Pospešitev postopka za staro pristanišče Roparja v Izoli znanca italijanske policije Tatvina jopičev v Ronkah
Primorski
tudi na družbenih omrežjih
dnevnik
Sence v ozadju ljudskih bank
Marko Marinčič
Ob razvpitih reformah ustave in volilnega zakona je Renzije-va vlada poskrbela še za na videz manj pomembno reformo, ki pa pretresa bančni svet. Gre za preoblikovanje ti. ljudskih bank, ki so doslej delovale po načelu en človek-en glas, v delniške družbe, kjer bo odločal, kdor bo nadzoroval večinski sveženj delnic. Novost zadeva le deset večjih ljudskih bank. Za preostalih 27 se ne bo nič spremenilo. Kaj pa bo novega za omenjenih deset? Gotovo se odpira možnost kapitalskega naskoka za prevzem nadzora kot tudi združevanja teh bank z »racionalizacijo« poslovalnic in števila zaposlenih.
O tem so mnenja deljena. Banka Italije in Evropska centralna banka podpirata združevanje, Zveza ljudskih bank pa opozarja, da reforma ustreza bolj interesu finančnih mogotcev kot pa srednje velikih in malih podjetij, katerim so zadružne banke tradicionalno bližje. Prav zato je italijanski bančni sistem bolje kljuboval krizi po stečaju mogotca Lehman Brothers, ki je udaril predvsem po bankah, ki so svoje osnovno poslanstvo - nudenje posojil družinam in podjetjem - nadomestile s finančnimi špekulacijami. Bo reforma še bolj oddaljila bančni sistem od realnega gospodarstva?
Ob tem se postavljata še dve vprašanji. Prvo zadeva bajne profite, ki so jih nekateri »dobro obveščeni« finančniki realizirali ob napovedi reforme 16. januarja, ko so cene delnic teh bank poskočile tudi za več kot 50 odstotkov (banka Etruria, kjer je bil podpredsednik oče ministrice Marie Elene Boschi celo za 60 odstotkov, kar pa je ni rešilo komisarske uprave). Borzni nadzorni organ Consob je ugotovil za vsaj 10 milijonov evrov sumljivih profitov finančnikov, ki so investirali velike vsote v dneh tik pred reformo. Kot da bi vnaprej vedeli ... Med osumljenci, ki jih je Consob pozval na zagovor, je tudi Renzijev svetovalec in upravitelj v Londonu lociranega investicijskega sklada Davide Serra.
Nenavadno je tudi zaporedje preiskav v treh od teh ljudskih bank. 11. februarja so finančni stražniki preiskali sedež Ubi banke, sledila je afera banke Etruria, 16. februarja pa še preiskava v Veneto banki. Naključje? Ali, kot kdo trdi, poskus dokazovanja, da je treba ljudske banke čim prej preurediti kar z vladnim odlokom?
Kar nekaj vprašanj je še brez odgovora, običajno dokaj zgovoren premier pa je o dogajanju okrog bank nekam čudno tih. Ali nam bo vsaj Consob razkril, če je res prišlo do lopovskih finančnih špekulacij?
št. 40 (21.277) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 2015 1,20 €
primorskiD S primorskijport ^
—postani naš sledilec
t
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
9 iLjn ^o« uu,
libija - O dramatičnih razmerah v državi je sinoči razpravljal Varnostni svet ZN
Egipt napadel džihadiste Islamske države v Derni
Italija svari, da se čas za boj proti IS v Libiji izteka
čedad - Za letos konec norčij
Vesela pustovanja tudi v krajih Benečije
gorica
Trgovski dom: Dežela ponuja četrto nadstropje
GORICA - Dežela Furlanija Julijska krajina želi predati Narodni in študijski knjižnici poleg že obnovljenih pritličnih tudi prostore v četrtem nadstropju Trgovskega doma v Gorici, ki pa bi jih morali prenoviti, denarja pa za zdaj ni na voljo, poleg tega se postavlja tudi vprašanje njihove namembnosti. V teku letošnjega leta pa bi utegnil steči tudi postopek za izvedbo prvega sklopa del v dvorani Petrarca, ki se nahaja v stavbi Trgovskega doma, namenili pa so jo Državni knjižnici.
Na 12. strani
Studio Biomedico
Nova ambulanta v Gorici
Odvlifrt krvi i kjmerrtrjn
Detci n c Zdravstvene tnole
Vpf na krvnih vjcnKtf p anahz< ranih v raku enega dne, z moinrcljD pf^gžeda in izp->ia inida na (Jomaiem računalniku. mjisTov- Kwzo VtnSi 5t. 12 U-"lik: «J tonfrteljkj <JG petka, od 7.00 do za pregzETi imdov od ponedeljka do petka od 16.00 do ]8.0Q
irffflcT
rtww.iaius1fies1e.it
NEW YORK, KAIRO, RIM - Varnostni svet Združenih narodov je sinoči razpravljal o položaju v Libiji, potem ko so džihadisti Islamske države na libijskem ozemlju v minulih dneh brutalno usmrtili 21 egiptovskih kristjanov. Varnostni svet Združenih narodov se je zbral na izrednem zasedanju za zaprtimi vrati na zahtevo Egipta in Francije, za mednarodno ukrepanje proti islamskim skrajnežem pa se je zavzela tudi Italija.
Sicer pa je Egipt že v ponedeljek izvedel več letalskih napadov na objekte skrajnežev Islamske države v Libiji, včeraj pa so posebne enote egiptovske vojske napadle islamske borce v mestu Derni. Po lastnih navedbah naj bi jih 155 ubili, 55 pa zajeli. Ob tem so oborožene sile libijskega premierja Abdulaha al Tanija znova prevzele nadzor nad Derno.
O razmerah v Libiji je včeraj v poslanski zbornici v Rimu govoril italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. Posvaril je pred nevarnostjo, da postane Libija trdnjava džiha-distov Islamske države, kar bi bila grožnja evropski varnosti in stabilnosti sosednjih držav. Zatrdil je, da Italija verjame v politično in ne vojaško rešitev problemov Libije, in poudaril, da je časa za učinkovito ukrepanje malo.
Na 11. strani
trst - Intervju
D'Agostino: Dobri obeti za pristanišče
TRST - Sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana, pa tudi s Koprom in Reko je temeljnega pomena za rast konkurenčnosti. Tržaško pristanišče ima zelo dobre razvojne perspektive, ki jih bo treba udejanjiti, pomembno bo tudi dogajanje v starem pristanišču, čeprav bo potrebno zadevo še podrobno poglobiti. To je povedal novi komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, ki je včeraj rade volje pristal na pogovor.
Na 4. strani
Na Tržaškem tri občine brez tajnika
Na 5. strani
Kontovel: kmalu voda do paštnov
Na 5. strani
V Gorici posvet o Furlanih in Slovencih
Na 13. strani
Koristna dela za »gabrske« begunce
Na 14. strani
19./ 22. februar 2015 Razstavišče v Gorici 43. izvedba sejma
Urnik sejma:
četrtek in petek od 15. do 20. ure sobota in nedelja od 10. do 20. ure
Mednarodni Festival Golaža vas pričakuje do 22. ure.
www.udinegoriziafiere.it info@udinegoriziafiere.it
9971234567007
2
Četrtek, 19. februarja 2015
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Vlada včeraj poudarila strateški in prednostni pomen naložbe
Danes o drugem tiru
LJUBLJANA - Predstavniki vlade se bodo danes sestali s strokovnjaki iz Evropske komisije in natančno preučili tehnologijo možnosti črpanja evropskih sredstev za projekt drugi tir Koper-Di-vača. Na podlagi te informacije bo dokončno oblikovan predlog, kako se bo Slovenija prijavila na evropski razpis. Rok za prijavo je 26. februar.Vlada bo dokončni predlog za prijavo projekta drugi tir na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) potrdila na dopisni seji, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Včeraj je sicer vlada ugotavljala, da je izpolnjevanje zahtev standardov za evropske transportne koridorje, na katerih je tudi železniška povezava od Kopra do Madžarske oz. avstrijske meje, nujna in ključna prednostna naloga vlade. Tako je treba posodobiti celotno povezavo, vključno z izgradnjo drugega tira. Tehničnim standardom za koridorske proge je treba zadostiti do leta 2023. V nasprotnem primeru Slovenija tvega izgubo položaja na teh koridorjih, ki je zanjo strateškega pomena, je opozoril minister.
Za posodobitev koridorske povezave sta v finančni perspektivi 2014-2020 predvideni dve milijardi evrov, od tega je približno 700 milijonov evrov možnosti črpanja EU sredstev, preostalo je lastna udeležba. Največji infrastrukturni projekt na tej povezavi, na 1,35 milijarde evrov ocenjeni drugi tir, se bo po predlogu poleg z evropskimi sredstvi financiral še z ja-vno-zasebnim partnerstvom, del pa bo predstavljala udeležba Republike Slovenije.
Tako finančno strukturo bo Slovenija navedla v razpisu za evropska sredstva, pri čemer bo treba možne modele javno-zasebnega partnerstva po Gašper-šičevih besedah še preučiti in preveriti interes. »Na podlagi tega se bo pripravil razpis za izbor zasebnega partnerja,« je pojasnil minister.
Slovenija se bo z dvema projektoma, s projektom nadgradnje železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica in s projektom izvlečnega tira pri izhodu iz tovorne postaje Koper, prijavila na razpis za sredstva iz t.i. nacionalne ovojnice, prek katere je samo za Slovenijo rezerviranih 159 milijonov evrov. Drugi tir v celoti bodo prijavili na odprti razpis, v okviru ka-
Minister za
promet in infrastrukturo
Peter Gašperšič
delo
terega projekti konkurirajo z ostalimi projekti drugih članic EU. Na tem razpisu je mogoče pridobiti od 30 do 40 odstotkov sofinanciranja, odvisno od tega, ali je mogoče dokazati čezmejnost projekta.
Minister Gašperšič je sicer že nedavno na odboru DZ za infrastrukturo, na katerem so se seznanili s problematiko drugega tira, pojasnil, da bo na tem razpisu najverjetneje mogoče dobiti le 30 odstotkov sofinanciranja. To bi, kot je dejal takrat, zneslo okoli 263 milijonov evrov.
Na očitke, da vlada na razpis oddaja vlogo brez jasne finančne konstrukcije, je minister odgovoril, da bodo v njej
opredelili, da bo projekt financiran s sredstvi EU in preko javno-zasebnega partnerstva.
Opredeljen bo tudi načrt nadaljnjih aktivnosti. Po njegovih informacijah so države v preteklosti na tak način vloge že pripravile, projekte pa so v Bruslju na tej podlagi tudi odobrili. Res pa je, da za zdaj še ni znano, v kakšnem deležu bo lahko k izvedbi projekta prispeval zasebni partner. Vlada se je za proučitev izvedbe prek javno-zasebnega partnerstva odločila, ker je bilo v preteklosti za projekt dovolj interesa resnih zasebnih partnerjev.
Gašperšič je prepričan, da je treba narediti ta napor in izkoristiti priložnost, če se ponudi. A najprej je treba preveriti interes za posamezne modele partnerstva in na podlagi tega pripraviti razpis. Časnik Finance je ta teden kot naj-resnejša potencialna interesenta omenjal danskega logista Maersk in nemškega transportno-logističnega velikana Deutsche Bahn.
Projekt je po ministrovih besedah že tako daleč, da bi bilo moč z gradbenimi deli, v kolikor bo oblikovana finančna konstrukcija, začeti že v letu 2016.
Časar iz ubežništva legaliziral črno gradnjo
LJUBLJANA / PIRAN - Obsojeni nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar, ki ga že eno leto išče policija, je iz ubežništva uspel legalizirati črno gradnjo v Portorožu. Pri tem je plačal tudi komunalni prispevek v višini skoraj 5000 evrov, in to iz svojega bančnega računa, je poročala Televizija Slovenija.Časar je hišo v Portorožu povsem na črno zgradil v času, ko je vodil Luko Koper. Ko je stvar prišla v javnost, jo je poskušal legalizirati, a mu je upravna enota vztrajno zavračala vloge za gradbeno dovoljenje. Nato je začel taktizi-rati. Za 80.000 evrov je kupil okoliško zemljišče, pritoževal se je na odločbe gradbene inšpekcije, ki je zahtevala rušenje, in si kupoval čas s pritožbami, je spomnila televizija.
Del hiše je Časar sicer uspel legalizirati, še preden je pobegnil, za del pa mu upravna enota doslej ni dala gradbenega dovoljenja. Kot je za nacionalno televizijo pojasnil načelnik piranske upravne enote Ivan Seljak, je Časar nato prek pooblaščencev, ki jih je več, podal zahtevo za manj zahteven objekt, tu pa so bili pogoji izpolnjeni. S tem je hiša v Portorožu tako rekoč legalna.
slovenija - Policija pojasnila okoliščine in ozadje oboroženega ropa
Roparja v Izoli sta stara znanca policije
Kriminalno dejanje je bilo skrbno načrtovano - Na prizorišče ropa sta nepridiprava prišla z ukradenim avtom, nastanjena sta bila v Strunjanu
Ukradeni avtomobil, s katerim sta se roparja iz Bergama pripeljala v Izolo rtvslo
KOPER - Za ponedeljkov rop banke v središču Izole je policija prijela italijanska državljana z območja Bergama. To sta 59-letni Sergio O. in deset let mlajši Daniele Z., preiskovalni sodnik je zanju že odredil pripor. Roparja sta rop načrtovala, saj sta se nekaj dni prej nastanila v Strunjanu in si natančno ogledala poslovalnico. Iz tre-zorja sta odnesla več kot 50.000 evrov.
Policija je na včerajšnji novinarski konferenci v Kopru predstavila podrobnosti neuspelega oboroženega ropa poslovalnice NLB, ko so policisti storilca prijeli že po nekaj metrih bega. Ob tem se je komandir Policijske postaje Izola Zdenko Deželak zahvalil občanu, ki je na operativno-komunikacijski center prijavil, da se v prostorih poslovalnice dogaja nekaj nenavadnega. Prav tako je izpostavil pripravljenost občanov, da pomagajo.
Italijana sta predhodno ukradla avtomobil znamke Alfa Romeo (na njem sta ponaredila evidenčno tablico avta, ki ga je
italijanski smučarski skakalec Andrea Morassi parkiral pri letališču v Benetkah), za rop sta si protipravno pridobila tudi revolver večjega kalibra. Eden od roparjev je imel pri sebi tudi ponarejeno osebno izkaznico in ponarejeno italijansko vozniško dovoljenje, je ugotovitve preiskave povzel pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper Se-nad Jušič. Policija je ugotovila tudi, da sta se storilca v Slovenijo pripeljala vsak s svojim vozilom in se nastanila na območju Strunjana. Vsaj tri dni pred ropom sta si ogledala območje in sam objekt, kjer sta potem izvedla rop.
Med ropom sta zoper bančne uslužbenke uporabila tako silo kot grožnje z orožjem ter jih prisilila, da so odprle tre-zor. Iz njega sta vzela večjo količino denarja različnih valut, manjšo vsoto denarja pa sta vzela tudi uslužbenkam. Ju-šič je navedel, da sta Italijana odnesla krepko čez 50.000 evrov.
Poleg Italijanov so kriminalisti začasno odvzeli prostost tudi 20-letni Ukrajin-ki s stalnim prebivališčem na območju Ber-gama, ki je z osumljencema prišla v Slovenijo in se z njima tudi nastanila v Strunja-nu. Med preiskavo so ugotovili, da Ukra-jinka ni sodelovala pri ropu niti pri pripravah nanj, zato so jo izpustili.
Oba osumljenca sta sicer stara znanca italijanske policije z obsežnejšo pred-kaznovanostjo zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete in izsiljevanj. 59-letnik trenutno prestaja osemletno zaporno kazen in se ni vrnil v zapor iz prostega izhoda. Na begu je bil od prejšnjega konca tedna, je navedel Jušič.
V torek zvečer so osumljenca privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanju odredil pripor, zoper njiju pa so podali ovadbe za kazniva dejanja ropa, prikrivanja, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva ter zaradi ponarejanja listin. (STA)
rim - Nagrada Nacionalnega zavoda za izobraževanje
Veleposlaniku Mirošiču Zlati Odisej 2014
Med nagrajenci tudi nekdanji sloviti italijanski nogometaš Gianni Rivera - Nagrada diplomatskemu predstavniku tudi priznanje za Slovenijo
RIM - Italijanski nacionalni zavod za izobraževanje ANPEFSS, ki s svojim delovanjem spodbuja športno vzgojo in vključevanje različnih kultur med mladimi, je slovenskemu veleposlaniku v Italiji Iztoku Mirošiču podelil posebno nagrado Ulisse d'Oro 2014 (Zlati Odisej 2014). V utemeljitvi nagrade, ki je povezana s promocijo kulture in pojmov miru in bratstva med vsemi narodi, onkraj verskih, etničnih in kulturnih razlik, med drugim piše: "Posebej zaslužna in cenjena so bila njegova močna prizadevanja za iskanje novih poti in novih obzorij za razvoj družbe in bratstva med narodi". Eden osrednjih ciljev zavoda ANPEFSS je okoljska vzgoja; prav zato letošnja nagrada, podeljena slovenskemu veleposlaniku, pomeni tudi nagrado Sloveniji, ki je znala zaščititi okolje bolje od katere koli druge evropske dežele, s tem da je ohranila 60 odst. svojega ozemlja kot nacionalni park. Mirošič je poudaril, da sta v Sloveniji spoštovanje okolja in športna dejavnost izjemnega pomena in del vsakdanjega življenja Slovencev. »Ta nagrada pomeni spodbudo za nadaljnje delo in še večja prizadevanja za utrditev prijateljstva med Slovenci in Italijani v naši skupni evropski prihodnosti,« je dodal veleposlanik v svojem zahvalnem govoru.
Poleg slovenskega veleposlanika so bili letošnji nagrajenci italijanski minister za okolje in varstvo ozemlja in voda Gian Luca Galletti, predsednik italijanskega računskega sodišča Rafaele Squi-tieri, predsednik italijanskega olimpijskega komiteja Giovanni Malago, italijanski nogometaš mednarodnega slovesa Gianni Rivera in profesor Antonio Caso.
Med glavnimi cilji delovanja zavoda ANPEFSS je tudi spodbujanje miru med mladimi in prizadevanje za osvojitev pojma skupnega evropskega doma, zaradi česar zavod že vrsto let organizira izobraževalne tečaje v različnih evropskih državah. Letos bo seminar potekal prav v Sloveniji, kjer se bo med 9. in 13. aprilom sto ravnateljev in učiteljev italijanskih šol različnih stopenj srečalo s predstavniki slovenskih šol, kar bo priložnost za številne skupne projekte in pobratenje slovenskih in italijanskih šol.
Predsednik zavoda ANPFESS Giorgio Guatelli (levo) in slovenski veleposlanik Iztok Mirošič
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 19. februarja 2015 3
vinogradništvo - Zaradi lanskega dežja tudi pri nas premalo trsnih cepljenk
Bolj kot cepljenke pogrešajo načrte
Vedno ista zgodba: povpraševanje bi bilo večje, če bi kmetijstvo na Krasu razbremenili absurdnih omejitev
Kraški vinogradniki, posebej mladi, bi tudi širili svoje vinograde, spričo vinkulacij, ki jih mora odpraviti deželna uprava, pa so danes onemogočeni
fotodamj@n
TRST - Včeraj smo v dnevniku pisali o velikem pomanjkanju trsnih cepljenk na kraškem teritoriju (v Sloveniji), do katerega je prišlo zaradi prevelike količine lanskega dežja. To onemogoča številnim vinogradnikom obnovitev vinogradov, tako kot so načrtovali. Na naši strani meje, na tržaškem Krasu, pa tudi na drugih območjih naše dežele, položaj ni veliko boljši, a so problemi nekoliko drugačni.
Vinogradniki iz naše dežele si navadno priskrbijo cepljenke v furlanskih trsnicah, med katerimi sta najbolj znani Rauscedo in Pinat, kjer imajo s cepljenkami podobne probleme kot v Sloveniji. Problem je s tistimi sortami, ki najbolj gredo v promet. To pa so pri nas mednarodne, med njimi najbolj sivi bur-gundec, težave pa so tudi za glero, po kateri je v zadnjih letih naraslo povpraševanje.
Sicer pa je na Krasu (na italijanski strani meje) manj občutiti pomanjkanje po cepljenkah, vendar povpraševanja po njih ni iz druga-
čnih razlogov. Več vinogradnikov, med temi zlasti tisti mlajšega rodu, bi želelo poleg obnavljanja starih tudi širiti nove vinogradniške površine, toda, kot je znano, obstajajo hu-
de omejitve, ki jih postavlja Natura 2000 (cone ZPS in SIC), za katero deželna uprava še vedno ni naredila ustreznih načrtov. Poleg tega so še druge omejitve, ki izhajajo iz kra-
jinske zaščite. Veliko je zanimivih površin, ki bi bile kot naročene za vinograde, a se jih do določitve namembnosti teritorija ni mogoče dotakniti.
Debora Serracchiani zagovarjala reformo lokalnih uprav v FJK
RIM - Predsednica Furlani-je-Julijske krajine je včeraj v senatni komisiji za ustavna vprašanja (predsednica Anna Finocc-hiaro) zagovarjala reformo lokalnih uprav, ki jo je konec lanskega leta odobril deželni svet. Debora Serracchiani je sodelovala na avdiciji o zakonskem predlogu Demokratske stranke, s katerim bo italijanski parlament dokončno ukinil od volivcev izvoljene pokrajinske skupščine. Predsednica je dejala, da bo reformi krajevnih uprav sedaj kmalu sledila še korenita reforma lokalne finance.
Furlanski senator Carlo Pe-gorer (predlagatelj spremembe deželnega statuta) je še enkrat pozitivno ocenil ukinitev pokrajin, ki bo po njegovem prispevala k boljšemu delovanju javne uprave. Serracchianijeva je vsekakor predlagala senatu, naj glede ukinitve pokrajin kot izhodišče vzame zakonski predlog deželnega parlamenta in ne predlogov Pegorerja in tržaškega senatorja Francesca Russa.
Obnova vinogradov
TRST - Kmečka zveza opozarja vinogradnike na možnost pridobivanja deželnih prispevkov za inovacijske posege v vinogradih, po kriterijih, ki se navajajo v nadaljevanju tega obvestila. Predvideni so prispevki za preureditev in preusmeritev obstoječih vinogradov (gre dejansko za obnovo, ki pa mora vnesti nekatere izboljšave kot so gojitvena oblika, razporeditev trt, itd.), na podlagi pravilnika ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 11. februarja.
Prošnje, za leto 2014/2015 je treba predstaviti do 27. februarja 2015. V prošnji se vinogradnik obveže, da bo gojil vinograd vsaj za deset let od datuma odobritve obnovitvenih del s strani Dežele.
Vinogradniki, ki nameravajo vložiti prošnjo morajo izpolnjevati sledeče pogoje: biti morajo vpisani v seznam podjetij pri Trgovinski zbornici; imeti prijavljene vinograde (prijava vinogradniških površin); imeti v posesti sadiln-ne pravice za obnovo vinograda;
Če vinogradnik vloži prošnjo sam kot posameznik (individualni načrt), mora imeti v posesti vsaj 3 Ha vinogradniškega potneciala (vinogradi + sadilne pravice). Za tiste ki imajo vinograde v področju zaščitene oznake Kras se omenjena upoštevana površina zniža na 2 Ha.
Če pa vinogradnik vloži prošnjo v sklopu skupnega načrta, je dovolj, da ima v posesti vsaj 2 Ha vinogradniškega potneciala (vinogradi + sadilne pravice). Za tiste ki imajo vinograde v področju zaščitene oznake Kras se omenjena upoštevana površina zniža na 1 Ha.
Načrti za preureditev in preusmeritev vinogradov morajo spoštovati naslednje minimalne površine: ravninsko območje: vsaj 1 Ha; gričevnato območje (Brda): vsaj 0,3 Ha; Kras in tržaška pokrajina: vsaj 0,2 Ha. Kras in tržaška pokrajina, vinograd na terasah (pa-štni): vsaj 0,1 Ha.
Višina prispevka izračunana na efektivne stroške za obnovo vinograda znaša: Največ 22.000,00 na Ha zo obnovo vinograda v področjih z visoko krajinsko zaščito; Največ 16.000,00 na Ha zo obnovo vinograda v področjih z omejeno krajinsko zaščito; Največ 15.000,00 na Ha zo obnovo vinograda v vsejh ostalih področjih;
Interesenti se za podrobnejše informacije lahko obrnejo na urade Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu.
čedad - V številnih beneških krajih so se zaključila vaška pustovanja
Odmevi beneških pustarjev
ČEDAD - Tudi v Beneški Sloveniji je bilo letos kar nekaj pustnega ve-seljačenja. Beneški pust je sicer drugačen od mestnih pustovanj, tam imajo vasi vsaka svoje pustne običaje, ki se še vedno opirajo na tradicijo, tako da sodijo pustovanja v okvir etnografske dediščine.
Tako je Pro loco iz Nadiški dolin v nedeljo organizirala pohod do Čarnegavarha, kjer je bil na sporedu tradicionalni vaški obhod Blumarjev. Ta pustni običaj je doma izključno v tej vasi, do katere je peš dostop po kar strmi stezi iz Štupce. Blumarje je bilo zaradi zvoncev, ki jih imajo prive-zene na hrbtih, slišati že od daleč, ko so tekli preko polj do vasi in potem po njenih ozkih klancih. Blumarji so opravljeni v belo in imajo čudna slamnata in barvita pokrivala, v rokah držijo dolge palice. Podijo zimo in sneg, s svojim tekom prinašajo v vas veselje in obete za dobro letino. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko se jih do Čar-negavarha pripodila lepa skupina in so številnim obiskovalcem pričarali posebno vzdušje. Domačini so obiskovalce toplo in gostoljubno sprejeli, tako kot je v njihovem običaju.
