in prmxnikov. 11h»j» l0»ued daily Sundays and •obot, nedelj PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški t« uprsvnlftkl prostori: SM7 South Lawndale Ave. Of flee of Publication: . tM7 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 LETO—YEAR XXXL Cena list* je |6.00 K*lmé sa ittc^ï* ¿¡UTSS chicago, ilu. Četrtek, si. decembra (dec. so. m» Subscription |6.00 Yearly STE V—NUMBER 24H Acceptance far maUlng at special rate of posU«e provided lor in 1101, Act of Oct. 8. 1917, authorised on June 14, 1SU. Stalinova ofenziva s stoterimi I Domaie ves,i tanki in letali v silnem mrazu Sovjetska letala bombardirala finska mesta, finska pa rutke vojaške koncentracije na drugi strani meje. Finska ofenziva na severu uspesna. Finski brambovci uničili 72 ruskih tankov v zadnjih treh dneh U Minaeaote Duluth, Minn. -r V Aurori je zadnje dni umrl John Zsgar, I star 67 let. Tu j« bival H6 let in nekaj let je bil član komisije ca ulice. Green zahteva pojasnila od vlade HELSINKI, 20. dec. — Fin-gki vojni urad poroča o strahovitih sovjetskih napadih, ki ao * danes obnovili na iatmu nad Leningradom in na centralni ka-rtlijdki fronti. Sovjetako po-reljstvo je zadnje dni izpreme-lilo taktiko in pričelo napadati i masno pehoto v spremstvu «toterih tsnkov in stoterih letal pod silovitim topniškim kritjem. Vse to se vrši v silnem mrazu pod ničlo. Takoj v zsčetku o-fenzive je bilo aestreljenlh 20 mvjetskih letsl in finski brambovci doslej še vedno drže avoje postojanke. KUOLAJARVI, severna Fin-tika, 20. dec. — Sovjetsko prodiranje ns skrajnem finskem ae-veru je bilo danes ustavljeno v silovitem sneženem viharju in nrazu 22 pod ničlo. Ksfeor javljajo očividci, je več sovjetskih napadalcev zmrznilo kot je ps bilo ubitih. MOSKVA, 20. dec. — Sovjet-Hki vojni komisariat poroča na kratko, da na finskih bojiščih ho bile danes v teku le praske ... SVANVIK, NORVEŠKA, 12. dec.—Silni sneženi viharji na Hkrajni severni fronti so ustavili vojne operacije. Ruske in finske čete se ne morajo ganiti nikamor. Sneg psda tAko gosto, da w vidi komsj tri jarde naprej. Finci pravijo, da 'M sneženi vP harji božično darilo finski ar-sadi. Komunisti dobili uniforme v muzeju Uniforme povzročile senzacijo med Rusi * Stockhohn, Švedska, 20. dec. —Poročilo, da člani takozvane finske rdeče armade nosijo vojaške uniforme iz srednjega veka, katere so dobili v muzeju, so potrdile priče, ki so dospele v Tallinn, glavno mesto Estonije. Ta muzej je bil nekdaj hiša, v kateri je nekaj časa bival ruski car Peter Veliki. Ko je ruska armada vkorakala v Terijoko, finsko mesto ob sovjetski meji, ni mogla opremiti finskih komunistov z uniformam«, nakar so se zatekli v muzej in pobrali uniforme, ki so ležale tam več stoletij. Na klobuke so si pripeli rdeče zvezde, kakršne nosijo ruski vojaki. Uniforme so ustvarile senzacijo med ruskimi četami. Po izpovedi ljudi, ki so prišli v Tallinn, so finski komunisti dobro opremljeni z orožjem, toda poslani niso bili na fronto. Ostali so v ozadju, kjer vzdržujejo red I Nov grob v Milwaukee Ju Milwaukee. — Dne 14. dec. je umrl 13-letni Ronald Hower, vnuk rojaka J. PodrŽaja, ki je z ! leno vred član društva 104 SNPJ. Poleg etarsga očeta in ata-Vprasan je procedure j re matere zapušša tudi starše Helsinki, Finaka, 20. de.—Ruska in finska bojna letala so se včeraj dvignila v zrak in vodila bombne operacije. Ruski bombniki so invadirali ozračje nad finskim obrežjem in napadli z bombami finska mesta, dočim ho finska bojna letala bombardirala sovjetske vojaške koncentracije, prometne zveze in čete na ol>eh straneh meje. Dvajset ruskih letal se je pojavilo nad Helsinkom, glavnim finskim mestom. Vrgla so 32 bomb, ki pa so vse padle na tla »everno od mesta. Bombe, katere so Rusi vrgli na pristaniščno mesto Abo, ki leži na južnoza-padnem finskem obrežju, so zanetile ogenj, ki je uničil dve hl-M. Huai so metali bombe tudi na otok Hanko, ki pa niao povzroči I«4 velike škode. < Finski generalni štab poroča, da so topniške baterije sestrelile več ruskih bombnikov. Te so bile zlasti aktivne na obrežju pri HHsinku. Nadaljnje ruske vojaške divizije so bile poslane na ozemlje pri Mannerheimovi trdnjavski «•rti. Ta se vleče po karelijski zemeljski ožini. V bitkah na tej fronti v zadnjih treh dneh ao Finci upičili 72 ruskih tankov in " v bitkah s Finci utrpeli velike "Kul*. Ena ruska divizijs je bi uničena. Monkva. 20. dec.—Tu objav ijeno poročilo ae glasi, ds Ru-" uničili dvsnsjst finskih ietal. knjetsk» bojna mornariia je '">*i>>ardirala finske topniške ba-'♦•nje pri Rjorku. dostavlja po-točilo. Sovjetska motorna kolona je Podpis nemško-rumun-skega pakta odloien Bukarešta, Rumunija, 20. dec. —Zahteva nemških Industrijcev, da se cena blaga, ki ga Nemči ja pošilja v.Rumunijo, zvifta 26 odstotkov, je rezultirala v od ložitvi podpisa trgovinske pogodbe med državama. Dr. Kari Clodius, načelnik nemške misi je, je dejal, da industrije! ne bodo pošiljali blago v Rumunijo, če ne bo pristala na zvišanje cen. Rumunski uradniki so zavrnili zahtevo. proti unijam Waahington, D. C.—(FP) — "Nobena delavska organizacija ali njeni Člani ne morejo biti predmet prosekucije na podlagi protitrustnega zakona," pravi William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, v pismu, katerega je poalal načelniku federalnega justičnega de-partmenta Murphyju. Green zahteva pojasnila, ali izjava, ki jo je nedavno podal Thurman Arnold, pomožni justični tajnik, glede vloženih tožb proti unijam predstavlja mnenje depart-menta in administracije. "Kar želim," pravi Green v pismu, "je jasna izjava, ali justični department namerava izvajati provizije protitruatnlh zakonov proti unijam. Ne morem si predstavljati, da bi administracija, ki je demonstrirala svojo naklonjenost nfpram delavskim organizacijam, tolmačila zakon tako kot najbolj zagrizeni sovražniki unij. Ameriška delavska federacija ne trdi, da nelegalni čini in aktivnosti unij, članov in voditeljev ne zaslužijo kazni. Nasprotno je resnica, kajU mi hočemo, da se taki čini kaznujejo na podlagi sakoaev» W4 se nanašajo na take prestopke. Na drugi strani vztrajamo pri trditvi, da se provizije protitrustnih zakonov ne morejo aplicirati na unije, ker te ne dovoljujejo prosekuclj unij. To je stališče, ki ga bomo zagovarjali in branili." Green dalje pravi, da obžaluje, ker je moral opozoriti justični department na besedilo Sherman - Claytonovega protitrustnega zakona in debato, ki se je vršila v kongresu pred sprejetjem tega zakona. Citiral je deklaracijo kongresnlka Hen-ryja, "da se mora kongres odločiti za zakon, ki pe U» v nobe- in sestro. Deček je bolehal tri leta in pogreb mu je oskrbel zavod Fr. Ermenca. Rojak umorjen v Ogtesbyju Oglesby, 111. — Dne 6. t. m. je šel 51-letni Joše Krišel na delo, drugi dan so ga pa našli mrtvega pod nekim moatom v 16 palcev globoki vodi Sprva so mislili, da je izvršil samomor, kasneje so pa dognsli, da ga je nekdo ubil in truplo zavlekel v vodo, kajti imel je veliko rano^na glavi in več drugih udarcev^ na telesu. Pred mikaj meseci mu je umrla žena. Zapušča tri otroke. t Clevelandske ne v les Cleveland. — Po dolgi bolezni je umrla Neša Hribar, roj. Oblak, stara 61 let in doma iz Gornje Zadobrove pri Devici Mariji v Polju. V Ameriki je bila 27 let ln zapušča moža. Akcija ameriških držav proti Nemčiji Bojna ladja j« morala stpusti urugvajsis» luk Montsvldso, Urugvaj, 20. dsc. — Vest iz diplomatlšnih virov se glasi, ds so ameriške drŽave zapretile, da bodo poalale avoje bojne ladje v Montevldeo, Če bi se bil kapitan Hans Langsdorff, poveljnik nemške bojne ladje Admiral Graf Spee, uprl zahte-vi urugvsjske vlade, da mora ladja zapustiti luko v teku treh dni. Urugvsj, najmanjša ame-rišta republika, ki ima le iitfksj bojnih ladij, ne bi mogla izsiliti odhods nemške bojne Isdje, če ne bi blls dobils zagotovila, da jI bodo iMtmagale druge ameriške države, med temi Združene Krojaška unija umaknila zahtevo Atlantic City, N. J. — Sidney Hillman, predsednik unije Amal-gamated Clothing Workers, je izjavil, da je organizacija umak nila zahtevo glede zvišanja mezd v pogajanjih z delodajalci glede obnove pogodb. Izjavo je podal po konferenci z uradniki unij, ekonomi svoje organizacije In reprezentanti delodajalcev. Undon, 20. dec.