Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din T50-
TRGOVSKI LIST
Časopis ac€i trgovino, industrijo In olbrt-
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Mj leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LFTO XI.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 25. februarja 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 23.
Kirn****: «,’>»■« ur*,
Vilko Weixi — petdesetletnik.
Danes praznuje 50-leinico rojstva g. Vilko Weixl, veletrgovec v Mariboru. Stoječ v prvih vrstah bojevnikov za dobrobit irgovsiva in za zaščito trgovskih interesov si je stekel za slovensko trgovino velike zasluge. Slovenski trgovci priznavajo njegove zasluge, njegove sposobnosti in prirojen organiza-torni talent ter so ga zato postavili na čelo najvišje trgovske organizacije, izvolili so ga za predsednika Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo, ki združuje 'v sebi vse slovensko trgovstvo. Kamor ga je še klicala narodna dolžnost in kamor ga je postavilo ža-upanje tovarišev, povsod je v polni meri postavil svojega moža. Danes ob 50-letnici sme s ponosom gledati nazaj na svoje življenje in na svoja prizadevanja, pa tudi na svoje uspehe.
Rojen dne 25. februarja 1878 v številni učiteljski družini pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, se je že zgodaj s stariši preselil v Maribor, kjer je obiskovati ljudsko šolo in nekaj razredov gimnazije. Oče, vsled bolezni predčasno upokojen in navezan na skromno učiteljsko pokojnino, je stremel za tem, da čimpreje preskrbi svoje otroke. To mu je dalo povod, da je sinka Vilka odmcnil za trgovino. Jubilant se je izučil v manufakturni trgovini Pavla Sre-breta v Mariboru.
Tekom svoje učne dobe je s posebnim veseljem obiskoval trgovsko nadaljevalno šolo, ki je bila takrat popolnoma nemška. Po dovršeni učni dobi se je napotil v tujino, da si ogleda praktično trgovsko poslovanje tudi izven mej svoje ožje domovine. V tujini je ostal preko 2 let, dokler ga ni klicala dolžnost, da odsluži triletno vojaško službo. Prišedši od vojakov domov, ni mogel dobiti takoj službe. Podjeten in živahen kakor je, ni dosti premišljal, kaj začeti. Prevzel je mesto provizij-skega potnika in je, kakor še danes prav rad povdarja, tudi v tej lastnosti marsikaj profitiral za svojo bodočnost. Pozneje je dobil službo pomočnika pri mariborski tvrdki šepec na Grajskem trgu, kjer je ostal, dokler se ni osamosvojil v februarju 1908. Tako ne praznuje letos samo 50-letnice svojega rojstva, ampak tudi 20-letnico svoje osamosvojitve.
Trnjeva je bila pot njegove osamosvojitve. Ko! zavednemu Slovencu so
se mu v takrat nemškem Mariboru delale vse mogoče ovire. Nemci so ga dosledno bojkotirali, pobalini pa so mu hodili pljuvat v okno in pretepava! odjemalce, da jih mu odže-riejo. Parkrat so mu celo ukradli napisne table. V tej predvojni dobi so bili idealni narodno navdušeni dijaki in en del slovenske inteligence njegova opora, da ni omahnil.
Uvidel je pa kljub temu, da- ga nadrobna lrgovina ne bo obdržala na površju. Vzel je kolo in prepotoval s kolesom vso Slovenijo. Ustvaril si je na ta način prve skromne temelje svoje trgovine na debelo in pogoje za svoj obslanek. A prišla je vojna in prvi dan je moral odriniti na vojsko. Iz vojne službe se je vrnil truden in bolan en mesec pred preobratom. Med njegovo vojno službo je podpirala vse štiri vogle trgovine gospa soproga, odbijala napade upnikov in vztrajala v trgovini ter čakala boljših časov. Po vrniivi iz vojne službe je naš g. predsednik zopet prevzel trgovino in po dolgih trudih in naporih vzpostavil pogoje za obstoj svoje trgovine na debelo.
V povojni dobi se mu je ob zvestem in vztrajnem sodelovanju svoje vzgled-ne družice posrečilo povzdignili trgovino in si ustvariti postopoma tudi lastno knjigoveško in papirno industrijo, opremljeno z najmodernejšimi stroji. O obsegu trgovine in industrije si moremo ustvariti vsaj približno sodbo, ako upoštevamo, da je zaposlenih v trgovini 10 in v industriji 29 oseb.
Obris slavljenčevega življenja bi pa bil nepopolen, ako se vsaj na kratko ne ozremo tudi na njegovo delovanje v narodnih društvih v predvojni in stanovskih organizacijah v povojni dobi.
V predvojni dobi V Mariboru je bil položaj za narodno zavedne Slovence skrajno neugoden. Vsa trgovina, industrija in obrt je bila v rokah Nemcev in nemškutarjev ali pa ljudi, ki si vsled nemškega pritiska niso upali pokazati svoje narodnosti. V tistih časih je priznanje slovenske narodnosti pomenjalo že provokacijo nemških šovinistov. Kljub temu so se našli idealni ljudje, ki se niso strašili terorja in so ustanovili leta 1904 »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru.« Med ustanovitelji tega društva je bil tudi gosp. Weixl. Ob svojih trgovskih potovanjih po Štajerskem je budil med svojimi stanovskimi tovariši narodno zavednost in jih pridobival za društvo. Ni se pa zadovoljil samo z delovanjem pri tem društvu, ampak je vzgledno in požrtvovalno deloval kol telovadec, pevec in igralec v Sokolu in Dramatičnem društvu. Kjerkoli je bilo opraviti narodno delo in se izpostavljati, so se smeli narodni voditelji brezpogojno zanašali na g. Weixla. Svoje veselje do drobnega narodnega dela kaže g. Weixl lu-di še danes, dasi je v povojni dobi posvetil v prvi vrsti svoje moči stanovskim organizacijam.
Ko je po preobratu prešel Gremij trgovcev v Mariboru v slovenske roke, je bilo poverjeno meslo gremijalnega načelnika g. Weixlu, ki je to mesto prevzel dne 19. julija 1919 in ga vzgledno opravlja še danes. Pridobil si je v tem času s svojim objektivnim poslovanjem splošno zaupanje vseh gremijalnih članov. Ko je leta 1919 raztegnila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani svoj delokrog na vso Slovenijo, je bil imenovan za zborničnega člana tudi g. Weixl. Ta častni posel je opravljal polnih 7 let in se ves čas v
zbornici odlikoval s praktičnimi nasveti v stanovskih vprašanjih. Odbornik Zveze trgovskih gremijev in zadrug je g. Weixl izza Zvezine ustanovitve.
