trto LXX
Stev. 166 a
V Ljubljani, v sredo, 22. julija I942-XX
fi^Prezzo — Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* »tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ea inserate.
Podružnica!
Novo mesto.
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjatra| razen p onedeljka Lo dneva po prazofkn.
Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana	|
Uredništvo la iprltii Kopitarjeva 6, L|obl|ana. Kedazione, Amministrazlooei Kopitarjeva 6, Lnbiana. Telefon 4001-4005.
Abbonamenti: Mm« 18 Lire; Estero, mete 20 Ure, bdicoae domenica, »ono 34 Ur« Eetero 50 Ure. C. C f j Lubiaaa 10.650 per tfll abbo-oamentt: 10349 p« U tnserzionL Pl Hal al Nove me*t o.
Concessionaria escluslva per la pubblidtd di proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana & A. Milana
Vojno poročilo it. 784
Nadaljevanje bojev v Egiptu
Mnogo sovražnih tankov uničenih Deset angleških letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Poskusi vdrtja v našo razvrstitev so bili gladko strti in številna oklepna sredstva so bila uničena. Mnogo sovražnih tankov, med njimi nekatere najtežje vrste, pa je zažgalo letalstvo, ki je ponovno napadlo zbirališča nasprotnih sil.
V bojih so nemški lovci sestrelili G letal. Na-daljna štiri letala je RAF zgubila pri bojih na nebu nad Malto, ko so jo močne letalske skupine bombardirale.
Ena naša podmornica se ni vrnila. Družine članov posadke so bile obveščene.
Koncentričen napad na Rostov
Nemške in zavezniške armade s treh strani vdirajo v Rostov — Nemci že 80 km pred Stalingradom Zopet je bilo potopljenih 16 ladij s 104.000 tonami — Resnica o Voronežu
Hitlerjev glavni stan, 21. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem delu vzhodnega bojišča so prešle nemške in zavezniške čete v koncentrični napad na Rostov od zahoda, severa in vzhoda. Mesto je v plamenih. Mostovi preko Dona so razdejani. Nadalje proti severu ena nemška armada hitro napreduje in se je v donskein območju približala na SO km S t a 1 i n K r a d u ' od zahodne strani. Letalstvo močno napada sovražne zaščite, ki krijejo umik.
Uničene so bile razpršene sovražno sile. Letalstvo je obstreljevalo z vojaštvom napolnjene poti, po katerih se umika sovražnik in nadaljevalo z napadi na prehode preko reke in na železniške naprave pri Rostovu.
Berlinski tisk o novih prodorih
Berlin, 21. julija. AS. Berlinski tisk poudarja strateški pomen novih prodorov, ki so jih izvedle nemške in zavezniške oklepne edinice na severnem odseku Dona. Iz pristojnih vojaških virov se je izvedelo, da so zavezniške čete zasledujoč sovražnika včeraj zasedle neko važno visoko ležečo pokrajino in nadaljujejo svoj zmagoviti pohod proti severu, potem ko so zlomile žilav sovražni odpor boljševikov. Mnogo sovražnih skupin je bilo obkoljenih, druge pa so bile uničene ali zajete. Letalstvo je brez prestanka podpiralo kopenske boje in je med drugim izvedlo tudi več uspešnih napadov na sovražne zveze z zaledjem in je obstreljevalo motorizirane sovjetske kolone ter več-
Angleške skrbi s Ciprom
Rim, 21. jul. AS: Guverner Cipra Woolley, ki se je te dni vrnil iz Kaira, kjer je imel več pogovorov z vojaškimi osebnostmi, je sporočil prebivalstvu, da je bila izdana cela vrsta ukrepov, ki naj zajamčijo preskrbo otoka, kajti »Ciper mora biti pripravljen na važne dogodke«. Otok Ciper, ki je po Siciliji in Sardiniji tretji največji otok v Sredozemlju, je važen zaradi svoje lege. Oddaljen je le 70 km od turške obale, 100 km od zaliva pri Aleksandretti, 270 km od Haife, 400 km od Roda in 550 km od Krete ter je najprimernejša točka, iz katere lahko Angleži zasledujejo dogodke v tem delu Sredozemlja. Do poloma v Grčiji Angleži na Cipru niso podvzeli nikakih vojaških mer. Odkar pa je Kreta pod nemško zasedbo, je bila garnizija na Cipru okrepljena, utrdbe obnovljene in pregledane in lanskega septembra jih je pregledal tudi general Auchinleck. Moško prebivalstvo med 18. in 60. letom je poklicano v civilno službo; zlasti mora graditi ceste, ki so bile preozke. Otok ima eno samo železnico, dolgo kakih 114 km, ki teče preko otoka od Famagoste preko glavnega mesta Nikozije do Evrykhonja. Na obalah so nameščene protiletalske postojanke, žene in otroci pa so bili deloma evakuirani. Čeprav na Cipru ni splošne vojaške dolžnosti, so vendar Angleži vpoklicali v »prostovoljno službo« mnogo moških. Celotno prebivalstvo šteje 376.000 duš. Od 20.000 moških je do novembra 1941 že 2420 moških umrlo za Anglijo. Prve čete so bile poslane v Afriko že leta 1940. Februarja istega leta so jih mnogo odvedli v Egipt in in so se pozneje borili v Libiji, zahodni Afriki, na Kreti, v Grčiji in Siriji. Največje izgube so imeli pri umiku iz Grčije. Največja težava je za Angleže v tem, ker mora dobili Ciper hrano po morju. Ko ne bodo mogli več dovažati hrane, bo položaj otoka zelo težak. Ciper so Angleži dobili na berlinski konferenci leta 1878, leta 1914 so ga anektirali in leta 1925 so ga proglasili za kronsko kolonijo kakor Malto.
Sv. oče sprejel španskega poslanika
Rim, 21. julija. AS: Za španski narodni praznik je bila pri sveti Stolici sprejeta v Rimu živeča španska kolonija s poslanikom Yanguasom Mes-sijo, ki je v nagovoru poveličeval falangistično gibanje, ki jej Španijo rešilo boljševizma. Poslanik je nato povedal, da je španska vlada ugodila njegovi prošnji za povratek v domovino po končanem štiriletnem poslanstvu v Rimu, kjer ee je lahko prepričal oI veliki ljubezni, katero goji sv. oče do Španije, kij je zvesta svojemu katoliškemu izročilu.
Voji).'a na Kitajskem
Tokitji, 21. julija. AS. V vzhodnem predelu pokrajine; Čahar so japonska letala metala letake, ki 'pozivajo preostalle kitajske skupine in komuniste, naj se predajo.
Tokio, 21. julija. AS. Iz Kantona poročajo, da 60 n-iočne skupine japonskih letah izvršile 18. t. m. uničevalni polet nad obmejnim mestom Lungčueingom med pokrajinama Čekiang in Fuk-ijenv Zaradi požarov, ki jih je povzročilo bombardiranje, je bilo ugotoviti veliko škodo na vojeiških napravah in v skladiščih vojnega gradiva;.
Posebni japonsiki izkrcevalni oddelki so se včeraj' polastili kraja Panši, kjer so z uspehom naipaoPi in zažgali vojašnice in druge vojaške naprav,e. Med tem po je neki drugi izkirccvalni oddelek zaključil očiščevanje plavajočih min na rck'i Vu, v smeri proti Pukovu.
krat bombardiralo mostove na Donu, preko katerih se vali premagan nasprotnik. Na nekem bojišču je bilo uničenih nad sto sovjetskih vozil. Zažganih je bilo več vlakov, ki so prevažali čete in gradivo. Na bojišču pri Voronežu so se končali lokalni hoji zmagovito za Nemce. Neka nemška pehotna divizija je od 14. do 19. julija odbila nad 40 napadov, ki jih je izvajalo 27 sovjetskih pehotnih polkov ob podpori 200 tankov, topništva in letalstva. Med temi srditimi bitkami so Rusi pustili na bojišču mnogo mrtvih in 116 oklepnih vozi). Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemški lovci sestrelili 30 sovjetskih letal.
Priznanja angleškega poslanca
Ženeva, 21. julija. DNB. Kakor piše >Times< se je poslanec Shinvvell v govoru na nekem shodu zavzemal za celotno objavo pomorskih izgub. Izjavil je, da angleška vlada s svojo politiko pri gradnji ladij najbolj škoduje državi. Navzlic temu pa obravnava parlament to važno vprašanje za zaprtimi vrati in pušča široko javnost v temi. Shinvvell tudi obtožuje admiraliteto, ki noče graditi novih ladij na tekoči trak. Ta nemarnost izhaja iz dejstva, ker vodijo angleško politiko za gradnjo ladij lastniki ladjedelnic, ki imajo na gradnji ladij edini korist in ki bi že zdaj radi obogateli ter si nagrabili denarja za povojno dobo in jim ni nič mar kritični položaj Anglije. Če bodo zopet prišli novi vojaški udarci, naj angleško ljudstvo dobro pomisli na to in naj se zaveda, da porazov niso zakrivili delavci po ladjedelnicah, marveč da je odpovedala admiraliteta.
Hud napad na Moresby
Bangkok, 21. jul. AS. Uradno avstralsko poročilo javlja, da je 26 težkih japonskih bombnikov v spremstvu lovcev napadlo letališčee v Moresbyju na Novi Gvineji in je naredilo veliko škodo.
Severno od V o r o n c ž a so liili odbiti sovražni napadi.
Na severne m odseku je neka pehotna divizija uničila obkoljene sovražne oddelke.
Južno od llmenskega jezera in na ohko-Ijevalnem bojišču pri Leningradu je spodletelo več sovražnih napadov.
V Egipta so bili odbiti sovražnikovi sunki. Nočni napadi letalstvn so bili nap*rjenr na vojaške cilje pri A 1 e k s a n <1 r i j i. Bombni zadetki so bili doseženi tudi na letaliških napravah v luki na Malti.
VRoknvuso nemške lahke pomorske sile potopile poveljniški čoln neke flotilje angleških liitrih čolnov t r s topovskimi zadetki poškodovale več drugih hitrih čolnov.
Včeraj so angleška letala brez cilja spusfila nekaj bomb v območju Nemškega zaliva. Zadetih je bilo nekaj šolskih poslopij. Pri tem je bilo ranjenih nekaj otrok. Preteklo noč so izvdla posamična sovražna letala liombe nad vzhodno P r u s i j o, ne da bi spuščala bombe.
Kakor je bilo objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornico iz močno zavarovanega konvoja, namenjenega z vojnim gradivom v Afriko, potopilo v Atlantskem morju, severno od A zoro v, sedem ladij z 88.000 tonami, med njimi velik parnik s strelivom, ki je zletel v zrak. Neka podmornica jo vdrla v reko Sv. Lovrenca in je potopila iz zavarovanih konvojev tri ladjo s 15.000 tonami. Neki nadaljnji 4500 tonski parnik je bil torpediran in posadka je z njim nasedla. Poleg tega jo bilo v ameriškem prostoru potopljenih fi ladij z 51.000 tonami, en tovorni parnik pa je bil težko poškodovan s torpedom. Tako so nemške podmornico zadnje štiri dni potopile iz sovražnega proskrbo-valnega ladjevja Ifi ladij s 104.000 tonami.
Angleški in sovjetsko-ru^kj tisk razširjata poročila, da Voronež še ni padel. Tamkaj
bor?če se pehotne divizije niso niti odrezane, am|mk se nahajajo onstran I)ona. še vedno drže toliko napadano mosfišče pri Voronežu in mesto samo, kjer so krvavo odbile vse ruske napade. Nemški tisk je objavil potek fronte pri mostišču pri Voronežu.
