Leto L: V '1 .'j c' . : ;:v. ' : 5 r\ r* 5., 15. in 25. dne v je na tak dan praznik, dan prej. — Pos. čtev. V— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — PoStno-čc a. — Izdaja konz. Hita, čigar prcdst. jo Karel Škulj, ?,tiral’: v JAb v-v! i ;x TVGoi. ■ - 1 u.i:?. A: A cj r... . ! . A. • Vi: ■: K A:.;, 1, > r. TL’;, rol ,?je S Ev G v n t iv ■vr:; g v.. mm , a Že škof Slomšek nas opominja h globoki ljubezni do materinega jezika, te naj-večje svetinje vsakega naroda. Zunanji znak hi najvažnejši činitelj samobitnosti naroda je njegov jezik. Brez tega bi bil narod brez vsakega zunanjega ugleda, bi bil mutast, skratka ne bi mogel obstojati kot narod na določenem ozemlju, ki tvori domovino naroda. Edino ljudstvo, ki ga ne veže skupnost jezika, so Judje in ravno v 'tem je glavni vzrok, da si kljub vsemu prizadevanju ne_ morejo vstvariti svoje stalne domovine v v' ni državi. Tisk;, ki : i ' A V r; ■ dovi t, da so umorili Edinorojenega božjega sina, je Bog kaznoval z najstrašnejšo kaznijo na ta način, da jim je odvzel njihov narodni jezik. Naša slovenska beseda je stara kakor : rod. Kakor hitro je v desetem tju nastal naš slovenski jezik in se je izoblikoval v samostojni govor, ki se je iri gih slovanskih jezikov, i postali sami d. V nadaljrii ’ tji $ tš jezi cepi] v več narečij, ki so nastala na Ko- j ... - 'ekmurju. Tu so na- ;r>le velike dialektične ' sarun .- h j v n c govuv A':: o, 'oprli na narod, na naše kmečko je je dobil na: . slo", "'h' v Ljubljani že davno zaželjeno venski znanstveni ustanovi se gradi znamenito delo slovenske zgodovinske slovnice, ki bo mogočen spomenik slovenskega jezika, kakršnega nimajo niti veliki svetovni narodi. To so kratki izvlečki iz zgodovine slovenskega jezika, ki je tako ves naš, da se z njim čutimo kot člani ene slovenske družine vsi, ki bivamo od Žile pa do Kolpe in Gorjancev', od Istre in Soče preko vinorodnih štajerskih goric do plodnih prekmurskih ravnic. Ta jezik je pa tudi živa vez, ki nas veže z vsemi brati, ki so razkropljeni širom zemlje izven mej našega slovenskega ozemlja. Sveta dolžnost vsakega naroda je, da svoj jezik ljubi, da najrajši v njem občuje in zlasti, da je nanj ponosen ter da se ga nikdar in nikjer ne sramuje. Z žalostjo ugotavljamo, da ravno Slovenci v tem oziru mnogo grešimo. Oglejmo si nekoliko primerov. Ko je v bivši Avstriji slovenski fant slekel vojaško suknjo in se vrnil v domačo vas, je le prerad svojo lepo slovensko govorico mazal z raznimi tujimi spakedrankami, ki se jih je naučil pri vojakih. In podobno se dogaja še dandanes. Ko čitamo pisma fantov-vojakov, je v njih cesto vsaka deseta beseda srbohrvatska. Taki in podobni pri- meri so vse prej kot častni, vi .... še nekolik v takozvane višje kroge. V ... lovenskeg; Ijaka, ki se je s pomočjo 1 do visoke družal In ta gospod se je s svojim spremljevalcem glasno razgovarjai v nemščini. Pa ne mislimo, da je bil ta spremljevalec kak nemški turist, ki je prosi! visokega gospoda za kakšno pojasnilo, nego naš slovenski uradnik gospodov bližnji rojak doma iz tipičnega slovenskega podeželja. Kako daleč smo še od prave kulture, dokler se ne bomo zavedali, da imamo na domačih tleh pravico in dolžnost govoriti slovensko. Pa bo mogoče kakšen rekel: kaj nam govori vse to, saj smo na ze; !ji samo popotniki, ki romamo v večnost. Res je, da smo le popotniki, toda Bog sam je vstvaril ne le posameznega človeka, ampak tudi narode z vsemi njihovimi lastnostmi in krepostmi. Zato je delo za slovenstvo od Boga, kakor je slovenski narod' sam od Boga in po božji volji. Resnica je, da je nam katoličanom vera naše prvo in najvažnejše vprašanje, a takoj za tem je vprašanje slovenstva, vprašanje našega naroda. In ravno naš narodni jezik, tisti jezik, lri ga naš je učila naša slovenska mati in ki ga izročajo slovenske matere svojim otrokom že tisoč let, nam daje pečat slovenske narodnosti. Tega jezika, ki je najlepši v naši pnprosti kmečki hiši, naj bi se sramovali in ga omalovaževali? Kdo more tajiti jezik naših mater? Kdo bo prisilil slovenske fante, da ne bodo več peli slovenskih pesmi ob večerih na vasi? Kdo bo zabranil našemu dekletu, da ne bo podajala svojih čustev v narodni pesmi, ko priliva slovenskemu nagi ju, : NiL-ve nam ne more vzeti in zatreti našega .... naša, da je ne damo ne za denar ne za visoke položaje in časti. Naša slovenska beseda je naš ponosi □c:\:n3c D>:Jjn ; .... ■; \ Priprave za vladno sejo ob obletnici sporazuma v Zagrebu - važne konference V zvozi e pripi ivami s . i di o sejo, ki bo 20. t. m. ob obletnici sporazume, v Zagrebu, se je večina ministrov vrnila v Belgrad. Med drugim sta se vrnila tudi obe slovenska ministra dr. Korošec in dr. Krek ter podpredsednik vlade dr. Maček. V predsedništvu vlade je bilo več konferenc. Najvažnejša je bila vsekakor konferenca, ki so jo imeli predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik vlr.do dr. Maček, gradbeni minister dr. Krek, trgovinski minister dr. Andres in minister pri predsedstvu vlade dr. Konstantinovič. Pretresali