PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ožemi - Stev. 129 (1817) gas.ffSB- J?-"1 TRST. sobota 2. junija 1951-------------------ČSSff 15 lir ■JE IgjjMANOVA POSLANICA ATTLEEJU IN MOSSADEGHU perzijska vlada pristala fta pogajanja z Veliko Britanijo! ^r«man priporoča teheranski vladi, naj pristane na pogajanja, britanski a«i pa, naj postavi konstruktivne predloge - Izredna seja perzijske vlade — Ameriški £°slamk v Teheranu Grady -laav ■ J Henry skemn if; ■ ^ne,s izročil perzij-ku Mn- ?ls skemu Predsedni-sltainn ?Tdeghu Trumanovo po. britan°V ° 'e Grady obiskal »anu v Tehe- ohepherda. ske£nman P°slal tudi britan. ku vL^tttstrskemu predsedni. z ir-to,• u Planico v zvezi banico lmJpetroleiem- To p0' ampriji,- danes zjutraj izročil zunani Boslanik v Londonu ^orri ministru Morrisonu. Attw°n se Je danes sestal z jel T,Jnm- tak°j ko je ta pre-rumanovo poslanico. klani?Pnan^etn ministrstvu od- 111 vseS JSao2 P°iasnil(> ° nje-iziai.iT ■ Odvesčini kirogi pa čg hrHJ0’ da Truman priporo-tof-, }‘anski vladi, naj prizna jKatnčnost zakona 0 podržav- Ist lranskega petroleja. VaSyv,kr°gi izjavljajo, da pozi-loži Var-aTt Lotndon, naj pred-kor'stvnim.prej Perzijski vladi «mS^tlvne Predloge, ki naj Betrolp-u-Ldemoteno delovanje Perzil’ o naprav v Južni ja do Je Truman mne-Jtodu: ^•hiteli. V Londonu pa do -.Pe Potrjujejo vesti, da je Uja J 1 rj'“ . J1- J-i Uiiian muc- ’”a ,bi bilo mogoče doseči viyendi s Teheranom, Če hod2ilS„ka y'ada pristala na pri-leher ke§a odposlanstva v I spornn?- G tem pričakujejo v Tpk angleškega poslanika •Kolin, anu- Kljub vztrajnemu iiij uradnih krogov prevla-tajj!,v Londonu vtis, da je bri-UtiSS1- ada La3« pripravljena dlp} na Trumanov predlog. tasla?6 vsebme Trumanove sket™ 00 Perziskemu mdniistr-tfevlS Predsedniku pa je pred-v jfrk ameriškega poslaništva Ifrmijftjanu izjavil, da Truman Mossiadleighu. naj ki Posebno odipoelanstvo, ^ bamerava britanska vla-Jipk^lati v Teheran, in r.aj *®)U v na razgovore o petrc-ie Južnem Iranu. Poudaril Ke Li da ja poslanica nikakor ^k n- ■ da ZDA izvajajo pr? Phtiidk na iransko vlado, i. .je njem namen samo riti korak, ki ga je po- slanik Grady napravil pri Mos. sadleghu 29. maja, da prepreči dokončno prekinitev razgovorov medi Veliko Britanijo in Iraincm o teimu vprašanju. Spomenica pravi medi drugim; «ZDA podpirajo iranske težnje in razumejo željo Irana po nadlzorstvu narodnega bogastva, poudarjajo pa, nujno potrebo pogajanj z Londonom. Besedilo Trumanove poslanice bodo bade objavili jutri zjutraj istočasno v Waahingtcnu in Teheranu, Zvečer se je iranska vlada sestala na izredhi seji in pričakujejo, da bodb za jutri sklicali izredno sojo poslanske zbornice in senata. Moissadegb je na seji vladb sporočil. da je ameriški poslanik ponovno predlagal posojilo Eksportoe-kniportne banke za 25 milijonov dblarjev. Londonski «Daily Telegraph« zatrjuje danes, da je perzijska vlada pristala na prihod angleškega diplomatskega odposlanstva v Teheran, ki naj bi se razgovarjalo o petroleju. Lisi zatrjuje, da so to sklenili na nocojšnji izredni seji vlade. Kakor rečemo pa v Londonu tega še ne potrjujejo. «New York Post» piše, da je Perzija ponudila rešitev petrolejskega spora po vzorcu sporazuma, ki je bil svoj čas sklenjen med ZDA in Mehiko. List pripominja, da so to ponudbo stavili tajno po ameriški diplomatski poti. ZDA so baje naklonjene takemu sporazumu in so to stališče sporočile londonski vladi. Ameriški državni departman Pa je baje medtem predlagal Perziji, naj bo sodnik ameriškega visokega sodišča William Douglas imenovan za razsodnika, ki naj b; _ predsedoval pogajanjem! ža rešitev spora. Sporazum med ZDA in Me. hiko je bil sklenjen med mehiško vlado in ameriškimi petrolejskimi družbami, katerih last nina v Mehiki je bila podržav. ljena. Razlastitev so izvedli v marcu 1938 in novembru 1941. Pozneje sta se ameriška (n me-hiška vlada načelno sporazume- li za plačilo razlaščenega pre. i nasprotovanja z Boully Meto-moženja. Sporazumeli sta se za xa'som, poveljnikom kraljevega znesek 29 milijonov dolarjev, I civilnega (Jonam; 2. Kraljeve od- iti so bili izplačani v petih le tih (1942 - 1947), 29. avgusta 1947 je bil podpisan sporazum ujed mehiško vlado in družbo «Mexican Eagle Oil Company», ki je imela ameriške, mehiške, nizozemske, britanske in druge delničarje; ta sporazum določa plačilo odškodnine približno 30 milijonov dolarjev, ki naj se izvrši v petnajstih letih. , Perzijski poslanik v Haagu Je danes dopisniku AFP izjavil, da je včeraj sporočil svoji vladi, da je mednarodno sodišče zavrnilo zahtevo «Anglo Iraniap Oil Company» za imenovanje razsodnika v sporu o petroleju. Sedaj pričakujejo sklep sodišča o zahtevi britanske vlade za imenovanje razsodnika. Iranski diplomat je poudaril, da je njegova vlada Za. se.daj odklonila priznanje Prisojnosti mednarodnemu so-discu o tem. vprašanju in da ne bo Iran imenoval nobenega predstavnika med razpravo na sodisču v primeru, da se to u-godno izreče o zahtevi britanske vlade. V Londonu so nocoj javili, aa se bo prva skupina 3500 * °f’, sestavljajo 16. skupino padalske brigade, vkrcala 4. junija v Portsmouthu na -u «Warrior» in ((Tnumpb«, k; bosta odpotovali v Sredozemlje. Ostali člani o-menjene skupine bodo odpoto- v3hi iz Velike Britanija 5. junija z ladjo «Devonshire». Grški tisk o vzrokih Papagosovega odstopa ATENE. 1. — Grški kralj je izdal dtaevno povelje, s katerim je prevzel vrhovno poveljstvo grške vojake, dbkier «bo težak položaj, ki zahteva, aa obstaja vrhovni poveljnik«. Grška vlada, je imenovala za poveljnika glavnega stana divizijskega generala Grigoj-opulosa. Današnji grški tisk govori o tem, da jc Papagos odstopil iz nat-aedbjih vzrokov; 1. Zaradi ločitve, da je imenovat za poveljnika svojega vojaškega doma rezervnega generala Ven-dSrisa,^ kljub temu, da bi po predpisih moral imenovati aktivnega častnika; 3. Zaradi besed podpredsednika Papan-dlreiua. ko je imenoval zadnje nadzorstveno potovanje Faipa-gosa, kot predvolilno plotova-nje; 4. Zaradi bolezni. Danes, zvečer ie predbeidnih vlade Venizelos ostro zanikal vesti po katerih naj bi nekateri častniki pripravljali prevrat zaradi odstapitve Papagosa. V grško prestolnico je prišla danes skupina 31 ameriških vojnih ladij. aOtroški vrtec Združenih narodova — Mednarodno kosilo v otroškem vrtcu Združenih narodov, ki so ga ustanovili za otroke zastopnikov držav članic Združenih narodov in za otroke osebja tajništva BUREN ZAČETEK PRIČEVANJA zunanjega ministra Achesona Diskusija o odstavitvi generala Mac Arthurja je prešla s strateškega polja, kjer so se republikanci slabo odrezali, na politično, kjer bi si radi privoščili maščevanje - Ameriška politika do Formoze pred Korejo in po njej Sicilija bo v nedeljo volila &pvo pokrajinsko skupščino j. .. vljenjski stroški v Italiji so se zvišali - Visokošolski profesorji »‘'Ožijo, da ne bodo ------ sodelovali pri izpitih - Pretep na zboro-u M S I - Grof Sforza polemizira z „Manchester Guardianom“ Rim . . ’ •■ — Italijanski tisk.še Ulne 0 kotnentira nedeljske vo-ta ii re.2UItate, kopiči številke JiilS,lke in iih - kot Pravi el^kl «Tempo» — «nateguje voiit”astlko». Zaradi bližnjih *uPščir sicibko pokrajinsko ‘t ker u da je vlada gleda-2,V osti,fa Vedske volitve bi-Italiji čim manj re-Saj zadaja ta otok a rimskpParatisUčnimi težnja-urbi t, miJ centralizmu dokaj ' erjetni uspeh, demo- .•“Hisn-, - , . uspen, aemo-^litvsh • kl so se sicer pri ^bščir.o u , Pokrajinska se ih *i slabo odrezali, a tvili aprila 1948 znatno po. Stavil’ Pa bo seveda spet po--t tisk« brimeren hrup vladne-.!V n ’ sai j* bil datum za vo «h tak- ®ic,l'ji nalašč postavki® vnu’ .a bo žim neposred-kn* m3 na volivce v me-tl° EmiiiJ°UP0- •Firen.ze, Reg-& ki bodo F,errara ‘in podob-dni. glasovali čez de- čli ^cuptčmi' s,Iailsiki P°krajin-k nov P c n‘- kl je štela 90 hf^j’ o« dueli demokristjani h°k“ (Kpi • ssta») 4. repub- 1 ci^d’ blov ;beratno-kvalunkvi-I Ski hidm j monarhisti 9, si-V a ParJdentisti pa 8. S^alja^oTi ie B’a'Vna volilna teU razglasi^ lcijskem s0di‘ kn, Volilne -f dokončne urad- iM lko razlikn?Uate' ki ae ne-I ilrtLSe- da sn od I Cn®kate_p^ali veljav- ni, cam, ki •sene rim dvomljivim gla. so bile 1 prvotno S nr,az®nMST "e^'1iavne, saj h 3H) ir, 50.454 na -a i»2i '» ‘m.Mo:'moj£j0 « S.”,,*!® Od 23.936 na 24.095. Demokristjani so s tem izgubili en sedež in ga prepustili socialnim demokratom; ostali sedeži so ostali neizpremenjeni. Po danes objavljenih podatkih o indeksu življenjskih stroškov je videti, da je od letošnjega marca do aprila življenje v Italiji postalo dražje za 2,3 odst, od lanskega do letošnjega aprila pa za 11,9 odst. Indeks življenjskih stroškov je bil letos aprila 33,17, marca 51,99 in lani aprila 47,52. Za posamezne oddelke je indeks sledeč (april 1950, marec in april 1951); živila 57,70, 61,05, 62,80; obleka in obutev: 56,28, 70,65, 71,29; stanovanje; 5,95, 12,58, 12,67; goriva, kuriva in razsvetljava: 34,32, 36,65, 36,70; razni stroški: 45,86, 50,70, 50,92. Glavni odbor italijanskega združenju visokošolskih profesorjev je med svojo sejo sprejel resolucijo, ki obžaluje, da doslej še ni bilo prav nič konkretno storjeno, da bi se izboljšal njihov pravni in gmotni položaj, in izraža upanje, da bo vlada kaj storila, predno b> profesorji prešli k ((antipatičnim ukrepom«. Kot znano, so visokošolski profesorji grozili, da ne bodo sodelovali .pri letošnjih izpitih na univerzah, kar pomeni, da bi bili izpiti onemogočeni. Minister za delo Marazza pa je končno sklenil sporazum z zdravniki (ki so, kot znano, pred časom tudi že stavkali) glede plačevanja zdravniških uslug pri ustanovah .za socialno skrbstvo. Sicer pa se zdi, da so se v Rimu danes nekoliko oddahnili od* prevelike volilne stiske in našli čas, da — pet dni po izvolitvi — pošljejo kar tri brzojavke (Einaudi, De Gaspari, Sforza) novemu avstrijskemu predsedniku republike in še papežu za današnji god. V Rimu je prišlo danes do pjretepa na zborovanju MSI, na katerem bi moral govoriti poslanec Almirante. Zunanji minister Sforza je poslal angleškemu listu ((Manchester Guardian« pismo, v katerem se pritožuje, ker se je list neugodno izrazil o njego-vem genovskem govoru, v katerem je zahteval revizijo mirovne pogodbe. ((Manchester Guardian« je to zahtevo označil kot volilni manever. WASHINGTON, 1. — Današnji prvi nastop zunanjega ministra Deana Achesona pred združenima senatnima komisijama daje slutiti, da je republikanska opozicija združila proti njemu vse svoje najtežje kalibre. Acheson je prišel pred komi-sijo odločen in nasmejan; v po. učenih krogih zunanjega ministrstva pravijo, da je sklenil staviti vse na eno karto in krepko udariti. Spor med Trumanom in Mac Arthurjem, ki se je med pričevanjem generalov že dokaj polegel, je spet vzplamtel; pričakujejo, da bodo seje kar najbolj razgibane, saj so republikanci že dolgo čakali na Achesonov nastop, da se poskusijo maščevati za poraze, ki so jih na miren način prizadejali generali. Poleg tega se je preiskava vlekla prav toliko časa, da se je je javno mnenje naveličalo, poleg tega pa so vojaški voditelji večkrat spravili Mac Arthurja v slabo luč. Zaradi tega je razumljivo, da so republikanski senatorji težko pričakovali, da se razprava prenese s strateškega področja, kjer so se slabo odrezali, na politično, kjer upajo popraviti dosedanji slabi vtis. Povrhu menijo, da opozicija niti ni imela ne namena ne volje, spuščati se v borbo s Pentagonom, da pa ji bo Achesonov nastop dal vse možnosti, da doseže predvsem predvolilne učinke. Republikanci hočejo predvsem dokazati, da je njihova kampanja upravičena: Acheson mora oditi. Dokazati hočejo še več — namreč da bi Acheson moral oditi že davno. Zdi se, da se hoče Acheson oprijeti stvari z drugega konca, kot da je vprašanje njegovega obstanka v zunanjem ministrstvu — in za to končno v bistvu gre — zanj postransko. Tudi Acheson, ki se je pred svojim nastopom pred preiskovalno komisijo na dolgo posvetoval s pokrajinskimi voditelji demokratične stranke, hoče spraviti razpravo na volilno področje; to je dokončno razbistriti eno od glavnih vpra. šanj ameriške politike: ali bo prednost, ki jo enemu ali drugemu mednarodnemu vprašanju določi vlada, spoštovana, in ali je politična skupina, ki je vsaj do prihodnjih volitev še v manjšini, sklenila še vedno spravljati pred svetom v slabo luč trdnost zunanje politike ZDA. V znamenju te bližajoče se nevihte je bil, že začetek prve seje. Vso predpoldansko sejo so senatorji upofabah za prerekanje o tem, ali naj se objavi dokument zunanjega ministrstva iz leta 1949, ki ga je Ache-som omenil v svojih prvih besedah. Zunanji' minister se je odločno uprl objavi dokumenta. Medi senatorji P.a so bila mnenja deljena. Končno je komisija s 15 proti 5 glasovi sklenila, naj se dokument objavi. ,Gre za navodilo ameriškim diplomatskim predstavnikom', ki jih opozarja, naj bodo pripravljeni, da bo Fonnoza kmalu padla v' roke pekinške vlade, in trdi, da otok za ZDA nima velike strateške važnosti. Ko so končj. sklenili, da bo ta dokument objavljen, je A-cheson lahko nadaljeval. Takoj spočetka je povedal, da je leta 1949 zunanje ministrstvo preprečilo. dia bi vojno ministrstvo poslalo vojaško misijo na Eor-mezo. Dodal ie, da bi ameriške oborožene sile z lacčjo, ki so jo takrat imele, ne mogle preprečiti padca Formoze, medtem ko bi prisotnosti vojaške misije v tem primeru lahko samo škodovala ugledu ZDA, Acheson je nato dejal, da se je položaj glede Fcrmoee spremenil ob začetku napada n0 Koreji; takrat je predsednik Truman poslal VII. ameriško floto, naj otok nevtralizira. Nato je izrazij mnenje, aa je bila ameriška akcija na Koreji zelo uspešna. Nič ni bolj napačno, je dodal, kot mnenje, da so se ameriške in zavezniške sile na Koreji zapletle v vojno brez cilja, in brez smisla, kajti sovjetski načrti, ki so predivddeva-li hitre in lahke uspeli c ir. ne bi imeli samo težke posledice za vso Azijo, temveč hi tudi paraliziran obrambo Evrope, so se izjalovili. Zunanji minister je nato potrdili. da bodo ZDA stopile tudi v svetovno vojno, da bi se branile. «če jim jo bo kdo vsilil«, da pa skušajo vojno preprečiti. Dodal je. da ameriška vlada ni intervenirala: pri 0„N, naj se izvede pomorska nlokadb Kitajske in nadaljeval, da postavljajo nedavni porazi Kitajcev na Koreji, ((pekinško vladb pred težke probleme, kajti če razpolaga z neomejenimi človeškimi rezervami, je število njenih izvežbanih vojakov omejeno«. Odsvetoval je tudi Vsake razširjenje vojne na kitajsko ozemlje. Glede odstavitve generala Mac Arthurja je Acheson zanikal, da bi sodeloval pri tej odločitvi, temveč, da je o njegovi odstavitvi izvedel po telefonu od Trumana. Q možnostih sovjetske intervencije na Daljnem vzhodu, je zunanji minister naštel sledeče možnosti: ZSSR bi lahko dala Kitajcem znatno število letal s piloti — ((prostovoljci«, lahko bi pa tudi posegli y operacije z lastnim letalstvom in s svojimi podmornicami; nadalje bi Kremelj mogel poslati na Korejo, kot so storili Kitajci, pol milijona »prostovoljcev«; ali pa se končno spustiti v splošno vojno. . - Achesop bo jutri nadaljeval s pričevanjem. 