Tudi tu je izpolnjeval svojo nalogo tako vzorno, da je bil ob zadnji volitvi odbora izvoljen za Zvezinega predsednika.
Slavljenec se udejstvuje v povojni dobi tudi v komunalni politiki in je član občinskega odbora mesta Maribor, kjer v prospeh trgovskih interesov marljivo sodelujejo v trgovskem odseku.
Mnogobrojni častilci od blizu in daleč, predvsem pa njegovi stanovski tovariši in prijatelji, ki so že dolga leta žive priče neumornega udejstvovanja slavljenca na najrazličnejših poljih, pri-rede danes v soboto zvečer slavnostni večer.
Vsem njegovim čestilcem se ob tej slavnostni priliki pridružuje tudi naš list, ki šteje s ponosom g. Weixla med svoje zveste sotrudnike in prijatelje, ter mu iz dna srca kliče:
Na mnoga leta!
NOVE BANDEROLE PO 10 DIN ZA BANDEROLIRANJE VOŠČENIH VŽI- j GALIC.
S sklepom upravnega odbora samo-stalne monopolne uprave z dne 7. decembra 1927 in z odlokom ministra za finance z dne 10. decembra 1927 je dosoljeno, banderolirati voščene vžigalice z banderolami po 10 Din nove emisije. .Popis banderole za voščene vžigalice: Zunanjost in velikost banderole in lika sta ista kot pri bandero!ah po 7 Din za vžigalice, samo s to razliko, da je barva tika pri banderolah po 10 Din pomarančasta in da je pri ceni namesto številke >7« čeznjo s črno bavo natisnjena številka »10«.
ANGLEŠKI KAPITAL V JUGOSLAVIJI.
V Zagrebu se mudi angleški bankir V. Freeman, ki se že več let živahno zanima za naše gospodarske razmere, sprejel, je urednika zagrebškega sJVLor-genbratta« in mu je odgovoril na par stavljenih vprašanj.
»Kako sadite o možnostih nadaljne udeležbe angleškega kapitala pri novem fu/.ioniranem denarnem zavodu?«
»To možnost presojam ugodno, ker so vsekakor dani predpogoji za koncentii-Tano ekonomsko delo.«
»Pod katerimi pogoji more dobiti jugoslovanska zasebna industrija v Angliji dolgoročne kredite?«
»To vprašanje o dolgoročnih kreditih tvori zaenkrat še predmet specielnega proučevanja in se ne more še definitivno odgovoriti nanj.«
»Kako sodijo angleški finančni krogi o jugoslovanskem bankarstvu.«
»Sodijo o njem dobro in ugodno, iz vzroka, ker bo novo veliko državno posojilo v veliki meri prineslo delo in možnosti zaslužka.«
Ljubljanska borza.
Tečaj 24. februarja 1928
DEVIZE: Amsterdam 1 h sold.
Berlin 1 M.............
Bruselj 1 belga . . . Budimpeita 1 pengS
Curib 100 Ir...........
Dunaj 1 Šiling London 1 luat . . . . Newyork 1 dolar . . Parit 100 fr Praga 100 kros . . . Trat 100 Ur............
Povpra-
ševanje
Din
13-56
1093'50 7-9985 277-10
300*18
Ponudba
Din
22-90
13-59
7-9245 9-944
109650
8-0285 277-90
56-86
223-82
168-68
802-18
še enkrat sigmranjs hmelja«
Pretekli teden se je vršila v ministrstvu za poljedelstvo v Beogradu anketa glede uvedbe obveznega sig-niranja kvalitetnega hmelja v izvoznem prometu. Bila je to sedma anketa po vrstnem redu, ker vseh prejšnjih šest anket, ki jih je ministrstvo priredilo v toku zadnjega leta deloma v Beogradu, deloma v Vojvodini in v Sloveniji, ni prineslo nika-kih pozitivnih rezultatov. Toda ministrstvo ni izgubilo vsled teh neuspehov poguma in interesa za stvar, ker so rezultati proučavanja hmeljarskega vprašanja potom organov poljedelskega ministrstva v inozemstvu pokazali, da je treba našo hmeljsko kulturo zaščititi. Zato se je ministrstvo odločilo, da vprašanja ne pusti pasti in je riskiralo še en poizkus, računajoč na razsodnost naših hmeljarjev in smisel za napredek v trgovini s hmeljem. Drugi povod pa je dalo ministrstvu dejstvo, da so se razmere v našem hmeljarstvu v toku preteklega leta zelo poslabšale. Na eni strani so se hmeljske kulture povečale za ca. 100%, dočim je kvaliteta hmelja zelo padla. V letih 1924 do 1926 je bilo povprečno 40% od celokupnega hmeljskega pridelka kvalitetnega hmelja. Leta 1927 pa je odstotek kvalitetnega hmelja padel na 15%. Veliko škode so naredile v zadnjem letu tudi rastlinske bolezni in škodljivci, tako da je celokupno hmeljarstvo prišlo po treh izredno dobrih letinah v akutno krizo, katere posledice se kažejo povsod.
Hmelj je za nas izrazito eksportnf pridelek. Od celokupne produkcije moramo 99% izvažati in le 1% kon-sumira domača pivovarska industrija. Pivovarne bi lahko uporabile večje količine domačega hmelja, toda one krijejo zaenkrat samo polovico svoje potrebe s tuzemskim hmeljem, 50% pa >z importiranim žateškim hmeljem iz Češkoslovaške. Analize, ki so bile izvršene v topčiderskem kmetijskem preizkuševališču, so pokazale, da je naš savinjski hmelj prvovrstne kvalitete, da ima glede razmerja posameznih vrst kemičnih sestavin naravnost idealno harmonično sestavo ter da vsebuje celo večje količine eteričnih olj, tanina in hu-molona, kakor pa žateški hmelj. Toda inozemstvo mu danes vseh teh prednosti noče priznati in drži s svojimi močnimi finančnimi in strokovnimi organizacijami naš hmelj v šahu. Nas hmelj izkoriščajo danes največ no-rimberške tvrdke, da z njim podbolj-šujejo kvaliteto raznih nemških pro-venijenc. Naše dobre provenijence se tam mešajo z drugimi in nato z reklamno znamko kot renomiran nemški hmelj izvažajo po celem svetu. Naša trgovina je popolnoma odvisna od njihovim dispozicij in vsi poizkusi, da bi se emancipirala od njihovega protektorata, so se doslej izjalovili. Skoro je ni druge stroke trgovine, kjer bi osebno znanje, provizija in protekcija igrala tako odločilno vlogo za plasiranje produkta, kakor baš v hmeljski trgovini.