so vprašanje prehrane, zlasti nabave zadostne količine koruze in žita ter s tem v zvezi celo poslovanje o priliki nove žetve, da bi bila razdelitev osnovnih živil racionalna, pravična in pravočasna in po primernih cenah ljudstvu na razpolago. Vlada bo s temi uredbami v glavnem uredila ; ; ' nj., ki posegajo v delokrog našega gospodarskega življenja, to je predvsem vprašanje prehrane ljudstva in izvajanja velikih javnih del. ] r ■' ' A -n / - • - h k. :• V .. , r .T.hC/v J g’ ' : r'; T" ' ';5> VL Aka< i . ■ i j v 1 V i u, ogroženih i ; O cijo in vodstvo teh zavetišč je prevzela juiistka Kr iecv.,. Pri akciji stno sodelovale same Savičarke, ki smo ji pž c hotele dati duhovno oporo, nismo ji pa nogic nuditi gmotne podpore. Zato smo se obrnile na društva, ki imajo podobne smotre in na razne ugledne osebnosti slovenskega kulturnega in političnega življenja, pozabile pa nismo tudi ljubljanskih trgovcev. Predvsem moram omeniti Slovensko stražo na Kočevskem, ki n je brez naše posebne prošnje takoj nudil: iz pomoč; pa tudi banovina ni bot la ; niki zaostajati. Zavetišča smo priredile v Prekmurju, na Koroškem in Kočevskem. V juliju smo na Kočevskem priredile dve: v Livoldu in v Mozlju. V Livoldu nam je pri organizaciji pomagal g. šolski upravitelj Knol, v Mozlju pa g. župnik Mate, Pirnat i. dr. Poti obnosi otroških z: " , o si razlagal takole: Kmečka mati številne družine je polc-ti ves dan zaposlena na polju. Mali otroci ji niso v pomoč, ampak le v breme. Boji se, dr. bi se komu kaj ne pripetilo, dr: ne bi večji otroci zašli v slabo tovarišijo. Vsemu temu smo skušale odpomoči z ustanovitvijo dnevnih otroških zavetišč, Ir j er srno zbirale otroke od 8. do 12. ure in od 2. do 6. ure. Hudo pa bi se z. < til tisti, 1 : 1A i da smo v zavetiščih le dragoceni čas zapravljali. Vemo, da je treba v tako resnih časih, kot so ravno dandanes, mladino že v nr.jnež; jših letih navajati k delu; zato je imel pri k, tudi najmanjši, svojo določeno delo. Najmanjšim r. > ] 1 i če, ki so si z nji ; i i < 'Želo in ob njih pozabili n? domotožje iu mamice. Z vel i pa smo j v 1 , učil, ki nam jih je nudil g. upr vitelj . i n i in A sv. pisma. Deklice so zelo rade delale ročno delo, fanti risali in pisal otroci zapele tudi nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Ves ta čas pa nismo prebili v zatohlih izbah, ampak v Mozlju okoli velikega prosvetnega doma, v Livoldu pa na šolskem dvorišču, ali pa na travniku pred cerkvijo. Seveda, vedno pa spet nismo tičali pri delu. Ob lepem vremenu smo vsak dan pol ure telovadili, šli smo dopoldne in popoldne na izprehod v gozd ali na travnike, nabirali užitne gobe in zobali sladke jagode. Vsak dan smo se tudi dve uri kopali, to seveda samo v Livoldu, ker v Mozlju nimajo primerne vode. Vse to pa gotovo ne bi šlo s praznimi želodčki. Zato smo otrokom dvakrat na dan preskrbele izdatno malico. Ker pa se zavedamo, <3a bi bilo brez božje pomoči vse naše prizadevanje „bob ob stenou, zato smo vsak dan v zavetišču začeli z molitvijo. To bi bile ugodnosti, ki so jih matere, oziroma njihovi otroci uživali od zavetišč. Pa tudi za nas je bilo to delo zelo poučno in koristno. Vse leto smo tičale do vratu zakopane v knjigah in teorijah, zanimale smo se za socialna vprašanja, reševale na papirju najbolj pereče narodnostne probleme; o resničnem žit ju in bitju slovenskega naroda pa nismo imele dosti pojma. Sedaj pa, ko smo prišle med narod, pa ne kot učene zdravnice, učiteljice ali uradnice, marveč kot preproste študentke, smo lažje zaživele med njim, prisluhniti smo poskušale njegovemu bitju in utripanju in upam. da smo vsaj zaslutile, kaj se pravi živeti iz naroda in za narod. M. M. Poročajo Sodražica." Težka izguba je zadela ugledno trgovsko rodbino Cvarovo iz Zamostca pri Sodražici z nenadno tragično smrtjo starejšega sina g. Lojzeta. Pokojni se je v ponedeljek večer 12. t. m. podal k počitku v svojo sobo, ki se nahaja v zgornjih prostorih Cvarove hiše. Okio spalnice je pustil kot običajno odprto, okrog 11. ure ponoči pa je domače prebudil obupen krik, ki je takoj v vseh zbudil težke slutnje, n res, ko so šli pogledat pred hišo, so našli tam nezavestnega težko hropečega sina Lojzeta. 'Vsled razsajajoče nevihte je najbrž hotel zapreti okno v sobi pri tem pa izgubil ravnotežje ali pa ga je celo obšla hipna slabost tako, da je strmoglavil v globino šestih metrov na trda tla. Poklicani zdravnik je odredil takojšnji prevoz* v ljubljansko bolnišnico. Tam so ugotovili, ds ima ponesrečeni počeno lobanjo in razne druge- težke poškodbe tako, da je bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Preminul je naslednji dan 13. t. m. na svojem domu v Zamostcu v najlepši moški dobi.38 let. Zanimivo je, da je to že tretja slična^nesreča v naši ■okolici v zadnjih dveh letih. G. Lojze Cvar je •j- Dekan Anton Skubic: 11 Zgoč-ovfna ribniške župnije — pravda kmetov III. Razne določbe V grajskih določbah v Veliki in Mali gori ima vsak kmet pasti brezplačno prašiče, ako jih žene od korota v gozd. Kdor pa