—Poročilo an gleftke časopisne agenture Reuters iz Helsinke pravi, da so finske topniške baterije potopile rusko bojno ladjo Oktobrska revolucija. Poročilo doslej še nI bi lo potrjeno. Ladja je plula mimo Bjorka, ko so topniške baterije pričele sipati krogle. Prve krogle so jo tako poškodovale, da njeni topovi sploh niso odgovorili na napad. Kmalu potem je izginila pod vodo. Druga v I>ondon doapela vest se glasi, da ao Finci potopili ruski rušilec, neko križarko pa poškodovali. Hvaavlk. Norveška. 20 dec -Velika ruska armada je končen trirana na skrajno severni fronti. Ta ima več sto tankov in pripravlja ae na prodiranje proti koridorju med SaJlo In Rovanle-mo Temperatura je psdls ns več stopinj pod ničlo in mrsz ovira aktivnosti. Finski ttrsmbovci utrjujejo svoje pozicija vzhodno od Ivsls. nem oziru nsperjen proti delav______ skim in farmarsklm organizaci-1 države. jam. Protitruatni zakon se bo; urugvajska vlada js bila . izvajal le proti korporacijam, ki, Htnihu, da bodo Nemci ignori-kujejo zarote z namenom ovira-1 rM„ njen ukM# \t t*gl4 ruzloga nja trgovine in širjenja mono- vprašala Argentino, Brazili« pollstičnih tendenc." ( jo )n združene držsve, ali so Več stavbnih unij ADF je |)r|prMV|jeiw poslsti bojne Isdje, bilo v zvezi z jurindikcijakiml jw|uj0 0jhod nemške Isdje spori obtoženih kršenju proti-ijj5 pr|HUn||*g. Argentina se je trustnih zakonov. Green nagla-Aa v svojem pismu, da ti povečini izvirajo iz konkurence med člani dveh ali več uhlj. V mnogih slučajih ti tvorijo metode, ki igrajo važno vlogo pri organiziranju delavcev. Nihče ne more zanikati dejstva, da je or- NEMCI UNIČILI VELEPARNIK | COLUMBUS Amtriika kriiarka pobrala potnik0 NOV UDAREC ZA NEMČIJO Washington, D. C., 20. dec.— Veleparnik Columbus, tretji največji parnik nemške trgovake mornarice, ae je ainoči potopi) na morju 400 milj od obrešja Virginije, Člani poaadke so sami zažgali parnik, ko mu je pretila zasega po angleški bojni ladji, katera ga je zasledovala. Ameriška kriiarka Tuscaloosa, ki se je nahajala v bližini, je vzela na svoj krov 679 potnikov in članov poaadke nemškega parnika. Dva Člana poaadke še pogrešajo. Odplula Je z njkn I v New York, kjer Jih bo izlfrcala na EUls Islandu. Parnik Columbus je odrinil li Vera Cruza, mehiške luke, zadnji četrtek v obupnem poakusu, da ae isogne angleškim jbojnlm ladjam, ki ao preiale nanj. Načrt se je iijelovll. Prvo vest o usodi nemškega parnika Je dobil od poveljnika ameriške križarke admiral Haloid R. Stark, načelnik navali-stičnih operacij. Glaalla se je, da so člani posadke začeli zapuščati parnik Columbus, ko se Ja poja vil ogenj na njsm. Dramatično uničsnje parnika Columbusa Je bil eden od dveh dogodkov, ki so zanssll evropsko vojno v bližino ameriškega ob-relja. Nekaj ur prej Je nsmški tovorni parnik Arsuca pobegnil luko Port Bvsrgladee pri Fort ^audsrdalu, Fla., prsd snglsšku križarko Orion, ki ga Je zasledo-vala. Neko poročilo, ki ps še ni bik) potrjeno, pravi, da ae ta kri-žarka kreta v bližini ameriške uks in ds bo skušala potopiti nemški tovorni parnik, če bo aa-pustil pristanišče. New York. 20. dec.—Uradniki na Kills Islandu so ainoči izjavi-i, da bodo članom jmsadke nemškega parnika Columbusa dovolil zavetje na ameriških tleh 60 dni, če bodo ugotovili, da so ti regularni mornarji. Ako bo pretakava dognala, djt so v zvezi s poveljnlštvom nemške bojne mornarice ali pa ftploni, bodo in ternirani. takoj odzvala in naznanila, da bo poslala dve bojni ladji na pozorišče, da tako prisili nemško bojno ladjo ns odhod. Wsahington. ». C* 20. doc -l,sureitce Duggan, načelnik di vizije državnega d« pa rt menta iraniziranje delavcev glavni in! ameriAklh republik. Je označi kinoma" legalen cilj uniJ. ^ročllo l. lJragvaju da e mo- ADF je mnenjs, da se morajo rsl pove jn k »,,mške bojiejad iurisdikcijski spori reševstl s je Admiral Graf Spee uničit trajanji msd onimi, ki so pri- ladjo, ko je dobil informacl *, V takih -porih. do bodo Združene države pojda ___I« tja bojne Isdje, za smešni) «... v J // "Mi *mo le sUU ob strani In o- Kamtan Lanesaortt mm**\c j« m* "Ameriška ™ ° vlada nI izvajala nobenega f tiska ns Nemce." pri izvršil samomor! Se§t članov unije Naznanilo nemàkefa QIO atotiranih poslaništva j chicag*. 20 Delavski odbor tarča napadov Voditelji unij CIO zanikajo obdolžitve |waahtngton. D. C—(FP)— Smithov kongresni odsek je takoj demonstriral, da bo vodil preiskavo federalnega delavake-ga odbora tako, da očrni in oblati to vladno ustanovo iu unije Kongresa industrijskih organizacij. John P. Frey, predsednik departmenta kovlnarakih u nij ADF, Je Izjavil, da hoče de lavski odbor spremeniti svobodne unije v vladne agenture in mu očital pristranoat v razsodbah v prilog unijam CIO. Joe Ozanič, predsednik progresivne rudarske unije (ADF) je dal duška svojemu ogorčenju, ker se njegovi načrti, da ustvari razkol med rudarji In razbije I*wisovo unijo UMWA, v napa dih na delavski odbor In voditelje CIO. Caaopisl, ki sodelujejo a sovražniki delavskih unij v kampanji, katere cilj Je razveljavljanje Wagnerjevega zakona, kateri garantira delavcem pravico organiziranja in kolek tlvnega pogajanja, so prinesli obdolžitve In napade na delavski odbor In unije CIO na prvih straneh. Kljub velikim naaloVom v ča sopisju ni kampanja proti or ganisiranemu delavstvu iu de lavskamu odboru prinesla niče sar drugega kot zbirko obdolži tsv, ki so blls takoj zanikane. Kongreanlk Smith, demokrat is Virginije in naaprotnik Rooso-valtovega "new deala", predseduje zaslišanju. Njegov prav ni svetovalec je odvetnik Kd ni u ml Tolsnd, ki Je sastopal velike IndustrJjake kerporacije v borbi proti delavski pravici ko-Isktivnega pogajanja in organi ziranja v pristnih unijah. On Je objavil spomenleo, vssbujočo obdolžitev, da Je Van A. Bittner, predsednik 17. rudarskega dls* triku UMWA, iHisival rudarje na shodu v Charlestonu, W Va., Lewis pri predsed niku Rooseveltu Možnost sprave med CIO in ADF Waahington, I). C. 20. dsc,— Predaednik K< m,ne vel t J« dejal, da on še vedno upa. da bo prišlo do .tpora/.uma med Kongreaom industrijskih organizacij In A-nterlško delavako federacijo, po konferenci z Uwiaom, predsed-n i kom CIO. Roosevelt Js v razgovoru z re|K»rterjl dejsl, da Je tudi Uwla Izrazil upsnjs, ds be lumfllkt kmalu porsvnan. dssi konferenca med njima i.l prinesla ničesar konkretnega. William Green, predsednik ADF, Je kritiziral predloge voditeljev CIO glede smendirsnjs . WagnerJsvega zakona. I>ejal Js, Idil KO Ijediitfti In zlobni. Gn-en je rwe.t,«! H'Msl sugeetljo, da mo dec.—Državni' . .... ire leta, naj a silo nastopijo prot članom progresivne rudarske u ulje. Bittner je takoj zanikal ob dolžltev. Dokazal js, da se sploh nI vršil masni rudsrski shod v Charlestonu omenjenega dne. Abe Murdock, liberslec iz lHa ha iu član Hmithovegu odseka, je trdo prijel Ozstiiča, ko je pripovsdoval, da Je njagova or gsnizseljs vodils opozicijo prot pogodbsm, ki bi krile vse rudar-Js v premogovni Industriji. Opozoril gs js, ds Je njegova unljs sklenile sllčno pogodbo z orgs-nizscijo o|ierstorJev v Illinolsu m el sem a0aaHMgsMai V^roT^^Saï w - i' vr*"" K«? i\"t ïruiïïL- Argen ,-4-fnil. . uru«v.j.k» luko. Car. £¿1=^. scirtar. in tremi sngieškimi krlžsrksmi. bom moUoL Konferenca baltiških driavic Riga. Utvljs, 20. dec.—Tu es je pridela lumferetirs reprezsn-tsntov treh baltiških držsvic glede Izmrtijsvs blag.« Zsstopsne ■ Is l.itvln Tokk», 20 dsc.—Jsiamsks bo uveljavila štiri rsstrikcljs glede plovbe ris reki Jangtae, ae glaal naznanilo, katero Je bik» objav- j IJeno po konferenci med pred nt a v nI kom japonskega zunanje ga urada ln ameriškim peels nI-j kom v Toki ju. Te reatrikcije ss nanašajo na, prevoz momcije, gibanje kitajskih ag«yitov, rsla* pomolov In pravozs sumljivega blaga Ja pomiki zunanji urad je pojasnil situacijo In op<»zoril predstavnike Vidike Britanije,Francije. Nemčije In Itsllje ns reatrikcije glede plovb* na k its Jak i reki. odločitev glede plovil* na tej reki je padla nadrijl potuleljek ns kisiferenci med Japonskim zunanjim ministrom in smeri škim poslanikom. R*ko Jasgise ao Japonci zaprli tujim Isdjsm Champetler de Klges, zunanji podmlnisler, Alexis Lager, tajnik ztinsnjega urada, letalski mlnlatsi Oui Ls CbsRibrs m general Gustava Gamslin, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile. Po konferenci je bik) ns-znsnjeno, ds bosta Velika Britanija in Francija pomagali Finski v smislu v Ženevi sprejete resolucije, ki je obsodila Stalinovo agresijo in izključila sovjetsko Rusijo is Lige narodov. Joseph A. C, Avsnol, gsnsrsl-nl tajnik Liga narodov, Je včeraj dospel v Pariz is ftvlce. On bo konferiral s francoskimi voditelji glede |a»moči Finski, nakar bo odpotoval v Ijondon. l ondon. 