k 3. Poštnina pavšsfirana. Ljubljana, dne 15. januarja 1925. Leto L SAMOUPRAVA - ©LASIL® MAROPNE RAKIKALNE OTMANKE. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Wolfova ul. 1/1. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani. 11 Izhaja vseh četrtek 11 Naročnina mesečno Din 4—, celoletno 50*—i Posameana številka Din 1*—. inserati po tarifi, pri večjem naročilu popusti Gadja zalega. Slaba bodo vremena, ko bodo popi trgovci in sodci golobradci. Star belokranjski nat. pregovor. časi, ki jih nam prerokuje belokranjski pregovor, so prišli. Ali se nc peča današnja duhovščina z vsem mogočim posvetnim stvarem, cerkev sama in pa nauk sv. vere jim je pa deveta briga? Ali imamo danes sploh duhovščino, ki bi bila zgled prave pobožnosti in nositeliica miru in sprave? Kamorkoli pogledamo, vidimo, da se širi iz prižnice sovraštvo in se palijo strasti strankarske in Verske nestrpnosti. Mesto da bi gojili duhovniki duhovna dela usmiljenja, se pečajo s trgovino, politiko in z denarnimi zavodi. Vse hočejo biti: kramarji, bankirji, politiki in bogsigavedi kaj še vse, le to ne, kar so od Boga postavljeni. Kako morejo biti dobri trgovci, ko se tega ni§o nikdar učili. Potem tudi ni čudno, če morajo člani raznih kon* zumov plačevati vsako leto primanjkljaje. Pa naj bi že ustanavljali razna podjetja, če bi jih vodila plemenita misel, a njim se gre za drugo. Oni hočejo ukleniti ljudstvo v verige njih odvisnosti, da bi se ne mogli niti ganiti, da bi bili njih sužnji, kar se vkli iz tega, da nasprotniku nočejo nikdar pomagati v nesreči, kakor jim veleva njih nauk po primeru usmiljenega Samaritana, ampak se celo vesele nesreče tistega, ki ne trobi v njihov rog, če tudi je veren katolik. Ti ljudje so zgubili popolnoma smisel za pravo vero, Vera je njim le sredstvo za kšeft. Ali je potem čudno, če se širi .sovraštvo !n razprtije in da so oni mesto nositeljl miru In sprave, povzročitelji zdrag in sporov in splošne nezadovoljnosti? Sam sv. oče papež je obsodil delovanje politikujočc in kramarske duhovščine ter je v Italiji odvzel nekaterim pravičo mašo brati. Kar velja za Italijo, velja tudi pri nas. Za tako duhovščino veljajo sv. pisemske besede, da so gadja zalega in da so suho drevo, ki ne Zasluži drugega kot da se poseka in v ogenj vrže. Duhovščina naj se briga za vero, za kar ]e odtočena, kramarijo in politiko pa naj pusti tistim, ki so za to poklicani. Kje naj pridemo do urejenih razmer, ako so ne moremo zjediniti. Ljudstvo spreglej, ali je mogoče imeti 10 do 15 zapovednikov. Toliko imamo namreč strank. In kdo je temu kriv? Razni golobradci, ki hočejo biti ljudstvu sodniki, in narod sam, ki drvi za temi mladimi pustolovci. Ljudje božji, sprcgledajte že enkrat, ali h kje na svetu mogoče toliko strank kot pri nas? Poglejte Ameriko in druge velike države, ki imajo 5 krat in 10 krat toliko ljudi, a imajo samo 2 do 3 stranke. Ako pridejo razni agitatorji skrahiranih golobradih dohtarjev k vam, zapodite jih, na dan volitev pa vrzite krogljice v skrinjico Narodnega bloka, kjer se bo dalo edino kaj doseči. Vsak je moral uvideti, da klerikalci niso nič dosegli, dasi so imeli skoro Vse slovenske poslance, drugih pa itak nič bilo ni, če bi bil sedaj kateri izvoljen, bi bil osamljen Ifj brez moči v parlamentu. Da klerikalcem mini tudi sedaj ni resno do naroda in kmetaj se vidi najbolj iz tega, ker so postavili lej tri kmete in te v najslabših okrajih in pelj duhovnikov in drugo pa dohtarje in profe? sorje. SCadar pride k Vam klerikalni agitator, ga ipraiajfte: Kje je avtonomija, kako je 21 klerikalnih poslancev davke znižalo, kako so izvedli agrarno reformo, kako so premestili lanie iz Macedonije, kako so odpravili draginjo? Kdo je pustil sladkor povišati, kdo je v Beogradu bika licenciral? Kdo je prodajal vozovnice za banatsko moko po 500 do 800 Din? Kdo je 4. novembra 1918 potrdil stare avstrijske davščine (osebno dohodnino, deželne naklade cestni davek) in potem vse skup prenese! v Beograd? Kaj je delalo cel čas 21 klerikalnih mamelukov v Beogradu? Zakaj ni postal klerikalni kmet minister, ampak duhoven in profesor? Zakaj ne sme več biti' kandidat kmet Stanovnik, ampak duhovnik Smodej, ki neče opravljati svoje svete službe? Kdo je prestavlja! uradnike hi penzijonira! velike župane, Ua je moralo ljudstvo nositi stroške? Kdo je postrelil 13 delavcev, ki so prosili k mik ji aa Zaloški cesti? Kdo je napravil zve-' zo s turškimi begi in agi, da so osleparili bosanskega kmeta za zemljo? Kdo je hotej zemljo stiškega samostanskega veleposestva odvzeti kmetom? Kako je pomagala klerika!