svojega prašiča da drugemu v pašo ali rejo, ali kdor nima svojega bivališča v ribniškem sodišču, mora plačati graščaku od starega prešiča dve črni petači, od mladega pa eno. Vsak polhar da gradu od vsakega gozda, kjer lovi, po šest polhov. Lov je ves graščinski. Ribolov v Ribnici, Bistrici in Sajevcu je graščakov. Vendar pa sme v potoku Bistrici, ki teče skozi trg, po stari navadi vsakdo ribariti, graščak pa naj pazi na to, da se to godi le zmerno in da se potok ne opustoši. Ob cerkvenih proščenjih, žegnanjih ima graščak pobirati tudi stojnino. Ob takih prilikah so se vršili tudi kramarski sejmi. Od vsake kramarske stojnice je plačati po dva črna šilinga, od drugega blaga po vrednosti en šiling ali pa en fenig. Vsak krčmar iz trga mora dati graščaku o sv. lo - 1 p« svoji . rljiv sti in podj ' ter je bil kot le 'ii trgovec poznan zlaeii po Kočevskem. Naj v.miru počiva! Nova Štifta pri Ribnici. Na praznik Velikega Šmarna 15. t. m. je obhajala naša slovita božja pot vsakoletno cerkveno žegnanje z 'običajnim romanjem. Pri Kraljici Slovencev se je zopet zbralo lepo število vernikov od vsepovsod zlasti pa iz bližnjih krajev Ribnice, Dolenje vasi, Sodražice, Vel. Lašč, Sv. Gregorja itd. Posebno v današnjih težkih razrvanih časih smo potrebni tolažbe in priprošnje od Nje, ki je vedno opravičila neomajno zaupanje našega naroda v Njeno pomoč. Romarji so imeli priložnost prisostvovati sv. mašam, mnogi pa so opravili tudi sv. zakramente. Popoldne je bila procesija in izlet dekliških Marijinih družb našega okoliša. Dolenja vas pri Ribnici. Dne 16. t. m. smo obhajali god patrona naše župnije sv. Roka, ki je pri Slovencih znan zlasti kot priprošnjik za zdravje in varuh proti kužnim boleznim. Ta dan je bilo tudi vsakoletno celodnevno češčenje sv. Resnjega Telesa, ki so se ga naši župljani pobožno udeleževali. Pridružili so se jim tudi številni verniki iz sosednjih krajev, da se priporočijo priprošnji sv. Roka za največji božji dar na tem svetu, trdno in stanovitno zdravje. Nedeljo nato 18. t. m. pa smo slovesno obhajali farno proščenje in došle goste postregli z žegnanjskimi štruklji. Pohvalno je treba omeniti, da so se naši župljani zadržali dostojno primerno farnemu prazniku tako, da ni bilo nikjer niti najmanjše nerednosti. — Neprestano deževje je dalo tak pritok vode, da je nastopila povodenj in je del travnikov in nekaj njiv na stran ceste, ki spada rakitniškim posestnikom, pod vodo. Onesnaženi bodo travniki in paša bo marsikje končana: Glavno polje pa še ni zalito. Lipovec. Komaj je začela koruza vzbujati upanje, da bo le nekaj pridelka, že se oglašajo tatje v njivah, ki več polomijo kot požro, to so divje svinje. Lovrotu Dejaku so divje svinje v noči 23. avgusta strle lepo njivo koruze. Ze itak je slaba letina, zdaj pa še, tako smo od dežja in povodnji že itak oškodovani. Oblasti, kje ste?! Prigorica. Dne 24. t. m. je po daljši mučni bolezni preminul g. Jože Jaklič iz Prigorice. Pokojni je bil vsled svojega blagega značaja na splošno priljubljen. Blag mu spomin! Velike Lašče. Ni še poteklo poldrugo leto odkar je g. Ivan Janež nastopil težavno mesto velikolaškega kaplana in zamenjal prejšnjega g. Miheliča, ki je šel," da se izpopolni za profesorja škofijske gimnazije v Št. Vidu. Kljub temu je ravno te dni prišla nepričakovana vest, da nas g. kaplan Janež.kmalu zapusti in odide v Št. Vid nad Ljubljano, kjer je imenovan za dijaškega prefekta v zavodu sv. Stanislava. G. kaplana, ki je naš bližnji rojak iz Globeli pri Sodražici, odlikuje izredna ljubeznjivost, skromnost in ljubezen do dela tako, da se je s tem, Juriju 25 kr. Vsi drugi krčmarji iz teritorija grajske sodnije pa se imajo o sv. Juriju predstaviti graščaku in mu plačati en renski goldinar in 40 kr. Vsak mesar, ki hoče živino ali drobnico klati za prodajo, mora dati graščaku od zaklane živali jezik in noge, za kar dobi kozarec vina in hlebček "kruha. Mesarji pa so dolžni graščaku za domačo potrebo klati vole, prešiče in ovce. Od zaklanega vola dobi mesar eno pečenko, od prešiča tri klobase, za zakol ovce pa . kosilo. Vse tožbe in pritožbe ima grajsko sodišče razsojati vsak kvaterni petek, kakor je bila stara navada, da dobi vsak svojo pravico. Krvave sodbe se vrše v trgu po zapriseženemu krvavemu sodniku na Kranjskem, za prisednike morajo biti nekateri ribniški trzanje, katerim se irrm privzeti nekaj mož iz Kočevja, Loža in Žužemberka. Stroške za to ima plačati graščak, povračilo pa si lahko vzame od raznih denarnih glob. Krvavega sodnika ima zahtevati iz Ljubljane, ravnotako tožitelja in krvnika, pa jim mora povrniti potne stroške in pristojbine. Vislice imajo stesati in postaviti vaščani iz Brež. Navadne prestopke in pregrehe sodi vsak graščak sam po obstoječih postavah in določbah, vendar tako, da ne sme nedolžni za krivega ali žena in otrok za pregrehe očeta prestati kazni, kakor je bila menda prej navada, ampak vsak krivec naj nosi kazen sam osebno. čep v; v je služboval le malo časa pri nas, vsem priljubil. Na njegovo mesto pride g, Jože