Beneški pustarji so se že v preteklih dneh zbrali tudi v Škrutovem,
Desno Blumarji med svojim znamenitim tekom skozi Čarni varh, spodaj maškare iz Mersina in Ruonca
nm
kjer so bile na ogled najlepše tradicionalne pustne šeme. Od kokoši in petelina iz Marsina do te lepih in te grdih, vse do škapjačev, ki so s kleščami in hudimi maskami plašili ljudi. Tudi pustiči, anjulac in zlodej iz Ruonca niso mogli manjkati za to priložnost (NM)
4
Torek, 4. februarja 2015 1 9
JBITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
pristaniška oblast - Naš intervju z novim komisarjem Zenom D'Agostinom
D'Agostino: Pomembno je zasledovati skupne cilje
Sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana, pa tudi s Koprom in Reko je temeljnega pomena za rast konkurenčnosti v svetu. Tržaško pristanišče ima zelo dobre razvojne perspektive, ki jih bo treba udejanjiti, pomembno bo tudi dogajanje v starem pristanišču, čeprav bo potrebno zadevo še podrobno poglobiti.
To nam je povedal novi komisar tržaške Pristaniške oblasti Zeno D'Ago-stino, ki je v torek nasledil Marino Monassi in ki je včeraj rade volje pristal na krajši pogovor.
Minister za infrastrukture in prevoze Maurizio Lupi vas je v torek končno imenoval na čelo tržaškega pristanišča. Na to ste čakali že dalj časa. Kako ste sprejeli imenovanje in s kakšnim duhom prihajate v Trst?
Imenovanje me je nedvomno razveselilo. Za to so sicer potrebovali precej časa in je bilo do zadnjega še kar napeto. To je vsekakor pomembna zadolžitev, ki sem jo naposled sprejel z velikim navdušenjem. V Trstu bo treba namreč marsikaj postoriti in so zelo dobre perspektive. To je verjetno tudi eno izmed redkih takih pristanišč v Italiji, saj je v drugih stanje zelo različno.
Kot ste sami povedali, je tu potrebno marsikaj storiti. Kakšen bo vaš prvi korak?
Prvi korak... Glejte, to ni novinarjem navadno všeč, saj iščejo pomembne vesti, a v takih primerih je prvi korak v tem, da se seznaniš s stanjem ustanove, ki jo boš vodil. Potrebno je razumeti, kako je organizirano delo, osebje in tako naprej. V prvem obdobju bo torej potrebno razumeti, kako deluje tržaška Pristaniška oblast in kako je organizirana.
Kaj pa po prvi fazi?
Jasno je, da imam nekatere zamisli, a za konkretno udejanjanje idej je potrebno prej razpolagati z ustreznimi instrumenti. Kdor sprejme tako zadolžitev mora skratka temeljito proučiti notranjo organiziranost in postaviti temelje za nadaljnje delovanje.
Seveda. Toda v Italiji je v pripravi reforma italijanskih pristanišč, obenem je dalj časa poudarek na tem, da so potrebne sinergije oziroma integracija med pristanišči severnega Jadrana. Kako gledate v tej luči na prihodnost tržaškega pristanišča?
Četudi lahko izpadem kot dolgočasen, poudarjam, da bi rad videl glede reforme pristanišč kakšen realen oziroma bolj konkreten dokument. Doslej so predstavili le nekatere smernice, a pomembni so dokumenti. O pomembnih zadevah odločajo namreč več krat vejice v dokumentih bolj kot razvpiti razglasi. Zaradi tega bom počakal, preden izrazim kakšno mnenje.
Kaj pa sodelovanje med pristanišči?
Glede integracije je jasno, da je v okviru mednarodnega oziroma globalnega trga »velikost« poglavitna. Toda postopki integracije so instrumenti, prek katerih lahko dosežemo nekatere cilje. Zaradi tega je pomembno prej poiskati in ugotoviti skupne cilje, nato lahko dobimo sredstvo, s katerim zasledovati te cilje. Jasno je, da so sinergije in sistemi močnejši od posameznika. Razpolagamo vsekakor z raznimi idejami, vendar potrebujem še nekaj časa. Pred razpravo o zavezništvih ali vele-pristaniških oblasteh itd. moram anali-
zirati potencial, s katerim že razpolaga tržaško pristanišče oziroma že obstoječi sistem v deželi Furlaniji Julijski krajini. V deželi FJK je namreč zelo zanimiva infrastruktura, ki jo je treba še krepiti in nadgraditi. Na ta način se bo potencial pristanišča še povečal, in to brez večjih investicij in gradenj.
Trst je mesto ob meji. Kako gledate na konkurenco Kopra in Reke in na morebitno sodelovanje?
Iz tega zornega kota razmišljam kot zasebnik. Jasno je, da so tu državne in institucionalne meje, tudi s pomembno zgodovino. Vendar se zasebniki na to ne ozirajo, še manj če gledamo na globalni trg. Zato je pomembno vselej gledati preko institucionalnih meja. Vodil bom seveda državno javno ustanovo, a če hočemo biti konkurenčni, moramo razmišljati kot tisti, ki delujejo in odločajo na mednarodnem trgu. Skratka, v tem okviru nočem videti meja in bomo morali delovati, kot da jih ni.
Pomembno poglavje predstavlja ne nazadnje staro pristanišče, ki bo prešlo v last Občine Trst, in premik prostocarinske cone. Namiguje se že na mnoge rešitve, sploh pa je poudarek na novih perspektivah tako za staro pristanišče kot za mesto. Kaj čaka po vašem mnenju to območje?
Glede starega pristanišča bi prosil vas novinarje, da imate malo potrpljenja, vsaj dokler bom nastopil novo funkcijo. Mimo mojega prepričanja in obstoječih dokumentov pač potrebujem dodatne in točne podatke. Kot primer naj navedem ugotovitev območij za premestitev pro-stocarinskega oziroma prostocarinskih območij. Na mizi je namreč zakonski osnutek, ki predvideva možnost premestitve, a so od tega izvzeti npr. Adria-terminal ali nekateri pomoli. Skratka, preden poglobim to vprašanje, potrebujem več tehničnih podatkov. Ko pa bom razpolagal z njimi, bo mogoče v sodelovanju z lokalnimi upravami odločiti, po kakšni poti nadaljevati.
Aljoša Gašperlin
Levo:
Zeno D'Agostino.
Desno: sedež Pristaniške oblasti
fotodamj@n
staro pristanišče - Zagotovilo agencije za državno domeno
Pospešitev postopka za prehod
starega pristanišča v last Občine Trst
»Agencija za državno domeno bo storila vse, da se pospeši postopek za prehod starega pristanišča pod okrilje Občine Trst. Tako se bodo lahko tudi vse težave, ki se bodo pojavile po tem prehodu, rešile v najkrajšem času.« To je povedal vodja centralne direkcije agencije Antonio Giannangeli, ki ga je včeraj sprejel tržaški župan Roberto Coso-lini skupaj z drugimi visokimi funkcionarji agencije. Na srečanju se je tudi predstavil novi deželni direktor agencije Pierluigi Di Bla-sio. Cosolini je povedal, da je bilo za začetek postopka nujno potrebno počakati na imenovanje novega komisarja Pristaniške oblasti in dodal, da bo morala tržaška občinska uprava ustanoviti poseben urad.
Cosolini je z miljskim županom Ne-riom Nesladkom govoril o starem pristanišču tudi na posvetu, ki je bil včeraj popoldne v hotelu Greifv Barkovljah. Pred hotelom se je zbrala skupina članov za STO, ki zagovarjajo prostocarinsko cono v starem pristanišču.
V Barkovljah je bil včeraj shod članov gibanja za STO
fotodamj@n
postni čas - Nadškof Crepaldi predstavil štiri predavanja
Katedra sv. Justa
Poudarek medverskemu in medkulturnemu dialogu - Začetek v sredo, 25. februarja
Nadškof Giampaolo Crepaldi (na sliki) je včeraj predstavil štiri predavanja v sklopu letošnje Katedre Sv.Justa, ki sovpada s postnim časom. Prvo predavanje bo na sporedu v sre-do,25. februarja in sicer na temo Bla-gri v družini, govorila bosta novinar in katehetka Aldo in Serena Valli. Teden kasneje bo pater Raniero Canta-lamessa, pridigar Papeške hiše, predaval na temo Blagor čistim v srcu, v sredo 11.3. bo pomožni škof Kaldej-cev v Bagdadu Shlemon Warduni govoril na temo Blagor preganjanim. Zadnje predavanje v sklopu Katedre Sv.Justa bodo imele mlade Jezusove sestre na temo Blagor ubogim, blagor krotkim. Vsa srečanja se bodo začela ob 20.30 v stolnici Sv.Justa.
»Vsebine Katedre Sv. Justa za postni čas 2015 izhajajo iz Magne charte krščanstva, iz Blagrov in se nanašajo na naše vsakdanje življenje,
posebej družino, posvečeno življenje, pastoralo periferie in preganjene krščanske skupnosti,« je dejal nadškof Crepaldi. »Naša Cerkev nam hoče pomagati, da razmišljamo, začen-
ši z Blagri, kako naj bi pokazali našim sodobnikom tisto glavno pot, ki jo je Kristus začrtal za novo humanost, vredno človeka. In to tudi glede na cerkveno zborovanje v Firencah, na temo V Kristusu za novo človeštvo,« je dodal.
»V medverskim in medkulturnim tkivu našega teritorija je pomembno, da pokažemo in pričujemo, da je Jezus Kristus izreden dogodek za človeštvo, sposobno hoditi po poti pravičnosti in resnice, ki bosta dali dostojanstvo osebi in družbi. Katedra sv.Justa je priložnost, ki jo naša Cerkev nudi za postni čas, v katerem damo prvo mesto Kristusu, učitelju dobrega in srečnega življenja,« je na predstavitvi pobude naglasil še Cre-paldi. Predstavil tečaj duhovnih vaj za vernike, ki se bo od 19. do 21. februarja odvijal v Pastoralnem središču Pavel VI v Ul. Tigor 24.
nesreča
13-letni smučar hudo ranjen na Zoncolanu
Na Zoncolanu se je včeraj ponesrečil 13-letni smučar iz Trsta. Nesreča se je pripetila nekaj po 15.uri na območju smučišča, ki mu pravijo Snow Park. Po prvih ugotovitvah kaže, da je mladi smučar, ki v tistem trenutku na srečo ni smučal prehitro, med skokom čez manjši greben silovito trčil v drugega smučarja, ki je ostal nepoškodovan. 13-letnik je bil na Zoncolanu z mamo in očetom.
Nesrečnemu smučarju, ki je utrpel hude udarce v prsni koš, so nudili prvo pomoč že takoj na smučišču, nakar so ga s helikopterjem prepeljali v vi-demsko bolnišnico Santa Maria della Misericordia. Menda ni v smrtni nevarnosti.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. februarja 2015
5
krajevne uprave - Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor
Tri občine brez tajnika
Dosedanji tajnik Giampaolo Giunta je pred nekaj tedni odstopil, ker je dobil službo v Srednji Italiji - Dragoceni pomožni tajniki - Štirje kandidati za mesto novega tajnika
Tri kraške občine - Devin-Nabre-žina, Zgonik in Repentabor - so že nekaj tednov brez občinskega tajnika. Dosedanji tajnik Giampaolo Giunta je odstopil in se preselil v Marke, kjer že opravlja funkcijo občinskega tajnika v občini Fabriano, ki šteje nekaj več kot 30 tisoč prebivalcev. Kaže, da naj bi k njegovi odločitvi botrovala reforma krajevnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini, v okviru katere naj bi ne imel možnosti za poklicno rast.
Devinsko-nabrežinska, zgoniška in repentabrska občina imajo na podlagi konvencije skupno tajniško službo. Giunta je posloval večinoma v devin-sko-nabrežinski občini, ker je slednja tako imenovani »nosilec« tajniške službe. Po en dan tedensko pa je tajnik opravljal svoje delo tudi v zgoniški oziroma repentabrski občini. Poleg tega se je v teh občinah udeleževal sej občinskih uprav (razen ob primerih, ko je njegovo mesto prevzela pomožna tajnica) in občinskih sej.
Devinsko-nabrežinska uprava je kot »voditeljica« konvencije že izdala razpis za novega tajnika. Rok je zapadel pretekli ponedeljek. Na razpis so se odzvali štirje kandidati: dve ženski in dva moška. Ena kandidatka je že opravljala tajniške posle na tržaški pokraji-
Giampaolo Giunta
fotodamj@n
Aleš Kapun
fotodamj@n
ni, ena kandidatka je zaposlena v občini Cortina d'Ampezzo, a je bila pred leti že tajnica v dolinski občini; eden od kandidatov je iz Furlanije, drugi pa iz občine Abano Terme v Venetu.
Devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja je včeraj pojasnil, da bo njegova uprava preverila poklicno usposobljenost posameznih kandidatov, jih povabila na kolokvij in bo nato izbrala novega občinskega tajnika po posvetovanju z upravama ostalih dveh v konvenciji sodelujočih občin.
Tajniško delo v treh kraških občinah medtem ni zastalo. V devinsko-nabrežinski občini ga opravlja vršilka dolžnosti Nataša Canziani, vodja urada za demografsko službo, volilni urad, informatiko in evropske načrte. V Zgo-niku in na Repentabru pa je že doslej
opravljala delo pomožne tajnice Tanja Bratos, ki je v zgoniški občini odgovorna za tajništvo, splošne zadeve in protokol.
Zgoniška županja Monica Hrova-tin se je laskavo izrazila o dosedanjem delovanju pomožne tajnice Bratosove. Slednja se je udeleževala sej občinskega odbora, ko je bil občinski tajnik Giunta delovno zaposlen drugje, vodila je zapisnik, prisotna pa je bila tudi na posameznih občinskih sejah, kar pomeni, da ima za sabo že kar dolg tajniški staž, pa čeprav nima uradnega statusa občinskega tajnika.
Nekaj podobnega se je zadnje poldrugo leto zgodilo v dolinski občini. Po odhodu zadnjega »uradnega« občinskega tajnika Fiorenza Garufija je njegove posle - v zadnjem letu župa-novanja Fulvie Premolin - začasno naj-
prej prevzel občinski podtajnik Igor Giacomini, potem pa Aleš Kapun. Slednji na občini vodi območje splošne administracije, je odgovoren za županovo tajništvo, za prevode, za institucionalne dejavnosti, osebje, pogodbe in občinsko policijo.
Svoje delo sedaj nadaljuje v upravi župana Sandyja Kluna in dejansko opravlja vse posle tajniške službe, od udeležbe na sejah občinskega odbora do občinskih sej. Udeležuje se tudi drugih sej in sestankov, na katerih je treba upravno podkovati določene ukrepe oziroma odločitve, in to ne glede na urnik in delovni čas, temveč v izključno korist občine in občanov, kot se je pred časom o njegovem delu pohvalno izrazil župan Klun.
Vršilci dolžnosti občinskih tajnikov so torej doslej uspešno opravili svoje zadolžitve in zapolnili vrzel, ki jo v dvojezičnih občinah predstavlja pomanjkanje občinskih tajnikov z znanjem slovenskega jezika.
Od štirih kandidatov za novega občinskega tajnika v devinsko-nabre-žinski, zgoniški in repentabrski občini nihče ne obvlada slovenskega jezika. Zato bo, bržda,delovanje pomožnih tajnikov tudi v bodoče zelo dragoceno.
M.K.
politika
DS: obračun Cosolinijeve mestne uprave
Demokratska stranka bo danes ob 18. uri v hotelu Savoia predstavila skoraj štiriletno delo občinske uprave župana Roberta Cosolinija. Srečanje bo uvedel strankin pokrajinski tajnik Štefan Čok, poleg župana pa bodo govorili še občinski odborniki Laura Famulari (sociala), Antonella Grim (šolstvo) in Roberto Treu (organizacija in osebje). To bo najbrž tudi priložnost, da DS uradno napove ponovno Cosoli-nijevo kandidaturo na občinskih volitvah spomladi leta 2016. Takrat bodo občinske volitve tudi v
Miljah.
Podaljšati rok za učbenike in prevoze
Pokrajinska uprava je od Dežele zahtevala podaljšanje časovnega roka za predložitev prošenj za prispevke za šolske učbenike in tudi za javne prevoze. To je sporočila pokrajinska odbor-nica Adele Pino, ki navaja, da težave pri prošnjah izvirajo iz novostih pri prijavah Isee, ki so stopile v veljavo prvega januarja letošnjega leta. Kaj več o časovnih rokih za te prispevke, bo znano po sestanku med pokrajinsko in deželno administracijo, ki je sklican za torek, 24. februarja.
kontovel - Dela na cesti za Mokolane
Kmalu voda v paštnih
Levo: traktorski izkopalnik je na cesti za Mokolane že izkopal meter globok jašek za vodovodno cev; desno cev, ki bo dovajala vodo v kontovelski breg
fotodamj@n
Če bo šlo vse po načrtih, konto-velskim vinogradnikom letos poleti ne bo treba več samostojno dovažati vodo v Mokolane za namakanje trt na tamkajšnjih paštnih. Takrat, julija ali avgusta, bo voda pritekla v kontovelski breg po ceveh, katerih nameščanje se je začelo pred nekaj dnevi na cesti, ki pelje s kontovelskega Hriba v Mokolane.
Zahteva po podaljšanju vodovodnega omrežja v kontovelski breg sega že v prejšnje stoletje. Zahodnokraški rajonski svet je poseg vključil v seznam nujnih javnih del, ki bi jih morala opraviti tržaška občina. Zanj se je že pred leti zavzela Kmečka zveza in svojo zahtevo ponovila na številnih srečanjih z deželnimi in občinskimi predstavniki ob njihovih obiskih na tistem območju.
Načrt za razširitev vodovodnega omrežja v kontovelski breg je pripravilo podjetje AcegasApsAmga, dela pa izvaja konzorcij Termogas.
Celotni poseg je vreden skoraj 192 tisoč evrov, razdeljen pa bo v dva dela. Prvi predvideva namestitev 125 mili-
metrske cevi vzdolž 600 metrov dolge ceste, ki vodi s ceste na Dolanji vasi v Mokolane. Drugi del pa zadeva namestitev vodovodne cevi vzdolž ceste, ki pelje z območja kontovelske Mlake desno navzdol proti Skdjancu. Ta odsek meri kakih 400 metrov.
Delavci konzorcija Termogas so začeli z deli na koncu asfaltirane ceste v Mokolanih, v smeri proti vasi. Tam so z izkopalnikom že izkopali nekaj desetin metrov dolg, meter globok jašek, v katerega bodo položili vodovodne cevi. Ob izkopavanju in odvažanju izkopne-ga materiala poteka na cesti tudi varjenje šest metrov dolgih cevi iz plastičnega materiala. Postopek je dolg in zamuden. Cevi morajo »združiti« s posebnim strojem, ki mora najprej segreti plastična robova cevi do toplote kakih 220 stopinj, po taki toplotni združitvi pa je treba še počakati, da se združena cev ohladi. Za vsak tak plastični var je zato potrebnih kakih 33 minut, so pojasnili delavci, ki so se včeraj v sončnem dopoldnevu ukvarjali s tem opravilom. Za 600 me-
trov dolg vodovodni odsek bodo morali opravilo ponoviti kakih stokrat.
Ko bo vodovodno omrežje podaljšano do Mokolanov, bodo morali zainteresirani lastniki vinogradov vložiti na podjetje AcegasApsAmga prošnjo za priključek in v nekaj tednih bo lahko voda pricurkljala iz cevi v vinograde.
S posegom na odseku od konto-velske Mlake do Skdjanca pa bo prišlo verjetno do zapleta. Ob ogledu območja so tehniki podjetja AcegasApsAmga ugotovili, da so zidki ob cesti ponekod v zelo slabem stanju. Opravili so geološko študijo, iz katere izhaja, da bi lahko zidki klecnili pod silo tresljajev ob izkopavanju. Podjetje pa noče prevzeti odgovornosti za morebitno poškodovanje zidkov, zato je ocenilo, da bi morali lastniki zemljišč ob cesti prehodno popraviti zidke ob njej, šele potem bi lahko začelo z deli.
To oceno je sporočilo tako tržaški občini kot zahodnokraškemu rajonskemu svetu in sedaj čaka na odgovor.
M.K.
mestno središče - Smerokazi in table
Slovenska svetnika zahtevata večjezičnost
Če vprašanje ni zaleglo, bo pa resolucija. Tako upata svetnika v rajonskem svetu za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto Adriano Ostrouška (Indipendenti-stična lista) in Alessandro Počkaj.
Slovenska izvoljena predstavnika sta konec lanskega julija vložila v rajonskem svetu vprašanje, v katerem sta zahtevala, naj bodo turistične table in smerokazi v mestnem središču dvojezični. Svojo zahtevo sta pravno utemeljila na podlagi 6. člena italijanske ustave, ki načeloma priznava zaščito manjšinskih jezikov na državnem ozemlju, pa tudi na podlagi zakona o zgodovinsko priznanih jezikovnih manjšinah iz leta 1999, ki »določa celo vrsto ukrepov za zaščito in ovrednotenje jezika in kulture različnih narodov, vključno slovenščine.«
Zato sta tržaškega župana pozvala, »naj poseže in poskrbi, da bi tudi v tem predelu tržaške občine, ki je gospodarsko strateškega pomena za celotno mestno območje namestili smerokaze tudi v slovenščini.«
Ostrouška in Počkaj sta dobrega pol leta čakala na odgovor. Ker ga nista dobila, sta se odločila za drugo svetniško »orožje«, ki ga jima ponuja pravilnik.
V rajonski svet sta vložila resolucijo, v premisi katere sta po eni strani omenila veliko prisotnost turistov v mestnem središču, po drugi pa pomanjkanje večjezičnih turističnih tabel in smerokazov. Slednji so samo v italijanskem jeziku, svetnika pa sta menila, da bi morali biti tudi v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku.
Podpisnika sta spomnila, da namerava občinska uprava »s sredstvi iz sklada Pisus povečati število
Alessandro Počkaj
turističnih tabel v mestnem središču.« zato sta pozvala »pristojnega odbornika in njegove urade, naj ob poskrbijo za namestitev turističnih tabel in smerokazov tudi v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku.«
Rajonski svet je razpravljal o resoluciji na torkovi seji. Razprava je bila mestoma burna, ker so nekateri predstavniki desničarske opozicije nasprotovali pobudi. Naposled je bila resolucija slovenskih svetnikov odobrena z osmimi glasovi levosre-dinske večine (Demokratske stranke, Slovenke skupnosti, Zveze levice in Indipendentistične liste), medtem ko je šest svetnikov desnosre-dinske opozicije (Dipiazzova lista, Forza Italia in Prihodnost in svoboda) glasovalo proti.
M.K.
6
Četrtek, 19. februarja 2015
TRST
/
ženska konzulta - Predstavitev
Literarni natečaj za spodbujanje ustvarjalnosti žensk
Literarni natečaj mesta Trst namenjen ženskam je v enajstih letih, odkar so ga prvič razpisali, obelodanil različne tematike vezane na položaj oziroma realnost žensk v naši družbi. Ženska konzulta, ki povezuje dvanajst na tem področju angažiranih društev, želi s to pobudo spodbujati kreativnost žensk različnih generacij in narodnosti. Na ta način, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v Skladišču idej na tržaškem nabrežju dejala predsednica mednarodnega literarnega natečaja Carla Mo-cavero, se razvija tudi sposobnost stopanja v stik z bližnjim. Ženske imajo namreč v sebi posebno izostren čut za em-patijo, kar je dragocena lastnost zlasti v svetu, kjer se vsakodnevno srečujemo s konflikti in spori. Natečaj vsestransko podpira Pokrajina Trst. Njena predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je tako poudarila, da so v teku let udeleženke povečale svojo samozavest in se javnosti predstavljajo kot glavne protago-nistke in ne več kot žrtve krivic. Po mnenju predsednice Ženske konzulte Ondi-ne Ghersin je treba ovrednotiti pogum žensk, ki si upajo črno na belem izraziti svoje misli.
11. izvedba mednarodnega natečaja namenjenega ženskam ponuja dva naslova. Prvi je namenjen iskanju odgovora na vprašanje o bodočnosti žensk in njihovi novi vlogi (Futuro donna: qua-li nuove storie?). V okviru drugega naslova (Donne protagoniste della nostra epoca) pa morajo udeleženke izbrati lik ene ali več pomembnih žensk, ki so se
Predstavnice Ženske konzulte in javnih uprav na včerajšnji predstavitvi natečaja
pokrajina trst
rodile na območju tržaške pokrajine oz. v njeni širši okolici in so s svojo dejavnostjo zaznamovale 20. stoletje. Izdelek morajo udeleženke napisati v italijanščini, v obliki povesti. Posebna pozornost je posvečena zapornicam, dela katerih bodo ocenjevali ločeno od ostalih. Druge pogoje za udeležbo in natančnejše informacije o razpisu so na razpolago na spletni strani http://scritturafemmini-le.consultafemminile.it. Rok oddaje so organizatorke podaljšale do 8. marca. Za zmagovalke natečaja je predvidenih sedem različnih nagrad. Najvišja izmed teh, za katero je poskrbela Ženska kon-zulta, znaša 500 evrov. Vsa nagrajena dela pa bodo objavljena v zborniku. Na včerajšnji predstavitvi nove izvedbe natečaja so tudi predstavile zbornik z zbranimi spisi z lanskega. (vpa)
komisija za enake možnosti
Poučen obisk v edinem ženskem zaporu v FJK
Komisija za enake možnosti, ki deluje pod okriljem deželnega sveta, je obiskala ženski oddelek tržaškega zapora. Pri obisku so članice komisije spremljali vodja zaporniških paznikov Antonio Marrone, odgovorna za pedagoški sektor Anna Bonuomo ter pater jezuit Silvio Alaimo. Komisija si je ogledala celice ter družabne prostore v zaporu, srečala pa se je tudi z zapornicami.