-! na vlada pollsovgrajskim ponesrečencem? j Vse to so zakrivili klerikalci, zato jih na shodih vprašajte! Na shodu povejte javno, da le vsaka kroglica klerikalce idovla nad kmetom, obrtnikom in uradnikom. Edina ret šitev je narodni bk>b, ki edini bo defazmožesi in ki bo provede! ustavo v življenje, t. j. samoupravo oblasti in občini in izpeljal nove zakone, predvsem zjednačcnjc davkov, kt-: valldski in uradniški zakon, zato vrzite na dan voiStev vsi kroglice na deželi v 2. In vi mestu Ljubljana v prvo skrinjico. Kdo je kriv davkov in kje je protizdravilol Kamorkoli pogledamo, vse tarna radi prevelikih davkov. Zlasti nas tare breme neenakih davkov. Klerikalci kaj radi očitajo Srbom, da nas oni odirajo, a ravno klerikalci sami so krivi teh krivičnih davkov. Klerikalci so bili oni, ki so izdali kot večina narodne vlade 4. novembra 1918 naredbo, ki določa, da se vse prejšnje deželne naklade vseh vrst in brez vsake izjeme do nadaljnega ukrepa pobirajo In zaračunajo v isti izmeri in na isti način kakor doslej. Ta naredba je bila kolikor upravičena, a krivičen in nepremišljen Je bil takozvani pooblastilni zakon začasnega predstavništva v Beogradu iz leta 1919, ki je pod podpredsednikom dr. Korošca pooblastil centralno vlado v Beogradu, da sme pobirati v Sloveniji neomejeno na čas poleg drugih davkov še vse one davke iz bivše avstrijske zakonodaje. Na podlagi tega poobla-stalnega zakona se pobira sedaj pri nas in v Dalmaciji tudi dohodninski davek, katerega drugod nc plačujejo. To je neodpustljiv greh, da so klerikalci glasovali za pooblastilni zakon časovno popolnoma neomejeno, zlasti radi tega, ker dohodninski davek se pobira v progresivnih odstotkih, t. j. čim večji znesek je, temveč odstotkov sc plača davkov, tako je mogoč slučaj, da je kdo plačal davka pred vojno za skupiiek predanega gozda le 2 odstotka in sedaj pa mora za »stol količino lesa plačati 12 odstotkov davka. Izj tega se vidi, da klerikalcem ni bilo do Ijud? škili koristi, ampak je njun glavna sebičnost in koritarstvo, ali pa se niso spoznali v za-f kotlih, potem so pa nezmožni zastopati ijucU ske koristi. Napačen in krivičen je torej vsak oči3 tek, da Srbi nas odirajo, da moramo mi plačevati davek, ki ga oni ne plačujejo, kajti nikdo ne bi mogel nas prisiliti plačevati tega davka, če ne bi klerikalci privolili v ta po^ oblastilni zakon, nasprotno bi se lahko Srbonl zamerili, ako ne bi sprejeli te ponudbe. In kdo je zopet hrlv, da še vedno of$ stojalo neenakomerni davki, če ne klerikalci; bi onemogočajo parlamentarno delo, da bi prišel zakon o zjednačeniu davkov na dani Mesto, da bi delali v Beogradu, se prerekajo; kakšna naj bo naša država, ali monarhija ali republika, ah edinstvena ali razkosana na. pokrajinske avtonomije, pa še sami ne vedo;1 kaj hočejo, pri predlanskem katoliškem shodu so vzeli monarhijo v zakup in so nst stavo kričali kralju: Živijo kralj, živijo Ale-' ksander, danes pa hočejo biti bolj republi-, kanski kot je sam Radič in njegov podrepnik Pjrepelnl), Na ta našin se ne bodo razmtrd rl»riSia!e m davki zmanjšali oziroma zjed-«M@i. Davki »o bodo zmanjšali In zjednačill v oeS državi le s stvarnim delom v skupščini, potea delazmožne večine, ki bo mogla ne-oitmao ustavo prevajati v življenje in dele aove zakone. To pa ne bodo klerikalci ufetiar, ker njim ni do resnega dela v državi, im(Mb le do gospodstva v Sloveniji, kjer J«ta£a te premoč. Država in narod jim je pa V torek je potekel rok za vlaganje kan-dt&ubirii list. Na Slovenskem imamo tri volite* okrožja s skupno 26 mandati, in sicer LjssbCana mesto (1), okrožje Ljubljana - Novo mesio (10) in okrožje Maribor - Celje (15). Ak-o bi obveljala praksa, da vlaganje volilnih U*£ ai vezano na zakonite roke, katero stali-šfe je bilo menda merodajno pri odobritvi kiartkahiih list v mariborskem in ljubljanskem otaožje, potem bi bilo seveda računati, da se bodo pri nas kandidatske liste vlagale tuda še wsprej. Sicer je pa, kakor rečeno, rok po-tefcei. Rezultat je naravnost rekorden. V treh sfoveaskih volilnih okrožjih je bilo vloženih 28 bandidatskih list in pri prihodnjih volitvah sastopi 17 strank, strančic, skupin In po-sattssnih »politikov«, ki so si sestavili »last-Hi*- kandidatne liste. y Ljubljani so vložene sledeče liste: !. Narodni blok (Ivan Mohorič); 2. levičarski socialisti (I. Makuc); Z. socijalni demokrati (dr. Lj. Perič); 4. klerikalci (dr. Anton Korošec) in 5. skupina Ravnihar Ažman - Babnik -3«v&n (dr. Vladimir Ravnihar). Volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto: I. klerikalna (dr. Anton Korošec); 8. Narodni blok (dr. Gregor Žerjav); i. SKS (Ivan Pucelj): A. slovenska republikanska stranka CAJ-~tm Prepeluh); 5. delavsko-kmečki republikanski blok, '#oe*Jalistični levičarji (Ivan Makuc); 6. republikanska stranka za Slovenijo ffoaip Murn); Z. aarodni soc i j ali s ti (Ivan Deržič); Politične l*povščina »SK>vonca« in klerikalcev. {Ker riutpičiae ni, je samo po sebi umevno, 4a mora dobivati vlada kredite potom glavna kontrole do tedaj, ko s« skupščina zopet sestane, t. j. najdalje do 1. aprila 1. I Ker j« glavna kontrola odobrila nekaj kreditov, piš« »Stoveaee« dne 11. t. m. z vso gotovostjo, da bo vfetda sigurno zahtevala nad dve mtli-iapcK kredita preko proračuna. In to trdi brez tvrake podlage. Nato pa nadaljuje: »Tak način t»o$*xja državnega denarja je zelo škodljiv sn dežavo in potrjuje restilčnosi starih trditev, da Je Stojanovičev proračun 5ca lete* »934. »ereaten in da se pod to vlade zete veliko taošl. Vlada ne ve, če bo imela večino, pa vendar koši denar na tak nepremišljen način. Bito bi dobro, da bi volivci že sedaj oafetevflft od vladnih poslancev* da se zavedejo, da takega razsipavanja državnega de-fiactfa ne bodo odobrili Za tako rozsipavasjE denarja- nosi vlada vso odgovornost m nora fcarodua skupščina bo feneta dolžnost režim ^btožitl ipegiedatl* kara ao Sto te vsote deveta briga, ker vedo, da tam no morejo nikdar doseči večine. V rokah volilcev je odločitev, ali se bo delalo v skupščini in ali bo zagledal tudi zakon o zjednačenju davkov luč sveta. Volilci, 8. februarja vrzite krogijlco vsi v skrinjico Narodnega bloka, kateri edini more dobiti večino hi kot tak proizvajati zakone In državo pripeljati v urejene razmere. 