Pirc, kaplan v Šmihelu pri Novem mestu, za katerega upamo, da mu bo vreden naslednik. G. Janežu pa želimo na novem odgovornem mestu obilo sreče, uspehov in božjega blagoslova. Sv. Gregor. Naši dijaki, organizirani v tukajšnjem Prosvetnem društvu, so nas zopet presenetili z znamenito dramo „Doktor Faust", ki so jo vprizorili v nedeljo 25. t. m. v „Gregor-skem domu“. Drama, ki je zlasti za naše podeželske odre dokaj trd oreh, je doživela v spretni režiji gregorakega rojaka g. prof. Ant. Pirnata popolen uspeh. Naši študentje skušajo z vsemi močmi izpopolniti tisti presledek, ki nastane v poletju vsled poljskega dela v našem društvenem življenju. Kovice Kočevje. Premestitev. Iz novomeške realne gimnazije je premeščen na tukajšnjo gimnazijo prof. g. Fabjan Viktor, v Novo mesto pa prof. Logar in v Celje prof. Krašna, oba iz Kočevja. Dekliško vzgajališče Marijin dom v Kočevju, vodijo č. sestre sv. Vincencija. V domu je dekliška meščanska šola s trgovsko smerjo, ljudska šola in otroški vrtec. Častite sestre vzdržujejo tudi internat za svoje učenke, kakor tudi za dijakinje tukajšnje realne gimnazije. Dijakinje so pod odličnim nadzorstvom. Cena oskrbe je nizka. Zavod deluje v dobrobit cele okolice in uživa odličen sloves. Celo iz Primorja prihajajo gojenke. Na držami realni gimnaziji v Kočevju bodo popravni in drugi izpiti 26. in 27. avgusta po sporedu, ki je nabit na uradni deski. — Vpisovanje za I. in VII. razred bo 2., za II., III. in IV. razred 3., za V. in VI. razred ter za zu-nanjske pa 4. septembra Zamudniki se morejo vpisati še 5. septembra. Otvoritvena služba božja bo 9. septembra ob 9. uri. Zagotovljen je šolski vlak, kar je velikega pomena za vso okolico tja do Grosuplja in bodo lahko študirali iz Ribnice, Lašč in drugod manj premožni dijaki in dijakinje. Zato dijaki in dijakinje v Kočevje 1 Odkritje spomenika kralju Aleksandru dne 6. septembra v Ljubljani. Le še kakih 14 dni nas loči od tega velikega dogodka. Zaradi tega je stvarno nemogoče, • da bi mogel delovni odbor z a odkritje spomenika sproti odgovarjati vsem ppaampzjnikom. in poslinim oj;§anmdiyn na številna vprašanja zaradi vbzmh" olajšavE^{jrijayre, udeležbe in razporeditve na slavnostnem “prostoru. V kolikor bi pa bila potrebna še posebna pojasnila, pa naj vsakdo osebno ali telefonično poizve pri odboru za odkritje spomenika — IV. Sodstvo Urbar je bil torej za vse podložnike o dni in davčni kodeks. V njem je bila 2abe/ežena vsa „pravda" podložnih kmetov in te določbe so delile pravico in kazen, milost in nemilost skozi vsa stoletja. Le v neznatnih stvareh so se te določbe izpre-minjale, Ver so se pozneje dajali tudi pozitivni državni zakoni, ki so od časa do časa izpreminjale te urbarske zakone in katerim so se morali pokoriti tudi graščaki sami. Ne samo nad osebno svobodo, ampak celo nad življenjem podložnikov so imeli graščaki po urbarskih določbah svoje pravice. Niso pa imele vse graščine enako sodnih pravic, posebno kar se tiče smrtne obsodbe in njene izvršitve. V naših krajih je bila velika razlika med pravicami ribniške, ortneške in brške graščine,katera poslednja splohni imela sodne oblasti, ortneška samo pravico preiskave, ribniška pa tudi aksekucijo obsodbe. Že v urbarju kočevskega gospodstva iz leta 1574. stoji tudi določba glede na male-fično pravo, iz katere posnemamo, da so imela Kočevje in nekatera okolišna mesta in trgi krvavo sodnijo. Te so bile v Črnomlju, Žužemberku, Ribnici in Turjaku. Ortnek se med temi ne imenuje, ker ni imel te pravice. Iz vsakega imenovanih krajev pa so klicali še v Kočevje k posvetovanju po dva svetovalca. Svetovalcem, ki niso stanovali v Kočevju, je moral lastnik graščine povrniti stroške za pot in prehrano. Ljubljana, Kongresni trg l-II. (Kazina) — telefon št. 33-60 med poslovnimi urami ob delavnikih od 8—12 in od 15—19. Z odlokom g. ministra za promet je na prošnjo odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju vsem udeležencem iz Slovenije in s postaj na progi Belgrad-Ljubljana odobrena četrtinska voznina za potovanje k odkritju spomenika dne 6. septembra v Ljubljani. Udeleženci kupijo na svoji odhodni postaji na osnovi osebne izkaznice, ki jo je izdal odbor za postavitev spomenika, železniški obrazec K-14 in polovično vozovnico do Ljubljane, katera velja tudi za brezplačen povratek po isti ali krajši progi, če bo na izkaznici in obrazcu K-14 od odbora potrjena udeležba pri odkritju. Ta vozna olajšava velja za prihod v Ljubljano od 4. do 6. septembra, a za povratek od 6. do 8. septembra 1.1. in sicer za vse razrede, razen IV. in za vse vlake razen ekspresnih. Da pa bo mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do te legitimacije, je odbor zaprosil vse slovenske občine, da glede na veliki državni in narodni pomen te slavnosti prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij. Zato naj se vsi reflektanti na legitimacije za četrtinsko voznino k slavnosti odkritja spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 29. avgusta sporočiti odboru število potrebnih