinoser-vis Jesenice takoj zaposli Vk ključavničarje kv strugarje in kv kleparje < Osebn! dohodki po dogovoru. objave vnetja) tujte se z zdloffMpi. »Do-*nftt* on^Ite v svbirWWni, te pa ga dobijo v grosUtlčnera trg. podjetju. »Živila« Kranj, veletrgovini »loka«, Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« — Jesenice. V, 66 letu starosti Je po težkem trpljenju dotrpel naš. dobri, skrbni oče, stari oče, tast, stric, gospod JANEZ KRISTAN pletllskl mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 12.^X11.-1963, ob pol štirih izpred hiše žalosti v Strahmju, na pokopališče |v tNaklem. Globoko žalujoči: sin Janko ž ženo, hččrke Ivanka por. Klemenčič, Ani por. Debelak. Milka por. Klančar z družinami in ostalo sorodstvo. Strahlnj, Tororito-Kanada, Otoče, Duplje, Novo mesto 10. decembra 1963. J^aJa ln tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni S*gJ*nlk, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna I3°0. mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek • Jreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnlke * din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. PODALJŠEVANJE REGISTRACIJE MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL ZA LETO 1964 NA OBMOČJU OBČINE SKOFJA LOKA Veljavnost prometnih dovoljenj poteče imetnikom motornih in priklopnih vozil dne 31. 12. 1963 ln bo odsek za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka v času od 16.12.1963 do 28. 12.1963 veljavnost teh podaljševat po naslednjem razporedu: L Za Poljansko dolino na Krajevnem uradu Gorenja vas, za vse lastnike privatnih motornih vozil: S '"^49^T/ifi2. & od 13.-18. nH?K>1 ^v 1 voepn uradu Železniki, za vse'last- rfjn od 13.—18- ure lastnikom motornih vozil,z.začetnico priimka črke A do vključno H. dne 19. 12. 1963 od 7.—Ij5. in Od 13.—18. ure tastnikom motornih vozil z začetnico priimka'črke I do vključno črke Z. 3. Za območje mesta Skofja Loka z okolico, na odseku za notranje zadeve* občinske skupščine Skofja Loka (samo za lastnike privatnih motornih vozil): dne 23. 12. 1963 od 7;—12. in od 13.—18. ure lastnikom motornih vozil z začetnico priimka* črke A do vključno črke K. dne 24. 12. 1963 od 7,—12. in Od 13.—18. ure lastnikom motornih vozil'z začetnico priimka črke L do vključno črke ž. 4. Za vsa vozila v družbeni lasti z območja cele občine šk. Loka: dne 26. 12. 1963 od 7.—12. in od 13.—18. ure na odseku za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka. 5. Za vsa vozila last podjetja »Ljubljana Transport, PE Sk. Loka dne 27. 12. 1963 od 7.—12. ure na odseku za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka. 6. Za upravičene zamudnike z območja cele občine Skoija Loka: dne 28. 12. 1963 od 7.—12 uro na odseku za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka. Obrazce za podaljšanje registracije in informacije dobijo lastniki motornih vozil: a) za Selško dolino na Krajevnem uradu Železniki. b) za Poljansko dolino na Krajevnem uradu Gorenja vas, c) vsi ostali pa v sprejemni pisarni občinske skupščine SK. Loka. Podrobnejša navodila bodo objavljena na vseh oglasnih deskah na območju občine, Iz pisarne odseka za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka Iz dnevnika prometne milice Deček za krmilom avtobusa Prometni miličniki, ki opravljajo nočno kontrolo cestnega prometa, prepogosto naletijo na kaj čudne načine