Predsednica komisije Annamaria Poggioli je povedala, da so jih zapornice lepo sprejele in prikaza-
le kaj delajo v zaporu, tudi s pomočjo prostovoljcev, posebno tržaške sekcije združenja Rete Dpi. Slednji si prizadevajo, da bi se zapornice aktivno vključile v razne dejavnosti ter se s tem tudi pripravile na življenje po prestani kazni. Obiskali so tudi zaporniško pekarno, ki trenutno žal ne deluje, menda zaradi protestov nekaterih pekarn, ki ji očitajo nelojalno konkurenco. Komisija si bo prizadevala za ohranitev stikov s to strukturo, ki je edina ženska zaporniška struktura v naši deželi.
gledališče miela - Filmski niz za drugačen pogled na stara leta
Starost ne pomeni slabost
Filmski niz Čas žetve bo ponudil šest filmov vsako nedeljo od 22. februarja do 28. marca
Današnja družba vedno bolj postavlja v ospredje zlasti ideal večno mladega, zdravega človeka, prežetega z močjo in energijo. Širjenje tovrstnega mišljenja terja vedno večjo marginali-zacijo vseh tistih, ki se ne morejo prirediti ponujenemu kalupu. Na starost se tako gleda predvsem kot na vir proble-
mov, na starostnike pa kot na breme za družbo. Nad prednostmi in pozitivnimi platmi zrelejšega obdobja življenja pade tako skoraj popolna tema. Filmski festival Čas žetve (La stagione del raccol-to: la maturita della vita nel cinema), ki bo v živo stopil to nedeljo v gledališču Miela, želi spodbujati drugačen pogled
peterlinova dvorana - Žalna seja
Spomin na Lido Turk
V Peterlinovi dvorani so se včeraj popoldne na žalni seji spomnili preminule Lide Turk, radijske urednice, kulturne delavke in odlične poznavalke naše polpretekle zgodovine. Na seji, ki jo je v imenu gostiteljev uvedel Sergij Pahor, so govorili Ana Volpi Buzečan, Marko Tavčar (za-
Žalna seja za pokojno Lido Turk v Peterlinovi dvorani
fotodamj@n
ložba Mladika in Goriška Mohorjeva), Milan Pahor (Odbor za proslavo bazoviških žrtev) in nekdanja Lidina radijska kolegica na Radiu Trst A Marija Brecelj. Vsi govorniki so, poleg poklicnih, izpostavili tudi plemenite človeške odlike pokojnice.
na starost: ne več kot na obdobje težav, temveč kot na del človeškega razvoja in vir mnogih vrednot. Njegovi organizatorji, in sicer Javni zavod ITIS, združenji Anziani Terzo Milennio in Associa-zione Ricerca Interventi e Studi ter zadruga Bonawentura želijo s pomočjo sedme umetnosti širšo publiko soočiti ravno s tem pristopom.
Predsednica ITIS-a Erica Mastro-ciani, odgovorni za programsko izvajanje Francesco Mosetti in tajnik združenja Ricerca Interventi e Studi Mauro Cauzer so na tiskovni konferenci v gledališču Miela predočili glavna žarišča njihovih prizadevanj. Njihovo delo stremi v smer medgeneracijske pomoči in skupnega soustvarjanja. Film je odličen način, da v publiki vzbudi celo vrsto čustev in jim tako približa značilnosti zrelejšega življenjskega obdobja iz različnih zornih kotov. Filmski niz Čas žetve predvideva šest filmov, ki so jih organizatorji zbrali iz redne distribucije in jih bodo predvajali vsako nedeljo, od 22. februarja do 28. marca, ob 16.30 v gledališču Miela. Pomemben del pobude predstavljajo javne debate, pri katerih lahko sodelujejo čisto vsi prisotni.
Festival bo v nedeljo uvedel film Mai cosi vicini režiserja Roba Reinerja, ki z ironijo in vsemi sestavinami kvalitetne komedije predstavlja življenje upokojenega nepremičninskega agenta Orena in Leje, neutolažljive vdove in pevke v nočnih klubih. Naslednja filmska srečanja se dotikajo številnih drugih tematik, od kompleksnega odnosa med očetom in sinom ter zaljubljenosti oziroma ljubezni na stara leta vse do kljubovanja občutkom osamelosti in ne vedno lahkim, a s čustvi prežetim vsakdanom varušk starejših oseb. Ogled filmov je brezplačen. (vpa)
Pes v kavarni ugriznil 4-letno deklico
V neki kavarni v Ul. Kandler je pes sinoči napadel in močno ugriznil v glavo 4-letno deklico. Prepeljali so jo v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so jo takoj operirali.
Žalna seja za msgr. Dušanom Jakominom
Dom Jakoba Ukmarja, društvo Ivan Grbec in (J)ARŠK vabijo na žalno sejo za pokojnim Dušanom Jakominom, ki bo v Domu Jakoba Ukmarja danes ob 18.00. Poleg govornikov in branja sožal-nih brzojavk in sporočil bo pokojniku v spomin zapel moški komorni zbor Stane Malič z Opčin.
Zemlja od Galileja do danes
Dialog o edinstvenosti zemlje od Galileja do danes je naslov konference, ki jo prireja Novinarski krožek danes ob 18. uri v dvorani Alessi (Korzo Italia št. 13) v sodelovanju z mednarodno šolo za višje študije Sissa. Na srečanju, ki ga bo uvedel Giuseppe Mussardo, bosta predavala Tommaso Treu in Stefania Tuti-
V	Mieli od danes filmi s festivala v Trentu
V	gledališču Miela bodo danes predvajali filme s festivala gorniškega filma v Trentu. Predvajanja prireja društvo Monte Analogo. Začetek predvajanj ob 18. uri, preostale filme bodo predvajali 26. februarja in 5. marca. Ob tej priložnosti bo od 20. do 21. ure zbirali podpise pod ljudsko peticijo z naslovom Drugačna obramba je možna na pobudo civilne službe vsedržavnega združenja ARCI. Peticijo podpira okoli dvesto mi-rovniških združenj.
Projekt za dedke in vnuke
V	rekreatoriju Pitteri se bo danes začel niz pobud, posvečenih dedkom, vnukom in vnukinjam. Tržaška občinska uprava je v sodelovanju z združenjem ARIS in skupino La Bussola dellAttore izdelala projekt, katerega namen je učiti dedke branja in recitacije zgodb za otroke. Informacije nudijo pri centru za priletne, Ul. Pieta' št. 2/1 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure (tel. št. 3476969495).
V	knjigarni Ubik srečanje o drugi svetovni vojni
V	knjigarni Ubik (galerija Tergesteo) bo danes ob 18. uri drugo iz niza srečanj o drugi svetovni vojni. Niz prireja Deželni inštitut za zgodovino odporništva v sodelovanju s tržaško univerzo pod vodstvom zgodovinarja Raoula Pupa. Danes bo Fabio Todero govoril o »Zgodovinskem slovarju 1. svetovne vojne«, ki ga je za založbo Laterza pripravil Nicola Labanca, medtem ko bo Enzo Fi-miani predstavil »Slovar 2. svetovne vojne«, ki ga je izdelal z Gustavom Conri-jem (Textus).
Moj pust!
Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu ali preko facebooka, kot sporočilo na našo stran primorskiD
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. februarja 2015
7
Včeraj dan es
Danes, ČETRTEK, 19. februarja 2015
JULIJAN
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide ob 6.58 in zatone ob 18.34.
Jutri, PETEK, 20. februarja 2015
LEON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje C, zračni tlak 1033 mb raste, vlaga 48-odstotna, veter 22/55 km na uro vzhodnik, nebo jasno ali delno oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C.
[13 Lekarne
Do nedelje, 22. februarja 2015:Obi-čajni urnik lekarn:od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
m Kino
16.40, 18.00 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; Dvorana 4: 16.40 »Shaun - Vita da pecora«; 20.00 »American Sniper«;
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.20, 19.05, 20.50, 21.40 »Cinquanta sfu-mature di grigio«; 19.00, 21.30 »Ta-ken 3 - L'ora della verita«; 16.30, 18.20 »Shaun - Vita da pecora«; 22.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.30 »Mune - Il guardiano della Luna«; 16.40, 19.05 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il settimo figlio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Noi e la Giulia«; 16.40, 21.20 »Mortdecai«; 20.15 »Rem-brandt«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Cinquanta sfumature di grigio«; Dvorana 2: 18.10, 20.15, 22.10 »Il settimo figlio«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Selma - La strada per la li-berta«; 22.15 »Taken 3 - L'ora della verita«; Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pecora«; 18.30, 20.20, 22.10 »Il segreto del suo volto«; Dvorana 5: 17.15, 19.30, 21.40 »Noi e la Giulia«.
□ Čestitke
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Cinquanta sfumature di grigio«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.15 »Advanced style«; 17.30 »Tutto sua madre«; 19.00, 21.30 »E' la mia prima volta!«.
FELLINI - 16.00, 20.10 »The Imitation Game«; 18.00, 22.10 »La teoria del tutto«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Birdman«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00 »Selma - La strada per la liberta«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mortdecai«;18.10, 22.15 »Whiplash«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »An-nie«; 15.40 »Asterix: Domovanje bogov«; 17.50, 20.30 »EX Machina«; 15.50 »Jupiter v vzponu«; 18.40, 21.10 »Kingsman: Tajna služba«; 15.30, 18.10, 20.50 »Ostrostrelec«; 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00 »Petdeset odtenkov sive«; 18.25 »Poročna priča d.o.o.«; 16.00 »Sedmi palček 3D«; 20.00 »Teorija vsega«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non sposate le mie fi-glie«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Noi e la Giulia«; 18.20, 22.15 »The Pyramid«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il settimo figlio«;
AGRITURIZEM ŠTOLFA
SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. februarja.
Tel. 040-229439
M Osmice
št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387.
RESEN GOSPOD išče zaposlitev kot čistilec hlevov in/ali kot pomočnik na kmetijah. Tel. št.: 327-7409432.
ZARADI SELITVE prodam 3-sedežni raztegljiv kavč (divano letto) 100,00 evrov, komplet: zakonsko posteljo z 2 žimnicama in leseno letev 140,00 evrov, 2 omari (60x146x210) 80,00 evrov vsaka. Tel. 338-6064971 (od 8. do 20. ure).
3 Obvestila
Abraham je danes v Praprot prišel in SUZANO za roke prijel. Vse najboljše ji želi Vaška skupnost Praprot.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dija-ski.it.
KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonski Beograd -nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a (Ul. Cicerone 8, 2. nadstr.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
^ Turistične kmetije
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št. 14. Tel. št. 040-208632.
H Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
AVTODOM motorhome laika 57S prodajam za 8.500,00 evrov. Tel. št.: 3334872311.
NA PUSTNI TOREK je nekdo na plesu v šotoru v Briščikih pomotoma zamenjal moško bundo znamke canadian, rjave barve s kapuco. Prosimo, da se čim prej oglasi na št.: 334-6119454.
PRODAJAM ženske čevlje in škornje od
ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen Modremu pinoju. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 20. februarja, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trie-ste@onav.it.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 20. februarja, na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja.
VZPI - ANPI: Naselje Sv. Sergija in Ri-cmanje-Log, vabita v petek, 20. februarja, ob 18. uri v Ljudski dom Palmiro Togliatti, Ul. Di Peco 7, na predstavitev knjige Marie Antoniette Moro »Tutte le anime del mio corpo«. Knjigo bo predstavila Sara Matijacic v pogovoru z avtoričino hčerjo Loreno Fornasir ter z zgodovinarko Anno Di Gianantonio in književnico Gabriello Musetti.
ŠD MLADINA organizira v nedeljo, 22. februarja, v Forni di Sopra 3. tekmo Primorskega smučarskega pokala - Pokal Savi. Vabljeni člani in tekmovalci, da se množično udeležijo smučarske tekme. Vpis do petka, 20. februarja, na tel. št. 347-0473606.
OBČINA DOLINA organizira v soboto, 21. februarja, od 9.30 do 13.00 v Sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glinščice v Boljuncu teoretično praktično predavanje o obrezovanju »Kako bolje ravnati z našimi okrasnimi drevesi«. Predaval bo Giorgio Val-vason, tehnik zelenja. Za info in potrditev prisotnosti: 040-8329237 (pon -pet 9.00-13.00) ali info@riservavalro-sandra-glinscica.it.
TABORNIKI RMV vabijo vse člane na ogled kraških jam. Osnovnošolci si bodo ogledali vodno jamo v Trnovci. Zbirališče v soboto, 21. februarja, ob 9.00 v Trnovci pri gostilni na glavni cesti. Zaključek akcije bo ob 12.30. Srednješolci in starejši si bodo ogledali jamo Skilanc v Bazovici. Zbirališče v nedeljo, 22. februarja, ob 9.30. Dodatne informacije bodo javili vodniki družin. Taborniški srečno.
GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 22. februarja, na sporedu predstava »Od kod si, kruhek?« v izvedbi Gledališča Unikat iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16.00, druga ob 17.30, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27).
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. februarja, v Peterlinovo dvorano, Ulica Donizetti 3, na svečano podelitev 6. nagrade Nadja Maganja. Začetek ob 20.30.
KRU.T IN SPDT vabita na peto srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot v ponedeljek, 23. februarja, ob 17.30 na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, II. nad. Prijave in informacije na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje izredni pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 25. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 (2. nadstropje).
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 - slovenska in italijanska sekcija in v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 (samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina) do petka, 27. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it.
SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno uvodno predstavitev delavnice »Skrb za zdravje ženske in njeno vitalnost«
v petek, 27. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini. Prvo od petih srečanj pa bo v soboto, 28. februarja, od 17.00 do 18.30. Za ostale info na tel. 349-6483822 (Mileva).
SKD BARKOVLJE sklicuje redni občni zbor v torek, 3. marca, v drugem sklicanju ob 20. uri. Letos bo volilnega značaja.
OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce / azi-lante, ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro v Občinski knjižnici v Sa-ležu (do vključno 9. marca).
13 Prireditve
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na popoldansko Prešernovo proslavo »Naj pesem sega do srca« danes, 19. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3, 1. nadstr.). Prof. Majda Ci-bic bo predstavila zbirko poezij Od-selitev pesnika Ivana Tavčarja, s sodelovanjem gledališkega umetnika Adrijana Rustje in pianistke Alenke Cergol.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi do 20. februarja v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, (2. nadstropje) na ogled razstave 1914 -Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od ponedeljka do petka (9.0013.00), popoldne danes, 19. februarja (14.00-17.00).
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM, Krožek Anton Gregorčič in KC Lojze Bratuž vabijo na poklon prof. Lojzki Bratuž ob njenem jubileju. Večer sodi med Srečanja pod lipo, ki jih tradicionalno organizira Krožek Anton Gregorčič. Sodelovale bodo članice SD Trst-Gorica-Videm in gojenci SCGV Emil Komel. Vabljeni danes, 19. februarja, ob 20. uri v KC »Lojze Bratuž« (Drevored 20. septembra 85 - Gorica).
SKD IGO GRUDEN in Občina Devin Nabrežina vabita na predstavitev dokumentarnega filma »Živeti kamen«, režija Jurij Gruden, v petek, 20. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini.
GLASBENA MATICA vabi na prireditev »Uglaševaje... slovenska umetnost Trstu v poklon«, ki bo v nedeljo, 22. februarja, ob 17.30 v Redutni dvorani »Victor de Sabata« gledališča »G.Verdi« v Trstu (vhod iz Ul. San Carlo 4).
SKD IGO GRUDEN vabi na Praznik slovenske kulture s prireditvijo »Terski kraji in ljudje«, sodeluje Barski oktet, nagovor prof. Viljem Černo v nedeljo, 22. februarja, ob 16.30 v Kulturnem domu v Nabrežini.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL predstavlja gledališko komedijo Kulturnega društva Domovina Osp »Ali ženske kdaj odnehajo?«, režija Edite Frančeškin, v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Predstava je dobila priznanje za najboljšo predstavo festivala komedije Pekre. Vabljeni.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predavanje »Najti smisel svojega življenja«. Zakaj je za vsakega človeka vseh starosti pomembno najti smisel svojega življenja? Zakaj postaja v današnjem svetu to vse težje? Kako razširiti vidno polje ter se začeti zavedati celotne palete smisla in vrednot? Ali nas to obvaruje pred raznimi odvisnostmi? Odgovarjala bo psihiatrinja in psihoterapevtka, voditeljica šole za lo-goterapijo, to je za zdravljenje s smislom, dr. Cvijeta Pahljina. Vabljeni v Finžgarjev dom v četrtek, 26. februarja, ob 20. uri.
PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, v sodelovanju z OŠ. A. Gradnika in Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici, vabi na literarni pogovor z doc. dr. Ano Toroš v petek, 27. februarja, ob 18.30 v Kulturni dom na Colu.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ
Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga
bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka.
POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu.
Prispevki
Namesto cvetja na grob g. Jakomina daruje Mirella Merku 100,00 evrov za Ukmarjev sklad.
V	spomin na Lido Turk daruje De-sanka Škerk 30,00 evrov za Narodno in študijsko knjižnico.
Ob obletnici smrti Marcella Siege daruje družina 100,00 evrov za KK Bor.
V	spomin na Darja Škabarja darujejo sošolci Marta Ravbar, Alenka Gu-štin, Nives Succi, Nives Guštin, Boris Vitez, Morana Sossi, Paolo Strainščak, Nives Košuta in Valter Sosič 120,00 evrov za VZPI-ANPI Repentabor.
V	isti namen darujeta Marija in Zora Škabar (Col 39) 20,00 evrov.
Namesto cvetja na grob Nadje Dolhar daruje družina Siega 100,00 evrov za KK Bor.
V	spomin na Lido Turk in Dušana Jakomina daruje Nadja Kralj 100,00 evrov za Narodno in študijsko knjižnico.
V	spomin na drago Lido darujeta Nora in Mirjano 50,00 evrov za AIRC.
DUŠANU JAKOMINU V SPOMIN
Zapustil nas je naš sobrat duhovnik msgr. Dušan Jakomin. Pogrešali bomo njegovo širino, njegove pastoralne pobude, še posebej pa njegovo predanost in zvestobo Kristusu in svojemu narodu. Slovenski duhovniki se ti za vse tvoje delo iskreno zahvaljujemo. Dobri Bog naj ti za vse stotero povrne, ti pa prosi za nas in naše skupnosti.
Slovenski tržaški duhovniki
19.2.2013
19.2.2015
Albino Clarici
Tvoja ljubezen je vedno v naših srcih.
Tvoja družina Cerovlje, 19. februarja 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
19.2.1975
19.2.2015
Ob štiridesetletnici nepozabne izgubese spominjamo na mamo
Elio
Liliana in Livjo z družinama
8
Četrtek, 19. februarja 2015
TRST
pustni pogrebi - »Žalostno« slovo od letošnjih pustnih norčij
Zadnje Lovrove besede: »Boljunec, I have a problem...«
Gasilci prihiteli na Kontovel - V Šempolaju slovo od številnih kraških mrtvecev
Objokane vdove, užaloščeni pu-starji, žalostne melodije. Dan po višku pustnega dogajanja napoči pokop ev-forije in obljuba po snidenju čez leto dni. Pravzaprav se bo pustni duh v letu 2016 pri nas pojavil med 4. in 9. februarjem.
Do naslednjega pusta pa si v Bo-ljuncu želijo ponovnega snidenja z Lo-vrom, ki je včeraj popoldne z boljun-ske Gorice odletel v smeri jugovzhoda. Za veselo razpoloženje so na bo-ljunskem trgu ali Gorici, kot mu pravijo domačini, poskrbeli domači mladi pustarji in godci, ki so prireditvi ponudili primerno »žalostno« glasbeno kuliso. Navzoči so lahko prisluhnili Lo-vrovemu življenjepisu, zbadljivkam na račun Dolinčanov in poročilom meteoroloških postaj bližnjih krajev, ki so privolile k izstrelitvi boljunskega letalca v jasno nebo.
Vzlet pa ni bil preprost. Komaj je vpet v balone Lovro zapustil Boljunik 27, ga je zaneslo ob tla, nato se je spet dvignil in zapletel v bližnji dimnik stavbe, kjer se nahaja lekarna. Vse je kazalo, da Lovro ne bo zapustiti domačega Boljunca, kjer je spoznal mnogo čudovitih deklet. Ravno te so ga prepričale, da se po dolgem času spet usede v Boljunik in zleti v priljubljeno nebo.
»Boljunec, I have a problem,« so bile zadnje besede, ki jih je pogumnež izrekel med neljubim zapletom balonov in vrvi na bližnji strehi. Pustni bogovi pa so mu le ponudili novo možnost in s pomočjo sunkov burje je kljub težavam nadaljeval z letom v smeri morja. Srečno pot pogumni Lovro in dober pristanek!
R'keta končal v mlaki
Z raketami so se ukvarjali tudi proseško-kontovelski pustarji. Že v noči med torkom in sredo jih je priznani zdravnik Starnabe obvestil, da je po dolgoletnih potovanjih v Severno Korejo odšel Toni R'keta.
Pogrebni sprevod se je tudi letos zbral v Hramu žalosti pri kontovelski društveni gostilni, kjer je vso svojo žalost v kapljah solza potožila vdova Neža Brkunova. S proseško godbo na čelu se je R'ketova zadnja pot nadaljevala proti proseški Kržadi in se naposled vrnila proti kontovelski mlaki.
Proseško-kontovelski R'keta svoje zadnje poti ni končal med zvezdami ampak, kot veleva tradicija, odet v plamene na vodni gladini tamkajšnje mlake. Čudeža o stopanju po zalede-neli vodni gladini letos ni bilo, v nameček pa je v zadnjem ljubezenskem dokazu tudi Neža Brkunova skočila v vodo in zaplavala proti rajnemu, za njo pa se je pognal še kak nadebudnež. Ko je R'keta že pošteno zgorel, je kakega domačina zaskrbel vojn po dimu in je verjetno bolj za šalo kot zares dvignil telefon ter poklical gasilce, ki so se ob prihodu na Kontovel pošteno zareža-li ob pogledu na zoglenele ostanke pustnega duha.
Poklon v Štalci
več fotografij na www.primorski.eu
Na slikah: Toni R'keta gori na Kontovelski Mlaki; Lovrov polet iz Boljunika 27 na Gorici; Mornar Mare na parah v šempolajski Štalci
fotodamj@n
Štalci je vodil nov kardinal Pavlovic s pomočjo župnika Fucka. Svojega Mornarja pa niti za hip ni zapustila vdova Vladimirka.
Po ustaljeni tradiciji so se šem-polajskemu žalovanju pridružili še predstavniki okoliških vasi. Med prvimi so se pojavili Slivenci, med najbolj užaloščenimi pa so bili Cerovci. Ti so ob Avsenikovi verzih »kadar me vse zapusti na tem svetu, mi le še pesem ostane ... « uživali ob zadnjih urah življenja svojega pusta E-bole, ki se je med pustovanjem okužil s smrtonosnim virusom. Cerovskemu terminalnemu bolniku je delal družbo tudi zgo-niški nesrečni motorist. Čelada mu ni nič pomagala, prav tako se je znašel na mrtvaškem vozu s tulečimi sirenami. Žalostnemu obredu je bilo s prihodom pustarjev iz Saleža, Dola, Prečnika in Praprota počasi konec. Ob prigrizku in domači kapljici je vsaka delegacija zbrala dovolj moči in se spet odpravila proti domu, kjer so svoje mrtvece prepustili plamenom. (mar)
Šempolajska Štalca se na pepel-nično sredo spremeni v pravo mrtvašnico. Tam je že ves popoldan na parah ležal šempolajski pust Mornar Mare, ki je med pustnim obdobjem vodil vaške pustarje skozi razburkane ekonomske vode. V krsto so mu Šempolajci položili tudi sidro, s katerim je v poznih večernih urah še hitreje tonil v morje ognjenih zubljev. Spominski obred v
pust - Veselo rajanje na Stadionu 1. maja
Otroci v pisanih kostumih so se vživeli v pustne vloge
Včeraj je dokončno padel zastor nad letošnje pustno obdobje, pred tem pa je bilo veselo in razigrano, kot se ta ta čas spodobi. Še posebej v torek, ko so se po društvenih dvoranah v Trstu in okolici zvrstila številna otroška rajanja. Med številnimi tovrstnimi prireditvami je bilo tudi ve-
selo rajanje na Stadionu 1. maja na pobudo SKD Škamperle, ŠZ Bor in Športne šole Trst. Zbralo se je veliko otrok v pisanih pustnih preoblekah, ki so se vživeli v svoje pustne vloge in se zabavali ob animaciji in glasbi ter sodelovali pri pustni loteriji (na sliki - FotoDamj@n).
Drevi bo v Kulturnem domu gostovala madžarska gledališka skupina Osono
Kot se v vodi zrcali obraz je ekipno delo: scenarij je nastal namreč iz skupne zamisli igralcev madžarske gledališke skupine Osono. Predstava govori o današnji družbi, o osamljenih otrocih, nesposobnih starših, izkoriščeni mladini, kot tudi o osebnih življenjskih izkušnjah igralcev. Režijo je podpisal Fazakas Misi. Gledališka skupina Osono iz Sepsiszentgyorgyja je neodvisna, alternativna skupina, ki se ukvarja z eksperimentiranjem novih poti sodobnega gledališča. Njena „gledališka izjava" bo gostovala drevi ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču. Predstava v madžarskem jeziku bo s prostim vstopom in bo opremljena z italijanskimi nadnapisi.
La citta nel golfo Borisa Pahorja
Tržaški pisatelj Boris Pahor bo danes v knjigarni Lovat na Drevoredu 20. septembra predstavil italijanski prevod svojega Mesta v zalivu, La citta nel golfo, ki je izšla pri založbi Bompiani. O delu bosta spregovorili prevajalka prof. Marija Kacin in literarna zgodovinarka prof. Tatjana Rojc, večer bo povezoval ravnatelj revije Trieste Arte&Cultura Walter Chiereghin. Začetek ob 18. uri.
V	Nabrežini film Živeti kamen
V	Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini bodo jutri ob 20.30 predvajali dokumentarni film Jurija Grudna Živeti kamen. Navzoč bo režiser, film bo prikazan z italijanskimi podnapisi. Producent dokumentarca je ljubljanska Arsmedia, koproducent pa Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. februarja 2015
9
GLOSA
Rdečearmejci na vzhodni meji
Jo2e Pirjevec_
Ko sem prejšnji teden bral izjave, ki so jih ob Dnevu spomina podali najvišji italijanski politiki, sem si dejal, da se pač Italijani svoje stereotipne retorike ne morejo odna-vaditi, pa naj bodo desničarji ali levičarji. Pomislil sem tudi, kako različen od njihove črno-bele interpretacije je bil potek druge svetovne vojne v naših krajih, potek, ki ga je Marina Rossi v svoji zadnji knjigi »Vojaki Rdeče armade na vzhodni meji« prepričljivo opisala.