Opirajoč se na odlične rezultate kemičnih in mehaničnih analiz našega hmelja, je podvzelo poljedelsko ministrstvo inicijativo, da se vzame nas hmelj v zaščito in mu skuša na inozemskih tržiščih izdejstvovati priznanje samostojnega kvalitetnega tipa. To je bil namen naredbe, ki jo je izdelalo ministrstvo in poslalo interesentom v mišljenje.
Na anketi se je najprej pojavil spor glede kompetence za reševanje vprašanja signiranja hmelja. Uprava za zaščito industrijske svojine je ta spor odločila s svojo decidirano izjavo v prilog poljedelskega ministrstva in naglasila, da je signiranje hmelja stvar producentov. Producenti pa so se v pretežni večini izjavili za uvedbo obveznega signiranja. Proti so bili samo slovenski hmeljarji, ki so predlagali, da se s signiranjem počaka toliko časa, dokler ne uvede tudi Nemčija obveznega signiranja.
Trgovski krogi so bili brez izjeme za fakultativno signiranje hmelja, svareč ministrstvo pred preuranjeno reformo, ki bi po njihovem mnenju lahko izzvala zelo težke posledice za naš eksport hmelja.
V	celoti vzeto je zadnja anketa važen korak v razvoju tega vprašanja in sodeč po razpoloženju, ki je na njej vladalo, je računati, da bo ministrstvo obvezno signiranje kljub negativni izjavi s slovenske strani izvedlo. Da inozemska trgovina, ki je navajena smatrati našo državo za kolonijo, kjer se da^ v kalnem ribariti, uvedbe obveznega signiranja ne bo pozdravila ravno z navdušenjem in da bo skušala delati zapreke, je jasno in vsi merodajni krogi bi se morafi na to pripraviti. Toda brez dvoma je treba pozdraviti stremljenje za tem, da prenehamo biti vazali inozemskih prekupčevalcev. Ali za izvedbo takih akcij je treba časa in sistematičnega organizatornega dela. Do sedaj se je v tem oziru premalo storilo in trgovci s hmeljem so morali na zadnji anketi požreti očitek ministrstva, da niso za napredek hmeljarstva in za poboljšanje kvalitete ničesar storili. Zato namerava poljedelsko ministrstvo tudi prenesti težišče signiranja na zadružne organizacije. No vemo, ali je bil ta očitek utemeljen ali ne, vsekakor on je tu in se ga ne da prezreti.
Naši hmeljarji bi se morali po tej anketi nekoliko preorijentirati in uvideti, da je njihovo negativno stališče nevzdržno ter da bo treba iskati novega izhodišča.
KVMnruiTOmuMua
ZAŠČITA NAŠIH SEZONSKIH DELAVCEV V NEMČIJI.
V	ministrstvu socijalne politike je bila' včeraj podpisana konvencija med našim centralnim odborom za posredovanje ■dela in nemško delavsko centralo v Berlinu. Konvencija se nanaša na zaščito sezonskih poljedelskih delavcev iz Jugoslavije v Nemčiji. Po tem dogovoru bi se za prvi poskus izbralo največ 1C00 moških in ženskih delavcev v Prekmurju in Bački, ki bi se povečini zaposJili na zemljiščih v Stuttgartu, nekoliko na Saksonskem, vendar po možnosti v večjih skupin ali. Z vsako skupino, ld bo dodeljena posameznim delodajalcem, se bo sklenila ista pogodba, po kateri bo delavec trajno zaposlen, takoj ko pride na službeno mesto in bo zaposlen nadalje do 15. decembra. Za delo in zaslužek bo preskrbljeno. Potovanje sezonskih delavcev do meje bo brezplačno. Za polovično ceno preko Avstrije, Madjarske in Češkoslovaške bo preskrbela Nemška delavska centrala. Stroške od meje do službenega mesta bodo nosili nemški delodajalci. Za nemško delavsko centralo sta podpisala konvencijo direktor Hairt-\vig in inšpektor Weisse, za naš centralni odbor pa predsednik dr. Krmpotič, inšpektor ministrstva za socijalno politiko in Pera Blaškovič, zastopnik industrijske centrale. V smislu te konvencije bodo uživali naši delavci v Nemčiji enako socijalno zaščito kakor domači nemški delavci.
RAZSTAVE IN SEJMI.
Vinski sejem v Beogradu. Srbsko |>oljoprivredno društvo v Beogradu priredi s podporo ministrstva poljedelstva An vod, ministrstva trgovine in industrije in Narodne banke vinski semenj z razstavo vina, konjaka in žganja in cele države SHS. Semenj se vrši od 22. do ',25. aprila 1928. Informacije za Slovenijo daje o semnju in razstavi: g. Jožef Zabavnik, kletarski nadzornik pri vel. županu v Mariboru.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani je imel dne 23. februarja 1928 svoj letošnji redni občni zbor.
Iz zanimivega letnega poročila posnemamo sledeče:
Trdovratna kriza, ki se drži že dolgo dobo našega gospodarstva, je višek vsekakor premagala in je tekom završenega kita po splošni sodbi popustila, dasi je še dovolj ovir in težav, ki zapirajo pot do dobrih kupčijskih let in potrebnega vzcvita. Letina je bila v naši državi ne-všečna. Prejšnji dve leti sta leto 1927 za mnogo pretekli. Žita je bilo znatno manj in tudi koruza je skopo obrodila. Na prebitek imamo občutno manjši pridelek, samo pičle količine so razpoložne za prodajo v tujino.