8. socijalni demokrati (Melhijor čobal); » 6. Pucljew krilo SKS (Ivan Pucelj); 7. delavsko-kmečki republikanski blok (Ivan Makuc); 8. nemška stranka (Franc Schauer); 9. radikalski disidenti (dr. R. Ravnik); 10. socijalni demokrati (dr. Milan Korun); 11. seljaško-agrama zveza (A, Hribar); 12. Bmotovi socijaHsfi (Vink® Modero-dorfer); 13. lista Radičevih disidentov, pristašev S. Lovrekoviča (Ivan Štrbenac); 14. davidavičevska Usta (prof. Božo Markoviči Voliicer v vseh freh okrožjih te približa n« 190.000. Velika večina list je postavljenih brez vsakega izgleda na uspeh. Interesantno je, da imajo tri liste hrvatske nosilce (Radič, Štrbenac, Hribar), ena pa celo srbskega nosilca (prof. Markoviča). Vložilo je 17 strank 28 kandidatnih Ust, a vladati more le ena stranka. AU uvidiš,, dobre ljudstvo, zaslepljenost Tvojfls voditeljev In nesmisel tolikih strank, ki so vse razen nacijonalnega bloka brez upa zmage. Vsak pošten volilec bo obsodil to razcepljenost in oddal krogljico stranki, ki res pomeni nekaj v državi t. j. narodni blok. beležke. Ali si moremo misliti večje lopovščine? Nikdo ne more vedeti, tudi sama vlada ne, koliko se bo potrošilo, le »Slovenec« v svoji pokvarjenosti vidi zapravljene milijarde, ne j vidi pa, da je Sušnik hotel faktično ogoljufati državo z* 16 milijonov dinarjev. Ih ne samo to. Klerikalci ščujejo uradnike, da ne dobe izplačane razlike, in invalide, da ne dobe povišanih prejemkov, ko pa Ikjčc dobiti vlada kredit, vpijejo, da razsipa državni denar. Kje pa naj vlada vzame denar, aB ga bodo daS klerikalci in Korošce ali pft naj koobscirajo škofovska veleposestva ta kloStre — potem bi bil šele vik in krik v klerikalnemu Jeruzalemu. Klerikalci brez načeL Dr. Korošec zahteva. za Slovence v državi vsestransko samostojno življenje, za obliko tega življenja m« ni. O* hoče le stvarno avtonomijo. To je »ole lepe povedan** Na vs« strani prav. Dr. Korošcu pride vse prav; republika, federacija, avtonomija, oblastna samouprava itd. Kar bo* pa bo. Vse prav pride, samo da bodo k*a&*ta6 zaoet tevoftenl. Niemu je sfa- mo za »stvarno samoupravo«. To pravi dr, Korošec, ki je ubil takoj po prevratu deželna avtonomijo Kranjske in Štajerske, ki je vsa mogoče upravne posle pomagal centralizirati v belgrajskih ministrstvih, k) je do zadnjega časa onemogočevai izvolitev oblastnih in srezkih skupščin ter s tem onemogočil vsaj delno možno samoupravo. Poziv vsem naiim pristalem in prijateljem. Poživljamo vse naše somišljenike, prijatelje in pristaše, da pridno agitirajo po vaseh z? kandidate Narodnegr. bfote dr, Niko Zupaniča ožjeg* rojaka Belokrajlne. Nobeden volilec ne sme ostati, ki bi ga no obiskal naš zaupnik. Somišljeniki, napnite vse sile, da bo zvoljen za Belokrajiuo in Noto mesto Vaš ožji rojak dr. Niko Zupanič, ki res pozna Vaše potrebe, ki je delaven In ki inta dovoli upliva. da doseže, zs kar *© savsame. Čudne navade m strašilo Puclja. Pucelj in njegov štab izsiljuje na mesen tarsko vsiljiv način od volilcev častno besedo* | da bodo njega volili. Ker je mnogo Samostojnih kmetov uvidelo zavoženo politiko Puclja in mu nočejo slepo slediti v protidržavni ta^ bor, jim sedaj predbacuje besedolomstvo. Volitve so svobodne in se ne more nobenega prisiliti, kaj mora voliti, in prisiljene obljube ni dolžan nobeden držati, posebno če hoče ! kdo koga na kriva pota spraviti Samostojni kmetje sc pametni in uvidevni možje, ki vedo, kaj jim je za storiti, da bodo drveli za Pucltjem črez drn in stm v pogubo, ampak se bodo pridružili k Narodnemu bloku, zato živili »Samostojni kmetje«, in bodo kakor vsi drugi resnični prijatelji domovine in naroda vrgli krogljico v skrinjico Narodnega bloka t. j. na deželi v drugo (2.) skrinjica Klerikalna lista v nevarnosti. Klerikalna lista bo naibrže razveljavljena, ker je bila na čuden in nepravilen način vložena, Se preden je državni odbor razglasil rok za vlaganja list in naznačil posamezna volišča, kakor določa državni odbor, kjer pa imajo radikali večino. Za smeh in šalo. Kako se zaveže bahaču jezifr, Visok uradnik je bil strasten lovec. Nekoč se je bahal s svojo veliko spretnostjo pd iskanju zajcev. Star posestnik, ki je slišal bahača, mu je hotel zaipreti usta in je rekel: »Gospod, da sem jaz zajec, bi se Vanj skril nekam, kjer bi rac vse leto ne našE« »No ia t® M bilo?* vpraša radovedni j visoki gospod. »V Vašo pisarno,« odgovotl suho po* sestnik. Dober odgovo«. Sodnik Jeffrey je bil sirov ta brezčuten v svojih opazkah do jetnikov, ki so Jih pripet ljaR predeni Nekoč pokaže s paDco na moža* ki M moral biti obsojen, te ne5e: »Na konci* moje palice je največH lopov,* Jestnik pa odrezano odvrne; *#a katerem koncu, gospod sodnik?