Berlin, 21. jul. AS. Iz vojaških virov so je zvedelo, da je nemško letalstvo na vzhodnem bojišču izvedlo številne napado na vlake jugovzhodno od Moskve. 13 vlakov je bilo skoro popolnoma uničenih. Železniške proge so bilo razdrte, bombo so povzročile velike požare v petrolejskih in drugih skladiščih ter v hangarjih.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 21. julija. AS: Madžarski glavni stan objavlja v svojem vojnem poročilu, da je neki madžarski armadni zbor v tesnem sodelovanju z oklepnimi silami ter z letalstvom irvojeval zadnji boljše viški most na zahodnem bregu reke Dona. Uničenih je bilo 23 sovjetskih tankov, trije pa so bili zaplenjeni skupuo z veliko količino drugega vojnega gradiva in z mnogimi ujetniki. Pooblaščeni madžarski vojaški krogi pa v dopolnilo tega poročila poročajo, da so madžarske edinice uničile ali zajele znatne sovjetske silo, ki so se še nahajale v okolici Kureka. Nekaj sovjetskih Čet, ki so bile že obkoljene, je hotelo za vsako ceno hranili edini preostali most na zahodni strani Dona, misleč, da bodo dobili pomoč ter bodo ustavili nemško in madžarsko napredovanje. Medtem pa so se madžarske hitro in motorizirane edinice razvrstile v nasprotni strani Dona, pehotni bataljoni druge armade pa so sodelujoč z oklepnimi edinicami napadli zadnjo sovražno postojanko tostran Dona. Madžarsko topništvo in letalstvo je uničilo vse tanke, ki so jih imeli Sovjeti na tej točki, pehota pa je bila doloma uničena v srditih bojih. Preostali 60 sc vdali, ko so videli, da je vsaka borba zaman
Gospodarska reforma v vzhodnih pokrajinah
Berlin, 21. julija. AS. Nemški tisk se na široko bavi o gospodarski reformi, ki jo izvajajo nemške oblasti v Beli Ruteniji. »Lokalanzeiger« opisuje žalostno zanemarjenost, ki je vladala v tej pokrajini, ki je danes postala velika dobaviteljica surovin, ki so še skoraj v celoti nei'.koriščane. Začela se je racionalna izraba bogastva v teh krajih. Veliko število tovarn, kamor so prišli izbrani delavci, je že pričelo z dolom. Poljedelstvo jo v skladu z veliko agrarno reformo, ki jo je izvedel 15. februarja minister Rosenberg, na poti k ugodnemu napredku. Razpuščenih jo bilo 1400 kolhozov, ki so jih spremenili v 123.000 kmetij, katere so razdelili med 5300 občin. Dosedanji uspehi, doseženi z novim sistemom so več kakor zadovoljivi. Nemške oblasti posvečajo tudi vso pažnjo obrtnemu delovanju navzlic velikim težavam s potrebno poklicno izobrazbo. »Borsen Zeitung« piše
Nesposobno sovjetsko vodstvo
Sovjeti imajo ogromne množice vojaštva, pa slabe častnike - Pred petimi leti je tretjina častnikov komaj znala pisati in citati
ralu Žukovu. Lansko jesen pa ga je Stalin spet postavil na to mesto, Žukov pa je prevzel poveljstvo srednjega bojišča. Žapošnikov jo eden silno redkih (le 5%) bivših carističnih častnikov, ki jo sodeloval z boljševiki. Timošenko se je naslonil na Žapošnikova navzlic svoji visoki karieri zato, ker dobro ve, da njegova vojaška vzgoja ni popolna. Stari carski častnik je namreč dober strateg. Zanimivo pa je, da Anglosasi in degaullisti rajši govore o Timošenku kakor o Žapošnikovu, čeprav se ne strinjajo o njegovem izvoru. List »Tri-poli di Siria« je pisal, da je bila njegova mati Arabka, oče pa musliman s Kavkaza, angleške grofice pa bi rade naredilo iz njega Galca ali Irca. Njegov oče da je bil trgovec Patrick 0'Shea v Dublinu, ki se je preselil v Moskvo .z imenom Tim 0'Shea et Co., iz česar je po rusko nastalo Timošenko. V resnici pa je Timošenko rojen v Furmanku v Besarabiji, je sin ukrajinskega kmeta. Kot častnik je hitro napredoval, zlasti po vojni s Finsko, ki je pokazala Vorošilovo nesposobnost. Dne 11. junija lanskega leta mu je bila poverjena obramba Moskve in pravijo, da je gradil okoli mesta celo vrsto strateških utrdb, ki naj zadržujejo nemško tanke in pehoto. Ko je Budjeni na jugu začel dobivati krepke udarce, jo Timošenko prevzel poveljstvo južnega odseka, moskovski odsek pa je prevzel 48 letni general Žukov, ki je bil v prvi svetovni vojni konjeniški podpolkovnik. Žukov je obiskoval vojno akademijo pod starim generalom Snezarevim in drugimi carskimi častniki, šolal pa se je tudi v Ameriki in Nemčiji, kjer se je posebno zanimal za uporabo in pomen tankov. Po povratku iz tujino se je postavil proti političnim komisarjem v vojski in je tudi dosegel, da je bil njemu dodeljeni politični komisar odstranjen. Junija 1940 je vodil zasedbo Besarabije, nato pa je prevzel, kakor je bilo že zgoraj rečeno, obrambo srednjega odseka. Žukovu stoji ob strani general čerevičenko, Ukrajinec, ki je lansko jesen branil Rostov. Manj je znano o drugih ruskih poveljnikih, kakor o generalu Bukovu, ki poveljuje Sovjetom na skrajnem odseku do Severnega morja, ali o generalu Kurokinu, vrhovnem poveljniku Leningrada, ki je bil rojen leta 1900 kot kmečki sin nekje blizu Smolcnska. V Leningradu je nadomestil Vorošilova.
Torino, 21. jul. »La Stampa« je objavila dne 19. julija članek Itala Zingarellija pod naslovom: »Ali ima ruska armada možgane ali ne?« V članku pravi med drugim: Ko je bila Rusija še francoska zaveznica, so francoski vojaški veščaki pisali, da bi bila rdeča armada v primeru vojne pod tako slabim vodstvom, da bi ne mogla podvzeti nobene uspešne ofenzive. Februarja 1940 je pisala ameriška revija »Ewents«, da sovjetska vojska nima sposobnega poveljstva. Od 754 častnikov, po činu višjih od polkovnika, je bilo 349 častnikov ubitih v zloglasni čistki leta 1937. Mnogi častniki, ki so postali generali po revoluciji, so morali naknadno obiskovati dvoletne tečaje za izpopolnitev in le malo jih je naredilo izpit. Poročilo francoske obveščevalne službe »Deuxieme Bureauc pravi, da je samo 15% polkovnikov in polovico od njih višjih častnikov imelo vojaške šole in da začetek leta 1937 od 56.000 častnikov 16.000 častnikov ni imelo nikake vojaške vzgoje in so le s težavo či-tali in" pisali.
Trdovratnost, s katero se je Rusija prvo leto te vojne borila, izhaja iz izkoriščanja prostora in velike množice vojaštva. Turški general Ihsan Sa-his je napisal, da imajo Sovjeti vojaštva v izobilju. Po dvomesečnem urjenju so že sposobni za obrambno vojno. Zato turški kritik ironično pripominja, da moskovski polki in tudi divizije rastejo iz zemlje tako rekoč brez konca. Vsakdo ve, da so nemški in zavezniški častniki in vojaki globoko izučeni ter temeljito izurjeni za vojskovanje. Ali ima tudi sovjetska vojska pametno vodstvo? Propaganda pravi, da je to Stalin in ne govori več o Vorošilovu, ki mu priznavajo edino zaslugo, da je predvidel obliko današnjega vojskovanja, trdeč, naj bo vojna proti Sovjetski zvezi kakršna koli, ta vojna bo brez stalnih utrjenih bojišč; bojišča se bodo stalno premikala. Sovjetski vojaški krogi so bili vedno nasprotni misli na kako Magi-notovo črto.
Rdeča vojska ima dva voditelja: Timošenka in Žapošnikova, ki mu pravijo tudi »sovjetski Keitek. Timošenko je 46 let star, doma s kmetov, nato pa je bil. metalurški delavec. Žapošnikov je star poklicni častnik, ki je študiral na vojni šoli v Moskvi. Ker se je spri s Tiinošenkom, je moral ieia 1910 prepustiti mesto načelnika glavnega štaba gene-
tudi o obnovitveni delavnosti v bivših baltskih republikah, zlasti v Estoniji. List pravi, da so bili že doseženi lepi uspehi v poljedelstvu in živinoreji. Prav tako so jo začelo racionalno izkoriščanje podzemeljskih zakladov. Estonija ima mnogo rudnikov, kakor rudnikov skrilavcev, zemeljsko smole, šoto in krede. Najbogatejša so ležišča zemeljske smole, ki obsegajo skoraj 2500 kv. m površine in dajejo na leto 3700 ton. Celotno količino zemeljske smole cenijo na 700.000 ton.
Diplomatske vesti iz Turčije
Carigrad, 21. julija. DNB: Novi turški poslanik v Berlinu Saffet Arikan bo približno čez teden dni nastopil svojo novo službo.
Carigrad, 21. julija. DNB: Državni predsednik Ineni je včeraj sprejel novega francoskega poslanika v Ankari Gastona Bergeryja. Pri sprejemu je bil tudi ministrski predsednik in zunanji minister Saradžoglu.
Razkroj angleškega imperija
Btienos Aires, 21. julija. AS. Iz Newyorka poročajo: List »Boston Ileraid« piše, da bo na predlog VVashingtona imela kmalu nova zastava Združenih držav 49 zvezd namesto 48. Kakor je znano, predstavlja 48 zvezd na zastavi Združenih držav 48 zveznih držav, ki tvorijo skupno državo USA. 49. zvezda bi predstavljala Kanado. List »Boston Herald« pripominja k temu, da ima Kanada po svoji ustavi vsak čas pravico prekiniti zvezo z angleškim imperijem.
Neuspeh Čangkajškovega vojnega posojila
Nanking, 21. julija. AS. Navzlic propagandnemu zavijanju Cungkinga, po katerem naj bi kitajski narod z navdušenjem podpisoval vojno posojilo v najnovejši emisiji dveh milijard jua-nov v obliki posebnih varčevalnih bonov, je bil dosedanji uspeh tega posojila silno skromen, saj je billo do srede junija podpisanih komaj 60 milijonov juanov. Tudi tako zvani zavezniški boni zmage v znesku 100 milijonov juanov, ki so bili vrženi na trg v preteklem maju, niso imeli večjega usjKjha. Te vesti so jx>trjene iz raznih virov. Bazen tega se doznava, da so propadli tudi vsi napori vlade v Čungkingu, da bi preprečila inflacijo, tako da se država neizbežno pomika v finančni polom.
Aretacije v USA
Stockholm, 21. jul. AS. »Dagens Niheterjev« newyorški dopisnik poroča, da je bilo v Združenih državah po 9. decembru lanskega leta zaradi sabotaže aretiranih že 1471 oseb.
Vrhovni poveljnik Roosevelt?
Amsterdam, 21. jul. DNB. Kakor poroča angleška poročevalska služba iz Vancouverja, naj bi Roosevelt v kratkem prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi zavezniškimi vojnimi silami. Roosevelt, ki je kot državni predsednik tudi vrhovni povelj nik vseh severnoameriških vojnih sil, bo, kakor pravi omenjeno poročilo, nrevzel novo poveljstvo po »splošni privolitvi«.
Pogreb kmetijskega strokovnjaka dr. Moserija
Ljubljana, 21. julija.
Včeraj popoldne je bil pogreb dr. Cira Moserija, funkcionarja kmetijskega ministrstva, uslužbenega pri Vis. Komisariatu v Ljubljani.
Pri pogrebnih svečanostih je bil navzočen Visoki Komisar, ki jo zastopal tudi fiumskega pre-fekta, dalje podžupan in številni uradniki Viso-
kega Komisariata Pokojnik, ki je bil splošno znan in spoštovan zaradi svoje nadarjenosti kot
uradnik in kot poznavalec kmetijskih vprašanj nove pokrajine ie zapustil živ spomin na se in na svoje delo kakor tudi na odlike, ki so ga di-čile kot uradnika in kot državljana.
Njegovi družini globoko sožalje.
Kako uspevajo »vojni vrtovi« v Ljubljani
Ljubljana, julija.