legitimacij, katere se bodo takoj odposlale posameznim občinam zaradi izdaje proti predhodnemu plačilu nabavne cene 2 din. Opozarjamo že danes udeležence prav posebno na določilo, da morajo dati izkaznice odbora in žel. obrazec K-14 v Ljubljani potrditi od podpisanega odbora, ker sicer izgube veljavnost za povratek. Odbor bo potrjeval legitimacije dne 6. septembra ves dan na krajih, ki bodo še objavljeni po časopisju. Nemška gimnazija v Apatinu. Prosvetni minister dr. Korošec je podpisal odlok, da se z ozirom na preobremenjenost nemške gimnazije v Novem Vrbasu odpre postopoma nepopolna nemška gimnazija tudi v Apatinu, ker se bo v letošnjem šolskem letu odprl samo prvi razred. Minister dr. Krek odobril nad pet milijonov za cesto skozi Novo mesto. Gradbeni minister dr. Krek je podpisal odlok, s katerim je odobril nabavo drobnih kock za graditev ceste skozi Novo mesto od Žabje vasi skozi mesto do železniške postaje Novo mesto v znesku 2,141.762 dinarjev. Z drugim odlokom je gradbeni minister dr. Krek odobril gradnjo cestišča s cestnim obrambnim trakom za moderno cesto, za katero je odobren kredit 3 milijone 229.734 dinarjev. tl Sodelovanje naših Nemcev pri preseljevanju besarabskih Nemcev v Nemčijo. Voditelj nemške ljudske skupine v Jugoslaviji dr. Sepp Janko je objavil dnevno povelje, v katerem pravi, da se bodo Nemci, ki po sporazumu s Sovjetsko Rusijo zapuščajo Besarabijo, vozili delno tudi skozi Jugoslavijo. V ta namen bosta organizirana dva prehodna taborišča, kjer si bodo izseljenci odpočili in od koder bodo odpravljeni dalje v Nemčijo. Dr. Janko pravi, da bo en takšen tabor floča^oki medvedje lete SSS7 Nekje, 1. marca 1857, pripoveduje očividec, smo videli v Kočevju čuden sprevod. Nedeljska božja služba je bila dopoldne kon-o»na in ljudje so iz cerkve prihajali. Od gra-. lne proti cerkvi je privozil voz, na katerem Je stal lovec. Njegov klobuk so krasile umetne cvetice in gozdno zelenje. Na vozu so ležali |tirie kosmatinci medvedje. Lovec je bil Matija ešarek, gozdni čuvaj iz Gotenice, v službi kneza Karla Viljema Auersperga. Dve medvedki sta 'h bolj svetle barve in sta utegnili imeti po Jzjavi veščakov, ena 12, druga 10 let. Mladiča 8 a bila bolj temne barve, samec in samica, ki ® a imela dobro leto. Kako je Šešarek prišel d0 ^ga plena? Znano je, da stolujejo v obsežnih goteniških gozdovih medvedje. V te gozde zaide le redko ^o* 1-Čaka noga. Skalnati, apnenčasti svet hrani °go razpok in jam, ki nudijo medvedom prav j .1b‘av|la ležišča. Medvedka vrže v januarju ali Lovc'arJU Radiče in živi tedaj ločeno od samca. ln„f,C1 sPoznajo njen brlog na smrekah, ki jih vedka precej oklesti, da dobi vejice in mah Duhmmo Sba^ila „Ko se je Jezus približal mestnim vratom, glej so nesli ven mi lica, edinega sina matere, ki je bila vdova.u — Jezus, večna milina in dobrota, hiti v Na im, da posuši solze matere vdove, da ji vrne mrtvega otroka, ki naj ji bo upanje in opora. Kako se raduje, presrečna mati in z njo vsi, ki so dozdaj z njo sočuvstvovali v pretežki izgubi. Gotovo, velika sreča je bilo to za mater iz Naima; vse matere niso tako srečne. Koliko jih je, ki v silni bolesti spremljajo svojega mrtvega otroka na njivo božjo. Kako srečne bi bile, ko bi se našel kdo, ki bi jim zaklical: „Ne jokaj/“ In ne samo zaklical, ampak tudi vrnil mrtvega otroka — živega. Ali tega nikdo ne more. Koliko nesrečnih mater je bilo v strašni svetovni vojni, še bolj nesrečnih, kakor mati iz Naima, ki je vsaj spremljala mrtvega otroka k pogrebu, one niti ne vedo, kje ležijo ostanki njihovih upov in ljubezni. In vendar tudi njim veljajo besede Jezusove: „Ne jokaje Kako da ne, ko pa je tolika škoda, ako mora mladenič, mladenka, ko se je ravno začela najlepše razvijati v prezgodnji grob ? Ako star človek umrje, to se še prenese, le mladine je škoda. Ali je pa res kakšen grob prezgodnji grob 7 Ali se res kdaj kdo prezgodaj vrne v „hišico Očetovou 7 Saj vendar tu doseže svoje najvišje, najpopolnejše! Ne, najvišje, najpopolnejše ne pride nikdar prezgodaj. Mladost ni le predšola za kakšen poklic, ampak ima že sama v sebi svojo vrednost, kakor je lepa, ki je samo cvetela, pa ni prinesla sadov. Tudi današnje matere naj ne jokajo, ako so izgubile otroke v nežnih letih, v mladeniških, dekliških letih. Rodile in vzgajale so jih za Boga, in ako je otrok svojo pot k Bogu našel po najkrajši poti, našel jo je, in to je glavno. Le ena mati naj joka, joka obilno, joka noč in dan, ona namreč, ki otroka ni vzgojila za Boga in otrok te poti h Gospodu ni našel. v Prahovem na bolgarski meji, drugi pa v Zemunu-Dr. Janko odreja, da mora nemška ljudska skupina v Jugoslaviji sodelovati pri organizaciji 250.000 izseljencem in je v ta namen imenoval posamezne poverjenike za obe taborišči, za prehrano, za žensko in dekliško službo ter za od-nošaje z vlado. Nova pomožna vojska. Minister za vojsko in mornarico je izdal naredbo, po kateri spadajo med obveznike pomožne vojske vsi moški rojeni leta 1923. aii prej, dokler ne vstopijo v stalni kader. Dalje vsi nesposobni, ki plačujejo vojnico, a lahko izvršujejo lažja dela; vsi pred 1. 