k. i6. V Gorici, v cetvrtek 17. aprila 1873. / ijtjPfl'i' „So&*<4 iabajsi vsak cctvvtci in velja b posto prejemana a!i v Gorici »ia doin poSiljana za dm whittle i»oiit. rtrustva. , rioea,": Vse let,........t 4.- Pol leta ...... ,. «->.- Cetvrt leta.......U«» Za nctlntlahnike: Vse leto ...... f. 4;*)0 Pol let* .....,. 2il0 Cetvrt leta .... „ l.gil Posam<*%nc stevilkc ms dobivajo po 10 Boldov v tiorici pri Paternolliju in So-harju; v Trsfcu v tobukarnicuh „Via del Jlelvedere 179" in ,.Via delln cnwrma 60**. SOČA Pri •»«naniiih se plaSuje za. navatae tristojino vrsto: 3 kr., ce se tiska 1 krat 7 ,. ., „ „ 2 krat « n ., „ ,. 3krat. Za ve^e crke po prostoru in VB»k l».»fc oO kr. za kolek. NaroSnina in dopisi naj se blage* voljno poSUjajo uicdniku: Fi]|^u Do* Utum v Gorki, Oon. del Crista 186 blizo fcvinskegy, trga kder He uahaja tadi up»v ul&tvu. — Uokopisi se ne vraeaio} dopisi uuj se blagovoljno fronkiijcjo. ~ Delsl-emu in drujrim nepEeraosnim se natQCnin* xnifo, ako se oglune pri uredniitvu.. Glasilo slovenskega politidnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Novi ukaz mlnistra Stremayerja, A. K. Bogme, uze sto i stokrat sem dital po slovenskih dasopisih, alisal na taborjih in v privatnih druzbah ter prijateljskih pogovorih, da ministerstvo nas Slovence strafao prezira in zanemarja, Ako dlovek ka-ko Btvar tolikokrat sliSi, se je uiesn tako privadijo, da jo naposled res verjame. Tako sera tudi jaz mislil, da je vlada nam Sloveocem, bog vedi, kakova madeha in da je nam sedanjo ministerstvo ne vem kuko gorko. Stoprv miniatra Stremuyerja poslanice in ukazi so me prepridali, ka sedanje ministerstvo za noben narod noma tako gorke, prav ocetovske skrbi, kakor za tisti koSdek Sloveocev, ki;na GoriSkem prcbivajo. V istiai, noben Israel svojjega Benjamins ne more tako ljublti kakor nas t.aucru minister na§e n»rolue, italijanske i slovenske, ljudske i srednje sole v Gorici 1 V t*voji vestni odetovski skrbi najpreje misli, ka novo metle dobro pometajo ter nam za tega delj vsako leto toliko novib piofessorjev pollje na goriSko realko i giranazijo, da si udtmci v poluleta koraaj ujih imena zapomenijo, v enem letu koniaj tiadina njih udenja privadijo, v osroih letib svojega Solanja v vsakem pred-raetu ravuo osemkrat osem uditeljev poskusajo, in tako ves Las pri eamib poskusojab oatanejo ter ntkdar do nobenega pravega, temeljitega, zdatnega udenja ne pridejo. Oemu tudi! Njive so za to na svetu, da se kiuet orati, kopati, sejati ud:»in goriake srednje sole je drzava za to osnovata, da se professorji na njih v poduLevanji vadijo! Uceoci so samo materijal. Toda to §e oij zadosti! .i Qoriska grofija iraa 0 okrujnib Solskih nadzornt-nikov. To je preved! Cemu taka potrata! Mt*j teuii * so 3 Slovene! i 2 Italijaua. To tudi nij pravicno, da bi vecina pre'oivalcev imela vecino okrajnib solskib nadzornikov. Zatorej vzemimo Slovencem dva, Labom pa enega ter namesto petih postavimo «amo dva, mie-ga za Slovetice, drugega za Italijaue, tako bo prav! — Kaj boiete Se vefi? Fad, Stremayerjeva ljubezen do »a9 Goridaoov se-gi §e dalje! Sedaj iraa Goriska samo provisor.cn ega deielnega §olskega nadzoruika in so tega mora minister vzeti lziocj uciteljstva tta tukajiajt gimnaziji ali realki. Toda g. Stmuayer bi nam rad kakega boljse-ga poslal, morda kakega posebuega svojega ijubljenca, tudi ne samo za kratkib 6 let, temved stalno, za dalje LISTEK. • Nekiere opazke ruskega profesorja. %i«al prof. Ji* Rauilomln de C:oitrtenny. (Nadaljewnjej XVII. Omiko slovenskega Ijudstva pospesujejo najvec, kakor je ob6e znano, Sole in citainice. Zatorej zdi se mi primerno, tudi o njih nekaj pregovoriti. Gotovo, mojo opazke ne morejo imeti nobenega pomeoa, ker sem irael premalo priloinostij, da bi opazoval Sole in Citainice; pa vendar misitm, da se celo v teh mojib opazkab najde nekaj, kar bo tega alt onega kaj aa-jumalo. Stanje Solstvu na Gor;3kem je veliko boljse, nego na Kranjskecn, kder se dozdaj manjka veliko uciteljev, ter nij wogoce se nadejati, da bi se tarn tako hitro k bolj§emu spremendo. Vsied tega tudi, kar se U6e o-mike splob, je gor.sko ljuJstvo primerno veo omikano, ucgo kranjsko. Pa pomanjkanje sole v kakem kraji ne vlece se za sbboj pomanjkanja elementarne omike, to jo znanja brati in pisati. Kajti podvzetno ljudstvo ume6, du v aedanjih casih nij ve5 mogo^e ziveti v neolikauosti in casa; toda ta oak dez. zbor je tako kratkoviden, da ne more izpoznati velike ljubezni ministrove do naSega Solstva! Da, fie veil Dr. Wretscako pravijo, da je dober pedagog, de-lalen uradnik in energicen apostelj nemSkega udaega jezika. In to svojo desno roko nam Stremayer poilje v naSo Bolncno Gorico, da se prav na mestu preprida in sprevidi, kako bi se mogle osre6iti in povzdigniti naSe sole. Wretschko kot pametun raoz res kmalu u-gaue, da geogratijo, zgodovmo, mathematiko i. t. d. v naiib bred njih Sol nizih razredib no nemSko uCiti ali pa prazno slamo inlutiti, je pad skoro vse euo delo. Vsuk clovek bi tedaj iuislil, da, co tak moz, kakor je Wr«.'tsckko»iSprevidi, da nemiki ucni jozik je v nasib Solub uemogo6, a* bodo to laj uase srednje utfilnice poslovemle t poital jandlo ii to temved ker jetudinsi dot zbor to misli, kakor vsak drug misled clovek, udi-telj in pedagog. 