Ko govori o »vzhodni meji« misli pač na Julijsko krajino od Bovca do Trsta, v kateri se je v zadnjih treh letih vojne nakopičila nenavadna mešanica ljudi različnih narodnosti. Poleg Slovencev, Italijanov in Furlanov, so bili tu še Nemci s svojimi kvizlinškimi enotami, Rusi, Ukrajinci, pripadniki srednjeazij-skih in zakavkaških plemen. Pozneje so se pritepli še cetniki in ustaši. Eni so se borili pod zastavo kljukastega križa, drugi pod zastavami Osvobodilne fronte. Marina, ki se že dolgo ukvarja z vojaško zgodovino, je tokrat posvetila svojo pozornost sovjetskim vojakom, ki so padli v nemško ujetništvo, a jim je uspelo zbežati in se pridružiti partizanom. V okviru IX. korpusa je tako nastala brigada, ki je štela okrog 800 mož, od katerih številni niso bili Rusi, temveč Azerbajdžanci, Gruzijci in pripadniki drugih narodnosti Sovjetske zveze.
Da prav razumemo tragedijo teh ljudi, je treba opozoriti na Stalinovo prepoved, da se sovjetski vojak preda sovražniku. In grožnjo, da bo v tem primeru obtožen dezerterstva. Vsa njegova družina pa bo preganjana in praktično izločena iz družbe. To nečloveško pravilo je mogoče razumeti samo, če pomislimo, da bi prišlo, vsaj na začetku vojne, do množičnega dezerterstva, upoštevajoč sovražno stališče, ki so ga imele široke ljudske množice do komunističnega režima. V bistvu je Stalin imel družine vojakov na fronti za talce in je v primeru, da so njihovi sinovi padli v ujetništvo, z njimi tudi kruto ravnal. Izjema je bil on sam, ki je imel tudi starejšega sina v nem-skem lageru, si pa kremeljskega »pa-joka« ni odvzel, čeprav ni ničesar storil, da bi fanta rešil.
Kljub grožnjam in izsiljevanju, je bil človeški nagon za preživetje premočan. Okrog pet milijonov sovjetskih vojakov so Nemci zajeli, pri čemer so z njimi ravnali kot z ljudmi nižje vrste. Niso jih sicer plansko pobijali kot so Žide, pač pa so jih izstradali do smrti, jih uporabljali kot suženjsko delovno silo, ali so jih v najboljšem primeru vključili v svoje pomožne enote kot nekakšne jani-čarje. Med tistimi, ki so našli pot do naših partizanov posebno izstopa »Mihajlo« (Mehdi Huseynzade), po rodu iz Bakuja, ki je ostal v spominu marsikaterega Primorca kot izredno drzen avanturist. Bil je izobražen človek, saj je govoril več jezikov, med drugim tekoče nemško, kar mu je dovoljevalo, da se je izdajal za oficirja Wehrmachta. Kot tak je 2. aprila 1944 skupaj s svojim tovarišem »Ivanom Ruskim« (Mirda-mat Seidov) podtaknil torbo z eksplozivom v kinu na Opčinah, kamor
so hodili nemški vojaki, 23. aprila pa v oficirski menzi današnjega kon-servatorija v ulici Ghega. Prvi atentat je terjal življenja sedem vojakov, drugi pa pet. Nemci so se maščevali tako, da so na strelišču na Opčinah postavili pred zid 72 talcev, v ulici Ghega pa obesili 52.
Ko opisuje dinamiko teh strašnih dogodkov, se Marina Rossi ne izogne kočljivemu vprašanju, ali je bilo primerno organizirati omenjene teroristične podvige, ne glede na pričakovano reakcijo podivjanih Nemcev. Tudi ne zatiska oči pred dejstvom, da so »Rusi« v partizanskih vrstah bili desperadosi, saj so vedeli, kaj jih čaka, če slučajno preživijo vojno in se vrnejo domov. Zato so se borili kot levi, pač v upanju, da bodo s svojo hrabrostjo dokazali, da niso izdajalci. Kakšen je bil odnos sovjetskih oblasti do njih zgovorno kaže obnašanje člana sovjetske misije pri IX. Korpusu, Ivana Petroviča Ribačenka, ki je prišel v naše kraje konec aprila 1944. Ko je prvič spregovoril »Ruskemu bataljonu«, postrojenih vojakov ni gledal v obraz, temveč jim je v znak zaničevanja obrnil hrbet. Do mene je prišla še druga, pretresljivejša epizoda. Ko je Ribačenko prišel v »Ruski bataljon«, je vprašal komandanta, Slovenca, naj pove, kdo od njegovih članov se najslabše bori. Poveljnik je trdil, da so vsi enako junaški, a ker je sovjetski oficir vztrajal, je vendarle pokazal na enega. Ribačenko je baje potegnil pištolo in na licu mesta nesrečneža ustrelil.
Poleg študije Marine Rossi, ki je v italijanskem prostoru edina poznavalka partizanske zgodovine na naših tleh, gradivo pa črpa tudi iz ruskih arhivov, knjigo bogati daljše besedilo Grigorija Ziljaeva, ki se je boril v »Ruskem bataljonu«. Gre za pričevanje vredno branja, saj zgovorno pripoveduje dogodivščine tega mladega fanta, premladega, da bi bil v Rdeči armadi, ki pa so ga Nemci kljub temu zaprli in ga poslali na prisilno delo nekam na Koroško. Od tam je preko Furlanije našel pot do partizanov, med katerimi je doživel nemški napad na partijsko šolo v Cerknem konec januarja 1944. Zi-ljaev opisuje tudi zadnje spopade z Nemci na Opčinah maja 1945 in sklene svojo pripoved z lakonično ugotovitvijo, da so člani »Ruskega bataljona« konec junija zapustili Jugoslavijo in se vrnili v »Moskvo preko Sofije in Bukarešte.« Ne pove, kakšna kalvarija jih je še čakala, saj so mnogi končali v sibirskih gulagih.
Knjiga »Vojaki Rdeče armade na vzhodni meji« je pretresljivo branje, ker avtorica v njej učinkovito prikazuje neskončno trpljenje, ki so ga zaradi nemške in italijanske agresije morali prestati sovjetski in jugoslovanski narodi. Spontano sem ob branju pomislil, da se v Berlinu, zgleda, tega ne sramujejo, kot se sramujejo holokavsta. Medtem ko so do Izraela še kako obzirni in zatiskajo oči pred njegovim zatiranjem Palestincev, so do Rusov v zadnjem času nevarno napadalni. O italijanskih oblasteh pa ni da bi govoril. Zanje Slovenci obstajamo samo kot odgovorni za »ekzodus« in »fojbe«, ne pa kot žrtve fašizma.
VREME OB KONCU TEDNA
V soboto višinska dolina, prihodnji teden bolj zimski
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
Darko Bradassi_
Poslabšanje, ki je zajelo naše kraje v minulem koncu tedna, je bilo po pričakovanjih le delno in obrobno. Ciklon namreč ni uspel v celoti doseči našega območja, pri nas sta se zato ob šibkih jugozahodnih vetrovih občutno povečali vlaga in oblačnost, toda razen občasnega krajevnega rahlega rosenja povečini ni bilo omembe vrednih padavin.
Nova vlažna atlantska višinska dolina bo po kalupu minule dosegla naše kraje to soboto. Dogajanje bo podobno kot v preteklem koncu tedna, umirjeno in počasno, večjega poslabšanja in občutnejših preobratov ne gre pričakovati. Povečali pa se bosta vlaga in oblačnost, ponekod bodo možne občasne rahle krajevne padavine, ki bodo nekoliko verjetnejše v soboto, medtem ko se bo v nedeljo vreme že delno izboljšalo. Ob morju bo pihal šibak veter južnih smeri in kaže na nekoliko večjo spremenljivost, ni izključeno, da ponekod tudi povečini na suho vreme.
Danes in jutri pa bo še prevladovalo v glavnem sončno in prijetno vreme, ki nam ga zagotavlja soliden anticiklon nad večjim delom Evrope. Zračni tlak se je včeraj v našem širšem zaledju, nad južnimi predeli Nemčije in nad zahodno Hrvaško povzpel nad 1040 hektopaskalov, pri nas pa je dosegel 1036 hektopaskalov. Pihala je močna burja, zvočni ane-
PISMA UREDNIŠTVU
Iz brezna preteklosti za prihodnost sožitja
Spoštovani,
oglašam se kot poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in pripadam mladi generaciji iz začetka osemdesetih let, ki je odraščala v obmejnem okolju, odprtem za številna povezovanja tako na športnem kot kulturnem področju, ki so stkala mnoge pristne prijateljske vezi. Te niso poznale jezika sovražnosti ali nestrpnosti. Govorile so o lepši prihodnosti, o spravi in prijateljstvu, o sobivanju in obogatitvi naših odnosov, o tem, da v različnosti vidimo pestrost, v spravi prihodnost in v sobi-vanju priložnost. Ne glede na različen jezik, kulturo, politične in družbene momente so nas mlade povezovale vezi, ki so bile močnejše ob političnih pogledov in zgodovinskih razhajanj, ki so nam jih prevečkrat vsiljevali, da bi trdo in ostro zarezala med nas.
Mladi smo znali sobivati v iskanju skupnih dejavnosti in interesov, ki so nas zbliževala. Te iskrene vezi so bile večje od težav, ki jih je politika za svoj lasten interes poveličevala, jih hranila s prikrito netoleranco, re-vanšizmom in obujanjem pretekle zgodovine, a ne zato, da bi dosegla pomiritev, temveč zato, da bi zadovoljila lastne interese. Mladi smo na pretekla dogajanja gledali z drugačnimi očmi.
Dogodki v preteklosti niso prizanesli našim krajem in mnogim, ki živimo ob meji so zadajali mnogo bolečine, občutkov krivice in krivde. Občutkov izgube in nespoštovanja. Veliko je bilo takih, ki niso zmogli, znali ali vedeli, da lahko edino s spravo v naše kraje vrnemo optimizem in pričakovanje lepše prihodnosti za oba naroda. Danes so drugačni časi, živimo v evropski skupnosti, ko so meje postale nepomembne in iskanja skupnih interesov eksistenčna nuja. Prijateljstvo ob meji naj bo bolj kot kdaj-koli prej modus vivendi našega časa in

mometer deželne meteorološke opazovalnice FJK je na pomolu bratov Bandiera nameril najmočnejše sunke okrog 100 km/h. Zaradi delne severne komponente, ki se je spuščala preko Alpskega grebena, se je zrak včeraj tudi občutno izsušil in se je relativna vlaga v popoldanskih urah znižala na le okrog 30 odstotkov, odtod tudi razlog za tako prijetne razmere - če izvzamemo burjo - in povsem sinje modro nebo.
Prihodnji teden pa bo po vsej verjetnosti povečini spet nekoliko bolj zimski od tekočega. V ponedeljek bo prevladovalo stanovitno vreme, povečini z zmerno oblačnostjo. Med torkom in sredo pa bo naše kraje zajelo novo poslabšanje, predvidoma nekoliko občutnejše, s padavinami in ohladitvijo. Proti nam se bo, kot kaže po zdajšnjih izgledih, spuščala nova višinska dolina s hladnejšim severnim zrakom. Nad Sredozemljem bo nastalo ciklonsko območje, ki bo vplivalo tudi na vreme pri nas. Razmere bodo spet nekoliko bolj zimske. Ob prehodnih zmernih do ponekod močnih padavinah bo v dru-
gem delu poslabšanja zapihala burja, živo srebro pa se bo spuščalo. Ni izključeno, da se bo zlasti nad Slovenijo proti koncu padavin ponekod meja sneženja lahko spustila do nižjih predelov. Ob odhodu ciklona, ko bo naše kraje dosegel severnejši zrak in bo pihala burja, se bo nato ozračje ohladilo, temperature bodo tedaj precej nižje od sedanjih, vendar ob povečini stanovitnem vremenu. Ponoči se bo živo srebro marsikje spustilo pod ledišče. Po prvem poslabšanju kaže v drugi polovici tedna na nekajdnevno premirje s stanovitnim in bolj umirjenim vremenom pred morebitnim novim poslabšanjem proti koncu prihodnjega tedna, toda to bo že predmet našega prihodnjega srečanja.
Na sliki: nad večjim delom Evrope je solidno anticiklonsko območje
Mfi
prikrito oporekanje spravi naj zamre kot zavajajoč odmev tiste politike, ki ni hotela ali znala prisluhniti tistim, ki si žele sožitja in pomiritve. Resnično pomiritev bomo dosegli korak za korakom in z odločnim razumevanjem zmot in grozot na način, da smo se iz njih marsikaj naučili. Temne plati naše zgodovine ne smemo pozabiti, vendar se moramo naučiti odpustiti in se iz nje, z veliko mero posluha za vse žrtve, tudi učiti.
Vprašanje, ki si ga moramo postaviti vsi, danes, na tem mestu: ali bomo dovolili, da si nas temačni dogodki zgodovine podredijo in iz nas naredijo poslušno in krotko žrtev, katera je zmožna govoriti le v jeziku preteklosti ali pa si bomo z veličino, ki jo pre-moreta volja in moč, drznili pogledati v lepšo prihodnost, se dvigniti nad preteklost in v želji po lepši prihodnosti sobivati v prijazni sedanjosti? Na to vprašaje smo si tisti, ki živimo ob meji v veliki večini že odgovorili. Še več, odgovora nam ni bilo potrebno iskati, saj je že v nas samih: želimo živeti v sobivanju, sodelovanju, prijateljstvu in spoštovanju. Korak za korakom smo ljudje ob meji presegli primež nestrpnosti. Zmogli smo ne samo pridigati, temveč z dejanji pokazati, da se prava veličina človeka rodi iz odpuščanja in sprave.
Zato je prav, da smo politiki, mediji in vsi, ki ustvarjamo javno mnenje, prvi branik pred vsemi dejanji, besedami, namigi in manipulacijami, ki krepijo nestrpnost. To moramo izkoreniniti. To smo dolžni narediti, ne samo za nas, temveč za naše zanamce.
Matjaž Nemec, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije
brnik
Še bodo
gnezdile
štorklje
BRNIK - Kranjski poklicni gasilci in zaposleni na Zavodu RS za varstvo narave so včeraj na Spodnjem Brniku ob pomoči delavcev Elektra Gorenjska prestavili štor-kljino gnezdo z opuščene žage na poseben gnezdilni drog. Vsaj deset let staro in pol tone težko gnezdo se je namreč začelo nagibati in je obstajala nevarnost, da bi padlo na tla. Kot je ob prestavitvi gnezda pojasnila Mateja Nose Marolt z Zavoda RS za varstvo narave, letno naredijo med osem in deset gnezdil-nih podstavkov za električni drog. Običajno vse porabijo, največ na območju severovzhodne Slovenije, kjer je tudi štorkelj največ. V celotni Sloveniji živi nekaj več kot 200 parov štorkelj, v Evropi pa preko 100.000.
Izkušnje kažejo, da štorklje običajno gnezdo, ki je prestavljeno na bližnji drog, dobro sprejmejo. Tudi gnezdo, ki so ga pred dvema letoma na podoben način prestavili na Mlaki pri Kranju, je štorklja sprejela in v njem imela mladiče. »Naš cilj je, da bi bilo tako tudi na Brniku, kar pa bomo videli šele konec marca ali aprila, ko se štorklje vračajo iz toplih krajev,« je pojasnila Nose Maroltova.
Na konstrukciji vrh opuščene žage so štorklje gnezdile vsaj deset let, v tem času je iz gnezda zletelo vsaj med 25 do 30 mladičev, lani pa po navedbah domačinov mladičev ni bilo. Zadnja leta se je najmanj pol tone težko gnezdo začelo nagibati in obstajala je nevarnost, da pade na tla. Zato so se na Zavodu RS za varstvo narave skupaj s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) odločili gnezdo prestaviti.
10
Četrtek, 19. februarja 2015
KULTURA
/
Filharmonični orkester na odru novogoriškega Kulturnega doma; v ospredju oboist in dirigent Matej Šarc, v ozadju desno Hans Bruderl z baročno kitaro
matej vidmar
bljeno v kasnejših obdobjih, zlasti romantiki: Suita Alster daje vpogled na dogajanje ob istoimenski reki, ki teče skozi Hamburg, v Uverturi pa skladatelj 'zdravil' tegobe namišljenega bolnika. Znotraj teh zanimivih skladb, je bila še 'bizarna' Suita z nenavadnimi ritmičnimi vzorci, ki ustvarjajo občutek sinko-piranega ritma. Za slavnostni uvod pa je poskrbela Uvertura k Slavnostnemu oratoriju ob 100 letnici hamburške ad-
glasba - Na februarskem abonmajskem koncertu v Kulturnem domu
Orkester Slovenske filharmonije s Telemannom v Novi Gorici
Program je dal vpogled v razgibani zvočni svet hamburškega baročnega skladatelja
Na februarskem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica je nastopil osrednji slovenski orkester - Orkester Slovenske filharmonije. Tokrat se je predstavil z nekoliko drugačnim programom, ki je bil v celoti posvečen glasbi Georga Philippa Teleman-na, baročnega skladatelja iz Nemčije, enega najpomembnejših iz 18. stoletja.
Baročna glasba je v koncertnih programih Slovenske filharmonije sicer redkost. Tokrat se je vodstvo orkestra pod idejno zasnovo oboista Mateja Šarca odločilo, da bo v januarju, v času, ko je oder Cankarjevega doma, kjer fil-harmoniki sicer koncertirajo, zaseden z drugimi projekti, pripravilo 1. filhar-monični festival baročne glasbe. Na treh uspešnih koncertih je Orkester Slovenske filharmonije osvetlil tri skladateljska imena: G. F. Handla, J. S. Bacha in G. Ph. Telemanna in tako s slednjim koncertom s podnaslovom 'Čudaška' nastopil tudi v Novi Gorici. Georg Philipp Tele-mann je bil sodobnik Johanna Sebastiana Bacha in njune življenjske poti so se v Nemčiji večkrat prekrižale, vendar pa se je njuna ustvarjalnost razvijala vsaka v svojo smer z drugačno estetiko.
Program je dal vpogled v razgibani zvočni svet tega skladatelja, ki je večino življenja prebil v Hamburgu in tam ustvaril veliko glasbe. Uravnotežen je bil z dvema uverturama, dvema suitama in dvema koncertoma. Izbor del ni bil le slikovit prikaz ustvarjalnosti Telemanna, ampak je nudil tudi možnost predstavitve različnih solistov. Mladi nadarjeni violinist Janez Podlesek se je pri izvedbi Koncerta za violino v A-duru, s šaljivim podnaslovom Žabe, predstavil kot sijajen in suveren solist. V njegovi igri je bilo zaznati posebno živahnost, ki je samemu 'regljanju' v skladbi vlivala šaljiv podton. Njegova izvedba je v temeljih izhajala iz akademskega pristopa, ki je v prvi vrsti kazal na tehnično bravu-roznost. Oboist Matej Šarc pa je, na drugi strani, v Koncertu za oboo v D-duru, ki ga odlikuje izrazita melodičnost, v interpretacijo položil spevno mehkobo. Vsaki frazi je posvetil veliko pozornosti, da je izzvenela dodelano in jo tudi značajsko ovrednotil, da je postala vsebinsko izpolnjena.
V uverturah in suitah smo odkrivali drugačnega Telemanna, veliko bolj komičnega kot v omenjenih dveh resnejših Koncertih. Stavke Suite Alster in Uverture, združene s tragikomično sui-to, je Telemann naslovil in jih zasnoval v smislu programske glasbe. Glasba v posameznih stavkih izraža zunajglas-beno vsebino, kot je to postalo prilju-
miralitete. Celoten izbor je premišljeno razgrnil očarljivo sliko tega izjemnega skladatelja baroka. Z avtentičnima glasbiloma sta nastopila Hans Bruderl s teorbo in baročno kitaro ter Tomaž Se-všek s čembalom in s tem poskrbela za izviren baročni zvočni odtenek, ki je dodal celotnemu orkestru posebno razsežnost.
Orkester Slovenske filharmonije je program s Telemannovimi deli izvedel
V Slovensko filharmonijo se vrača Uroš Lajovic
Slovenska filharmonija (SF) se je sporazumno razšla s šefinjo dirigentko Keri-Lynn Wilson, na njeno mesto se po poročanju včerajšnjega Dela vrača maestro Uroš Lajovic. V tej glasbeni ustanovi je bil zaposlen 20 let, preden je postal profesor dirigiranja na Dunaju. Po treh tujcih bo tako filharmonijo spet umetniško vodil Slovenec. Pred Wilsonovo je bil šef dirigent Francoz Emmanuel Villaume, še pred njim Američan George Pehlivanian. Od svojega debuta leta 1965je Lajovic zabeležil več kot 1300 nastopov z več kot 70 orkestri po vsem svetu. V Slovenski filharmoniji je bil zaposlen med letoma 1972 in 1991.
gledališče - V tržaškem Rossettiju
Usodna čakalnica
Novinar Beppe Severgnini je avtor in tudi sproščen igralec
r
z elanom in žarom. V energične izvedbe so se glasbeniki poglobili s srčnostjo. Energija, ki se je stekala med člani orkestra na odru, je poskrbela, da so vse skladbe zasijale v svoji polnosti in radoživosti. Tako je bil praznik baročnega glasbe v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije, tudi praznik glasbenih užitkov publike, ki je orkester nagradila z dolgimi aplavzi.
Metka Sulic
filmi@primorski.eu
štirje prevodni romani
Pri Mladinski knjigi so predstavili nova prevodna dela iz zbirke Roman. Adamova zapuščina je roman postavljen v čas druge svetovne vojne. Prinaša osebno zgodbo posameznika, ki je sicer pretresljiva, a obenem polna humorja, ki po besedah prevajalke Neže Božič ni obešenjaški. Prvenec avtorice, rojene leta 1979, je nastal iz njene fascinacije nad zgodbami posameznikov iz vojnega obdobja. Roman Tirza je osmi roman sodobnega nizozemskega pisatelja Arnona Grunberga. Roman v prevodu Mateje Seliškar Kenda po besedah urednice Darje Marinšek prinaša enega redkih opisov odnosa med očetom in hčerko. Bere se kot kriminalka, ki bralca na koncu močno preseneti. Nagrajeni prvenec francoskega avtorja Laurenta Bineta z naslovom HHhH je poslovenila Vesna Velkovrh Buki-lica. Naslov HHhH je kratico za stavek Himmlers Hirn heisst Heydrich (Himmlerjevi možgani se imenujejo Heydrich). Reinhard Heydrich je bil eden najbolj nevarnih ljudi Tretjega rajha. Roman prinaša mešanico zgodovinskega romana, saj temelji na resnični zgodbi, trilerja in metafikcije. Roman Popolna akustika podpisuje italijanska pisateljica, novinarka in TV voditeljica Daria Bignardi. V njem ponuja zgodbo o zapletenih intimnih odnosih. Protagonist zgodbe je Arne Cange, violončelist milanske Scale, ki je 13 let poročen in ima tri otroke. Njegovo skoraj popolno življenje na glavo postavi sporočilo žene, v katerem piše, da ga zapušča, ker ne vzdrži več. Zada si, da jo najde, pri čemer se mora podati na detektivsko notranje in zunanje iskanje, je povedala prevajalka Anita Jadrič. (STA)
GREMO V KINO
Lizbonsko letališče je prizorišče srečanja med petdesetletnim novinarjem in osemindvajsetletno gledališko igralko po imenu Marta. Zaradi nenadne stavke morata preživeti noč v čakalnici. Moški mora v Boston na konferenco, Marta pa se je odločila da zapusti vse in odide v Brazilijo, kjer naj bi s fantom odprla bar na plaži. Radoveden novinar jo prične spraševati kam gre in zakaj. Jezna in pesimistična Marta mu sprva odgovori zelo nejevoljno ampak moški se ne vda in nadaljuje. Počasi si pridobi zaupanje in tako se med njima razvije zanimiv pogovor o knjigah, pesmih in filmih in predvsem o aktualnih temah kot so iskanje dela, nove tehnologije in odnosi med generacijama. Zjutraj, ko je stavke konec in mora Marta na letalo, oba razumeta, da ju je nepričakovano srečanje spremenilo in oba spremenita lastne načrte in destinacije.
Beppe Severgnini
Predstava La vita e un viaggio, ki je v ponedeljek gostovala v Rossettije-vem gledališču v Trstu, je povzeta po istoimenski knjigi novinarja Beppeja Se-vergninija. V glavnih vlogah igrata sam Severgnini in mlada igralka Marta Isabella Rizi. Z njima na odru je tudi kitaristka Elisabetta Spada, artistično ime Kiss&Drive. Režiser je Francesco Brandi, produkcija pa Mismaonda. Scena je skromna. Nekaj železnih sedežev, kot v čakalnici letališč, v ozadju modro platno in v sredini veliko papirnato letalo.
Severgnini se je prvič preizkusil s pisanjem gledališkega dela in igranjem. Očitno mu je slednje zelo všeč, saj nastopa sproščeno, bodisi v dialogih bodisi ko pripoveduje soigralkam in publiki razne anekdote.
Gledališče Rossetti je bilo nabito polno in sodeč po aplavzih je predstava žela velik uspeh.