Spomladi je bilo izdano geslo, naj Iudi Ljubljana po zgledu sosednih mest dobi vojne vrtove, to se pravi, naj se preorjejo javni parki, vso razpoložljive parcele iu sploh vsa neizrabljena zemlja v koristne nasade, na katerih naj s« zasadi zelenjava, fižol, krompir in celo koruza. Nekaterim konservativnim ljudem sicer ni šlo v glavo, kako naj bi v »nobek parku, kakor je n. pr. Zvezda, rasel krompir ali celo v Tivoliju, kjer so doslej rasle le najbolj žlahtno in desetletju gojene cvetlice. Pa so se sedaj celo stari gospodje navadili na to in tudi imenitne dame, saj vidijo, da je dobrodošlo za vsakdanji živež vsako zrno, vsaka troha, naj zraste kjer koli. V resnici pa ti parki tudi niso prav nič zgubili na svoji lepoti, saj je krompirjevo listje prav tako lepo in zeleno kakor prejšnja skromna travica.
V Zvezdi je zasajen skoraj sam krompir, le malo fižola mandalona je vmes. Prvotne vesti, da 1k>(1o vso Zvezdo zasadili z nizkim fižolom, so se izkazale za netočne. Pa bi bilo nemara bolje, da so zasadili s fižolom kakor s krompirjem. Kakor smo spomladi napovedali, potrebujejo vse kulturne in koristne raslliue dovolj bakterij v zemlji, da se morejo razviti, to pa prvo leto ni mogoče doseči, tudi če je zemlja še tako gnojena. Zvezda je bila sicer dobro pognojena, loda šele prihodnje leto l>o dala zemlja tam izvrstno letino, ako seveda ne bo vmes kakih ujm. Ako bi zasadili Zvezdo s fižolom, bi bilo bolje. Fižol je namreč najbolj znana metuljčnica in metuljčnico črpajo pri koreninah s pomočjo posebnih bakterij same potrebni dušik iz zraka. Saj je znano, kar ve vsak kmet, da je n. pr. po detelji, ki je tudi metuljčnica, najbolje saditi krompir ali sejati žito. Metuljč-nic, kakor so fižol, grah, bob, detelja, sploh niti ne smemo gnojiti z gnojnico, ki je bogata dušika, ker hi bilo to preveč gnojeno. Zatorej letos v Zvezdi ne smemo pričakovati preobilne letine krompirja, dasi je zemlja tam kakor nalašč za krompir, ker je dobro peščnata in dovolj sončna.
Bujno rastejo na primer rastline, zlasti fižol, krog in krog palače bivše Kranjske hranilnice. Tam je rasln prej najbolj nežna travica, ki so jo skrbno strigli, da je ostala vedno majhna in nežna. Na to travico so bili res ponosni. Sedaj pa so kar ponosni na krasno fižolovo cvetje, na zelje in podobno, ki obljublja dobro letino. Tudi soseda Ve-rovšek in Borštnik pred opernim gledališčem se prav nič slabo ne počutita pred lepim fižolom, ki je zasajen in ki lepo raste pred njunima spomenikoma. Muzejski trg pa so obdelali uslužbenci gledališča. Tem nasadom se pozna slaba stran vseh malih ljubljanskih vrtov — preslabo gnojenje s hlevskim gnojem. Toda nekaj dobrodošlega pridelka ho pa le in kar veselje je gledati, kako ti ljudje trebijo n. pr. mrčes na fižolu, kako ga škrope s tobačnim izcedkom itd. Vsako zrno fižola, vsak strok, ki bo zrastel tam. bo res zrastel v potu obrazov obdelovalcev in iz njihovih žuljev.
Najlepše kažejo seveda nasadi v Tivoliju, bodisi, da jih je obdelala mestna vrtnarija sama, bodisi njeni delavci, ki so vzeli v svoj račun nekaj parcel. Tu se vidi, da so bili res ^strokovnjaki« na delu, da so imeli dovolj gnoja, dovolj pravega in zdravega semenja. Ti nasadi v Tivoliju so nekak vzor, kako je treba zemljo obdelovati.
Tudi grajsko pobočje je lepo obdelano, da ga je veselje gledali, enako razni prostori okoli šol in šolski vrtovi sami, prav tako zemljišča ob železnici, ki so jih obdelali železničarji, priznani vrtnarji in mali gos|>odarji.
Nekaj javnih parkov v Ljubljani ni bilo spremenjenih v vojne vrtove. To so zlasti Rimski trg, Hrvatski in Ambrožev trg. Tam raste preveč drevja ,pa tudi razpoložljive zemlje je bilo premalo, da bi se splačalo preorati le parke.
Kazenske določbe a neustrezanje oblastvenim nalogam
»Službeni list« z dne IS. julija prinaša v 57. kosu;
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
na [»odstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, na podstavi razglasov Duceju, Prvega Maršala Cesarstva, Poveljnika vojnih sil na vseh bojiščih, z dne 3. in 24. oktobra 1941-XIX, objavljenih v uradnem listu »Gazzet-ta Ufficiale del Regnoc št. 237 z dne 7. oktobra 1941 -XIX in št. 255 z dne 28. oktobra 1941-X1X o kazenskih določbah za ozemlja, pripojena kraljevini Italiji s kr. ukazom z dne 3. maja |941-X1X št. 291 in 18. maja I94lXIX št. 542 in smatrajoč za potrebno, izdati dopolnilne predpise o ustrezanju oblastvenim nalogom po vsakomer,
odreja:
Čl. 1. Če ni posebej drugače določeno, se vsakdo, kdor ne ustreže ukrepu ali nalogu, ki ga je zakonito izdalo civilno ali vojaško oblast-vo iz pravosodnih razlogov ali razlogov javne varnosti ali javnega reda, takoj zapre in kaznuje. če ni dejanje huje kaznivo, z ječo do dveh let ali v denarju do 10.000 lir. V hujših primerih se lahko izrečeta obe kazni.
»Za navijalce in verižrcike ni pogojne kazni«
Ljubljana, 21. julija.
Po obsežnem seznamu, ki ga je objavil oddelek za kontrolo cen pri Visokem komisariatu, je Kraljeva kvestura v času od 1. do 15. julija t. leta izrekla kot politično administrativna oblast prve stopnje mnogo kazni zaradi kršitve raznih protidraginjskih uredb in ukrepov, kj so bili izdani v času od 12. marca 1941 naprej. Po tem seznamu je bilo zaradi raznih prekrškov kaznovanih do 43 Ljubljančanov, pripadajočih raznim pridobitnim slojem, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem itd. Vsi ti so bili kaznovani na skupno denarno kazen 26.350 lir, nekateri na manjše denarne kazni, drugi pa na prav visoke od 500 do 2000 lir. Od teh je bilo 11 oseb kaznovanih še na zaporno kazen, ki znaša skupaj 89 dni. Nekateri so dobili do 3 dni, drugi pa celo do 20 dni zapora. Nekaj policijsko kaznovanih oseb pride še pred redno kazensko sodišče zaradi navijanja cen.
Navijalci cen in razni verižniki sprva niso polagali večjega pomena na sodne kazni zaradi prestopkov protidraginjskih uredb. Računali so sprva posebno na pogojne kazni, ki jih je pač v mnogih primerih sodišče tudi izreklo. Pogojne kazni za navijalce in verižnike pa niso primerne in ne na mestu. To stališče je zavzelo tudi apelacij-sko sodišče, ki je v navijalskih in verižniških zadevah zadnja sodna inštanca. Prav zanimivo, kratko utemeljeno sodbo je izdalo apelacijsko sodišče nedavno, v kateri sodbi rešuje vprašanje pogojnih sodb zaradi prestopkov navijanja cen.
Dva zakonca, Tone in Marija S., sta bila na okrožnem sodišču obsojena vsak na 7 dni zapora in na 100 lir denarne kazni, ker sta letos januarja prodajala motovileč po višjih cenah, kakor so bile takrat za motovileč maksimirane. Sodnik nn okrožnem sodišču pa je za oha izrekel pogojno kazen za dobo 1 lela v prepričanju, da obtoženca
GjOApCrtLaK&tvjo
Naredbe glede nepremičnin nemških izsel-nikov iz Ljubljanske pokrajin^. Službeni list z dne 18. julija iprinaša v 57. kosu naredbe Visokega komisarja zu Ljubljansko ]>okrajino, po katerih se odrejajo »Navodila za odpravo rent in drugih bremen / dajatvami n« nepremičninah nemških izselnikov«. Dalje »Navodila za razdružitev skupnosti in izbris zemljiškoknjižnih vpisov zastaranili bremen na nepremičninah nemških izselnikov«, »Navodila zu likvidacijo nepremične imovine Nemcev iz Ljubljanske pokrajine, bivajočih v inozemstvu« in ».Do-ločbe za sodne viročbe nemškim izsejniikom«.
Spremembe v trgovinskem registru. Manu-faktura »Gentlemen« d. z o. z v Ljubljani se je z notarsko izjavo razdružila in prešla v likvidacijo. — V upravnem svetu Narodne tiskarne v Ljubljani se izbriše član Seunig b ran, vpiše pa se 6lana upravnega sveta Puc Mira. Aškerčeva 15 in Brezigar Mirko, Miklošičeva 15. — Splošna uvozna in izvozna družba z o. z. se je s sklepom izrednega občnega zbora preimenovala v »Mib«, družba z o. z. — V upravnem svetu Učiteljske tiskarne se izbrišeta člana Na-pokoj Josip in \Vomer Ivan, vpišeta ipa se člana upravnega sveta, učitelja Ostanek Franc iz Ljubljane in Remškar Franc iz Preserja pri Ljubljani.
Japonci bodo dvignili potopljene ladje nasprotnikov. Japonska vlada se pripravlja na veliko akcijo, s katero bo mogoče dvigniti za okrog 220.000
registrskih ton potopljenih sovražnih tovornih ladij. Po dosedanjih cenitvah je v plitvih obrežnih vodah in v pristaniščih potopljenih okrog pol milijona brutto registrskih ton tovornih ladij. Verjetno je, da se bo dala večina teh potopljenih ladij uspešno dvigniti.
Pomemben napredek živinoreje na Koroškem. Na Koroškem je že od nekdaj cvetela živinoreja, ki je v zadnjih letiih v marsičem pripomogla k prehrani prebivalstva tudi izven 6vojega območja. Tako je Koroška izvozila v lanskem letu 15.518 goved, medtem ko je bilo za lastno porabo na Koroškem zaklanih 176.211 goved. Mlekarnam dobavljeno mleko je leta 1939. doseglo 16.6 milijona kilogramov, leta 1940. 27.7 milijona kilogramov, lani pa kar 42.9 milijona kilogramov. To pomeni porast dobave mleka za celih 258%. V minulem letu je dobavila Koroška tudi znatne množine žita in knniil, tako 2083 ton rži, 3800 ton pšenice, 1600 ton ovasa, 264 ton ječmena in 8550 ton sena. Ta dobava je tembolj upoštevanja vredna, ker je Koroška v drugih letih glede na majhno poljedelsko površino večinoma sama nakupovala žita in krmila za lastno porabo.
Izkoriščanje bombažnih odpadkov v Bolgariji. Bombažni odpadki predilnic in pletilne industrije morajo odslej biti prijavljeni vsak mesec sprotii, ker se oddajajo tovarnam, ki predelujejo bombažne odpadke. Na ta način bo doseženo bolj temeljito izkoriščanje bombažnih odpodkov v industriji.
ne bosta v tem času zakrivila nobenega kaznivega dejanja in da je bilo njiju prvo kaznivo dejanje neznatno. Proti pogojni sodbi je državni tožilec podal priziv na apelacijsko sodišče, to zato, da ni bila pogojna sodba utemeljena, ker gre za tipičen prestopek, s katerim se kršijo kazenska določila, ki urejajo preskrbo prebivalstva z nujnimi življenjskimi potrebščinami.
Apelacijsko sodišče je prvo sodbo v toliko spremenilo, da je razveljavilo pogojnost 1 leta in izreklo, da je sodba nepogojna in lako ugodilo prizivu državnega tožilca. Apelacijsko sodišče je v utemeljitev te sodbe odločno in jasno poudarilo: »Za pogojno kazen ni podlage. Pri obsodbah zaradi prestopkov po uredbi o cenah je na mestu velika strogost, če se hoče doseči, da se tej, za sedanje razmere velevažni uredbi pripomore do potrebnega vpoštevanja. Z ozirom na to se je moralo ugoditi prizivu državnega tožilca.«
Čl. 2. Z istimi kaznimi se kaznuje kdor ob nemirih ali občni nezgodi ali ob skupni nevarnosti ali ob zalotitvi kaznivega dejanja brez upravičenega vzroka odkloni svojo pomoč ali svoje sodelovanje ali obvestila ali podatke, katere bi zahteval 'od njega javni uradnik ali oseba v javni službi pri izvrševanju svojih dolžnosti ali službe. Če je dal krivec lažna obvestila ali podatke, se kazen podvoji.