Inostranski kapital se v zadnji dobi začenja živahnejše zanimati za našo državo in se tudi že udejstvuje pri nas. Trgovina z lesom je oživela, vnanji trg se je odprl in tudi doma je odjem boljši in živahnejši ob živi stavbeni delavnosti. Trgovina na debelo po pravici še toži o nevarnih tržnih prilikah, o znatnih izgubah spričo trajno previsokega števila konkurzov, pa mora delati v prav ostri konkurenci. Nastanjena trgovina na drobno, izvzemši redke stroke, ne more iz medle in počasne kupčije. Konzu-ment, osobito kmetovalec, ki ga tlači skrb slabih cen za njegove pridelke, pa tudi mestni konzument s svojo slabo kupno silo skrbno obrača pičlo razpolož-nino. Mrtvilo še noče dati mesta razma-hu, pa je trgovcem na drobno, katerih vrste se v mestu še hitro gostč, treba dajati mnogo blaga na zveste roke. Stavbena delavnost je bila preteklo leto prav živa osobito v Ljubljani in njenem obližju. Prinesla je dokaj dela in zaslužka stavbenim obrtom in obrtnikom, ki delajo na stavbah, pa tudi iz obrtniških krogov se čuje brezdvomno prav pogosto upravičena tožba, da so plačila za napravljeno delo okorna in zamudna, in da je neogibno treba mnogo izdelkov in del dobavljati na dolge roke. Industrija je imela v obče ugodnejše prilike, konjunktura se je v obče poboljšala. Tu in tam, kakor v tekstilni stroki, je položaj všečen. Druge stroke so sicer živahnejše obratovale, ali so zaslužki skromni in ponižni* ob rastočih javnih bremenih, ob trdem pritisku žilave vnanje konkurence, ki skuša osvojiti nove trge in obdržati stare postojanke. Spričo mnogih izgub vsled ustavitve plačil in konkurzov in v očigled splošnega položaja na trgu je treba v industriji največjo pozornost posvečati racionalnemu obratovanju.. Kraj vsega napornega dela in truda dela mnogim podjetjem vprašanje rentabilnega obrata mučno skrb. Dasi se je železniški upravi ob nezadostnih kreditih za obnovo prog in vozil boriti z ne-malimli težavami, je navzlic temu naš železniški promet postal boljši in toč-
nejši. Celo v izvozni sezoni je trajala stiska za vagone le dobrih štirinajst dni. Pritožbe se še čujejo, to je umljivo, dasi ni prezreti dejstva, da je ob normalnejših prilikah kupčijski svet postal naravno zahtevnejši. Naše izvozne kupčije so postale manjše po vrednosti in po količini, na drugi strani je pa dejstvo, da je upešal tudi naš uvoz spričo zmanjšanja kupovne sile in spričo manjših potreb. Za preteklo leto je računati z novim dejstvom, da je postala naša trgovinska bilanca pasivna.
Našemu gospodarstvu v celoti je bila resnična opora in prava uteha sredi obilnih skrbi naš stanovitni dinar, ki se je tako čvrsto držal celo sredi neblagih časov spomladi in poleti, da ga smemo po pravici šteti med stabilizirane valute z vsem pomirjenjem tudi za dogledno pri-hodnjost.
Naše poslovanje je tudi v preteklem letu. lepo naraščalo. Naš promet se je povečal, ali donosnost ni šla roko v roki z naraščajočim prometom. Bremena so trajno velika in bremeni občutno poslovanje denarnih zavodov okolnost, da je treba držati razpoložnino v dokaj večji množini nego v predvojnih časih in je tudi glede mobilnosti treba v današnjih časih skrbeti z močno jačjo kvoto nego v predvojnih časih.
Celokupni promet zavoda je znašal 27‘9 milijard dinarjev napram 26 milijardam v 1. 1926. Bilančna svota je narasla od 432-9 na 4£1‘7 milijona dinarjev.
Bilanca izkazuje med aktivi sledeče postavke (v milijonih dinarjev; v oklepajih 1. 1926): blagajna 27’1 (271), menice 58"0 (43"0), vrednostni papirji 4'2 (44), konz. računi 133 (13 3), realitete 12 (1-25), dolžniki 357 9 (343‘9), od tega banke 220'7 (164'1); med pasivi pa: kapital 12’5 (12'5), rezerve 111 (98), vloge na knjižice 548 (40 8), upniki 3793 (366’3), trate 0"3 (01); znatno povečanje imetja pri bankah kaže veliko likvidnost zavoda; nadalje so znatno narasle vloge na knjižice; paralelno z upniki so se zvišali tudi dolžniki.
Bruto dobiček banke se je znižal od 10'1 na 9'4 milijona dinarjev (obresti in provizije od 8 6 na 81* ter dobiček iz vrednostnih papirjev, deviz in valut od 11 na 0'8 milijona dinarjev); na drugi strani pa so se znižali tudi upravni stroški od 2'8 na 2‘5, ter davki od 1'9 na 1'6, dočim so plače ostale nespremenjene: 19 milijona dinarjev. Kadi omenjenih dejstev je čisti dobiček le malo manjši kakor pa 1. 1926, 3,397.000 Din napram 3,426.000 Din.
Dividenda ostane po sklepu občnega zbora neizpremenjena: 10% kakor lani. Za votacijo rezerv se porabi 1’2 milijona. Skupni rezervni fond bo znašal leta 1928 torej 12,502.000 Din, torej več kakor kapital, kar je znak velike solidnosti zavoda.
Bolgarski tobak.
Manjši pridelek, boljša kvaliteta.
Leta 1927 je produkcija tobaka v Bolgariji nazadovala; znašala bo najbrž samo 14 milijonov kg, dočim je znašala leta 1926 skoraj še enkrat toliko, 26 mil. kg. V prvi vrsti je to posledica bistvene omejitve v pridelovanju v onih okrajih Bolgarije, ki za produkcijo visokovrednega tobaka niso ugodni. Zato je pa tudi mogoče konštatirati splošno zboljšanje toba-kove kvalitete. Na drugi strani pa sta tudi huda vročina in trajna suša v preteklem poletju in v pretekli jeseni pripomogla k poslabšanju kvalitete.
V	pridelku leta 1926 so se izvršili v začetku tekočega leta veliki zaključki po visokih cenah, tako da je danes le še prav malo takega tobaka v Bolgariji, ki je zmožen za inozemski trg, dočim so količine manjvrednega tobaka še zelo velike.
Veliko povpraševanje si razlagajo na eni strani z majhnim pridelkom leta 1927, na drugi strani pa s tobačnim pridelkom v Turčiji in Grški, ki ni izpolnil vanj stavljenih nad. Kot nakupovalec je nastopila letos v januarju in februarju v prvi vrsti Nemčija, nakupovalci italijanske tobačne režije so sedaj še v Bolgariji, dočim so Amerikami (Standard American Tobacco Trading Co) svoje nakupe že izvršili. Nakupi novega pridelka (1927) v do-
brih proveniencah so že končaiii, razen tobaka Džebel, ki predstavlja — šestino ali petino tobakovega pridelka Nakupi tega tobaka se bodo pričeli najbrž te dni. Razen džebel - tobaka še neprodane množine novega pridelka so sekundarne kvalitete, a bodo v doglednem času začeli tudi ta tobak prodajati.