« Nftbrai Geors*«, Kandidature v Sloveniji ali politična nezrelost slovenskega ljudstva. Zmagoslaven pohod dr. Niko Zupaniča, kandidata Narodn. bloka po Belokrajini. Da se ustreže številnim prošnjam in vabilom, ki so dnevno prihajala na vodstvo Narodne radikalne stranke v Ljubljani, se je napotil pretekli teden g. minister dr. Niko Zupanič, kandidat Nar. bloka za novomeški in črnomeljski okraj, na agitacijsko potovanje v Beiokrajino, da se uveri na licu mesta o potrebah in željah svojih voiilcev in da je narodu dana možnost potožiti direktno svoja bremena bodočemu izbranemu zastopniku v narodni skupščini. Kako priljubljen je g. minister dr. Zupanič spriča dejstvo, da so mu seljaki čim so do-znali /a njegov prihod prirejali povsod prisrčne m viharne ovacije, veselili so se, Ja imajo zopet v svoji sredi svojega ožjega rojaka, ki pozna njih potrebe in kateremu lahko potožijo svoja bremena z zavestjo, da ima on srce za narod in vpliv, da more tudi izpolniti njihove želje in zahteve. Kjerkoli so bili prirejeni shodi, se jih je narod v obilnem števcu udeležil. Na nekaterih mestih je bila udeležba -naravnost ogromna, tako n. pr. v Črnomlju, Metliki, Semiču in Suhor-ju. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem govornikov, zlasti g. kandidata dr. Zupaniča, ki je v jedrnatih besedah očrtal politično situacijo in po-vdaril pomen predstoječih volitev, ki so odločilnega pomena v razvoju nase mlade države. Gre se predvsem zato, ali hočemo Imeti edinstveno, močno državo, aii pa večne homatije in razprtije, ki nam prinesejo lahko razpad naše kraljevine. Da se to prepreči, se je ustanovil Narodni blok, ki Ima nalogo, združiii vse dobre državijane v svoje okrilja in katerim ;t ics r:a si m 'ioorobit domovine. Nasproti tem je primerjal te izselilo 15.894 naših državljanov, dočim s« id v letu 1923 izselilo le 7130 oseb. Vrnilo so h v meseca novembru 1. I. iz prekomorskih pokrajin -306 oseb. ; Vesti ra Ameriko. V Cliisholmu, Minn. je umrl Anton Markel, star 64 let. Doma je bil iz Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriki j® preživel 30 let — V Duraivf City, Pa* U umrl 27 letal Josip Udovf is Jelšan na Primorskem. — V Chicagu je zagrabil stroj 42-Jetnega Petra Pretnarja ter ga smrtno poškodoval. Pretnar je bil doma iz Jesenic ter je živel v Ameriki 11 let. — V V/aukeganu, 111., je v.mrl 42 letni Anton Tršar, doma ?. Vrhnike. — V Jolietu je umria 36 lešna Franja Štritof iz Dobrega polja. Volkovi la divje svinje isa Kočevskem. Po vojni so se na Kočevskem volkovi in divji prašiči strahovito zaredili, da so za prebivalstvo prava pokora. Volkovi so raztrgali že innogo ovac in koz, dtvje svinje pa so napravljale jeseni ogromno šUodo na krompirjevih in koruznih njivah. Prebivalci se boje, da bodo divje svinje spomladi zopet izruvale krompirjeve nasade. Ta divjačina poruje v eni noči celo njivo. Za tako Škodo kmetje Jie dobe nikake odškodnine, ker se divja svinja prišteva k roparicam. Lani je sicer kočevsko okrajno glavarstvo priredilo par lovov, hi »o sc jih udeležile vse vasi, toda dobili niso nobene'divje svinje. Kazalo bi, da se taki lovi prirede pozimi, ako zapade sneg, ko je mogoče divje svinje zasledovati. Sploh J>a M kazalo, da bi se prebivalcem dovolilo polkov« lu divje svinje prosto zasledovati in pobijati. Kako Je mož ofeladil žensko ieto. V Križevcih se je nedavno dogodil naslednji tra-ikomični slučaj. Bila je prepirljiva žena, ka-ršnih ima baje nekoliko tudi Slovenija. Zaradi nieneea jezika ie moral mo* čestokrat pokazati dejansko,.da ga je Bog kot Adamovega naslednika postavil za gospodarja družine. Tudi nedavno je prišlo do prepira in pretepa. Batine pa so ženi še huje razvoz-ljale ženski jezik. V obupu je mož objel jezikavo družico čez pas ter jo vrgel v veliko kad, ki je bila do polovice napolnjena z mrzlo vodo. Sedaj se je situacija mahoma izpre-menila. Zena je iztegovala k molitvi sklenjene roke iz kadi ter milo prosila odrešenja. In kakor so že najtrši možje, se je tudi ta omehčal ter potegniJ ženo na suho. Obenem pa ji je svečano zagrozil, da bo v bodoče vselej uporabil enako zdravilo za razgreti jeziček. Samomor zločinca. Blizu Podkloštra na Koroškem je nedavno brezvesten zapeljivec sunil v Zilo zapeljano deklico, ki je bila noseča. Zločinca so izsledili in zaprli. Dne 5. t m. je šla sodna komisija iz Beljaka z zločincem na kraj zločina, da dožene vse podrobnosti, ker trupla nesrečne deklice še niso našli. Ko je šla komisija čez^most, je skočil zločinec na glavo v globoko reko ter se aa skalnatem dnu ubil. Ženo itt sina zabodel. V Močilah pri Se-varica ob Kolpi 5» jfc odigrala pa novega leta dan strašna tragedija. Kmet Sevettaski Politika dom* Zagrebški sodni senat je ukinil preiskava proti kolovodjem Radičev* republikanska stranke ii isjavii, &l sa naj izpuste te preiskovalnega zapora, češ da ni dokazov utemeljenega suma osebne krivde. Dr. Maček in drugovi so namreč izpovedali, da niso vedeli za vse Radičeve lopovščine in se izgovarjajo na njega. Da niso krivi, ie vest pre-nraniena, kas- nis** vst akti fireučeni m končna izrekaš banski. stol. ¥iacfe. is izdala o tej zadevi nastopni komunike t Sodni stol v Zagrebu je sklenil, da se izpustijo vsi člani vodstva I1RSS razen Radiča, ker njihova krivda ni dognana. Sodišče je smatralo, da se mora njihova krivda posebej pfeiskati, iočssu «d' krivde » deis Radičevega, Radi* saa «ossdaf so izročil sodišču. Ta materijal se je našel deloma v žepih Radičevih sokrivcev, deloma v arhivu stranke. Zato je sodul. sklep o izpustitvi nedvomno preuranjen. Državni pravdnik