0 ljudskem štetju .v Avstriji CELOVEC, 1. — V zvezi z ljudskim štetjem je vložil Na. rodni svet koroških Slovencev 30, 8. 1950 in 12. 9. 1950 vlogi na notranje ministrstvo. V prvi vlogi zahteva Narodni svet pa. ritetične komisije in v drugi uradno ugotovitev, da je občevalni jezik, jezik, ki ga go. vorijo v družini. Notranje ministrstvo je z dopisom od 8. maja 1951 štev. 75.818-7/51 (S. L.) odgovorilo med drugim, da z navedbo občevalnega jezika ni označen materinski jezik in ne narodna pripadnost. Nejasen položaj do voliM na irskem DUBLIN, 1. — Nocoj so .objavili dokončne podatke o volitvah na Irskem. De Valerova stranka (Fianna Fail), ki je bila do sedaj v opoziciji, je dobila v spodnji zbornici 69 po-slanskih mest, vse ostale stranke dosedanje vladne koalicije pa 78 poslanskih mest Politični krogi so mnenja, da je prezgodaj govoriti o dejanski zmagi večinske koalicije ali pa predvidevati, kakšna bo nova vlada, ker je stališče številnih neodvisnih poslancev še negotovo. Kakor je znano, so vladno krizo povzročili prav neodvisni poslanci, ki so izstopili iz vladne koalicije, ki ji je načeloval Costello, voditelj stranke Fine Gael. De Valera bo Imel kakor v prejšnjem parlamentu relativno večino. Posamezne stranke so dobile; De Valerova Fianna Fail 69 poslancev (v prejšnji zbornici 68. leta 1948 pa 67), Fine Gael (Costello) 40 poslancev (prej 29, leta 1948 31), laburisti 16 (20, oz. 19), republikanci 2 (6, oz. 10), kmečka stranka 6 (5, oz. 7), neodvisni 14 (7 oz 12). Poslanec o d g o v ar j a Fr a g iacomu LONDON, 1. — Angleški po. krajevne oblasti. Na nesrečo pa revizija ni bila izvršena tudi na ozemlju sedanje cone B, kjer so se pojavile iste pristranske tendence«. slanec John Parker je poslal li. beralnemu glasilu »Manchester Guardian« pismo, v katerem odgovarja dr. Fragiacomu (predsedniku istrskega CLN v Trstu) ki je z iredentističnim člankom o Trstu in Istri izzval diskusijo v tem listu. Parker v svojem odgovoru pobija trditev Fragiacoma, da sta dve tretjini istrskega prebivalstva C e se ne motimo se ie pred sednik Istrskega CLN dr. Ri' naldo Fragnacomo zadnjič javno oglasil 4. marca t. I. na ta. ko imenovani skupščini «istr. skih občina, ki naj bi bila nekakšen surogat za nekdanjo Goriški volivci Irt volivke! Na volišču se mera le predstaviti z volilno pozivnico, ki vam jo je dostavila občina. Ce te še niste prejeli, pojdite nemudoma najkasneje do 5. t. m. na občino, da vam jo izda. Na njej je tudi navedeno volišče, kjer boste volili. italijanski, in poudarja, da jugoslovanskih podatkov leta 1946 ni mogoče zanikati, da pa je tudi avstrijsko ljudsko štetje iz leta 1910 v vsej Istri našte. lo precej več Jugoslovanov kot Italijanov. Parker pa poudarja, da tudi avstrijsko ljudsko štetje ni bi. lo povsem točno. ((Avstrijci — piše Parker — so šli za tem, da vpišejo občevalni jezik neke osebe, ne pa njen materinski jezik. Ker je večina podjetij v Istri bila italijanska, so njihove nameščence in delavce običajno evidentirali kot Italijane. Poleg tega je bila italijanščina uradni iezik v Istri«. ((Pristranost tega štetja — nadaljuje Parker — se nadalje izraža v dejstvu, da so popis prebivalstva vršile krajevne oblasti, te oblasti pa so kazale jasno tendenco favoriziranja bivših vladajočih skupin. Te tendence so bile leta 1910 na primer v Trstu tako močno izražene, da so centralne avstrij. ske oblasti ponovno izvedle štetje. Revizija štetja je pokazala znatno povečanje števila Slovencev v primerjavi s prvotnim štetjem, ki so ga izvedle ((Dieta istriana». To ie bilo takrat, ko sta odhajala v Lon. don (z velikim upanjem) De Gasperi in Sforza. Tedaj je Fragiacomo povzdignil svoj glas in dejal, da se mora v Londonu «govoriti jasne«, zdi se, daj De Gasperi in Sforza v Dondonu nista govorila dovolj «jasnos in je bil torej Fragia. como prisiljen da tisto svojo ejasnoa besedo pove v Manchester Guardianua. Iz poročila, ki ga objavljamo ni razvidno, kaj je tako vjasnoa napisai predsednik CLN. Vsekakor pa se je mo. rala ta jasnost vrteti okrog angloameriške okupacije cone B ekot prvega koraka za re. integracije Italije in njene pravične meje« kot je bilo rečeno v resoluciji, katero je izglasovala' tedaj zgoraj omenjena «skup>ščina istrskih ob. čina. Poleg tega — sodeč po odgovoru, ki ga je Fragiacomo prejel v istem, londonskem listu — je verjetno Fragiacomo zagovarjal tiste ponareje. ne italijanske statistike o pore, bivalstvu Julijske krajine sploh ter o prebivalstvu Tržaškega ozemlja še posebej. Prejel je precej jasen odgovor, katerega se verjetno ni nadejal. Takšen odgovor bi bi. la prejela prav gotovo De Ga. speri in Sforza in sta se morda prav zato premislila pri svojem marčnem obisku govoriti «jasno» v smislu že zgoraj ome.njene resolucije «istrskih občina. Komentarji tiska o noti sovjetski vladi Lavvton Collins pride v Trst DUNAJ, 1. — General Lavvton Collins, poveljnik glavnega stana ameriške vojske, bo jutr; odpotoval iz Salzburga v Trst. Kakor javlja agencija «APA», je general izjavil med tiskovno konferenco, da mu ni bilo mogoče nadzorovati ameriških čet v Avstriji. Na vprašanje, če bodo poslali v Avstrijo nove ameriške čete, je general odgovoril, da to ni točno. LONDON, 1. — Britanski predstavnik na konferenci namestnikov v Parizu Ernest Da-vies -je prišel danes popoldne v London. Sestal se bo z zunanjim ministrom Morrisonom pred svojim povratkom v Pariz. Sovjetska agencija Tass je že sinoči javila izročitev note zahodnih držav Gromiku. Agencija pripominja, da tri zahodr.e države predlagajo sklicanje konference zunanjih ministrov na podlagi ene izmed treh variant dnevnega reda, ki so ga 2. maja predlagali ar.gleškl, francoski in ameriški delegat, Nato navaja agencija Gromiko-ve izjave, ki je vztrajal, naj se v dnevni red vključi tudi vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč, ne dodaja pa nober-ega komentarja. Opazo- Češkoslovaški vohuni obsojeni v Beogradu Etbin Kristan v Ljubljani • 3. junija se začne IV. plenum CK KPJ • Ameriški list zahteva izročitev Artukoviča Jugoslaviji • “Politika“ o pariški konferenci (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Beograjsko vojaško sodišče je djanos izreklo sodbo nad: skupino štirih češkoslovaških vohunov. Ljudevit Kovač, bivši kapetan JA, je bil obsojen na 20 let zapora s prisilnim dletom, izgubo državljanskih pravic za pet let in na zaplembo premoženja. Jaroslav Nemec, sekretar češkoslovaškega atašeja v Beogradu, je bil obsojen na 13 let, Barbara Kovač na tri leta in češkoslovaški državljan Bedrich Glais na 6 let zapora s prisilnim dletom in zaplembo premoženja. Včeraj zvečer je prišel v Manipulacija z volitvami v Italiji Objavljamo nadvse zanimiv it poučen članek, ki je bil objavljen v zadnji številki ((Matajurja«, glasila beneških Slovencev od 29. maja t. 1., ker zelo dobro osvetljuje bistvo sedanjih pokrajinskih in občinskih volitev v Italiji. Fašizem v Italiji je vsaj na videz mrtev že šest let. Od te. daj se je začel proces zgodovinske revizije tega pojava na italijanski politični pozornici. Začelo se je razpravljati o izvoru fašizma, katerega začetek postavljajo nekateri v dobo "Risorgimentaa, drugi pa ga pripisujejo propadanju parlamentarizma in pojavi osebne diktature, ki jo je začel glavni predstavnik italijanske politike v zadnjem obdobju: Gio- vanni Giolitti, oče političnega transformizma in duhovni vzornik De Gasperija. Pa pustimo to, saj sedanji politični položaj v Italiji še ni dovolj zrel za nepristransko o. cenitev vzrokov fašizma, ker se v mnogih primerili še sedaj ravnajo po njegovem na. uku. Vendar pa moramo ugotoviti, da fašizem izgublja pri tem postopku zgodovinske revizije vedno bolj značaj one «strašne spakea, za katero je veljal takoj po osvoboditvi. To ne izvira iz dejstva, da zmanjšujejo njegovo odgovornost in da skušajo zakriti nje. gove slabe strani, ampak zato, ker se pri iskanju temeljev njegovih slabosti opaža, da segajo korenike tega zla daleč preko rojstva fašizma, v sam mozeg italijanskega političnega življenja. Kaj je pravzaprav odvzel fašizem Italijanom? Svobodo. Bil je diktatura, v kateri nismo poznali svobodnih volitev, kjer bi si lahko ljudstvo izbra. lo svoje zastopnike v parlamentu in svojo vlado. Prav tako pa prihajamo do prepričanja, da če je bila Mussolinijeva diktatura odkrita, je prav tako, če ne slabšo, diktaturo postavil tudi učitelj italijanske demokracije. Govore namreč, da je Giolitti pokvaril ita. lijansko politično ozračje na enak način, kakor je to storil pozneje Mussolini: ne samo. da si je tudi on ustvaril krdelo zvestih poslancev v parlamentu, ki so jih zaradi tega imenovali «ascaria, ampak je imel tudi široko mrežo «svojiha ljudi jj vsem upravnem aparatu države, vojske in sodstva v ss-edišču in v vseh drugih krajih. Ti ljudje so delali po njegovih željah, da bi se mu prikupili in prejeli ob koncu svoje kariere ponižnih birokratov, kot nagrado za njihovo delo, mesto v senatu. Znane so in nihče jih ne more zanikati, vse tiste zvijače, s katerimi je ta človek vršil svoje volilne mahinacije, ko je pri pripravljanju volitev izigraval politično prepričanje volivcev. Ni pa bil to ne prvi ne zadnji politik, ki je kaj takega počenjal. Pred njim in za njim so vedno bile volitve v Italiji pod kontrolo notranjega mini. stra. /,ato imamo primere, da si vodHni politik ni pridržal predsedstvo ministrskega sveta, ampak si je rajši pridržal notranje ministrstvo, kakor je to storil n. pr. Crispi. To dokazuje, da v Italiji nismo bili nikoli deležni prave demokratične svobode, ker je notranje ministrstvo, preko prefektov in preko vseh drugih organov osrednje oblasti, od kvesture do karabinjerskih postaj, ki so razkropljene po vsem ozemlju države, da je notranji minister lahko vedno manipuliral po SVOji voiji z volilnim aparatom. To pa niso delali odkrito, ampak s podtalnimi ih hinavskimi mani. pulacijami, ki jih je fašizem zamenjal z javnim in odkritim delom. Od ene diktature do druge so torej zamenjali samo način postopka. in prav zato, ker je bila Mussolinijeva diktatura odkrita ip nasilna, je vzbudila še poseben odpor in je bila prej ali slej zapisana smrti. Isti aparat, ki je omogočal manipulacijo z volitvami pred vojno, je še sedaj polnomočen, ker od takrat niso bili izdani v tej zadevi kakšni novi zakoni ali predpisi. Prefekti, kvestorji in orožniški brigadirji so še sedaj tu in imajo iste funkcije — kakor pred 30 leti. Programski načrt krščanske demokracije, po katerem naj bi preko razdelitve dežele in upravne decentralizacije onemogočili delo tega pošast, nega aparata za pripravljanje volitev po meri, je bil v veljavi samo toliko časa, dokler je imela notranje ministrstvo v svojih rokah levica. Ko pa je to ministrstvo prešlo v roke pobožnega Scel-be, je postal napoleonski u. stroj prefektov zopet svet in nedotakljiv. Rezultati volitev 18. aprila so pokazali, da so imeli prav tisti, ki so se opirali na centralizacijski ustroj italijanskega javnega življenja in tako si je tudi De Gasperi lahko ustvaril svoje krdelo «zvestiha, kakor nekdaj njegov vzornik Giolitti, katerega je v tem še prekosil. V takem položaju smo torej imeli priliko, da smo videli med nami njegovo ekscelenco podprefekta U dolinah Beneške Slovenije, Ljubljano Etbin Kristan, ustanovitelj slovenske socialne demokratske stranke iz časa pred prvo svetovno vojno in slovenski pisatelj, ki živi že dolga leta v Ameriki. Na železniški postaji so Etbina Kristana in ženo pozdravili minister Ivan Regent, predstavniki kulturnega življenja in novinarji. Kristan bo obiskal Slovenijo, pa tudii druge jugoslovanske kraje. Kot ®e izve,. v Galacu še ni nobenih znakov, po katerih bi bilo mogoče sklepati, kdaj bo sklicana prihodnja seja donavske komisije. Od 23. maja, ko se je začelo četrto redno zasedanje komisije, so bile vsega skupaj tri seje. Na prvi seji je bil z večino glasov določen dnevni red, na tretji pa sfc je začelo glasovanje o posameznih členih splošnega pravilnika za plovbo po Donavi. Glasovanje, z njim Pa tudi seja. sta bila prekinjena na zahtevo jugoslovanske delegacije, ker celotni končni tekst