20. dec,—P r e m i s r Chamberleln ss Js sinoči vrnil v Undon iz Pariza. V Franciji se Je mudil pel dni in v tem času je obiskal angleške čete ns Izspadnl fronti. Nemci izgubili 47 podmornic Pariz, 20. dec.—Mornsričnl minister Cessr Camplnchl je de-jal, da js Nemčija izgubils 47 imdmornic izmed 60, ksters js imela ob pričetku vojne, Angls-ži ao potopili M nemških podmornic, Frsncozl (is 12. v svguslu I. ltt67. mesec dni po Jsponskl invaziji kltsjskcgs o-zsmljs. Ilongkoag, 20. ilec ~*em do-N|ielo (airočilo ss glssl, ds kitajske cet* naiNidaJo Japonska vojaške |sislcije ns fronti v provinci llousn In pri Ksjfengu, glavnemu maslu ts province. Kitajci «o pognali a dinamitom v zrak vsč l*le*nlšklh mostov in rsKblll ceats, ki vodijo is Ksj-fengs v llangčov, Prvs klUj-ske vojsšks kolone so prodrls Nsngčovs. V spopadih med Kitajci ln Jsponci je bilo veliko število vojskov ubitih ns obsh ranah. PROSVETA PROSVETA # Ttfe fOrUOBTDfMENT UT LASTNIMA ILOVBMUU M ABO VMS rODPOSMR JSONOTB to 4M «r m« MaroAalaa w BArutea« (Ur« ChUogm) trn SM m tato. HM m pol tala. 91M m tat*« tata; M Cblaa«o ta Otan ITM ■■ «ta tata. MU m »al tate; aa I .......I i ta.m. SuWcriptkm ratait tor tí» UnlUd Stota« («Mpt Chi«*©» iii Caaada M M »ar fmt, CbUa«o aa4 CUw» 17.M »«r r«ar, i S N p«r ro paétljateliu ta w «totola. «• ta pril«»4il poAtalno. • AAvvrtUln« rata* om »aro—oat Maau««rlpto «f «oaiMuai-MtfMH and aaaaliettad arttata» wtU moi bo ratera«*. Otbar ataanacripia. .ucb m «tarta.. pum. poMM. «to. arU) to r«tarato W Mfctor oalt who» ae«oaip«aU4 to —K «o*treliti — |>olcg dobrih generalov — na tisoče dobrih častnikov, ki so sovražili politične komisarje v armadi, ker so jim vedno nagajali in ovirali njihovo službo . Vfltka armada, ki nima enotnega vodstva, je brez vrednosti — in sovjetska armada s političnimi komisarji za petami vsakega častnika je zdaj pokazala, da je brez vrednosti kot vojskujoča se sila; dobra je za parade — yes! — ne pa za vojno. Staliti zdaj tanje kar je sejal s svojo sveto-inkvizicijsko "čistko". Dol.ro generale in častnike je dal poatreliti, rusko armado je pa zdaj pognal na Finsko |»od vodstvom svojih policistov in civilnih hlapcev, kl ne vedo ničesar o tehniki vojne. Citali amo v nekem poročilu, da je Stalin dekret iral: Finska mora biti okupirana in položena njemu pod noge do 28. decembra, ko je njegov rojatnl dan! Ta dan je prihodnja ao-bota, ampak Finska še ni okupirana in Stalinovi komiaarjl ne bodo tega dne vodili ujetih finskih generalov In ministrov v triumfalnem pohodu po zgledu rimskih I« rita rov pred slavnim irnjieratorjem . . . Ubogo rusko ljudstvo, delavci in kmetje! Žrtve, uklenjene v stalinacijsko diktaturo, ki si ne morejo pomagsti I Kdaj pride konec njihove - sramote? Kdaj pride dan njihove resnične svobode In človeške dostojnosti? — Veselita kluba W JSZ Cleveland, O. — O collinwood-ski slovenski naselbini radi trdimo, da je vneta za delavske napredne stvari in organizacije. Ta i rdite v je v mnogih ozorU) resnična. Kadarkoli je potrebno priskočiti na pomoč tej ali oni napredni delavski akciji, collin-woods k i Slovenci so zraven. Skoda jO, ker te napredne sile niso concentrirane v krogu, kjer bi lahko skupno delovale za napredek naselbine in za splošen delavski pokret. Baš sedaj nameravamo ožive-\ colli n woods ki socialistični klub, kajti napredna collinwood-ska naselbina .bi morala imeti najmočnejši klub JSZ, kateri bi ahko dajal direktive o vseh de-avskih problemih. Kkib bo imel veselico na božični dan, to je na 26. decembra, Delavskem domu na Waterloo Rd. Pridite! Na prireditvi se »orno zabavali, pa tudi pomenili, kako poživeti klub, da bo bolj u-spešno deloval na delavskem po-ju. Za ples bo igral znani Barbi-čev orkester. Prav gotov sem, da se bodo veselice v velikem i itevilu udeležili tudi naši sodru-gl od kluba št. 27. MIlan Medvešek. naselbin Silvevtrova veselica v Detroitu Detroit, —• Gospodinjski odsek SDD skoraj vaako leto priredi veselico na starega leta zvečer. Tako storimo tudi letos. Ker eo etoe skoraj trije prazniki skupaj, ae bomo potrudile in začele z veselico v nedeljo, 81. dec., ob 2. popoldne in naprej v novo leto. Igrala bo izvrstna godba — Wilifer R. Wright v gornji dvorani (šest mož), v spodnji pa Korun ki Vrholtz. V gornji se plee prične ob 8. in bo trajal do dveh ali treh zjutraj, v spodnji pa še dalj. Vabimo vse mlade in stare, da se udeleiite. Za prigrizek in ve-5erj6 bomo pridno skrbele in te mole tudi kakšno dobro potico. Vabljeni ste tudi iz bližnje Kanade in Ohia. Vstopnina v pred-irodajl 50c, pri vhodu 75 ceniov. Vstopnice dobite pri članicah, še več pa pri tajnici na 1648 Rode-mader. Naš klub močno pogreša bolne flanice. Želimo jim hitrega o-krevanja. kakor tudi mrs. Turk, ki se je morala hitro podati v bolnišnico. Vsem vesele božične praznike. Polona Kralj. niso pri jednotl, bodo prejeli zavojčke s sladkorjem, orehi in po mantnčdmi. F. Juvan bo pripeljal svoje u-čence, Okrog 20 po številu, ki bodo zaigrali nekaj slovenskih in angleških nam v razvedrilo. Članici mladinskega oddelka, Mil-dred in Anna Hotko, bosta zapeli in igrali na kitare. Ako kdo ve za kakega člana mladinskega oddelka, ki je izvežban bodisi v petju, godbi ali plesu, naj ga pripelje omenjeni večer v dvorano. Vabljeni so člani vseh treh društev, da se udeležite te priredbe prihodnjo soboto in se zabavate po domače sredi svojih malčkov. Miklavž bo delil darila med osmo in deveto uro, potem pa bo Juvan igral domače poskočnice in valčke, da se bomo tudi mi starejši zavrteli. Odbor bo skrbel, da ne bosto lačni ne žejni. Vstopnina je prosta za Člane. Začetek ob 7:30. Na ivi-denje. Frank Yerše, Charles Ambrož, Christina Na&veMiik, pripravi j al ni o(8)0r. Botičnica v Oglesbyju Ogle«by, III. — Društvo Lilija 06 SNPJ priredi božičnico v soboto, 28. dec., v Muaic Halli za člane mladinskega oddelka. Starši vseh treh tukajšnjih društev SNPJ — 95, 156 in 750 — ste naprošeni, da pripeljete svoje o-troke na to priredbo, da se bodo skupaj veaelili. Miklavž bo obdaril člane mladinskega oddelka našega društva 05 z vsakovrstnimi darili, kakor tudi ostalih dveh društev; tudi otroci članov, ki še Letna seja kluba SL) Akron, O. — Klub Slovenskega doma bo imel glavno sejo v nedeljo, 24. dec., ob 2. popoldne. Ker je klub odvisen od dobrega gospodarstva in od dobrih članov odjemalcev, je vaša dolžnost, da pridete vsi na sejo in si izvolite odbor, ki bo vas zadovoljil. Posebno pa ni nič več ko prav, da pridete na sejo vsi tisti, ki včasih radi kaj pokritizirate. Sedaj imate priliko, da si izvolite odbor, ki bo vam po volji in ki bo delal za celokupen dobrobit. Ne pozabite tudi, ako pride vrsta na vas, da tudi vi poskusite in prevzamete urad," Tchjti kdor zna kritizirati, bi moral znati tudi gospodariti. Torej, pridite in prinesite kvalifikacije. Društvo Pomočnik 535 SNPJ je na letni seji izvolilo vse gtu-xe odbornike razen tistih, ki niso bili 11^ seji. Vsi stari so bili izvoljeni soglasno, kar pokazuje, da je mir in da jim članstvo zaupa. — Srečno in veselo novo leto želim vsemu članstvu SNPJ. Martin Bolha, predsednik društva in kluba. , » O dopisih in porojilih , Detroit. — Sedaj v zinrmki sezoni imamo preveč dolgih ur in dnevov, toliko, da sta mi Prosveta in Proletarec veliko premajhna in ju prečitam do slednje besede. Citam in premišljujem, posebno dopise. Nekaterim se Človek smeje, nekateri se ti vidijo nespametni, nekaj pa je stvarnih. Večinoma se nanašajo na lokalne razmere in na aktivnosti naših naseljencev. Cle-veland nadkriljuje vse naselbine. Pred par tedni sem prejel pismo od prijatelja Franka Česna, bivšega Detroitčana. Piše mi, da je zelo zadovoljen v Clevelandu ln da si je v par mesecih toliko opomogel s svojo delika- tesno trgovino, da jo je prodal, ce Je argumentiral, da smo pri Sctfaj da uživa sad «vejega deli< jednotrvsi enaki'in'imamo vsi in lahko pod *enSnato l»l*> ««U onake pravit* 4o blagajne, so ill HJfco kadi. Praii tUdi, dg ga veseli ta hanrfotyljr In .slo® med našimi rojaki v Clevelandu 1n da ni tiste napetosti med njimi kot je med rojaki v Detroitu. Ko sem prečital Cesnovo pismo, sem mu bil že . nevcščljiv njegove sreče, posebno pa to, da je sedaj med miroljubnimi rojaki, ki so eden za vse, vsi za enega. Ko pa vzamem v roko Prosveto, mi ni bilo treba iskati čle-velandskih novic, ker jih je bila kar cela stran in se pod velikim naslovom. Citam in čiCam in te polemike ni konca ne kraja. No. sem si takoj mislil, glej ga zlo-dja, tega Česna, kako me