Cene tobakovega pridelka 1927 so povprečno za 15 % nad cenami leta 1926, kar je manj posledica kvalitete kot manjših množin. Glavni odjemalec tudi novega pridelka je zopet Nemčija. Nemci imajo bolgarski tobak zato tako radi, ker obdrži svoj nevtralni značaj tudi po fermentaciji. Lani so prodali Bolgari tobaka za 2117'1 milijonov levov.
Eksport bolgarskega tobaka v letih 1926 in 1927 je bil sledeči:
V tonah
Nemčija
Avstrija
Čslov.
Holandska
Italija
Ogrska
1926
9191’5
4065-4
3288-5
3163-7
2548-2
1566-1
693-7
2294-7
1927
9112-5 993-4 4642-7 2087-7 4642-7 1949-7 474 5 3560-6
Druge države
Skupaj 27.463-5
Osupne nas zlasti nazadovanje avstrijskih nakupov.
26.811-8
It
Havanska vseameriška konferenca.
Vseameriška konferenca, ki se je vršila v Havani, glavnem mestu Kube, ter je trajala nad en mesec, je imela v pondeljek svojo zaključno sejo. K otvoritvi dne 16. p. m. je prišel osebno predsednik Zedinjenih držav Coo-lidge ter s tem prekršil tudi on — kot ob času svetovne vojne predsednik Wilson — običaj, ki zahteva, da predsednik Zedinjenih držav ne sme za časa svoje predsedniške dobe zapustiti ozemlja domovine in se podati v tujino. Že samo to dejstvo je bilo dovolj jasen dokaz, kako ogromno važnost je pripisovala vlada Zedinjenih držav letošnji vseameriški konferenci.
Washingtonsko zunanje ministrstvo je objavilo o konferenci poročilo, v katerem se poudarja velika važnost sklenjenih resolucij. Posebne omembe vredna je ona resolucija, s katero je vseameriška konferenca obsodila vsako napadalno vojno. Istotako važen je sklep, da se skliče posebna konferenca z namenom, da se na njej sklenejo med ameriškimi državami arbitražne pogodbe, ki bodo vsebovale določbe glede načina reševanja medsebojnih sporov brez vojne. Velika važnost se dalje pripisuje odobritvi pravil vseameriške unije, katera bo odstranila, kot se upa, vsako nespo-razumljenje in nezaupanje glede ciljev in poslovanja unije.
Rezultati konference predstavljajo brezdvoma za Zedinjene države zopet velik diplomatičen uspeh. Delegacija washingtonske vlade je konferenco ves čas obvladovala. Vendar pa ta uspeh Zedinjenih držav ni bil nikakor popoln. Vprašanje uzakonitve ameriškega mednarodnega prava je ostalo nerešeno in dejstvo, da so se tozadevna pogajanja razbila ravno ob tako važni točki, kot je prepoved vsake intervencije ene ameriške države v drugi, dokazuje dovolj jasno, da se o glavnih predmetih ni dosegel nikak sporazum.
Čim so delegacije posameznih držav obrazložile svoje stališče glede vprašanja, ali je intervencija v drugi državi z oboroženo silo dopustna ali ne, se je takoj pokazalo, da si stopita na konferenci nasproti dva bloka: na eni strani Zedinjene države severne Amerike, na drugi strani pa latinske republike srednje in južne Amerike. Te poslednje, med katerimi je posebno odločno nastopala Argentinija, so zahtevale, da mora biti prepovedana vsaka oborožena intervencija v drugi državi. Ost tega predloga je bila očitno naperjena proti Zedinjenim državam in njihovemu imperijalizmu, ki se uveljavlja predvsem na škodo malih republik srednje Amerike. Na zadržanje republik južne Amerike je pač vplivala v posebni meri usoda male Nikarague. V tej srednjeameriški državici divja že leta državljanska vojna, v katero je posegla vlada Zedinjenih držav ter izkrcala številne oddelke svojih čet, ki se borijo proti opoziciji na strani sedanje vlade.
V	razpravi o tem vprašanju, katera je bila skrajno živahna, je morala zavzeti stališče tudi delegacija Zedinjenih držav samih. V njenem imenu je spregovoril g. Hughes, kateri je odločno izjavil, da se vlada Zedinjenih držav ne bo nikdar odrekla pravici do zaščite svojih državljanov in da se z enostavno resolucijo konference ne more spremeniti mednarodno nravo.
Dasi je bila na konferenci večina za radikalno prepoved vsake intervencije, tako da bi bila tozadevna resolucija sprejeta proti volji Zedinjenih držav, so se republike južne Amerike zbale odločnosti washingtonske delegacije. Če bi bila resolucija sprejeta, bi Zedinjene države ne mogle več ostati v vseameriški uniji in posledice bi bile dalekosežne. Preosta-jal je torej le izhod za silo, ki je obstojal v tem, da se vprašanje odloži do prihodnje vseameriške konference.
Ta nova vseameriška konferenca se bo vršila v letu 1933 v Montevideu. Do tedaj je še pet let in Zedinjene države bodo imele dovolj časa, da »uredijo« stvari v Nikaragui, tako da bo mogla sklepati prihodnja vseameriška
konferenca o intervenciji ob docela drugačnih okoliščinah nego letos. S toga vidika predstavlja odgoditev tega vprašanja zopet velik diplomati-čen uspeh za Zedinjene države.
Odpor južne Amrike proti imperializmu severne Unije pa s tem seveda ne bo zabrisan. Propad med obema ameriškima taboroma bo zi jal vse dotlej, dokler bo gospodarsko šibkejši in politično razcepljeni jug videl v imperializmu mogočnih Zedinjenih držav nevarnost za svojo gospodarsko in politično neodvisnost.
Industrija.
Nemška strojna industrija. Položaj te industrije se je v zadnjem času nekoliko poslabšal, naročila so nazadovala povprečno za dva odstotka. Nazadovanje •se tiče tako eksportnega kot importne-ga trga in se razteza na vse vrste strojev. Kljub temu pa smatrajo zaposlenost nemške strojno industrije še zmeraj za zadovoljivo. Vsega skupaj zaposluje nemška strojna industrija 750.000 delavcev. Delež plač in mezd znaša poprečno 45 odstotkov proizvajalnih stroškov. Najvišje so mezde v elektrotehniški industriji, ki dela v prvi vrsti za eksport.