kršitve cestnoprometnih predpisov. Med najbolj nenavadne prav gotovo sodi prekršek, ki je sestavljen kar iz več nepravilnosti in so ga zasledili neko noč ob koncu novembra. Pozno zvečer so prometni miličniki pred gostilno na Posavcu opazili avtobus KR 34-25, last podjetja Ljubljana Transport — poslovne enote Jesenice. Ker je predolgo zadrževanje motornega vozila pred gostiščem vedno lahko sumljivo, so pozneje, ko je bilo vozilo Že na poti proti svojemu cilju, želeli preveriti, kako je z njegovim voznikom. Čakalo jih je veliko presenečenje. Za krmilom sto zanj silno neprijetnih vprašanj; zakaj je dovolil, da je avtobus v javnem prometu upravljal njegov mladoletni sin, kako to, da zna sin tako dobro voziti, kako si je upal dovoliti tako dolgo nepotrebno /amudo in se med službo opijaniti, in tako dalje. Razen tega ni bil pripravi j ni aa miren pogovor s prometnimi miličniki, pozneje pa ni dovolil, da bi mu odvzeli kri. Mali voznik pred velikim vozilom niso našli pravega voznika, ampak njegovega sina — 14-letnega dečka. Anton Lah, ki sicer upravlja ta avtobus, je sedel na kapi motorja in je bil po vsem sodeč močno vinjen.-V avtobusu je bilo še 11 potnikov, med katerimi tudi ni bilo mogoče najti povsem treznega. Vsi skupaj so se prepirali s prometnimi miličniki, češ da fant zelo zanesljivo vozi in da ni vzroka za razburjanje. Avtobus z dečkom za' krmilom so zasledili sredi Gobovcev, namenjen pa je bil v Bistrico. Z Jesenic je odpeljal po končani popoldanski izmeni v Železarni in bi tako moral biti okoli 22.30 že v Bistrici. Kot kaže. pa so se potniki z voznikom vred odločili za okropčilo na Posavcu. K sreči se pustolovščina ni zaključila s tragedijo, kakršna bi bila ob takih okoliščinah več kot razurrđjiva. Le voznik se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Odgovoriti bo moral na vr- Konj ni hotel čakati Drugi dogodek po pomembnosti precej zaostaja za prvim, vendar pa. aa glede na mnoge nesreče, ki so se pripetile zaradi takih malomarnosti, le ne gre prezreti. V soboto ponoči ob pol polnoči so prometni miličniki sredi Bleda naleteli na konja z vozom, ki je mirno/ stopical v smeri proti Mlinem. Voznika pa nikjer. Po vrhu vsega voz sploh ni bil opremljen z lučjo in mačjim očesom. Prava sreča je bila, da tedaj ni bilo na cesti drugih vozil, ker bi bilo trčenje skoraj gotovo neizogibno. Ugotovili so, da je bil lastnik nepotrpežijivega konja Janez Kaj-diž, doma z Bleda, Mlino 11. Ko je šel »po cigarete in mimogrede spil še dva deci« jc pustil konja ob cesti neprivezanega. Tudi ta kršitev cestnoprometnih predpisov ali bolje — ogrožanje varnosti koristmikov cest, je minila brez posledic (razen seveda za brezbrižnega voznika), kar pa nikogar ne opravičuje. Mrtvi ne poznajo sramu J Zapora! — Morda bi se lahko prebili. Vasic je pričakoval to za-*°ro. Zavedel se je položaja in se prebudil, j »Zavoro!« i Spredaj, na cesti, se je najbrž zataknil promet. »Zavri vendar!