v Zagrebu je proti tej rešitvi vložil pritožbo na banski stol. Do rešitve banskega s*o?e ostanejo aretiranci dhifie v r.spore. Beograjski listi in politični krogi se drže z ozirom na odlok zagrebškega senata gleda radičcvcev zelo rezervirano, ker hočejo počakati odloke višje instance. Le opozicijonal-ni listi širijo povodom povratka kraljeve dvojice v domovino razne tatarske v-eSif., če£ d« 1k> vlada v prihodnjih dneh demistjonisrate. Tein vestem pa ne verjamejo niti pristali opozicijonalnih strank, ker se jim pozna na prvi hip, da je le pobožna želja obupanih opozicijonalnih voditeljev. V pondeljek j«; vlada na mlnistrcM s*eji IKMiovno odobrila lmKitt I0& milijonov ze invalide, ker je, kakor je znano, na prvi sklep glavna kontrola odklonila vizum. Nadalje ie odobren naknadni kredit za artilerijske vo-iašnicc v LlublianL Ministrski .svet ie nonov- Dragotin je imel s svojo sinaho nedovoljeno razmerje, vsled česar so bili z ženo in sinom neprestani prepiri, tako tudi na novega leta dan. Po prepiru je šla žena spat, sin pa na dvorišče. Stari je vzel dolg kuhinjski nož in zabodel spečo ženo. Na njene klice je prihitel v hišo sin, a zdivjani oče je tudi tega več-< krat zabodel v prsa in hrbet Žena in sin sta podlegla ranam, lahkomišljena sinaha pa je pobegnila iz vasi. Neverjeten samomor. V bosenskem sel« Nenadiči so našli te dni na klin v sobi obe-šeno Jovanko Mandič. Komisija je ugotovila, da je Jovanka bila najprvo zadavljena in šele potem obešena. Zanimivo je, da je nesrečnica, ki je bila pismena, zapustila pismo, v katerem določa svoje dediče. Njen oče in stric sta osumljena umora in sta bila aretirana. Rop pffi Novem mestu. Posestnika Martina Kralja in Jožeta Hrovatič sta 5. t m< ob pol 6. zvečer nenadoma napadla dva maskirana tujca na deželni cesti med Malim Orehkom in Zajčvrhom na takozvani »Lazi«, ko sta se vračala iz Novega mesta v Zajčvrh, Prisilila sta ju, da sta oddala ves svoj denar. Kralj k misel oh 3000 ie Hrovatič ob 200 ti.o»r.še,v. Roparja ste Izginila brez dedu. i in na tujem. no sklenil, da se ta kredit izplača na temelja ČL 141 Ralcoos, o državnesa knjigovodstvu. Ker v SiovoniS počenja je kterikafei ajr.tar torji nezaslišano demagogijo, ki je razvidna iz vladi predloženih govorov klerikalnih kani didatov, je ministrski svet sklenil, da se storijo najenergičnejši koraki proti separatista čnemii tisku, Včeraj mmustsesr m ia rude dir* 2erjaw kortieriraS: z sananfeti ministrom dr4 Ninčičem e očnošajih naše kraljevine do Italije in o intervenciji naše države pri Vati-! kanu glede zlorabe vere v politične STfrhe* Nato pa je govoril dr. Žerjav s prvim dele-* gatom naše delegacije za pregovore z Ita-hm je pozdravil svoje sestre, brate in stariše, »ato pa jih ozmerjal, ker so jokali, Tudi ob js bil odmetnik. In dokler je bil od-inc-fciBi, so njegovi tovariši ubili podporočnika Petra Bavšiča. Boričič je bil nato obsojen kot krive«. Pred sodiščem je priznal, da je kot oebaetftik ubil nekega Hadžiča in sicer iz knrafc osvete, odločno pa je zanikal, da bi niiij vod poročnika Bavšiča. Toda, čeprav je bi! obsojen v smrt, so bili v Kolašinu vsi pre-prščaal* da j« v tem oziru nedolžen, in so po-šilf&H z vseh strani vladi in kralju prošnje za pota3osHt*v. Čimbolj se je približeval dan usmriih'®. tc-ro številnejše so bile brzojavke. PoS^all so jih stariši, prosili tržani, čeprav so imeli te malo upanja, da bo Boričič pomilo-ščen, l»iir je bila smrtna kazen že enkrat potrjena, kri*tj pa se je nahajal sedaj ravno v Parten Pretekli četrtek so prišli domači na idejo, da pokličejo brata ubitega podporočnika Bav8Wa. Posebna deputacija je šla k njemu Ja ga WK*ila, tla naj kot brat umorjenega !>(/<&*»roČttttts prosi kralja za pomilostitev. In n spoji so. Bftvšičev brat se je pri pogledu na raz%aloS9e»o Boričičevo družino glasno raz-jolcai in odjšovoril: »Ako je v moji moči, da re5itt» Boridkia smrti, sem pripravljen storiti .vse te »o lem bolj, ker tudi sam nisem prepričat, da jt on ubil mojega brata.« Še istega dno uoooldae je Bavšičev brat odposlal kralju Aleksandru v Pariz brzojavko sledeče ew za katere se morajo zahvaliti brihtni glavi upravitelja konzuma — prvaka klerikalcev* ki si pusti sebi zaračunati mastne nagrade. Konzum propada, a on si zida hiše po Metliki. Le naj počenja, kar hoče, bodo vsaj uvideli« da ni vsa blagodat klerikalni konzum in da je pošten trgovec boljši. Mi naprednjaki zlasti radikali pa se veselimo, ker naše vrste se množe, klerikalne pa kopnijo. Le tako naprej. Griblje. V nedeljo dne 11. t. m. se je vršil v Griblah zaupni sestanek nacionalnega bloka, katerega nosilec v Belikrajini je naš rojak dr. Niko Zupanič. Sestanka se je udeležilo nad 30 kmetov, ki so pazno sledili izvajanjem došlih odposlancev iz Ljubljane. Kot prvi je nastopil g. Zupanc, ki je v polurnem govoru pojasnil pomen nacionalnega bloka. Na jasnih vzgledih je dokazal, brezplodnost delovanja dosedanjih političnih strank, na. drugi strani pa je predočil pomen in dobiček, katerega bi imel narod, če se oklene največje stranke, to je dane§ nacionalnega bloka. Za njim je govoril še gospod Blaž. Govor obeh govornikov so navzoči z veseljem sprejeli na znanje ter obljubili, da bodo 8. februarja, vsi kot en mož nastopili za zmago nacionalnega bloka. Enaki sestanki so se vršili istega dne tudi na Krasincu in Podzemlju. Sinji vrh na Kolpi, okraj Črnomelj, zadela pretečeni teden težka nesreča. Pok gorela Je skoro cela. Ljudstvo Je brez strehe In brez živega. Obrača se na vso ^itfosrfc ljudi, zlasti pa na radikalno stranko, da ji pomore v veliki bedi. Ljudstvo je dobro in narodno zavedno, zato upamo, da se bo dobro slovensko ljudstvo odzvalo pozivu in prispevalo po svoji moči nesrečnežem. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Prostovoljne prispevke sprejema iz prijaznosti tudi uprava »Samouprave«, ki bo imena vseli da-rovateljev objavila. Do sedaj so darovali: Gg. dr. Niko Zupanič, min. n. r., 200 Din; Ivan Verče, urednik »Samouprave«, 10 Din; Mihael Presl, profesor, 50 Din; R. Lukan, bivši veliki župan, 100 Din; Ivo Kisovec, uradnik, 10 Din; Fr. Zupanc, priv. uradnik 10 Din. Sz stranke. Shodi Narodnega bloka v Beiikrajini. V starem trgu pri Poljanah bo volilni shod Narodnega bloka v nedeljo po deseti sv. maši. V Sinjem vrhu in Dolnjih njivah isti dan ob 3. uri pri Matetu Špeljarju. Na Vinici pa zvečer ob 7. uri veliki zbor volilcev za viniško okolico. Vseh teh shodov se bo udeležil kandidat Nar. bloka dr. Niko Zupanič osebno. Razen tega pridejo razni govorniki — strokovnjaki na gospodarskem polju, ki bodo poročali o nalogah bodočega poslanca v svrho povzdige krajev na gospodarski podlagi in zboljšanje prometnih zvez. Sestanki pododborov v Ljubljani. Te dneve je sklicala Narodna radikalna stranka sestanke po vseh odborih. Za Šentjakobski okraj se je vršil včeraj v gostilni pri Lozarju sestanek, na katerem so poročali gg. prof. Prezelj, Zupanc in Dermota o politični situaciji. Sestanka so se udeležili vabljena v polnem številu, manjkalo tudi ni gostov. Sestanek se je zaključil ob 11. uri. Vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. Za Dvorski okraj se vrši danes sestanek .pri »Mraku«. Dolžnost vabljencev je, da se »ostanka sigurno udeleže. Vabila z dnevnim redom so se že razposlala. - Pododbor za Kolodvorski okraj sklicuje za 16. t. m. ob 19. uri v restavracijo »Leon« ;v Kolodvorski ulici sestanek vseh radikalov. Tudi vsi ostali odbori bodo sklicali sestanke svojih Članov v najkrajšem času. člani bodo pravočasno obveščeni potom pismenih vabil. Pododbor za Poljanski okraj poživlja svoje člane, da se zglasijo pri predsedniku g. Cirilu Dolencu, Poljanski nasip ali pa pri tajniku g. I. Podržaju, Streliška ulica št. 32, v svrho evidence. Kazne vesti. Rešilna prisotnost duha. Iz Škofje Loke nam pišejo: Vsi vozniki, posebno pa avtomobilisti preklinjajo nevarni ovinek ob Thalerjevi hiši v Škofji Loki. Ko so se v pondcljek popoldne vračali pogrebci s pokopališča, je ravno na tem ovinku pridrvel po klancu navzdol s parom riaprežen in z deskami težko natovorjen voz v diru proti njim. Vozniku je spodrsnilo in ga vrglo pod voz. Sledili so bolestni kriki. Vse je mislilo, da je voznik popolnoma razmesarjen. Ko so konje ustavili, je zlezel voznik izpod voza. Bil je k sreči le lahko poškodovan. Ko je padel pod drveči voz, je zagrabil za soro in se tako brez večje nesreče pripeljal pod vozom pod klanec. Tisoč novih enodružinskih hiš v Pragi. Velika Praga pobija stanovanjsko bedo tako. kakor je edino uspešno. Od prevrata sem so se dvigala na Letal in v Vršo vicah cela predmestja novih hiš v usporejenih skupinah; zgradila je te hiše deloma praška občina, deloma država in so jih potem prevzeli proti odplačevanju državni nameščenci. Najnovejši načrt za zgradbo 100 malih stanovanjskih hišic, v Stražnicah pri Pragi pa je ravnokar dovršila Vinohradska šedionica. Skoraj neverjetno se zdi, pa je vendar res. Te hiše so namenjene onim, ki nimajo takih sredstev, da bi lahko takoj odšteli večji znesek ali odplačilo, marveč razpolagajo samo z rednimi mesečnimi prejemki. V doglednem času se bo začelo graditi v Strašmcah te enostanovanjske hiše; vsaka bo imela po eno veliko sobo, dve manjši sobi ia vse potrebne pritikline ter majhen vrt. Za zvezo z mestom bo postavljena nova električna proga; projektirana je tudi moderna kanalizacija. Najzanimivejši pri tem je finančni načrt Cena hišam bo približno Kč 30.000. Polovica zneska za vsako hišo nudi vinohradska hranilnica v obliki posojila, ker bo hranilnica sama hiše gradila. Za ostanek pa se mora bodoči lastnik hiše pri tej hranilnici zavarovati s polico. Amortizacija in obresti bodo znašale na leto približno Kč 3000. Po dovršeni amortizaciji postane hiša last dotič-nega, a obenem prejme novi lastnik hiše od hranilnice tudi zavarovalno polo z njeno polno vrednostjo. Omogočena je torej prijazna hišica tudi takim, ki nimajo drugih prejemkov, kot svojo mesečno plačo. Načrt je izvršljiv in je tudi vse pripravljeno, da se izvrši. Tako v Pragi. Radikalna stranka bo poskusila tudi pri nas ta način odpomoči stanovanjski bedi izpeljati. Damska torbica s 6,000.000 Din zgubljena. Turinski časopisi poročajo, da je neka Angležinja, ki se je' peljala v hotel z a*to-takso, pozabila v avtomobilu svojo ročno torbico z zneskom okoli 6 milijonov dinarjev v angleških funtih, kar je zapazila šele naslednji dan. Lahko si je misliti, kako se je prestrašila, ko je to zapazila. Svojo izgubo je javila policiji in določila najditelju nagrado od 50.000 lir. Komaj je pa