0 kaj «o! Bui narobe je pravl Bog vurtrj, da bi so uemski u6ni jeztk iz srednjtli dot izbacoii in na-rodiit v nje vpeljall Nego ncin-ski jt>zik naj se vpelje uze v ijudske &>le, lako da body nasi prvoiolci na gimnaziji in nalki vsaj nemgki lomiti znali. Gltjte vi pedagogi vseb 6asov in vseh narodov, ki pravite, da samo v materracm jeziku je mogoce m*«dmo fbdnde-vati, pridite zdaj v Gor.co in udite se tukaj iz ukazov iniuistra Stremayerja, kako semladina vzgaja, kako se narodi osrefiujejol U&te se tukaj modrosti avstrijske-ga ministra, ki ukaze, da, ker ucenci v srednjih iolah ne zuajo nem^kega, se morajo uze v vaduici tega jezika nauciti. Z vadnico pa je u&teljsko izobrazevalisce v ozki zvezi; 5e je ona nemska, mora tudi pripravnica biti, in ce so enkrat u6itelji po nemskt vzgojeni, kedo bi ,potem nafio KraSevce i Tolmince §e v slovenskem jeziku podudeval? Tako je ta stvar tedaj! Ker je realka in gimnazija nemska, mora biti nemska tuili vadnica; ker je vadnica nemska, mora biti nemska tu-dr"u/iteljska pripravnica ia ker se uci^elji nemski vz-reja a), naj se potem ponemdijo tudi vm ljudske Sole. Tak i se glasi uajnovejsi ukaz ministra Stremayerja, kteregu je poUal te dni dez. solskemu svetu v Gorico. Zdaj tiaj pa se kedo rede, da Stremayer nas goriSkdi Slovencev posebno ne ljubi! v vaem se zanasati na tujo pomoc, pomaga si z last-nimi mocmi, kakor le more, ter se prizadeva, da bi pomanjkanje uditelju nadomcstilo na ta ali na oni na-din. Kedor le zna nekaj, uci navadno druge, in tako gre naprej. V mnozih krajih uCijo mestoi g. duhovur, ue-kten iz njih so si zares pridobili velike zasluge za o-miko Ijudstvst v vseh obzirih, uced ne samo brati, pisati in drugih strogo solskih pre.imetov, imipak tudi vadec mladmo, na primer, v petji i. dr. t. p. umet-nostih. Citainice, katerih upliv na omiko vsega ljudstva, ne samo mladine, jo brez dvombe jako mogofien, so se udomadde tudi samo na Goriskera, mej tem ko se na Kranjskem nabajajo le v vecih sredisdib v mestdi, v ?elikib trgih i. t. p. 0 Stajerskem, Koro§kera in os-talem Primorskem ue govonm ni6, ker ne poznam teh de^.el. Kar pa zadeva znacaj in primerno va2nost poseb-nih Sitalnic za omiko eelega ljudstva v doticnem kraji, gotovo je, da uajvec" koristijo v tem obziru citainice v teh vaseh, kder uij veliko gospade, ampak kder zivijo skoro sami kmetje. Kajti tam, kder jo veliko goapode, se ta navadno nerada mesa s ^plebsom* in vsjed tega ditalnice dobivajo znadaj prevladno aristokrati^ii Nij tedaj cuda, da so pri podobai nameri te ah pa one ditalnice, gospoda dosta omika, pa za to prosto ljudstvo ostaja skoro popolnoma v prejSnjem svojem stauij. Pa veudar se podobiia gospoda p**ecej razzaii, ako kedo na primer popifie, da nekteri ueomdeaaci iz ljud- Dopisi, t V Gorioi 17. aprila. - Volitve 9 udov y naSmeat-m zastop so tudi letos vzbudile jako zivabno agitaeijo med nasimi me5dsni,Se iivahuiSo od lani, ko so se lo-diti voliici in kundidatje v samo dve stsanki, v vladno-konservativno in v hberalno. Letos so tri stranke, ku-terj si prav odlodno nasproti stoje, postavile vsukaavo-je kandidate; konservativci ali klerikalci so se iuimr«d lodili od Pujt'i'-Hitter-jave, vladna stranko, katere na* mer a gre na to, da bi vsilila v meatno svetovulstvo vsako leto kakega uovega Nemcn, ki naj bi bil po mo* godnosti iz Hitter-jevo rodbme. - Ta stranka pa ve.lo<5n, da w ho lebko lama s6 svojimi kandiduti prodilu, je po^kuaila kompromis skle-niti z liburulci. Glavni pogoj tacega komptomiiaji bil meuda ta, da se izkljudi dr. Deperii od vsake kandi-datura, kur bi bilo najbrfte njegovemu nosebaema prijatelju (?)d.vu Pujer-ju jako po volji. A tomuse nij-so hoteli liberalci udati in tako se je zgodilo, da smo videli obojne kandidate na velikih plakatih po raestoih voglih priporodati. Klerikalci so pa po Ivojl navadi mt'e^e bolje skcivaj uastavilt in kakor knze tie bo nji--h)v lov brez uspeba. Vderaj je volda 8. volilna skup-gditia, obstojeda iz malih obrtn>kov in trgovcev, to jo iz pravih meSdanov. Zmagali so klerikalci. Pajer-Kitter-jeva stranka se je bila v zadnjem trenutku odtegnila; liberalci so se pa tnenda preved zauaSali na dognan razpor v konservativnem tabru in na svoje plukate in so premalo delali—zato so pali prav sramotno palit Se danes se za glavo prijeraajo, 'preiskovaje, ali jim je v obrazu se kaj ostalo razen-dolzeganosa;kle-rikalci pa nehote kazalce ribljejo, kakor bi.hoieliredi: slek, «!ek! Nekako prav se jim godi. Spravili so take tri moie v mestoi zbor o katerih bi ne bil nibce mis-hi, da jib je mogod^ pri sedanjih tukajSnih razmerahz uspehom kandidovati. Izmej 340 oddamk glasov je do* bil biv§i dezelni poslaneo iu odbornik in uvkdaaji i»i-pan goriski dr. Karol Doliac 225, professor bogoslovja dr, Valussi 223, in zitni trgovec in hi$»i posestnik r gospojski uiiei Jakob Decoile 221 glasov. To s§ pravi pri tolikem razporu sijajno zmagati. Z Dunaja, 12. aprila. [Izv. dop] Velika nod je tukaj; poslanci in delegatje so se razkropili na vse stva v tistem kraji Stejojo tega ali pa onega tujca za hudica ali pa za antikrista ali pa 2a neko drugo dez-naravno bistvo. V nekterih krajih so pale prejSnje ditalnice vsled tega, ker nekteri gospodje, ki imajo najvedi upliv na dezeli, nodejo imeti ditalnic, bojedi se, da narod zgttbj verb in se splob pokvari. AH res v ditalnicah narod gubi vero, ne vem, ker njfaeaji. J»olog. Samo to vem, da se mora slovensko ljudstvo zahvaliti svojim solam, ditalmcam in drustvu sv. M >ho mnogo mnogo upanju, da predefeka ze-, leznica pojde rakom zvizgat. Orne je botjsi-politikon; ko ja videl, da iz fceteznice ne bo iud, pobiiisal jo jev da visaj nekohko svojo dast re§;. Tadi tukaj se pri-povedaje neka cudna stvar o Crn*tu, kakor ste neki v . zadujem dopisn iz Gorice povedali. Crue naroree arj zapusttl iz prepri&uja iesenjace, mgo ostraiili so g* Jtrjtgewi, da, ce ne zapusti Dunaja, uiu bodo biso za$~ gali, Ali ja to res ali n*, tega ne murem spricatfc Relata referro, in fie tudi nij res, je waj karakto-risticno. ' . .. , .