Čl. 3. Za sojenje kaznivih dejanj po tej naredili je pristojno Vojaško vojno sodišče višjega poveljništva oboroženih sil »Slovenia— , Dalmazia« — oddelek v Ljubljani.
Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Kaznovani trgovci in kupci
Ker so prodajali kruh brez živlskih nakaznic, so bili kaznovani: Gabrijel Anton, pek, Tržaška 54, s 5 dni zapora in 1000 lir globe; Meznarič Josip, pek, Tržaška 4, na 2000 lir globo, Okorn Dušan, pek, Černetova 25, 800 lir globe; Jereb Rudolf, trgovec, Čopova, 10 dni zapora in 2000 lir globe. — Zaradi tihotapljenja moke: Zupovec, gospodinja, Preska 4, 200 lir globe in zaplembo moke, ki je bila izročena Prevodu; Verovšek Ciril, študent, Rožna ul. 27, 200 lir globe in zaplembo moke, ki je bila izročena Prevodu. — Zaradi prepovedanega nakupovanja moke in prodajanje iste po previsoki ceni: Babšek Rozalija, prodajalka, Litijska 48, 20 dni zajjora in 2000 lir globe. — Zaradi prekupčevanja živilskih nakaznic so bili aretirani: Pokorn Ciril, natakar, Sv. Petra c. 33; Likar Leon, stavec, Tržaška 64; Goršič Lojze, delavec, Tržaška 64 in Fink Marija, sobarica, Gregorčičeva 12. — Ker so neupravičeno prejemali živilske nakaznice: Pieri Marija, pekovka, Pod Hribom 60 na 500 lir glohe; Bole Ivan, ravnatelj, Verdijeva 2 na 800 lir globe; Mikijska Vaclav, ravnatelj, Verdijeva 2 z 1200 lir globe, Nevsimal Josip, ravnatelj, Verdijeva 2 z 1200 lir globe. Poleg tega so bile vsem odvzete živilske nakaznice. — Ker ni hotela prodajati drv za kurjavo: Živec Marija, gostilničarka, Cesta 29. oktobra 17 z globo 500 iir in 5 dni zapora. — Ker niso izobesili cenika so bili kaznovani s 400 lir globe: Dimnik Marija, prodajalka, Studenec 19; Šare Apolonija, prodajalka, Kolezijska 6; Sotlar Frančička, prodajalka, Kolezijska 24; Avšič Frančiška, prodajalka, Zadobrova 9; Kočevar Ivana, prodajalka, Bizovik 23 in Junger Alojzija, posetnica, Mala Čolnarska št. 6. — Z globo 500 lir je bila kaznovana Škr-janc Cecilija, prodajalka, Bleivveisova 5; z globo 600 lir pa Gustin Stanislav, trg., Blehveisova 9.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu je izreklo za mesec junij naslednje kazni nad trgovci, prodajalci in kupci: ker je prodajal tekstilno blago, ne da bi zahteval točke, je bil kaznovan z globo 200 lir Gudal Marko iz Drage v občini Radatoviči. 'aradi nedovoljenega nakupa mesa sta bila kaz- prijavili žitnega pridelka Zavodu za prehrano, novana z globo 50 lir Bošnjak Viktor iz Ljublja- : sta bili kaznovani z globo 100 lir Tisovec Ana iz ne, Predovičeva 31 in Kržišnik Avgust iz Ljublja- : Gornje Straže v občini Prečna in Komelj Franči-ne, Pod Turnom 8. Obema je bilo meso zaple- : ška iz Novega mesta. Trg sv. Florijana 6. Sled-
Postavitev zavodov in industrij v obvezno civilno službo
»Službeni list« z dne 18. julija prinaša v 57. kosu odločbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, po katerih se na podstavi naredbe z dne 5. junija 1942-XX št. 106 o uvedbi obvezne civilne službe postavljajo v obvezno civilno službo naslednje ustanove in podjetja: Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana; tvrdka Vojnovič in Comip., tvornica železnih vijakov in kisika, Ljufoljana-Vič; tovarne kranjskega lanenega olja in fir-neža llrovat in Cotmp., Ljubljana; usnjarna 1. Lavrič, št. Vid pri Stični; tovarna usnja in usnjenih izdelkov »Indus« d. z o. z, Ljubljana; Mokronoška tovarna usnia d. z o. z., Mokronog in tovarna »Saturnus« d. d., industrija pločevinastih izdelkov, Ljubljana.
Maksimalne cene za sir
Visoki koinisariat za Ljubljansko pokrajino na podlagi določil čl 2. uredbe o kontroli cen SI. list 68/13/1941, odloča cene za naslednje vrste sira, ki se spreminjajo in določajo takole:
V	prodaji na debelo: za sir »Grana tipico« letnik 1937 do 1939 za 1 kg Lir 22.65, za sir »Grana tipico< letnik 1940 za I kg Lir 20.55, za sir »Gorgonzola« za t kg Lir 16.50 franko skladišče, brez mestne trošarine.
V	prodaji na drobno; za sir »Grana tipico« letnik 1937 do 1939 za 1 kg Lir 29.75, za sir »Grana tipico« letnik 1940 za 1 kg Lir 27.45, za sir »Gorgonzola« za 1 kg L,ir 24,— franko skladišče vključno vse javne dajatve.
K gornjim in tozadevnim v ceniku z dne 28/111/1942-XX štev. VIII/2, 1829/1 objavljenim cenam se sme pribiti za dozorevanje pri siiru »Grana tijidco« od I/XI I941-XX dalje mesečno 0.20 Lir ipri 1 kg, pri siru »Asiagvi« in »Obriaz«, ki je star nad 4- mesece, po 0.20 lir mesečno pri 1 kg. pri siru »Lmimenthal« in »Provolone«, ki je star nad 4 mesece, enkratni znesek 0.60 Lir pri I kg, pri siru »Pecorino romano« od 1 /XI-I941-XX dalje mesečno 0.25 Lir pri 1 kg.
Cene je v smislu odredb 61. 4. naredbe od 9. V. 194I-X1X objaviti v prodajnem pW)štoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenoh v zvezi z naredbo «wl'TM>. I. 1942-XX, št. 8., SI. 1. 8/4G.
mss
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega zbora
naznanjata,
da so 12. t. m. v kraju Dražica komunistični elementi ubili nekega Slovenca in njegovo hčerko, ker nista hotela sodelovati pri njihovem zločinskem početju.
13. t. m. so v Borovnici drugi komunisti ubili iz istega razloga dva slovenska zakonca in dva njuna sinova.
V	smislu razglasa z dne 24. aprila t. 1., ugotavljajoč, da je za izsleditev navedenih zločincev določeni čas že brezplodno potekel, je bila odrejena usmrtitev šestih oseb, ki so za gotovo krive komunističnega in terorističnega udejstvovanja.
Usmrtitev je bila izvršena 16. t. m. ob 7.30.
Ljubljana, 21. julija.
njeno in izročeno Prevodu. Zaradi nedovoljenega nakupi racioniranih živil so bili kaznovani z globo 50 lir Ljubljančani: Vizjak Marko, Tržaška 12; Jenko Marija, Sv. Križ 15; Vrančič Ciril, Hrenova 17; Logar Jernej, Rožna dolina 12; Kotar Rudolf, Za Gradom 3; Kragelj Ivana. Opekarska 6 in Ver-tovec Terezija, Linhartova 41. Vsem so bila živila zaplenjena in izročena Prevodu. Ker nista
nji je bilo žito zaplenjeno in izročeno Prevodu. Ker nista prijavila nakupa prašičev, sta bila kaznovana z globo 500 lir Drenik Alojzij iz Bršljina 78 in Drenik Marija iz Bršljina 7, oba iz občine Prečna. Ker nista izobesila cene na blagu, sta bila kaznovan v Novem mestu z globo 50 lir Gut-man Leojioldina, Trg sv. Florijana 3 in Hlede Antonija, Zagrebška 15.
Kronika diplomatskih zgodb in spletk:
DUNAJSKI KONGRES
Glasbenik je vsak dan po več ur prebil v Talleyrandovem stanovanju in zaradi tega se je dunajska policija zelo vznemirjala. Kdo je bil prav za prav ta glasbenik? Kaj sta tuhtala oba moža v nočnih urah? Ponoči in podnevi so se detektivi skrivali po Talleyrandovem stanovanju in za vrati prisluškovali, kaj sta se pogovarjala oba nevarna čudaka. Toda deteklivi so vedno slišali samo močno razbianje po glasovirju. Šele počasi se je zvedelo, da ta Haydnov učenec in Mozartov rojak ni imel druge naloge, ko nuditi dnevno nekaj ur počitka prvemu francoskemu pooblaščencu. Talleyrand se je vsak dan resnično zelo izmučil, glasbo pa je ljubil zaradi tega, ker mu je znala razbičati nemirno diplomatsko fantazijo do viška. Pianist je igral vse, samo Beethovena ni smel izvajati. Talleyrand je ljubil italijansko glasbo, ki je tako milo božala razboljena čustva.
Sicer pa je imel Neukomm zelo mnogo razlogov za to, da je ostal skrit v Talleyrandovi hiši. Hotel je končali opero, ki jo je začel že v Parizu in bi rad, da bi jo na Dunaju prvič izvajali. Zanimivo je, da se ta opera ni ohranila, dasi je Neukomm zapustil mnogo skladb.
Ko je končal z delom, je odhajal gledat »kako svetijo zvezde«, kakor se je izražal. V vseh dunajskih salonih so bili počaščeni, če je prišel na obisk. Večkrat je bil tudi v Schonbrunnu, vendar ni nikdar ničesar maral izdati o iem, kaj je počei Talleyrand. Najbrž ni tudi ničesar vedel. Ko so ljudje ugotovili, da v politiki ni upo-
raben, so kmalu prezrli njegovo navzočnost, saloni se niso več toliko zanimali zanj in pozornost se je obrnila v drugo smer.
Povrnimo se k zadušnici za kralja Ludvika XVI. Talleyrand je to slovesnost nalašč priredil, ker je vedel, da bo z njo tudi na Dunaju zazidal skalo nad svojo revolucionarno preteklost. Slovesno se je izrekel za monarhizem in konservativnost. Na teh načelih bi se morala organizirati Nova Evropa. V tem se je jx>polnonia strinjal z Metternichom.
Samo knez de Ligne je manjkal pri tej veliki predstavi, ni ga pa bilo, ker je že mesec dni poprej odšel s svetovnega gledališkega odra. Ta bi bil gotovo napisal tudi o tem dogodku zanosno kronično notico, ki bi se dopadla tudi tedanji vodilni evropski pisateljici ge. de Stael.
Toda princ de Ligne je zapustil za seboj lepo zbirko kroničnih zapiskov o kongresu. Lahko se reče, da je bil pesnik kongresa. Preden ga prepustimo miru njegovega groba, je treba o njem povedati nekaj besed.
Rodil se je v Bruslju 23. maja 1735 in ko je bil 17 let star, je že bil častnik v polku svojega očeta. Bil je zelo pogumen in drzen vojak.
Katarina II. mu je nekega dne rekla: »če bi bila fant, bi me pri vojakih ubili prej, preden bi dosegla stopnjo kapitana!« Princ pa ji je hitro odgovoril: »Gospa, tega ne verjamem, ker sem jaz še živi«
Princ de Ligne je bil vedno eleganten in lepo oblečen, duhovit in odločen, izobražen tudi v strateških vprašanjih. Njegove vojaške spise sta prebirala tudi Washington in Napoleon in jih zelo cenila. Odlikoval se je v sedemletni vojni in leta 1757 mu je Marija Terezija sama podelila polkovniško diplomo. Zelo zgodaj se je poročil s princeso Lichtenstein, vendar pa zakon ni bil preveč srečen. Imel pa je pet sinov in se nikdar ni mogel potolažiti zaradi junaške smrti
svojega prvorojenca.