hoče vleči za nos, da mi je bilo že skoraj žal, da živim v Detroitu. Mogoče Česen ni Čital elevelandske polemike in jo je enostavno prezrl (bolje bi bilo, da bi tako storili vsi.) Well, France, ne blufaj me več, ker med našim narodom ne bo nikdar harmonije. Smo že taki in živimo v taki atmosferi, da sami sebi nočemo dobro. Vseeno, bolje bi bilo za nas vse, da bi takih polemik ne bilo v Prosveti, posebno ne danes, ko imamo tako nujna in vejiku vprašanja na dnevnem redu. Svetovna vojna, fašizem, nacizem, stalinizem, demokracija, imperializem, sedanjost, preteklost in pri-hodnjost delavstva vsega sveta. Ako je bilo kdaj potrebno, je posebno potrebno še danes, da se poglobimo, kaj je najbolj potrebno za nas delavce, kakšpo taktiko naj zavzamemo v tej konfuzni vojni. Kaj nam bo vojna prinesla? Ali bo delavstvo pp vojni zopet razpršeno na vse vetrove? Ali pa bo pripravljeno in sposobno za preobrat? Desetletna kriza nas ni nič naučila ln po vojni pričakovati še večje, še hujše krize. A-li bomo vedno roke križem držali in gledali v temno bodočnost pa čakali na odrešenima, da nas osvobodi te mizerije? Kdaj bo zopet zavladal človeški razum? Kdiij človek postane razumno bi* tje? Kdaj bomo pričeli stvarno misliti in graditi za svojo lastno korist? Ta vprašanja so važna za nus vse in baviti bi se morali z nji mi, ne pa z lokalnimi polemikami in osebnostmi, ki nimajo nobenega pomena ne za lokalne de lavce, še toliko manj pa za javnost. Dne 4. dec. sem čital tudi Jan-kovičev dopis i i Clevelanda. On navaja gospodarski uspeh SDD. Verjamem njegovim računom glede uspeha. To tudi mene veseli in jim želim še nadaljnjega uspeha. In siguren sem, da so tudi Girardčanl in Chicažani i-stega mnenja. Ne vem pa, zakaj naj mi brez skrbi zaspimo radi elevelandskega uspeha. A-II je mogoče Fred Vider, glavni tajnik SNPJ, želel polom SDD v Clevelandu, ako jo jasno in z dokazom povedal svoje mnenje, to je, kako težko breme je vzdrževanje obligacij, katere j»i nalagajo delavci v teh kritičnih časih? Nadalje, da so težko vzdrževali svoje obligacijo do zdaj in kako bodo še večje obligacije vzdrževali v bodoče? In 'ETRTEK. 21, DKTPun^ lili, •• -t M * ^Jptf! * j* . -i ¡OUÏ Rlato k alt J*ta bo stali «e« h Ho. ki bode igra Jene v jal milijonov dolarjev. v* bili gotovo lira prepričanja tudi v Glrardu, kakor zmo bili tudi mi v Detroitu. Mislim, da to ni bilo nič napačnega, niti ne želja poraza za Cleveland. Toliko demokracije pa imamo še pri SNPJ, da lahko vsakdo pove svoje mišljenje odprto. In te pravice nam ne bo nihče vzel! In kar se tiče Jankovičevega predmeta, je mogoče do danes ic uspeh, da teče v^e gladko In da se povrhu napravi še kakšen tisočak prebitka, .v Toda drugo vprašanje je, kaj nam bo bodočnost prinesla, predvsem v zvezi zi volno. Danes se še nekako rine naprej t delom za vojne priprave, ali kaj potem, ko bo vsega tega konec in vlade —<■ ljudstva — bankrotirane? Lahko pride še dp večje in slabše krize, še do večje brezposelnosti in mizerije za nas vse. Kako bomo pa potem spali ? Brez vsake skrbi ? S praznim žepom in praznim želodcem bomo bolj slabo kegljali, balinali j in kvartali, pri bari pa bomo pili vodo namesto piva- in rakije. Želim, da bi do tega ne prišlo, a-11 nobene sigurnosti ni nikjer. Kaj pa glede "kikanja?" Ce je katera naselbina upravičena do *%ikanja", je do tega najbolj upravičena detroitaka naselbina. Držali smo se načela, da imamo pri SNPJ vsi enake pravice do blagajne. Ako je bila katera naselbina prezrta, je bila ravno detroitaka. Dvakrat smo prosili posojila za SND, toda obakrat zaman. Ampak smo ostali tolerantni in hladnokrvni in stvar opustili brez vsake zamere. Gospodarski odsek je nam obljubil, da pride v Detroit, da preišče in oceni posestvo, če bi bilo posojilo dojjro ali riskirano. Toda niti te obljube niso izpolnili. se je gl. tajnik Vider u-stavil v Detroitu, ko je bil na potu v Kanado po govorniški turi, smo ga vprašali, kaj je vzrok, da nasprotuje posojilu v Detroitu. Povabili smo ga, naj si ogleda posestvo in bo dognal, da sta sigurnost in vrednost veliko večja kot pa bi znašalo posojilo. In Fred je priznal, da bi bilo posojilo varno v Detroitu. Pojasnil je nam, da ima jednota več takih prošenj in da nekatera posojila bi bila zelo riskirana. Toda če bi posodili eni naselbini, bi morali posoditi »tudi drugi, ker smo pri jednoti vsi enako upravičeni. Prepričali smo se, da ima Vider prav in se nismo več razburjali. In sedaj gremo vseeno naprej brez jednotinOga posojila in v par letih se bomo vsega dolga iznebili pri SND. Ce nam bo potem sreča mila in ako bomo u-slišani pri SNPJ, si bomo lahko zgradili nekaj boljšega. O tem bi lahko veliko pisal, toda vidim, da bi bik) brez pomena za javnost. To omenjam «am0 toliko, ker smo pri jednoti vsi enaki In imamo vsi enake pravice, da bo tudi Jankovičs in drugim jasno, da smo bili upravičeni povedati svoje mnenje, in to posebno še, ker je bilo nam v Detroitu odklonjeno posojilo. Cleveland pa ga je dobil. Nismo nič proti temu in želimo Clevelandčanom o-bilo uspeha. Nisem mislil omenjati te zadeve, ker se tiče le nas Detroitčanov in glavnega urada SNPJ, toda ker se nas opozarja na mirno spanje, je pa tudi potrebno, da se prebudimo in povemo, da imamo pri jednoti še demokracijo. Pa brez zamere.. Anton Jurca, 121. Novice ii Johnstowna JohnatoWn. Pa.—Premogovna in jeklarska industrija, ki domi-nirata ta kraj, sta v polnem zamahu. Kljub temu, da se obratuje noč in dan, je vse polno bretpoeelnih, starih in mladih, ker eo stroji izrinili ljudi od vsakdanjega zaslužka. Delavci, stari nad 46 let, ne dobe več dela, izjeme š o le redke. Ti ljudje gledajo s skrbjo v temno bodočnost broz vsake zaslombe. Poleg teh n)učnih skrbi se kaj - r^g-pVitrf Am v njih družine tudi bolezen, ki jim še bolj cgre-njuje njih težki poiožaj. Otroci gledajo avojega odeta ali starši svojega otroka v mučnem položaju, zavedajoči se. da bi bilo v mnogih slučajih možno bolniku olajšati trpljenje Ampak kje naj vzamejo denar za zdrav niško pcmoč, ki je »poleg vsega še tako draga? Socialna uredba sedanje človeške družbe je zelo. telo na nizki stopnji ¿Dalj* ns S. itranl.) lega pre Telovadba možgan^MH Socialistično delavstvo piaviln« , • svobodo », demokracijo, (¿nova demokracije pa je, da sme vsak člo ™ rano povedati svoje misli, izražati K t, ^ tiko, svoje simpatije ali antipatije h i ^ čati v vseh vprašanjih ki se I KjdIa Vsakdo sme svobod,i vedati o njih svoje mnenje, pa naj TI, nje sklada z mojim nazirar^m ¿li ima socialistično gibanje nalogo in dolžno- ' i vae dogodke presoja s svojega zrelišča, ali je to komu všeč ali ne. Zlasti del^tvT rti imeti možnost kritične presoje, kajti / T stvar ima poleg dobre lahko tudi svojo stran -n navidez dobra stvar rodi lahko /1, * sledice. v Mnogo ljudi je, ki hočejo veljati kot bojeval ki za svobodo in demokracijo, žive in delajo čisto drugače in podlegajo duševni bolezi i k1 teri so zapadli vsi, ki so zgubili vero v .svobod j^emokracijo. Ta bolezen je vistosmerje Vistosmerjnost je otrok vsake diktature V diktaturi je človek samo še slepo orodje v ro kah diktatorja, da služi njegovim težnjam že ljam in ciljem. Ogromno je dandanes ljudi k so tej sugestiji podlegli in prenehali živeti ¿¡v Ijenje Človeka, ki ima razum in lastno voljo Človeka, ki se ga je lotila moderna bolem vistosmerjenost, spoznamo po tem, da ne jut nese več kritike, ni več samostojen v preso janju dogodkov in o tem kaj je prav ali ni prav ampak misli, piše in dela samo to, kar mu y ukazano od zgoraj, pa če je se večja neumno« ali brez vestnost. Ljudje so nekoč gojili Mana telesno telovadbo, vistosmerjenost je pa telo vadba možganov. Kar je smatral tak človei včeraj za belo, bo danes trdil, da je črno in m bo skregal s teboj do smrti, ako mu oporeka« . Ako bi bil ti včeraj napravil to, kar je dane napravil tisti drugi, ki mu je visto.smerjen privržen, bi ti pri takem človeku veljal za izda jalca najosnovejših življenjskih pravic; ko tak pa veljaš v očeh vistosmerjenega tudi da nes, ako ne odobravaš tega, kar je storil tint drugi in radi česar bi bil ti še včeraj žigosan u izdajalca. Sploh velja za vistosmerjenega pra vilo: Ako ti, ki nisi vistosmerjen, nekaj n« praviš, je to vse obsodbe vredno, ako naprav isto nekdo drugi, na čigar zapoved dotični člo vek telovadi s svojimi možgani, je to najbolj« in najpametnejša, najglobokoumnejša poteza ki bo v največjo splošno korist. ' ' 1 «V . v ® . ■ Včusih je veljal izrek: kar Bog stori, v» prav stori. Proti