Edvin Bevk
Whiplash
Režija: Damien Chazelle
Igrajo: Miles Teller, J.K. Simmons, Paul Reiser in
Melissa Benoist
ZDA 2014
Ocena: ★★★★
Ko manjka samo še nekaj ur do podelitve letošnjih Oskarjevih nagrad, je končno tudi v italijanskih kinodvoranah na ogled zgodba mladega ameriškega režiserja Damiena Chazella, ki je že prepričala publiko in kritiko newyorškega Sundance festivala, presenetila ljubitelje filma v Cannesu in se bo v nedeljo ponoči potegovala za pet oskarjevih nagrad. Andrew je devetnajstletni nadarjeni bobnar, ki se trudi, da bi njegov talent na vsak način prišel do izraza. Ko se vpiše na prestižni newyorški kon-servatorij, želi blesteti, predvsem pa želi dokazati, da on ni le eden od povprečno nadarjenih glasbenikov, ampak da je v resnici daleč najboljši. Andrew vadi dneve in noči, neutrudljivo tolče po bobnih in se ne ustavi niti takrat, ko zaradi bolečih žuljev njegove roke krvavijo. Njegova trma in determiniranost kljubujeta tudi norim zahtevam strogega in uglednega profesorja Fletcherja, ki temnolasega fanta povabi v elitni šolski jazz ansambel, ker v njem vidi to, česar ostali nimajo. Fletcherjeve brutalne, skoraj vojaške metode pa še bolj podžgejo Andrewovo obsedenost. Chazellova glasbena psihološka drama je nastala iz kratkometražne zgodbe, ki jo je ameriški avtor razvil v celovečerec. Za protagonista si je režiser izbral dva zelo dobra igralca. Mladega Milesa Terrerja in pa J.K. Sim-monsena, starega znanca številnih filmov bratov Coen, ki ima po mnenju izvedencev dobre možnosti za prejetje zlatega kipca za najboljše odigrano stransko vlogo. (Iga)
/
ITALIJA
Četrtek, 19. februarja 2015
1 1
džihadizem - Zunanji minister včeraj predstavil stališče vlade v parlamentu
Gentiloni svari, da se čas za boj proti IS v Libiji izteka
Parlament bo predvidoma danes obravnaval resolucije za priznanje Palestine
RIM - Italija je včeraj najostreje doslej posvarila pred nevarnostjo, da postane Libija trdnjava džihadistov Islamske države (IS), kar bi bila grožnja evropski varnosti in stabilnosti sosednjih držav. Kot je v parlamentu v Rimu opozoril zunanji minister Paolo Gentiloni, obstaja »očitno tveganje«, da pripadniki IS v Libiji vzpostavijo zavezništvo z rivalskimi lokalnimi milicami ali kriminalnimi združbami, ki se med seboj bojujejo za moč in nadzor v državi. Situacija po njegovih besedah terja »maksimalno pozornost«.
Posvaril je tudi, da se je situacija v Libiji v zadnjih tednih poslabšala in da se čas za to severnoafriško državo izteka. Prizadevanja mednarodne skupnosti, da se v tej vse bolj kaotični in propadajoči državi znova vzpostavi stabilnost, je treba pospešiti. Obenem je sicer zatrdil, da Italija verjame v politično in ne vojaško rešitev problemov Libije.
»Soočamo se z državo z ogromnim ozemljem in propadlimi institucijami, kar ima potencialno hude posledice ne le za nas, ampak za stabilnost in vzdržnost tranzicijskega procesa v sosednjih afriških državah (...) Jasni moramo biti, da se je situacija poslabšala. Čas, ki ga imamo na razpolago, ni neomejen in grozi, da se bo kmalu iztekel.«
IS v Libiji oziroma tamkajšnji skrajneži, ki so prisegli zvestobo IS, so pred dnevi poskrbeli za ogorčenje z obglavlje-njem 21 egiptovskih Koptov. Tudi zaradi tega je Egipt v minulih dneh Varnostnemu svetu ZN predlagal vojaško posredovanje v Libiji in podporo zakoniti vladi, včeraj pa je na lastno pest izvedel vojaško operacijo in v libijskem mestu Der-ni. Egiptovski specialci so po lastnih navedbah ubili 155 borcev in jih zajeli 55.
Medtem se italijanski parlament pripravlja na razpravo o priznanju Palestine. Resolucije za priznanje palestinske države pripravljajo predstavniki stranke Levica, ekologija in svoboda, Socialistične stranke in Demokratske stranke. Slednja namerava povzeti resolucijo, ki jo je že odobril Evropski parlament. Podobno resolucijo, ki pa veže priznanje Palestine na pogajanja med Izraelci in Palestinci, pripravlja Nova desna sredina. Resolucije naj bi obravnavali danes.
Zunanji minister Paolo Gentiloni je včeraj v parlamentu zatrdil, da Italija verjame v politično in ne vojaško rešitev problemov Libije
ansa
stamina
Andolina za dogovorjeno kazen s tožilcem
TURIN - »Izkušnja s Sta-mino je mrtva«. Tako zatrjuje tržaški zdravnik (in občinski svetnik SKP) Marino Andolina v sporočilu, ki ga je včeraj naslovil na sodišče v Turinu, pred katerim se odvija proces proti ljudem, ki so izumili in uporabljali t. i. metodo Stamina za domnevno zdravljenje nevrodegenerativnih in drugih bolezni. Tržaški zdravnik je javnemu tožilcu Raffaeleju Guariniellu predlagal dogovorjeno kazen za očitana mu kazniva dejanja, se pravi za združevanje v zločinske namene za uporabo pokvarjenih zdravil, nevarnih za javno zdravstvo, in goljufijo.
Tudi izumitelj metode Stamina Davide Vannoni se na procesu zavzema za dogovorjeno kazen s tožilcem. Vannoni je včeraj na zaslišanju pred parlamentarno komisijo dejal, da parlament ni nikoli hotel res preizkusiti njegove metode, kar je po njegovem glavna napaka v celotni zgodbi.
smrt - Odšel je oče Nutelle
V Albi so se poslovili
od Micheleja Ferrera
ALBA - Včeraj so se v Albi v Pie-montu poslovili od Micheleja Ferrera, očeta Nutelle in voditelja enega izmed najuspešnejših italijanskih podjetij. Pogreba se je med drugimi udeležil premier Matteo Renzi. »Prišel sem se pokloniti velikemu Italijanu,« je dejal.
Michele Ferrero je umrl v soboto v Montecarlu po daljši bolezni. Star je bil 89 let. Kot rečeno, velja za očeta Nutelle. Osnove recepta za namaz je sicer izdelal že njegov oče Pietro, ki je želel znižati stroške proizvodnje namaza in je zato čokoladi dodal lešnike. Sin je nato recept dodelal, prvi lonček Nutelle pa so izdelali leta 1964 v Albi.
Danes skupina Ferrero v 11 tovarnah po vsem svetu na leto proizvede okoli 365.000 ton slavnega namaza, ki ga pro-
Michele Ferrero
It J
dajajo v 160 državah. Znanih je še več sladkarij te skupine, kot so čokolade in jajčka Kinder ter čokoladni bonboni Fer-rero Rocher in Mon Cheri. Skupina zaposluje skoraj 25.000 ljudi in ustvari več kot osem milijard evrov prometa letno. Zdaj jo vodi Michelejev sin Giovanni.
televizija rai - Ko novinarstvo prerašča v zgodovino
Film v dveh delih o življenjski zgodbi novinarke Oriane Fallaci
RIM - Na italijanski televiziji RAI so predvajali film v dveh delih o eni najslavnejših novinark, Oriani Fallaci. Drama v dveh delih je nastala v produkciji javne radiotelevizije RAI. Fallacijeva, ki se je pridružila antifašističnemu odporniškemu gibanju med drugo svetovno vojno, je znana po izzivalnih intervjujih, polemikah in kot vojna poročevalka.
Novinarsko pot je začela s poročanjem o snemanju filma Sladko življenje leta 1960, nato pa se je posvetila sestavljanju zbirke intervjujev z ameriškimi vojaki v Vietnamu. V intervjujih s svetovno znanimi osebnostmi, kot so Indira Gandhi, Haile Selassie in Henry Kissinger, je veliko pozornost posvetila podrobnostim.
Glavna igralka Victoria Puccini je svojo vlogo Fallacijeve komentirala: "Oriano smo skušali portretirati kot novinarko, vojno poročevalko, hkrati pa smo želeli prikazati tudi intimnejšo in šibkejšo plat, ki jo je razkrila v razmerjih z moškimi." Fallacijeva je o svojih dveh velikih ljubeznih pisala v romanu Mož.
Oriana Fallaci
Francoski novinar Francois Pelou je kot direktor urada AFP delal v Vietnamu, kjer sta se spoznala. Grški upornik in pesnik Alexandros Panagoulis pa je bil vodilna osebnost v boju proti polkovnikom vojaške hunte. Umrl je v prometni nesreči tri leta za tem, ko sta se spoznala.
Fallacijeva je razburila javnost v intervjuju z vodjo iranske islamske revolucije iz leta 1979 ajatolo Homeinijem. V znak protesta proti zakrivanju žensk s tančico je odvrgla čador, oblačilo nekaterih muslimanskih in hindujskih žensk.Po službovanju v Latinski Ameri-
ki in Indiji je kot vojna poročevalka zadnjič poročala iz prve zalivske vojne. Umrla je leta 2006, zadnja leta njenega življenja pa so zaznamovali pamfleti proti islamu, ki jih je napisala po terorističnem napadu 11. septembra 2001 v New Yorku, kjer je kasneje živela.
Znana je predvsem polemika z naslovom Bes in ponos. V tem kritičnem eseju proti islamu je trdila, da se "Alahovi sinovi razmnožujejo kot zajci". Kritično razmišljanje jo je pripeljalo v konflikt z zakoni v Franciji in Švici, pa tudi v Italiji, kjer so ji celo nameravali soditi. V obdobju enega meseca so prodali 700.000 izvodov eseja. V slovenskem prevodu je knjiga izšla leta 2003.
"Pripovedovati zgodbo o Oriani je podobno pripovedovanju zgodbe o 20. stoletju," je povedal režiser Marco Turco in dodal, da si je težko zamišljati bolj filmsko življenje, kot je bilo njeno. "Bila je kontroverzna in zelo zapletena oseba, vsekakor menim, da je vredno povedati njeno življenjsko zgodbo," je še dodala Puccinijeva.
Silvio Berlusconi
priče v primeru Ruby, opozarja tožilstvo.
Preiskava naj bi se zdaj bližala koncu, že kmalu pa naj bi sledila obtožnica. Pod preiskavo je skupno 45 oseb, med njimi sta tudi Berlusconijeva odvetnika Niccolo Ghedini in Piero Longo ter številne priče iz sodnega procesa v primeru Ruby.
preiskava - Sum podkupovanja prič
Berlusconi Maročanki Ruby
še plačeval visoke zneske
MILAN - Po torkovi hišni preiskavi pri okoli 20 dekletih je vse več dokazov, da je nekdanji premier Silvio Berlusconi v primeru Ruby podkupoval priče. Po ugotovitvah tožilstva naj bi Berlusconi še kar plačeval življenje Maro-čanki Ruby in drugim dekletom, ki so sodelovala na zabavah "bunga bunga" v njegovih vilah.
Mlada maroška barska plesalke Karima El Marough, znana kot Ruby, je zaradi svojega odnosa z Berlusconijem v središču afere, povezane s prostitucijo, zabavami "bunga bunga" in zlorabo položaja.
Na prvi stopnji je bil Berlusconi zaradi spolnih odnosov s tedaj mladoletno prostitutko in zlorabe pooblastil, ko je skušal doseči, da jo policija izpusti iz zapora, obsojen na sedemletno zaporno kazen in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. A julija lani ga je prizivno sodišče presenetljivo oprostilo krivde. Marca naj bi o primeru na tretji stopnji odločilo še ka-sacijsko sodišče.
Tožilstvo pa je vmes sprožilo novo preiskavo, ker naj bi Berlusconi podkupil priče, da so na sodišču lažno pričale. Pri pričah gre predvsem za dekleta, ki so v preteklosti sodelovala na omenjenih zabavah v njegovi milanski rezidenci.
Milansko tožilstvo je v torek izvedlo hišne preiskave pri okoli 20 dekletih. Kot so pojasnili včeraj, jim Berlusconi še kar plačuje življenje, s čimer jih sistematično podkupuje.
Še v preteklih mesecih je danes 22-letna Maročanka Ruby od Berlusconija dobila najmanj 15.000 evrov v gotovini. Poleg tega uživa precej razkošno življenje, ki ne ustreza dohodkom, prijavljenim davčni upravi. Tako je npr. za devetdnevni dopust na Maldivih plačala kar 60.000 evrov. Prav tako je velike vsote denarja namenila za zabave in draga oblačila, pojasnjujejo preiskovalci.
A ne le Ruby, tudi ostalih okoli 20 deklet, ki naj bi sodelovala na Berlus-conijevih zabavah "bunga bunga", naj bi redno dobivala denar od nekdanjega premierja. Nekatere naj bi brezplačno bivale v stanovanjih, ki so v lasti Ber-lusconijevih podjetij v Milanu. S tem naj bi Berlusconi sistematično podkupoval
ZLATO
(999,99 %%) za kg
34.096,98 -22,56
SOD NAFTE
(159 litrov)
I
61,16 $	-2,19
■ EVRO
1,1372 $	-0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
18. februarja 2015		
valute	evro (povprečni tečaj) 18. 2. 18. 2.	
ameriški dolar	1,1372	1,1415
japonski jen	135,69	135,61
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,583	27,619
danska krona	7,4440	7,4440
britanski funt	0,73720	0,74340
madžarski forint	307,71	307,81
poljski zlot	4,1909	4,1872
romunski lev	4,4518	4,4467
švedska krona	9,5489	9,5235
švicarski frank	1,0707	1,0631
norveška krona	8,5480	8,5725
hrvaška kuna	7,7240	7,7250
ruski rubel	70,5714	71,4490
turška lira	2,7940	2,7935
avstralski dolar	1,4598	1,4953
braziljski real	3,2195	3,2590
kanadski dolar	1,4158	1,4125
kitajski juan	7,1133	7,1403
indijska rupija	70,8500	70,9893
mehiški peso	16,9923	16,9330
južnoafriški rand	13,2921	13,2357
1 2 Četrtek, 19. februarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Nepričakovano »darilo« deželne uprave Narodni in študijski knjižnici
V Trgovskem domu želijo dati NŠK tudi četrto nadstropje
Obnovljene pritlične prostore bi morali kmalu uradno izročiti knjižnici - Postavlja se vprašanje namembnosti
Poleg pritličja tudi četrto nadstropje: to deželna uprava Furlanije Julijske krajine ponuja Narodni in študijski knjižnici v goriškem Trgovskem domu, kjer bi moralo v kratkem priti do uradne izročitve obnovljenih pritličnih prostorov knjižnici.
Kot smo že poročali, bo pred 6. marcem prišlo do uradne izročitve že obnovljenih prostorov v pritličju Trgovskega doma NŠK. Ko so pri knjižnici pred nedavnim prejeli zadevno dokumentacijo z zapisnikom in tlorisi, so ugotovili, da je v papirjih tudi nepričakovano »darilo«: deželna uprava namreč želi NŠK predati poleg že omenjenih pritličnih tudi prostore v četrtem nadstropju, ki jih je bila Dežela prejela od javne domene ob prvi predaji leta 2006. Kot znano, so del pritličja obnovili in v te prostore naj bi se, kot predvideva zaščitni zakon, v kratkem vselila NŠK, medtem ko so prostori v četrtem nadstropju ostali Deželi, zdaj pa bi jih slednja prav tako želela prepustiti knjižnici. Gre za tri manjše urade in podstrešje, ki pa so trenutno neuporabni, saj bi jih bilo treba prenoviti, potrebnega denarja pa za zdaj ni na razpolago, poleg tega se postavlja vprašanje njihove namembnosti, nam je povedal podpredsednik uprave NŠK Livio Semolič. S problematiko četrtega nadstropja se namreč od leta 2006, ko je javna domena prostore predala Deželi, nihče ni ukvarjal, denar je bil na voljo le za obnovo pritličja, takratna deželna odbornica Sandra Savino pa je ob tisti priložnosti dejala, da ko bo denar na voljo tudi za četrto nadstropje, bo treba razpravljati o namembnosti.
Kot nam je povedal Semolič, ima NŠK deset dni časa, da se izreče o zapisniku in ponudbi, pri čemer se nagibajo k temu, da sprejmejo le tisti del, ki se nanaša na že dodeljene pritlične prostore, ne pa tudi ponujenega četrtega nadstropja. Med ustanovami slovenske narodne skupnosti pa bi morali začeti postopek preverjanja, koga ti prostori zanimajo in kaj bi lahko v njih delovalo, nam je še povedal. (iž)
Kaj bi lahko našlo prostor v četrtem nadstropju Trgovskega doma?
bumbaca
gorica - Dvorana Petrarca
Letos končno obnova?
Državna knjižnica ima na voljo tristo tisoč evrov - Načrt pripravljen, na vrsti je razpis za izbiro izvajalca
Če bo šlo vse po načrtih, bi se morala v teku letošnjega leta začeti tudi dela za prenovo dvorane Petrarca, ki se nahaja prav tako v palači Trgovskega doma, uporabljala pa bi jo goriška Državna knjižnica. Za začetek bi izpeljali le prvi sklop del, s katerimi bi preprečili nadaljnje propadanje prostorov, za kar je na voljo tristo tisoč evrov.
Kot smo pisali pred letom dni, se je začetek del napovedoval že konec preteklega leta, a se je vse skupaj zavleklo zaradi pridobivanja potrebnih dovoljenj spomeniškega varstva in gasilcev, so nam povedali v knjižnici. Načrt, ki ga je pripravil arhitekturni biro Di Dato & Meninno, je naposled pridobil že vsa potrebna dovoljenja, zdaj bo treba pripraviti razpis za določitev izvajalca del. Kdaj
bo ta stekel, ni še znano, v najboljšem primeru bi se to lahko zgodilo v teku pomladi oz. poletja, dela pa bi se lahko začela jeseni in bi trajala pet mesecev. V tem obdobju bi odstranili predelne stene, po možnosti obnovili okna in vrata, dali nov omet, prenovili sanitarije in pod ter poskrbeli za novo kritje balkona, da bi zaustavili pronicanje vode.
Kot že rečeno, vsota tristo tisoč evrov zadostuje za izvedbo najnujnejših del za preprečitev nadaljnjega propadanja prostorov, kar pa ne pomeni, da bodo slednje lahko takoj začeli uporabljati: za to bodo potrebna dodatna finančna sredstva, ki bi jih knjižnica lahko skušala pridobiti po drugih poteh, npr. iz postavke 8 tisočink, za kar se nameravajo tudi prijaviti. (iž)
Notranjost dvorane
bumbaca
gorica - Župan Romoli se je srečal s črpalkarji
Polna cena goriv pomeni zaprtje
Bencin po znižani ceni je na Goriškem in v obmejnem pasu gospodarska priložnost - Opozarjajo na gospodarsko škodo zaradi »bega« voznikov v Slovenijo
Na Goriškem in na splošno v obmejnem pasu predstavlja bencin po znižani ceni gospodarsko priložnost, medtem ko na drugih območjih Furlanije Julijske krajine pomeni čisto nepotrebno subvencioniranje, to pa bo morala deželna vlada upoštevati v slučaju ponovne razprave o mehanizmih za določanje cen goriv v FJK. To je skupna linija goriškega župana Ettoreja Romolija in upravnikov krajevnih bencinskih črpalk, ki je prišla do izraza na srečanju, ki je v torek zvečer ob prisotnosti deželnega predsednika zveze Confcommercio Pia Trainija potekalo na goriškem županstvu in kjer so udeleženci ocenili trenutni položaj na tem področju.
Prisotni so ugotovili, da se položaj v Gorici in delu Goriške zelo razlikuje od tistega v drugih krajih dežele, saj zaradi bližine Slovenije številni avtomobilisti že zdaj »bežijo« čez mejo po bencin, ta »beg« pa
bi postal popoln, če bi Dežela ponovno vzpostavila polno ceno goriv. Če bi do tega res prišlo, bi bile vse bencinske črpalke prisiljene zapreti, zaradi posledičnega nižjega davčnega priliva pa bi od tega imela škodo celotno deželno in državno gospodarstvo. To namerava župan Romoli - ki bo o srečanju poročal na prihodnji seji občinskega sveta, kjer bodo tudi razpravljali o zadevni resoluciji - povedati tudi deželni predsednici Debori Serracchiani na bližnjem srečanju, ki bo v ponedeljek v prostorih Trgovinske zbornice. Goriški župan bo predsednico zaprosil tudi za srečanje s predstavniki črpalkarjev, na katerem bi zaprosili za aktiviranje t.i. »ničelnega pasu« in se soočili s težkimi posledicami, ki jih za krajevno gospodarstvo ima konkurenca Slovenije zaradi manjšega davčnega pritiska in nižje cene dela.
*
A

Z vzpostavitvijo polne cene goriv bi goriške črpalke utegnile zapreti
arhiv
Srečanje z Allamom odpade
Knjigarna Ubik in združenje Aperta-Mente sporočata, da jutrišnje srečanje s Khaledom Fouadom Allamom, avtorjem knjige Il jihadista della porta ac-canto, ki je bilo napovedano v goriškem Kulturnem domu, odpade zaradi osebnih razlogov avtorja.
Natalia Gutman v Verdiju
V	okviru koncertne in baletne sezone 2014/2015 bo drevi v goriškem gledališču Verdi ob 20.45 nastopila znana ruska čelistka Natalia Gutman ob spremljavi Mladinskega orkestra Godalne akademije Arrigoni iz kraja San Vito al Tagliamento, ob tej priložnosti pa bo nastopil tudi ukrajinski violinist Pavel Vernikov. Na sporedu bodo skladbe Jo-sepha Haydna, Antonia Vivaldija in Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Dan maternega jezika
V	Mladinskem centru Nova Gorica bo danes ob 18. uri prireditev, na kateri bodo obeležili mednarodni dan materne-ga jezika. S številnimi sodelujočimi so pripravili bogat program, ki odkriva in razkriva pomen materinščine v sodobni družbi. Osvetlili bodo številne obraze jezika, komunikacije in pasti, ki nam kljub skupnemu jeziku lahko onemogočijo razumevanje sočloveka.
Na Gradini o 1. svetovni vojni
Potem ko so lani namenili pozornost krajevni favni, se bodo letos v centru Gradina v Naravnem rezervatu Do-berdobskega in Prelostnega jezera posvetili stoletnici prve svetovne vojne. Uvodno predavanje bo jutri ob 19. uri v prostorih centra Gradina, medtem ko bo v nedeljo ob 10. uri vodena ekskurzija po bojiščih prve svetovne vojne, ki se nahajajo na območju rezervata. Vstopnina za uvodno predavanje znaša pet evrov, cena udeležbe na ekskurziji pa je osem evrov, na voljo pa je tudi paket, ki vključuje tako predavanje kot ekskurzijo, stane pa deset evrov. Mladi do 12. leta starosti so upravičeni do 50-odstotnega popusta. Priporoča se predhodna prijava na številko mobilnega telefona 333-4056800 ali na naslov elektronske pošte inforogos@gmail.com. Za nedeljsko ekskurzijo se priporočata primerna obleka in obutev.
Razstava Alde Antoni
V	galeriji Art open space v Ul. Diaz 6 v Gorici bodo v soboto ob 18. uri odprli razstavo slikarke Alde Antoni z naslovom Evolucija. O razstavi in avtorici bo govoril Massimo Bulli, razstava pa bo na ogled do 4. marca ob torkih in nedeljah med 10. in 12. uro ter ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro.
Likovna umetnost z gumbi
V	kavarni HiC pri pevmskem mostu pripravljajo novo likovno razstavo. Tokrat se bo predstavila likovna ustvarjalka Valentina Figelj, ki se ukvarja s posebno izrazno tehniko. Za svoje izdelke namreč ne uporablja barv in drugih sorodnih materialov, temveč je za upodabljanje izbrala čisto navadne gumbe, ki jih prišije na podlago iz blaga in pri tem po vzorcu nekakega mozaika sestavi zamišljeno sliko. S tovrstnim slikanjem se Figljeva ubada že veliko let in je za potešitev svoje umetniške žilice zbrala tisoče in tisoče zavrženih gumbov različnih barv in velikosti, ki so ji bili osnova pri umetniškem izražanju. Razstavo z naslovom »Millebottoni multicolori - Tisoč raznobarvnih gumbov« pripravlja kulturno združenje Amici delTarte felice. Odprtje razstave bo jutri ob 18. uri v prostorih kavarne HiC. (vip)
/
RADIO IN TV SPORED_Četrtek, 19. februarja 2015	13
gorica - Posvet na pokrajini
Furlani in Slovenci
Slovenski raziskovalni inštitut SLO-RI, Furlansko filološko združenje in Pokrajina Gorica bodo v četrtek, 26. februarja, priredili posvet z naslovom Furlani in Slovenci - Srečanje med skupnostma, ki bo potekalo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici.
»Zgodovina, tradicija, gospodarstvo, kultura ter pripadnost srednjeevropskemu in podonavskemu prostoru: značilnosti, ki povezujejo Slovence in Fur-lane, so številne in raznolike. Naroda od nekdaj živita drug ob drugem, skupaj doživljata vzpone in padce, skupaj sta prišla do evropskega državljanstva. Osrednje območje slovensko-furlanskega stika je Goriška, prava srčika sožitja, stičišče narodov, jezikov, religij in kultur, kjer se prepletajo zgodbe in spomini. Vzajemno poznavanje mora biti za Slovence in Furlane osrednji cilj, v katerega gre vlagati veliko truda in prizadevanj,« pravijo organizatorji posveta in poudarjajo, da se Slovenski raziskovalni inštitut in Furlansko filološko združenje tega zavedata že dolgo časa, kar sta po-
kazala z vrsto skupnih dejavnosti, pobud in dogodkov. Za promocijo posveta, ki bo 26. februarja, se je inštitutoma pridružila Pokrajina Gorica, ki s Pokrajinsko kon-zulto za furlansko skupnost in Pokrajinsko konzulto za slovensko jezikovno manjšino podpira projekte sodelovanja in jezikovnega ter kulturnega posredovanja. Pri posvetu sodeluje tudi Raziskovalna postaja Nova Gorica Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Program srečanja se bo začel ob 15. uri s pozdravnimi nagovori, v živo pa bo stopil pol ure kasneje. Gian Paolo Gri (Univerza v Vidmu) bo predaval o etnologiji obmejnega prostora, Neva Makuc (ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica) pa o deželni zavesti v obmejnem prostoru. Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih, bo udeležencem povedal Branko Marušič (ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica), Francesco Marangon (Univerza v Vidmu) pa bo govoril o oblikovanju ekonomskih vrednot
v obmejnem prostoru. Moderatorka prvega dela srečanja bo Adriana Janežič (Slovenski raziskovalni inštitut in Furlansko fi-lološko združenje).