Bil je prijatelj francoskega pisatelja Voltaireja, osehno je poznal Rousseauja, bil ja prijatelj Karla Lotarinškega in Marije Kristine Lo-tarinške, grofa Artoisa in v versajskem gradu so ga radi vabili h kraljevski šahovnici ali pa biljardni mizi.
Njegovi duhoviti izreki so krožili po vseh evropskih jdvorih. Več let je potoval f>o raznih evropskih državah in pred pruskim kraljem Friderikom II. se je obnašal tako, da je kralj popolnoma pozabil na svoje kraljevsko dostojanstvo. Tudi na ruskem dvoru prij carici Katarini je bil priljubljen gost. Kronane glave so se rade zabavale z njim. Marija Terezija ga je občudovala in bil je zaupnik: Franca I. in Jožefa II.	. \
Po smrti Jožefa II. pa je njegova sreča začela propad'.ati. Revolucija je odpihnila mnogo knezov, ki so ga poprej radi ^prejemali in ga tudi radi podpirali. Revolucija je podrla razlike med fldemstvom in meščanstvom, izgubil je tla pod nogami in se ni mogel ^eč znajti. Predal se je razsipnosti in razuzdanosti.	\
Na dunajskem kongresu je bil leta 1814 že skoraj uboi, vendar pa je svojo revščino prenašal s silno dostojanstvenostjo. Jtfekoč je izdal petdeset tisoč frankov za večerjo, ki jo je priredil na čaist grofu Artoisu, na Dunaju pa je moral svoje gospodinje prosjačitii za čaj brez peciva. Ker ni imel dovolj sredstev, je jedel samo slive, ker so bile najcenejše sadje. Prodajal je svoje siike, knjige. nato\ pa vse, kar je še bilo mogoče prodati. Nekoč mu je mesar odklonil prodati kos mesa na upanje. Princ de Ligne pa se je ob uri kosila piodal k mesarju, sedel za njegovo mizo in mu rekel:
»Dragi prijatelj, nočete mi več pošiljati mesa v mojo hišlo, zato moram priti v vašo hišo in se pridružiti vaši mizi.« Mesar i je bil tako zmeden, da se mu je opravičil in mu pošiljal meso najprej na upanje.	(Dalje.)
te novice
Koledar
Sreda, 22. julija: Marija Magdalena, spok,; Lavrencij Brindiški, spoznav.; Menelej, opat; Platon, mučenec.
Četrtek, 23. julija: Apolinar, škof in mučenec; Romula, devica; Liborij, škof. — Začetek pasjih dni.
Zdravemu ohraniti idravje, bolnemu ga vrniti pomaga knjiga prof. Franca Mihelčiča
dravilne rastline
(O njih nabiranja, grofe nju in uporabi)
V tej, za vsakega našega človeka važni knjigi, je obravnavanih nad 200 bolezni in okoli 170 idraviinih rastlin. Knjigi, ki ima 250 strani besedila, ie priložen tudi atlas zdravilnih rastlin na 26 tabelah s 86 slikami v barvotisku. Cena trdo vezani knjigi je L 36 -, v platno vez L 4U-
Založba
Ljudske knjigarne v Ljubljani
Pred Škofijo 5, Miklošičeva - ^b
—	Duhovne vaje Zvezo katoliških učiteljic se bodo pričele dne 2. avgusta 1942 ob pol sedmih zvečer v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani. Za tovarišice, ki bi izrecno želele stanovanje in hrano v zavodu, je poskrbljeno.. Le krušne karte naj prineso. Prisrčno vabimo vse članstvo in vse druge gospodične učiteljice.
—	Preureditev Dolenjske ceste. Te dni so delavci začeli s temeljitimi preureditvenimi deli na Dolenjski cesti, to je na odseku od Rakovnika do Škofljice. Ta cesta je bila res že potrebna popravila, ker so jo zadnjič popravili pred kakimi šestimi leti, vmes so jo sicer Čistili in posipali z gramozom, kar pa je bilo spričo ogromnega prometa, ki je na tej cesti narastel zlasti po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, le premalo. Na tem odseku bodo ceste predvsem razširili ter Ik> povsod enako široka ter brez ovinkov. Nekateri hodniki, ki so bili ob hišah le samo naznačeni, se bodo morali pač umakniti tik do hiš, tako da bo voznikom možen razgled po vsein enakomernem cestišču, enako se bodo morale umakniti razne ruše ob straneh. Cesta bo vse do Škofljice vodoravna ter bo ponekod zvišana za nekaj deci-metrov, ponekod pa celo do pol metra. Njen prerez pa bo vzbočen, tako da se bo mogla voda na
., obe strani odtekati. Cesto, ki je, kakor znano, državna, nameravajo pozneje tudi tlakovati. Pri _dqlu so zaposleni domači delavci.
—	Vreme se počasi zboljšuje. Kakor smo že zapisali, je julij do ponedeljka zjutraj v 8 deževnih dneh dosegel že 134.3 mm dežja. V ponedeljek se je takole okoli 9 začelo jasniti, toda pozneje okoli poldneva je spet začelo rositi in se je nato okoli 14 vlila mala ploha. Počasi pa se je vreme začelo izboljševati. Barometer se je naglo dvigal. V ponedeljek zjutraj je bilo j
njega stanje 757.9, a v torek zjtraj že 764.4 mm. Na Barju v torek zjutraj ni bilo megle. Od ponedeljka do torka je padlo še za 1.9 mm dežja, tako da imamo sedaj v 9 dneh julija že 136.2 mm dežja. V ponedeljek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +21.4° C, ko je bila v nedeljo +15.2° C. Torej skok za dobrih 6 stopinj. V torek zjutraj je bila najnižja jutranja temperatura +12° C. Bilo je nekoliko hladno. Ljubljanica, ki je v ponedeljek še naraščala, je začela upadati. Nikjer na Barju ni prestopila bregov.
— Tobačni izvleček razprodan. Kmetijska družba nam poroča: lz opozorila v dnevnih listih zgleda, kakor da je zaloga tobačnega izvlečka pri K. D. le začasno razprodana in da ga bo pozneje zopet dobiti. V resnici pa je izdelava tobačnega izvlečka ustavljena in se v bodoče sploh ne bo več prodajal. Kmetijska družba prodaja sedaj drugo, zelo učinkovito sredstvo proti rastlinskim ušem, to je mušji les (Quassia). Ta eksotični les vsebuje za vse za-jedavce smrten strup, bilo da jih raztopina direktno zadene, bilo da zajedalci grizejo ali sesajo na zastrupljenih listih. Zato je učinek od-
cedka mušjega lesa temeljitejši od tobakovega izvelčka, ki uniči zajedalce le, če jih direktno zadene. Edino priprava odcedka je nekoliko nerodna, ker se mora mušji les 24 ur namakati in potem prekuhati. Zato je pa delo s tem odcedkom čisto, ker je tekočina bistra. Strup mušjega lesa ne škotjuje človeku Sicer se pa itak vsa zelenjava pred uporabo opere, tako da še tudi male količine strupa, ki se nahajajo na sočivju; vedno odstranijo pred uporabo.
— Tudi nezrelo samje jo dobro za krhlje. Dokler naše domače sadje še ni dozorelo, marsikaj sadja odpade z drevesa, bodisi, da ga načno črvi, bodisi, da ga zbije dež, zlasti pa ga pogosto otrese veter. Tako nesrelo sadje smo včasih zavrgli, češ, da ni uporabno niti za kis. V resnici pa se da tudi nezrelo sadje uporabiti za krhlje. Nezrelo sadje je treba lepo prerezati, odstraniti nagnite in črvive dele, potem pa posušiti, bodisi na štedilniku ali na soncu. Ako sušimo na štedilniku tako sadje, moramo pazili, da se ne sežge in ne zogljeni. Sicer taki krhlji nimajo toliko dobrih snovi v sebi, kakor krhlji zrelih jabolk in drugega sadja, vendar so prav tako dobri in primerni za priboljšek otrokom in odraslim.
Ljubljana
KULTURNI OBZORNIK
Slovaška akademija znanosti in umetnosti
V slovaškem parlamentu je bilo sklenjeno, da se ustanovi Slovaška akademija znanosti in umetenosti z nalogo, da podpira razvoj slovaške umetnosti in znanosti. Aakdemija razpžtde v tri razrede: v duhovno-znanstvena, ki se deli v bogoslovni, filozofski, domovinoznanstveni in pravni oddelek; v prirodoslovni razred z matematičnim, kulturoznanstvenim, tehničnim in medicinskim oddelkom, ter v umetniški razred z oddelki za književnost, glasbo, dramaturgijo in likovne umetnosti Akademija stoji pod častnim predsedstvom državnega predsednika, ki določa tudi predsednika Akademije. Predsednikova funkcija je določena na pet let. Zdaj še niso imenovani prvi funkcionarji. Toda ena prvih nalog Akademije bo priprava za stoletnico postavitve srednjeslovaškega dialekta za slovaški pismeni jezik, kar je storil
s svojo reformo Ludovik Štur leta 1843.
*
Lex Strindherg. Na švedskem obstoja poseben zakon o Stringbergovih delih ter se imenuje Lex Strindherg. Leta 1912. dne 14. maja je umrl Strind-berg ter je po zakonu iz leta 1920. veljala njegovim potomcem pravica do njegovih del trideset let po pisateljevi smrti. Tako bi torej ta pravica prenehala z letošnjim letom, ko so na Švedskem slavili tridesetletnico smrti enega največjih svojih pisateljev. Sedaj pa je parlament sprejel s posebnim ogledom na Strindbergove potomce, ki ne žive v rožnatih razmerah, novi Lex Strindherg, po katerem se podaljšuje pravica njegovih dedičev za knjižne izdaje njegovili del še nadaljnjih 20 let, torej v celoti — 50 let po smrti. To pa velja samo za knjižno produkcijo njegovih del, ne pa
1 Pokrajinski svet korporacij opozarja stranke, ki so vložile prošnje za uvoz in izvoz, naj jih dvignejo v Beethovnovi ulici 10-11., soba 25.
1 V počastitev spomina in mesto venca na grob blagopokojnemu kas. svetniku Antonu Na-gode so darovale rodbine Ivo in Mara Brejc, Milena in Slavica Vencajz ter Leopold Žužek 500 lir Vincencijevi konferenci za akademike in srednješolce v Ljubljani. Iskren Bog plačaj
1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi, ki se žele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj so vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj se prične 1. avgusta. Vpis in informacije: Zrinj-skega cesta 7/II., dnevno od 10 do 12.
1 Popravni izpiti. Učni tečaji za učence vseh gimnazij pričnejo 1. avgusta. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnina nizka. Pri rednem posečanju uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, sedaj Lirhtenthurnov zavod, dnevno od 9 do i2.
1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Tečaj za pripravo iz vseh predmetov na temelju novih predpisov se prične nepreklicno v ponedeljek, 27. julija in t. avgusta. Poučujejo strokovnjaki. Prijavljanje dnevno od 9 do 12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
1 Trgovce, peke in gostilnifarje prosi mestni preskrbovalni urad, naj mu takoj prineso zelene in rumene knjige o prevzemu in oddaji blaga, seveda samo oni, ki mu knjig doslej še niso predložili.
1 Abonente reda Četrtek opozarjamo, da
bodo imeli tokrat zaradi bližnjega sklepa abonentske sezone in iz tehtnih tehničnih razlogov namesto v četrtek, v petek predstavo opere bratov Riccijev: »Krišpin in njegova botra«, v običajni zasedbi.
1 Delo pri otroškem igrišču v Tivoliju. Delavci, ki so zaposleni pri ureditvi novega otrošk. igrišča v Tivoliju, sedaj napravljajo kanalizacijo, ki je pri tem igrišču nujno potrebna. Voda bi namreč na tem igrišču po dežju dolgo zaostajala ter bi tako igrišče tudi po več dni ne bilo uporabno. Kakor znano, bo sredi igrišča tekel tudi mičen potoček izpod Rožnika, ki t K) otrokom nudil mnogo veselja. Otroško igrišče posipajo tudi s prodnim gradivom, ki bo omehčalo veiiko pronicavost igrišča, tako da bo igrišče kolikor mogoče vedno suho in uporabno.