* • Velika no5 je, in aUmr.ne raslitft da so Dnnaj-Lanje tako brezbozni, da bi si se bozjdi giobov ne na-pravili* Veliko ljud»tva gre v-ak dan je ob.skovat, poseb-no t StefanoVo ceikev, in na dvor v kapelo. Danes popokdne o »/24 je faild. vstajenje ˇ dvorski kapelici. Netzraerno mnozice se je btto zbralo, posebno ker s* je Taonesia novioa, da se letos udafczi pir.eestje tudi eesariea. In zares, udeleida se j*», imela je vsn*zano violetno krilo z dolgnn sloponi, katerega so tako zvani ^edelknabeu* nosdi. Tudi cesar je bl z m.iogimi int-uiairi in drugimi velikasi- nav^oeen. Lepo je bilo gledati ta sptevod, a meni se doz leva, da je to le bolj za uci, nego za sice; navadna procesija nn kra'etih veliko v»»6 gane, nego knj tacega, Jri iraa posebno vazuust Je za radovedneze in duuajske zijalce io z'jalke. 81, t. iu. bode poroka nadvojvolinje Gioele z ba-varakim priacera Leopoldom. Priprave se deiajo velike; meatno-ilarefiiiistvo da pies na to 6ast, kamor pride tttdi -cesaraka rodovioa. Dijaki vi§ih §ol se se zdraiili at m?at{imi trgovci in uradniki in napravijo Giseli na 6aat skttpno baklado; to bode so kaj ve6, kakor oni ias na prof. Skodovo 6aat. ;• Te dni se je otrova!a mlada ialepaigralkatukajS-Jijoga aWienertheatraw. Uzrok temu je bila nesrscna l)nbezen z nekira baronoic, kateri je nij smel dalje ^jobiti, de nij hotel dujati uepotrebnega zivcza tukaj-finjim Skandoloznini tednikom, novinam, ki si i§Lejo gradi^a samo v privatno pikantnib zadevah. - _ ddi Dunaj nij. §e resen-babjeverstva. Te dni so znpefr zasacili v Hernalsu. staro copernico, ki je za de> nar/Dunajcanom nijh bodocaost pripovedovala In do-bajale je mnogo gospode iz boljsih krogov k nji, in tudi nij izpcd 2» fi. nikomer sVoje vednosti razo deb. — • . Vderaj 8mo zapazili prve lastovke tukaj, tri cele tedne kesneje, kakor laut. Lepo znamenje pomladi, katero nze nekaj Lasa uzivarao. - ~Sveto?na razztava je tukaj, a v pratrn se nij vse dOTrSeno; tudi po mesta se se vedno in vedno zida; koteli rasto kakor gobe po deiji-, naposled bode na Dunaji ve6 hotelov, nego privatuih hts. Tudi se «Le vidi mnogo mnogo tujcev tukaj, in zivenje in staciova-nje se driizi od dne do dne. Revnej§i ljudje pac no bodo mogli tukaj izhajatt. Moreda Vam o prijiki na-tasjdneje naso draginjo opi§em. Pri tukajSojih Slovencih nij nienda tiste zivahno-sti, kakor prejsoja leta. Petje, ki je prej vse Slovence yezalo in. zaradi katerega so nasi kot iiitjboljsi akade-miLhi pevci sloveli, se je pozgubilo. ML-tdma vsa pre-biva razstce§ena, tudi zunaj mesta i» nezmerna dra- ginja ovira marsikaterga pevskib vaj in druzih shodo? le udele2evati. Svetovna razstava je '-taknila tudi tukaj *voj — nos. ' ; xviii. } \ Vsak narod, v katerega de^eli rase trtn, rad uzi-Va ta dar bozji, to je rad pije vino; siccr pa vsem n^fodom dopada vino. Ker pa- Slovepci iraajo svojo domaao trfe, zatorej tod; pijo vino v takt uiuozioi, da ee- postrauskemu opazovatcu zdi, kakor da bi raej nji-mi'biio v navadi tako redeno organizirano pijanstvo. Je^^fiko Slovencev, kateri se Stevilbm izpitih kozareev merijO nafodaost kakega individual. „Kakov Slovesnec ste Vi, kedar he pijote vina?* tako se govori navadno vsalcemu Slovencu Le ue pij?. "•-a- V teb krajih/ Her je vino drago in kder se splok te^kodebiva, kakor na primer, na Gorenjskem in na Tolminskom, je navadna pijaLa zganje. Se ve da kakor-eno, tako tudi drugo upliva Skodijhro na zdravije, 6ois«iga pije preveC. Pa v vsakem siudaji ggaoje je muogo skodtjivejie, nego vino. V i-azoih krajih se na-hajajo jako. pamethi in om.kaai mozjer kateri, ysled velike rabe zganja, zmirom vetVgubijo prirojeno pimet in sponiin ter, de bodo nadaljevali, postanejo popol-noma neumni. Nekten izniej ojih uzo. zdaj ne veijajo aidV «fe popreje «e izpyeja nekobko kozareev iganjal - Temo, da ubogd ljudstvo tako i ado pq.», ne mo-remo se cuditi. Resnidnost je tako zalostna in tezka, da: se reve^i tolazijo s pijacami, katere dajojim poza-biti njibvgorje in tezavno Zivenje. Miicni pregled- Ker so z«laj na pocitnieali delegatje in driavni poslanei in ministry itij ni5 novega poroeati o na-sem parlamentarnfjni &?enji. Ustavoverci se nze zdaj pripjavljajo na boj pri direktnih volitrah, ker dobro wd6, da jeoft tek voUtvii odvisea morda njih propadi zato pa ^««ganiza^ iu uie zdaj sestaTT ljajo ceatralne odlioie za vsakp kronoyino; da ne bodo Stedill s Sworn in denarom, to se da lehko misliti, tudi Chabrus bode zopet moral pomagati. A tudi na na|i federali^tiCni strant se je zafelo zi-?ahno gibanje;* Cehi se pripravljajo; Tirolci so po svojib listib aporogili, da so uie pripravljeni, aa Poljskem je rayno taka in pri ms Sbvencih se bo Hie v nedeljo, 20, t m. v LjuMjani volil centralni odbor za direUne votitve po vsem Slovenskm, Ta odbor bo imel iralog postaviti kandidate v 'porazum-Ijenji z volilnimi okraji in splob z Tsemi odliiSnimi