« je zakričal. •! Vrglo ga je proti sprednji šipi in zatem nazaj na sedež. Zaslišal j: Škripanje tovornjaka, ki je pridrvel za njimi. Potem — tišina. Ji0*ili sta obstali. Vasic je na lidh in v ušesih še vedno čutil Tl«r. Težko je dihal. ji K avtomobilu je pristopil nemški vojak. Vasic je odprl vrata 1J takoj zaslišal glasove fronte, ki je bila nekje v bližini: ropo-'fnie strojnic z majhne razdalje, pogosto tiktakanje brzostrelk in j^spiozije topovskih granat, ki so pretresale okolico. Pred njimi £bila fronta. Vasic je skočil na tla. Videl je Nemca, ki se jim, je pblifcal — bil je Častnik — in zagledal motor s prikolico, na ka-?r°i ie bila pritrjena strojnica. Stal je na cestnem robu. u- Od tod je vrsta sledov najrazličnejših vozil vodila s ceste na jJMe in kol ž raznimi napisi je kazal poti. Toda najpomembnejše 5 oilo, da je bila cesta nred njimi prazna. * Nemec se mu je približal. Na prsih mu je opletala baterijska J^tilka, t usnjenim trakom pripeta na gumb. Stopil je k vozilu, J: katerega stonn;čki je bil steptan sneg in kier se je še vedno to-kri ubiter-a Nemca. Medtem je zmrznila. Kri je bila prav tako tleh vozniške kabine, pomešana s stonlienim snegom z vojaških *°miev. In prav na tisto stran je stopil Nemec. y Pogledal je naravnost v Vasica. Očitno ga je razločno videl, j ie mirno stal zraven nemškega vozila in Nemec je bil spričo jT^osti tega položaja tako presenečen, da mu je pogled zabrisal Sel, da je kaj tako neverjetnega sploh mogoče. Vasic je pustil Nemca, da je stopil bliže, potem pa ga je ustrelil naravnost v prsi. Vtem pa ni opazil drugega Nemca, ki se je bližal avtomobilu od strani i brzostrelko v rokah. V trenutku, ko je nemški častnik omahnil na hrbet, je Vasic zaznal močan udarec. Opotekel se Je. ozrl in zagledal čepečega nemškega vojaka, ki je držal v rokah streljajočo brzostrelko, naperjeno vanj, v Vasica. ' , To je smrt — Vasic je takoj precenil položaj! Ničesar ni mogel storiti! Prav nič ni mogel storiti: ne zavpiti, ne planiti proč — le s'tal je, pa ko občaran strmel v svetleče krogle, ki so brizgale proti njemu. Velika, temna senca je planila s hrbta na Nemca in vse se jc zvilo v klobčič. Vasic je čutil, kako ga nekdo drži pod rameni ter vleče nekam v zrak. Zavest je plahnela ln se vračala ln vse, kar je videl, je bilo brez sleherne povezave. Spoznal je streho vozniške kabine pa videl nad seboj obraz Golubova, medtem ko je vzplamtel rdeč plamenček. Golubovu bi moral nekaj reči. Dokler je. še čas, da bi sploh kaj rekel. Bilo je važno. Vasic je zaznal boleče tresenje, ki se je spremenilo v drhtenje, in v bolečini je zgubil zavest. Veter mu le vel nasproti, mu božal lica in obraz. Prekrivale so jih smrtne srage. Vasic je hropel, vdihaval hladni zrak in tako mu je malce odleglo. OSMO POGLAVJE Bila je odjuga. Na majhnem vaškem trgu Je bilo z oken videti blato ln sneg, ki so ju kašasto zmlela avtomobilska kolesa. H kolu je bil privezan rjav žrebiček, katerega krzno se je lesketalo v soncu. Žrebiček je rep porinil v zrak in bpjeČe opravljal potrebo. Z blata se je dvigovala para. Nenadoma je žrebiček odskočil ln izginil. Prek trga je — plju-skaje po mokrem snegu s škornji — pricopotal Bagradze z naročjem vej. Išenko mu je močno zavidal. Išenko je namreč sedel za mizo v sredi sobe. Krepko pomladno sonce je sijalo skozi prašne okenske Sipe in se zrcalilo v vrču za vodo. Sonce je razgrelo zrak v zasmrajenem in zakajenem prostoru. Išenku so ponudili, naj sede, brž ko je vstopil. In trojica — polkovni poveljnik podpolkovnik Stecenko, stotnik obveščevalne službe Jelutin iz SMERS in namestnik polkovnega poveljnika za politična vprašanja major Korablinov — ki so doslej mračni sedeli prav za to mizo, so takoj vstali in se razšli, vsak v svoj kot sobe. Vstali so ln počastili spomin na uničeni