1 Dve lični novi stojnici nn trgu. Splošna preureditev ljubljanskega trga, ki se je letos začela spomladi ob izročitvi nove mesarske tržnice uporabi, se še vedno nadaljuje. Te dni sta se preselili tudi obe prodajalki galanterije, to je raznih malih predmetov, kakor glavnikov, igel, čipk in podobnega, od Zmajskega mosta na pokriti prostor, kjer je med mesarskimi prodajalnami presledek. Tam sta urejeni dve lični leseni stojnici, podobni velikima omarama, kjer moreta prodajalki vse bolj lično in vidno razstaviti svoje izdelke. Tudi ženske, ki so stalne odjemalke teh prodajalk, so se že privadile novemu položaju in rade zahajajo k prodajalkama.
1 Hruške na trgu cenejše. V ponedeljek in tudi v torek je bil sadni trg dobro založen s hruškami, uvoženimi iz Italije. Ponekod pravijo tem belim in sladkim hruškam — belice. Še v soboto so bile te hruške po 6.20 lir kg,
z novim cenikom št. 18 pa so cenejše za 50 stotink. Na trgu je bila velika izbira hrušk. Prvovrstne hruške so bile po 5.70 lir, drugovrstne, sluhejše po 4.50 lir kg. Uvoženo je bilo približno dva vagona hrušk. Na trgu se je v veliki množini pojavila tudi italijanska paprika, ki je bila po 12 lir kg. Ta paprika je debela in sladka. Gospodinje so jo mnogo pokupile.
1 Kupčije z zemljišči in hišami. V prvi polovici julija je zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovala 27 raznih prenosnih pogodb, tako kupnih, menjalnih in darilnih za celotno vrednost 527.145 lir. Na nepremičninskem trgu je sedaj opažati nekako mrtvilo, kakor je to običajno bilo tudi druga leta v poletnih mesecih. Julija je bilo zaznamovanih v zemljiški knjigi več kupnih pogodb starejšega datuma, tako iz leta 1939, 1940 in 1041, ki se še glase na bivšo dinarsko veljavo. Med drugimi sta že marca 1030 prodala ix>štni zva-ničnik Peter Vovk in Marija Vovk, posestnika v Ljubljani, Rožna dolina c. VI11/27, Alojziju Lindiču, krojaškemu mojstru v Ljubljani, Mestni trg 10, nepremičnino vlož. št. 1137 k. o. Vič (hiša št. 27/VIII v Rožni dolini in vrt) za 110.000 din ali 41.800 lir. Accetto Roza, posestnica v Ljubljani, Trnovski pristan št. 16, je prodala Mariji Jesihovi, soprogi državnega uradnika, j Ljubljana, Dolenjska cesta 88. zemljiško parcelo št. 430/1 travnik kat. obč. Karlovsko predmestje v izmeri 412 m5 za 18.540 lir.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, 23. julija ob 17.30: »Učiteljica«, izven. — Cotrtek, '.'3. julija zaprto. — Petek, 24. julija ob 15: »Kralj nn notajnovi«. Izven. Cene od 10 lir navzdol. — Sohotu, 25. julija: Zaprto.
Opera: Sreda, 22. julija zaprto. — Četrtek, 23. julija oh 17: »Trubadur«. 1'rvii v letošnji »e/.oni. Hed premierski. — Petek, 24. julija ob .17: »Krišpin in ujo-gova botra«, lied Četrtek.
RADIO. Sreda, 22. julija. 7.30 Poročiln v slovenščini. — 7.45 I.alika glasba. — S.IKI Napoved časa. Poročilu v italijanščini. 12.20 Duct harmonik Golob-Adn-rnifi. — 12.45 Koncert kitaristu Stanka Preka. — 13.00 Napoved časa. Poročilu v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert sopranistke Hezike Koritntk Lopušček in tenorista Jnneza I.ipuščka. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert čellsta Cenile Seillhauerja, pri klavirju Marijan LlpovSek. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Pesmi in nnpevi. — 19..10 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glnshn. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodov v sklovcuščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Onerna glasba nn ploščah. — 21.15 Predavanje v slovenščini, — 21.25 Koncert ljubljanskega komornega tria s sodelovanjem soprnnistkn Kseniie KuAcjeve. (Izvajajo: Marjan I.ipovšok. klavir: Alherl Dermeli. violina; Cenda Sedlbaner. čelo.) — 22.15 Orkester Cctrn. vodi dirigent Barzizza. — 22 45 Poročiln v italijanščini.
LEKARNE. — Nočno slu/hn ima io leknrne: mr. Sušnik, Marijin trg 5. mr. Kuralt, (losposvetska o. 10 in mr Bohinc dort.. Posta 29 okl 31.
POIZVEDOVANJE. — 4 zlate krone In 5 zoha, zavito v helem panir.iu. sem Izgubila. Najditelja prosim, naj vrne proti nagradi upravi »Slovenca«.
Z Gorenjskega
Zaključek prvega šolskega leta učiteljišča v Kranju. Pretekli teden je državno učiteljišče v Kranju končalo svoje prvo šolsko loto. K sklepni slovesnosti so se zbrali razni odličniki z okrožnim vodjem Kussom na čelu. Ravnatelj učiteljišča je podal pregled o razvoju te najmlajše nemške učne ustanove, ki je nameščena v poslopju nove ljudske šole. V preteklem šolskem letu so obstajali štirje prvi in dva druga letnika. Ko so učenci predvajali razne pevske in glasbene točke, so je okrožni vodja Kuss zahvalil predvsem ravnatelju Koschierju za požrtvovalno delo na tej šoli.
350 dijakov pride v Gozd. Dne 27. julija pride v Gozd pri Bledu 3.30 nemških dijakov in dijakinj na poučni tečaj, ki bo trajal do 1. avgusta. Učni načrt obsega predavanja odličnih osornosti o ljudskopolitičnih načrtih gorenjskega ozemlja.
S Spodnjega štajerskega
Žetev smrti. V mariborski bolnišnici so umrli: 55 letni posestnik Franc Ferk iz Selnice ob Muri, 38 letni tovarniški delavec Franc Tttrk iz Slovenske Bistrice in 28letni mesarski pomočnik Karel Srod-nik iz Maribora. V Mariboru je umrla 70 letna žena železničarja No?.a Betibak. Na Teznem pri Mariboru je umrla 51 letna železničarjeva žena Frančiška Si-monič. V Mariboru je umrla Viktorija Posek, posestnica, stara 53 let. V Dobrni je umrl Friderik Sajovic. — V Celju so umrli: Friderik Furian in Matija Pevec, oba iz Celja, Ivan Drobne iz La-komna pri Laškem. Fanika Jerej iz Dolenje vasi pri Rečici, Emil Dežman iz Nove cerkve, Frančiška Sobec iz Rogaške Slatine, Štefka Gor.šek od Sv. Pongraca pri Prevoldu, Marijan Trenko iz Zagreba in Ana Otorepec iz Podčetrtka.
Poroke. V Št. Juriju ob juž. žel. sta se poročila Ferdinand Kocjan Ln Mariia Hiti, oba i« Stopč, v Dobrni pa Bernard Jurko s Pake in Marija Feli-cijan ie Lipica V Celiti so se poročili: Franc Fri-drich in Terziia .loleršič. Ivan Stabej in Hilda Mo-čivnik. Ernest Kutnp in Toroziia čanč, vsi iz Celja. Dalje sta so poročila Stanislav Vavknar iz Zabu-kovca pri Prevoldu in Julija Kikar i i Celja.
za oderske vprizoritve. Tem je podaljšan rok samo do leta 1947, v kolikor njih pravica drugače ne ugasne že med letom 1942—1946. Tako se je švedski parlament postavil v pogledu Strindberga na stališče, ki je že svoj čas veljal na Švedskem: 50 let po smrti. Ker po bernski konvenciji velja tudi za pisatelje tujih držav, ki so članice te konvencije, veljajo iste pravice kot so v deželi, v katere jezik se prevajajo, bi torej tudi za tuje avtorje veljala — če se raztegne zakon na vse pisatelje — pravica dedičev 50 let po smrti pisatelja. Najnovejiš lex Strindherg daje pravnikom marsikako misel tudi zaradi razlike, ki jo dela med odersko vprizoritvijo in knjižnim razmnoževanjem »vlog«, ki jih igralci morajo imeti.
Monografija o hrvatskih mestih. Bibliografski zavod, ki sedaj izdaja na Hrvatskem največja dela, je sklenil iizdajati v več zvezkih monografije o največjih hrvatskih mestih in župah. Te monografije naj bi obsegale zgodovinske in zemljepisne opise, vso kulturno zgodovino ter opis posebnih zaslug v hrvatskem narodu. Prvi zvezek je že v t.i6ku ter bo vsako leto izšlo šest zvezkov.
Antologija hrvatskih pesnikov in pripovednikov v bolgarščini. Znani bolgarski pesnik in prijatelj slovenske književnosti Dimitrij Panlelev pripravlja, kakor poročajo hrvatski listi, antologijo hrvatske lirike, s katero bo predstavil najboljše hrvatske pesnike bolgarskemu občinstvu. Drugi bolgarski književnik Bogomil Nonev pa pripravlja zbirko hrvatske proze. Tako se zbližujeta hrvatski in bolgarski narod v svojih literarnih predstavnikih.
Razstava del Leonarda da Vineia v Tokiu.
Znana razstava Leonarda da Vineia se je prenesla v Tokio, kjer ima nad vse velik uspeh. Ze nad 50.000 ljudi je obiskalo paviljon, kjer so razstavljena dela tega velikega italijanskega genija. Posebno so zanimajo za njegovo, nviatično modele, hidravlične in vojno zgradbe. Glavni listi se za- ' hvaljujejo italijanski vladi, da je omogočila to za- | nimivo razstavo.	I
Iz Hrvaške
Velika ustaška slovesnost v Zemunu. Prejšnjo nedeljo so v Zemunu blagoslovili zastave posameznim ustaškim Organizacijam. Ob tej priliki se je v mestu zbralo več tisoč ljudi, ki so na javnem trgu poslušali govore sedanjih vodilnih hrvatskih državnih funkcionarjev. Med govorniki sta med drugim nastopila šef hrvatske državne propagande dr. Rieger in minister za obrt, veleobrt in trgovino dr. Toth. Dr. Rieger je v svojih izvajanjih poveličeval dosedanjo Pojlavnikovo delo za ureditev razmer v Neodvisni Državi Hrvatski ter je med drugim omenjal tudi ustanovitev hrvatske pravoslavne cerkve. Minister dr. Toth je pa predvsem nastopal proti partizanom ter je poudarjal, »da se motijo vsi tisti, ki mislijo, da bodo iz gozdov minirali Hrvatsko«. V nadaljnjih izvajanjih je omenjal razne Poglavnikove izjave, ki so me-rodajne smernice za delo hrvatske državne uprave. Končno je minister Toth govoril o sedanji hrvatski gospodarski politiki, ki ima za cilj gospodarsko ojačati kmečki stan in o žrtvah, ki jih morajo vsi doprinašati zaradi zadostne prehrane ljudstva in ureditve gospodarskih razmer.
Graditev posameznih paviljonov kmetijsko-gozdarske fakulteto v Zagrebu lepo napreduje. Dosedaj so že končali tri paviljone, v katerih imajo svoje prostore posamezni zavodi in predavalnice. Sedaj so pričeli zidati glavno fakultetsko poslopje, ki bo stalo 35 milijonov kun.
Odbor zagrebške cestno železnice je nn svoji zadnji seji razpravljal o razširitvi čestno-električ-nega železniškega omrežja v samom središču Zagreba. Z novimi progami namerava razbremeniti sedanje proge v središču mesta.
Koncertna turneja sarajevskega hrvatskega pevskega društva. Sarajevsko hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« je prejšnji teden rwls|o nn koncertno turnejo po veliki župi Vuka in Bara-nja. Dosedaj je imelo več uspelih koncertov v posameznih hrvatskih mestih in krajih. Tako med
drugim v Zemunu, v Vinkovcih in Osjeku. Na sporedu sta tudi Vilharjevi pesmi »Jorgovant in »Pastirska«.
Nadaljnjo gostovanje osjeŠkega gledališča.
Po gostovanju v Varaždinu bodo člani osjeikega gledališča pričeli prirejati gostovanja tudi v drugih hrvatskih mestih. Tako bodo po trikrat nastopili v Hrvatski Mitrovici, Rumi in Zemunu.