sloYenskirai faktorjt, osnavati pod-odbore po okrajib za volilno agitaeijo ifcd. V nedeljo bode namred v Ljubljani konferencija, b kateri so povabljeni rodo-ljubi iz vsega Slovenskega. To je gotovo pray, da se koj zafcne delovanje in da se za celo Slovenijo postavi en centralni odbor; kajti & bomo edino de-lali, se nam morda posrefii, da spravimo 15 do 17 Slovencev na Duaaj. Kar se Goriskega in Trzalkega tifie^bodo tudi Italijani skoro gotovo federaliste volili, ",na ta nacin dobi opozicija tudi od ital. strani se precej izdatno podporo. Olicijozni listi sicer poroSajo, da bodo nove vb-litve za drzavnt zbor Se le oktobra meseca; a to je menda le ilnta; kajti zastonj s» ustavoverci ne pripravljajo uze zdaj; menda pa utegnemo imeti volit-ve Se to poletje. Vsi cesarski namestniki so na prve dni maja poklicani na Dunaj; zakaj, to je prav lehko nganiti; minist'efstvo se hoSe nataUcnp podu-oiti o stanji reeij po raznih de^elah in potem ure-diti svoje delovanje za agilacijo pri volitvah; vladnih kandidatov bo povsod polno. YUdni listi pa pravijo, da so namestniki zato poklicani na Dunaj, da se posvetujejo, kedaj bi se sklicali letos dez. zbori. ^vYanderer* je zadnje dni priob&l glavne to5-ke politicnega programa federalistov, ktere se glas6 tako-le: Na zunaj: Mocno in spostovanje veiece stanje monarkije pod zezlom nase vladarske hise. Na znotraj: 1. Poravnanje obstoje6ih uasprotnostij in odobrenje driavne pogodbe z Ogrsko; 2. samo-stalnost in samouprava obstojecih bistori(5no-politicnib iudividualitet; 3. samoupravnost in svoboda vsem verskim skupinam, svobodno razvijanje vsake narod-nosti. 4. Pravica ppstave : dajati gre dez. zborom jn cesarjn; 5. Za skupne zadeve z Ogrsko in vseb druzih kronovin je potreben sknpni organ, v.katerega posiljajo dezelni zbori svoje delegate; 6* Po- Sicer ne morem re6i, da bi pijanstvo v strogem zmislit te besede biio domace raej Slovenci, ter da bi se moralo steti za sp)o§no navado vsega Ijud-jtva. Ne-kteri pijejo samo nekaj, pa ne, da bi ge upijaniii. Samo nekteri pijo vsak dan; splob pije se samo o praz-niktb, kar ima dva uzroka: prvic da samo prazniki so odlofieoi za veselice in pozabljenje vsakdanjdi tezav in grenkot, drugic pa da vsak hema zadosta denarja, da bi pil vsak dan. V nekterih vaseh nij celo krSme. Nasledki tega so, mislim, jako korisint za tistega kraja ljudstvo. Ve-lik razlofiek mej prebivalci vasi brez krdme se poseb-no vidi.o praznikih. Tako, na primer, obtskaval seua v nedeljo nekoliko vasij v Bohinju, posebno pa Brod, y katerib nij krdme, ter nioram priznati, da mi je bilo jako prijetno videti cedne moze in zene, ki so se jako spodobno obnaSalt in s katerimi jebilo mogode pamet-no' se pogovarjati. Na drugi dan, v poiiedeljek zju-traj, sera se vrnil v Bohinjsko Srednjo Vas, kder sem imel glavno stanovaoje, ter sem poizvedel, da so veii-4ansko pih in da so se grozovitno tepli. Kakor zi? 4okaz tepeza . videl sem mladega fanta z veliko rano na (5eiu, druge pa z razkrvavljenimi rokami, z oteklimi qemi ltd. Video to, sem bil jako vesel, da sem bil popustil te pijance ter da sem prebil ve^er in no5mej mirnimi, nepijarmni ljudmi. stavodaja neskupnih re$y se/vrSi po deMnih «borih in po cesarju; 7. UpravniStvo skupnih aadev naj bode izroceno skupnemu ministerstvu; 8. Oskrbni-Stvo takih zadev, ki nijso poznane za skupne, se iz-roci dezelnim vladam, katere so po kancelarjih za-stopane pri cesarjn; 9. Ministerstvo za skupne zadeve je odgovorno skupueinu parlameotu; dezelna vlada pa doti(Jnim dez. zborom. To je stari program federalistov in se nasianja na eeske funda-mentalne' ^lanke. Ogri bodo v delegacijah oponirali ministerstvu, , posebno y zadevi poviksanja plae" skupnim uradni-kom; zato pa se ustavoverni listi mocno jeze cez nje in pravijo, da jim gre le zato, da vsacega Nemca odpravijo iz ogrskih drzavnih uMeh. Tudi mi bt morali biti jezni na Ogre, ker potem dobimo zopet vse Nemce na na§ vrat. Znani fieski rodoljub SkrejSovski, ki je bil t prvi instanci za nekrivega spoznan sleparije, je v drugi instanci obsojen. na 18 mescev tezke jeCe; zdaj je S. rekuriral na najviSjo sodnijo. TJbogr S* je zraven .te . nesrece se prav nevarno bolan. Br. Greger, ki je bil, kakor S. tozen zaratf slepurije, ker nij placitl inseratnih kolkov, je bil one dui. v prvi instanci nekriv spoznan; a nadsoduija bo tudi nJQjga najbrze obsodlla. Greger je'mej svojim zaporom troje otrok zgubil. -- Ceskepovine so zadnje dni s alanki praznovale petdesetletnico priboda Fr. Pala-ckega v Prago, vzbuditelja 6eskega naroda. Potelmi nij botela vlada potrditi volitve Bielskega za praz-kega i^upana, zdaj je mestni odbor volil HuleSa za ^u|a-na; a tudi tega noce vlada potrditi, kerje podpi&al neko peticijo protf ministerstvu. Tedaj prazkt za-pan mora biti vladen moz, nu, najkra6a pot bi bila, da ga ministerstvo imenuje, {emu se volitve. Buska armada uze mardira proti Kivi; Kusi ne bodo jenjali, dokler si ne prisvojijo celo. Azije in dob$ v roke vse trgovstvo v Aziji; po uvojih. kolo-riijah in zeleznib cestah todo res 8 casoma postali gospodarji svetovnega trgovstva in po tej poti si bodo tudi pridobili najvecl upliv v EvropL MoSna Busija pa bode koristila vsemu Slovanstvu. ^apiruhe je prinesla sicer dobro poducena »Allgemeine Zei-tung" novico, da je sklenena zveza mej Eusijo, Francosko in Ameriko na eni in Avstrijo, NemSko, Tursko in Angle^ko