Po odmoru za kavo se bo ob 17.30 začel drugi del posveta, ki ga bo vodil Roberto Dapit (Univerza v Vidmu). Prva predavateljica bo Ana Toroš (Univerza v Novi Gorici), ki se bo posvetila temi Alojz Gradnik in furlanski svet, nakar bo za mikrofon stopil Franco Finco (Univerza na Reki) s predavanjem Furlani in Slovenci: 15 stoletij jezikovnega stika. Od furlanskega biografskega leksikona Nuovo Liru-ti do biobibliografske podatkovne baze Onomasticon dei Friulani: primer slovenskih književnikov je naslov predavanja, ki so ga organizatorji zaupali Maiku Fa-varu (Furlansko filološko združenje), na temo Furlani in Slovenci: sosedje... prijatelji, ki jih velja spoznati. Dobre prakse v skupni promociji projekta EDUKA - Vzgajati k različnosti - Educare alla diversita pa bo govorila Zaira Vidau (Slovenski raziskovalni inštitut).
Goriški Travnik	bumbaca
gorica - Začenja se 43. Expomego
Čezmejni sejem vabi
Od danes do nedelje 150 slovenskih in italijanskih razstavljavcev, festival golaža in dnevi palačink
Več kot 150 slovenskih in italijanskih razstavljavcev bo od danes do nedelje, 22. februarja, sodelovalo na 43. sejmu Expomego v Gorici. Uradna otvoritev bo ob 17. uri, ko bodo pozdravili upravitelji in predstavniki ustanov z obeh strani meje, sejem pa bo vrata obiskovalcem odprl že ob 15. uri. Zanimivost letošnjega sejma je množična prisotnost slovenskih razstavljavcev. »Expomego je postal izložba čezmejnega prostora in je čez-mejni projekt, ki živi v praksi in prinaša otipljive rezultate, sporočajo z Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica, ki je so-organizator sejma skupaj z družbo Udine e Gorizia Fiere in ekskluzivni zastopnik za slovenska podjetja. Preko nje se bo predstavilo skoraj 40 obrtnikov in podjetnikov ter okoli 40 ponudnikov s področja turizma in gostinstva. Ob sejmu bodo potekali tudi festival golaža in dnevi palačink, kjer bodo obiskovalci lahko poskusili različne dobrote.
Sejem bo danes mogoče obiskati med 15. in 20. uro, jutri in v nedeljo pa med 10. in 20. uro. Pokušnja golaža in palačink ter spremljevalni program, dodajajo organizatorji, bodo potekali do 22. ure.
Z lanskega sejma
bumbaca
gorica - Včeraj slovo od Bepa Zaneta
»Gospa Serracchiani, kupite naše črpalke«
Pogrebni sprevod Bepa Zaneta po goriških ulicah
bumbaca
»Gospa Serracchiani, kupite črpalke, črpalkarje pa zaposlite na Deželi.« Predlog o svojevrstni rešitvi vprašanja goriških bencinskih črpalk je bilo slišati med branjem oporoke goriškega pustnega kralja Bepa Zaneta, od katerega so se včeraj popoldne poslovili na slikovitem pogrebu, ki se je začel pred palačo Attems-Petzenstein na Kornu z branjem oporoke, končal pa s sežigom na grmadi v Podturnu. Zanetovo oporoko je tudi letos prebral notar Neri De Merlotis in je bila kot obi-
gorica - V okviru razstave Onkraj pogleda
Po jutrišnjem predavanju vodeni ogled v slovenščini
Udeleženci koledovanja v Dolu
V številnih slovenskih vaseh po Goriškem so v prejšnjih dneh obudili tradicionalni običaj pustnega koledovanja. Zelo živahno je bilo tudi v Dolu, kjer so mali pustarji koledovali po vasi s pus-
Ponuja se zanimiv vpogled v goriško meščansko stvarnost pred prvo svetovno vojno
tnim vozom in razveselili vašča-ne z glasbo in petjem. V zameno za narodne pesmi in dobro voljo so od domačinov dobili zvrhan koš jajc, klobas, čokolad in raznih vrst slaščic.
V okviru fotografske razstave Onkraj pogleda - Goriški fotografi pred prvo svetovno vojno, ki je na ogled v razstavni dvorani Fundacije Goriške hranilnice Carigo, bo jutri ob 18. uri Maddalena Malni Pascoletti predavala na temo Vila Diamantina med zgodovino in zanimivostmi. V nedeljo pa bo ob 15. uri brezplačen vo-
deni ogled v slovenskem jeziku. Pri tem velja omeniti, da preko zaporedja podob, ki so jih priskrbeli številni krajevni zbiratelji in organizacije, prikazuje razstava razvoj goriških fotografskih ateljejev in nam hkrati ponuja izsek meščanske družbe v časovnem razponu od leta 1860 do izbruha prve svetovne vojne.
čajno polna pikrih opazk, ki so se dotaknile tudi pusta samega, saj kaže, da so se organizatorji (združenja Amici del Taieto, Spaca Us in Centro Tradizioni di San Rocco) naveličali prirejati pustne norčije, zato naj za to poskrbi npr. kako novo združenje Pro Loco, ki naj ga ustanovi občinska uprava. Letos se je pogrebni sprevod ustavil na Travniku, kjer so z minuto molka obeležili čisto poseben »dan spomina« na vse »padle«, ki so zaradi na novo tlakovanega trga končali na tleh.
pod lipami
Srečanje posvečajo Lojzki Bratuž
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo drevi novo srečanje pod lipami, ki bo posvečeno profesorici Lojzki Bratuž ob življenjskem jubileju.
Na večeru bodo sodelovali predstavniki Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm profesorica Marija Pirjevec, profesorica Olga Lupinc in profesorica Neva Zaghet. Dogodek bo obogatil glasbeni poklon, ki ga bo oblikoval duo harmonik slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel; duo tvorita Manuel Persoglia in Jure Bu-žinel. Večer, ki se bo začel ob 20. uri, prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič.
1 4 Četrtek, 19. februarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
sovodnje - Predlog županje Alenke Florenin
Družbeno koristna dela za »gabrske« prebežnike
V vojašnici v Ulici Ograda jih bo največ 20, dela naj bi se zaključila sredi marca
V nekaj tednih naj bi bila bivša kara-binjerska vojašnica v Gabrjah pripravljena za sprejetje prvih prosilcev za azil. To je goriški prefekt Vittorio Zappalorto včeraj napovedal sovodenjski županji Alenki Florenin, ki ga je po začetku obnovitvenih del v stavbi v Ulici Ograda, o katerih je Primorski dnevnik poročal prejšnji teden, zaprosila za srečanje na štiri oči.
»Dela potekajo, po prefektovih besedah pa se vsaj do sredine marca ne bodo zaključila. V Gabrjah bodo namestili največ 20 prosilcev za azil, v primeru, da se bodo pojavile druge možnosti - na primer pri zasebnikih - pa tudi manj,« je povedala županja, ki je na snidenje s prefektom prišla s predlogom. Po zgledu občine Neme bi tudi so-
vodenjska uprava rada podpisala sporazum z Deželo FJK, prefekturo in drugimi ustanovami, na podlagi katere lahko prosilci za azil opravljajo nekatera družbeno koristna dela. »V zadnjih časih sem pozorno sledila dogajanju drugod po deželi, predvsem v občini Neme, kjer so s prebežniki znali uresničiti zelo zanimiv projekt. Prepričana sem, da bi lahko to dobro prakso prenesli tudi na našo občino. Tako bi prebežnikom dali možnost, da se bolje integrirajo in da niso le pasivni subjekti: za opravljanje družbeno koristnih del bi seveda ne prejemali plačila, imeli pa bi možnost, da skupnosti, ki jih je sprejela, nekaj dajo v zameno ter da se obenem česa novega naučijo,« je pojasnila Floreni-nova, po kateri bodo pred prihodom prosil-
V gabrski vojašnici potekajo
obnovitvena dela
bumbaca
cev za azil v Gabrje poskrbeli tudi za organizacijo informativnega srečanja z občani. »Nanj bomo povabili tudi društva, ki bi lahko bila pripravljena prirediti kakšno pobudo - od nogometnih tekem do kulinaričnih večerov -, v katero bi vključili tudi prosilce za azil. Cilj vsega tega je, da te ljudi bolje spoznamo,« je zaključila Floreninova.
O prosilcih za azil v Gorici, pa tudi o problemu uslužbencev centra CARA iz Gradišča, ki so že več mesecev brez plače, je včeraj tekla beseda v televizijski oddaji Agora. Studio se je namreč v živo povezal s Trgom Transalpina, kjer so se ob županu Et-toreju Romoiju in pokrajinski odbornici Ila-rii Cecot zbrali številni občani ter uslužbenci zadruge Connecting people. (Ale)
gorica - Zaključil se je 23. Montifilm
Ob zaključku filmskega festivala »premiera« dokumentarca o Soči
Goriško planinsko društvo CAI je tudi letos znalo postreči ljubiteljem gora, smučanja, jamarstva in doživetji v naravi z nadvse zanimivim filmskim nizom gorniškega filma, ki se je pričel konec januarja in se zaključil prejšnji teden v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici.
»Festival gorniškega filma Mon-tifilm je tudi tokrat dosegel svoje cilje, saj je bil program pester, obisk nadvse zadovoljiv, izbor filmov pa na dobri kakovostni ravni,« je povedal Marco Mosetti, eden izmed organizatorjev. »Sodelovanje tako s festivalom Trento Monti film, kot tudi s tržaškim društvom Monte Analogo in s Kulturnim domom v Gorici, se postopoma utrjuje in dobiva otipljive okvire. Pa tudi obisk članov SPDG in planincev iz Nova Gorice je bil letos nadpovprečen. Prepričan sem, da smo na pravi poti,« je še pristavil Mo-setti.
Med letošnjim, 23. festivalom Monti film, so na svoj račun jamarji (s filmom The Cave Connection), ob njih pa tudi ekstremni planinci (Cero Torre), ekstremni smučarji (s spekta-kularnim Into the Mind), kot tudi ljubitelji naravnih lepot. In ravno v tej zvezi gre omeniti kratki film Brez mej, ki nam predstavlja nelahko obujanje kmečkega turizma v gorskih predelih med Matajurjem in Kobaridom.
Z desne Andra Bellavite, Marco Mosetti, Igor Komel in Ivo Saksida v Kulturnem domu
V sredo, preden je padel zastor nad festivalom, so bili gledalci deležni prijetnega presenečenja. V Kulturnem domu jih je namreč čakala tudi nenapovedana »premiera«. Ogledali so si krajši in še ne dokončani dokumentarni film o reki Soči, ki sta ga v teh dneh sestavila režiser Ivo Saksida in novinar Andra Bellavite v sodelo-
nova gorica - Pravilnik zamrznjen
Padalci in zmajarji so si vsaj začasno oddahnili
Na Zvezi za prosto letenje Slovenije (ZPLS) so si vsaj začasno oddahnili: po odločnih protestih je prejšnji teden Ministrstvo za infrastrukturo sprejelo sklep o začasnem zadržanju - do konca letošnjega leta - za mnoge spornega Pravilnika o oznaki državne pripadnosti, registrskih in drugih oznakah na civilnih zrakoplovih. Povedano drugače: neživljenjski pravilnik, ki bi prizadel tako domače kot tuje jadralne padalce in zmajarje, je zamrznjen, kar pomeni vsaj za to sezono veliko olajšanje tudi za vse tiste v Posočju, Vipavski dolini in Bohinju, ki služijo kruh na račun te panoge.
»Srž problema novega pravilnika je v tem, da na jadralnih padalih zahteva registracijo, katera označuje državo, in še dvomestno število, ki označuje za katero padalo gre. Ta stvar je popolnoma brezzvezna, saj ima vsako padalo serijsko številko, ime proizvajalca in ime padala,« je za Primorski dnevnik pojasnil Damjan Pregelj, inštruktor jadralnega padalstva in podpredsednik ZPLS.
Kaj bi novi pravilnik torej pomenil za jadralne padalce in zmajarje? »Na agencijo za civilno letalstvo ali na direktorat ... oziroma sedaj še niti ne vemo, točno kam, bi morali vložiti zahtevo za registracijo padala, kjer bi mu izdali še dodatno tablico in nalepko za padalo. Spet dodaten strošek in nepotreben dolgotrajen postopek,« je prepričan Pregelj, ki po najboljši volji ni znal pojasniti, kako bi nekdo - denimo tujec - svoje zračno plovilo registriral na nedeljo ali praznik, niti ne, kje bi to lahko storil - ali v Ljubljani ali morda v bližini vzletišč, ki jih uporabljajo. »Tega ne vedo niti pisci zakonov. To je popolnoma neživljenjsko, povrhu vsega pa niti ne povečuje varnosti letenja, kar je najpomembnejše,« pribija sogovornik.
Uvedbo omenjenega pravilnika na ministrstvu upravičujejo prav s skrbjo glede varnosti uporabnikov. Toda tudi glede slednjega je Pregelj skeptičen: »Kontrola na registriranih vzletiščih in pristajališčih, bi privedla do tega, da bi se ljudje izogibali registriranih vzletišč , saj se to da početi kjerkoli, to pa bi pomenilo oteženo reševanje pri morebitnih nesrečah in izogibanju plačil. To bi povzročilo več problemov.« Sposobnost letalne naprave pa se tako ali tako dokazuje s tehničnim pregle-
dom, ki ga je potrebno po 10. členu Uredbe o jadralnem zmajarstvu in jadralnem padalstvu opravljati na dve leti za jadralna padala in na pet let za jadralne zmaje.
Med navdušenci za ta šport je tudi veliko tujcev, ki radi prihajajo na slovenska vzletišča. »Tujci, ki imajo večletne rezervacije prenočišč, so takoj po objavi tega zakona že klicali svoje gostitelje in jim dali vedeti, da v primeru, da pravilnik obvelja, preklicujejo svoje rezervacije bivanja,« opozarja Pregelj na škodo, ki bo povzročena tudi turizmu. Samo v Posočju se na ta račun uresniči 20.000 nočitev letno, na Goriškem in Ajdovskem pa 12.000.
Drugo poglavje, ki bi moralo biti bolj urejeno, pa je vprašanje reševanja opreme ob nesrečah padalcev. Ljudi in opremo sedaj rešuje Gorska reševalna služba kar ponesrečenca nič ne stane, medtem ko se v tujini za reševanje opreme plačuje oziroma je oboje vključeno v zavarovalno polico posameznika ali društva. Slovenska Gorska reševalna služba, ki je prostovoljna in ne-profitna organizacija, pa računa za, na primer reševanje padala z drevesa, ne sme in ne more izstaviti. »Tujci celo oglašujejo, da je v Sloveniji reševanje brezplačno,« pristavlja Pregelj. »Toda prav bi bilo, da bi gorskim reševalcem, ki za to tvegajo svoja življenja in koristijo svoj prosti čas in tudi denar, vsaj za reševanje namenite nekaj denarja,« je Zvezo na zadnji seji sveta regije pozval kanalski župan Andrej Maffi.
V tujini opremo rešujejo člani gorskih reševalnih služb, ki imajo svoje s.p.-je. Na ta način lahko izstavijo račun za reševanje opreme. »To poznamo tudi na italijanski strani meje: za 50 evrov rešujejo padalo iz nižjih dreves, za 100 evrov pa iz višjih. Takšno ponudbo so hoteli postaviti tudi na vzletišču Lijak, a se tamkajšnje društvo ni strinjalo s tem, da bi tuji reševalci za isto storitev računali, domači pa bi jo opravili zastonj,« pristavlja Pregelj.
Župani severnoprimorskih občin so na seji sveta regije podprli pobudo o sistemski rešitvi tega problema, prav tako pa so se zavzeli tudi za dokončen umik spornega člena omenjenega Pravilnika o oznaki državne pripadnosti, registrskih in drugih oznakah na civilnih zrakoplovih, ki zadeva jadralne padalce in zmajarje.
Katja Munih
ronke - V trgovini Sorelle Ramonda
Nemoteno odšel s tremi dražjimi jopiči
vanju s kulturno zadrugo Maja, AVPS Nova Gorica in Kulturnim domom v Gorici. Film, ki »opeva« čezmejno reko ob stoletnici prve svetovne vojne, bodo uradno predstavili na letošnjem festivalu Trento Monti film. Goriška publika je dokumentarec, čeprav še ne v dokončni verzij, nagradila s toplim aplavzom.
Morda so že prišli na sled neznancu, ki je iz trgovskega središča So-relle Ramonda v Ronkah nemoteno odnesel tri dražje jopiče, potem ko je bil z njih odstranil varnostne ploščice. Krajo so ob zaprtju trgovine odkrili uslužbenci, ki so obvestili karabinjer-je. Po prvih ugotovitvah naj bi se bil moški po vstopu v trgovsko središče takoj usmeril proti oddelku, kjer so razstavljeni jopiči. Slednje si je ogledal, izbral pravilno mero ter s posebno napravo odstranil varnostne ploščice, jopiče pa je nato oblekel in se brez težav oddaljil, ne da bi kdo posumil, da je prišlo do kraje. Očitno je šlo za zelo premišljeno dejanje, pri katerem je storilec pomislil na vse podrobnosti, morda pa mu vse to ne bo pomagalo: tatu naj bi namreč posnele varnostne kamere, ki se nahajajo v trgovskem središču, posnetki pa bi preiskovalcem lahko omogočili ugotovitev storilca in posledično njegovo aretacijo.
Nakupovalno središče v Ronkah
kb
Trgovsko središče Sorelle Ra-monda je bilo že večkrat prizorišče poskusov kraje, ki pa so se vsi izjalovili zaradi učinkovitega sistema varnostnih ploščic. Leta 2013 so neznanci tudi poskusili razbiti izložbeno šipo s cementnim robnikom, vendar je neprebojna šipa zdržala, alarmni sistem pa je tatove spravil v beg.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. februarja 2015
15
[ZT Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074.
~M Gledališče
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14).
Dvorana 2: 16.00 »Shaun - Vita da pécora«; 17.40 - 19.50 - 22.00 »Bird-man«.
Dvorana 3: 16.40 »Mune - II guardia-no della luna«; 18.20 - 20.15 - 22.00 »Un piccione seduto su un ramo rif-lette sull'esistenza«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14).
Dvorana 2: 18.10 - 20.15 - 22.10 »Il set-timo figlio«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Selma - La strada per la liberta«; 22.15 »Taken 3 - L'ora della verita«.
Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pe-cora«; 18.30 - 20.20 - 22.10 »Il segreto del suo volto«.
Dvorana 5: 17.15 - 19.30 - 21.40 »Noi e la Giulia«.
DANES V NOVI GORICI
KULTURNI DOM: 20.15 »Boj za« (Večeri slovenskega filma).
Razstave
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 28. februarja »Aspettando il vento«, zadruga Thalassia; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 22. februarja v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »Un quarto a me-zanote«, nastopa gledališka skupina I Zercanome iz Trsta. 1. marca v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Trie-stin.a.mente«, nastopa gledališka skupina Compagnia de l'armonia iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288)..
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI iz niza »Špas teater«: danes, 19. februarja, ob 20. uri »Čista norišnica«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pri-četkom prireditev (tel. 0038653354016, blagajna@kulturnidom-ng.si).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 19. februarja, ob 20.45 bo gledališka predstava Leonarda Scia-scie »L'onorevole«, igrajo Enzo Ve-trano, Stefano Randisi in Laura Ma-rinoni; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 19. februarja, ob 17.30 »Čarovnik iz Oza« in vsak dan do 21. februarja ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitko-vič). 21. februarja ob 10.30 gledališka igralnica z Medeo Novak; informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247.
V	KROMBERKU: v gradu je v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica na ogled razstava o prvi svetovni vojni z naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Vodeni ogledi (za skupine) potekajo med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611; do konca marca.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«.
V	NOVI GORICI: v Mestni galerija Nova Gorica, na Trgu E. Kardelja 5, je na ogled razstava slikarja Jožeta Slaka (Djokija) z naslovom »Fazni prehodi«; do 27. februarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00-12.00; več na www.mgng.net.
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 23. februarja ob 20.45 »Il campanello dello speziale« (G. Donizetti), nastopajo vokalna skupina in orkester Opera Giocosa FJK in zbor I Giocosi di Trieste; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it.
V NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 25. februarja ob 20.15 koncert skupine Velkro v sklopu niza Art sredica; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kultur-nidom.
H Šolske vesti
DIJAŠKI DOM V GORICI vpisuje v popoldanske programe za 2. polletje in za š.l. 2015-16. Učencem iz OŠ v Gorici, Štandrežu, Pevmi in Sovodnjah ter SŠ Trinko ponuja strokovno učno pomoč ter dodatno izobraževanje, brezplačne interesne dejavnosti (ples, glasba, gledališče itd.), prijetno druženje in delo z vrstniki, vsakodnevno varstvo do 18.30, zdravo in sveže pripravljeno prehrano, možnost obiskovanja tečajev Glasbene matice kar v domu, prevoz na športne treninge, sodelovanje na novem muzikalu DD. Več na spletni strani dijaskidom.it, informacije po tel. 0481-533495; vpis možen do zasedbe mest.
S Izleti
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da za enodnevni avtobusni izlet v soboto, 7. marca, bo odhod avtobusa: Doberdob 7.30, Selce (piceri-ja Al gambero) 7.40, Štivan 8.00, Fer-netiči; informacije po tel. 3804203829 (Miloš).
TABORNIKI RMV vabijo člane na ogled kraških jam. Osnovnošolci si bodo ogledali vodno jamo v Trnovci. Zbi-
rališče v soboto, 21. februarja, ob 9. uri v Trnovci pri gostilni na glavni cesti; zaključek akcije ob 12.30. Srednješolci in starejši si bodo ogledali jamo Ski-lanc v Bazovici; zbirališče v nedeljo, 22. februarja, ob 9.30. Dodatne informacije bodo javili vodniki družin.
ESTORIABUS: 28. februarja bo ekskurzija v Martinščino in na Debelo grižo, poučni izlet se bo zaključil na Brestovcu. 18. aprila bo obisk zasebnega muzeja Spomini na Veliko vojno, tako imenovano osamljeno drevo in park Ungaretti v Martinščini. Ob mednarodnem festivalu zgodovine v Gorici bodo organizirali tri turistične poti; 22. maja Banjšice, 23. maja Kobarid in 24. maja pogorje Kolovrata in Matajurja. 28. maja bo ekskurzija za šolarje, ki bodo obiskali spominski park miru Sabotin, Soško fronto, ostanke prve svetovne vojne v Gorici, Redipuljo in Martinščino; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja praznovanje dneva žena v nedeljo, 8. marca, z izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled posebnosti od potresa do obnovitve mesteca dalje. Opoldne se bodo udeleženci peljali v bližnji hotel -restavracijo »Carnia«, kjer bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 25 evrov.
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do 20. februarja.
FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja tečaj fotografije za začetnike in izkušene fotografe pod vodstvom mednarodnega mojstra fotografije Rafaela Podobnika. Lekcije bodo ob četrtkih ob 20. uri v Galeriji 75 v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu, prva danes, 19. februarja; skupno bo 8 teoretsko-praktičnih predavanj. Za vpisovanja na prvo lekcijo oz. za pojasnila: Silvan (tel. 366-7173053, 0481-884226), Miran (tel. 339-2913331), info@skupi-na75.it.
GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI sklicuje občni zbor danes, 19. februarja, ob 17.30 na sedežu v KB Centru v Gorici. Na dnevnem redu predsedniško, administrativno in blagajniško poročilo, pozdravi, razprava in razno.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL, občinska zveza Doberdob, priredi zborovanje ob dnevu včlanjevanja 2015 v petek, 20. februarja, ob 15.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja sklop skupinskih srečanj, posvečenih tehnikam sproščanja, poslušanju telesa, obvladovanju stresa in mišičnih napetosti za izboljšanje splošnega počutja. Srečanja bo vodil prof. Aldo Rupe v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob sobotah od 20. do 21. ure v soboto 21. februarja, 28. februarja in 7. marca ter po dogovoru še naslednji dve soboti; informacije in prijave do 20. februarja pri Ani Saksida (tel. 328-9181685) ali na e-naslovu saksi-dana@libero.it.
»MUZIKOTERAPIJA IN SAMOSPO-ZNANJE: zvok, telo in glas za dobro psihofizično počutje« je naslov štirih srečanj, ki bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici, ki jih bo vodila diplomirana muzikoterapevtka, magister po modelu Benenzon, Sara Ho-ban. Prvo srečanje bo v sredo, 25. februarja, ob 16.30 do 18. ure naslednja srečanja so predvidena 4., 11. in 18.marca; informacije in vpisovanje do 21. februarja, po tel. 0481-280363 ali 380-5892568.
SKAVTI LETNIKOV 1961-64 se bodo srečali v ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri na skavtskem sedežu v Gorici za pripravo praznovanja 50-letnice skavtske organizacije na Goriškem.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE
PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v ponedeljek, 23. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v KC Lojze Bratuž v Gorici. Na dnevnem redu volitve predsednika občnega zbora, poročilo nadzornega odbora, odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2014, odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2015, razno.
IS Prireditve
V	MIRNU: v prostorih osnovne šole bo danes, 19. februarja, ob 19. uri potopisno predavanje prostovoljke Meta Žgur, ki bo predstavila svojo prostovoljsko izkušnjo in vtise iz Gam-bije.
V	NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo v soboto, 28. februarja, ob 16. uri spominski dan ob prvi obletnici smrti Bogdana Žorža, enega najvidnejših sodobnih slovenskih psihologov in psi-hoterapevtov. V prvem delu bo simpozij, na katerem bodo strokovnjaki in ljudje, ki so sodelovali z Bogdanom Žoržem, spregovorili o njegovem strokovnem in javnem delovanju. V drugem delu, ki se bo začel ob 18. uri, bo kulturni program; vstopnice so brezplačne, obvezna rezervacija na naslovu basa.zorana@amis.net.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo danes, 19. februarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami v poklon prof. Lojzki Bratuž ob življenjskem jubileju. Na večeru bodo sodelovali predstavniki Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm prof. Marija Pir-jevec, prof. Olga Lupinc in prof. Neva Zaghet. Glasbeni poklon bo oblikoval duo harmonik SCGV Emil Ko-mel Manuel Persoglia in Jure Bužinel. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič.
V	BILJAH: v domu krajanov Negovan Nemec bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Ljubezen zvesto najti...«. Slavnostna govornica bo Nelida Nemec. Organizirajo PD Štandrež, KD Stanko Vuk Miren in KTD Zarja Bilje.