zapustila policijsko poslopje, ko prinese šofer - poštenjak, ki je peljal Angležinjo v hotel, torbico s celim zneskom, da bi jo oddal kot najdeno stvar. Seveda je dobil takoj izplačano čedno vsotico 50.000 lir ali okoli 140.000 dinarjev. Štiri leta nosil angleški zločinec Cecil P. D. Baines 2 čajni žlički v želodca. Leta 1920 je bil Baines radi nekega zločina obsojen na leto dni zapora. Po treh mesecih je požrl v samomorilnem namenu 2 čajni žlički. Ko je povedal to jetniškemu zdravniku, se mu je ta smejal, ker je smatral to za nemogoče in je mislil, da mu pravi samo z namenom, da bi prišel v bolnico. Ko je prišel ponovno v zapor, je tožil, da ima v želodcu nevzdržljive bolečine in prosil, da ga s pomočjo rentgenovih žarkov na njegove stroške preiščejo, kar se je tudi zgodilo. Pri tem se je ugotovilo, da se res nahajajo žlice v želodcu, nakar so mu jih potom operacije ven vzeli. 100.000 dolarjev za 20 let ječe. V Chicago je bil te dni obsojen zloglasen zločinec Herbert HoIliday na 25 let težke ječe. ker je v družbi z več pomagači v državi Illinois oropal poštni vlak. Po obsodbi je prosil sodni dvor, da mu odpustijo 20 let ječe in da je pripravljen zato odstopiti državi 100.000 dolarjev, ki jih ima od tega plena na gotovem kraju zakopane. Zločinec je upal, da pride do pogajanj. Seveda Je naletel pri sodnikih na duha ušesa. Gospodarstvo. Vrednost našega in tujega denarju. 100 K Din 0.08 1 lira „ 2.59 — 2M 1 dolar „ 61.00—62 , 1 francoski frank M 3.31—3.96 1 KČ * 1.84—1.86 1 švic. frank „ 11.93—12.— 1 zlata marka „ 14.75—14.83 Krediti maii obrti. Kakor poroča« m Beograda, je upravni odbor Narodne banke odobril večje kredite obrtnikom po ceh kraljevini po vzgledu, kakor so se ti krediti podeljevali doslej v Srbiji. Ti krediti se bodo izplačevali preko posameznih podružnic Narodne banke na temelju menic, podpisani od dveh uglednih žirantov ter na priporočilo pri-tojne zbornice. Posojila se bodo dajala v obrokih ene petine kreditirane vsote vsake tri mesece. Novi bankovci po 100 dinarjev. Narodaa banka je pričela z novim letom spravljati v promet nove bankovce za 100 dinarjev, ki jih je izdelala Banque de France v Pariza. Ko bo potrebno število izdelano, se začno dosedanji bankovci po 100 dinarjev jemati iz prometa. Novi bankovec ima spodaj na desni strani vodni tisk, ki predstavlja glavo kneza Miloša. Narisek je izvršen v slikah, v šarah in njih prepletih. Na desni strani sedi ženska postava, ki predstavlja našo državo. Ogrnjena je s kraljevskim plaščem modre barve, obšitim s hermelinom in na prednji strani vezenim v rumeni barvi s heraldičnimi slikami Na glavi ima lovorov venec. Na okvira je ornamentika bizantinskega sloga; v obeh njegovih oglih stoje številke 100. Na levi strani se vidi slika Beograda. Hrbet novega bankovca predstavlja morje, po katerem plovejo tri iadrenice, na levi strani pa belo polje, ki ga obrobljajo vejice z listjem in slivami. Ogromen izvoz v decembru 1924. Za ta mesec je znan v prvih dveh dekadah (po izkazih carinarnic), in sicer je znašal v prvi dekadi 51.119.022 Din in v drugi 50,066.764 Din, skupno torej 101,185.786 Din napram 56 milijonom 438.716 dinarjev v istem času leta 1923. To pomenja ogromen porast za 80 odstotkov. Ta izvoz nam torej številčno potrjuje odkod je dinar poleg drugega imel svojo krepko podlago za skakanje. Padanje italijanske lire. -V Curihu ?e v soboto lira znatno oslabela in to kljub temu, da je bil tudi švicarski frank na inozemskih borzah slab. Padec italijanske lire se spravlja v: zvezo z napetimi notranjimi političnimi prilikami v Italiji. Banca Adriatica v konkurzu. Na poravnalni razpravi 12. januarja t. 1. radi poloma zavoda Banca Adriatica ni prišlo do prisilne poravnave in je bil končno na zahtevo zastopnikov velike večine upnikov, dr. Pretnarja, dr. Agneletta in dr. Abrama sprejet predlog, da se razglasi konkurz nad imetjem banke. Banka gre v konkurz s 27 milijoni pasiv in 15 milijoni aktiv, med katerimi pa je velik del dubioznih tirjatev. Konkurzni edikt bo objavljen jutri v uradnem listu. BMeBMSBaiHBMMBHMMBnraBBmaH S vsr Kar ne veš, vprašal S S UNIVERZALNI INFORMATIVNI BIRO | „ARGU S“ ■ BEOGRAD, Knez Mlhajlova ulica 35 | (Pasaž Akademija Nauka). Telefon 6-25. 1MBMI5T1I™”————M— ZALOGA PREMOGA iz vseh slovenskih premogovnikov t [a angleškega premoga, la domačega in angleškega kovaškega premoga, la angleškega koksa. DRVA, OGLJE. RAZPOŠ1LJALN1CA kovaškega premoga 9n koksa na drobna SKLADIŠČA: Kolezijska ulica 20 In Metelkova ulica 19. !!! NAJCENEJŠI NAKUPNI VIRfli ■mmiinimiiiiiimiiiiaBniiniiimiasi llllllllllliailllBBBIIIIBIBIIBlEBIIBRIIIIIBIIIIISIIIIS REMI\GTO\ NOVI MODEL 12 Ka&o sodijo merodajni faktorji: Tvrdka Frane Bar Ljubljana. Med pisalnimi stroji, nabavljenimi pri Vaši tvrdki, se v prvi vrsti odlikujejo „REMINGTON Mod. 12" tečejo lahko, gladko in brez ropota. Akoravno pišejo na njih v šoli začetniki vsak dan po 4 ure, ni bilo pritožbe. Pisalni stroji „REMlNGTON Mod. 12" se odlikujejo kot izvrstni pisalni stroji. Ravnateljstvo ta stroj toplo priporoča. RavBateljsIva mm trgovska akademije i LjsiSSjani. V Ljubljani, 13. decembra T924. D. L. L. Bftltm s. r. Izključno zastopstvo: Franc Bar, SSff' ^ — Telefon Stev.