oddelek, stali so pred njim, pred živim, ki je zdrav prišel iz bitke, kajti boj, ki so se ga sami udeležili, se ni mogel primerjati s tem, kar je preživela ta peščica vojakov. Toda Išenko tega ni čutil. Prijel je na zaslišanje ln se ga bal, in ko so mu ponudili stol, da bi sedel, je to storil kakor obtoženec. Ravnanje trojice se mu je zdelo nekako nerazumljivo ln tako je sklenil, da bo previden. Ni jim zaupal ln tako je pozorno sedel in dajal na zastavljena vprašanja natančne, vendar previdne odgovore: povedal ni nič več in nič manj kot to, kar so ga vprašali. Prišlo je do trenutka, ko se je njihovo stališče do Išenka nenadoma spremenilo — to je takoj čutil. Polkovni poveljnik ga je pogledal s temnimi, stisnjenimi očmi. Prav značilno ga je pogledal ln se za tem obrnil k oknu. Odtlej je stal tamkaj pa molče kadil. Išenko je videl njegov zravnani hrbet, mišičasti ravni tilnik pa zadnji del glave, ki se ga je lotevala plčšavost. Z glavo je segel skoraj do stropa nizke čumnate. Vselej, ko je odgovoril na vprašanje, je Išenko nagonsko pogledal polkovnega poveljnika, kot da pri njem išče zaščite. Toda videl je le temno zagorelo lice, oko, rahlo mežeče zaradi tobačnega dima, pa konico črnih brk. Major Korablinov je nemirno hodil po sobi. sedel na posteljo in se skrčen pozibaval sem ter tja pa stiskal dlani med koleni. V sobi je bil najmlajši. Sele pred nedavnim so ga iz tretjega topniškega oddelka premestili v polkovno poveljstvo kot poveljniko-vega namestnika za politične zadeve. Išenko se ga ni bal. * SMERS ■» Smert špionam: tako se je med vojno imenovala vojaška protiobveščevalna shltba v sovjetski armadi II LAS SREDA, lf. decembra Prvi.poaluSavci.so,pričel! prihajati kmalu po osmi url. Nekateri peš, drugI pa so se pripeljaU s svojimi vozili, predvsem s »fički« Previsoke številke V nedeljo dopoldne je bilo v dvoranah občinske skupščine Kranj izredno zanimivo predavanje, ki ga je organizirala občinska komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri ObS Kranj. Predaval je profesor dr. JANEZ MILčINSKI, predstojnik inštituta za sodno medicino Ljubljana, in strokovnjak za promet pri tajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana Adolf Stopar, ki je govoril o pogojih vožnje na javnih cestah v zimskem času in novostih, ki se uvajajo v cestnem prometu. Veliko je bilo poslušavcev, prišli so od blizu in daleč. Obe predavanji so poslušavci spremljali z največjo pozornostjo. Profesor Milčinskl je govoril o stvareh, ki jih je večina prvikrat slišala. Nič manj zanimiva ni bila tema tovariša Stoparja. Ker pa bo njegova tema zanimala tudi tiste, ki niso mogli na predavanja in ker se bliža zimska sezona in s tem novi ukrepi, ki se v prometu uvajajo, smo tovariša Stoparja prosili, da odgovori na nekatera vprašanja. Pogled na del poslušavcev v dvorani 1 f k # »Koliko je bilo v letošnjem letu prometnih nesreč, koliko smrtnih žrtev in koliko je bilo materialne škode?« »V 11 mesecih je bilo v okraju 2370 nesreč, ocenjene po zveznem kriteriju. Smrtno ponesrečenih je bilo 64, s telesnimi poškodbami pa 570, materialne škode pa je bilo za 156 milijonov dinarjev. V primerjavi s prejšnjim letom pa je bilo letos 14 odst. manj smrtnih nesreč, s poškodbami pa za 17 odst. Povečalo se je število nesreč z materialno škodo za 12 odst.« # »V katerem letnem času je največ nesreč in zakaj?