V	GORICI: v župnijski dvorani v Pod-turnu bo v petek, 20. februarja, ob 17.30 prvo srečanje za spoznavanje Islama. Predavala bo profesorica Chiara Pellegrino. V soboto, ob 17. uri bo predavanje na temo antične zgodovine. Vittorio Mancini bo govoril o svoji knjigi »L'identita romana« in Daniele Leoni o svoji knjigi »Augusto - Il triumvirato«; ob 20.30 bo v organizaciji združenja Sardincev v Gorici predavanje plastičnega kirurga Giuseppeja Losas-sa v podporo projekta »Smileagain« FJK, ki pomaga ženskam v Srednji Aziji, ki so bile žrtve napadov s kislino; vstop prost.
V	GORICI: v knjigarni LEG na Korzu Verdi 67 bo v petek, 20. februarja, ob 18. uri srečanje s pisateljem Paolom Maurensigom, ki bo predstavil svojo knjigo »Amori miei e altri animali«; vstop prost.
V	ŠMARTNEM: v Hiši kulture bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Andreo Bellavitejem, ki bo predstavil svojo knjigo »L'Isonzo«.
V	ŠTANDREŽU: v župnijskem domu Anton Gregorčič bo v soboto, 21. februarja, ob 20. uri prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Ljubezen zvesto najti...«. Slavnostni govornik bo Nejc Cijan Garlatti. Organizirajo PD Štandrež, KD Stanko Vuk Miren in KTD Zarja Bilje.
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v nedeljo, 22. februarja, ob 11. uri v sklopu »Srečanja z avtorji« predstavitev knjige »Cosmopolit@n« bosanske pisateljice Enise Bukvic iz Mostarja. Prirejajo Kulturni dom v Gorici, ZSKD, Goriška državna knjižnica BSI, Forum za Gorico in kulturno društvo Jadro iz Ronk.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri na prvo od letošnjih »Predavanj«.
Moj pust!
Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu ali preko facebooka, kot sporočilo na našo stran primorskiD
Gostja večera bo zakonska in družinska terapevtka Tanja Repič Slavič, ki bo spregovorila na temo »Nemi kriki spolne zlorabe«. Srečanje, ki letos poteka v sodelovanju s »Srečanji pod lipami«, bo v Domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka bo 24. februarja ob 17. uri ustvarjalna delavnica za otroke. 26. februarja ob 18. uri bo predstavitev romana »Ljudje na burji« Milana Petka Levokova in pesniške zbirke »Slovenske pisarije«.
V	GORICI: v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 bo v četrtek, 26. februarja, ob 15. uri posvet z naslovom »Furlani in Slovenci. Srečanje med skupnostma«. Prirejajo SLORI, združenje Filologica Friulana in goriška Pokrajina.
V	RONKAH: v cerkvi Sv. Lovrenca bo v soboto, 28. februarja, ob 19. uri Prešernova proslava - večer slovenske pesmi in besede. Oblikovali ga bodo MePZ Lipa iz Bazovice, MePZ Divača in gojenci Glasbene šole iz Sežane. Govornik bo Janez Povše. Prirejajo SKRD Jadro in ŽePZ iz Ronk ter društvo Tržič iz Tržiča.
V	DOBERDOBU: v prostorih kulturnega društva Jezero bo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri kulturna prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopili bodo mladinska vokalna skupina Anakrousis iz Gropade, srednješolki iz Doberdoba Tina in Mateja z recitacijo poezij Iga Grudna in Valentina Nanut s flavto. Ob priložnosti bo potekal dan včlanjevanja društva Jezero.
' . Mali oglasi
IŠČEM GOZDOVE za posekanje, v zameno ponujam dostavo dela drvi na dom; tel. 0481-390238 (ob uri obedov).
PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov.
Pogrebi
DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Natalia Cingerle vd. Zorn (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev.
DANES V ZDRAVŠČINAH: 10.30, Alfredo Cont (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FOLJANU: 14.30, Renata de Fabris por. Zorzin s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Lidia Beltra-me iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Gi-sella Pacor vd. Leghissa (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Ob izgubi članice sekcije in aktivistke NOB GISELE PAHOR vd. LEGIŠA, se pridružuje žalovanju svojcev
Odbor VZPI-ANPI Dol-Jamlje
/	GORIŠKI PROSTOR	Petek, 20. februarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Zavrnili 970 milijonov €
MILAN - Lastnik Milana Silvio Berlusconi je zavrnil ponudbo v višini 970 milijonov evrov za svoj klub. Razmišlja pa o prodaji manjšega deleža, če bi ob denarni ponudbi prišla še obljuba, da bodo novi solastniki pomagali pri gradnji novega stadiona. Milan je v ponedeljek uradno zanikal, da se je sestal s tajskim poslovnežem Beejem Taechaubolom in se dogovarjal o večjem prevzemu kluba.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Žeravica se bori
v • I •	•
za življenje
ZARAGOZA - Sloviti jugoslovanski selektor Ranko Žeravica, pod njegovim vodstvom je jugoslovanska izbrana vrsta osvojila prvi naslov svetovnih prvakov na prvenstvu leta 1970 v Ljubljani ter prvo olimpijsko zlato kolajno leta 1980 v Moskvi, se bori za življenje. Petino-semdesetletni trener je doživel srčni infarkt in se zdravi v bolnišnici v španski Zaragozi. Žeravica je imel že pred petimi leti težave s srcem.
nogomet - V osmini finala lige prvakov
Real že v prednosti
priznanja »trieste azzurra«
Med nagrajenci tudi člani slovenskih klubov
Kevin-Prince Boateng (levo) in Marcelo, avtor drugega zadetka za Real Madrid
ansa
V soboto, 21. februarja, bodo nagradili uspešne športnike in športnice, ki so v minulem letu nastopili z državno reprezentanco, in tako v svet ponesli ime Trsta in Italije (Trieste Azzurra). Med njimi so tudi štirje predstavniki slovenskih klubov v Italiji. To so jadralca Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti (Čupa), jadralka Carlotta Omari (Sirena), ki jadra v dvojcu s Francesco Russo Ci-rillo (SVBG) in rolkar Mladine Niki Hrovatin. Jadralca Čupe sta bila na SP v olimpijskem razredu 470 v San-tanderju 19., jadralki Sirene in SVBG sta osvojili svetovni naslov v razre-
du 420, Hrovatin pa je na tekmi svetovnega pokala v Val di Fiemme osvojil 3. mesto med mladinci. Med slovenskimi športniki bo nagrajena tudi kotalkarica Martina Pecchiar, članica Pat, ki je bila 4. na pokalu Italije. Na podelitvi bodo omenili tudi jadralce, ki so osvojili evropske in svetovne naslove na kajutnih jadrnicah. Med njimi sta tudi člana Sirene Jaro Furlani in Sandi Šuc, ki pa ne bosta dobila plakete.
Nagrajevanje, na katerem bodo podelili rekordnih 95 plaket, bo na tržaškem županstvu v soboto ob 11. uri.
težave parme
Manentijev (neskončni) jutri ...
PARMA/MARIBOR - »Jutri, jutri, jutri,« (danes op. ur.) je včeraj (bil je v Mariboru) živčno ponavljal italijanskim novinarjem predsednik Parme Giampie-tro Manenti, ki je tudi direktor podjetja Mapi Grup s sedežem v Kromberku pri Novi Gorici. Danes, kot je napovedal Manenti, naj bi torej odplačal dolg in plače igralcev. Manenti mora v kratkem dokazati, da ima na razpolago 97 (!) milijonov evrov za odkup kluba iz Emilije. Če do tega ne bo prišlo, Parma tvega, da bo prvenstvo končala z ekipo mladincev. V prihodnji sezoni pa bi se lahko znašla v D-ligi (kot letos Kras in Triestina).
OSTAJA - Aleksander Čefe-rin ostaja predsednik Nogometne zveze Slovenije.
KONČAL KARIERO - Norveški alpski smučar Aksel Lund Svindal je zavoljo težav z Ahilovo tetivo in po posvetu z zdravniki končal sezono 2014/15.
ODBOJKA - liga prvakov: Perugia - Jastrzebski 3:0, danes Kazan - Piacenza. 1. DOL za moške: ACH Volley - Salonit Anhovo 3:0, 1. DOL za ženske: Bra-slovče - Go Volley 0:3.
SP V FALUNU - Danes se bodo za kolajne pomerile smučarske tekačice. Ob 15.15 bo na vrsti sprint v klasični tehniki.
GELSENKIRCHEN, BASEL - Nogometaši madridskega Reala, ki branijo naslov v Ligi prvakov, so na prvi tekmi osmine finala v gosteh premagali Schalke (0:2) in so tako z nogo in pol že v če-trtfinalu. Basel in Porto sta se razšla z neodločenim izidom (1:1).
Madridska ekipa je v minuli sezoni na Areni AufSchalke zmagala s 6:1, tokrat pa je na dosegla dva gola. Gostitelji so bili uvodoma povsem enakovredni gostom, po zadetku Portugalca Cristiana Ronal-da z glavo v 26. minuti - po predložku Da-nija Carvajala z desne strani - pa so prevladovali branilci prvega mesta v ligi prvakov in tekmo z dokaj rutinsko predstavo pripeljali do zmagovitega konca. V 74. minuti so nogometaši iz Gelsenkirchna resda nevarno zapretili z vratnico in strelom, ki pa ga je zaustavil vratar Casillas, a je bilo tekme konec, ko je končni izid je v 79. minuti postavil brazilski bočni branilec Marcelo.
Drugi obračun v Baslu pa se je končal brez zmagovalcev (1:1). Gostitelje je v vodstvo v 11. minuti popeljal Paragva-jec Derlis Gonzalez, ki je izkoristil edino priložnost domače zasedbe v prvi polovici tekme. V drugem polčasu so Portugalci vendarle izenačili, izenačujoči gol pa je po 11-metrovki dosegel Brazilec Danilo. Povratni tekmi bosta 10. marca.
IZIDA - Schalke - Real Madrid 0:2 (0:1), Basel - Porto 1:1 (1:0)
KAKO NAPREJ? Torek, 24. februarja: Manchester City - Barcelona, Juventus - Borussia Dortmund, sreda, 25. februarja: Bayer Leverkusen - Atletico Madrid, Arsenal - Monaco.
EVROPSKA LIGA - Drevi bodo na sporedu tudi prve tekme šestnajstine finala evropske lige. Roma bo ob 19.00 na domačem Olimpicu gostila nizozemski Feyenoord. Ob istem času bosta igrala še Napoli in Torino. Turinčani bodo gostili Athletic Bilbao, Neapeljčani pa bodo v Turčiji igrali proti Trabzosporju. Ob 21.05 bosta v gosteh igrali Inter proti škotskemu Celticu in Fiorentina proti angleškemu Tottenhamu.
formula 1 - Danes se v Barceloni začenja drugi sklop letošnjih zimskih testiranj
Dirkalniki segrevajo motorje
Nova sezona se bo začela 15. marca v Avstraliji - Ali bo Vettel osvajal lovorike za »Scuderio« kot v preteklosti Schumacher?
Danes se v Barceloni začenja drugi sklop letošnjih zimskih testiranj v Formuli 1. Ekipe bodo na Circuitu de Catalunya preizkušale svoje dirkalnike od 19. do 22. februarja, nato pa še zadnjič od 26. februarja do 1. marca. Ta bo namreč generalka pred novo sezono, ki se bo začela 15. marca v Avstraliji. Testiranja v Barceloni bodo zagotovo zelo zanimiva, saj bomo lahko marsikaj izvedeli o tem, kako napredujejo priprave posameznih moštev. Trenutno so se ekipe »predstavile« le na štiridnevnem testiranju v Jerezu v začetku februarja, zelo verjetno pa je marsikdo še veliko skrival. Za največje presenečenje je zagotovo poskrbel Ferrari, ki je po lanski izredno negativni sezoni letos v Jerezu dosegel najboljši čas s Kimijem Raikkonenom. Odlično se je izkazal tudi Sebastian Vettel, ki je letos zamenjal Fernanda Alon-sa. V Maranellu so izredno navdušeni nad marljivostjo nemškega štirikratnega svetovnega prvaka, marsikdo pa že upa, da bo Seb ponovno osvajal lovorike za »Scuderio«, kot je to v preteklosti delal njegov rojak Michael Schumacher. Sploh pa je italijanski proizvajalec motorjev med zimo dobro opravil svojo nalogo, saj je v Jerezu odlične čase dosegel tudi Sauber, ki je prav tako opremljen z italijanskimi motorji. Zadovoljstva nad novim Ferrarijem SF15-T ni skrival niti običajno redkobesedni Kimi Raikkonen, ki je izjavil, da je letos popolnoma druga zgodba kot lani. Svoje adute pa je zaenkrat dobro skril svetovni prvak Mercedes, ki je bil v lanski sezoni v bistvu brez prave konkurence. Dvojec Lewis Hamilton - Nico Rosberg se je v Jerezu osredotočil predvsem na
Sebastian Vettel (desno) je v novi sezoni pri Ferrariju zamenjal španskega dirkača Fernanda Alonsa
ansa
zanesljivost dirkalnika, saj je bil lani ravno ta element šibka točka nemškega moštva. Prav zaradi tega je Mercedes v štirih dneh v Jerezu prevozil celih 516 krogov, to se pravi skupno 2.285 kilometrov. Pri Mercedesu varno napovedujejo, da bo verjetno Ferrari njihov največji konkurent v letu 2015, sami pa trenutno še vedno veljajo za favorite številka ena v boju za konstruktorski naslov. Na prvih testiranjih pa je težave z zanesljivostjo imel Red Bull, ki bo letos nastopal z dvema izredno mladima dirkačema. To sta lani odlični Avstralec Daniel Ricciardo (letnik 1989) in ruski mladi up Daniil Kvjat (letnik 1994). Red Bull pa je zagotovo moštvo, ki je v Jerezu največ »skrivalo«, saj so zamaskirali dir-kalnik RB11 s črno-belo barvno kombinacijo, da bi ostalim ekipam ne raz-
krivali določenih izbir, ki so vezane na aerodinamiko. Po presenetljivi sezoni 2014 želi Williams letos še dodatno izstopati, čeprav bo konkurenca bolj ostra, prava neznanka pa je McLaren, ki bo v letošnji sezoni opremljen z motorji znamke Honda, ki se tako po številnih letih odsotnosti vrača v svet F1. Britansko moštvo lahko računa na dva svetovna prvaka, kot sta Jenson Button in Fernando Alonso, testiranja v Jerezu pa so pokazala, da bodo morali v Wokingu veliko delati, če se želijo približati vodilnim moštvom, saj sta Alonso in Button v štirih dneh skupno prevozila le 79 krogov, kar priča o tem, da ima dirkalnik še veliko hib. Med ostalimi, »malimi« moštvi, se je Sauber najbolj prenovil, medtem ko vlada zanimanje za Lotus, ki bo letos opremljen z Mercedesovimi mo-
torji, Toro Rosso pa bo tudi v letošnji sezoni prava kovačnica talentov, saj bosta »mladinsko ekipo« Red Bulla zastopala Carlos Sainz Jr. (letnik 1994) in najmlajši dirkač celotne karavane Max Verstappen, ki ni še dopolnil 18. leta starosti, ima pa srečo, da za nastopanje v Formuli 1 zadostuje posebna licenca, ni pa potrebno vozniško dovoljenje. Poglavje zase pa je Force India, ki se ni udeležil testiranj v Jerezu in jasno prikazuje posledice ekonomske krize v F1. Indijsko moštvo se je namreč znašlo v nezavidljivi finančni situaciji, njegov nastop v letošnjem prvenstvu pa je še vedno pod vprašajem. Po odpovedi Marussie in Ca-terhama, bi odstop Force Indie zagotovo pomenil nov poraz za kraljevski razred motošporta.
Albert Voncina
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. februarja 2015
17
nogomet - Zaostala tekma elitne lige
Vesna šokirala Zaule z golom v 90. minuti
Več priložnosti za gol gostiteljev - Vesna 3. na lestvici
Zaule - Vesna 1:2 (1:1)
Strelci: v 22. Mormile, 32. Venturini iz 11-m in v 90. Venturini
Zaule: S. Furlan, M. Furlan, Ciave, Maric, Tessaris, Kalin, Menichini (Bandel), Chen, Zigon, Cipolla (Basolo), Mormile (D'Alie-sio). Trener: Potasso. Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Ciprac-ca, Avdič, Škrbina, Toffoli (A. Kerpan), Sta-nich, Colja (Puric), Muiesan (Kosmač), Venturini. Trener: Zanuttig.
Nogomet je čuden šport. Nepravičen. Vsakič ne zmaga najboljši. Sodeč po priložnostih, bi si na včerajšnji zaostali tekmi 20. kroga elitne lige (pred desetimi dnevi so srečanje preložili zaradi burje), bolj zaslužila zmago domača ekipa iz Žavelj. Ob izteku devetdesetih minut smo zabeležili 9 priložnosti za gol vijoličastih in štiri (vključno z goloma) Vesne.
Varovanci trenerja Marzia Potassa, ki je moral v drugem polčasu zaradi predolgega jezika zapustiti igrišče, so povedli v 22. minuti z Mormilejem, na katerega so branilci Vesne pozabili po dolgi podaji s kota. Pred tem in tudi po golu so se gostitelji večkrat nevarno približali vratom Edvina Carlija. Niso pa jih izkoristili. V 32. minuti so nogometaši Vesne poskr-
beli za prvo hladno prho za domače navijače. Pravzaprav zakrivil jo je branilec Michele Furlan, ki je precej naivno povzročil enajstmetrovko. S prekrškom je zaustavil Venturinija, ki je nato natančno izvedel strel z bele točke.
Tudi drugi polčas je bil pester, čeprav, še posebno proti koncu, sta obe ekipi taktično popustili in igrali zelo zmedeno. Po sedmih minutah je stoodstotno priložnost za gol zgrešil Mormile, ki je sam pred vratarjem streljal naravnost v Carlija. Tokrat je še posebej prišlo do izraza, da celotni koncept Vesnine igre (predvsem napada) sloni na nogah (ali v glavi) Saše Božičiča, ki včeraj ni igral zaradi poškodbe. Posledično so bili napadi plavih zelo jalovi in neučinkoviti. Do konca tekme so nogometaši domače ekipe še nekajkrat ogrozili Carlijeva vrata. V 90. minuti apoteoza Venturinija. Zaustavil je dolgo podajo. Ni pogledal, kje so vrata. Zamudil bi dragoceno sekundo. Le približno je vedel, da so v smeri sever-vzhod. Obrnil se je in z levico sprožil močan strel. Vratar Stefano Furlan je le opazoval parabolo žoge, ki je končala svojo pot v mreži.
Vesna je po včerajšnji zmagi dohi-
Junak na tekmi v Žavljah je bil napadalec Vesne Nicola Venturini
fotodamj@n
tela Cordenons na tretjem mestu na lestvici.
IZJAVI PO TEKMI:
Predsednik Vesne Roberto Vido-
ni- »Nismo igrali dobro. V zvezni liniji se je poznala odsotnost Saše Božičiča. Fantom pa moram čestitati, ker so verjeli do konca. Vsekakor bi bil neodločen izid bolj pravičen.«
Rajko Žeželj, nekdanji trener združenih mladinskih ekip- »Navajen sem bil videti boljšo Vesno. Poznalo se je, da je bil odsoten Božičič. Še dobro, da sta v obrambni vrsti izstopala Avdič in Škrbina. Dobro je igral tudi Goran Ker-pan, ki se razvija v solidnega nogometaša.« (jng)
NAJMLAJŠI - Na Tržaškem
Poraz Krasa
Kras Repen - Trieste Calcio B 0:4 (0:1)
Kras: Bartolomei, Calzi, Plemeniti (Cenci), Dekovic (Sancin), L. Carli, Stocca Kralj (Smotlak), Curri, Kavčič, A. Malalan, N. Malalan, Birsa. Trener: Cotterle.
V zaostali tekmi pokrajinskega prvenstva najmlajših je bila tržaška ekipa v Trebčah boljša od Krasa, ki je sicer imel dve lepi priložnosti za izenačenje (Birsa, A. Malalan). Cotterlejevi varovanci so v drugem polčasu popustili.
DANES - Najmlajši na Goriškem: 18.30 v Korenu Virtus Corno - Juventina.
jadranje - Na občnem zboru Sirene
V Trstu dve regati, kot že dolgo ne
Tudi o prenavljanju sedeža - Petra Sternija potrdili za predsednika
Tržaški pomorski klub Sirena in So-cieta velica Barcola Grignano (SVBG) bosta od 20. do 22. marca gostila meddežel-no kriterijsko regato v razredu optimist, ki bo veljavna kot selekcija za nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu. Sosedska kluba pa bosta tudi organizatorja državne regate v razredu 420, od 1. do 3. maja, ki bo veljala prav tako kot selekcija za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu. Slovenski jadralni klub je obe regati napovedal na nedavnem občnem zboru, ki je bil letos volilnega značaja. Organizacija obeh regat je nedvomno lep uspeh za Sireno, ki pridobiva čedalje večjo pomembnost tudi na ravni zveze. Takih re-gat že več let ni bilo v tržaškem zalivu, tokrat pa bosta na vrsti kar dve. Pobudi sta sicer tudi sad odličnega sodelovanja s SVBG, s katerim je slovenski klub podpisal dolgoročni dogovor, da bi še izboljšali pogoje za agonistično delovaje in pa za racionalizacijo stroškov. Vodstvo slovenskega kluba je obenem doseglo, da so Jadranski miting (letos 22. in 23. avgusta), ki so ga organizirali lani prvič, vključili v državni koledar razreda optimist. Pester koledar dejavnosti pa bodo dopolnili še s septembrsko regato za razreda laser in 420, ki bo veljala za deželno prvenstvo.
Vse to je naznanil predsednik Peter Sterni na občnem zboru, po katerem je tudi dobil spet zaupnico za vodenje kluba in bo torej na čelu kluba za naslednji dve leti (v nadaljevanju objavljamo novoizvoljeni odbor).
Razvejano jadralno dejavnost dopolnjuje še delovanje sekcije ribolova, ki jo je po smrti duše Alexa Perose prevzel sin Oskar. Zaradi službenih obveznosti je sicer na občnem zboru zaprosil za pomoč, saj bodo sicer prisiljeni sekcijo ukiniti. Tradicijo društvenih tekem želijo vselej ohraniti tudi letos, odklonili pa bodo organizacijo pokrajinskih tekem, na katerih sicer še tekmujejo.
Na občnem zboru je predsednik Ster-ni v svojem poročilu tudi povedal, da so ravno zaradi organizacije obeh regat tudi pohiteli z obnovitvenimi deli sedeža, ki so še
v polnem teku. »Notranja prenova in zunanja ureditev našega sedeža (novo tlakovanje, prepleskanje notranjih prostorov, obnova sanitarij in notranje opreme, zunanja ureditev), ki je bila nujna in prepotrebna za uskladitev z zakonskimi in higienskimi predpisi, bo obenem omogočala, da bo postal naš klub tudi lepši in udobnejši za člane,« je zapisal v poročilu, v katerem je najavil še zgodovinski dosežek za klub, in sicer pridobitev priznanja pravne osebnosti (it. personalità giuridica).
GLAVNI ODBOR: predsednik: Peter Sterni, podpredsednika: Livio Pertot In Alessandro Sancin, tajnik: Robert Mozetič In Goran Košuta (namestnik), blagajnik: Erica Ferfoglia, Igor Civardi (sponsoriza-cije), športni direktor: Andrej Mocilnik, Andrea Gregori (regate), Igor Filipcic (sodniki), sekcija športnega ribolova: Oskar Perosa, stiki z javnostjo: Claudia Ferluga, stiki s člani in rekreativne dejavnosti: Lia Legiša, upravnik sedeža: Danilo Matijacic, upravnik morskih dejavnosti: Alex Mati-jacic. Nadzorni odbor: predsednik: Igor Košuta, člana Edoardo Filipcic in Alessandra Zivec, suplent: Erika Hrovatin, Giorgio Mocilnik. Razsodišče: Peter Su-hadolc, Miran Dolhar in Giovanni Lokar.
PLANINSKI SVET
alpsko smučanje - Tekma FIS
Katrin Don med 50 najboljših v Italiji
V kategoriji mlajših mladink - Na drugem slalomu 9.
Tekmovalka Brdine Katrin Don je včeraj nastopila še na drugi slalomski tekmi FIS na Piancavallu, na kateri pa ji ni uspelo ponoviti odličnega torkovega nastopa. Včeraj je bila skupno 9. (tekmo je zaključilo sicer samo 15 tekmovalk od 34 nastopajočih), za prvouvrščeno pa je zaostala skoraj šest sekund: »Navadno v drugem spustu vedno nekaj nadoknadim, tokrat pa mi ni uspelo. Postavitev sploh ni bila enostavna, ampak je zelo zavijala,« je po tekmi povedala razočarana Donova, ki je kljub višjemu zaostanku stopila na stopničke med mlajšimi mladinkami. Že drugič v letošnji sezoni je bila tretja med tekmovalkami letnikov 1997 in 1998. Od najboljše mlajše mladinke je sicer zaostala tri sekunde. Ravno zaostanek je tisti, ki tudi določa točke FIS, zato je bil izkupiček tokrat visok.
Na torkovi tekmi pa je zaradi krepko nižjega zaostanka (za stopničkami je zaostala 2 sekundi) osvojila manj točk FIS in bo zato na skupni lestvici napredovala na višja
mesta. Med mlajšimi mladinkami v Italiji bo na prenovljeni lestvici FIS po vsej verjetnosti med najboljšimi petdesetimi v slalomu. Ravno v tej disciplini si je že zagotovila nastop na državnem prvenstvu mlajših mladink, ki bo sredi marca. Med deželnimi smučarkami letnikov 1997 in 1998 je v prvi peterici, na DP pa bo odpotovalo sedem tekmovalk.
V petek in soboto bo Donova nastopila na FIS tekmi v veleslalomu v Forni di Sopra.
□ Obvestila
ŠD MLADINA organizira v nedeljo, 22. februarja, v Forni di Sopra 3. tekmo Primorskega smučarskega pokala - Pokal Savi. Vabljeni člani in tekmovalci, da se množično udeležijo smučarske tekme. Vpis do petka, 20. februarja, na tel. št. 347-0473606.