Trnst grških tobačnih producentov.
Zveza pridelovalcev tobaka v Grčiji namerava ustanoviti tobačni trust. Napraviti hočejo sikupno organizacijo za nabavo surovega pridelka za vso grško tobačno industrijo, dalje popagandni oddelek, varnostno službo itd. Za vse to je pa potrebno dovoljenje vlade. Tobačna organizacija hoče izpolniti vse pogoje, da si to dovoljenje zagotovi.
Italijanska bombaževa industrija. Ta industrija napravi približno še enkrat toliko blaga kot ga porabijo v Italiji. Zmanjšano povpraševanje inozemskih trgov je povzročilo zato tekom zadnjega leta krizo v italijanski bombaževi industriji, iz katere se hočejo sedaj izviti. Zveza bombaževih industrijcev je imenovala zato poseben odbor, ki naj temeljito prouči pota in sredstva za ozdravljenje. Kakor poročajo, je v načrtu Kindikalistična prisilna zveza, predilnic in tkalnic, da si s skupnimi sredstvi polom velepotezne propagandne in prodajne organizacije osvojijo nove inozemske Irge. Za začasno dobo petih let bi pobi-tali letne prispevke. Izračunih so, da bi v. oddajo 1 lire za vreteno in 40 lir za utatev prišlo za omenjene namene na leto okoli 10 milijonov lir skupaj. To svoto smatrajo za zadostno, da krije stroške velepotezne propagandne in prodajne organizacije v oni izmeri, kakor je zamišljena. Pri prodaji mislijo v prvi vrsti na balkanski trg in na trg bližnjega vzhoda.
Denarstvo.
Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekarna banka. Hirvatska eskomptna banka in Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka sta na izrednih občnih r,borih dne 17. t. m. sklenili, da se zedi-luta v skupni zavod pod ihienom Hrvat-eko-slavonska zemaljska hipotekarna banka.
Avstrijska Narodna banka. Predsednik Avstrijske Narodne banke je govoril v nekem predavanju o nalogah banke in je dejal, da znaša zlato kritje Narodne banke mesto zakonito predpisanih 24 odstotkov sedaj že več kot 70 odstotkov. Šiling kaže napram dolarju in funtu opetovano majhen agio. Vse to so podat-ld, ki pravijo, da more prenesti poslovanje Avstrijske Narodne banke vsako preskušnjo in vsako kritiko.
Grški državni proračun brez deficita.
Dohodki grške države v januarju so kot v preteklih mesecih prekoračili svoto 825 milijonov drahem. S tem se je začela uresničevati izvedba brezdeficitnega državnega gospodarstva. Še preostala dva meseca proračunskega leta — februar in marec — bosta po mnenju pristojnega urada nesla 1800 milijonov drahem in bi bil na ta način krit proračun 8830 milijonov drahenv za proračunsko leto 1927-1928. Ker se vsled odredb vlade izdatki države znižujejo, mislijo z gotovostjo, da se bo proračunsko leto zaključilo celo « prebitkom, čeprav le majhnim.
Razširjajte »Trgovski Ust«!
Dohodki rumunskih državnih monopolov. — V letih 1924 do 1927 so bili dohodki rumunskih državnih monopolov v milijonih lejev sledeči (za 1. 1927 samo prvih 9 mesecev):
1924 1925 1926 1927
Tobak	2491	3449	4298	3288
Cigaretni papir	333	485	525	359
Vžigalice	330	493	675	425
Igralne karte	22	33	33	23
Eksplozivne snovi	116	148	162	100
Sol (domača poraba)	203	212	420	312
Sol (izvoz)	55	3	135	31
Razno	20	31	61	19
Skupaj	3563	4S58 6310 4571
Dohodki hitro rastejo od leta do leta.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za politični okraj Kamnik vabi na redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, 11. sušca ob 1. uri popoldne, ob nesklepčnosti eno uro pozneje, v restavraciji Oset (Nova pošta) v Domžalah. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Poročilo predsednika Gremijalne šole v Kamniku. 5. Slučajnosti.
RAZNO.
Brezposelnost v Ameriki. — Navajeni smo, da govorimo samo o brezposelnosti v Evropi, kakor bi je drugod ne bilo. In vendar je celo v U. S. A. brezposelnost zelo velika. Koleba med štirimi in petimi milijoni brezposelnih. Delavski minister Davids izjavlja, da je proti nadalj-nemu pošiljanju ameriškega denarja v prekomorske dežele; s tem se pospešuje samo tuja industrija, ki z ameriško konkurira in ki tako pomnožuje ameriško brezposelnost.
Sladkorna poraba v U. S. A. je znašala leta 1925 5,430.000 ton, leta 1926
5.640.000 ton in se je znižala lani na
5.420.000 ton. Nazadovanje si razlagajo na ta način, da so vzeli v zadnjih letih večje množine sladkorja iz zalog, ki se statistično ne dajo ugotoviti. Resnični konsuml je bil pa leta 1927 najbrž prav tako velik kakor v letu 1926.
Srebro v Indiji in Kitajski. Srebro notira že dalje časa precej trdno. Že na koncu leta 1927 je postalo povpraševanje živahnejše, ker je igralo tedaj vlogo kitajsko Novo leto s pomnoženo potrebo po srebru. Sedaj pa vidimo, da odhajajo tudi sedaj še večje množine na Kitajsko, kjer izvaja špekulacija večje nakupe. V zadnjem letu sta prevzeli Indija in Kitajska tri četrtine vse svetovne produkcije, ki je znašala lani tako kot predlanskim 254 milijonov unc. Razvoj povpraševanja je najvažnejši faktor na trgu srebra. 1 unca je šestnajstinka angleškega utežnega funta, ki znaša 459 393 gramov.