na drugi strani. ' DasiraYno je ta zveza jako naravna in bodo prej ali slej skoro gotovo do nje prislo, vendar zazdaj ta, vest nij §e verjetnai ker mej Rnsijo in Nem^ijo vlada ravno zdaj najve6e prijateljstvo, dokaz temu je, daNemski cesar pojde uie v kratkem. v Petersburg obiskat ruski dvor. Sicer pa bi zveza Eusije s Francosko in Ameriko pomenila tudi vstajo Slovanov na Bal-kanu, katera iistaja uze sama na sebi bi Tursko vojsko popolnoma absorbirala in za vsako zunajno akcijo proti Kusiji nemogoco storila. Srbsko je zadela nesreea, umrl je 6. t. m. general Blaznavac, predsednik srbskega inini-sterstva i bivfii soregent, Srbije. Bil je izvrsfcen in u^en vojak, pa previden driavnik; z njim je Srbija veliko zgubila, pa tudi slovanstvo plaka na njegoyi gomili, ker on je bil v srbski yMT zastopnik ju-goslovanske ideje in izvrdevalec tej ideji primeriie po* litike. — PogrelT njegov je bil velikanski; knjez, mi-nistri, diplomatije i narod iz vse Srbije se ga je udelezil; dokaz je to, kako zna junaski, cvrst narod (Sastiti svoje moze. Nadejati se je, da Srbska nadaljuje v politiki tisto pot, katero jej je zaznamoval i zaSel pleme-niti Blaznavac, njen re§itelj iz najveCe nevarnosti.— Za naslednika Y predsednistvu ministerskem je i-menovan dosedajni minister zunanjih zadev Jovan ftistic, prebrisan diplomat in izvrsten drzavnik; an je zmerom delal na strani in v druzbi rajneega Bla-snavca na Velikost Srbije. — Eistic" bo sestavjl novo ministerstvo, v katero bode poklical najboljse mo2e srbske. — Knez Milan bode menda uze kma-io odpotovalv Carigrad, da se 8 porto domeni ob odstopu trdnjavo Mali Zvornik i zarad MezniceV — Srbska namrec* noce placati turiki tributa, dokler ne bode to upraSanje povoljno reseno,; misli pa se, da-bode osebna navzoSnost kneza v Garigradu to reienje pospeskvala, sicer pa so Srbi na boj pripravljeni in ^io5ejo s Turtijo malo ceremonij uganjati, saj za nji-mi tifii ruski strijc, kakor Srbi pravijo ruskemu caru. Da bode kmalo zrelojutrovo upraSanje, uze vse. znamenja ka^ejo; zastonj se ne govori ob alijancah veieyiastij*; —. Vojgka zarad tega tipraSanja *je t bliznji prihodnjosti. Na Spanjskem. so bili Karlistt zadnji *&s veC-krat tepeni. Bepublika ima sicer veliko borbo za svoj obstoj i tudi prazne kase je nasla; mej tern ko imajo Karlisti veliko denara, katerega so razui pretendenti odnesli iz Spanjskega; yendar pa ima republika dobro nadejo za svoj obstoj, posebno, <5e jo podpira fraocozka sestra i zabrani vvazevanja orozja cez Francosko na Spanjsko. — Na Frawioskem se bodo vrSile 27. 7. m. dopoi--nitviue yolitve v narodno skupSSino; zmagali bodo skoro gotovo sami republikanci. Italija se Francije bpji; zato so bili sfavljeni " t parlamentu riujni predlogi, naj se Italija do zob oborozi, pa ti predlogi nijso obveljali, ker vlada no- Oe kazati bojazljivosti pred Francijo in tako strim Se huje napeti. „ Sv. o&j je bolan, pa se zdaj uze.nekaj bofy'Se-ga cuti. Svet je zmerom alarmiran, kedar pape2 kaj oboli, ker njegova smrt zna postati wok velikans-lih homatij. SliSi se da je na Italijauskem neki viSi pruski oficir, kateri vlado spodbuja, naj bitro oborozuje, ker rimske zadeve bi joj znale 5ez glaio vzrasti. Francozi imajo v resnici uzroke toziti Italijo, da je nehvaleina ia paziti ua dan plaCila. Vidite, drsgi fttatelji, da je toz praznike political ziak bolje vro6 postal. Morda je to vse le fosnikarska donriiljija v pomankanji drozega gradi-ya; a da se nekaj kuha, je lebko spoznati. Bliza se dunajska razstava in po trgovski vojski navadrto pride vojaSka vojna. Eaziie vesti. (roli*a),OdbQr~polit. druStvn je r teji 31. roarcija t. 1. -klentl, da sklioe obfoi zbor v Sezano v nedeljo 21. t. in. Dnovni red bo obttgal te tocke: t. Resolucija, naj dezeloi odbor vporazumua ministeretvom pravosodja brez odtoga uredi po novi post avi jayne zetuljidcne knjige pa Gori&kem,, 2, Resolu* c.ja, nag se dezelui odbor goriski bres odloga loti iz* vrievanja naloge dune mu od dezelnega zbora v seaiji lanskega leta, vsled katere ima pripraviti nacit za preuaredbo poatav na GoriSkem veljavnih za ljudske Sole.— Ta seja bo javnn, tako da lebko vsakdo k njej pride, ker im« druStvo Soda po pravilih pravico, skli-cevati ja'vne zbore po vsi goriski grofiji. — Javni obL-ni.zbor t Sezani 27. t. m. bo v krasni in prostorni. dv.prani gostilnice g. Sc|aramanga in se bo za-eel to5no ob 3, uri popoludue. Dasiravno iranmo uze ZHgotoTito od ve<5ih stVanij, da obi§6ejo zbor veljavni raozja iz Trzn§keg;i in Kraaa, vendar se etikrat oibor drustra „Socd* slovenskemu obdinstvu nujwo priporoLa, da «e t obilnem gtevilu uJelezi tega vaioega 6hoda. (K»v bar«*n>. G. Henrik Culice, Gorican izGra-disca, avstrijski poslanec v Kini, Japanu in Siamu, je dobil od cesarja red zelezne koioue 11. vrsto iujepov-zdignen v baronovakt stan. <«sie«lttiiirue predst»%«>•> Vehkonofrii prazniki so prWabili novo nemske goste v Gorico. Prisla je uemSka gledal's6na druzba pod voclstom g. Bukoric/a iz Trsta, kder je t teatru „Armoniaa uze precej dolgo nemSke, smebazeljue uaseljence zabavalo. Prvi dve predstavi, duaajski burkt „Die Pfarrerskdchiu" in „Drei Paar Schuhe" ne obetate veliko, marvec ste Siva prica popoluem popacenega okusa lehkoztvecih Duuajcanov. Nam uiti ne do^aJa; a>ti ne husni taka duSevna hramv in se zadovoljnostjo sm» zapazili, da v obce tudi g >riskim me^cauom take prazae, nic* dobtega