« »To sta mesec september in oktober (izjemoma letos, ko smo imeli izredno lepo suho ln toplu jesen, zato se bo ta doba verjetno čutila v decembru ali Januarju). V septembru je bilo 11 odstotkov vseh nesreč v letu, v oktobru pa kar 13 odstotkov. Letos je bilo v obeh mesecih 33 smrtnih žrtev. Vzrokov nesreč Je več. šoferji, ki so v letnih mesecih vajeni hitre vožnje, v jesenskih mesecih, ko nastopi megleno in mokro vreme, spolzke ceste, poledica in drugo, ne prilagodijo hitrosti vožnje pogojeni, v "katerih se znajdejo v jesenskih mesecih. V tem času so tudi vprežna vozila najpogosteje na cestah, ker prevažajo poljske pridelke, steljo, les, ki največkrat niso pravilno opremljena in tako najnevarnejša. Zanimivo je tudi, da nesreče od decembra pa vse do aprila postopoma upadajo in tudi niso tako hude. Toda že aprila in zlasti v maju se število dvigne, predvsem zaradi vključitve v promet kolesarjev, mopedistov in motoristov. Poleti pa je največ nesreč z materialnim izidom t. j. nesreč v naletu. Zaradi premajhne varnostne razdalje, kadar vozijo v koloni, se čestokrat zgodi, da Je pri eni sami nesreči udeleženih več vozil hkrati.« # »Koliko voznikov motornih vozil je v Sloveniji in koliko motornih vozil?« »Približno 130 tisoč voznikov motornih vozil, od tega jih je 51 odstotkov v ljubljanskem okraju, Po končanem predavanju so nekateri poslušavci hoteli zvedeti od predavateljev še več podrobnosti motornih vozil paje okoli° 70 ti- soč, od tega v ljubljanskem okraju 49 procentov.« 9 »Ka*kšen je porast voznikov motornih vozil na leto v naše republiki?« »To število se giblje od 18 do 23 odstotkov. Lani se je samo v ljubljanskem okraju njihovo število povečalo za 17.000 voznikov. Poudariti pa moram, da so prav začetniki do sedaj povzročili največ prometnih nesreč, od skupnega števila kar za 23 odstotkov.« ® »Kaj lahko poveste o nesrečah na Gorenjski cesti Ljubljana — Podkoren?« »Na tej cesti je zabeleženih največ nesreč (24 odstotkov). Za primerjavo naj povem, da je na cesti Ljubljana—Postojna le 6 odstotkov nesreč, na cesti Ljubljana — Maribor 4.5 odstotka in avto cesti Ljubljana — Zagreb 5.6 odstotka. Zaradi hitrosti vožnje pa so najtežje nesreče na avtomobilski cesti. Zanimivo je, da je na gorenjski cesti najmočneje razvit nromet z osebnimi vozili, na cesti Ljubljana — Koper s tovornimi vozili, medtem ko se na ostalih cestah promet izenačuje.« # Pred kratkim je bil v Ljubljani zanimiv posvet š predstavniki uporabnikov cest. Ali nam lahko poveste nekatere zanimivosti oz. sklepe tega posveta? »Posvet Je bil sklican z namenom, da se uskladijo nekatera ozka tolmačenja predpisov, ki urejajo opremo in vzdrževanje mest ter javni cestni promet. Predvsem pa zato, da se pod vzamejo potrebni ukrepi ta hitro .udobno ln kar najbolj varno vožnjo na javnih cestah. Ugotovljeno Je bilo, da je bila celotna služba o vzdrževanju cest V preteklem letu pri CP dobro organizrana, primanjkovalo jI je le potrebne tehnične opreme. Letos se je stanje spremenilo. Vlečnih plugov na cestah I. In II. reda se ne bo več uporabljalo, pač pa samo čelne pluge, ki bodo odstranili sneg lz cestišča skoro v celoti. Med tem ko je cestna služba do sedaj po&tpavala ceste le v zavojih in strminah, kot to določajo predpisi, je bilo domenjeno, Sport • Sport • Sport # Sport ♦ Sport ♦ Sport ♦ Šport • Sport • šport • šport • špor • Šport • šport • špo Pred plenumom