splošnega pravilnika, ki ga je izdelala delavna skupina ni bil predložen delegacijam. Končnega teksta delegacije do danča še niso dobile. Kot poroča list »Nova Makedonija«, organ Ljudske fronte Makedonije, pritiskajo grške oblasti na Makedonce v Egejski Makedoniji, da bi se izselili v ZDA. Zaradi tega so se številne vasi v Egejski Makedoniji skoraj popolnoma izpraznile. Vaa German, kii je pred vojno štela 3.000 prebivalcev, jih ima sedaj sarmo 60, v vasi Bestvina pa je število prebivalcev padlo cd 400_ na 50. Podblben položaj je tudii v ostalih vaseh Egejske Makedonije. /^noriški list «Los Angelca Dadly News» se je pridružil kampanji, ki jo vodi ameriško napredno javno mnenje za izročitev ustaštoega zločinca Artukoviča Jugoslaviji. List se sprašuje, kako je mogoče, da je Artukovič še vedino v ZDA, in zahteva, naj ga ameriške rl> lasti takoj izročijo Jugoslaviji. Artukovič. piše list. ki že tri _leta živi v ZDA, spada v vrsto .j najhujših vojnih zločincev na Balkanu. Izročitev Artukoviča in Paveliča, kl živi v Argemti-niji, zahteva tudi ves jugoslovanski izseljeniški tisik. Današnja ((Politika« komentira položaj na pariški konferen-d in, piše, da se vlada ZSSR ni oprijela prilike, da se razčisti mednarodni položaj. ((Neskončne diskusije — piše Politika — o vzrokih napetosti v svetu in stališče, ki ga trmasto zastopa Gromiko, kažejo, da je njegovo poslanstvo v Parizu ozko povezano z iskanjem propagandnih efektov in r,e z željo, da se doseže sporazum«. Gledte na veliko pozornost svetovnega javnega mnenja, nadaljuje «Politika», ni težko razumeti, da sta sedianja faza konference in postavljanje neposrednega vprašanja Moskvi pripeljala pariške razgovore do vrhunca. Zdaj je odvisno same še od odgovora Moskve, ali bo dosedanja diskusija o vprašanjih miru prenešena na polje praktičnih ukrepov in sporazumov, ali pa bo ZSSR še vedno našla kak propagandni manever in začela s svojo znano igr© mešetarjenja. Danes zvečer je bilo uradno objavljeno, da bo 3. junija t. 1, začel z detom četrti plenum CK KPJ. Na dnevnem redu je referat Aleksandra Rankoviča «Za nadaljnjo okrepitev pravosodja in zakonitosti« t(r referat Milovana Djilasa o nekaterih vprašanjih ideološkega dela v partiji. Vlada ZSSR je pristopila fa.t redni član k mednarodni organizaciji za delo. Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi minister za narodlno zdravje LR Slovenije, dr. Jože Potrč, bo te dni odpotovala v Ženevo na letno zasedanje te organizacije. Predsednik gospodarskega in socialnega sveta OZN Heman Santo Cruz, ki je včeraj prispel kot gost vlade FLRJ v Jugoslavijo, je bil dfenes sprejet pri podpredsedniku vlade in zunanjem ministru Edvardu Kardelju. Santo Cruz je kasneje obiskal predsednika gospo-dlarSkega sveta Borisa, Kidriča, R. R. valci pa so mnenja, da ni izključeno, da je Tass z navajanjem Gromikovih izjav hotela povedati, da so zahodni predlogi za Sovjetsko zvezo nesprejemljivi in da morajo biti ameriška oporišča in atlantski pakt r.a dnevnem redu morebitne konference štirih. Ves mednarodni tigk komentira danes izročitev note Sovjetski zvezi. Newyorški tisk kaže malo optimizma. «New York Times« pripominja, da je dolžnost zahodnih državnikov vztrajati pri poizkusih za sporazum s Sovjetsko zvezo. «New York Herald Tribune« pa pravi, da je Zahod že mnogokrat pokazal, kako zelo želi mir. «Zahod je pripravljen znova sestati se z Rusi, ne bo pa pristal na nobeno bistveno koncesijo v zameno za obljube na papirju. Britanski tisk pa sprejema zahodno pobudo z večjo naklonjenostjo. «Times» piše, da nota ni noben ultimat, pripominja pa, da zahodne vlade ne bodo mogle sprejeti Gromiko-vega predloga, ki hoče vključiti atlantski pakt pod posebno točko dnevnega reda. «Ce sovjetska vlada vztraja na tem, zatrjuje list, je jasno, da ne bo mogoče sklicati konference. Atlantski pakt je temelj o. brambne politike zahodnih držav in domnevati, da bi bili trije pripravljeni sprejemati pakt na zahtevo sovjetske vlade, bi bito prav tako zgrešeno, kakor domnevati, da je Moskva pripravljena zažgati tekste Karla Marksa na zahtevo zahodnih vlad«. V pariškem tisku je zanimanje za zahodno pobudo celo zatemnilo volilno kampanjo. «Kaj bo napravil Kremelj«? To vprašanje bolj ali manj postavljajo vsi listi. Prav tako izražajo upanje, da sovjetski odgovor ne bo negativen, in poudarjajo, da zahodni predlogi ne pomenijo ultimata. «Figaro» pravi, da so dale zahodne vlade važno pobudo. ((Sedaj mora Sovjetska zveza povedati, kakšni so njeni nameni: ali hoče že od začetka onemogočiti konferenco štirih z vztrajanjem na svoji nedopust. ljivosti o vprašanjih, ki jih Rusi sploh niso omenili v svojih notah zahodnim vladam pred šestimi meseci. Sedaj se za Sovjetsko zvezo postavlja sledeče Jasno vprašanje: konferenca štirih je sedaj mogoča. Sporočite, nam, če jo še želite, ker je sedaj samo od vas odvisno, ali bo do nje prišlo«. «Combat» piše, da gre sedaj za to, ali ni za narode sedaj druge poti kakor začeti divjo tekmo v oboroževanju do njenega neizbežnega zaključka. Socialistični «Populaire» pou. darja, da pomeni zahodna nota konstruktiven korak, ki lahko dovede do polnega uspeha. »Ce Rusi ne sprejmejo zahodnega predloga, se bodo morali razgovori v Rožnati palači nadaljevati. Moskva sama pa se mora izraziti z «da» ali «ne» o konferenci štirih«. ((Parisien Libere« pa zatrjuje, da bi bilo presenečenje, če bi Kremelj odgovoril z «da» ali »ne«; treba pa je mnogo potrpljenja v diplomaciji. Nato se list sprašuje, čemu so Ruti načeli vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč šele 28 dni po začetku konference namestnikov. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 2. junija 19^ TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Sobota 2. lutnja Erazem, Velimir Sonce vzide ob 4.19. zatone ob 19.46 Dolžina dneva 15.27. Duru vzide ob 2.34, zatone ob 18UZ. Jutri, nedelja 3. junija Klotilda, Radoslava g SEJE OBČINSKEGA SVETA nove sMroanjske le na Proseku le zehieuai zastopnik Ljudske Me lou. dr. Dekleva Tudj včerajšnja seja. kot že I Sledil je drugi del občinske tostale. se je pričela z običajno | seje, ki je bil namenjen raz- itričetrturno zamudo. Po preči, tanju zapisnika je podžupan Visintin otvorii sejo ter dal besedo svetovalcem, ki so se priglasili k diskusiji. Prvi je spregovoril indipen-Bentist Giampiccoli, ki je izra. zil svoje in nezadovoljstvo dela tržaškega prebivalstva glede poslovanja otroških igrišč. Poudaril je, da je tržaško prebi. valstvo z veseljem pozdravilo iniciativo občine za graditev otroških igrišč, da pa bi morala ta igrišča spremeniti svoje delovanje, če bi hotela služiti svojemu pravemu namenu. Predvsem bi moral veljati tudi za otroška igrišča nekak urnik, ki bj določal, kdaj in ob kate. rih urah bi se moralo igranje na teh igriščih nehati; razen tega bi morala biti vsa igrišča ograjena, gugalnice, tobogani in druge igrače pa pod stalnim nadzorstvom posebnih paznikov, ki bi za vzdrževanje igrišč tudi odgovarjali. Svetovalec Cristiani je pre. čital nekakšno protestno pismo, v katerem je zahteval od odgovornega odbornika, da bi pre. prečil razkopavanje tistih ulic, ki bodo vodile do prostora, na katerem bo 24. junija otvoritev letošnjega tržaškega velesejma. Prav tako je predlagal, naj bi se obenem s popravili tržaških cest odstranile z nekaterih (predvsem s korza Garibaldi) tračnice tramvajev, ki so bili svojčas v prometu. Glede izboljšanja prometa pred glavnim kolodvorom je postavil svojo zahtevo svetovalec Agneletto, ki je poudaril, da predstavlja sedanji promet, ki gre iz' Barkovelj prav mimo glavnega - vhoda na. • postajo, resno nevarnost za potnike, ki hitijo na kolodvor. Odbornik Visintin. ki mu je »a to zahtevo odgovoril, je izjavil, da bj bilo spreminjanje prometa v drugo smer popolno, ma nemogoče ter da bo moralo ostati stanje zaenkrat neizpre-menjeno. Predstavnik Ljudske fronte tov. Dekleva je stavil vprašanje. ki zanima dobršen del pre bivalstva Proseka. Vprašal je namreč odbornika Visintina, ali predvideva sedanji načrt za zgradnjo stanovanjskih poslopij tudi zgradnjo stanovanjskih hiš na Proseku, za katere je že to. liko prebivalcev zaprosilo. V primeru, da omenjeni načrt ne predvideva zgradnje teh hiš, je tov. Dekleva predlagal, nai bi bilo to važno vprašanje vklju. čeno v prihodnji načrt. Postavili so še vprašanja glede dokončne rešitve izplačila vojne škode, na katero čaka še toliko prizadetih družin, glede priznanja službenih le* čistil, kam, zaposlenim pri občini, glede popravila nekaterih cest v Skednju, glede napeljave javnega telefona na Kolonkovcu ter glede šolstva. i pravljanju o proračunu. Se pre. den je prišlo do tega razprav, ljanja, je odbornik Furlani izrabil priliko obletnice ustanovitve italijanske republike, da je ponovno potrdil povezavo Trsta z «modrepatrijo». Bil je v svojih besedah tako patetičen, da ni mogel ogreti niti ti. stih, ki z njim vred prav tako vzdihujejo Po Italiji. Zelo dolg odgovor na nekatere kritike svetovalcev je imel na včerajšnji seji odbornik Geppi, ki je hotel s primerjavami z raznimi mesti in celo državami (to primerjanje je postalo že naravnost nalezljivo) pokazati, kako na dobri poti je pri nas vprašanje poslovanja trgov in trgovin z zelenjavo. V glavnem je odgovarjal predvsem kominformistu Gombacci. ju, ki je po njegovem kaj malo poučen o vprašanju in potrebah naših trgov. Tudi on je opazil spremembo v stališču Gombacci j a d0 vprašanja zgra. ditve zelenjavnega trga, ki je tembolj čudna, če pomislimo, daje prav isti Gombacci lansko leto odobril zahtevo Po takojšnji zgraditvi te tržnice, letos pa je izjavil, da bi bilo treba zi. dati najprej stanovanja in šele potem tržnice zanj torej stanovanjske krize lani sploh ni bi. lo? Kaj so rekle šele na to njegovo stališče branjevke, za ka. tere se je kominformistično glasilo »Delo« v eni izmed svojih številk tako «zavzelo»? Zvišanje draginjske doklade; NASI ŽIVINOREJI grozi propast zaradi konkurence z mlekom Za jupij in julij so bile določene naslednje nove razpredelnice za draginjsko doklado in začasno doklado za industrijske delavce in nameščence; Uradniki r.-ad 21 let starosti: I. kat. moški 19.24Q lir draginjske doklade, ženske 17.316, II. kat. moški 18.161, ženske 15.782, III. A kat. moški 17.329 in 23 lir začasne doklade, ženske 15.054 in 70 zač. doklade, III. B kat. moški 16.952 in 129 zač. doki., ženske 14.742. in 160 zač. doklade. Za delavce nad 20 let znašata dnevno draginjska doklada in začasna doklada; specializirani delavci 660+2, kvalificirani moški 651+6, ženske 564.50+ 7, spec. težaki moški 647+11, ženske 561 + 12, navadni težaki moški 642 + 15, ženske 557+17. Za ženske, zaposlene v tekstilni industriji, stare nad 20 let sta draginjska in začasna doklada naslednji: specializirane A 571.50+5, spec. B 564,50+ 5, I. kat. 562.50+8. II. kat. 562.50+11, navadne 559+16, težaki 557+17. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Prilike in neprilike Leginih funkcionarjev Funkcionarji tržaške Lege so postali malone slavni. Ne morda zaradi posebnih zaslug pri vestnem in poštenem, upravljanju svoje iredentistične.organizacije, marveč zaradi številnih procesov, s katerimi so pripravili Lego v dokaj nezavidljiv položaj. To je dalo marsikateremu članu vzrok, da se pi več pokazal na sedežu in odtegnil članarino čedni ustanovi, ki bi lahko zašla v še večje težave, da ne vedrijo nad njo vsemogočne roke župana in conskega predhodnika. Ko so, torej funkcionarji poskrbeli, dia je prišla organizacija na slab gla? se je pred javnostjo marsikdo skušal otresti očitkov, iz česar sq, nastala med njimi trenja in nekatera od teh so ' se zopet končala pred sodiščem. Med zadinjimi sta se spoprijela direktor Ljudske univerze Fausto Faraguna in upravni član Lege Carlo Batta-glia zaradi žalitev in podtikanj. Kot upravnik Ljudske univerze, ki spada v sklop Lege naizionale, je bil namreč Fausto Faraguna nakupil nekaj kinematografskih naprav in jih dal vpisati na svoje ime. Tako je namreč na eni izmed Legir.Ih sej trdil Carlo Battaglia teT zahteval od Faragune pojasnila s tem v zvezi, potem ko je bilo znano, da je Faraguna za nakupe uporabil denar Ljudske univerze. Ker pa je menda pri Legi navada, d‘a pride pri vsaki količkaj kočljiv; interpelaciji do hrupa, ki ima bržkone namen potlačiti neljubo zadevo, Battaglia ni dfabil zadovoljivega odgovora. Kljub temu pa ga je Faraguna spravil pred sodišče zaradi politi kar. j in marsikdo se je že razveselil, da to nečedna zadevščina privabila V sodno dvorano kot, pričo tudi conskega predsednika. Teda razprava, čeprav je trajala nad pet ur, ni prinesla na svetlo prav nldbene novosti. Kot edina priča je nastopil dan Mar-zari, ki je kot bivši Leg,in tajnik prisostvoval takratnemu sporu. Spravljiva sodmilkova, prizadevanja niso omajala obtoženca, ki je zahteval, naj poteče razprava do kcnca in naj se izreče obsodba. Zastopnik tožeče stranke je sicer predlagal odgoditev in zaslišan je še nekaterih prič. toda sodnik je predlog zavrnil in oprrositil obtoženca z utemeljitvijo, da ni zakrivi] kaznivega dejanja. Sodnik Rossi. Obtoženca je zagovarjal odv. Annoscia, civilno stranko je zastopal odv. Sblattero. Huda cestna nesreča zaradi neprevidne vožnje Veliko boljše bi se počutil dar.es 22-letni Luigi Duscovich z Lonjerske ceste št. 253, če ne bi si včeraj sposodil bratovega motornega kolesa znamke «Nor. ton» in se odpravil po mestu. Majhna brzina seveda ne ugaja mladim ljudem in se je tako tudi Duscovich. čim je prišel na lepe ceste, spustil v dir. Iz Drevoreda R. Sanzio je mladenič zavil na desno v Ul. S. Avto v plamenih 32.letni Marcuzzi