temu izreku so se ljudje npr li. Kako malo resničen je bil ta upor, nam ka •»žejo ti največji uporniki sami, ki so boga po človečili in namesto zgornjega izreka uveljavil drug izrek: kar moj ukazovalec stori, vse pra\ stori. Kakor se Človek ni mogel z bogom |w meniti in ga vprašati, da bi mu obrazložil svoji ukrepe, tako malo se more pomeniti z diktator jem, ki predstavlja učlovečeno božanstvo. T< se pravi, pomenil bi se že lahko, toda to ni do voljeno in razen tega vistosmerjeni človek, k se je odrekel samostojnemu mišljenju, tega nit ne zahteva. — Svoj&s je veljalo za vernegi človeka tudi pravilo: Roma locuta, causa finita Dandanes pa ima Rim v raznih drugih mesti! hude tekmece. Nekoč je veljal samo eden u nezmotljivega, dandanes pa je že več takih, k hočejo biti nezmotljivi, in vistosmerjeni ljud je naravnost fanatično napadajo vsakogar, k bi podvomil v nezmotljivost njihovega novep boga. Ni torej res, ako se trdi, da svet ni ve ren, narobe ogromna masa ljudi je danes bol verna, in versko fanatična kot kdaj koli poprej samo subjekt, v katerega veruje, se je spreme nit poprej je bilo božanstvo, danes je človek diktator, ki vse vidi, vse ve in vse prav dela. Tako je nekoč poleg drugega veljalo t ud pravilo: pomagaj si sam in Bog ti bo pomafd dandanes pa je za množico vistosmerjenil mnogo lažje stališče: veruj in zaupaj vanj » on ti bo dal. Kakšno ponižanje za človeka in njeg«"* duha! . Človek, ki pusti, da mislijo zanj drugi m k se zanaša na druge, ne bo nikdar vreden w rec, niti zanesljiv zaveznik, še manj ps ^ temelj kakšnega gibanja. Včasih smo se jali ljudem, kl so hodili na zborovanja p<#n» šat govornike in so ploskali vsakemu govor» ku, kl so ga slišali, ako je količkaj dobro *o voril, pa magari, da je govoril ravno nasp«^ no od tega, kar je povedal govornik, ki m" j tak človek ploskal dan poprej. In »oiiko r dandanes takih! Socialist mora mislit. > - J mi možgani, mora imeti pogum, da svoje» tudi pove, brani svoja načela in svoje Nikdar se ne sme odpovedati tem ivoj*»* meljnim pravicam, ki tvorijo del ti»*»* dostojanstva. Zlasti pa je nespametno, ako U^J« v ^ sih gledajo na dogajanja v *vetu in ^ uganju ali iluzijam, da se bo vse vem kje in da bo vse opravil n1rasen samomor Maribor, 18. novembra.—Pri Barbari v Slov. goricah je izvršil |K)nestnik Franc Zoreč grozen samomor. Ko je prišel ijegov sosed Franc Levstik k Sorcu na obisk, je našel vrata ijegove. sobe zaklenjena. Tudi itu se je kasneje vrnil, je našel zaklenjeno, kar se mu je takoj (delo sumljivo. Poklical je so-•edt* in skupno so vdrli v sobo. Nudil se jim je grozen prizor. Zorca so našli na tleh, ležečega mlaki krvi, poleg njega pa je ežala britev. Zoreč si je bil razparal trebuh in si zadejal tako težke ]>oškodbe, da so mu izsto-jila t reva. Sosedje so naglo potikali zdravnika, ki je samomora z umetnim dihanjem obudil t zavesti, a ne za dolgo. Zoreč jr samo še povedal, da je izvršil amonior zaradi rodbinskih razmer, nakar je (»oškodbi podlegel. Zoreč zapušča več otrok. kokoški drobiž Hi v še gimnacije, realke, lice je n realne gimnazije nadomeščali «nlslej osemrazredna višja šola (Oln rschule) in klasična gim »azija. Na višji šoli se od prvega lta dalje jK>učuje angleščina kot gvezen predmet, latinščina pa " 'jim letom. Šolsko Jeto je ifezdeljcno v tri semestre, ki se «•kljunjjjgo s spričevali. Redov J« odslej 6. Med predmeti se pri-Jjjuj«' i »osebna važnost umet »i vzgoji, glasbi in telovadba gimnazijah se poleg la-P»*nn«' in grščine poučuje tudi «iir^čina. Končno so »preme-Ji<'"i tudi nazivi uiteljev: pro-aw>rjj -»■ imenujejo sedaj "štu FJ ki svetniki", ravnatelj je "študijski direktor", mladi ■kiji pa so asesorji. mline, ki so v preteklem le-zmleli preko 400 ton iita, je Ma odredb*, da smejo v no-^mbru zmleti dvanajstinko lan-,k" količine rži, dočim smejo wi plenice za 15% manj ka-5T lani v novembru. Nekatere tovarne so morsle *»njšat| svoj obrat zaradi po-»nja surovin. Tako je pre-"»•« največjih koroških to-¡¡J' /a IhAmHvo Iti druge lesne 17,j, M. samo tretjino lesa /.a ^■november, kolikor bi ga " rsbila. Enako je pri ■ -ns ns j večjih koroških za usnjene izdelke. Dode-| «iMijs je Uko zmanjšan», arn® dela ssmo tri dni Trgovci se morajo držati I« kateri »me njihov J""*' i to met doseči največ • kdanjega normalnega r,r,,, ,š. Odpuščanje uslužben-* «J,r»dl manjšega prometa je M"» divjih in doiasčib zsjce% 'R ^tnstva je odslej dovoden Po najnovejši odredbi bo o-stalo v prometu samo še 15% osebnih avtomobilov,' vsi ostali ne bodo dopuščeni več v prometu. . t Za mesec november «e dobi na eno živilsko nakaznico 10 dkg čokolade ali čokoladnih slaščic.i Doaelj «e čokolada rti smela prodajati. Uprava ILbeliškega gradu je ugotovila, da je bik) pretekli teden iz grajskih pašnikov ukradenih pet glav živine montafonske pasme. Sumijo, da sp taitovi živino odgnali preko jheje. 191etnega mizarskega pomočnika Franca Mikla iz Radnje vasi je zadela huda nesreča. Pri žaganju drv v tovarn« mu je od-letel drobec polena v oko. Čeprav so ka takoj odpeljali v bolnišnico, mu zdravniki niso mogli več rešiti očesa. . i Notranji minister je odredil, da osebe, ki se često preko mere upijanijo, ne smejo posečati gostiln. Krajevna policija ima nalog, da pijance opozori na to prepoved. Prepoved se lahko nanaša samo na kraj, kjer dotična oseba živi, ali pa se razširi na vse državno ozemlje in velja največ za dobo enega leta. Kdor bi kljub temu obiskoval gostilne, plača do 150 mark globe ali pa se lahko kaznuje z zaporom do 6 tednov. Drvarji, ki so ves teden zaposleni v gorah, imajo pri ža vilskih izkaznicah nekatere u godnosti. Ce izjavijo, da hočejo namesto dodatnega mesa izkaznice za mast ali slanino, jim to oblasti lahko ugodijo. Šolsko poslopje v St. Janžu je te dni dobilo na pročelje relief kancelarja Hitlerja. Pod reliefom je besedilo, ki pravi, da je kancelar blagovolil sprejeti čast no občanstvo Svetne vasi. V ujetniška taborišča na Koroškem je prispelo večje število poljskih vojakov ujetnikov. Oblasti so objavile razglas, s katerim se prebivalstvu naroča, naj se z ujetniki ne razgovarja ln jim ne kaže ne sočutja in ne sovraštva. Kdor bi ujetniku pripomogel k begu, bo kaznovan al s smrtjo ali z dolgoletno ječo. Prepovedano je tudi vsako prenašanjem pisem ujetnikom al od njih. Za obisk vojakov ranjencev je od 15. novembra dalje dovoljena svojcem polovična vožnja, ako je pot daljša ko 50 km. Revnejšim se lahko povrne tudi druga polovica vožnje. Isto velja tudi za vožnjo svojcev k pogrebu padlega vojaka. " Kakor poročajo iz Borovelj, so v cerkvi razglasili višino bodoče ga cerkvenega davka. Davek bo znašal 35 pfenigov na družino, ki nima večjih mesešnih prejem kov kakor 150 mark. Ljudstvo novi davek ne bo občutilo kot posebno obremenitev, ker je odmera zelo nizka; V Dolah pri Borovljah je umrl v visoki starosti 86 let Oraž Va lentin. Štiri tedne poprej je u-mrla njdgova žena, ki je et uporabiti. kadarkoli bi nastala kaka po|rift>a. Za državno starostno pen/ijo treba dokazati slsrusC In bivanje Vprašanje: Star sem 67 let in vložil sem prošnjo aa starostno pokojnino. Rekli so mi, da mo- Diakuzi ja o načrtu industrijske mobilizacije Trenton, N. J. — (Fl*)— Matt-hew Woll, pod predsednik Ameri« ra dršava ograšnla njeno neodvisnost. Dalje je rekel, da bo Belgija pomagale l(oland»kl, če bo postala žrtev agresije. Netro »chool children receiving tuberculin test to detect fossibl* pretence of tuberculous Infection. Tuberculo«!