OSO Ljubljana V sejni dvorani zgradbe družbenih organizacij v Ljubljani bo v nedeljo razširjen plenum okrajnega strelskega odbora, ki se ga bodo udeležili tudi predsedniki, sekretarji ln tehnični sekretarji vseh občinskih strelskih odborov ljubljanskega okraja. Invalidi veliko tekmujejo V soboto je bila v zavodu za rehabilitacijo invalidov Slovenije v Ljubljani razširjena seja izvršnega odbora Zveze za šport in rekreacijo invalidov. Seje so se udeležili vsi predstavniki obstoječih klubov in društev v naši republiki, razen tega pa še vsi ostali, ki so bili vabljeni na sejo. Pregledali so delo v letošnjem letu, ki je bilo zelo uspešno, saj so organizirali razna tekmovanja, okrajna, republiška, meddruštvena in društvena. Naši invalidi športniki so se udeležili tudi svetovnega prvenstva v Linzu v Avstriji. Tam so dosegli velik uspeh. Osvojili so 9 zlatih in 2 srebrni medalji. Na seji so obravnavali tudi probleme, ki tarejo posamezna društva. Najbolj pereč problem je pomanjkanje strokovnih kadrov. Ta problem bodo skušali rešiti s pomočjo Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani in z organizacijo seminarjev za vodnike v invalidskih športnih društvih. Ob koncu pa so sprejeli koledar tekmovanj za prihodnje leto. Sprejet Je bil tudi predlog o novi kategorizaciji in nov sistem točkovanja na tekmovanjih invalidov. — N. A. Da bo plenum kar najbolj ploden, so povabljenci že dobili vse potrebno gradivo, ki ga bodo obravnavali na plenumu in kl zajema predvsem dosedanje delo Invalidi tržiškega Partizana uspešni v nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo invalidov v namiznem tenisu, streljanju in šahu. Tekmovavci so bili razdeljeni v IV. kategorije in dosegla naslednje rezultate: V I. kategoriji (amputacija obeh nog in rok in paraliza nog). Zmagal je Kogovšek (Kamnik), 2. je bil Franc Travnikar (M. Majcen, Ponikve), 3. Cehovin (Koper). V II. kategoriji (amputacija ene noge in delna paraliza ene noge): I.-Prolog (Partizan Tržič), 2. Sro-vin (Kamnik). V III. kategoriji (amputacija noge pod kolenom, trdo koleno ali kolk, ali amputacija roke nad komolcem): 1. Furlan I (Partizan Tržič), 2. 2ib.ert (Ljubljana). • V IV. kategoriji (ostale poškodbe): 1. Stern (Maribor), 2. Končan (Celje), 3. Furlan II (Partizan Tržič). V streljanju pa sta se predstavnika Tržiča uvrstila takole: v III. kategoriji je Cvek zasedel 2. mesto, v IVv kategoriji pa Brejc 3. mesto s 166 krogi od 200 možnih. V šahu je bil vrstni red naslednji: 1. Celje, 2. Koper, 3. Ljubljana itd. — N. A. okrajnega strelskega odbora in njegovih organov ter delo ln problematiko posameznih strelskih odborov. Dobršen del plenarne seje pa bo posvečen tudi sestavi 7-letnega načrta razvoja strelstva v ljubljanskem okraju in delu strelske organizacije v prihodnjem letu. Zaradi pomembnosti dnevnega reda se delegati iz petih gorenjskih občin na razpravo ie dalj časa pripravljajo. — C. Množično strelsko tekmovanje Skofja Loka — Občinski strelski odbor že vrsto let prireja v počastitev občinskega praznika množično strelsko tekmovanje. Letošnje tekmovanje bo hkrati združeno s praznovanjem dneva JLA. Začelo se bo v nedeljo ob 9. uri na strelišču v Vincarjih, kjer bodo streljali z vojaško puško v ležečem položaju v 100 m oddaljene tarče. Prvi dve ekipi bosta dobili praktični nagradi, medtem ko bo prvih pet ekdp prejelo diplome. Razen