-** 72 s*-
Mlada beračica
Ime »berač« ali »beračica« nima dobrega slovesa; osobito se zaničljivo ; sliši » m 1 a d « berač, » m 1 a d a « beračica. »Vrtec« je nedavno dokazoval v zgodbici »Zrel je«, po kateri poti se pride na beraško palico, in s tem opozoril naš mladi svet, česa se mora varovati, ako noče zabresti v revščino in bedo. Svetujem vam, da si večkrat pazno ogledujte »zrelega« Lukca, da ne pridete kdaj za njim — nepoklicani — v beraški stan.
Kako pa to, da danes pa »Vrtec« kaže ravno nasprotno sliko, namreč deklico, ki ima svetniski svit okrog glave in vendar — berači 5*
Da, ta mlada prosilka je svetnica —¦ sv. Germanica, katero so pokojni papež Pij IX. prišteli svetnicam Božjim. A tukaj revščina ni bila kar nič za-dolžena po lastni krivdi. Stariši sv. Germnnice so bili ubožni; a dokler je bilo zdravje  pri hiši, so   se  pošteno živili z delom pridnih rok.  Vse drugače pa
nastane, ko nemila smrt pobere predobro mater iz hiše in kmalu potem položi še huda bolezen očeta na postelj. Šibka deklica, že po naravi bolehna, mora očetu stredi in vse drugo sama opraviti; pa trudi se tako dolgo, dokler ne omaga — roka ji otrpne.
Beda je čim dalje večja, pomoči pa od nikoder. Slednjič ne preostaja drugega, kakor iti prosit — beračit! — Bolni oče ji nikakor noče dovoliti, češ, da ])i bilo to prevelika sramota za hišo. A sveta hčerka ga prepriča, da to pač ni nič sramotnega, če je kdo ubog brez lastnega zadolženja, in tako dolgo pregovarja, da ji slednjič dovoli, naj gre prosit v božjem imenu, in ji podeli za to težko delo očetovski blagoslov. Pa res je bilo težko delo. Mnogo krivic in zaničevanja je morala pretrpeti; a mirno in krotko je prestala vse zmerjanje in očitanje ter očetu ni črkice povedala, da bi ga ne žalostila. Ko pa oče ozdravi, takoj neha prositi, zakaj kadar si je mogoče z delom kruh služiti, je beračenje grešna goljufija.
Ljuba mladina, dvoje si zapomni glede prosjaštva. Skrbi takoj iz prvih let, da se kaj prida naučiš in si z lepim vedenjem pridobiš dobro ime ali »kredit« pri ljudeh, da ti bo pozneje mogoče pošteno izhajati, v katerikoli , stan te pokliče Gospod, zakaj kdor je »v milosti pri Bogu«, la je navadno tudi »v milosti pri ljudeh«. Nikar pa ne zaničuj revežev, ker usmiljenja so vredni tudi oni, kateri so si sami nakopali — nesrečo. (0 sv. Germani pa berete lahko še veliko lepega in vspodbudljivega v posebni knjižici, katera vam bodi s tem na novo priporočena.)