Dtobne vesti. Že tedne trajajoče bolj-šanje cen volne na vseh trgih se je v zadnjem času prav posebno pojavilo. .Surovo blago se je napram decembru podražilo za 20%. Vzrok je veliko povpraševanje konsuina v Evropi. — Avstrijski konjunkturni zavod označa gospodarski položaj v Avstriji kot nekoliko ugodnejši kakor je bil na koncu preteklega leta, tako glede borze kot glede industrije in zunanje trgovine. — Nemški državni statistični urad bo v bodoče sestavljal in priobčeval dvomesečne izkaze o razvoju zavarovalne kupčije. —
V	svojem govoru o povratku lire k zlatemu standardu je opominjal finančni minister Volpi na poseg vlade v dolgotrajni boj proti mednarodni špekulaciji in je izjavil, da so dosegle operacije svoto nad dve milijardi dolarjev, torej več kot 50 milijard lir. — Federal Reserve Bank of Cleveland je sedaj edina banka v U. S. A., ki ima še obrestno mero 3K%; vse druge so šle že na 4%. — Anglo-banka je pričela z likvidacijo podružnic v Rumuniji. — Turki bodo kovali svoj denar sami, v Turčiji. Tudi glede na-tiskanja bankovcev se hočejo osamosvojiti. Kovalnice bodo morali pa pač naročiti v inozemstvu, in se potegujejo za njih dobavo belgijske, nemške in francoske tvrdke. — Poljska vlada je prepovedala izvoz sladkorja in sicer dotlej, da bo položaj doma jasen in bodo zagotovljene za domačo porabo potrebne množine sladkorja—. Ameriški senat je sprejel zakon o povrnitvi nekdaj sovražne lastnine. Bomo priobčili članek o tem. —
Ogrske sladkorne tovarne so znižale ceno sladkorja v veletrgovini. Kristalni sladkor prodajajo sedaj po 112 50 pengo, sladkor v kockah pa po 118 50 pengo. — Prva plzenska delniška pivovarna bo svojo bilanco stabilizirala, kar pa ne bo nikakor prineslo kako presenečenje.
— Slovaki so ustanovili lastno bančno zvezo, ki ji pripada že 14 slovaških denarnih zavodov. Delala bo sporazumno z nemško in madjarsko zvezo denarnih zavodov v Slovaški. Doslej so bili slovaški denarni zavodi priključeni čslov. bančni zvezi, v kateri pa niso mogli uveljaviti svojih interesov. — Na novo govorijo o nemško-angleškem premogovnem kartelu.
Gospodarske vesti. Veliko ameriško kovinsko podjetje American Metal Co. je imelo v lanskem letu nad 2,500.000 dolarjev čistega dobička. — Sedaj so ugotovili, da znašajo pasiva insolventne vinske trgovine Klaber 12J4 milijona šilingov, aktiva pa samo 4Vi milijona. — Državni dohodki Nemčije v januarju so dali nad eno milijardo mark in so presegli s tem dohodke kateregakoli lanskega meseca. — Notacija vrednostnih listin v Atenah se je v zadnjem času normalno razvijala. Hausse so kazale delnice bank, rudnikov in stavbnih podjetij, druge delnice so padale. — V vprašanju stabilizacije leja se vršijo v rumunskem finančnem ministrstvu diskretna pogajanja z . zastopniki francoskih finančnih skupin.
— Po poročilih rumunskih listov narašča brezposelnost v novih deželah Ru-munije stalno in so začeli v tovarnah odpuščati delavce v velikem številu. — Bilanca poljske zunanje trgovine v januarju je bila pasivna; uvoz je znašal 2711 mil. zlatov, izvoz pa 218'4 milijonov. Dvignil se je zlasti uvoz kemikalij, strojev in tekstilij. — Repa raci jska komisija je odločila, da se bo prva bodoča konferenca nasledstvenih držav o predvojnih dolgovih vršila v sredi aprila v Rimu. — Nemška Diskontna družba se izjavlja o gospodarskem položaju Nemčije precej optimistično in poudarja, ila že nad eno leto trajajoča okrepitev gospodarstva olajšuje obstojanje konjunkture na doseženi višini. — V januarju so se dvignile hranilne vloge pri ogrski poštni hranilnici in pri 13 vodilnih budimpeških bankah za 17-8 mil. na 382 6 milijonov pengo, vloge na tekoči račun pa za 10'7 na 692'9 mil. pengo. Na koncu januarja so dosegle hranilne vloge 38 2 odstotka predvojnega stanja, vloge na tekoči račun pa že 80'9%. — Avstrijske predilnice so preskrbljene z naročili povprečno za dva meseca, sicer pa položaj v splošnem ni ugoden. Nekoliko ugodnejše so cene v tkalnicah. — Rusi so naročili v Avstriji za 200.000 dolarjev transformatorjev itd., na temelju ruskega jamstva dunajske občine. — V avstrijski industriji emajla se vršijo pogajanja Slede cen in kondicij in se približujejo zaključku. Z dogovorom naj se odstrani obstoječa huda konkurenca v poštev prihajajočih 40 do 50 tvrdk in naj preneha tekma v ponujanju nižjih cen. — V januarju so producirali v Nemčiji za 31 tisoč ton več surovega železa kot v decembru, -f 2'7%. — Zveze nemške trgovine z moko se posvetujejo o skupni vrhovni organizaciji nemške trgovine. —
V	nemški sladkorni trgovini neprestana mednarodna pogajanja niso pokazala nobenega vpliva. Trg se ravna po prodajnih razmerah, ki jih označajo kot vse-skoz nezadovoljive. Povpraševanje je tako malenkostno, da so rafinerije sklenile, da produkcijo znižajo. Bodočnost sladkornega trga označajo kot popolnoma negotovo. — Pogajanja za ustanovitev mednarodnega sindikata lima niso privedla doslej do nobenega zaključka, pa jih kljub vsem težkočam nadaljujejo.
— V poljski industriji se opaža živahno ustanovitveno gibanje. Samo v januarju so ustanovili osem novih delniških družb s skupno glavnico 8,620.000 zlatov, tako da razpolaga vsaka družba povprečno z nekaj nad 1 mil. zlatov. V istem mesecu je zvišalo devet delniških družb svojo glavnico za 7,269.000 zlatov.
— Kakor poroča »Daily Express«, bodo ustanovili v Londonu novo Anglo-fran-cosko banko, ki bo delovala kot emisijska banka. Predsednik banke bo znani iord Derby. — Po uradnem poročilu francoskega kolonialnega ministrstva so odkrili na otoku Madagaskarju premogovna skladišča z vsebino ca 1 milijardo ton. — Na podlagi zakona o ustanovitvi
amortizacijske blagajne za javni dolg Italije je nakazal narodni konzorcij za odplačilo javnega dolga amortizacijski blagajni 153,554.000 lir nominala javnega dolga, ki bo na ta način uničen. — žChicago Tribune« poroča, da so dosegla v zadnjem času na ameriških denarnih trgih inozemstvu dovoljena posojila 100 milijonov, dolarjev na teden. V finančnih krogih računijo, da bodo dosegla posojila letos skupno svoto dveh milijard dolarjev. — Na Grškem so sklenili, da bodo ustanovili z glavnico 50.000 frankov grško pomorsko zavarovalno družbo. Družba bo zavarovala vse: poškodbe, ogenj, življenje, voznino itd. Nabava kapitala je nekoliko težavna. Najprvo so hoteli tuji kapital popolnoma izfločiti, nato so se pa vendarle obrnili v London za dobavo potrebnih sredstev. Dosedaj so bila pogajanja brez uspeha.