1889. rojeni do 65. leta starosti, ako so sposobni za telesno dela, in do 70. leta starosti, ako so sposobni za umsko delo. Naredba vsebuje še druga navodila, med drugim tudi za ženske od 17. do 50. leta starosti, ki lahko opravljalo kmečka dela. za svoje ležišče. Omenjeni lovec in trije delavci s sekirami so šli na delo po drva. Poleg lovca Matije Sešarka so bili drvarji Janez in Andrej Mihič in Jurij Jonke, vsi iz Gotenice. Precej daleč v gozdu zagleda lovec medvedjo sled in opazi v bližini brlog. Urno prekrižajo z okleščki vhod, zapalijo zunaj ogenj. Dim se je valil v jamo. Razjarjena medvedka prihrumi k vhodu in gleda srdito motilce miru. Šešarek jo z dvema streloma pobije. Medvedko so spravili domov. Drugi dan so šli vsi zopet na lov. Uro dalje od prvega brloga najdejo drugo jamo s sledovi medvedov. Urno zopet prekrižajo vhod in napravijo ogenj. Kmalu se prikaže še večja medvedka in pokaže z močnim brundanjem svojo nevoljo. Šešarek jo je takoj z enim strelom končal. Nato so križišče odpravili in medvedko iz jame izvlekli. Tedaj pa se prikažeta dva mlada, toda že precej velika medveda. Šešarek je prvega, samca, s strelom dobro pogodil, samico je pa Andrej Mihič s sekiro po glavi udaril, da se je takoj zvrnila. Junaki so dobili 150 goldinarjev lovske premije ; meso so pa Kočevci kupili po 5 krajcarjev funt in kočevske kuharice so se kosale, katera bo pečenko bolje pripravila. Tudi lepo krzno so junaki dobro prodali. (Blatter aus Krain, 1857, štev. 11.) Vi E. S. Ste3is'2a»;a Katastrska (davčna) občina in kraj Pr. 1931 Župnija Ljudska šola 8. Občina Sodražica Površina: 4917 ha 68 a 15 m3 — 3022 preb. Gora 342 Betonovo .... 28 Gora p. Sodr. Gora Janeži 57 „ „ Kracali 81 „ n Kržeti 90 Petrinci Sodražica .... 86 967 • * Brinovšica . . . 35 Sv. Gregor Sv. Gregor Graben 43 Ilojče 33 Hudi konec . . 13 Jelovec 72 Sodražica Sodražica Sodražica, trg . Vinice 771 541 - » Gorenji Lazi . . 69 Hudi konec . . 38 Sv. Gregor Sv. Gregor Preska 20 Sodražica Sodražica j Sinovica .... 58 Vinice ...... 176 Zapotok Zamostec 180 466 » - Lipovšica .... 72 „ Nova Štifta . . . 14 n „ Ravni dol . . . 59 Zamostec .... 321 „ n Žigmarice .... 706 Globelj 173 „ Podklanec . . . 157 „ n Žigmarice . . . 376 n (Dalje prihodnjič.) Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra ll.se bo vršil jesenski VELESEJEM V LJUBLJANI kot 47. velesejmska razstavna prireditev od 31. avgusta do 9. septembra 1940. Razstavni prostori so vsi zasedeni, pa bo ta prireditev prav lepa revija naše gospodarske delavnosti, ki je tudi sedanji težki časi ne morejo pritisniti ob tla, kakor je ni pritisnila dolga leta trajajoča kriza. Na velesejmu bodo zastopane vse pomembnejše industrijske in obrtne panoge, tako kovinska, tekstilna, papirna, elektrotehnična, kemična, steklarska, živilska, stavbena, poljedelski stroji, glasbila, kurjava, keramika itd. Mimo tega bodo še zaokrožene razstave pohištva in stanovanjske opreme, malih domačih živali, male obrti, naša vsakdanja prehrana, zobna tehnika, obramba pred napadi iz zraka, cvetje in zelenjava, likovna umetnost, motorna in brezmo-torna letala in turizem. Dne 8. septembra bo tekmovanje harmonikarjev. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja: za dopotovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za ppvratek od 31, avgusta do 14. septembra 1940. . Za obiskovalce velesejma (izvzemši imetnike permanentnih legitimacij za Ljubljano) je uprava pri-bavila lepo število izbranih daril. Ljubljanski velesejem Vas vabi. Pridite in poglejte! Izbirajte, kupujte, naročajte! Z&manji praglad Angleški poraz v Somaliji Italijani so se dolgo in temeljito pripravljali za ofenzivo v tem najvzhodnejšem delu britanskega imperija. Vedeli so, da bo njihov uspeh zadal občuten udarec britanskemu prestižu, a zavedali so se tudi, da vse dotlej ne morejo prav misliti na noben uspešen napad v vzhodnem delu Sredozemlja, dokler sta Suez in Aden trdno v. angleških rokah. Z zavzetjem britanske Somalije si sicer zmagovalec ne bo materialno posebno opomogel, pač pa bo mogel resneje misliti na napad na Aden, t. j. na prednjo stražo Sueškega prekopa. Prihodnji tedni utegnejo pokazati, ali ta račun drži. Angleški izgovor: po francoski kapitulaciji položaj v Somaliji nevzdržen Angleži se izgovarjajo, da so Somalijo v duhu prepustili Italijanom že tisti trenutek, ko je Francija kapitulirala. Pri obrambi te dežele, pravijo v Londonu, so morali Angleži računati s francosko pomočjo v francoski Somaliji in Džibutiju. Ko je ta pomoč odpadla, je postal položaj v britanski Somaliji nevzdržen. Ključ do Adena v rokah Italijanov Ta argumentacija seveda prav nič ne omaja dejstva, da je britrnska Somalija zelo važen činitelj za obrambo Adena, dejstva, ki bi se ga bili angleški strategi morali zavedati že od abesinske vojne dalje. Ce so kljub temu zanemarili vojaško utrditev dežele, mora nepristranski opazovalec šteti to okoliščino med tiste usodne napake, ki