pa toao-go uedostojiiega in nesporlobnega obsogaJQ6e igre pri* sedjy'i. Sicer obsega Bukovicz-eva druzba prav malo dobrjih modij, zato je tudi izvcSitev predstav nepovoljni. Radovednost in poraaujkanje drugih zabav sta vendar prva dva vecera napolnila gledaiisce. (*W«v) je v Avstriji po zadnjem Stevilu 620.896. Na enega z:da spada v Galiciji 9 ljudij, v Bukovini 11, na Nigeavstrijskem 33, ua Moravskem 47, na Ce-skem7l, ua Slezkem 84, na Priroorakem l23,naGornje-avatrijskem 1060, na Stajerskem 1541, v Dalmaciji 1900, na Tirolskera 2490, na SolnograSkem 3441, na : Korogcen* 15,29i, na Kranjskem 24.058 ljudu, , : | $•• '^ dezele, ki so v drzavnem zboru zastopane, spada. en «d na' 25 prebivaicev, na OgrakeW pa na 27 Na ruakem Poljakem itpada na I zida T prebiTalcev, na Romunskem 19, na evropejskem Ruskem brez Polj- ¦ «kega 3o; na Nem&kem 83, na Angieskem 582, ua I I'raocosikem785. Le niska Poljska in Romunska imate I primeroo tea asidoy ntgo Avatrija. , {Q. Tnteitjak), znani sky* literat in rodoljub je pri-obcil v 7.5tev, Zore, wslede(Se pisrao: „ Cestitim ndom: „Matioe slovt'n^ke4^ ~ dehiiSke-ga druscva: „Narodne tiskarne" in ^S^ven^kega pisa-teljskaga druztva" do blagohotaega zcianja! Ker mi moje slabo zdravje vec ne dopuS^a dose-danje vsestrauske delavuoati na narodnem ua§em polji dalje napivj razvijati, in mi potovanja k sejam teiavo delajo, javijam tu o6u<;, da zaradi tega, in w nobene-ga druzega uzroka, iz-topim iz odborov omenjenih dm-Stev, ter n »zn»nim, da prihodnid ne mor^m nubene vo-litve v odbore teh drus;ov ve6 spnjeti. Cestitim udom pa se zahvalim za zaupauje, katero so mi dosle skazo-Tali pri v.ilitvah. Ta 6»8)pis pa Me bodera vodii do konca tekocega ieta, nku bogja previdnostmidapotreb-no zdravje. Zato prosim za daljao obilno podporo. Na Poiifk 11 25. susca 1873, Mi obzalujumo, da izgubi s tern slovenutvo tako neuinornega deialca, a nadejamo se, da je to le zaiSaa-no, in da ga najdemo, ko se mu zdravje povrne, zopet tam, kjer ga tako moduo potrebujemo. Da bi zivei §e muogo let! (moventite Sohhe knjige). Kakor je poizvedel ,Uc. Tov." je podelilo minivterstvo za uk inbogo6astje denarno podporo, da ee izda slov. lutinska elovnica in slov. latiuska vadnica. - Jesenkovo „ Zemljepwje," ih ravno tiska t .,narodni tiskarni" t Ljubljani. Obsegalo bode 30 tinkamh pol. ~ Prof. M. Voduaek je te dni odpo«lul kranjakemu dezelnemu Sol. svetu bvojo alov. grsko slovnico. (amelutmm la nnl«gii c. kr* t«levraajtk««Aura« da.) tiden na§ih duuajskih Uijakov je pred kratkim svojemu ocotu na Gondkem poslal z Dnn>ija slovansk telegram, ki se je tako-le glaoil: „Habim ae en desu-tnk, drugaci ne morem oditi. Hitro, ko udobim, odi-dem." Toda, kako mi^lito, da so telegiafijuki modvijani telegram popadih? Tako-lo: „Rabim see ndesctarn gru-ga cine morem deti bitro ko vdobim Ovlirem,*' Ota, ki bi bil rad vedel, kaj mu sin teU'grafuje, si ubija glavo iu se le po dolgem premi^ljovanjt razvozlja koloboeijo c. kr. tel. nrnda. Ali nij to smmfno, kako pacijo na§ jezik c. kr. nradi? Ali nijj to prava ironija na ravuo-pravnost? Ali naposled nij raz^aljivo za nas Slovence, da se telegraiui v drugih jezifcih brez takih §kandttloz* nib napak razposiljajo, earao naS jezik mora biti tiati materijal, na kterem c. kr. tel. uradmki srojo neved-uofct poskufiujo. e i trgovske vesti. Iz Krata 14. aprita. [hv. dap.} §e oektere na-pake, ki jih nijsom zadtijic §e r „SoLiK opomenil, mi lezi kakor tezak kamen na sren. Ko opazujem dolgo* casni Kras, njegove prebivalce, njh dejanje in nehanje, uasprotno pa spretne in zvite Labe in Nemce, zapazim mej domadimi iu muj tujoi velik razloeek. Na tisoce dobidkazftljmh in delalnih Lahov prestopi vsako leto mejo avoje drzare, ra2pr§ijo se kakor knga po Avstriji, grabijo in spravljajo t svoje zitmce na tujemiu hajde! potem s poluo mavho zopet domov. Kaj pa pri nan mladina dela? Ko dorm dela primanjkuje, je vegidel Trst njih reSdaa parole. Tarn Soveuca gospodar se le k delu vzame, ko LhIiov po* greSa. Nasledki, ki jih /sak moder clovek hitro za* pa7,i, so zalibog zalostni. Izneveri se tak slovenski delalec narodu, jeziku svojemu, postane celo sovra^nik ujegov, brezboztuk, ki mu je vse brez novcev nesveto, izgine iz njegovega sr«a ljubezeu do domovine, iz kiatka: crtt vse, k>>r bi imel t»poitovati in Ijubiti. V denasnjem casu, ko je lloveku srodstvo dobro, da le dospe do toliko zazeljenega krivega boga — do denarje? — se pri nas na neke pripomo5ke in priloz-nosti, ktere bt ctovtiku k po§tenemu kruha pomagale kur uid ozir ne jemlje. Ali tujci znajo take prilozuosti kaj 'obro porabiti in nevednost ljudij v svojprid obr-niti. Oai lazijo po nasi dezofi, kradejo •sluzbe in do-bicke domacinom, in odna§ajo v gvoje krajo naie novce. Tu se vidi ntlikara, ki udobi za. lesoik svinca do 20 novcev, kos kruha pa maslec vina.