Iz Srbije
Pregled srbske srednješolske mladine v Belgradu. Dne 5 t. m. se je v Belgradu |>od vodstvom svojih ravnateljev ui prolesorjev zbrala vsa belgrajska srednješolska mladina. Zbrano mladino je obiskal predsednik srbske vlade Nedič, ki ]e prišel na zborno mesto v spremstvu prosvetnega ministra Velikorja Joniča. šolsko mladino jo najprej nagovoril resorni minister Jonič ter jo jo pohvalil, da se je odzvn pozivu srbske vlado ter se vsa predala službi za obnovo države in za uničenje vseh notranjih neprijateljev. Za ministrom Joničem je spregovoril tudi Nedič ter jo je prav tako pohvalil in poudarjal, da |>ogled na tako mladino človeku vliva vero v lepšo IkhIoč-nost naroda, ki po njegovih besedah velja sam« toliko, v kolikor ima zdravo, dobro vzgojeno in pošteno ter delavno mladino? Po govoru je Nedič s spremstvom pregledal posamezne odd dke moško in ženske mladine, ki so bili na prostranem prostoru razporejeni na čelu s svojimi profesorji. Mladina je Nediča navdušeno pozdravljala.
Uredba o ureditvi srbskega ministrskega preil-sedništva. Srbski uradni list objavlja uredbo o ureditvi ministrskega predsedništva, Po tej uredbi so ministrskemu svetu neposredno podrejeni: Glavna kontroln. Uprava dvora. Uprava obče drž. statistike, oddelek za vzdrževanje palače Narodno skupščine, Komisarijat za begunce in preseljence ter Narodno gledališče v Rolgradu.
Uvoi sladkorja iz Madiarsko v Srbijo. S pristankom nemških vojaških oblasti se jo srbska vlada sporazumela z madžarsko vlado za pošiljko 100 vagonov sladkorja.
Ureditev savskega pristanišča v Belgradu. Vodstvo nacionalne službe v Srbiji je pri ureditvi savskega pristanišča v Belgradu zaposlilo tudi večjo skupino obveznikov srbske nacionalno službe.
Ureditev prehrane v Belgradu. Radi pomanjkanja potrebnih količin moke do letošnjega novega pridelka bo prehranjevalni urad v Belgradu dal sedaj vsakemu družinskemu Članu po 2 kg koruzno in 1 kg pšenične moke. S to moko se bodo pa ljudje morali preživeti do 15. avgusta, ko računajo, da bodo lahko spravili v promet že letošnji pridelek.
Vsi maturanti srbskih srednjih šol so bili prejšnji teden na zdravniškem pregledu, ker bodo morali sedaj nastopiti delo v srbski nacionalni službi.
Cepljenje proti tifusu je tudi v Belgradu obvezno za vse tiste, ki imajo opravka z živilskimi potrebščinami ter za prebivalce bclgrajskih predmestij. Dosedaj so v Belgradu cepili že nad 6<> tisoč ljudi.
Spopolnilev helgrajskeca zverinjaka. Uprava belgrajskega zverinjaka je v zadnjem času dobila tri nove karpatske medvede iu več opic.
Dolgin - SSebeluh - Ostrogled
Bisbe- ROM — Besedilo po K. J. ERBENU
37.
VEDNO BLIŽE STOPAjO, ZAVIJEJO OKOLI ZADNJE SKALE TER OBSTANEJO PRED ZELEZNIMI VRATI.
it:.**.
MOST JE BIL SPUŠČEN IN VRATA ODPRTA. KRALjEVIC IN VSI TRIJE NJEGOVI SLUŽABNIKI GREDO ČEZENJ TER PRESTOPIJO GRAJSKI PRAG.
r f. S "fž ^

298.
A vendar se je Zalika tolažila, rekoč: »Bog bo pomagal kristjanom. Ako so vsi hrabri in jih nihče ne izda, se bodo še dolgo vzdržali na Gradišču. Obzidje je močno in visoko. Možje so pogumni in vztrajni. Z božjo pomočjo bodo oteli sebe in potem tudi nas.< Zalikine besede so pretresle Almiro. Kri ji je šinila v bledo lice, toda mrak je Zaliki zakril to spremembo._
299.
Almira odgovori: >Tudi jaz menim, da ne more priti sovražnik čez zid. Ali bojim se, da bi našel Turek podzemeljski vhod v Svetnab, o katerem mi je cesto pravil Mirko.« — »Tega se ni bati,« pravi Zalika. »Železna vrata so skrita, da nihče ne more do njih, kajti zazidana so. Šele če prebijejo steno v Strelčevi kleti, bi prišli do vhoda. Pa so duri močne in debele.«
300.
Nato se je storila temna noč. Oče Serajnik je prišel na stražo, ženski pa sta se podali spat v votlino k drugim. Zalika je še rekla Almiri: »Mislim, da so naši sosedje z Mirkom vred varni. Kajti tudi če bi sovražnik prišel čez obzidje, se morejo kristjani rešiti skozi podzemeljski vhod v Svetne. Ob tej misli bom lahko zaspala.«
V šestih dneh od Donca do Dona
Pod tem naslovom popisuje v »Volkischer Beobachterjuc višji nemški častnik A. von Ol-berg zadnje boje na južnem vzhodnem bojišču, na katerem so razpostavljene oborožene sile osi predrle rusko obrambno črto in zavzele več važnih mest in krajev. Pisec omenjenega članka uvodoma omenja sposobnost nemškega strateškega vodstva, ki se zna prilagoditi vsakemu položaju in ne deluje po kakih starih šablonah. Zato tudi nima prav tisti, ki misli, da se sedanji boji vrše po načrtih, ki so bili izdelani za lanske ofenzive na tem bojišžu in s taktiko, ki so se je v tedanjih bojih posluževali na tem bojišču. Po njegovem zatrjevanju so sedanji boji čisto nekaj novega tako v strateškem, kakor tudi praktičnem pogledu.
Po njegovem mnenju nimajo prav tudi tisti, ki mislijo, da so sedanji boji tista velika ofenziva, kakor to trdijo neprijatelji držav Osi. Da temu ni tako, imenovani častnik omenja boje, ki so se pričeli pred kratkim na vzhodnem bojišču, in pravi, da je približna celotna slika teh bojev naslednja:
Dne 1. julija so prešle nemške armade v napad na prostoru od Donca južno od Markova in dalje proti severu v smeri proti Kursku. Bolj proti jugu ob kolenu, ki ga napravi proti vzhodu Doneč vse do Taganroga in do Azov-skega morja, večje borbe v začetku ni bilo opaziti. Precejšnji in hudi spopadi so pa bili pri Rževu in v Valdajskem višavju. ob'jJCakor hitro so se na omenjenem prostoru pričele premikati razporejene nemške armade, so Sovjeti pognali v napad na nemške oddelke močne skupine južno od Tule. Sovjeti so očt-vidno zasledovali samo ta cilj, da bi prišli za hrbet južni nemški prodirajoči armadi. Napadajoče sovjetske edinice so podpirale močne tankovske in letalske skupine. Sovjetski poskus se je pa še 2. julija, deloma pa v naslednjih dneh popolnoma izjalovil.
Severna nemška armada sc je morala v področju Rževa boriti z velikimi težuvami. Prodirati je morala skozi popolnoma močvirnato iHikrajino, ki je vsa poraščena z grmičevjem. Kljub številnim oviram, .ki so jih povzročala minska polja in še druge težave, so sile Osi prebile vse sovjetske trdnjavske naprave in so kljub stalnim sovjetskim protinapadom napredovale in zasedle velik prostor.
Glavni sunek med Harkovim in Kurskom je popolnoma uspel. V širini nad 300 km so nemške armade skupno z ostalimi vojaškimi edinicami sil Osi pregnale sovjetske oddelke iz močno utrjenih zimskih postojank, ki so jih mesece in mcsece zboljševale. V silnem zaletu so se vse te armade sprostile v ofenzivo proti Donu. Hitri in tankovski nemški oddelki so se v obliki klina zarili v sovjetsko armado, prebili posamezne njene dele in se tako pojavili za samo sovjetsko bojno črto ter prepustili uničevanje raztepene sovjetske armade nemški pehoti. Boji, ki so se pri tem razvijali, so bili zelo krvavi. V boje so posegale močne letalske
in tankovske edinice. Kljub temu je bil sovjetski odpor strt. Hitri nemški oddelki so medtem, ko so se za njimi razvijali in odigravali omenjeni ostri boji, dosegli Don in ga prekoračili. Tu so Sovjeti vreli v boj sveže močne skupine, ki so jih podpirale kolone tankov. Povsod so se sprožile nove borbe, ki so pa vse izpadle v korist Nemcev, tako da so vse armade sil Osi dne 6. julija lahko na vsem tem širokem področju pričele znova korakati dalje. Uspeh teh borb je bilo zavzetje Voroneža in važnega železniškega omrežja ter velikih oro-žaren — 20 km še vzhodno od Dona.
S tem je padla v roke važna sovjetska železniška zveza Moskva—Rostov. V šestih dneh so armade sil Osi zavzele prostor 200 km v globino in 300 km v širino. Boji na tem prostoru se po točno izdelanem načrtu nadaljujejo.
Madžarsko voiaško časopisje
Po vzoru ostalih moderno urejenih armad jc pričelo tudi mandžarsko vojaško poveljstvo izdajati posebne vojaške časopise, ki so namenjeni vojaštvu na vzhodnem bojišču. Dosedaj je pod naslovom »Tabori Ujsugc izhajal samo en tak madžarski časopis. Namenjen je bil madžarskim oddelkom, katerim je nemško vojaško poveljstvo zaupalo čiščenje- terena na zasedenem ruskem ozemlju.
Po odhodu novih kontingentov madžarske vojske na vzhod, bojišče, je pričel za madžarske edinice izhajati še drug madžarski vojaški časopis, ki se imenuje »Keleti front«.
Poleg omenjenih časopisov imajo madžarski vojaki na razpolago tudi dovolj ostalega čtiva, za kar skrbi posebni odbor v Budimpešti, ki deluje pod naslovom »Tovariška služba narodne knjižnice« pri osrednjem odboru. Ta odbor, v katerem je tudi soproga madžarskega kraljevega zastopnika, bo vsak mesec poslal madžarskim vojakom na bojišče 100.000 madžarskih knjig in brošur.
Žene z brado
so čisto vsakdanji pojav v francoskem okrožju Loire-et-Garonne, v katerem nosi vsaka deseta Francozinja brado. V odstotek bradatih Francozinj pa seveda niso vštete tiste žene, ki si nadležne kocine odstranjujejo z britjem in raznimi kosmetičnimi sredstvi. Teh žen je pa seveda zelo malo, ker so ostale zastopnice nežnega spola na svoje brade ponosne in jih nosijo kakor možje. V glavnem mestu okrožja, v Argenu, srečaš na ulici mlada, brhka dekleta, katerim pod nosom in na bradi poganja nežen puh, kakor našim četrto-in petošolcem, vse starejše ženske pa nosijo že bujne, močno razraščene brade, ki jih tudi marljivo negujejo. Francoska akademija, ki je ta pojav zrutstveno raziskovala, je ugotovila, da so bradate ženske zelo podvrženo sladkorni bolezni.
ŠPORT
Ženski atletski dvoboj v Budimpešti pred 5000 gledalci
Med prireditvami pretekle nedelje, ki zaslužijo širšo pozornost, volja omeniti tudi ženski dvoboj v lahki atletiki. Tokrat 60 se spoprijele Italijanke in Madžarke. Svoje moči so merile v Budimpešti prod 5000 gledalci, kar pomeni za atletsko prireditev, po vrhu pa še za žensko, res lepo udeležbo! Italijanke so bile boljše in so dosegle šest prvih mest, Madžarke pa tri. V vsem je razmerje točk 54 : 37 v prid italijanskega državnega predstavništva.