« associations are carrying on •ueh year round activities through income received from Christmas Seala. Glasovi iz naselbin (NadaUaranJa s i. straaL) V naši naselbini (Moxham) je zimsko vreme in je bolezen poleg drugih Uidi nekaj naših članov l>ok«ila v posteljo. John Zu|wn, (i je bil že enkrat prebolel težko boieaen. se je moral Bopet prijaviti bolnega. Mladi Anton Kamnikar, ki je tudi član društva 82, je že več časa bolan na želodcu; bil je v bolnišnici i>ar tednov, sedaj se pa zdravi doma. Henry Vidrich, 20-letni rrtla-denich, boleha že okrog deset let na srčni bolezni, ki mu je vso to dobo preprečila obisk šole. Bil je že toliko pri moči, da smo upali, da bo prišel toliko k moči, da bo nadomestil vsaj deloma zamujeno šolanje. Začel se je učiti pomočjo Spran ton International Corresf]>ondence šole, ampak po enem mesecu je zopet ibolel s to te4ko boleznijo, kateri se je pridružila še vodenica. Kdor je skušal streči bolnikom s to vrsto boleznijo, bo lahko razumel napore staršev, zlasti pa skrbne matere, ki bi dala v>ie za svojega otroka. Di rek torij Slovenskega hranilnega in posojilnega društva v Conemaughu je pričel s kampanjo za pridobivanje novih del ničarjev, zlasti mod našo mladino. Ta naša domača gospodarska institucija je tako trdno prenesla krizo, da je svojim delničarjem ne samo ohranila njih denar, katerega so ji zaupali, marveč jim tudi ves čas še pomagala iz dividendami. V ml na je vsega zaupanja. Priporočamo staršem, da svojim otrokom nabavijo vsaj eno delnico, ki stane en dolar na mesec. Na ta način jim boste užgali veselje do hranjenja in v poznejših letih vam bodo zelo hvaležni. Kakor nam je potrebna SNPJ, da se zavarujemo za slučaj bolezni, smrti ali drugih nesreč, prav tako Je potrebno tudi štedenje v boljših časih in biti vsaj nekoliko pripravljen za deževne dni. Iz poročila glavnega urada SNPJ je razvidno, da kampanja za pridobivanje novih članov mogoče ne bo dosegla kvote do konca lota. Krivdo za to bo vsekakor treba iekati v slabih razmerah delovnega ljudstva, ki so trajale do zadnjega časa. $ele zadnji mesec ali dva se je pričelo izboljša vat I. Pri mnogih družinah pa vzame nekaj časa, da zopet zamaše najpotrebnejše vrzeli. Prepričan sem, da bi kampanja bolje uspevala v naprej, kajti iz mnogih podatkov je razvidno, da so ljudje pričakovali boljših časov. Mnenja sem, da bi bilo res koristno, ako bi se podaljšala kampanja za par mesecev, ako le mogoče. Pravkar sem bil informiran, da se je narodil sinček družini Antona, llkmarja, znanega pre-kajevalra klobas. Vsa njegova družina je včlanjena j>ri SNPJ in je skoro gotovo, da bo s tem rojstvom tudi nafta jed nota Što> ma doprinesti dokazila o staro- : Ake deUvHke Mvracl>k( jv v ,vo. sti m bivanju v moj. držav. Jaa Jwm ^ lU(rov||llju ^ sem Šivel v istem mestu več fc*)-Uvnikov cenlralne delavske u-20 let, večkrat pa sem se prese- ^ a|MÄlÄrj<|, nÄ IWVÄrn0llt| k| *$,?! *H21ïa lem ^ pr»ti Uoiavskim organizacijam, ni list in druge dokumente Ib sta- rega kraja. Odgovor: Morete dokazati svojo starost, ako nimate rojat O SWOPPING DAYS Lcrf la enega člana več. Zato naše nega lista, ako predložite poroč-čestitke! nI list, kako zavarovalno polico Andrej Vidrich. ali pa druge dokumente, kakor ■ ■ licence, bolniške izkaze itd. Tudi Mikla vie* večer se more vaša ataroat dognati, a- ( onemaugh, l>a. — Tukajšnja zaproai priseljeniško štiri društva — 44 in 168 SNPJ, I oblast o starosti, katero ste na-:U> JSKJ in 5» SSPZ — priredi- vedel, ko ste bil prlpuščen v jo skupni Miklavžev večer v so- j Združene države. Za dokaz biva-boto, J8. dec., ob 8.; uri. Ta večer "J« P* morete pokazati račune, bo Miklavž obdaril člane mladln- po^otlilce o plinu in elektriki, skega oddelka omenjenih druš-1 »tara »»isma itd. tev. Ce bo imel tudi kaj za nas, N^^ka mali je upravičena stare, ne vem. Naj pride vsakdo do ^^^ podpore pogledat omenjeni Večer in bomo Vprašanje: Noka Aenska v drže kaj dobili. Priredba se vrši viNew York ima otroka, tri Stove i .»ki ghu.l dvorani v Conemau- Jacob Go\ekar, 44. Problemi priseljenca Kanadski državljan nezakonito v Združenih državah Vprašanje: Kako more kanadski državljan, ki je nezakonito v tej deželi, plačati svojo glavari-no (hendtax)? More 11 zahtevati prvi papir? Kaj ae mu lahko zgodi v slučaju vojno? Odgovor: Ako je prišel sem pred dnem 1. julija 1924, tedaj more legalizirati svoje bivanje potom prošnje za registracijo. Ako j>a je prišel kasneje, tedaj je |K>dvržon deportaciji in edini način, da uredi svoje stanje, je ta, da zapusti Združene države in se povr^ie z redno priseljeniško viao. Ob tej priliki treba o-meniti, ako se je rodil v Kanadi, tedaj ne spada pod niRako kvoto. Ako pa je naAuraliziran kanadski državljan, tedaj vzlic kanadskemu državljanstvu -pada pod kvoto one dežele, kjer se je rodil.' Federalna pokojnina sa osebe 70 let stsr« Vprašanj«: Postal sem 70 let star. Od 133* nisem delal več, dt»lal sem pa ikozl vae leto 1937. Ker sem bil že 65 let star, ko Je stopil zakon za socialno varnost v veljavo, nisem imel listka za socialno sigurnost in mi niso ničesar odbili «1 plače v I. 1937. Imam pravico do pokojnin«? Odgovor: Ne, nimate nikake pravice, razen ako začnete sedaj delati in se vam odbija od plače za socialno varnost. Pač pe mo-ra vsak imeti v noclalnovarnosl-nem računu zapisano, koliko Je zaslužil. Drugače |>a morete zaprositi za državno jienzijo, ki se daje t|s>tr»4>nim starcem. VI živite v državi Michlgaivu. Tam Je tudi inozeme« upravičen do državne penzije. Državljansko spričevsk» med pokojnikovimi papirji leta starega, ki je nezakonski, Ima ona pravico dobivati tako-zvano materinsko pokojnino? Odgovor: Da, ako Dvpartment of Social VVelfare najde, tla je v interesu dobrobit ja deteta, da ostane pod oskrbo svoje matere, More U upokojeni delavec aačeti zopet delati? Vprašanje: Kmalu bom 65 let star. Zaslužil sem redno po 175 na mesec od 1.1936 naprej in, kakor so mi rekli, bi lahko dobival pokojnino |23.17 na mesec. Ako bi se kasneje povrnil na delo, se mi bo izplsčevsls pokojnina? jj Odgovor: Lahko sopet delate, kadar vas je volja, ali ne boste dobivali ,|K>kojnine za one mesece, ko zaslužite več kot flft na mesec.—«PI46. če se bo Amerika zapletla v vojno. Nevarnost tvori načrt industrijske mobilizacije, ki bo stopil v veljajo, ako bo Amerika stopila v vojno. Načrt, ki ograia delavske pravice in civilne svobod-ščine. držijo v tajnosti in Woli je zahteval diskusijo o njem v kongresu. "Kadar bo načrt stopil v veljavo, ae bomo čez noč znašli v deželi, kjer delavci ne bodo vsf imeli pravice oklica stavko,** je rekel VVoll. "Mezde in delovne pogoje bo določal predsednik Združenih držav s pruklumaci-jami in živila ter druge potrebščine bodo delili v odmerkih. Stara ekonomska pravila bodo potisnjena na stran, civilne svo-bodščine odpravljene, časopisi cenauriranl in osebna svoboda uničena." Belgijo bo branila \ svojo neodvisnost Bruselj, Belgija, 20. doc__ Premier Paul Spaak je v svojem govoru v državni zbornici ponovfto naglasil, da hoče Belgija ostati nevtralna v sedanji vojni, toda šla bo v boj, če bo kute- m CHRISTMAS SUIS [KATKE za 1940 •mo sope. sprejeli. Jako aanimiva «o. Naročit» takoj. VttUKA BLATNIKOV A.....U5c DRUŽINSKA ...............tfte Tudi smo «o|>«t dobili direktno is l.juljIjstH' pristan slavni 'Bahovec Planinka' sdravllnl Io-plla nemško |sidmornicdmomksm. ki umrl, tudi državljsnsko spriče potspljsjo angleške parnlke. Te valo. Ker pokojnik nI zapustil „IMjsčsjo ns morje bojna letsla. nobenega, ki bi mogel biti dele- Mornariški minister Je pri-žen kakih predprsvic vsled nje- ZMM|t ^ m nemške podmornice govega državljanstva, nkl nika- v sinjih treh dneh potopile ke osal>e «ploh, kl M bila ž njim nrtglešk»h psrnikov. Vse so v ožjem aorodutvu, smo ugitisll, hile U>rpedérsne in poto|dJene na ksj nsj storimo s 1em njegovim Severnem rmirju. dokumentom. Ksj o tem misli-; .........., . te? Odgovorl Najboljše Je poelsti I.IHTNK A IJRBDNIftTVA Uneoln, III., M B i Ds Je vsš dopis prišel v dnevnik nsmesto v tednik, je vzrok, ker ste poro čsll o seji in proslavi, Iti s« je že vršila, torej nI bilo nič nujne gs. V dopisi ste tudi poročsli o delsvskih razmerah, kar se tu di ne smatra, da je nujno zs tšdnlk In t*k* stvari navadno objavljamo v dnevniku. f!e bl bili poslsll kratko Uvrstilo 1m člsne, katerih nI bilo na seji, bi bila stvar priobčena med društvenimi vestmi. V bodoč« ns mešajte «tvsri. ki ne apsdsio društvo, ksdsr ksj pišete z* drtišlto, poasbtio v dtvembru. ko n||li|| naval IrsnspWlnlh Mvcevla čls s« drtevaegs a^svnega »db<»rs ns Lsiferenri v ns sej«, nsznsnll, vsbil in dru Predstavniki on _ _r . New Yorku. kl it Mis »Ikiesna s nasiesom. d« prepreči stavko vozalkov Uksljev. igih reči. Automaticen . hiter ... čist...varčen! 