Veletrgovina
Si. (Šarabon
v oCjubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
.Častna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago, telefon it. 2666.
Liiski piii velesejem II
splošni velesejem
od 4. do 10. marca tekstilni, čevljarski in usnjarski velesejem od 4. do 7. marca tehnični in stavbni velesejem
od 4. do 14. marca prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14. marca
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi.
Znižane vozne cene. Brezplačni vizumi. Pojasnila daje:
Častno zastopstvo STEGU« Ljubljana, Gledališka ulica 8.
Jamstvo za vso vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje polog lastnega liranilničnega premoženja šo mesto. Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njoj sodišča donar nodoletnili, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
===== Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar fu popolnoma varen. =====
Briojavi: Krispercoloniale Ljubljana. • Telefon Stev. 2265.
* SALDA -KONTE *
ŠTRACE - JOURNAL!'
ŠOLSKE ZVEZKE. MAPE
(WIENER MESSE)
11.—17. marca 1928
(v Rotundi do 18. marca)
Posebne prireditve:
Dunajski modni salon za kožuhovino. Reklamna razstava.
Razstava automohilov in motornih koles, »Električni voz« (»Das Elektrofahrzeug«), tehnične novosti in iznajdbe, »Gradba cest« (»Strafienbaumesse«). — Das Wochenende.
Brez vizuma! — S sejemsko izkaznico in polnim listom prost prestop avstrijske mejo! Vizum za potovanje preko Ogrske se dobi na meji proti pokazilu sejemske izkaznice. — Precejšnje vozne ugodnosti na jugoslovanskih, avstrijskih in ogrskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejemske izkaznice (d 40 Din) dajejo:
W!ener Messe - A, G., Wien VII.
kakor tudi za čas Lipskega spomladanskega sejma v Lipskem, Osterreichisches Messehaus, in častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zveza za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8; Josip Zidar,
V;	Dunajska	cesta	31.	!
ODJEMAI.NE KNJIŽICE
ge5ažxSg^£)6t%a9 Ljubljana,
Lastnika: ALOJZI) LILLEG in]OS.VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
RISALNE BLOKE ITD.
nadl po izredno nizkih cenah
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka Mineralne vode.
KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE.
Ceniki na razpolago. — Točna postrežba.
»Trajno in koristno, pri-f merno darilo Je
šivalni stroj
GRITZNER in ADLER
Trgovci!
rjMBMJ mamk«
sKjrjffi	«	raznih	opremah.	—	Edino	la pri
pMA Josip Petelincu, Ljubljana
®	blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
*	Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa.
Večletno garancija. — Pouk v vezenju brezplačen.
Pristni „	Pristni
in pravi KSViiiOtf In pravi
SUPEIUOR
ADRIA OIL
Tudi na obroke.
Rastlinski želodčni liker
je najboljše namizno olje.
Stalno v zalogi v vale. trgovina!« v Ljubljani.
Zastopnik s I. Schuster, Ljubljana
Telefon 2649.
LJUBLJANA
znan in preizkušen kot zanoiljivo domačo zdravilo že nad 20 lot. Izdeluje In dobavil«
EDINOLE
Raatllnska deatilaeija »FLOHIAN* (Izdelovale« Edmund Kavčič) druiba z o. z. v Ljubljani doapoevetaka eeata čt. 13 (KollzeJ)
Vaaka prlatna ateklenloa Je opremljena z originalnim podpleom: Za pristno«! JamCl:
ZALOGA sveže pražene kave, mletih dišav ln rudninske vode.
ToCna ln solidna postrež&ba!
najfinejši in najokusnejši namizni kis is pristnega vina.
Zahtavait« ponudbo l
TetutKno In higljeniino najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
jaF" Trgovci, oglašajte v »Trgovskem listu«!
Trgovski list
se orlporoča p. n. trgovcem, Indu-stri/cem In obrtnikom za naročanje, razširjanje In Inserlranje,
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
MERKUR
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 25. februarja 1928.
Štev. 23.
TRŽNA POROČILA. Tržaški žitni trg. Slabši izgledi glede bodoče žetve v Severni Ameriki, pojav Rusije kot kupca, zvišanje prekomorskih toivornin, večje povpraševanje s strani ameriških in evropskih mlinov, ki so prestali odjemalno krizo v moki, to so glavni znaki, govoreči v prilog izboljšanja tendence žitnih trgov. Kupčije pa	zaenkrat še niso velike. Italijanski trgi se skušajo prilagoditi opisanemu položaju. Iz zadnjih tržnih poročil se da posneti, da so odprte vse poti, ki vodijo k povečanemu povpraševanju po moki. Mlini so pri sklepanju kupčij rezervirani in ne kažejo nikake volje za popuščanje v cenah moke. Zahtevajo namreč še polne cene, ki jih konzum, ozirajoč se na majhne zaloge, največkrat tudi	dovoli. Domača pšenica se je podražila za 2 liri. Isto velja tudi za skoro vse inozemske vrste. Moka iz najbližjih furlanskih mlinov stane pri odjemu celega vagona L 173—174 franko odhodna postaja. Oves je čvrst. Laplatski s parnika »Izabran« se ponuja po L 111 do 112 v originalnih vrečah vagon Trst. Povpraševanje po koruzi se giblje v izvanredrio ozkih mejah. Cene prometnega blaga se	nagibljejo v prilog kupcev. Najbližji termini ne nudijo kupcem nikakih ugodnosti, kajti cene so še vedno previsoke. Opaža se, da se hočejo prodajalci iznebiti blaga za dobavo v naslednjih treh mesecih po današnjih cenah. Koruza za poletne mesece je v tendenci stanovitna. Blago iz prve roke bi stalo L 85—86 q, tlruga roka je za 1 liro pri cj cenejša. * * *
			
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ustanovljena leta 1889.
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
Telefon štev. 2016.	(GBADSKA	ŠTEDIONICA)	Poštni	ček	10.633.
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovani n. — Hranilnica plačuje /.lasti z a vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naj višje mogoče obresti.
Ustanovljena leta 1889.
Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUJt» kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.
I ■	.