Podrobni izidi so bili: 80 m z zaprekami: Franco t2.4 sek., Marmiroli 13.2 sek. (obe Italija; 100 m: Bressanello. 12.7 sek., Luccliini 12.9 sek. (obe Italija): kopje: Baillaben (Italija) 40.13 m, Rcgdanszki (Madžarska) 38.10 m; 200 m: Cattaneo (It.) 26 sok., Nagy (Mad.) 27 sek.; disk: Beccali 38.55 m, Cordiale 37.81 m (obe It.); višina: Gallo (It.) 1.48 m, Rohonezi (Mad.) 1.45 m; krogla: Szepesvari (Mad.) 12.27 m, Piccinini (It.) lt.83 m; daljina: Tonay (Mad.) 5.36 m. Franco (It.) 5.35 m; štafeta 4 X 100 m: 1. Italija, 2. Madžarska; zaradi napake pri tekmovanju pa je bila štafeta Italijank razveljavljena in priznana zmaga Modžarkam v času 51.8 sek.
Šport v kratkem
Italijanski juniorji — naraščajniki GIL-a so se udeležili v polnem številu svojega atletskega prvenstva v Torinu. Iz množice fantov, ki se bavijo z lahko atletiko, so bili pripuščeni k torinskim tekmam samo najizurjenejši atleti. Postavili so pet rekordov v svoji kategoriji in dosegli nekaj rezultatov, ki dokazujejo veliko nadarjenost in telesno zmogljivost. Omenjamo samo nekaj najboljših izidov: skok v višino 1.78 m (Toso, Benetke); štafeta 4X100 m 43.5 sek. (Zvezno poveljstvo v Milanu); tek na 800 metrov 1:59.4 min, (Lussaro iz Bergama); metanje kopja 52.58 m (Rella iz Zare); tek na 110 m z zaprekami 15.6 sek. (Pitarello iz Benetk). V skupni oceni so dosegli Milančani največ točk.
V	Tricstu so priredili državno prvenstvo v hoji na 10 km. Zmagal je domačin Cressevich v času 47. min. 12.4 sek.
V	grško-rimski rokoborbi so se v nedeljo merili v Rimu najmočnejši atleti Nemčije in Italije. Zmagali so'Italijani" v razmerju 4:3.
Nogometno predstavništvo Dunaja bo odpotovalo konec tedna v Romunijo, kjer bo nastopilo v nedeljo. 26. julija proti reprezentanci Bukarešte. Za Dunaj bodo nastopili izbrani »kanoni« Vienne, Rapida in Atlmire. Zanimivo bo zvedeti, kako se bo tokrat obnesla slovita dunajska šola nogometa.
Nov državni rekord v hrbtnem plavanju na 200 m je postavil Portugalec Mario v Alge-su in dosegel čas 2:42.2 min.
M ali o glasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0JO, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—« pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0^0. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročila.
8 Stoižte
Dobe:
Služkinja
dobra, vajena kuhe, se sprejme za takojšnji nastop. Vprašati: Pogačnik, Bleiweisova cesta 67. b
Kuharica
za vsa hišna dela, z dobrimi priporočili — se sprejme k tričlanski rodbini. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4190. b
9 Službe j
JSttio:
Postrežnica
poštena, Išče zaposlitve trikrat tedensko ali nekaj ur dnevno. Naslov v upr. »Slovenca« 4203. a
Razstavno kredenco
250x120x180 cm. prodam. Ponudbe pošljite: Krištof, Sv. Petra cesta 60. 1
Trgovino
z mešanim blagom, v sredini Ljubljane, prodam ali sprejmem družabnika (-co). Naslov v upravi »Slovenca« št. 4202. t
| Kitnim? {§
Izrabite priliko/^'.
prinesite vse vrste slare vreče, krojaške In šiviljske odrezke ter vse stare cunje, ki vam najvišje plača: Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 33, telefon 34-26.	k
LJUBLJANSKI 5v ' K1NEMAT0GRA
_»m iituiMiua L___
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-dellati in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 In 19.3C
Imenitna burka z najboljšimi komiki
Lov za dediščino
V	gl. vlogah Ugo Ceseri, Antonio Gandusio.
Enrico Viarisio in Clara Calamai KINO SLOGA - TFL. 27-30
Izredno zanimiv film globoke in pretresljive vsebine
Trgovec s sužnjami
Annette Bach — Enzo Fiermonte KINO MATICA - TEL. 22-4»
Sijajna ženitvena komedija
Siromaštvo in plemstvo
V	gl. vlogah Vincenzo Scarpetta, EUi Parvo.
Maria Donati, Dtna Sassoli
KINO UNION - TEL. 22-21
Giovanni Versja:
22
Tone Kevolja
Roman.
Dobro vino je 6ililo h kričanju in kričanje je povzročallo žejo, zdaj, ko še niso zvišali davka na vino. In tisti, ki so bili pili, so_ dvigovali v zrak pesti, z zavihanimi srajčnimi rokavi in so se srdili celo na muhe, ki so letale.
»To je za Santuzzo kot nekak praznik!« so govorili. Loccin sin, ki ni imol denarja za pijačo, je tam zunaj vrat vpil, da rajši pusti, da
ga ubijejo, zdaj ko ga stric Križ ni več maral niti za jH>lovico mezde, zaradi njegovega brata Menica, ki je bil utonil z volčjimi bobom. Tudi
Vane Pizzuto je zaprl dOlavnico, ker se nihče ni hodil več brit, nosil britev v žepu pljuval je na tiste, ki so hodili po 6vojih opravkih, z vesli v naročju in skomizgujoč z rameni.
»Tisti tam so mrcine, ki jim je figo za dopiovino! Ljudje, ki bi za svojo deželo ne genili niti z mazincem,« je rohnel don Franco, vlekoč dim iz pipe, kot da bi jo hotel pojesti.
»Pusti jih, naj govorijo! S svojim klepetanjem nam ne dado kruha in nam z dolga niti groša ne zbijejo,« je rekel gospodar Tone svojemu nečaku, ki je hotel zlomiti veslo na g1!avi onemu, ki bi ga nazval za mrcino.
Stric Križ, ki je bil eden tistih, ki se brigajo za svoje lastne zadeve in ki je žvečil žoič v sebi. ko 60 mu pili kri z davki, ker se je bal hujšega, se zdaj ni več prikazal na trgu. naslonjen ob zid zvonika temveč se je zakopal (loma. v temi, da bi molil Očenaše in češčene-tnarije in tako prebavil jezo do onih, ki so vpili in ki so hoteli oropati in požgati vas tor opleniti vsakogar, ki je imel doma nar grošev. »On ima prav, ker mora ime-ti denarja na
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
kupe. Zdaj ima tudi pet sto ilir za volčji bob, ki mu jih je dal Gosja noga!« so govorili v vasi.
Toda Osa, ki je imela vse svoje premoženje na javnem in ki se ni bala, da bi jj ga ukradli, j ekričala zanj, s krilečimi rokami, črna kot ogorek in z vihrajočimi lasmi, da so njenega strica vsakih šest mesecev živega žrli z zemljiškim davkom in da bo z lastnimi rokami izkopala oči davčnemu izterjevalcu, če bi zopet prišel k njenemu stricu. Sedaj je neprestano brenčala okrog botre Gracije, se-strične Ane in Rožičevke, da bi videla, kako sta 6C kaj sporazumela boter Alfio in sveta Agata in najrajši bi ugonobila sveto Agato z vsemi Nevoljami. Zato je okrog govorila, rla ni bilo res, da je Gosja noga kupil icredit za volčji bob, kajti Gosja noga 500 lir nikdar imel ni in da so Nevolje vedno imeli nn vratu noge njenega strica Križa, ki bi jih lahko stri kot mravlje, tako je bil bogat in da je ona grešila, ko mu je dejala ne, na ljubo nekoga, ki ni imel drugega kot voz z oslovsko vprego, medtem ko jo je stric Križ imel rad kot puačico svojih oči, četudi ji v tem trenutku ni hotel odpreti vrat, zaradi strahu, da bi mu prisili oplenft in požgat hišo.
Tisti, ki je imel kaj izgubiti, kot na primer gospodar Čebula ali massaro vrtnar Filip, ta je bil začepljen doma, za trdnim zapahom in ni pomolil ven niti nosu. Zato si je Brasi Čebula prislužil od svojega očeta krepko zaušnico. ko ga je našel, kako je z dvoriščnih vrat kot polenovka gledal na trg. Debele ribe so med valovanjem ostajale pod vodo in niso se prikazovale, tudi tisie ne, ki so imele ribjo pamet in puščale so župana z nosom v zrak, dn bj uganil ju razumel.
»Ali ne vidite, da se vas poslužujejo kot lutke?« mu je rekla njegova hči Beta, s pestmi na bokih. »Zdaj ko so vas spravili v nevšečnost, vam obračajo hrbet in vas puščajo samega, da capljate po močvirju. Vidite, kaj pomeni, če puščajte, da vas vodi za nos tisti slepar don Silvester.«
»jaz 6e ne pustim od nikogar vleči za nos! Župan sem jaz in ne don Sillvester,« je poskočil Sviloprejka.
Don Silvester pa je pravil, da je župan bila njegova hči Beta in da je mojster Križ Calla pomoloma nosil hlače. Tako je ubogi Sviloprejka bil med obema kot med nakovalom in kladivom. Zdaj pa. ko se je dvignil vihar in so mu vsi prepuščali, naj češe tisto hudobno žival, ki je množica, ni vedel, kam naj se obrne.
»Kaj vas pa to briga? Dolajte tudi vi, kar delajo drugi in če nočejo davka na sol, bo že don Silvester poskrbel, da iznajde kaj drugega,« mu je vpila Beta.
Don Silvester pa je bil trdnejši in hodil je še nadallje okoli 6 tistim predrznim izrazom na obrazu. Ko sta ga zagledala Rok Spatu in Počasnč. sta se v naglici vrnila v krčmo, da hi ne, napravila nepremišljenosti in Vane Pizzuto je glasno preklinjali, tipajoč britev v hlačnem žepu.
Don Silvester pa se za to ni zmenil, šel je malo poklepetat s stricem Santorom in mu položili v roko dve stotinki.
»Hvaljen bodi Bog!« je vzkliknil slepec. »To ie tajnik don Silvestra, kajti nihče drugi izmed vseli ki prihajajo sem kričat in udarjat s pestmi po klopeh, ne daje niti za stotinko miloščine za duše v vienh in prihajajo pravit, da hočejo umoriti vse. župana in tajnika, Pra-
vili so to Vane Pizzuto, Rok Spatu in boter Počasne. Vane Pizzuto je pričel hoditi bosonog, da bi ga ne spoznal. Toda iaz ga kljub temu spoznam, ker vlači no^e po tleh in dvigne prah,
kot da bi šle ovce mimo.«
»Kaj vas pa to briga?« mu je dejala njegova hči, čim je don Silvester odšel. »To niso naše zadeve. Krčme je kot morsko pristanišče, nekateri odhajajo in drugi prihajajo in treba je biti prijatelj z vsemi in zvest nobenemu. Zato ima vsakdo svojo dušo in vsakdo mora skrbeti za svoje koristi in ne da prenagljeno sodi o svojem bližnjem. Botra Počasni in Spatu trosita denar v naši hiši. Ne govorim o Pizzutu, ki prodaja pelinovec in nam skuša odnesti goste.«
Don Silvester se je zatem pomudiil pri lekarnarju, ki mu je silil z brado v obraz in mu govoril, da je že čas. da se napravi konec, da se vse prevrže na glavo in da se prične nanovo graditi.
»Ali stavite, da bo topot slabo končalo?« je vztrajali don Silvester, devajoč dva preta v žepek telovnika, da bi izvlekel novi novec za dvanajst tarijev. »Nikdar ni dovolj davkov in prej ali slej bo treba zares napraviti konec s tem. Treba je ubrati drugačne strune s Svilo-prejko, ki pušča da nosi hlače njegova hči in da je ona za župana. Massaru Filipu pa ni bilo niti figo za to in gospodar Čebula je bil tako ohol, da bi ne hotel biti za župana, tudi če bi a ubili Vsi so tolpa hurbonske svojati, tepci, i pravijo danes belo in jutri črno in prav ima listi, ki govori zadnji. Ljudstvo ravna prav, ko vpije proti tej vladi, ki nam pije kri hujše kot pijavka, toda denarci morajo ven. zilepa ali zgrda. Tu bi bil potreben župan, ki ima glavo na pravem mestu in kj je šimkokrščen kot vi.«

izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Centi*