9 Za najsročnujii Božič dajte materi priložnost kuhati s elektriko. Hitrost, čfstoba in brezskrbnost ji bo prihranilo mnogo dela ... ds ji več časa za druge stvari. Hrano skuha boljše. Jed bo bolj okusna— bolj uiitna /.a celo družino—ker je hrana skuhana v lastnih naravnih šokih. -tr t. Električni štedilniki st predajajo pri rsz-prodajalcih električnih naprav, v prodajalnah železnln, pohištva, veletrgovinah In t'omaionwealth Kdlson Company. Kuhajte z Elektriko NOC PO IZDAJI LIAM VFLAHKRTY ROMAN Poslovenil OTON ŽUPANČIČ "Jack," Je vlknila 'Jack, Jack, puati ga. z onemoglim glasom. Bil Je Frankljev prija-telj. Prijatelj mojega mrtvega fanta. Puati ga. Kar je, Je." "Prokleta ti in te tvoje čenče!" je kriknil Jack. Glaa mu je bil »lab in stianjen, prav kakor glas njegovega aina. "Prijatelj mu praviš? Kakšen prijatelj bodi U zapravljivec, ki ni avoj šiv dan nič pravega delal? Ta eks-pollcaj! Se od policije so ga pognali. To je rea lepa družba za tvojega sina, Maggie. Njegove baše ljudje ao apravili Frankija v smrt in ^pogubo. Oni in njihove revolucije. Naj gredo na Rusko, tam naj se gredo kanibale, kolikor jih je volja, ne pa da pohujšujejo dobre, poštene Irce. Zakaj ae ne po bero od tod nazaj na Angleško, odkoder so ae pritepli S svojim zavrženim zlatom, ki ao jim ga dali tisti oranžiati (politična pro-testantovska stranka na Ifskem), da bi vrgli Irsko v prekucijo, da bodo prišli k nam apet framasoni, pa nam zasedli deželo. A-h-h-h, najrajši bi te zagrabil s temile prati za gol-tanec, ti —" Planil je žez kuhinjo proti Gypu, a trije možje so skočili in ga prestregli. Zadržali so ga. Gypo ae ni genil, samo vea prepadel je strmel vanj. Toda mišice na plečih ao ae mu skoraj nezavedno strdile. Oči so mu šle počasi od kipečega moža do ihteče žene, ki se je zopet obmilrik ognju. Tedaj ao privreli iz sprejemnice v kuhinjo ljudje, ker Jih je privabilo vpitje. Prva je bila Mary McPhillipova, domača hči. Bila je lepo dekle, zajetnega, zalitega života, rdečih lic, močhlh čeljusti, rdečkasto rjavih las, po običajni šegi nakratko oatriženih, modrih oči z razumnim pogledom in precej širokih ust, ki so bila od razburjenja odprta. Razen ust je bilo vse na nji kakor pri povprečni Irki srednjega stanu. Usta so izhajala iz zanikrnega pred-meatja. Njih velikost in njih nagnjenje, razodevati duševno stanje s pretirano gibljivostjo, kar je znamenje predmestnega dekleta, je stavilo na laž čedno eleganco njene ostale postave in vse obleke. Opravljena je bila še vedno, kakor je prišla iz urada, v ličen sinji koatum, ki ai ga je naredila sama. Krilo je bilo po modi precej kratko, in stala je prilično razkoračena, a samozavestno stojo ženake iz dobre družina. Lepo oblikovana meča so jI tičala v tenkih črnih svilsnlh nogavicah. Toda ponevedoma Je upirla roke ob boks, ko je atala na čelu mešane množice, ki je pritisnila za njo iz sprejemnice, da bi videla, kaj je povzročilo nemir v kuhinji. "Kaj pa pomeni U hrušč in truftč, oče?" Je rekla. Naglas je bil dober, samo da malce predober. Bil je prefin. Izgovarjava je bila pre-pravilna. Bila je brez tiste brezskrbne gotovosti, kakršna bije na dan pri rojeni dami. Govorila je z razdraženim sopranakim glasom, v bogatih, mehkih zvokih midlandskih, odkoder je bila doma njena mati. Glaa ji je bil mehak kakor maalo, tisti glas, ki se veže irskim patri jotom vedno z dobroto, nedoatopno nedolžnostjo In krepostjo, ki pa je prav za prav naravna krinka strogemu, odolčnemu značaju. "Ali ni pri nas že tako vse narobe," je nadaljevala, "da se moraš veati kakor zapit potepuh? Nehaj in si ne delaj aramote." Zatopo-tala je z desno nogo ter viknila Še enkrat: "Nehaj." Oče se je takoj podal. Lahno je vztrepetal. Hčere ae je silno bal. Najsi je brez dvoma znal pošteno zmerjati, se je obeh otrok bal. Ko ae je Francis nezadovoljen priključil revolucijo-naraki organizaciji, je oče malone noč za nočjo po ure in ure avojl ženi v spodbudo razgrajal in grozil, kadar pa je prišel sin domov, ni niti črhnil. Bil je šibak, nervozen značaj, malce histeričen, zmožen atoriti pod trenutnim vplivom kakršnoaibodi dejanje, a nesposoben, odločno izveati logično vrato dejanj. Otroka pa sta bila odločna. Sin je bil odločen v svojem sovraštvu proti vladajočim aocialnim razmeram. Bil je odločen, jaano opr^ieljen revolucionar z očetovo vskipljivoatjo. Hči je bila odločna v avo-jem aklspu, da as iskoplje is predmeatne plaže. Oče ae je ismusnil is roke možem, ki ao ga, držali, in ae pomikal nazaj, dokler ni bil pri poatelji. Sedel jo, ne da bi ae ozrl po nji. Z rokavom al Je brisal čelo, čeprav mu je bilo čisto suho. Toda skelelo ga je, kot da mu je pribod-lo skozenj iz možgan nebroj igel. Ta občutek je imel zmerom, kadar je dobil živčen napad, zlasti odkar mu je postal sin revolucionar in se je raznealo, da na policijskem glavnem stanu nadzorujejo njegovo početje. Pogledal je hčer, izprva nekam preplašen. Bal ae je je, ker je poatala to, v kar jo je silil od njenih mladih kolen: "dama". Bal, ker je bila tako dobro vzgojena, ker je imela tako gizdave prijatelje, ker ae je tako dobro oblačila, ker se je po večkrat na dan umivala, ker je izbrano govorila. Nato pa ga je vse to dražilo, spomnil se je, da je on aam socialist, predsednik svojega oddelka v strokovni zvezi, politični vodja v tem okraju, da ao vai ljudje svobodni it^enaki . . . vseh tistih priljubljenih fraz, s katerim/ se spodobni socialisti varajo, da rea verjamejo» kakšni filozofi in možje trdnih načel ao. Iz njegovega glasu je zvenelo o-gorčenje in svarilo. "8 potepuhom me pita lastna hči v lastni hiši," je javkal, "če povem temu rufljanu, kej je v resnici? Da, in vsem drugim rufijanom, ki so prekletstvo za delavsko gibanje a avojim govoričenjem o nasilstvu in moriji in re/oluciji. Vse svoje žive dni sem stal krepko za stvsr svojih delavskih sodrugov. Jaz aem bil med prvimi, ki ao se dvignili za Connollyja in za socialistično atvar, ali od nekdaj sem govoril, da so najhujši sovražniki delavskega razreda tisti iz njihovih vrat, ki zagovarjajo nasilatvo. Jaz —1" "Jaz sem ti rekla, da molči," Je dejala Mary z mirnim, tihim glasom ter Šla z rokami še vedno v bokih proti poatelji. "To je prav po tvoje," je skoraj zasikala, tišče stisnjene pesti v žepe od janke. "To je prav po tvoje, da zmerjaš lastnega aina." Ni vedela, zakaj je to rekla, a čutila je, kako je žene neka sila, naj brani mrtvega brata proti očetu. Nemara, ker je imela poslušalce za seboj. Zakaj čudno, a sama je sovražila Frankija, ker je bil v revolucionarni organizaciji, odkar je dobila pred dvema letoma službo v Gogartyjevi in Hoganovi piaarni. Poprej je bila sama revolucionarka, vendar ni bila članica nobene organizacije. Hodila je na shode, klicala "žlvio", ae spuščala v prepire z rasdraženimi starimi gospodi in take reči. Poalednji dve leti pa se je njen pogled na življenje rahlo izpremenil, polagoma a določno. Najprej je doživela "razočaranje", kakor je dopovedovala Franciau s Ponarejeno blaziranostjo devetnajstletnega deklfeta. Nato mu je predavala, kako bi bilo želeti, da bi se oklenila boljše družbe. To je bilo takrat, ko se je seznanila z Joaephom Augustinom Shortom, mladim goapodičem, ki je alužil svoje začetniško dobo pri Gogartyju in Hoganu, ki ae je vaako nedeljo zjutraj odpeljal z racourtatreetake postaje, da je kje na kmetfh igral golf. Naposled je postala silna naaprotnica vse revolucijske teorije, češ da je kvarljiva in prevrača vse moralna ideje. Postals js verna in v glavo ae ji je vperila misel, da bi utegnila izpreobrniti zapovednika Dana Gallagherja, voditelja re-volucionarskega pokreta. Vea ta zadnji razvoj pa je bil ie čiato nov in še nI dozorel v njenem značaju. Dal se je še gnesti. Ni bil še spojen z navadami njene miselnosti, ni ae še omejil z globokimi In bridkimi predsodki, ki ae izoblikujejo v "Čvrsto prepričanje". Zato ae je bila hipoma vdala tistemu čudnemu zanosu, rojenemu iz sovraštva do zakoni-toeti, ki je pri predmestni plaži tradicionalno in dedno. Edina sijajna predmestna romantika je občutek živega sovraštva do zatirajoče roke zakona, ki se včssih iztegne in zadtne tega ali onega pri kakem pouličnem nemiru, in-dustrijslnem sporu, nacijonalni vstaji. To je zvočen poziv na vao duševno razgibanost, ki v tej zanemarjeni okolici ne more priti drugače do izraza, niti v umetnosti, niti v obrtniški ali trgovski podjetnosti, niti v primernejšem iskanju religionesnsga pojmovanja o vesoljnem stvarstvu. "Jaz se strinjam a tem, kar je atoril Francis," se je obrnila proti ljudem. "V politiki ae ne zlagam z njim, toda vsak mož ima pravico do avojega mnenja in vaak mož bi ae moral boriti za svoje pravice v akladu z ..." Zmedla ae je in nekoliko sajecljala. Nato je hipoma s zanosno kretnjo dvignila roko in kriknila na vea glaa: "Vaekakor je moj brat. In jas ostanem ns njegovi strani." (Dalje prihodnjič.) Plaho srce Napisala L. Strauss-Krnstova Seveda Je prišla Michelina dosti prekmsiu. Po končanih o-radnih urah v pisarni jo tako hl-t«ls čes bulvsr k postaji popr»J tja kakor običajno. Pred šesto uro se gotovo no bo prikazal. Jssno je. ds se je ša poprej lepo ns lepot »č i Is. pred zrcalom, ki ga je lahko vtaknila med tipke na svojem ph*irwfn stroju in ga hitro »krila, čr