članov strelskih družin se ga bodo udeležili tudi predstavniki lovskih družin, pripadniki predvojaške vzgoje in JLA, dijaki gimnazije in člani delovnih kolektivov. — Organizatorji bi radi, da bi se to tradicionalno tekmovanje v prihodnjih letih odvijalo za prehodni' pokal, vendar pokrovitelja, ki ga bo prispeval, še niso našli. — da bodo letos posipavall cest* povsod tam, kjer bo potrebno, w-rej tudi na posameznih od8erJ ravnih cest. Seveda pa bo «w žnost voznikov, da bodo ' vosu prav tako počasi in previdno.« • »Kako bodo morala WJ opremljena vozila v letošnji zi ski sezoni?« ^ »Atobusi in tovorna vozila a» morala imeti zimske plašče, w«ji ne bodo smela več uporabljati rig, razen na makadamski« stah. Osebni avtomobili bodo Mg ko vozili tudi z letnimi P»**£ vendar samo do 80 odstotne i*, šenostl. Na makadamskih cesj^ pa bodo lahko opremljeni tua verigami.« _ ... • »Ali število nesreč, ki povzročijo vinjeni vozniki pada raste?« -jj. »Raste. Preteklo leto se J*^. hovo število povečalo za 14 °°7i0. kov, letos pa že za 17. Ker vsi. sedanji ukrepi in vzgoja nI P"^ gala, bodo prometnovarnostni^ gani pričeli dosledno in kar bolj učinkovito preganjati vflU voznike.« • »Kakšni bodo ukrepi za vg nike, ki bodo prehitevali, ce v koloni?« . v(d- »Zlasti na gorenjski cesti J« no več voženj v koloni. ^jj}!,^ nje kolone bo prekršek. »J bo samo za specialna vozila-" • »Kaj pa kamioni?« ' # »Ce ob sobotah in nedelji* bodo dali prednosti hltrej»n» zllom, jih bo treba Izločiti » * meta do nočnih ur.« 0 »Kaj pa kolesarji?« ^ »Kolesar je zlasti v zlmsKin^ secih najbolj nevaren uP°L0j^e javnih cest, ker se zaradi *P ceste najhitreje prevrne m pod motorna vozila. Letos P ^ ne bodo smeli več voziti P ^ stlšču, tudi če kolesarske bodo očiščene.« • »Kaj pa pešci?« fle »Pešci na avtomobilsko ce*1 ^ smejo. Na ostalih <*sUhJ« pO hoja pešcem dovoljena, too ^ skrajnem desnem robu, torej ^ ven vozišča za motorna ^ h vseh cestah je hoja v grucanj^ povedana, ker Je najbolj ne ovaf V prihodnje bodo promem^ nostnl organi take primelP^ii« strožje in dosledno kaznov8"^. • »Kaj imate za nesrečo W za dogodek?« «j t$ »Ce gre v prometni materialno škodo do 100,w£ po*-jo označimo za dogodek in *r ^ i zročitelje preganja oz. PretUajJj p» upravno kaznovanje, vse °^ a0Ai% prek sodišča. Ce gre za ** w lahko vozniki odstranijo ^^t-cestišča in o tem obveste Pr ^ novarnostne organe, za tezj^ ^ sreče pa morajo do P rihoda misije ostati na kraju samejn^. kor so ostala ob nesreči. 8yi0 kor gre za dogodek J^^de vrednosti, se lahko vozni*3 škode sama sporazumeta h* ^ ljujeta vožnjo, če sta vod« sobni za promet.« flj 0 Pred letom in pol so bii*}. vseh večjih zavojih in nepr ^ nih krajih nameščena oglc*13..^ jr nam lahko poveste, koliko J ^>t v okraju in kako so se obn p. »V našem, okraju jih Je 'j^J-ko pa so se uveljavila* na. te> ene nesreče. Zanimivo Je *« ta. da so še vsa prav taka, k»* krat, ko so bila nameščena- • »Kakšne luči morajo uP° aii Ijati- vozila v megli. Parkir zasenčene?« »Zasenčene.« • »Kako ocenjujete jd zvezno prometnovzgojno akcJ ^ se bo končala konec mesec geslom »Zavarujmo otroka metu?« ..jattjtf »Na Gorenjskem hi UubSTV kotlini Je akcija uspela ?fjftrtf» bro, ne bi pa mogel pohvali" ^ v Zasavju, na Dolenjskem tranjskem.« r Car0*O Trener Jeseniških hokejistov Pletvcha kaže hokejskemu naraščaju osnovne prvine dr**"*-