^407^— gSBBilBaSgmiBijg§gg8EiBgi3iaglgSI8gSEglllBBiBBBBIBBBBIBBBBBIBMimiinBBniBBBBIiBBBBttBaa DOM. ČEBIN TRGOVINA S KURIVOM LJUBLJANA WOLPOVA ULICA 1. II. NADSTR. Čekovni račun št 13.906. .Brzojavi: DOCEBIN • Ljubljana. GrfBANjE CEN ŽIVINI V PROŠLEM LETU. Zagreb je ix> svojih velikih živinskih sej-i** nekako središče kupčije z živino v naši i državi. Zato bo gotovo zanimalo ako navedeno nekaj podatkov zagrebškega tržnega nadwwništva o zagrebških sejmih v proSlem kic Tekom celega leta je bilo dognano na sejme v Zagreb 1339 bikov (od tega pro-732 komadov), 16.713 krav (prodanih 6996). 8295 junic (prodanih 3254), 20.447 volov (prodanih 8344), 7930 juncev (prodanih 1446), 12.664 telet (prodanih 12.502), 25.624 lsosj in žrebet (prodanih 6221), svinj in pra-seev 31.232 (prodanih 15.837). Skupni dogon te živine je znašal torej 134.624 komadov; od tega je bilo prodanih 55.331 komadov, odnosno okrog 45%. Na-5)ram 1. 1923 je bil dogon I. 1924 manjši za 25%, a promet za 14%. To nazadovanje v precejšnji meri pokazuje padanje pomena Zagreba kot centruma jugoslovenske živinske trgovine. Nedvomno je zmanjšanju živinskega prometa v Zagrebu krivo tudi splošno pomanjkanje denarja. Cene goveji živini v Zagrebu pa tudi sa dntgili jugoslovenskih tržiščih so v soglasju s cenami na zunanjih tržiščih rasle do marca, potem do maja nazadovale, zopet rasle i» v juliju dosegle maksimum, nakar so pod vplivom trajnega dviganja dinarja slabel« do oktobra, dočim so v novembru kljub £v»temu stanju dinarja zopet poskočile. Od prvega do zadnjega sejma v Zagrebu beležijo cene vendar-le v splošnem nazadovanje, kabor je razvidno iz nastopne tabelice (v Dih m kg žive teže): 2. jan. 1924. 31. dec. 1924. IvoS 1 , , , , 13.50—15.00 13.00—14.00 »M. , , , , 12.00—13.00 12.00—12.50 „ m. , , , . 11.00—12.00 9.00-10.00- knw 1. .... 13.50—14.50 11.00—1230 , E , , , , 11.50—12.50 10.00—10.50 Idvia , , . . . 21.50—22.50 17.00—20.00 V anakl meri so oslabele cene ostalim vtatett) goveje živine, tudi bosanskim. Cene felaiom s« se znižale za 16%, a ostali goveji Sftviai a* 7.5%. Povprečno znižanje cen go-voji Ihrtal znaša 13%. Kljub temu pa so cene Sovajamu mesu v Zagreba poskočile, in sicer bol}#i govadinf zo. 14%, stabši sa 26%, a teletini za 17 %. Zagrebški mesarji so torej delali lepe dobičke. Cene svinjam na zagrebških sejmih v prošlem k tu so močno padale prav do junija, potem pa so se zopet dvigale, vendar niso aopet dosegle višine v početku leta. Od prvega do zadnjega sejma beležijo cene svinjam nastopne wulike (v Din za kg žive težcV 2. jan. 1924. 31. dec. 1924. pitane dotnade * 26.50—27.00 20.00—22.00 pitane sremska . 27.50—28.50 21.50—22.50 nepitane .... 24.50—25.00 16.25—18.00 Cene živim svinjam so torej koncem leta nižje za 24.5%, vendar so cene svinjskemu mesu ostale nespremenjene, mast pa se je celo podražila. Tudi tu so torej napravili velike dobičke mesarji namesto producentov, odnosno bi se morate cene mesu ravnati po ceni živih svtaj. Vprašanje trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Iz Beograda poročajo, da se bodo trgovinska pogajanja s Češkoslovaško pričela takoj po sklenitvi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Gospodarske korporacije že zbirajo potrebni materrjal. V zadevi trgovinske pogodbe so »e že pred meseci pričela posvetovanja med generalnim tajnikom Centrale industrijskih korporacij v Beogradu Curčinom in generalnim tajnikom Zveze češkoslovaških industrijcev dr. Franom Hodačem. Ministrstvo za kmetijstvo in vode proti uvozu inozemskega kmetijskega orodja. Mini- IRtBBItBIllIBlRBIlBBBlIBBBBlSBBBBBIBIIBRIiiflillBBlIlBBIBffiRItMfS| Najpopolnejši S T O E W E R ♦ šivalni stroji za šivilje, krojače In čevljarje ter za vsak dom. Predno sl nabavite stroj, oglejte sl to izrednost pri tvrdki LUD. BARAGA, Ljubljana Selenbursova ul. 6/1. Brezplačen pouk. ♦ 15-tetna garancija. IIllIftlllllBBflllllBBBlIlIBIRIBBIIIIIIIItllBttflMItlllflttlllllllt« strstvo za kmetijstvo in vode je uvedlo akcijo, ki naj bi omogočila v interesu domače industrije kritje vse domače potrebe kmetij«! skega orodja pri domačih podjetjih. Ker je bilo to doslej zaradi previsokih cen o težko-čeno, namerava ministrstvo na posebni anketi premotriti možnost znižanja cen na kme« tijsko orodje in stroje ter možnost te-loCenja uvoza iz inozemstva. J« nfdoiliJI Popolnoma varno naložite denar v registrovano zadrugo z omejeno zavezo v Ljubljani Vloge na hranil, knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje lO. februarja v »Narodnemu domu« Udeležbo Javil svetovni filmski igralec - komik ROKE ERNATOVIČ CHAPLIN!! MESTNI TRG 5 I. ŠPORTNI KARNEVAL ■JBflBBIS9iflBBfiSBBiEflBfi8IBBgGlflflSaBBBEi9BEBBBi39i3EBI3flGflfi§BgBSaflBSS» ma % “ Prvorazredni moderni forzo-plsalni stroj ■ 1 STOEUER RECORD m \ mm m Vrhunec fino* mehanike. | Zastopstvo: I Luci. Baraga, Hublja na ŠELENBUKGOVA ULICA št. 6/1. LSA S nmilimillC»»8HI8HlliaBa»llimHIIIE8l!l8ll3B3aiB83ill6H~ , IV. PETRI L K. Poleg Kolodvorske ulice. Vljudno priporoča svojo bogato zalogo štofov, cajgov, cvilho-v, belo in rjavo kotenino, zefir, ok-fort, klot, sifon, belo in rjavo za rjuhe, odeje, rute, kravate in drobnarijo. Velika izbira blaga. m ® © o © o CENE ZNATNO NIZKE/J teee« Lastnik In izdajatelj dr. Niko Zupanič, min. ar. — Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Ivau Vero*.