je bila Chamberlainova vlada tako bogata z njimi. Britanska Somalija meri 17J3.000 km2 in šteje 400.000 prebivalcev. Pravi pomen bi dobila osvojitev britanske Somalije šele tedaj, kadar bi padla tudi Sudan in Egipt, predvsem pa Suez. Napad na te točke britanskega imperija pa ne bo lahak. Pred podpisom sporazuma med Bolgarijo in Romunijo v Crajovi - Nerešeno vprašanje izmenjave prebivalstva Vlada popolnoma prepričanje, daje sporazum že dosežen in da je podpis sporazuma pričakovati v kratkem. Razume se, da je to samo domneva, ker je mogoče, da je Creteanu odpotoval v Bukarešto po končne informacije in prav tako tudi bolgarski kurir. Ni izključeno, da bosta k slovesnemu podpisu sporazuma prispela v Crajovo bolgarski zunanji minister Popov in romunski zunanji minister Manoilescu. Romunija želi, da se romunsko prebivalstvo iz južne Dobrudže izseli kakor tudi bolgarske manjšine iz severne Dobrudže in romunskega ozemlja. Bolgari pa stoje na stališču, naj se iz južne Dobrudže izseli samo tisto romunsko prebivalstvo, ki se je tam naselilo po letu 1912. Bolgarija tudi ne pristaja na to, da bi se bolgarske manjšine izselile iz Romunije in severne Dobrudže v južno J)obrudžo, ker bi na ta način zasedle ozemlje, pripadajoče dobruškim beguncem, ki so doslej živeli v Bolgariji in ki jih je okrog 50.000, ker jih želi bolgarska vlada vrniti v južno Dobrudžo. Pogajanja v Turn Severinu v kritični fazi med Ogri in Romuni Po došlib poročilih je vodja madžarske delegacije Hory odpotoval v Turn Severin šele 23. avgusta, ker je hotela madžarska vlada podrobno proučiti novcustvarjeni položaj. Madžarski ministrski predsednik Teleki in zunanji minister Csakv sta bila včeraj v avdijenci pri regentu Horthjju. Snoči je bila izdelana v podrobnostih madžarska spomenica, ki vsebuje odgovor na vse točke romunskih predlogov. Po vesteh iz Budimpešte je malo optimizma, da bi se dosegel sporazum, ker je razlika med madžarskim in romunskim stališčem prevelika. Mriožinski letalski napadi na Anglijo -Nemška iti italijanska totalna blokada Anglije Nemški množinski letalski napadi na Veliko Britanijo so se nadaljevali skoraj ves prejšnji teden. Po nemških poročilih so nemška letala dosegla velik uspeh in zbila na stotine angleških aparatov. Angleška poročila govore obratno ; po njihovih uradnih podatkih pride povprečno na pet nemških izgub samo ena angleška. Ruski vojaški strokovnjaki sodijo, da je razmerje približno 1:2 v korist Angležev. Proglasitev nemške totalne blokade Anglije je bolj ali manj samo formalnega značaja. Dejansko se namreč ta blokada izvaja že vse zadnje mesece, posebno pa po vstopu Italije v vojno. Churchillov govor v spodnji zbornici V torek je po daljšem času spet izprego-voril VTinston Churchill; podal je v spodnji zbornici obširno poročilo o političnem in vojaškem položaju. V uvodu je Churchill primerjal sedanjo vojno s svetovno vojno pred 25 leti in dejal, da je današnja vojna spopad strategij, tehnike, znanosti in morale, medtem ko je bila svetovna vojna boj jekla in topov. Zato je tudi število človeških žrtev v sedanji vojni mnogo manjše kakor v prejšnji; razmerje je približno 1 : 5. Sedanja vojna bo dolga, je nadaljeval Churchill. Toda v letih 1941. in 1942. se ne bomo več omejili samo na obrambo; pokazali bomo Nemčiji z dejanji, da znamo tudi udariti. Pot do zmage ni tako dolga, kakor nekateri mislijo, toda naj bo še tako težavna in trnjeva, vzdržali bomo do konca. Še nikoli poprej, je dalje poudaril predsednik britanske vlade, se nismo čutili tako močne, kakor danes, in še nikdar poprej tudi nismo bili tako močni in samozavestni. Angleški narod in imperij se popolnoma zavedata strahotne nevarnosti. Toda Anglija se je šele dobro začela pripravljati na obračun s to nevarnostjo. Ameriška pomoč je jela prav prihajati šele v juliju; od vse ogromne količine orožja in streliva, kar ga je prišlo čez Atlantik, nismo izgubili niti enega topa. A tudi naše lastne tovarne producirajo več kakor kdaj koli poprej. Kar se letalstva tiče, sicer številčno še nismo dohiteli Nemcev, toda naša produkcija nemško že prekaša. Se nikoli v svoji zgodovini ni Anglija razpolagala s tolikšno armado kakor danes. O porazu v Vzhodni Afriki je.Churchill dejal, da je Anglija že v začetku vojne sklenila, da Somalije ne bo branila, češ da mora imeti svoje čete pripravljene za mnogo večje operacije, ki se pripravljajo na Bližnjem vzhodu. Govoreč o angleški blokadi, je Churchill naglasil, da Anglija že zdaj pripravlja zaloge živeža ne samo za dežele, ki so danes pod nemško oblastjo, ampak tudi za Nemce same; ta živež bo vsem takoj na razpolago, ko bo konec sedanjega režima v Nemčiji. Dokler se to ne zgodi, Anglija ne bo opustila blokade in je tudi omilila ne bo. Ob sklepu je Churchill primerjal sedanjo vojno z mogočnim tokom Mississippija; nihče na svetu ne more, a mi tudi ne želimo tega toka ustaviti. Dogodki morajo iti svojo začrtano pot; in ko bodo dozoreli do konca, bo prišel čas za srečnejšo bodočnost človeštva. Nemški obalni topovi obstreljujejo Dover Nemško težko topništvo, ki je razpostavljeno ob severni francoski obali, je snoči močno obstreljevalo Dover in okolico. Poškodovanih je bilo več hiš in tudi človeške žrtve so ugotovljene. Obzornik • Znamenit Kočevec. 