Guidp iz Ul. Vigneti 133, po pokbcu šofer, se je včeraj okoli 14.50 najbrž nemalo ustrašil, ko je na vogalu med Ul. Rossetti in Ul. Giulia njegov kamion začel ne nadoma goreti. K sreči stvar ni bila huda in je s pomočjo mi. moidočih in gasilcev ogenj kaj kmalu pogasil. Kljub temu pa trpi okoli 20.000 lir škode. GORIŠKEGA Najboljša propaganda so dejanja Volilno ozračje v Gorici je že precej razgreto. Posamezne stranke so že izdale svoje lepake. Zlasti živo postane po deseti uri. Takrat namreč pri-mrgolijo od vseh strani z vrči in zavoji lepakov fantje, ki lepijo lepake. Večina med njimi dela ta posel prostovoljno, precej pa jih je, ki so se kot brezposelni prijavili, da bi kaj zaslužili. Te dni se je najbolj izkazala krščanska demokracija. Ona. ki je prva pričela z lepaki delati propagando zase, jih je doslej največ nalepila. Ljudje, ki gledajo do drugega nadstropja preljepljena pročelja s prekrižanimi ščiti, pravijo: «Križ zn trpine, ščit pa za klerikalne voditelje, da bodo branili svoje protiljudske interese». Lepake Demokratične fronte Slovencev bodo pričeli lepiti v bližnjih dneh. Vaščani pravijo, da bi tudi brez njih vedeli koga voliti. Ker pa se vse druge Stranke s takim hrupom pripravljajo na volitve, zato moramo tudi mi pokazati, da smo kos takim propagandnim prijemom Slovenski ljudje ljubijo druge Vrste propagando: propagando z dejanji. Kandidati, ki so se predstavili pred svoje volivce, so najboljšo propagando napravili s tem, da so pokazali, kako jim je pri srcu stvar občinskega upravljanja in blagostanje občanov. Taki kandidati pa so samo na listi Demokratične fronte Slovencev. Slovenci jim bomo oddali svoj glas, ker jih poznamo in imamo vanje zaupanje. Imenovanje predsednikov volišč Preds dnik prizivnega sodi. šča v Benetkah je imenoval na 40 voliščih v Gorici za prihodnje pokrajinske volitve dne 10-junija sledeče predsednike; 1. Ul. Cappuccini 10: dr. Šališ Aldo; 2. Ul. Codelli 17: dr. Marši Peter; 3 Ul. Randaccio 22: dr Cumoldi Rihard; 4. Ul. Randaccio 22: Moise Amos; 5. Trg. Div. Julia: odv. Bassi Hug; 6. Ul, Codelli: g. Paschiera Ivan; 7. Ul. Leopardi: odv. Bo. cini Mario: 8. Ul. Diaz; ing. Mo. cellini Ettore; 9. Ul. Leopardi: odv. Bua Jožef; 10. Ul Petrar-ca: ing. Oppieri Herman: 11. Ul, Marconi: odv Culot Longi-no; 12. Ul. Roma: dr. Anversa Humbert; 13. Grad: dr. Battiol Anton: 14. Ul, Vittorio Veneto 3: g. Giannatasio Dominik; 15. Ul. Garzarolli: dr. Marega Alojz; 16. Trg sv. Antona: dr. Scotto Benjamin; 17. Ul. Ma. meli: dr. Lorenzutti Ivan-. 18. Korzo Verdi: g. Lo Savio Franc; 19. Ul. Seminadio: odv. Devetag Cesare: 20. Ul. XX. Septembra 1: dr. Fomasir Pio; 21 Ul Zorutti 17: dr. Luzzatto Bruno; 22, Ul. Brigata Pavia 112 (Stražice): dr. Valentino Pascoli; 23. Ul. Croce: dr. Ro-denigo Evelino; 24. Ul. Cappe-la: odv Stecchina Ivan; 25. Koren odv. Verzegnassi Rudblf; 26. Trg Catterini; dr. Targino Artur; 28. Ul. Don Bosch; dr. Seculin Bruno; 29 Ul. Aquilea; Nov šovinističen podvig V noči na sredo so neznanci razbili naslovno desko tvrdke Ivan Prinčič iz Krmina. Napis je bil sicer pisan v italijanščini, vendar je slovenski zvok priimka zbodel nekatere prenapete šoviniste in -jih spodbudil k novemu šovinističnemu podvigu. Odveč bi bilo kakršno koli komentiranje. Dejanje samo najbolj zgovorno kaže, kakšno razpoloženje ylada med italijanskimi šovinisti do slovenskih ljudi. Odigovomosit za taka dejanja pada na šovinistične stranke, ki podpihujejo protislovensko in protijugoslovansko gonjo, ter na italijanske oblasti, ki še vedno dopuščajo to gonjo. Jutri vsi na mladinsko prireditev v Doberdobu! Jutri bo v Doberdobu velika mladinska prireditev s s sledečim programom: Ob 16 Telovadni nastop slovenske mladine na športnem igrišču. Ot+17 Pevski koncert go-riških zborov. Ob 17.30 Baletne točke dijaške folklorne skupine iz Gorice. Sledi prosta zabava, PREVOZI Z AVTOBUSOM Iz Pevme ob 15. uri (izpred spomenika) skozi Pod-goro (pred zadrugo), Stan-drež (na trgu) in Sovodnje (pri cerkvi). Goričani naj avtobus počakajo na eni izmed navedenih postaj. Povratek po končani prireditvi. 30. Standrež 95: ing. Baldocchi Marcel; 31. Standrež 97: ing. Bregant Attilio; 32. Ločnik ing. Deperis Jurij; 33 Ul. Udine 4-A (Ločnik); ing. Varacall; Jožef; 35. Ul. Slataper (Podgo. ra): ing. Franzotti Lucijan; 36. Uj. 4. Novembra (Podgora): dr. Nibrant Guido; 37. Pevma; dr. Ruggiero Pasquali; 34. Ul. Udine 4.B (Ločnik): dr. Fomasir Livio; 38. Ul XX Septembra 3; dr. Luciano Marchi; 39. Ul. IX. Avgusta 15; ing. Lenuzza Rug. gero: 40. Ul. Orzoni 1: ing. Vram Alojz. Jutri obišče SPD Veliko jamo Slovensko planinsko društv0 y Goricj vabi vse svoje člane m prijatelje na obisk Velike jame pri Briščlkih na Proseku. Jutri v nedeljo bo ob 13.30 na Travniku čakal izletnike avtobus. Prijave sprejema še danes Darko Šuligoj — urar na Travniku. Voznina znaša za člane 350, nečlane pa 40o lir. Draginjska doklada trgovskim uslužbencem Po sporazumu med Splošno italijansko zvezo trgovcev jn sindikalnimi predstavniki trgovskih uslužbencev in nameščencev za uvedbo premične lestvice tudi za to kategorijo, so te dna izdali razpredelnice draginjske doklade za vse trgovske nameščence razen na-meščencev javnih obratov, hotelov in pekarij goriške pokrajine, samo za dvomesečje april-maj t. 1.. Prizadeti trgovci lahko dvignejo omenjene razpredelnice pri Zvezi trgovcev za go riško pokrajino Ul- IX. Avgusta 11. Nesreča na pločniku Včeraj popoldne se je na pločniku na Korzu Verdi nenadoma spotaknil 49-letni Peršo-lja Jožef iz Ul. Don Bosco 43. Pri padcu se je ranil, v glavo. V bolnici Brigata Pavia so zdravniki ugotovili, da je rana na čelu precej globoka in da si je baje pretresel tudi možgane. Ozdravel bo v dveh ted nih. Cilino, vendar se je nenadoma znašel pred žensko, ki je tedaj prekoračila cesto. Da je ne bi podrl in ker ni mogel zavreti zaradi prevelike hitrosti, je ostro zavil na levo, toda smola je hotela, da se je zaletel v tri žene, ki so ob majhni stojnici kupovale zelenjavo in sadje. Sunek je bil močan in vse ženske so obležale v krvi na tleh. Mimoidoči so takoj telefonsko poklicali rešilni avto, ki je ranjenke odpeljal v. bolnico. Eno izmed njih in sicer 68-letno učiteljico Clementino Dardi por. Copelli iz Ul. delle Docce 22, ki je bila v nezavestnem stanju in je imela poleg precejšnjih poškodb na medenici in spodnjih udih tudi precej globoko rano na čelu in zlom leve roke, so takoj peljali v operacijsko sobo ker je bila nujna operacija. Po operaciji jo jo sprejeli na ortopedski oddelek, vendar je njeno stanje izredno resno. Ostali dve irj sicer 43-letna Caterina Scocco por. Vatta z Lonjerske ceste št. 101 in 31-letna Elda Rustja por. Farnetti z Vrdelce št. 998 sta jo k sreči izkupili z lažjimi poškodbami. Prvo so sprejeli na opazovalni oddelek zaradi verjetnih notranjih poškodb lažjega značaja, kjer bo okrevala v 5 do 6 dneh, medtem ko je druga po prvi pomoči odšla domov. Policija je bila takoj na mestu in je Duscovicha, ki je ostal docela nepoškodovan, are. tirala, ker ni imel predpisanih dokumentov. Kljub zlomljeni ključnici s težkim tovorom na trq Kakor vsako jutro se je tu-di včeraj navsezgodaj odpravila iz Campor pri Miljah, kjer stanuje, 71-letna Giovanna Bel čina vdova Kocjančič z dvema košarama češenj, ki jih je hotela prodatj na debelo. Ob 6.30 je stara ženica že čakala pri Šv. Soboti filobus, ki naj bi jo zapeljal do mesta. Prav ko je hotela vstopiti, se je vozilo nenadoma premaknilo in uboga žena je zletela na tla Sopotpiki so ji takoj pomagali na noge in ženica je kljub bo. lečinam nadaljevala svojo pot. V mestu pa je stopila na tramr vaj, ki bi jo zapeljal k Sv An. dreju. S težkim bremenom se je odpravila na trg, toda čim je prišla tja, so jo moči zapustile in zgrudila se je na tla. Z rešilnim avtom RK so jo odpe. Ijali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je Belčino. va pri padcu zlomila ključnico in nadlaket leve roke. * * # V zakristiji cerkve v Ul. Fa-bio Severo, kjer se je mudil s svojim prijateljem, je 11-letne mu učencu Giulianu Confort' iz iste ulice padla na glavo že lezna lestev, ki ga je ranila po čelu, za kar se bo moral zdraviti približno 10 dni. Iz neznanih vzrokov v smrt Okoli 9.30 je žena sedaj, že pokojnega 51-letnega Lorenza Kissa iz Ul. Settefontane 29 odšla z doma po opravkih in pustila svojega moža v postelji. Toda ni preteklo še pol ure odkar je zapustila dom, ko se je vrnila s polno torb0 raznih do. brot. Cim je odprla vrata, je zagledala strašen prizor. Na straniščnih vratih je obešen na svojem usnjenem pasu visel njen mož. Takoj je poklicala pomoč, toda vsa skrb je bila zaman. Mož je že izdihnil. Policiji je izjavila, da ji ni znano o vzrokih samomora, dodala pa je,da je hotel mož že le tos januarja napraviti s-momor s plinom, vendar so ga k sreči rešili. Kasneje so samomorilen odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastenr. Sto Skrbi tare našega kmeta, slaba letina, neugodna vremena, .včasih toča in suša, vedno večji davki, nezadostna podpora in brezbrižnost oblasti za življenjska vprašanja našega kmetijstva itd. Vsi industrijski proizvodi: o-butev, obleka, stroji, umetna gnojila in drugo so vedno bolj dragi, le cena naših kmečkih pridelkov pada. K temu pa je treba še, dodati ostro konkurenco italijanskih proizvodov, zlasti vina, sadja in mleka. Kako je skopa naša kraška zemlja in s kakšno muko jo naš kmet obdeluje, d.a mu obrodi, nam ni. treba posebej poudarjati. Razlika nied rodovitnostjo naše ali pa furlanske zemlje je ogromna, kot dan in noč. Toda sadovi naše kraške zemlje so bolj okusni in bolj trpežni. Ni brez vzroka izjavil neki danski kmečki strokovnjak, ki je pred leti bil v naših krajih, da bi morale oblasti oprostiti našega kmeta vsakega davka in mu dat; še nagrado, ker v takih pogojih obdeluje svojo zemljo. Da bi se zgodilo kaj takega, niti sanjati, čeprav bi bilo pravilno. Toda vsaj malo več sknbi in dejanske podpore, bi pa vendar morali posvetiti našemu kmečkemu gospodarstvu. Ne bomo sedaj naštevali vseh težav in vprašanj, o katerih smo že večkrat obširno pisali in jih nakazali merodajnim oblastem. Opozoriti, hočemo le na vprašanje naših živinorejcev, in sicer na prodajo mleka. Ze leta in leta oskrbujejo naše mlekarice mesto z dobrim mlekom, Z vozički, peš ali z avtobusi dovažajo vsak dan sveže mleko tržaškim gospodinjam. Ze večkrat so hoteli nekateri magnati izriniti naše mlekarice, nameravali so ustanoviti nekakšno osrednjo mlekarno, ki bi imela monopol nad mlekom v mestu. Zaenkrat •jim še ni uspelo. Zato se poslužujejo drugega načina. Iz Furlanije dobavljajo vedno večje količine mleka in ga ponujajo po nižjih ' cenah -kot naše mlekarice. Posledica tega je, da naši kmetje vedno teže predajo sveje rijleko. ali ga sploh ne merejo prodati, ker ga vsakdo rajši kupi bclj poceni. Zda-j se je ,z:,čela sezona, mleka je več kot v zimskih časih in je -zaradi tega še večja težava. Le mlekarice, ki imajo stalne in zveste odjemalke, lahko prodajo svojčv mleko. Le redko katera ga kupi še od soseda, da ga nese. v mesto. Izdelovati maslo ali sir se ne splača našim kmetom, ker ga ne bi mogli prodati po primerni ceni. Vzdrževanje molzne krave je za našega kmeta, zelo,drago, zlasti če mora kupovati seno, kar se dogaja vsako leto. zlasti pozimi. Le dobra molzna krava m.u povrne stroške za seno in otroke, pa davki, delo, doba. ko ni mleka, in jalove krave, bolezni itd.? Marsikateri naš kmet že pravi, da bo prodal krave, ker se mu jih ne splača rediti prav zaradi omenjenih razlogov. Treba je najti rešitev iz te zagate, da ne bo naše kmetijstvo popolnoma propadlo. Ogled razstave OF v Ljubljani 10. t. m. II. okraj OF. .Vpisovanje na stadionu «Prvi maj« vsak dan od 19 do 21 in v Ul. sv. Vida 17 ob četrtkih irj petkih od 18 do 20. Za Lpnjer se vršijo vpisovanja vsak dan pri Pečarju Antonu. Zaključek vpisovanja 4. junija. OF dolinskega okraja sprejema prijave na istih mestih kot zadnjič do nedelje 3. junija. NABREŽINA. Prijave se sprejema na sedežu OF v Nabrežini št. 89, vsak dan od 16. do 18. ure do ponedeljka 4. junija. Vpisovanje za IV. okraj na sedežu OF v Skednju vsak dan od 17. do 19. ure. Pohitite s prijavami, ker se vpisovanje zaključi v ponedeljek 4. t. m. zvečer. V openskem okraju se sprejemajo vpisi na istih mestih kakor zadnjič. 'lovarišu Kosovelu! Ko dopolnjuješ danes Pal stoletja svojega življenja, Ti Tvoji tovariši pri našem dnevniku, pri katerem si bil, si in smo globoko prepričani, da. tudi boš še dolgo let neutrudni sodelavec, na jprisrč-rteje čestitajo in Ti kličejo: NA MNOGO LETA! III. okraj. Vpisovanje v gostilni «La Speranza® (Ciril) Ul. S. Marco 21 in v trgovini «Trans-alpina« Ul. Settefontane 3 vsak dan od 8 do 10 in od 17 do 19. 