— wMati bo kaj cunj?" zakridi cunjar na rratih. Na potrdilni odgovor razgrne svojo kramo vidoinljuim o-4em za barantanja. vOh koliko lepih in bliSce&h re6i \* Razuovrstuopisa i traki, svitle igle, <5rai pa belt konci, zlati prstani, srebrui ktizc» itdv vse tako krasho in se tako dober kup! Odarana mamka ne ve, kaj bi si zbrala za lep kup cunj. * Nadalje so pri nas sami Labi, ki Sivino skapljajo. Koliko denara taki ljudje iz delete odneso, je tezko izra^uuiti'. Dobro xnaui ranjki Janez, skapljatec(kaTd-mer), je meni eokrat^sant povedalV ilaje s^oje^ dni 50 gld. v treh tednih v Rovtuh pridobd aamo za skapljanje 8Vinj in telet. Poglejmo'le eno vas, v kteri se tedi sta do dve sto goved in eiuko Itevila pre$icev. Ker je takib raojatrov zelo malo, pride vedidel vse v njegove roke. Kako pnjetno cvenka petica za petico v ujego-vo mofinjol Kaj nam je neinogofa, se kaj takega u-citi, ali je pa sramotuo na poSteh ua^In denar sluziti? graven teh obiskujejo cigani naS kraj, nekteri kaj kupcnjejo, tsi pa bera6ijo, kradejo, ^eopFajo", pravijo za sreco jtd. ter tako molz°jo ubogega kmeta. . Vsi ti in §e drugi enake vrste so pravim donio-Ijubom tr« v pati, kradejo domad.nom zailu26kr6mso tujei, ki .jih pjscava ne po-lpira. Pa se ve, da' Jajne imomi t iwkolf) NeraSk pro-rodopiBec je izraftunil, da zdrava *,: tudi dobro rejena1 kokofi yes «5aa svojega zivenja ne more 'iznesti veo no 600 jajeo. Izneso jih pa prvo leto kakih 20, drugo 120, tretje 136, cetvrto 114, potem pa do devetega . leta vsako leto po UO tn.'nj in deveto leto jib «ndsa v uajboljSem sludaji samo 10. — Iz tega sa raividt, da bi skrben in omen gospodar nobeue kokoSi ue smel dalje rediti, kakor do detvrtoga ali k ve6emn do pe-tega leta, ker pozneje ve6 sne nego dobidka dnuala. (sftwaleajw ttt (Konec.) NaS namen nij Jinan* stveno preiskovati uzroke in lastnosti trtne bolez^V to piepu^amo radi kmetijskim strokovnjakom, kateri sioer 6e nijso vsi enih mislij;o tej zadevi. Bolezen se^ je prl-kazala najpreje ca Anglezkem in Francoskem, od jtatn se je raz§irila v Italtjo, od koder je segnila tudi V na§o dezelo. Pa pri nas je nij bilo so prav povsod, ali nij vaaj povsod enako pokoncljivo razsajala in se ana-ko dolgo mudila. Kanalski okraj, nekatere strani go-ri^ke okolice, posebno goriSko obniestje in FurlaiijjiJ so jo uajhuje obLutili in jo obdutijo se dan daries> Tudi lausko trgatev je nemila bolezen v v«3h JteH krajih, koder je niiso mogli zarad neprestano neugod-nega vremena zzveplom omagati, deloma alipopolneft pokoadala. Zato pa morarao letos resno skrbeti,. da si gcozdni prideltk z uspesnim zveplenjem zavarujemo in koj zdaj se zadenja cas zato. V ta namen si mora mo ptisicrbeti nnjpreje dobrega in kolikor mo<{o6d drobno zmletega zvepla brez primesa in potem mora*, mo na to paziti, da potrosimo trte o pravem in uged-nem casu. Potrositi jih pa moramo najmanje trikrat in sicer v prviL, kedar zagiedamo gtozdui zarod, dru* gikrat pred razcvitoui in tretjikrat, kedar je trta od* eve la, tedaj lehko re€emo od stirnajstih do Stimajsjtth dmj. ^vepleti pa moramo o staubvitnem" vremehnf kajti, te dezuje koj po koncauem - 2replenji, opera, so iveplo 8 trte in ve* uspeh ja zgubljeri.* Zato $%MpL rarao vsakrat, kedar v 24 urah po zveplenji deiaja^|et-enkrat fcvepleti in se niknkor ne ustrasti stro§kov; :p&-, tere nam vedkratno 2veplenje prizadene. Oe r^i^ pridelek in da ga reSimo je ravno cdvisno od na|e| stanovitnosti in marljivosti v zveplenji, bo na§ trad;;' vendar obdno poplaean. 4*^ Zgodi se pa, da se bolezen tudi po pjrayiln«?t%Mf; kratuem zveplenji vendar sem teritija zopet po ^o»' prikaze, bodisi, da se uij se pbpolnem ugonobdaV %O^V disi da se je od drugod na nase' trte zopet zane^Mf: kajti o tem so menda vsi uCeni trtbrejci5 eiinega nla^v nje, da je trtn<« bolezen nalezljiva ali prav 2a>|r^: zatrosljiva (e idemifina). V tem primerljaji mp$$$t _. grozdje in trto Se enkrat dobro se zveplom pQfcrOsjttVJ da bizenemo zagrizneno grpzdno sovraznico. #H^ Res je, cesar se naSl posestniki zelo boje, .&$$$$! bi vino, ako se uze preeej debelo groztye zvepi»i¦'&& koliko zopern zveplen okus; A temu se da po^ejfaj pomagati, kedar se vino napravlja. Kaka? o tem®^; obSimo obiirniSi podnk, kedar pride Cas zato. Za^fl^ skjenemo if iskrebim pripor6cilom> noj «e vfti na^jvi*; norejei, koder bolezwn §e vedno razsaja in sod^xri / mo§»je sudi, nemudoma iotijo zveplenja, in naj st&fth; vitno ivepbja ob iigodnih 6asib, same¦=ˇ temr naj bodir prdvidni, da si priskrbijb v ta namen dobrega in drobno zmletega avepla. Srefini uspeh 1 razsaja aa Kranjsfcem; vsled tega imamo mi na kranjski meji strazo, pa tako sla-bo, da vendar iz Kraujskega dohaja^o voli na Primor-Lko in od tukaj cez mejo na Italijansko. Vodijo jm cez Hruswoin Sez Brdapo.strauskib potih; Italijani pa plaSujejo vote po vsaki cer.i, ts»ko da mi kmalo osta-nemo brez mesa. Vsled kuge in Se ve6 vsled razstave tiomo letos placevali funt mesa po 40 novcev; vino bo tudi kmalo po 1 goldinar bokn!; potem pa »«j ;h\\ Clovek! . ' , (G. RHier) bode to dm poslal v danajsko razsta-Vo iz svojega mlina v Stracicah 50 razli&iih mok in iz s?oje papirnice pod Goio 155 razltcmh sort papirja. (Ctospo* yrofeaor RovS*) naznanja, da bode govmrt o kmatijstva 20. t. ra. v Komnu; 27. t. m, v Dutovljah m 4, maja v Di?aLi. Na Tominskem, kder je g. L*ov8e predaval preteceni teden, je imel povsod mnogo posluialcev; na Krasu pa se jih gotovo sine na-dejati Se ve&-~ NaSi kmetovalci se mudno zanimajo za niaterijalni napredek; zato pa je treba pied vsem to polje obdelovati. rfutlea napvedeli.) V Dornbergu in v Privaeini so nekleri kmetje, podpihovani po uekem cudueni clo-veku te praznike demonstrovali proti osuovi domacega druStva za sadjetrstvo; kricali so, cU bi tako drustvo tnjee odpravilo iz dezele in potem samo mouopol v ro-ke vzelo. Podpisali so nekda tudi proSnjo ua naraest-niatvo, da bi osnovo takega drustva prepovedalo. Co ne bi bilo to zalostno, bi b»la gotovo sraeha vreduo. Prihodnjic' ve6 o tem. Poslano. Mi nneolikanci" obracamo sledeee besede na iz-javo onih aeznanih „padpisanih 5 obcioskih raoz'- v po-slanera iz Dutovelj v listu 14* „GIas-a'*: Ad 1. 