4. julija leta 1640. je umri jezuitski pater Krištof Ziegelfest. Dočakal je 81 let; v jezuitskem redu je bil 55 let. Bil je dekan provincije. Bil je vedno delaven. Ce ni imel drugega posla, je spovedoval ali pa molil rožni venec. Bil je med tistimi tremi jezuiti, ki so prvi prišli v Ljubljano 21. januarja 1597. Tedaj je bil prokurator ali upravnik. V. E. S. Gospodarstvo Sadna letina je letos v vsej naši državi odpovedala. Ne samo, da bo letos sadja mnogo manj, temveč je tudi po kakovost dosti slabše. Tako računajo strokovnjaki, da bodo pridelali letos v naši državi le okrog 15.000 vagonov sliv, medtem ko jih je bilo lani za 80.000 vagonov. Nenavadno deževne vreme in hlad sta povzročila slabo zornje, obenem pa so se sadja lotile številne bolezni. Podobno kakor s slivami bo tudi z jabolki. Računajo, da bo letos najmanj za polovico manj pridelka kakor lani. Z ostalim sadjem ni nič boljše, četudi naša država nima dosti sadja za izvoz, pa ima vendar velike težave na tujih tržiščih, kajti v nekaterih evropskih državah je sadje obilno obrodilo in so zaradi tega na tistih tržiščih, kamor je naša država ponavadi prodajala svoje sadje, padle cene. Tako bodo sadjarji povrh slabega pridelka naredili tudi zaradi nizkih cen slabše kupčije. Racioniranje sladkorja, olja in mila. „Jugoslovanski kurir11 poroča, da je v kratkem pričakovati racioniranje porabe olja, sladkorja in mila, ker se hoče onemogočiti, da bi to blago nekatari kopičili. Omejitev ne bo občutna. Izreden velik izvoz prašičev v Italijo in Nemčijo. Novosadski „Dan11 poroča iz Belgrada, da se razvija izvoz naših prašičev normalno. V Nemčijo pošiljamo vsak teden 3000 opitanih Kočevski Slovenec Vljudno Vas prosimo, da zaostalo naročnino za leto in 1940 poravnate po priloženih položnicah čim preje. prašičev, v češkomoravski protektorat pa po 1000. Toda s prihodnjim tednom bo izvoz v protektorat prenehal in bomo odslej vsak teden poslali v Italijo po 1000 -do 2000 debelih prašičev, in to na podlagi trgovinskega sporazuma, v katerem smo se obvezali, da prodamo Italiji v treh mesecih 10.000 opitanih prašičev. V drugi polovici avgusta smo v Nemčijo poslali 25 vagonov masti, 25 vagonov slanine in 25 vagonov svežega mesa. V Italijo pa smo se obvezali do 15. septembra prodati 50 vagonov masti in slanine. Razglednik Nov lek proti pijanosti. Kakor pišejo švedski listi, je iznašel švedski strokovnjak in zdravnik dr. Sven Nile novo izdatno zdravilo za pijance. Njegov izum pa je v tem: sestavil je neko posebno vrsto sadnega soka; predpisano količino tega soka mora vsak pijanec piti petkrat na dan. V kratkem času mu mine sla po alkoholu. Dosedanji poskusi z: hovim zdravilom" dr. Nilea zoper pijanstvo so se, kakor poročajo iz Švedske, zelo obnesli. Mnogo pijancev se je že otreslo te grde navade. V nekaterih delavskih središčih na Švedskem, kjer je precej pijancev, so oblasti predpisale, da morajo delavci piti sok po receptu dr. Nilea vsako soboto, da bi na ta način bili varni pred pijančevanjem in zapravljanjem v nedeljskem prostem času. „Pokojnik11 pokopal svojega zdravnika. V kraju Dolnja pri Varšavi se je primeril ta-le dogodek: Kmet Josip Kozlovski je padel in ni več vstal. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ugotovil smrt. Domači so takoj začeli s pripravami za pogreb. Kupili so križ, krsto in vse, kar je pač ob taki priliki potrebno. Naenkrat pa se navidezni mrtvec dvigne in začne hoditi. Sorodnik, ki je stražil „mrtveca11, je na smrt prestrašen zbežal k sosedom klicat na joomoč. Ko so se vrnili, je Kozlovski mirno sedel za mizo in se mastil. Ker „vampirji11 ne jedo klobas, so takoj spoznali, da je bil samo navidezno mrtev. Vsi so se napotili na obisk k zdravniku, ki je ugotovil smrt Kozlovskega. Prvi je stopil k njemu „pokojnik11. Ko ga je zdravnik zagledal, se je tako prestrašil, da ga je zadela kap. Njegova smrt ni bila navidezna. Čez dva dni so ga pokopali. Sprevoda se je udeležil tudi Kozlovski. Nosil je križ, in sicer tistega, ki je bil namenjen njemu, pa gaje zdaj odstopil zdravniku. Le njegovo ime so morali zbrisati in napisati zdravnikovo. Kaj si storil za „Kočevskega Slovenca”? Ali si že uredil letošnjo naročnino, ga širiš in priporočaš svojim sosedom in prijateljem. Tvoje glasilo je, rojak, in svojo narodno zavednost najlepše dokažeš z zvestobo glasniku slovenske družine! Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov Posebne razstave: Pohištvo. Mala obrh Turizem. Motoma in jadralna letala. Zaščita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Naša vsakdanja prehrana. Cvetje in povrtnina. Perutnina, kunci, golobi. Likovna umetnost Zabavišče — Toti teater Tekma harmonikarjev 8. sept. Žrebanje daril za obiskovalce. Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. t-----............ ~r —L J