0 pičli srčni izobrazbi Na osnovni šoli V Ulici Dona-doni je prišlo pred kratkim do neljubega spora med slovenskim, učiteljem in inštruktor, jem neke učenke petega razre. da. Slednji se je namreč zglasil pri učitelju in ga poprosil za pojasnilo v zvezi z učno snovjo, ki se po njegovem mnenju, učencem petega razreda te šole v nekaterih primerih ne tolmači pravilno. V teh nekaj vrsticah nimamo namena obravnavati računske operacije, ki je dovedla do ne. prijetnega besedičenja in zara. di katere bi se nasprotnika lahko sporazumela, čim bi se posvetovala s primerno knjigo, odnosno s tretjo osebo. Nika. kor pa se pri tem ne da opra. vičiti učiteljev postopek ob koncu diskusije. Ko mu je namreč zmanjkalo potrpežljivosti in predmetnih dokazov, je gostu ZAGROZIL, DA GA BO ‘DAL S POMOČJO ŠOLSKEGA SLUGE VREČI C E Z PRAG. Starši, odnosno oni, ki jim je poverjena skrb za razgledanost otrok, imajo polno pravico za. htevati od šolskega vzgojitelja primerna pojasnila ob more. bitnih dvomih glede pravilnosti pouka. Ako razrednik sam ne razpolaga z zadostno prepričljivostjo, naj napeti zainteresirano osebo do ravnatelja, in tudi takrat, ko zastopa pravil, no stališče. KDO JE MEZSASEC? Iztrohnelo truplo v vodnjaku Med čiščenjem nekega vodnjaka v bližini bivše tovarne Gaslini v Ul. Flavia sta dva delavca ACEGAT našla včeraj proti večeru že precej iztrohne. lo truplo neznanca, ki mu je vrhu tega manjkala tudi glava. Policija in gasiloi, ki so prišli na mesto, niso mogli, zaradi razpadajočega trupla dognati niti kakšnega spola je bilo; Pre_ iskava se nadaljuje, ker bo policija skušala dognati zagonet. no smrt in istovetnost. Vozač in pešec v bolnico Ob 18.45 so sprejeli na I. kirurški oddelek 49-letnega Stefana Merkandela iz Sv. Barbare pri Miljah št. 388 in 22-let. nega Franca Merkandela iz iste vasi št. 321. Stanje prvega je izredno resno, ker ima prebito lobanjo in razne druge poškodbe, medtem ko bo drugi ostal v bolnici približno mesec dni zaradi globokih ran na gla. vi, verjetno počene lobanje in omotičnega stanja. Merkandel Francesco je policiji izjavil, da se je v bližnj Sv. Barbare zaletel z motorjem v Stefana, na kar je tudi on zletel na tla. Ne mara v bolnico ampak na kliniko Cim šo včeraj okoli 13.30 prepeljali v bolnico 42-letno Etto Pollano iz Ul. U. Foscolo št. 2, se je ta kljub hudim bolečinam zgrozila in zahtevala, da jo pre-peljajo v kako .privatno kliniko, kar so ji zdravniki vsekakor ugodili. Pollanova je izjavila, da jo je med prekoračenjem Ulice Oriani podrl na tla 18-letni Sergio Doniš iz Ul. Sa. ra Davis 17, ki je tedaj privozil s svojim kolesom. Zdravniki so ugotovili zlom ključnice in poškodbe na gležnju leve noge z verjetnim zlomom. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Ob,.Tednu matere in otroka" Uresničenje socializma pomeni odpravo izkoriščanja človeka po človeku, odpravo bede in surovosti. Pri tem največ prioo-biva žena-maiti. ker ja najvecija mera krivic in težav razjedala njeno življenje. Ob razbremenjeni, izobraženi materi, ki kot enakopraven član prispeva k dviganju gmotnega položaja svoje družine in skupnosti, rastejo otroci zdravi, skrbno vzgojeni in yeSeld. Vsak nov uspeh na naši naporni ptpti v tako življenje se odraža v življenju matere m otroka: v©č dela v to\ arnah, delavnicah, na polju, pomeni več blaga in več zaslužka, boljšo hrano in obleko, pomeni zdravniško oskrbo, svetle učilnice, letovanje in igre. Toda na® žene želja po napredku dalje. Nismo zadovoljni s toni, kar smo dosegli in to je prav, je prirodho. V.endar se ne smemo pozabiti tu pa tam. ozreti tudi nazaj kot kmet sredi Preorane njive — poglej*110, koliko smo že dtosegli. ocenimo svoje dieto: v »Tednu matere in otroka« primerjajmo nekdanjo brezpravno kolon 'ko ženp _ s svobodno zadružnico, izkoriščano. manjvredno delavko prejšnjih desetletij z našimi članicami delavskih svetov, ženo, ki je šla po cesti tri korake, za možem to. ki danes na zboru volivcev odločno brani pravico in kritizira slabosti. Preštejmo šole, bolnice, otroške vrtce, jasli, letovišča — vse. kar našim otrokom deta res zlata leta! Toda to hi edini namen »Tedna« med' 3. in 10. junijem. Naša Pot v socializem vendar mi popolnoma ravna io enakomerna. Tu napravimo velik skok, tam zaostanemo. V velikem kupu dela se včasih zguibi kaj «manjišega». In čeprav imamo v celoti vzeto velike uspehe, so vendar tudi še luknje. Zato bomo v tem «Tedmu» posvetili posebno skrb vsem tistim vprašanjem v našem družbenem življenju sploh, v našem gospodarstvu Pa še posebej. ki se tičejo življenja mater in' otrok. Krajevni odbori SIAU bodo premislili. ka j se da že danes storiti, da se ženam — materam olajša delo, da se jam pomaga pri negi in vzgoji otrok. Posebno tisti odbori, ki imajo na svojem področju kakega zanemarjenega in zapuščenega otroka ali nepreskrbljeno bolno mater. bodo brez odlašanja našli rešitev — v prvi vrsti jo bodo iskali v medsebojni pomoči, v socialistični zavesti someščanov ali vaščanov. «Teden matere in otroka« ponavljamo že več let v času na j-večjih .kmetijskih, dol. za to bo treba videti, kako je s sezonskimi igrišči, s katerimi bomo osvobodili žene za dieto na polju, pobrigali se bomo za to, da bodo priprave za letovanje otrok zaupane resnim in odgovornim ljudem in da bo pri njih sodelovalo čim več neposredno zainteresiranih mater. Takih nalog, kijih moramo v tem »Tednu« oceniti, rešiti, ali se jih vsaj lotiti, je še minego. Pojavile se 'bodo, čini bomo na dnevni red naših c^užbenih or. ganizacij in organov ljudske oblasti postavili kot posebno točko — skrb za mater in otroka. In če bomo o teh stvareh v tem «Tednu» re=i več razmišljali in razpravljali, kot je to običajno pri našem vsakdanjem delu. bomo našli tudi take primere, k'i res niso v skladu z na-1 čeli, po katerih sie ravna naša družba v odnosih dip matere in otroka,- opazili bomo pomanjkanje spoštovanja in obzirnosti do mater v avtobusih, pred' trgovinami. začudili se bomo. zakaj imajo v ribarnici pri nakupu prednost moški, zakaj so otroci zaposlenih mater prepuščeni brez nadzorstva koprskemu trgu. medtem ko imamo neizkoriščen pionirski dom, zakaj otroke v Krkavčah in drugod starši še vedno zastrupljajo z alkoholom in Se marsikaj take. ga Dokler bomo imeli pri nas take pojave, tako dolgo bo potrebno posebej posvetiti vprašanjem zdravja in vzgoje matere in otroka pri nas nekaj dni v letu. Pr; vsej zavesti in otipljivih dokazih, da smo vsak dan svobodnejši .bogatejši, kult/urnejši in bolj zdravi, vendar ne smemo čakati samo' na razvoj, k.i nujno vodi naprej. Marsikaj ne sme čakati, zlasti pa ne rine čakati vse tisto, od česar je odlvisno zdravje in vzgoja novega rodu, kateremu je namenjeno vse naše delo, vse žrtve napori in uspehi. Portorož V četrtek zvečer so imeli profesorji in učitelji sindikalne skupine Portoroža v prostorih gimnazije skupini sestanek. To dejstvo je uresničenje sklepov, ki so si jih zadali na zadnjem sindikalnem občnem zboru, namreč združenje učiteljev osnovnih šol z onimi osemletk in v tem primeru s profesorji gimnazije in učiteljišča za več- jo povezavo in uspešnejše delo. Sestanek je vodila profesorica tov. Gajškova, V pozdravnem nagovoru je pozvala navzoče k sodelovanju, k medsebojni pomoči zg izpopolnitev v delu. Poleg dirugega so bili r.a dnevnem redu sklepi s sestanka sindikalne podružnice v Piranu. Obravnavali so naloge sindikata, naka.r je sledil referat tov. prof. Birse, ki je govoril o značaju in metodi risanja na osnovni šoli, zlasti v ljudsko, šolskih razredih. KL. Koliko so na Koprskem pogozdili Pogozdovalni plan v koprskem. okraju je bil dosežen 97,6 odstotno. Od planiranih 42 ha je bilo posajenih 41 ha. Ce vzamemo v poštev še akacijo, ki smo jo prav tako sadili, tedaj je bil plan dosežen 100 cdtetotno. Skupno je bilo pesajemih 350.000 sadik, borovca in 4.000 sadik akacije. Bilo je posajenih poleg teh še 30.000 sadik borovca na lanskoletne že zasajene površine, da so tako izpopolnili mesta, kjer so se zaradi suše sadike posušile. Ce primerjamo lansko pogozdovanje z letošnjim, tedaj vidim', ’dia smo letos napravili velik korak najprej. Člani KDZ m kmetje so pravilno razumeli pomen pogozdovanja, ki bo v-err. in skupnosti prines’0 velike koristi v bližnji bodočnosti. NOVI VOZNI RED PARNIKOV NA PROGI TRST KOPER IN OBRATNO Dne h junija je stopil v veljavo sledeči novi vozni red parnikov: OB DELAVNIKIH: Iz Trsta: 7.00 Pisani Itala, 9.30 Vida 10.15 Levante, 11.00 Pisani Itala; 12.30 Pisani ltala, 15.00 Pisan: Itala, 16.30 Vida. 17.00 Levante, 17.40 Pisani Itala. 18.45 Pisani Itala, 21.00 Levante (po potrebi. Iz Kopra: 5.45 Pisani Hala 6.30 Pisani Itala. 7.30 Vida. 8.00 Levante, 9.00 Pisani Itala, 12.00 Levante, 13.15 Pisani Itala, 14.20 Pisani Itala, 15.00 Vida. 17.15 Pisani Itala, 19.30 Levante (po potrebi). OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: Iz Trsta: 8.00 Pisani Itala, 8.45 Levante 11.00 Pisani Itala. 12.15 Vida, 13.CO Levante, 14.00 Pisani Itala 18.45 Levante, 19.45 Pisani Itala, 21.45 Vida, 22.00 Levante (po potrebi). Iz Kopra: 6 30 Pisani Itala, 7.00 Levante, 7.45 Vida, 9.30 Pisani Itala, 10.30 Levante, 12.45 Pisani Itala, 17.00 Levante, 18.00 Pisani Itala, 19.30 Vida. 20.30 Levante RAZSTAVA OF V VELIKEM REPNU Danes ob 20.30 bo v Velikem Repnu št. 75 otvoritev razstave OF za vasi Veliki Repen, Col in Fernetiči. SINDIKALNE VESTI Zaradi tehničnih ovir bo sestanek glavnega odbora Enotnih razrednih sindikatov STO, ki je bil napovedan za danes 2. junija, v soboto 9. junija ob 15. uri z objavljenim dnevnim redom. Vabila, poslana članom glavnega odbora, veljajo torej za 9. junija. PROSVETNA DRUŠTVA Pevsko društvo «Tržaški zvon« vabi vse pevke in pevce, da se zaradi bližnjega radijskega nastopa gotovo udeleže pevske vaje v ponedeljek 4. t. m. Priporočamo točnost. Odbor PDT Nadaljuje se vpisovanje za izlet na Koroško, ki bo 29. in 30. junija ter 1. julija t. 1. Cena 3.500 lir za vožnjo z avtopul-manom in, stroške potnega lista. Vpisovanje pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13 cio 9. junija, ker je treba 10. junija vložiti prošnjo za skupni potni list. Odhod na Nanos danes ob 15. uri, drugi odhod ob 19. uri, jutri nedelja 3. t. m., pa ob 5,30 iz Ul. Fabio Severo. Maks Sedej i/ galeriji „Scorpione" Opozarjamo občinstvo na lepo razstavo in vabimo vse ljubitelje umetnosti, da si jo ogledajo. Mladinski izlel v Ljubljano Zveza antilašistične mladine organizira v nedeljo 10. junija izlet v Ljubljano, združen z obiskom spominske razstave OF. Mladinci, oziroma mladinke bodo iz Trsta odpotovali z udobnim avtopulmanom in imeli v Ljubljani skupno kosilo. Cena vožnji in kosilu je 1100 lir. Odhod iz Trsta iz Ul. Fabio Severo 5 ob 5. uri zjutraj, odhod iz Ljubljane ob 22. uri. Prijave sprejema mestni odbor ZAM, Ul. Machiavelli 13-11 in sicer: danes 2. junija od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vpisovanje se brezpogojno zaključi v ponedeljek 4. junija med 16. in 20. uro. Nova pesmarica Glasbena Matica v Trstu je Izdala te dni pesmarico narodnih pesmi za moški zbor. Pesmi sta harmonizirala Karel Boštjančič in Ubald Vrabec. Prav gotovo bodo našim pevskim zborom te pesmi dobrodošle, ker so prirejene zelo pevno in ne bodo delale pevcem nobenih težav. Pesmarica vsebuje 12 pesmi in je v prodaji v knjigarni Stoka za ceno 100 lir. Ako pevski zbori na-reče večje število, dohe 50 odstotkov popusta (50 lir). ULICE ZAPRTE ZA PROMET Zaradi polaganja telefonskih kablov bodo zaprte. za promet naslednje ulice: 5. junija Ul. dei Porta, 6. junija Ul. Kjadin, 7. junija Ul. Eremo. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V TRSTU Ob priliki velesejma v Trstu bo tretja razstava Združenja italijanskih fotografskih društev, ki jo bo organiziral Tržaški krožek fotografov s sodelovanjem Pokrajinske ustanove za turizem in CRAL ladjedelnic. Imenovan je sledeči častni odbor: inž. Italo Bertoglio, odv. Carlo Chersi, odv. Piero Slocovich in ing. Francesco Ferruccio Smeraldi. OPOZORILO NA VAJE V OSTREM STRELJANJU Na strelišču za puške v Bazovici: danes in jutri od 6.00 do 17.30; Na openskem 25-metrskem strelišču: danes od 6.00 do 12.30; Na strelišču za možnarje v Malem Repnu: danes od 6.00 do 17.30. Izžrebane loterijske številke BARI 15 28 57 40 52 CAGLIARI 10 87 90 72 15 FIRENZE 64 12 63 81 9 GENOVA 40 85 17 88 12 MILANO 53 43 27 71 12 NAPOLI 79 87 12 7 25 PALERMO 9 64 1 48 60 ROMA 45 51 58 32 7 TORINO 22 18 42 54 65 VENEZIA 37 70 6 85 2 Pes jo je ugriznil Medtem ko je 56-letna Gine. vra Molfetta iz Ul Snncini 36 pospravljala kuhinjo pri druži, ni Zudenico v Ul. Revoltella 4. kjer je zaposlena kot hišna pomočnica, se je proti njej nena. doma zakadil pes in j0 ugriznil na levi nogi. Molfetta, prav nič vesela nad takim božanjem besnega psa, je takoj zapustila službo in se odpravila v bolni, co. Vendar rana ni huda in bo v 10 dneh zopet zaceljena. SL01/EMSR0 NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V TOREK, 5. junija °b 2®^® v gledališču « R • s t o r * v KOPRU Premiera ,.Namišljeni bolnik" komedija v treh dejanjih Spisal: MOLIERE Prevedel: F. JUVANČIČ Režiser: JOŽE Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Argan, namišljeni bolnik - Rado Nakrst; Belina, njegova žena - Ange‘c“ Sancinova; Angelika, h Arganova - Tea Starise* Beralde, Arganov brat - ° lizar Sancin; Cleante, An-gelikin ljubimec - Julij.« _ štin; Diafoirus, zdravnik Josip Fišer: Tomaž Diaftk rus, njegov sin - Sllv’]riraV. bal; Purgon, Arganov z-drs nik - Anton Požar; F£u rant, lekarnar - Lojze Sta , Bonnefoi, notar - .oreca Košir: Toinetta, služkinja Elza Barbičeva. V SREDO. 6. junija ob> 20-3® v gledališču « R ist o r i v KOPRU ponovitev Molierove komedije ^Namišljeni bolnik> Gledališče Nadaljuje se pri sle®a,I*:1 5iim gajni prodaja stopnic ap, fonični koncert. Trzasae r). monije ki bo 4. t. m ob -m Dirigiral bo Aaron Copl**^, Na spredu glasba Aa> Coplanda. SPORED pega v TOREK, 5. junija ob 2®.3® v Avditorju 1. Vrabec: Slovenska pes®., 2. Adamič: Spi sinek 3. Vrabec: Veter dec 4. Adamic-Pavcic. ->ez 5. Kogoj: Trenutek jg. 6. Prochazka: IzPie no srce , 7. Vrabec: Kresno Juu 8. Grečaninov: _ V ^ 9. Tanjev: Sončni vz _ 10. Krnic: Slavonska lja, ljubim te- * 11. Vrabec: Ne tožim... ^ 12. Boštjančič: Travm« že zeleni 13. Mirk: Surrce jarko ^ 14. Odak: Dremle m dremle , „ mi v 15. Prelovec: Ženka goste gre a. Vabila se dobe 5-h Express Ul. F. Severa Glasbeni u-- sv. Matici ^ gHPZ Ccrso Garibaldi Frančiška 22 in STRELSKE NA POMORSKEM »J” V SESLJANU č, Edinice ameriške r0ti- ke v Trstu, bodo ime strel-letalske strelske vaje ske vaje proti ciljem n u* s strojnicami kalibra na ppal!,ni dvignili pri shrambi P nav»č® z dovoljenjem, ki ga b dok,0 urad izdal vsem. ki P prav zali z dokumenti svojo do omenjenih s pomeni* n® n. Od 1. julija 1951 dali® oStan. mogoč prenos z®rne’-i,eni'kt’iini-kov niti prevzem s pom® 0bČ'n bodo ostali na razpoias g PoR°* ROJSTVA, SMRTI IN o- Trst® j, Dne 1. junija se J® v, pil® dilo 9 otrok, porok je p umrlo pa je 7 oseb )j0 V j. Poročili so se: zld«r £ u V . chetio in liradmca..