j«. *ef pri. bližal. Kljub temu ji nt bi škodila temeljita preiskava pred velikim srcalom na avtomatu ss čokolado. — Kajpak, mali klobuček a cvetlicami je nekoliko nagnjen ns desno oko drsno ae-del na skrbno počesanih kodrih. Majhna usteca so imela ravno pravilno češnjevordečo barvo in trepalnice, skrbno počrnjene in urejeno, ao bile neaaališsno dolgo in avllene. Vae je bilo v redu. MicheHna Je sedla na klopico blizu iahoda. Vsi. ki so zapuščali podzemeljsko, ao morali iti tu mimo. To Je bilo glavno. Da bi ae adela čim bolj neprisiljena. Je Mir beline raagmUe časopis, staro številko "Večemiks" in Je brala, morebiti le stotič, majhno notico v rubriki "Dobri nasveti sa ljubezen in življenje." r"Va*k večer ob šestih/' jo pisalo tam notri, Mko prestopim na postaji podzemeljske Mesnice Strasboung^t. Denis, vidim mlado dekle. Zaljubil aem ae varajo, toda ne upqm si jo nagovoriti. Včasih ae m* sdl. da se mi nasmehne. Kaj n*j atoHm? — Podpissno je bUo "Ploho sroe". Ko je Miohelina vprašanje prvič prebrala. Je hUro v stroj vtaknila polo papirja In pieais čaaopbu: Tudi jla ao odpeljem vsak večer ob šestih a poetaje Straabourg-St. Denis. Menim, da ■e gospodovo vprašanje nama na» Kajti še večkrat me Je U- sti gospod zelo koprneče pogledal. Ali mu hočete, prosim, sporočiti, naj mi piše. Tu je moj naslov . . Podpisala se je: "MaJs svetlolaska." Stvar je biia vsekako U, da je btto ravno na tej prometni postaji ob koncu uradnih ur videti nešteto mladih deklet, med njimi tudi dosti svetlolask. Resnici na ljubo bodi povedano, da je tudi Michelina prestregla marsi-kakšen občudujoč moški pogled, ki jim je pogosto odgovorila z ljubeznivim prikritim nasmeškom. Toda Michelina je bila optimistka. Zakaj ne bi bila ravno ona srčna dama boječega gospoda? In če je bil ros tako boječ, mu je treba pač pomagati. Vlak ae je ustavil. Vrata so se odprla. Cel tok ljudi je dri proti labodu. Toda vsi so hiteli mimo, ne da bi se ozrli. In to bi neznanec vendsr moral storiti. Kajti odgovor, ki ga jo Michelina našla v rubriki "Dobri nasveti za ljubezen in življenje", se je glasil: "Zal nam, mala svetlolaska, nI mogoče v časopisu objaviti aaslova. Menimo pa» da vaš boječi oboževalec stalno prebira našo rubriko in vam procU legamo, da ga prihodnji četrtek ob običajnem času na običajnem mestu počakate. S šopkom vi jo-lic, ki jih pripnite na svoj plašč, mu dajte razumeti, da vos lahko pozdravi." In zdaj Michelina sedi tukaj s svojim šopkom vijolic, ki ga je koketno pripela na avoj o-vratnik. Ko bi starti vedeli, bi bili pač ogorčeni zaradi Miche-limine pustolovščine. Toda ali niso bili nekoliko prestrogi? ' Spet se je uatavil nov vlak. Miohelina je pazljivo premerila vsakega,,ki je šel mimo nje. Skoraj zadnji je prišel mladi mož, ki se je zdelo, da se mu prav nič ne mudi, Počasi je korakal z odpetim plaš&m in nazaj potisnjenim klobukom. Ko je zagledal Miohelino, ae je nasmehnil. 'To je on," je ^eklo Michelhilno srce in Je poskočilo. Njegov pogled je drsel od njenega «ljubkega, svežega obrazka do šopka vijolic. Ali bo . . Miohelina je brez diha vstala in nekaj, kar je bilo močnejša/ko vaa dobra vzgoja, jo je prisililo, da se je nasmehnila. Tujec je obataEH "Ali stoto vi?" je vprašala Michelina. "Da, jaz sem Potlej je bilo sajnp po sebi ra- zumljivo, df je šla Michelina ob njegovi strani po atopnjicah navzgor, čeprav bi morala počakati vlak za'domov. Kmalu sta bila v živeto pogovoru in po kratkem oklevanju je biia Michelina pripravljena popiti z njim kavo, proden gre domov. Na cesti, po kateri je lil največji tok ljudi, ga je na skrivaj nekoliko natančneje pogledala Imel je rjave, živahne oči, ki so bita poprej drzne ko boječe. Toda morebiti se je motila. In kako zanimivega so ga napravili majhni brki nad zgornjo ustnico! Pripovedovala mu je o pisarni, o Marcelli, o domu. Zamaknjen je prisluškoval njenemu čebljanju. Povedal ji je, da je bančni uradnik z najboljšo bodočnostjo. Njegova rodbina živi na deželi. Včasih se počuti zelo osamljenega, zelo zapuščenega v velikem meeftu. Ce so ne bi mogla sem in tja kdaj vMsiti? — Michelina je imela pomisleke zaradi strogih staršev. Zvečer po službi kakšne «pol ure že, toda za ples? Ali celo ofc nedeljah na Marnl? " Kajpak jima pol ure kmalu ni bik» dovolj. Toda GiK*rt—Mi-chelini se jo zdelo to ime zelo romantično—Je predlagal, naj ga predstavi staršem. Naposled jo vendar aoMden mladi mož, ki mu ni ničesar očitati. "Toda kaj naj rečeva, če naju vprašajo, k Jo ava ss sposnala?" "Resnica," jo rdfcei Gilbert neprisiljeno. Mkhelira je bMa presenečena. "Zakaj neki na, Michelina, ali je tako nemogoče spoanati se v podacmeljaki železnici?" 'Seveda na."—Kako rahločuten jo bül Nikoli nI omenil "Večerni kove" t rubrike, kateri ae imata zahvaliti, da ata ae spo-znala. In kakor bi ae molče dogovorila, tudi Mfehelins ni atoli tega omenjala. BHo je ko skupna. majhna skrivno*, ki ju je uradnik in je kramljal z njim o službi. Materi je slavo pel za njene češnje, ki jih je znala pripraviti po starem, preizkušenem receptu. TrdH je, da je morala dodati kakršno koli skrivnostno dišavo, kajti pri njegovi materi mu nikoli tako dobro ne diše. Odtlej je smel priti vaako nedeljo. Ce je bilo lepo vreme, ao se peljali na Marno, kjer ae je Gilbert igral s Mlcheiinimi mlajšimi brati. Skratka, spadal je k družini in ačssom je samo od sebe prišlo, da so ae začeli pogovarjati o skorajšnji možitvi. Michelina je bila vaa srečna. Višek Michelinine poroke je biia kajpak vožnja z avtobusom v Robinson. To nenavadno izletniško točko ao si izbrali vai pariški novoporočenci, da bi med drevesnim listjem, čisto v kroni starih dreves pili kavo. GiK>ert in Michelina se prav tako nista dala prikrajšati, da ne bi splezala po visoki lestvi prav na vrh, da bi bila tam čisto sama, kakor se pač spodobi za pravi pariški poročni par. Spodaj pod njima ao se veseMli pa svatje. Michelina, ki je bila od razburjenja in popitega vina nekoliko iz tira, je biia Wj sproščena ko sicer. "Veš Vaj, Gilbert, zdaj bi se morala prav za prav zahvaliti *V*černiku\" "Zakajkeki, dragica?" "Saj vendar veš!" Gilbert je bil manj presenečen, kakor bi to utegnil pripisovati rariburljivosti dneva. Temna slutnja se je porajala v Mi-cheJini. Hitro je popila požirek kave. Potlej je zaječijala: "Ali nisi ti "plaho aroeT "Jaz? Plaho srce?" «e je zasmejal. "Kako pa prideš na to, cfcrok moj. S plahostjo danes ne prideš daleč. Zmerom sem stal čvrato na nogah in ae nisem dal odriniti. Ali misliš, da bi mi sicer tfko hitro zvišali plačo, da sva se lahko tako kmalu poročila?" Z Zasmejal se je. Michelina je molčala Skušala si je prigovarjati. AH kapM naročena na dnemik Prosveto, to takoj naznaniti oprsmiitm Hita, In obenem doplačsti dotično vsote lista Prosvets. Ako up m «tori. tedaf tnore upravništvo salšatl datum ss to vsoto naročniku PHOS V ET A. SNPJ, 2SI7 So. Uondale Ave. Chics««. IU. Priloženo pedil)em naročnino aa Hat PreereU roete I...... .................mm.............CL draštva It.... 1) Naalor....................,.,.................................. Ustavite tedalk In ga priplilte k meji aarečninl od sKdaéih ¿lasa* GUberta jo torej neko nedeljsko popoldne prsdatavila svoji rodbini. Miohelina je biki vso vročična. Toda Gilbert Jo Mt samega sebe v aveati in prav nič boječ. Poznal je nekega očrtove-ga predstojnika, ki je bil poštni Uživajte božično veselje skozi celo leta— NAJ VAM PLIN OPRAVI 4 VELIKE POSLE! Dar, ki vam nudi bolj- ie življenje-Trajno vrednost in veselje za celo družino. /. PUN ZA GRETJE VODE Brez truda, neprestano uživate udobnost, ki jo vam nudi avtomatični plinski Vodo Grelec. Nič čakanja, nič pažnje. Vedno pripravljen dan ali noč za »to in eno rabo. Jo sa varčnost tudi I - 2. PUN ZA GRETJE STANOVANJA Sitnosti • furoace zgine, ko grejete s plinom. Nič šaflanja ali rfkrbi. Niče-sar sa odnašati ali donašati. Thermoatat ostane čist, zdrava toplota za vas av-matično. || 3. PUN ZA HLADILNICE Moderni, tihi Gas Refrigerator obdrži hrano svežo in dobro več d ni-varuje zdravje—nudi tudi poeebno varčevanje. Obstane dalj, ker nima posebnin tomatično. 4. PUN Z A KUHO Radost cele družine! Modemi plinski štedilnik prihrani čas. kurjavo in kuha hitreje, boljši resultat kuhe in peke. Lahko za čistiti, lahko za rabiti-krasn» moderni modeli 1 Z® vaa pojaanila o plinskih naprarah za gretje stanovanja, hlajenj fretje vode la kukanja, ae obrnile na MASTER PLUMBER, HEAT1NG CONTRACTOR, GAS APPUAjg DEALER or PUBLIC SERVICE COMPANTtf NORTHERN UJJNW