2eIimo i tirjamo, da nam dokazete, da so bile one besede o nasem gosp. dubovno priobcene v 12. listu „Soce" „gola grda lai". Mi podpisani §e enkrat pritrjojemo onim „Socinim" izjavam, i ne lemi, temve6 vsak nepristrauski clovek, kateri je poslusal o nenjeno uedeljo pridigo, i naj sprida tudi sani gosp. dohovea, je-li istina, ati ne. ad 2. Mi podpisani smo objuvili oni dopis v„So-ci", ker smc se razzaljene cutiii, iker nam je vest o-citala, da nas ona besed* zadevajo, ergo zadeva tudi nas vase uesrawno obrekovM.jr, da smo bez .er^ki, da naj se nas ljudje vanvjejo it.d. Hocenni dokuzov zato, aku ne, lehko puspesimo nase korake tudi dalje, kei slutimo i cutimo v teh besedab razzaljtnje nase cesii. ad 3. ZrbteTam(», naj onib 5 nezuamh posteojakov objuvi svoju imena s podpisi-najljubse bi uam bilo v n • 5em listu „Soca* (slavno urednistvo bode morebits tako pnjaauo pivpustiti pro&tor malim versticam*), ker smu 14. stfcv. „(ilasa" prav sluCajuo prtjeii, i ker nij uasa ualogis da bi jib po vseh casopi3ib iskali-da bode-mo vetleli s kom imamo opraviti; morebjti je ravno o-nib 5 take baze, da bi se jh morali izogibati i ,.varo-vutiu. Necemopolemizovati za oslovoseuco zosebami za vrati skritimi, katere §e v svojih par vrsticah nijso dosiedoe, kajti kar zgoraj oporekajo, ravno temu spo-daj pritrjujejo. V Mtmliuh 12. Aprila 1873. Andrej Stok 1. i. zupan, Anurej Lab 1. r., Janez Vrabec 1. r., Dobioslav Tavcar i. r., Mdielj Kebec K r., Jnrnej Luh 1. r., Joief Lab 1, r. Cenik raxne^i bla&a na goriSkem trgu. Psenica kraSka po 3.55, Psenica gorska po 3.30, Turcica domaLa po 1.70, Tursica ogrska po 1.68, Turaica bela lepa dubiva se v magacinib Fnriani & Tripp na Kornji po f.l.5o- Jccraen pehacpo 3.30 do 3.50, Jecmen eel po 1.95, Fizol Ia§ki i gorski po2.30,R2 po 2.30, Oves *)Dal laSki pb 1.25, Oves ogrski lep po 1.20, Seoo po 1.20 da 1.55, Slama po 1.25 do 1,30, Krompir po 3.20, Shnioa (Speh) domaca po 33 gld., Slanina amerikan-ska po 34 gld. cent Vino drno Em. po 16 gld. do 19.50, Vino belo po 13.50 do 1460. Pivo (gradsko) prva,kvaliteta Em. 9 gold. 60 kr. Moke mlinoo v Stracicah. Se zakljem. &t. Lpo f. 12.70; II. 14.70; III. 12.50; IV. 10.70; V. 8.70; VI. 6.50. Brez zaklja. Otrobi drobni po gld. 2.30. Qtrobi debeli po gld. ±10. Raj^ 1. vrste po gld. 13.50;.. II. vrste po 12.50; JII. vr»te po 10.50; IV. vrte po 9.75; V. vrste po 7 gl. Izvrstno 2veplo brez primesa, rimsko in sicilijansko, katero gem sain narocil in dal na 3V0Jem mlina enako najfiaeji mold zmleti, se prodaja po prav spodobai ceni ? Gorici, v Stacuni gosp. C^asin GJhifter-jin v Ita&ftelii. grajs5inski oskrbnik v Podgori. italijansko drustvo za obeno zavarovanje »L'UNI0IEw (zveza) dovoljeno z kraljevim odlokom dne 23 aprila 1871. sfc sedezem v glavnem mesta (Rimu) in kapitalom - SO mlljonoy italjan^kili llr, all 12 miljonoT groldinarjeT^ od katerih jeii^e razprodanili in upla^anih 3,000,000 l»r in vkateremkapitalu nijso zap pailani zavarorallli zalo^l Kavcije je drastvo dalo kraljevi vladi 100,000 lir. Upravni svet je sestavljen iz najveljavnejsih moz Italije; eastni predsednik mu je: Nj. ekscelenea Caetanl HIi<»IlOlaHtfeIo. vojvoda Sermonets-ki, poslauec i.td.;pravi predsednik. Nj. ekselenea Vigiiaili Pavel Onorato, veliki krizec \ drzavni minister, predsednik najvi-Se sodnijG in podpredsednik senata; tajnik Paiialfoni KaB*eI llialo, advokat in tajnik dezelnega sveta v Florenci; Upravni svetovalci: Grof. JBasfa^i Peter, bankir in predsednik severnih zeleznic; Ener Jvail Oio^ancilf, poveljaik, senator f in veliki posestnik; Profesor Pranc Ferrara, veliki oficier f, poslauec in bivsi minister financ; Pcruzzi UbaldiilO, veliki krizec j, poslanecinmestni predsednik Firence; .lleksaiMler Rossi, poveljnik f, senator in veliki trgovec; l^eosi Tedeschi, bankir; Alofzl Vu I, bankir in se vec drazih odlidnih osob. Glavni ravnatelj je: Grof Josip Barl>aro. Delokrog drustva: 1. Zavanje proti ognjn, proti streli, proti eksplozijam uzrocenim po plinu in po paru, tudi ce se sgod6 zdmzene s pozarom, hise, tovarnice, stroj-?, cela posestva, zaloge, pohistva in razno blago. 2. A. Zavaruje ^ivenje, to je kapitale, dohodke penzije, izplacujoce se ali se zivim zavarovancem, ali pa naslednikom umrlih zavarovancev. i , ¦ , ]Jst*n?T,Ja JapiWo in dohodke izplacevalne zaslucaj zivenja in smerti, ce se komu kaka nesrega pripeti na zeleznici, ali pa za siufaj druzih fizicmh pnpetljajev, ki zadenejo ljudi v raznih poslovanjih in slu^bah. 3. A. Zavaruje zgabe na morju, kakor ladje in blago v ladijah na morju, na rekah, jezerih Ltd. B. Tudi blago potujoce po snhem v primeri se zavarovanjem na morju. . . ' " 4. Sklepa protizavarovanja in skupna ali druitvena zavarovanja v vsih tre*h oddelkih za ogenj, zivenje in po morjie. Skontuje menjice s tremi podpisi, daje tudi denar na tekoel rata in posluje v obce kakor banka. Za natan#meje pojasnila je treba obraiti se do sedeza drustva, ki je zdaj v Florenci, Via «le Serraffll, Palazzo Peiiagrnaiti, Kr. 6. Glavni zastopnik druitva za GoriSko je gosp. G. Gasser geometer v gosnoski ulicl. Izdavatejj in odgovorni nrednik: VIKTOR DOLENE0. — Tiskar: I»ATERNOLLI v Gorici^