^re Gra®mi> dassari, mehanik Ettore in delavka DlnaTrabU '^., A čar Gino Motica m si iK K® a nunziata Cantatore, me ^3+^ 1(. Ukmar in gospodinja Gjorgi Liper, delavec Lne^Pnio ,iy inPpletilja Con.illa p Umrli s0:,'86’l?!,na7^ietna £L)t> san vd, Annutto, 7+ j I Movia vd. Pečar /9-1« G0(P Vidmar 70-le na Marce Qlga h to nor Zuccoli, 7U-ieun* tna :»■ lizzon por. Rutteri, rija Notar por- Safreu 0i Erminia Rinaldi por. _ Z roko pod železo V ILVl se je včerai ponesrečil 62.letni Giuseppe Clai iz Ul. Giardinj 71. Nenadoma se je z desno roko, znašel pod 7 ton težkim železnim bremenom, ki mu je zmečkalo 4 prste. Zdraviti se bo moral 40 dni. Padec po stopnicah to do 20 dni se bo morala zdraviti v bolnici 53-letna Eden Coccolo iz Ul. Trasversale dei Bosco št. 3. Ob prihodu v bolnišnico je izjavila, da je pad'3. Do stonnicahvvoiašnici pristani ADEX-/ZLlH ,6. in 17. junU® ^ dvodnevni 1ZI® ROKO M Gorico p o r e c moram (inooiofl®) ŠKocijansKo iooio . d a 11 Vpisovanje st al f-pri Adria-Express. ^i3 Severo 5-b - te ' svojega zdrav-ta prelepi tu- ^morski dnevnik 2. junija 1951 Goriški Slovenci! Tako bomo volili 10 ZA POKRAJINSKE VOLITVE: v OSMIH OKROŽJIH V KRMINSKEM OKROŽJU ZA OBČINO DOBERDOB ZA OBČINO SOVODNJE ZA OBČINO STEVERJAN H JOŽETU KOSOVELU petdesetletn Pr0f. Kosovel ''»eti3*50 sv°)evrstno všeč je Jft zapisati o člo- ]j. ' 't* ne sili v ospredje, ne Pontificira z viška, ki „ 2tIuie svojo petdesetletni- ^est, zavesti neumornega in dela za tržaške slo jit)' 6 ljudi. Greš po teh na-uUcah jn blešč pomladne-s°nca te upijanja in sko- "Kb ^ 'e’ da mora“ s spo-0ITl nazaj v dni mraka lje^r°2e- Kajti govoriti o živ-lavc-U naaesta kulturnega de-ti\ji0 Se Pravi govoriti o mi- o dneh, naše fimtnj... i. a nas? duše m ko so rablji naša tl)ftkorai žal ti je, da moraš tSoa,erem profesor Kosovel . dasa ____ Prestopiti vrata razreda, H pravila slovenske be- ttijjs. ^žaški mladini; spet je Icati tisto ilegalno ozrač-^Ud katerem on popravlja h jjJ!8 naloge dijakov, ki ni-Hte . dar r*‘iti videli sloven-^*6rn*e Tudi zato, ker se 4jeSo')?'0 vprašaš: Koliko teh bj *n ilegalnih dijakov Ijj aj moglo zaklicati «Tu-ht ’ Ce W jih njihov profe-V 2av s'ovenščino spet zbral ** os)0*!16111 razredu? Ne -bi ja j ^‘l mladi poročnik, ki 'šla kV2ela grška fronta, mol ijl 1 drobcena Vojka, malhi Drt niti Pino niti Dani nva Zora, In še kdo? 'D D Prav tale molk la vttiS|j DSVežuje vrednost slo-'th 1», besede, zaradi katere *Voje adih ljudi ni več okoli NllČ. fžitelja. Ta tišina ie )e _'e kakor tiha mora, ki SrAa na mesto in obalo, ^ 1941 *bne . mta postrelili pre-fltu§ JUnake in pozaprli vse Sij0 laških ječah in kazali ^ ' Tedaj so učitelji de-2 učenci. Tedaj je r Jože Kosovel sedel je- 1», , apahpm piemontske ^i vr -.?e 'e uPr' mesarjem, 'i ^no hrePenijo iztrga-(j *z slovenskih ust.. >r..aš lepo pisati o oblet- D 'aših kulturnih mož! !|U kt*,.Sem: mož. In mož je bol 1 ZbrE J mož, če je skromen f) 5r^dn ‘n prisrčen in blag. I' sreč*1-!-01® in Ponižanje je, I ® Paš S r ® tržaški ulici te-1„ ega Petdesetletnega mo- lw Prošnj is lo za profesorsko roki. Za Službo, ki dajo ne dajo. Je ne til! j’ ukaj, v njegovem mehko, ri teda' tj je pri srcu ^ško ^ preklel to zlato . Sonce in človeško do-^ Sf,,!® Poštenost človeške- pa- čuješ r.-aš dragi potem se b,v7a dvorana 'Šven K°rza nekje, prav aJa, kjer zberemo nas je, prav Pod je pred f010 p'sal: «Bog va-N) v nekaj deset- 'tOvlil slE>Ver.-sJci živelj,,. * ždi . *'utije pojejo in tkori / da niso nehali Kvečn letja; kak("‘ --S ljUbpCnega morJa je, ka- "'h a?r Pr°da m zele- Pride potem na C eudg^j.,.Tatjana in je ka- C0rske M°r V9|»kn K P0]e- In V Sna naaed° StreSa mata O^ato ? k ,nami kakor Se Cladt10 " mnat° Viš, dragi profesor slovenske besede, ti pa sediš irj se smehljaš bistremu dekletcu in njenim pojočim besedam. In tedaj nam ni nič več težko misliti, kaj bi ti povedali ob tvojem prazniku. Zmagali smo, zmagal si, profesor za slovenski jezik! Zmagal, kdor je četrt stoletja nenehno irj razumno gradil kakor korala kremenite podvodne otoke. Kajti ne bilo bi danes med nami nasmejanih oči male Tatjane, če ne bi bili imeli včeraj nesebičnih in vztrajnih mož! Ti se smehljaš in raduješ tihe i zadoščenju, medtem ko dvorana vzhičena ploska. Mi pa ti želimo danes z iskrenim srcem dolgo verigo zadoščenj, občih in osebnih. Ti voščimo dolgo verigo let, da bi kakor modri starosta videl rast slover.-ske besede na teh obmorskih tleh in se zadoščeno smehljal: BORIS PAHOR ODDIH DELOVNEMU ČLOVEKU PO NAPORNEM DELU S5 Istrsko okrožje v luči letošnje turistične s e z o n e SS 55 15 55 K 15 Sl Sl 55 815 Sl 55 Sl 51 Sl Sl 55 851 Istrsko ckrožje je oblagodar-jeno s svojstvenimi priroanimi znamenitostmi; toliko jih je, da jih ■ niti ljubitelji prirode ne poznamo: ne v celoti, še manj v podrobnostih. Zasnoval sem si, da P vedočim našim čitateljem povezan skupek najvažnejših znamenitosti Istrskega okrožja luči. v turistični Spričo bistva novega turizma, ki nudi delovnemu človeku oddih in okrepitev po napornem delu, je naravno, da z močnim in naravnim razvojem gospodarskega življenja vzporedno rastejo tudi potrebe turizma. Zato nas ni začudila razveselji- va ugotovitev, da je turistični promet v Istrskem okrožju zadnja leta v planskem gospodar stvu pod pogoji ljudske oblasti že dosegel turistični promet ■najmočnejšega predvojnega leta, predvojno povprečje pa celo presegel z nekaj odstotki, in to kljub temu, da je turistična nastanitvena zmogljivost manjša v primeru s predvojno zmog-1 jiritjo. Danes lahko že trdimo, da je turistični promet v Istrskem okrožju porasel in z leta v leto lahko vidimo napredek turizma v Istrskem o-krožju. Na severozapadnem delu istrskega polotoka, ki ga obdaja re-ški in tržaški zaliv, leži Istrsko okrožje. Zaradi 'svojih naravnih lepot, številnih zalivov, ob katerih so se razvila turistična središča, je poznana Istra celo v širšem svetu. Vsa prelestna valovi v cvetnih vinogradih obmorskih hribih, ki nudijo obiskovalcu polno zgodovinskih, kulturnih in narav- OB ROBU AKCIJE ZA REVIZIJO ITALIJANSKE MIROVNE POGODBE GOTSKA ČRTA 4. Vsem je še gotovo v spominu hrup, ki ga je italijansko nacionalistično časopisje (pa tudi tako imenovani «res-ni tisk,,) zagnalo ob šaljivi parodij; «Primorskega dnevnika», ki je «črto Snežnik-Bito-raj» prenesel na «gotsko linijo». V hrup so — to pot zares neresno — posegli celo vladni predstavniki in sam De Gašper i je v volilnem govoru v Benetkah zatrjeval, da bo Italija sama branila svoje vzhodne meje. Je bilo to res potrebno zaradi ene same parodije? Zanimivo ugotovitev, da je bilo obzorje okrog egotske črte» takrat vse prej kot jasno, najdemo v «C'orriere della Sera», kjer govori Ivo Luzzat-ti v uvodniku «Lo schieramen-to atlanticon, ki je izšel 11. maja 1951, o «diskusijah v nekaterih tujih političnih in vojaških krogih, da bi bilo primerno dodeliti padsko nižino srednjemu odseku (kot znano, je atlantski obrambni sistem razdeljen na severni, srednji in južni odsek, op. ur.) pod poveljstvom francoskega generala (general Juin, op. ur.), medtem ko bi južni odsek bil omejen samo na province na jug od gotske črten. Luzzatti (k njegovemu član-ku se bomo povrnili še kasneje) trdi, da je imenovanje italijanskega generala De Casti-glionija za poveljnika zavezniških kopenskih čet na južnem odseku «razpršilo vse dvome». Ta dokaz se nam zdi kaj malo trden, ker prvič imenovanje poveljnikov južnega sektorja še ni bilo uradno izvršeno (italijanska vlada je samo dala svojega generala «na razpolago», nato Za mesto poveljnika suhozemskih sil), drugič pa meja med srednjim in južnim sektorjem — kar je najvažneje — še ni bila določena (kar priznava v istem članku tudi Luzzatti). Tudi če upoštevamo, da se uradno imenovanje poveljnikov južnega sektorja zavlačuje predvsem zaradi anglcško-ameriških nasprotij glede poveljnika mornarice na tem sektorju, najbrž ne bo preveč tvegana trditev, da med Italijo in ZDA ni popolnega soglasja ne le glede finansiranja oborožitve italijanske vojske, temveč tudi glede vloge, k, bi naj bila tej vojski dodeljena, torej glede vloge, ki jo naj Italija sploh igra v atlantskem o-brambnem sistemu. Iz čisto vojaških razlogov je res, da tvori Padska nižina, ki je del srednjeevropskega kopna, prej desno krilo fronte srednjega odseka od Baltskega do Jadranskega morja kot skrajni severni del sredozemskih pozicij. Skozi dolino Padu je mogoče obiti fronto generala Juina, ki se nekje o južgi Nemčiji naslanja na težko prehodni alpski masiv, in ji skozi južno Francijo in dolino Rodana udariti za hrbet, obenem pa od severa o groziti ves sredozemski obrambni sistem. Znani angleški vojaški kritik Liddell Hart (citiramo po «Neue Zuercher Zeitung,,. 20. maja 1951) pravi o tem dobesedno: «Na južnem krilu srednjega sektorja nudi Italija uabljip cilj za napad,’ ker odpira pot v Sredozemlje, pa tudi zaradi svoje šibkosti. Do neke mere jo varujejo majh- ne anglo-ameriške enote v Avstriji, mnogo bolj pa gorski pas na ' njeni sevemovzhodni meji. Toda vrednost hribovja kot obrambne pregrade je odvisna od čet, ki so jo sposobne držati. Italijanske čete so nezadostne in slabo opremljene. Rusi se gotovo spominjajo, da je bila najlažja pot za prodor skozi nemške črte napad na odsekih, k> so jih držali Italijani. Poleg tega vedo, da je v Italiji močna Komunistična partija, ki bi njihovo napredovanje pozdravila in podpirala». Tu prehajanio že v drugi kompleks vzrokov za težave, ki jih ima italijanska ■vlada s svojimi atlantskimi zavezniki pri uresničevanju svojih želj. Za boljše razumevanje bo koristno, če te Hartove besede, kjer je v kratkih stavkih zgoščena osa problematika «italijanskega prispevka k zahodni obrambi», podrobneje osvetlimo, predvsem s stališča Zahoda (ki je tudi edino odločilno za določanje mesta, ki ga bo Italija dobila v atlantskem sistemu). Besede o nezadostnosti italijanske vojske («tri majhni divizije)), pravi Hart na drugem mestu) se krijejo z ameriškim mnenjem, da gre oborožitev Italije prepočasi od rok. Zddnje pismo ECA italijanski vladi, ki je spremljalo nakazilo 73 milijonov dolarjev, govori o tem, da bodo bodoča nakazila odvisna od «zakonodajnega razvoja v obeh deželah)). To pomeni po domače, od naglice, s katero bo Italija sprejemala zakonske ukrepe, zvezane z obrambo, in od volje ameriškega kongresa, ki mora pomoč odobriti. Italijanski parlament se po naglici nikakor ne odlikuje. Iz redni obrambni načrt je potoval skozi zbornico in senat skoraj pet mesecev. Od osemnajstih mesecev, ki so jih v Washingtcrnu v februarju, ko je načrt prišel v tbornico, dokaj optimistično in verjetno s slabim poznavanjem italijanskih prilik računali kot možni rok za izvršitev načrta, jih je pet šlo v izgubo za parlamentarno debato, ki je z vojaškega stališča vsekakor brezplodna. Zakon o civilni zaščiti je še vedno pred parlamentom . Proračun že dolga leta ni bil pod streho ob pravem času; medtem ko je parlament o njem razpravljal, si je moral državni zaklad pomagati z eesercizio provvisorio», o katerem pravi sam «Messaggero Venetos (15. maja 1951), da je «una deprecata ma non Inter-rotta iradizione»... Proračun za leto 1949-1950 je bil sprejet šele 28 oktobra (finančno leto se začne s 1. julijem), za leto 1950-51 pa sicer prej. vendar še vedno prepozno (25. VIL). Letos bo zamuda očitno spet občutnejša, saj je sam državni zaklad dolgo odlašal s predložitvijo poročila o gospodarskem položaju in podrobnega proračuna. Vsi poskusi, da se parlamentarna procedura pospeši (zadnji je bil predlog Epicarma Corbina). so se izjalovili. Italijanskemu upravnemu sistemu. ob katerem se morajo praktičnemu in birokracije nevajenemu Amerikancu naježiti lasje, se pridružuje komin-formistična peta kolona, ki morda v sedanjem položaju nikjer tako dobro ne izvršuje petokolonaških nalog kot v parlamentu (obstrukcija zakona o civilni zaščitil). Togliattijev parlamentarizem, od katerega italijansko delovno ljudstvo nima ničesar, služi odlično moskovskim namenom. Vendar se ta peta kolona ne udejstvuje samo v parlamentu (četudi je to zanjo danes najugodnejši teren), temveč se na vse kriplje trudi, da bj dobršen del italijanskega ljudstva spravila na pot, ki jo zgoraj omenja Lidjlel Hart — da pozdravi osvajalca kot osvoboditelja. p Kakšno politiko vodi pri vsem tem italijanska vlada? (Nadaljevanje na 4. strani) nih lepot. Pod Italijo smo poznali Istro po njenem vinskem pridelku, zgodnemu sadju zelenjavi, v ostalem pa so njeni ljudje vedeli, da je to pasivna deželica, kjer se morajo boriti s pomanjkanjem in revščino. Zaradi zavednosti svojega ljudstva, ki je znalo pravilno presojati vzroke težkega življenja v preteklosti in svojega geografskega položaja, je Istra po zlomu fašistične Italije postala močno partizansko oporišče, čeprav je tu ves čas do osvoboditve stopala sovražna noga. Nedvomno bo danes vsakemu patriatičnemu turistu ena glavnih znamenitosti Istre poleg drugega prav ta, da se je njeno ljudstvo po dolgoletnem izkoriščanju in ropanju o-svobodilo svojih sovražnikov. Ze s tem nudi Istra turistu dovolj zanimivosti, zakaj povsod, po njenih vaseh in mestih so ostali sledovi, ki pa jih ljudska oblast polagoma toda načrtno odpravlja. Istra je bogata tud; na kulturnih znamenitostih, ki se izražajo predvsem v folklori, zlasti v lepo ohranjenih _ starih plesih in običajih. Izražajo se v raznih pesmih, igrah, šegah itd. Razširjeni sO predvsem po številnih vaseh Bujščine, kamor ni segel s svojim raznarodovalnim vplivom tujec. Poleg novejših zgodotnnskih znamenitosti so v Istri še sledovi rimskih naselbin in ostanki fevdalnega srednjega veka. Pa izprehodimo se malo. Iz kraškega pveta nas vodijo v Istro razne poti. Železnica Hrpelje Kozina - Pazin je nekaka predmeja med kraškim in zelenim, sončnim, svetom. Saj se ti prav ob tej razprostre Istra z -milim, sončnim, sredozemskim podnebjem in lepim razgledom na morje. Ko se odcepiš od železnice v smeri proti Črnemu . kolu, kjer opaziš ob strmem, prepadu živo mejo med dvema-svetovoma, se ti pred oč mi prikaže živa slika istrske pokrajine. Ljubitelju naravnih lepot je težko povedati z besedami, kar v notranjosti občuti ob tej nenadni spremembi zraku, naravnih slik in drugo. Pa pojdimo dalje, koder nas vijugasta cesta vodi ob Rižani, ob vedno širši dolinici, polni cvetja, prijetnih spomladanskih dišav, ob številnih vinogradniških nasadih pod Dekanimi, v široko razprto dolino, ki se zgublja v koprskem zalivu. Na križpotju ob Rižani ti sama misel veleva: «Zakaj bi zavil na jug. naravnost pojdem!« In glej. Ze si p Sv. Nikolaju, ob tistem delu obrežja našega sinjega Jadrana, kjer so človeku dane vse možnosti, naravne in umetne, da uživa lepoto morja, da si ob tem morju krepi svoje zdravje, da se mimo odpočije in raZ-hladi. da se -naužije vsega, kar si želi. Tako je v istrskem Sv. Nikolaju. Prav te ugodnosti privabijo v Sv. Nikolaj vsako leto na tisoče Tržačanov, ki so pravzaprav brez pomembnejšega ali ugodnejšega letoviškega kraja ob morju, kakršen je v Sv. Nikolaju. Istrsko gospodarstvo pa dobiva s tem dragocene devize. Prejšnjo soboto je bila . v Sv. Nikolaju otvoritev letošnje sezone. Zopet je Sv. Nikolaj privabil s svojimi lepotami na o-brežje lepih malih kolin mravljišče ljudi, ki si žele kovanja, scmčenjg, igre in zabave — skratka krepitve 'ja. Gostom Vistični kraj v bogato založeni restavraciji tudi to, česar si želodec poželi. Zadnji dve leti je turistično gospodarstvo v Istrskem okrožju precej napredovalo, ne samo v Sv. Nikolaju, tudi v ostalih krajih Istrskega okrožja. Portorož, ki je pred vojno slovel v širšem svetu in je s svojimi naravnimi lepotami in ugodnostmi privabil tudi marsikaterega tujca, je bil med vojno zelo poškodovan. Ni ga poškodoval Istrski delovni človek, ne kmet — Istran, ki si njegovih lepot in ugodnosti za krepitev svojega zdravja nj mogel pri- SIJAJEN USPEH KONCERTA PIANISTKE 1 svobodni domovini. Nastopila je — kakor smo že na kratko I . bene pompozne reklame, brez katere mnogi mislijo, da ni '■•••.? vredno ne izdatkov ne casa. Nobenega sklicevanja na viso- h kobesedr.-e kritike velikih časopisov, na morebitne zmagovite jj JSIH turneje in gostovanja. Samo ime — našega v tujini živeče- ^Ssil ga človeka, ki se je vestno pripravljal za svoj poklic in za < T§| svoje poslanstvo. Pa je to le zadostovalo, da se je odzvalo časopisnim vabilom na konedrt. ’ " * jt V Bratuževi smo takoj Spoznali umetnico lepih kvalitet. > % M € Zanimiv je bil na pr. že sam spored. Za ta svoj prvi nastop v si je namreč izbrala skladbe raznih dob in stilov. Začela je ** s predklasičr.o dobo evropske glasbe, r.ato je po bežnem vpo- Damjana Bratuž gledu v klasično dobo prešla k prvim romantikom, od koder je napravila večji skok v sedanjost. Tako smo najprej slišali Toccato v e-molu velikega Bacha (1685—1750) in dve sonati njegovega enako velikega sodobnika Dom. Scarlatti-ja, katerima je sledil ca j bo 1 j znani klasik Mozart (1756 -1791) s svojo skoraj mračno in vendar najmočnejšo klavirsko skladbo, Fantazijo v c-molu. Nato sta prišla na vrsto dva zna- menita romantika: Robert Schumann (1810—1856) s svojimi Metuljčki (Papillons op. 2), t.j. jz 12 malimi, prijetnimi in res metuljčastimi skladbami plesnega značaja, in Friderik Chopin (1809—1849) s 6 mazurkami, posnetimi in mojstrsko idealiziranimi po motivih svojega naroda. Po odmoru pa so poskrbeli za zaokrožitev sporeda trije modernisti: Marko Taičevič |( 1895) s 7 «Balkanskimi plesi,,, Dimitrij Šostakovič (1906) s 3 ((fantastičnimi plesi,, in Aram Hačaturjan (1904) s svojevrstno Toccato. Spored je torej nekak prelet čez dve stoletji glasbenega ustvarjanja, to pa pomeni tudi stilno pestrost, kar utegne biti tudi tvegar.o. Pribijemo pa takoj, d.a je mlada umetnica pokazala velik smisel za razne stile. Kakor se je dobro vživela v strogi stil starih mojstrov in v dušo 'romantikov, tako zna tudi zavestno slediti drznostim novega glasbenega izraza. To ji omogoča ne samo tehnična dovršenost; dobili s«no vtis, da ji prihaja izraz iz globine srca. Zato je bilo njeno fraziranje plastično in jasno, zato je bila njena igra s svetlobo in ser.co včasih kar čudovita, zato je bila tudi gradnja posameznih kompozicij izpod njenih prstov prepričevalna. Težko bi bilo reči, kateri interpretaciji naj damo prednost. Iz vsakega komada smo čutili, da je imela Bratuževa dobre mojstre za učitelje in vzornike, in smo prepričani, da se polagoma oblikuje njena osebna nota. Cas in umetniški razvoj bosta pokazala, katera vrsta glasbenih stilov ji bolj leži, zlasti če bo vztrajno nadaljevala z glasbenimi študijami v globino in širino ter dopolnjev a svojo splošno glasbeno izobrazbo. Spored njenega koncerta je obsegal bolj miniature, čeprav po vsebini in tehnik' večinoma zahtevne; zanimivo bi bilo slišati jo tudi v izvajanju večjih glasbenih del, vendar to ni važno, kajti večkrat je težje najti pravi izraz za male skladbe kot pa za velike in obsežne. Glede sporeda samega bi pripomnili le to, da je zanimivo raznolikost motilo morda samo zaporedje šestih Chopinovih mazurk; osebnost tega velikana bi bila prišla bolj do veljave, če bi poleg kakšne mazurke slišali tudi druge njegove in značilnejše skladbe. No, neglede na to, občinstvo je prišlo -na svoj račun. Ze po prvem komadu je bil uspešno postavljen kontakt med pianistko in poslušalci; to se je stopnjevalo od komada do komada) kar nam potrjuje tudi dejstvo, da so jo bogato nagradili s prisrčnimi in dolgotrajnimi aplavzi, ki so posebno proti koncu postali kar viharni, tako da je morala dodati še eno Griegovo skladbo. Vsekakor je slovensko Primorje lahko ponosno na to našo novo in mnogo obetajočo umetnico, enako se mora ob nji radostiti tudi ves slovenski živelj. V. M. voščiti, temveč ga je poškodovala vojna, poškodovali so ga tujci, tisti tujci, ki so sovražili in na vse mogoče načine izže-■ mali Istrskega delovnega človeka. Ljudska oblast je takoj po vojni začela resno misliti na dvig turizma. V ta namen je začela obnavljati porušene in zapuščene hotele, odpirati počitniške domove, urejevati kopališča, parke, razširjati prometne zveze, skratka obnavljati turizem v Istrskem okrožju. Tako so bili obnovljeni v Portorožu največji hoteli: Central, Partizan in Helios, v Piranu pa Metropol, v katerih je bilo že lani in predlanskim precej prometa. Letos pa bo turistični Portorož pridobil na tem. Tako bo Portorož, ki je pred vojno sprejel 350 gostov, že letos, ko bo urejen Palače hotel sprejel 550 turistov naenkrat. V Palače hotelu bo Prostora tudi za nekaj desetin tujcev, fcj 'si žele preživeti letni čas ob našem morju. Istrskp okrožje ima poleg ze omenjenih turističnih središč odlične pogoje za nadaljnji razvoj turizma tudi ob drugih manjših zalivin in kotičkih. Tako na primer v Strunjanu v številnih vilah si bo letos pridobilo novih moči na stotine istrskih in, jugoslovanskih delavcev. V sindikalnem počitniškem domu v Fiessu, ki leži v ozki dolinici ob lepi obali, v zalivu med Piranom in Strunjanom. si bo prcuv tako okrepilo zdravje veliko število delavcev. Temu počitniškemu domu in njegovi okolici, daje še posebno lepo sliko in naravni užitek lepote dvoje krasnih, majhnih jezer c. Od tu se bodo lahko gostje spustili na lep sprehod po hribu do bližnjega Pirana ati Portoroža. Južni del Istrske obale, od Savudrije no Novega grada,- ki je prav tako razčlenjena a bolj mehko' valovita, ni nič tiHinj privabljiva "od sevbrne istrske obale. S svojim lepim borovim gozdičem, daje Savudrija romantične vtise in občutek prave kolonije turističnih domov. Ljudska oblast skrbi za dobro preskrbo vseh turističnih domov, za lepe moderne parke, za razsvetljavo, promet itd. Da bi turistični centri v Istri dokončno služili svojemu namenu so bile postavljene nove prevozne zveze z Ljubljano in drugimi kraji. Da ni turistom dolg čas pri počitku so jim na razpolago razne športne, zabavne in druge ugodnosti. Portorož razpolaga z dvema orkestroma, številnimi in raznovrstnimi športnimi igrišči itd. Vse to daje poseben pomen istrskemu turizmu, ki nudi delovnim ljudem prijeten oddih po napornem delu. Nekdaj pa so vse te u-godnosti, ki jih ima prelepa, turistična Istra uživali le bogatini. Zdaj ni več tako! Kdor dela, temu Je zagotovljen tudi pri jeten počitek!)) To je načelo turizma v Istrskem okrožju. Za nadaljnji napredek turizma gradi, obnavlja in urejuje ljudska oblmt nove hotele v Ko pru. Umagu, v Izoli in drugod pa počitniške domove. Prav tako kakor se je v Istrskem o-kroiju razvil v zadnjih dveh letih turizem v mestih, ob obali, ne zaostaja niti po Istrskih vaseh, v notranjosti kjer ima mladina, zadružniki in ostalo prebivalstvo možnosti do izletov in ' obiskov po okrožju in Jugoslaviji. Vzporedno s tem pa narašča iz leta v leto število letnih dopusten}, kar je v Istrskem okrožju uzakonjeno. Istrski delovni človek si na ta način pridobiva novih moči, da bo še s plodnejšim delom -nadaljeval pr, graditvi svoje socialistične domovine. Vse kar smo povedali nam dovolj zgovorno potrjuje, da je turistični promet v Istrskem okrožju letos znova močno napredoval ter da ta novi turi-em tudi po svojem bistvu in vsebini krepko stopa po poti, ki vodi v socialistični turizem. Hkrati pa nam vse to dokazuje, da potrebe Istrskega turizma in gostinstva stalno in močno naraščajo. Turistična nastanitvena zmogljivost v Istrskem o-krožju, zlasti v glavni sezoni še daleč ne zadostuje potrebam in povpraševanju turističnih interesentov. Potrebno je torej v čim večji meri povečati nastanitveno zmogljivost in zato tudi povečati pozornost vsem možnostim vključitve tudi zasebnih turističnih sob, kolikor se obstajajo. Z druge strani pa je treba še naprej stremeti za podaljšanje turistične sezone. To prizadevanje je bilo do zdaj še precej uspešno, kar nam dokazuje dejstvo, da prihajajo v Istrsko okrožje tudi pozimi številni gostje. Vendar je treba še nadalje gledati za podaljšanje zlasti pomladansko in jesensko turistično sezono in pri tem izkoristiti vse razpoložljive zmogljivosti ter_ tako razbremeniti glavno sezono. Vzporedno z naraščanjem turističnih potreb je treba torej nujno gledati na to, da je treba z enakim tempom ustvarjati pogoje za pravilni razvoj našega turizma v Istrskem okrožju, saj so tw za turizem skoro neomejene razvojne možnosti. G.. B. . NEHAJ "ŠIBKIH' Z? <\ J~ j fašistom pri “Katoliškem glasu,, KOVAČ FRANC, KI GA JE UMORILA CRNA ROKA POROČNIK STANE KVEDER IZ ARCLINA PRI VOJNIKU, MUČEN IN UMORJEN OD DOMOBRANCEV NOVEMBRA 1944 V BELI KRAJINI FRANC SVETEK, KI GA JE USTRELILA CRNA ROKA NA NJEGOVEM DOMU 14. SEPTEMBRA 1944 INVALID MARTIN REBOLJ, USTRELJEN. STRAHOVIT ZLOČIN JE IZVRŠILA CRNA ROKA 14. MAJA 1944 NA JEZICI PRI LJUBLJANI Več naših čitateljev nam je povedalo, da osebno poznajo marsikaterega čitatelja uKatoliškega glasu)), ki se s pisanjem tega lista nikakor ne strinja, zlasti ne s tistimi članki', ki poveličujejo iločinske fašistovske vaške straže in tako imenovane domobrance, ki so zaitortoili toliko strašnih zločinov, katere zadnje dni opisuje prav naš dnevnik. Logično je, da se pa strinjajo s tem, da so zločinci morali prejeti zasluženo kazen. Ponovno poudarjamo, da prav zaradi tega objavljamo pričujoči dokumentarni material, da bi tisti ljudje okrog «Katoliškega glasa«, ki begunskim klerofašistom dovoljujejo poveličevanje fašističnih in kolabcj-acionističnih zločinov celo s tiskano besedo v verskem glasilu kakršno je «K. G.», tem nepccmvlHvim sovražnikom ljudstva enkrat za vselej pokazati vrata. | IT\ |F i J p Včeraj ob 19. uri je bil zrač- Ui/ L M L ni pritisk 759.2, toplota 23.1 I I \ Lf VI L (na j višja med dnevom 24.9, najnižja 18.6), vlaga 55 odst., nebo 3/10 pokrito, veter 5 km, morje skoraj mirno, vidljivost 25 km, toplota morja 21.8. Za današnji dan nam vremenska napoved obeta lepo lepo in toplo vreme. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 2. JUNIJA 1951 OSI 1 ii! lili1 lil Hi lil sEMnnronu!;in.i 4 ;:::: J : :i •: S: Ičf J Jlfffj I jj ::: nasmeaiiišHimniaaffiiiiiišmM lip;;!;; i S i f RADIO Najvažnejše današnje oddaje: Jug. cona Treta: 13.45 Dve uverturi; 21.30 Veder sobotni večer. Slovenija: 14.40 Slovenske narodne poje Tone Petrovšič; 20.20 Slavni pevci pojo zabavno glasbo. Trst II.: 18.15 Glasu-mov: Simfonija štev. 4; 22.00 Čajkovski: Romeo in Julija; Tret I.: 16.30 Melodije in romance. LIE: PRIŠEL JE TRENUTEK za konec korejskega spora Na bojišču so sile OZN zadele ob kitajsko obrambno črto - Letalski spopadi lOO km severno od bojišča LONDON. 1. — Nekateri londonski časopisi objavljajo vest, da so rezervirali prostore na letalu, ki bo v torek odpotovalo iz Tokia v Indijo, za tri člane komisije OZN za Korejo. Dopisnik lista «Daily Mail« iz Tokia pravi, da se zdi. da bo ta delegacija predložila vladi v Novem Delhiju konkretne predloge za mir za poznejši sestanek v Pekingu, »Dejansko je to najbolj primeren trenutek, da bi govorili o miru na Koreji, ker se sile OZN in kitajske čete bore v borbi, ki nima izhodaii, piše *Daily Mail«. «Daily Grafic« pa trdi, da je ta nepričakovana vest «potrdila gla-. sove o možnih pogajanjih za premirje na Koreji«. Člani delegacije so tajnik Trygve Lia Andrew Cordieri, Jugoslovan Dragoslav Protič in Miss Marion Berry, tajnica delegacije. Prišli so v Tokio na povratku iz Koreje, kjer so imeli stike z generalom Ridgwa-yem. V njih prejšnjem načrtu za potovanje ni bil predviden obisk y Indiji. OTTAWA. 1. — Danes je govoril v društvu Združenih narodov. v Ottami glavni tajnik OZN Trygve Lie in med drugim. dejai naslednje: ((Menim, da je prišel trenutek, v katerem je treba podvzeti nove na. pore za končanje korejskega spora. Ce bi. prišlo do prekinitve ognja ob 38. vzporedniku, bi bil s tem dosežen glavni namen: resolucije Varnostnega sveta. Prekinitvi ognja bi namreč sledilo mir in varnost za ta del sveta«. Lie je prepričan, da je prišel trervutek za nove napore, ker imajo sile OZN naslednje tri cilje na Koreji: 1. Odbiti napad in vzpostaviti mir; 2. Politični cilj predstavlja ustanovitev združene Koreje, ki bi morala biti neodvisna in demokratična. Ta cilj je mogoče doseči samo z miroljubnimi sredstvi, pogajanji in sporazumom; 3. Gospodarski cilj predstavlja obnova države, paruše- Gotska črta (Nadaljevanje s 3. strani) Eno sredstvo je notranji pritisk, ki naj na zunaj pokaže, da se je nevarnost kominjor-mistične pete kolone zmanjšala, na znotraj pa pomeni predvsem vse večjo uzurpacijo o-blasti po demokristjanih; v ta okvir spadajo tudi sedanje u-pravne volitve. Rezultati prve volilne nedelje kažejo, da še manevrska masa kominjormi-stičnega vodstva KP1 in PSI vi zmanjšala, da je torej nevarnost pete kolone ostala na isti. stopnji — pač pa se je posrečil drugi, notranji cilj: demokristjan i so se polastili lepega števila občin. Drugo sredstvo je italijanska zunanja politika, ki skuša s prikimovanjem Washingtona nadoknaditi pomanjkljivosti, ki jih v ZDA zamerijo Italiji. Ta politika se v praksi kaj malo sklada z «evropeizmom» zunanjega ministra Sforze; nismo še doživeli, da bi se v nesoglasjih med Evropo (tu menimo predvsem na Anglijo in 'Francijo) in ZDA, Italija zavzela za «evropsko» stališče (primerjaj stališče do Koreje, vprašanje sprejema Grčije in Turčije v atlantski pakt, kjer je bila Italija v Evropi edina, ki je brez rezerv podprla ameriško stališče, itd.). In vendar ne kaže, da bi ta italijanska politika doslej rodila kak večji uspeh. Vprašanje ameriške pomoči za oborožitev je odprto, točneje, odvisno od tega, kaj bo Italija sama naredila za svojo obrambo. Eisenhowerjev obisk v Furlaniji in Montgomeryjev v Rimu tudi nista prinesla — vsaj doslej — nobene jasnosti o vlogi, ki jo nameravajo dodeliti Italiji v atlantskem sistemu, niti — vsaj po tem, kar nam je znano — tjlede Padske nižine. V zvezi z Montgome-ryjevim obiskom bi kot značilnost omenili še strogo skrivnostnost, v katero je rimska vlada zavila ta prihod; očitno se je bala, da bi ji slab vtis. ki bi ga utegnila napraviti kakšna demonstracija (Mont-gomery je prišel v Rim 1. maja), ne pokvaril izgledov v že tako kočljivem položaju. To pa se uvršča — kot še marsikaj v današnji Italiji — že v kategorijo Potemkinovih vasi... R. C. ne po vojni. Lie pa je dejal, da je treba dveh za dosego miru: ((Ne vemo, če so Severnokorejci in tisti, ki jih podpirajo, pripravljeni sprejeti prekinitev ognja, kateremu bi sledila P0"* gajtmja. Ker tega ne vemo, morajo članice OZN nadaljevati s svojimi boji na Koreji, z vsemi salami ki jih lahko tja brez nevarnosti pošljejo«. Lie je dodal, da bi morale vse članice OZN ponovno proučiti položaj in poslati nove čete na Korejo, če ne bi prišlo kmalu do prekinitve ognja. ((Naša želja je, odločno podpirati skupno varnost proti napadu. Nikoli ne smemo zgubiti priložnosti za častna pogajanja, vendar ne smemo nikoli zamenjati, appea-sementa z mirom«. Omenil je sedanjo napetost med Vzhodom in Zahodom in podčrtal potrebo, da 'je treba biti «pripravlje. rvi sprejeti kakršno koli priložnost. do katere bi prišlo in pod okriljem OZN pogajati se za dosego sporazuma med večino in manjšino». Trygve Lie je prepričam da pokrajinska zavezništva, ne glede na njih važnost, ene morejo same preprečiti tretje svetovne vojne«. Edino sredstvo, ki P more preprečiti je OZN in zato je treba obdržati in ojačiti Združene narode«. KOREJSKO BOJIŠČE, 1. — Na zahodnem bojišču so se vse kitajske in severnokorejske čete umaknile na nove podožaje severno od 38. vzporednika. Oklepne izvidnice OZN so se preko demarkacijske črte podale na raziskavanje kitajskih in severnokorejskih položaje “ 22.30 Plesna glasba. ^ 23.10 Glasba za lahko ^ Oddaja v italijanščini- 12.00 Violinist Xerl2t>ori. l,tr hin. 12.45 Italijanski |ufl ug, Aktualni problemi. . juUL-mezzo. 20.00 CajJ^sk^ ^ ski capriccio. 20.45 V jp, !#■ Poročila ob 7.00, • 6.10-7.00 Lahek Jbtr — solistična in orkesjralna4 (,„ 13.50 Kulturni P/«gimvensk« pe-seli kvintet. 14.40 »K rodne pesmi poJe ba5 . Rab „ trovčič. 15.15-15.30 NaCudVI« V-Nočni sprevod. Pjji M 'S.”3p5$S kvintet. ,..30 J Lahek J“j‘ašb3- ‘m cert. 12.00 Operne Zabavna glasba, solistična in " V«- ib.so uroone ihu-vna mojstrov. 19.45 ZahS 20.00 iz bolgarske k zaBa 20.20 Slavni pevci PuJjer. glasbo. 20.50 veseli Jter R> Igra Zabavni „orRleS in r?5ril0> Ljubljana. 22.30 Za pl razve® rilo. 23.15 Za ples ^ TRST l*-, ItP 11.30 Za vsakega n ^ „ Ljudje in nazori. ‘^‘gvarteJLel kestri. 13.00 Dueti. * S%jO slovenski zbori. 1 'dliet. oleSni kvintet In pevski „ jg r'j (J Scherzi in capricci. eriKe. ,3.3* glasba. 18.00 Glas An*t- 4. ' sKi Glazumov: Simfonija progr3^ Vesela glasba, periskop: nato: Čajk°' eludU, 12 2 Jel* arij.fi genij Onjegin, p.relnpern| J‘eSei\ in valček. l9-.l.5.k3 ^0.45 jl.3® 20.10 Baletna glasba, --j te. fčj(i: Sobot« M caiW Valčki in polke. pvor&(|l Romeo in Julija, ““jjjgo ritmi. 21.00 22.4! slovanski plesi. 23. laSba-ritmi. 23.35 Polnočna s TRST I- jj.30 L, 7.45 jutranja ipoperetn^V stra glasba. 11.55 DP l3.2||Ni»* ba. 12.20 Operna SiaSD,4.15 B'nje kester A. Kostelanetz. lr» p ve pesmi. 14.30 F. od°aJnapjr gov oktet jazz la*i.enska.ij bolnike. 16.25 Vreme^tfje lt ved za ribiče. 16*55 . gl^oiti)11 romance. 17.00 Lahk jj Fyi pesmi. 18.00 Koncert. * rnel0jetft in pesmi. 20.25 ®JaXTeni va/V za klavir. 21.10 Gla. -a5i 0 21.55 Bodo Evropejci ' r t 22.40 Me,lodličen orkes ^ Zanimivosti. 23.25 Pl ■ ^ 1 ■ m m 111 m 111111111 m...nun................umnimi...............................■■■■milili....................................................................................................................... .................................................................................................................................111 ■ 11 n 111 ■ 1111111 ni m.UJ 11) 11 ■ ■) M.JJ. 11111..1.111 i_i 111111 ■ im n. m 1.1 ii ■ 11111 u.iiiMinjuiiinjiinih ThdUtUoičim v doMe^a odiaka \faejka u dvefomi w»fni III. DEL 170. PKIVKOKIi PROF. ILURTRIHAL »R. DR. VRAN IRiDAi ROBERT H L A V A T V «Kaj si dovoljuješ*, je zarjovel nanj poročnik Dub. «Kako govoriš z menoj, kaj misliš s tem?» «Pokorno javljam, gospod lajtnant, da mislim s tem samo vaš ukaz na neki postaji, ko ste me karali, da naj sploh ne odgovarjam, ko končate govor.* «Torej se me bojiš*, se je razveselil poročnik Dub, «toda nisi me še spoznal. Pred menoj so se tresli drugačni ljudje, kakor si ti, zapomni si! Znal sem ukrotiti drugačne tiče, zato drži jezik za zobmi in ostani lepo zadaj, da te ne bom videl!* Svejk je torej ostal zadaj pri saniteti ter se udobno vozil z dvokolnico prav do počivališča, kjer so slednjič vsi dočakali juhe in mesa iz nesrečne krave. Od brigade je prijahal kurir z novim povelj epi za enajsto stotnijo, češ da mora v Felštyn, ne v Woralyče in Sambor, ker za stotnijo ni prostora, kajti tam sta dva druga polka. Nadporočnik Lukas je takoj poslal narednika Vanjka in Svejka iskat za stotnijo prenočišče v Felštynu. «Da ne boste spet kake nerodnosti napravili na poti, Svejk!* ga je opozarjal nadporočnik Lukas. «Glavno je, da bodite spodobni s prebivalstvom!* «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da se bom potrudil. Imel sem sioer grde sanje, ko sem proti jutru malo zadremal. Sanjalo se mi je o kadumjah, ki so tekle celo noč na hodniku v hiši, kjer sem stanoval, dokler niso premočile stropa pri gospodarju, ki mi je takoj zjutraj odpovedal sobo. Gospod obrlajtnant; nekaj takega se je že v resnici zgodilo; v Karlinu za viaduktom...* «Dajte nam mir, Svejk, s svojimi neumnimi govori in poglejte z Vanjkom rajši na mapo, kod morate hoditi. Tu vidite vasi. Iz tele vasi morate na desno proti potoku in vzdolž potoka do najbližje vasi, nato pa spet po poljski poti gor, proti severu, in ne morete nikamor drugam zaiti kakor v Felštyn! Si boste to zapomnili?* Svejk in narednik Vanjek sta torej odšla na pot. Hodila sta križem kražem in zdajci se je Svejk razgledal £>0 pokrajini. «Mislim», je dejal, «da ne greva prav. Gospod obrlajtnant nama je vendar dobro razlagal. Iti morava gor, dol, potem na levo in na desno, pa spet na desno, nato na levo — midva pa jo mahava kar naravnost. Pred seboj vidim dve cesti proti Felštynu. Jaz bi predlagal, da kreneva zdaj na levo.* Narednik Vanjek je začel trditi, da morata iti na desno. «To je moja pot*, je rekel Svejk, 4je lažja kakor vaša. Jaz pojdem vzdolž potoka, kjer rastejo potočnice, vi pa pojdete ne vem kod po suhem. Jaz se ravnam po tem, kar je rekel gospod obrlajtnant, češ da sploh ne moreva zaiti, in če ne moreva zaiti, čemu bi lezel v hrib? Pojdem lepo po travnikih, dam si cvetlico za čepico in natrgam šopek za gospoda obrlajtnanta. Sicer pa se lahko prepričava, kdo izmed naju ima prav, in upam, da se razideva tukaj kot dobra prijatelja. Tu je takšna pokrajina, da morajo vse poti peljati v Felštyn.» «Nikar ne norite, Svejk!* je rekel Vanjek. «Prav tukaj mo. rava kreniti na desno, kakor kaže mapa.* «Mapa se lahko tudi moti*, je odgovoril Svejk. «Nekoč je šel prekajevalec Krenek z Vinohradov po planu mesta Prage od .Montagovih’ domov ponoči na Vinohrade in je prišel Sele zjutraj v Rozdjelov pri Kladnu, kjer so ga našli vsega premrlega v žitu, kamor je padel od utrujenosti. Ce si torej ne daste dopovedati, gospod narednik, in imate svojo glavo, se morava torej raziti in se snideva šele v Felštynu. Le poglejte na uro, da bova vedela, kdo bo tam prej. In če bi vam morda grozila nevarnost, kar ustrelite v zrak, pa bom vedel kje ste.* Popoldne je prišel Svejk do majhnega ribnika, kjer je srečal pobeglega ruskega ujetnika, ki se je v ribniku kopal in je zbežal nag, kakršen je zlezel iz vode, ko je zagledal Svejka. Svejk je bil radoveden, kako bi se mu podala ruska uni-forma, ki je ležala pod vrbjem; slekel se je in si oblekel rusko uniformo nesrečnega nagega ujetnika, ki je bil zbežal od transporta, nastanjenega v vasi za gozdom. Svejk se je ogledoval v vodi, zato je hodil tako dolgo ob ribniku, dokler ga ni našla patrulja vojnega orožništva, ki je iskala ruskega begunca. To so bili Madžari ta so Svejka vzlic njegovemu protestiranju odvlekli na etapno poveljstvo v Chyrowu, kjer so ga uvrstili med ruske ujetnike, ki so bil} določeni, da bodo popravljali železniško progo v smeri proti Premyslu. Vse to se je zgodilo tako naglo, da se je Svejk Sele drugi dan zavedel položaja in je zapisal na belo steno šolske sobe, kjer je bil nastanjen del ujetnikov, z ogorkom: «Tukaj je spal Josef Svejk iz Prage, ordonanc 11. kompanije 91. polka, ki je iskal prenočišče za svojo stotnijo in je P° avstrijsko ujetništvo pod Felštynom.» pomoti Pa SVEJK V TRANSPORTU RUSKIH UJETNIKOV Ulet‘ Ko je Svejk, katerega so pomotoma imeli za rus1 vs nika, ker je imel na sebi ruski plašč, hotel v ’ podrobno pojasniti nekemu častniku, ki je šel ,sluC.^i gopltcL ga je eden od madžarskih vojakov udaril s puškin po rami, rekoč; «Baszom az dlet, ne »reš brž v vr svinja!* Vse to Je bilo v 'okviru, kakor so Madžari ravna 1 ujetniki, katerih jezika niso razumeli. najh11^ Svejk se je torej vrnil v vrsto ter se obrnil k ujetniku: sam $ «Tale človek vrši svojo dolžnost, toda postavi)^ na- . v nevarnost. Kaj bi bilo, če bi imel slučajno pu človeKa L .fršlus’ pa odprt? Lahko bi se mu zgodilo, ko tc^i5ka sPrp. rami in ima cev obrnjeno proti sebi, da bi se Plb_. p^i 1» m0* bLU vnmnol°: ukaz, tflO nekem kam * in bi mu ves naboj zletel v gobec — in Sevanju svoje dolžnosti. Na Sumavi so v kradli dtaamitne vžigalnike. Čuvaj je dobil vsakega, ko gre z dela, preiskati; in ta je taK0 v*‘-|| ljubeznijo, da je zalotil že prvega delavca m » ekspiod> tolkel po žepih, da so dinamitni vžigalniki j in sta oba zletela v zrak.* „vinnvedoval, 3° f ni*1 Ruski ujetnik, kateremu je Svejk to pr P ^ume1 vanj, ko da ga popolnoma razume, cep besede. (Nadaljevani UREDNIŠTVO* ULICA MONTECCHI št 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 In od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak nvm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 9° llr- Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32 Koper. Ul. Batttsti 301a-I. Tel 70. čno din* NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3. mesečno 70 din. FLRJ- izvod 4*5^’^skega u^gT. Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega n ^ p zo.Z-Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — izdaja Založništvo tržn. ega —__