SK DEVIN vabi člane in tekmovalce na 3. tekmo Primorskega smučarskega pokala v nedeljo 22.februarja 2015 v Forni di Sopra, veljavno za Pokal Savi/Delavnice in v priredbi ŠD Mladina, Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8180449 (Erika).
Srečanje s pobratenim društvom Integral
Pred več kot tridesetimi leti so se stkale prve prijateljske vezi med člani Slovenskega planinskega društva Trst, ki so redno zahajali v kočo na Planini pri Jezeru, in člani novonastalega PD Viator, danes Integral, iz Ljubljane. Prav kmalu je prišlo do pobratenja med društvoma. Prijateljstvo se je utrjevalo, se razraslo, nastajale so skupne pobude. Najpomembnejša je prav gotovo vsakoletno srečanje, ki ga društvi izmenično prirejata. Slednje predstavlja vsakič pravo doživetje; saj pomeni snidenje s prijatelji in znanci, s katerimi delimo veliko spominov in dragocenih skupnih doživetij, istočasno je tudi obogatitev tako s kulturnega kot s človeškega vidika.
Letošnje srečanje bo v nedeljo, 1. marca. Organizirali ga bodo tržaški planinci, ki se bodo s člani pobratenega društva podali v Slovensko Istro. Z osebni-
mi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bodo peljali do Gračišča. Od tod se bodo podali peš do Hrastovelj, vasice, ki skriva enega izmed najlepših biserov slovenske kulture. Med pohodom si bodo v Hra-stovljah ogledali romarsko cerkev sv. Trojice in njene freske. Predvideni so še drugi zanimivi ogledi in obiski, njihovo vsebino pa bomo razkrili v prihodnji rubriki.
Člane vabimo, da se srečanja udeležijo. Prijave sprejemamo do četrtka, 26. februarja, na tel. št. 040413025 (odgovarja Marinka).
sonja sirk
Prisotnost ženske vpelje neko drugačnost
V nogometnem klubu je lahko ženska prisotnost dodana vrednost. Kdor obiskuje domače nastope kriške Vesne, je lahko za pultom kioska ob nogometnem igrišču večkrat ujel nasmeh vedno dobro razpoložene Sonje Sirk, ki je v društvenem okolju praktično nenadomestljiva osebnost. V Vesninem odboru opravlja funkcijo tajnice že drugi mandat, na društvo pa jo veže tudi družinska vez: »Res je, da trenutno s prvo ekipo igrata tudi moja sinova Goran in Albert, ampak sem na društvo navezana že iz otroških let. Po nastanku Vesne v povojnih letih je v vratih igral moj oče, nato sem z njim spremljala srečanja s tribune, tako da se je navezanost na klub iz leta v leto okrepila,« pravi gospa Sonja, ki v vlogi tajnice skrbi za številne organizacijske vidike kriškega kluba. Tesno sodeluje s tehničnim vodstvom kluba in s športnim direktorjem, najdražja pa ji je skrb do ohranjanja najboljših pogojev članom prve Vesnine ekipe. »Splača se vlagati v tako skupino igralcev, ki nam daje kar veliko zadoščenj. Včasih skrbim le za malenkosti, kot so društvene večerje ali kosila. Tu se odnosi dodatno utrjujejo. Že nekaj let pa skrbim za pobudo o društvenem koledarju, preko katerega igralci odkrivajo tudi skrite kotičke Križa in se tako počutijo bolj domači.«
Žensk v nogometnih odborih ni izredno veliko, v večji meri opravljajo vlogo tajnic ali blagajničark. 58-letna Križanka pa je o morebitni ženski figuri na čelu amaterskega nogometnega kluba dejala naslednje: »Mogoče smo ženske bolj konstruktivne. Sicer pri Vesni je bila ženska prisotnost vedno zelo občutena. Ženska pa v tak izrazito moško okolje lahko vpelje neko drugačnost, predvsem pri negovanju in utrjevanju človeške plati oziroma pri gojenju medsebojnih odnosov. To se pri Vesni pozna, ker v odboru se močno prepletata te dve komponenti.«
Poleg tajniške funkcije pri Vesni je Sonja Sirk že dve leti tudi članica odbora ZSŠDI. Povabilo je sprejela z veseljem in navdušenjem: »Odbor je izredno dinamičen in inovati-ven, zato sem tudi izredno zadovoljna z dosedanjim opravljenim delom.« Največje zadoščenje pa gospe Sonji daje rast mladih športnikov: »V športu se mladi zdravo razvijajo, saj jim je ta lahko tudi prava življenjska šola. O vseh prizadevnih mladih, ki trenirajo z vnemo in strastjo imam zelo visoko mnenje in mi je v čast sodelovati z njimi,« je še dodala vsestranska športna delavka. (mar)
18
Petek, 20. februarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
grčija - Grški parlament za predsednika države izvolil Prokopisa Pavlopulosa
ZDA pozvale Atene, naj se dogovorijo z Brusljem
ATENE - Grški parlament je včeraj za predsednika države izvolil proe-vropskega in konservativnega politika Prokopisa Pavlopulosa, ki ga je kot kandidata predlagala vladajoča stranka Si-riza. Že v prvem krogu je bil izvoljen z veliko večino 233 glasov v 300-članskem parlamentu. Za zmago bi zadostovalo 180 glasov.
Njegov edini protikandidat, profesor ustavnega prava Nikos Alivizatos, ki sta ga predlagali zmerna stranka Potami in socialistični Pasok, je zbral 30 glasov podpore. Preostalih 32 poslancev se je glasovanja vzdržalo.
Odločitev premierja Aleksisa Ci-prasa, da za kandidata svoje stranke imenuje 64-letnega Pavlopulosa, ki je med letoma 2004 in 2009 v vladi konservativne Nove demokracije vodil notranje ministrstvo, je bilo za mnoge presenečenje. Cipras je želel s kandidaturo strokovnjaka za ustavno pravo pridobiti širšo podporo strank in pospešiti izvolitev novega predsednika. Prav nezmožnost izvolitve novega predsednika lanskega decembra je namreč sprožila predčasne volitve, ki so na oblast prinesle levo Sirizo.
Vlada se bo lahko sedaj osredotočila na pogajanja z EU o nadaljnji finančni pomoči Grčiji.
Iz Aten prihajajo informacije, da naj bi Grčija danes zjutraj na šefa evroskupi-ne Jeroena Dijsselbloema naslovila prošnjo za šestmesečno podaljšanje programa financiranja, a brez že opredeljenih pogojev, ki sodijo zraven.
"Najprej moramo videti na papirju, za kaj točno bo zaprosila grška vlada. Šele nato bomo lahko komentirali," je v odzivu na napovedi iz Aten včeraj v Bruslju
Novi grški predsednik Prokopis Pavlopulos
poudaril podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro. Znova je tudi poudaril, da je bilo sporočilo evroskupine v ponedeljek zelo jasno: najbolj realistična pot naprej je prošnja za podaljšanje sedanjega programa pomoči, kar pomeni spoštovanje sedanjih zavez, pri čemer je mogoča določena prožnost.
Mogoče je nekaj prožnosti, a ne preveč, sicer opozarjajo bruseljski viri. V območju evra naj bi obstajala pripravljenost na pogovore o znižanju cilja za primarni presežek, a ob spoštovanju vzdržnosti dolga.
Tudi če Grčija zaprosi za podaljšanje, to še zdaleč ni konec zgodbe, še poudarjajo viri. Preučiti jo morajo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF), nato jo morajo potrditi vse evrske države.
Podaljšanje sedanjega programa je po besedah podpredsednika komisije pomembno za sprostitev še preostalih sredstev v sklopu tega programa ter za pridobitev več časa za pogajanja Grčije in njenih evrskih partneric o novem programu pomoči.
V sklopu sedanjega programa je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti ECB ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.
Podaljšanje sedanjega programa je nujno preprosto zato, ker je tam denar. Če Grčija želi ta denar, mora zaprositi za podaljšanje tega programa in izpolniti pogoje, a ključno vprašanje seveda je, ali želi oziroma potrebuje ta denar, še poudar-
jajo viri Bruslju.
V	EU ob tem izpostavljajo, da so se finančne in gospodarske razmere s prihodom nove grške vlade občutno poslabšale. "Finančne in gospodarske razmere se ne izboljšujejo ... Na trgih so precejšnja nihanja. Trendi so zaskrbljujoči," je opozoril tudi Dombrovskis.
Razmere so se toliko poslabšale, da v razpravi o novem, tretjem svežnju pomoči za Grčijo previdnostno posojilo, načrtovano konec lanskega leta, ne pride več v poštev, temveč smo znova pri vprašanju celovitega tretjega programa pomoči, pravijo viri.
V	Bruslju na splošno prevladuje zelo oster ton do grške vlade. Poleg javnih očitkov o nepripravljenosti in nesposobnosti je neuradno slišati tudi očitke, da grški premier Aleksis Cipras laže ter da poskuša finančni minister Janis Varufakis vnesti razdor v unijo.
Varufakis je po neuradnih navedbah poskušal z zgodbami o različnih osnutkih dokumentov prikazati trenja med evropskim komisarjem za finančne in gospodarske zadeve Pierrom Moscovicijem in šefom evroskupine Dijsselbloemom, ki v resnici ne obstajajo.
Grški vladi v bruseljskih institucionalnih krogih tudi očitajo, da med pogajanji z evrskimi partnericami podžiga proteste Grkov proti politiki območja evra.
Sicer pa so zaradi razmer v Grčiji zaskrbljeni tudi v ZDA. Ameriški finančni minister Jack Lew je včeraj v telefonskem pogovoru svojega grškega kolega Varufakisa pozval, naj se vendarle dogovori z evropskimi finančnimi ministri. »Če ne bo dogovora, bodo posledice hude,« je dejal Lew.
ZN: Število civilnih žrtev v Afganistanu narašča
KABUL - Medtem ko je zveza Nato po več kot desetletju zaključila svojo bojno operacijo v Afganistanu in bitko s talibani prepustila tamkajšnjim varnostnim silam, je število ranjenih in ubitih civilistov v tej deželi lani naraslo za kar 22 odstotkov, so danes sporočili Združeni narodi. Po podatkih misije ZN v Afganistanu (Unama) je bilo lani v Afganistanu ubitih 3699 civilistov, 6849 je bilo ranjenih, skupaj torej 10.548. To je največ, odkar so ZN leta 2009 začeli sistematično beležiti žrtve. Leta 2013 je bilo ranjenih in ubitih 8637 civilistov. Od leta 2009 pa je bilo v deželi pod Hindukušem ubitih skupaj 17.774 civilistov in 29.971 ranjenih. Krivdo za kar 72 odstotkov civilnih žrtev je Unama v tokratnem poročilu pripisala silam, ki se borijo proti oblastem v Kabulu, s talibani na čelu. Za 12 odstotkov žrtev so bile dogovorne afganistanske varnostne sile, za dva odstotka tuji vojaki, preostanka žrtev pa ni mogoče pripisati nikomur.
Irak Islamski državi očita trgovino z organi
NEW YORK - Skrajna Islamska država (IS) v Iraku denar zbira tudi s pomočjo nezakonite trgovine s človeškimi organi, njeni pripadniki pa naj bi v zadnjih tednih ubili vsaj deset zdravnikov, ki pri tem niso hoteli sodelovati, je v torek zatrdil iraški veleposlanik pri Združenih narodih Mohamed Ali al Hakim. Al Hakim je Varnostni svet ZN seznanil z razmerami v Iraku. Džihadi-stom IS je poleg trgovine z organi očital tudi, da iz Iraka tihotapijo arheološke dragocenosti in jih nato v tujini drago prodajajo. Kot je pojasnil, so iraške oblasti odkrile množična grobišča, trupla v katerih so imela vrez-nine na hrbtih in odstranjene nekatere organe. Poleg tega so prestregli komunikacijo pripadnikov IS o tem, katere organe potrebujejo. (STA)
ukrajina - Njihovo ravnanje evropske države ostro kritizirale
Separatisti ukrajinske vojake v Debalcevu prisilili v umik iz mesta
KIJEV/RIGA - Separatisti na vzhodu Ukrajine so ukrajinski vojski včeraj zadali nov udarec -prisilili so jih, da so zapustili strateško pomembno mesto Debalcevo, kjer so kljub prekinitvi ognja že več dni divjali spopadi. Umik je potrdil tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Ravnanje separatistov si je prislužilo ostro kritiko v Evropi.
Kot je pojasnil Porošenko, je to strateško pomembno mesto doslej "načrtovano in organizirano" zapustilo kakih 80 odstotkov vojakov in pripadnikov narodne garde. Kasneje se je v Arte-mivsku srečal z nekaterimi od vojakov. Od 2000 vojakov naj bi jih bilo po trditvah predsednika ranjenih le okoli 30, čeprav z območja prihajajo tudi poročila o smrtnih žrtvah v njihovih vrstah.
Razmere v Debalcevu - strateško pomembnem železniškem vozlišču med mestoma Doneck in Lugansk - so bile v središču pogovorov na najvišji ravni po nedeljski uveljavitvi prekinitve ognja v skladu z dogovorom iz Minska.
Na območju se namreč spopadi niso umirili. Mesto je bilo obkoljeno s separatisti, v njem pa še vedno več tisoč ukrajinskih vojakov. Po obstreljevanju so se v torek spopadi premaknili v notranjost mesta. Ukrajinske oblasti so sicer vztrajno zanikale, da so njihove sile obkoljene. Velik del od 25.000 prebivalcev mesta je pobegnil.
Spopade so ves čas spremljali očitki na račun separatistov o kršitvah prekinitve ognja, pri čemer pa je Rusija vseskozi podpirala stališče separatistov, da temu ni tako. Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je včeraj vztrajal, da ne gre za kršitev premirja, saj da je bilo mesto v rokah upornikov, ko je bil minuli teden v Minsku podpisan dogovor. Ruski predsednik Vladimir Putin je ukrajinske enote v torek pozval, naj se predajo in priznajo poraz.
Tega mnenja ne delijo v evropskih državah, kjer so včeraj ostro obsodili ravnanje separatistov.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko se je v Artemivsku srečal z vojaki, ki so zapustili Debalceve
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini ga je ocenila kot jasno kršitev dogovorjene prekinitve ognja. Rusijo in separatiste je pozvala, naj "nemudoma in v celoti uresničijo zaveze, ki so bile dogovorjene v Minsku", to je prekinitev ognja, umik težkega orožja, dostop opazovalcev Ovseja na območje in varen prehod za vse, ki želijo oditi.
Tudi v Berlinu so najnovejši razvoj dogodkov obsodili. Ravnanje separatistov v Debalcevu krši prekinitev ognja, ki je v veljavi od nedelje, in dogovor, dosežen v Minsku minuli teden, je sporočil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert. Na vprašanje, ali je dogovor iz Minska sedaj dokončno propadel, sicer Seibert ni želel jasno odgovoriti.
Je pa bil bolj jasen tiskovni predstavnik francoske vlade Stephane Le Foll, ki je dejal, da ta dogovor kljub zavzetju Debalceva "ni mrtev" in da bodo naredili "vse, da ga ohranijo pri življenju". "Na-
daljevali bomo, vemo, da imamo nekaj težav, vemo, da vse ni bilo urejeno," je priznal Le Foll.
Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je izrazil prepričanje, da se prekinitve ognja na vzhodu Ukrajine ne spoštuje. Rusijo je v Rigi, kjer poteka neformalno zasedanje obrambnih ministrov EU, pozval, naj umakne vse svoje sile z območja in ustavi podporo separatistom.
Sinoči so po telefonu znova govorili nemška kanclerka, francoski predsednik Francois Hollande, Porošenko in ruski predsednik Vladimir Putin. Gre za t. i. normandijsko četverico, ki je pred dnevi po maratonskih pogajanjih v beloruski prestolnici dosegla omenjeni dogovor.
Separatisti so sicer včeraj sporočili, da so začeli z umikom težkega orožja s fronte, kot to predvideva nedavni dogovor o premirju. Še v torek sta obe strani zatrjevali, da umika težkega orožja ne bo, ker prekinitev ognja ni v celoti uveljavljena. (STA)
evropsko sodišče
Obsodba Poljske zaradi sodelovanja s Cio dokončna
STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sporočilo, da je zavrnilo pritožbo Poljske na obsodbo zaradi sodelovanja v programu tajnih zaporov ameriške obveščevalne agencije Cia. Odločitev sodišča v prid dveh zapornikov iz Guantanama je tako postala dokončna.
Sodišče v Strasbourgu je julija lani razsodilo, da je Poljska kršila evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s tem ko je Cii dovolila, da je v okviru t. i. izrednih izročitev na svojem ozemlju nezakonito zadrževala in mučila teroristične osumljence.
Sodniki so takrat soglasno odločili, da je Poljska sodelovala pri nezakonitih prevozih terorističnih osumljencev v letih 2002 in 2003, s tem ko je Cii dovolila, da na njenem ozemlju zaslišuje dva osumljenca. Čeprav so sporna zaslišanja izvajali Američani, je poljska država odgovorna "zaradi svojega strinjanja in tihe privolitve". Varšavi je naložilo plačilo odškodnin.
Na sodišče v Strasbourgu sta se obrnila Palestinec Abu Zubajda, ki so ga Američani na skrivaj pridržali v Pakistanu, in Savdijec Abd al Rahim al Naširi, ki so ga zajeli v Dubaju. Prvega so v zaporu Stare Kiejkuty na Poljskem zadrževali in mučili devet, drugega pa šest mesecev. Oba sta nato pristala v ameriškem zaporu za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi.
Uradna Varšava se je odločila izpodbijati julijsko razsodbo in je zahtevala njeno revizijo pred velikim senatom, ki ga sestavlja 17 sodnikov. A sodišče je v ponedeljek pritožbo zavrnilo, kar pomeni, da primer ne bo romal pred veliki senat in da je julijska odločitev dokončna.
Aktivisti za človekove pravice v Varšavi so to odločitev pozdravili z navdušenjem kot "zgodovinsko", saj je Poljska tako postala prva država EU, obsojena zaradi omenjenega sodelovanja s Cio. "Sedaj imamo sodbo in treba jo je uresničiti," je v odzivu sporočil tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Marcin Wojciechowski. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. februarja 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Klepelutke - Papirno čudo 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Skupaj zmoremo! Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
RAI4
RAIS
RAI MOVIE
Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2117.00 Film: Walker Texas Ranger - La strada della vendetta (vestern) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La pro-va del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Un pas-so dal cielo 23.30 Aktualno: Porta a porta
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 23.40 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: The Tourist (akc., '10, i. J. Depp, A. Jolie) 22.55 Serija: Scandal
11.45 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.30 18.00 Xena 13.15 18.45 Andromeda 14.05 20.20 Star Trek Enterprise 14.50 90210 16.20 The Lost World 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.10 Teen Wolf 21.55 Supernatural 22.45 Orange Is the New Black 23.45 Weeds
14.15 Mediterraneo mare nostrum 15.10 1000 giorni per il pianeta Terra 16.05 Cinque buoni motivi 16.10 La libertà di Bernini 17.15 Art of... Paesi Bassi 18.05 Novice 18.15 20.40 Memo - L'agenda culturale 18.40 Tran Europe Express 19.50 Millenium - Nascita di un bestseller 21.15 Pe-truška presenta 21.20 Opera: Le nozze di Figaro 0.30 David Letterman Show
14.25 Film: A viso aperto (vestern, '73) 16.10 Film: La seconda volta non si scorda mai (kom., It., '07) 17.50 Novice 17.55 Film: Te-nuta in ostaggio (triler, '09) 19.30 Film: Sa-pore di mare (kom., It., '82, r. C. Vanzina)
21.10 Film: Grandi speranze (dram., '11)
23.55 Movie.Mag
RAI PREMIUM
11.10 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina Generale 13.05 19.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Medium 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 GranPremium 15.50 Nad.: Capri 16.50 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.20 Nad.: La signora in rosa 20.05 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: Una donna, tre vite 22.55 Acc-hiappo i sogni 23.25 Nad.: A Gifted Man
_RETE4_
6.5016.35 Serija: Zorro 7.10 Serija: Miami Vice 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija:
LAEFFE
12.45 17.45 Jamie - Ricette a cinque euro 14.40 18.45 Il cuoco vagabondo 15.40 Lo sportivo vagabondo 16.45 Grand Designs 19.45 Novice 20.05 Bourdain - Senza pre-notazione 21.00 Nad.: World Wars - Il mondo in guerra 22.00 Serija: Big History 22.50 Film: Fargo (krim., '96)
CIELO
12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.30 MasterChef Australia 17.00 Fratelli in affari 18.45 La boss della cucina 19.15 Bar da incubo 20.15 Cucine da incubo 21.10 Film: Red Scorpion - Scorpio-ne rosso (pust., '89) 23.00 Love, Jessica
DMAX
21.15 Film: Unfaithful - L'amore infede-le (triler, '02, i. R. Gere, D. Lane) 23.50
Film: Houdini - L'ultimo mago (dram., '07)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.05 UEFA Europa League: Celtic - Inter 23.00 UEFA Europa League - Speciale
_ITALIA1_
6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: N.C.I.S. - Miami 21.10 Le Iene Show
_IRS_
13.10 Film: La soldatessa alle grandi ma-novre (kom.) 15.05 Film: La scorta (dram.) 16.55 Film: Cuori estranei (dram.) 19.00 Live from Hollywood 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team
12.3018.35 Affare fatto! 13.20 Miami in affari 14.1019.30 Banco dei pugni 15.05 Chi ti ha dato la patente? 15.55 Top Gear 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 20.20 Rimozione forzata 22.55 Street Custom Las Vegas 23.45 Video del tubo
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 18.25 Kviz: Vem! 11.05 15.45, 18.10 Risanke in otroške serije 12.10 Inf-odrom 12.15 Dok. film: Pogumno naprej 12.30 Kaj pa ti misliš? 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.30 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 16.15 Točka preloma 17.25 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
SLOVENIJA2
6.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Kviz: Male sive celice 8.55 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.30 Dok. odd.: Ravabi, palestinsko obljubljeno mesto 13.30 Pričevalci 15.00 Nordijsko smučanje: SP 15.15 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, sprint, prenos 16.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki, kvalifikacije (ž), prenos 18.25 Košarka: pokal Spar (m), Helios - Tajfun, četrtfinale, prenos 20.10 Žrebanje Deteljice 20.15 Športni izziv 21.00 Nogomet: evropska liga, Tottenham - Fiorentina, prenos 22.55 Nad.: Polbrat 23.40 Avtomobilnost
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 22.15 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd.: Modrina 15.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, sprint 17.15 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 Zvočno klasični 20.45 City Folk 21.15 Ethnopolis 23.20 Sledi
POP TV
21.00 Film: Profumo - Storia di un as-sassino (dram., '06, i. A. Rickman) 23.45
Film: Shining (triler, '80, r. S. Kubrick, i. J. Nicholson)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 Otto e mezzo 21.10 Ser-vizio Pubblico
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menu di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 16.00 21.10 SOS Tata 18.00 Cambio moglie 0.10 La mala edu-caxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00 Dodici minuti con Cristina 8.45 Dok.: Borgo Italia 12.30 Rotocalco Adnkronos 12.45 Le ri-cette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Un anno di cronaca e sport 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
7.00 Risane in otroške serije 8.50 10.00, 11.10, 12.25 Tv prodaja 9.05 Queen Latifah Show 10.15 15.55 Nad.: Moje srce je tvoje 11.25 16.50 Nad.: Barva strasti 12.4017.55 Nad.: Dubrovniška zora 13.40 Serija: Lepo je biti sosed 14.20 Serija: Kuharski mojster 17.00 18.55, 22.50 Novice in vreme 20.00 Serija: Epilog
21.05 Film: Fant za razvedrilo (kom., '11)
23.20 Serija: Vohun v nemilosti
_KANAL A_
7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.20 Nad.: Bud-va na morski peni 8.55 Risanke 9.50 16.35 Serija: Veliki pokovci 10.15 17.05 Serija: Zvit in prebrisan 11.05 13.15, 13.30 Tv prodaja 12.20 Serija: Dirke na daljinca 13.45 18.55 Serija: Komisar Rex 14.45 Film: Prestopno leto (rom., '10, i. A. Adams) 20.00 Film: Thor (fant., '11, i. C. Hemsworth, N. Port-man) 22.10 Film: Kolibri (akc., '13)
Četrtek, 19. februarja Rai 3, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
The tourist
ZDA, Francija 2010 Režija: Florian Henckel von Donner-smarck
Igrajo: Johnny Depp, Angelina Jolie in Thimoty Dalton
Ena največjih hollywoodskih produkcij, ki so jo v zadnjih letih posneli v Benetkah.
Režiser je tisti Florian Henckel von
Donnersmarck, ki je z Življenjem drugih očaral ljubitelje sedme umetnosti, a tudi ameriško žirijo, ki mu je podelila oskarja za najboljši tujejezični film in hkrati zavidljivo ponudbo za snemanje bogate ameriške produkcije. A kot se večkrat dogaja, kljub bajni investiciji, prisotnosti dveh neverjetnih zvezdnikov, kakršna sta Johnny Depp in Angelina Jolie, pa film ni uspel kot bi moral. Zgodba pripoveduje o Elise, ki si na begu pred oblastmi za naključno žrtev izbere nič hudega slutečega učitelja Franka. V Benetkah ga Elise omreži in s tem zasledovalce prepriča, da je Frank njen bivši ljubimec, zelo iskan finančnik, ki je poneveril več milijard dolarjev. Ko se v zgodbo vmešajo hladnokrvni kriminalci, se presenečeni Frank znajde v smrtonosni nevarnosti, toda v zgodbi premetenih prevar nič ni tako, kot se lahko zdi na prvi pogled. Tudi Benetke, se v filmu zdijo celo pravljične ...
PLANET TV
10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.05 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.15 18.00 Nan.: Castle 15.15 Nan.: Pretkane služkinje 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Zasebna klinika 19.00 Danes
20.00 Film: Privlačna soseda (kom., '04)
22.00 Nan.: Ljubice 22.55 Nan.: Zločinski um 23.50 Nan.: Seks v mestu
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja - 9. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pome-riggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 19. februarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
Češki predsednik se je zunanjemu ministru porogal Najmočnejši naravni material so prilepkovi zobje
PRAGA - Češki predsednik Miloš Zeman je zunanjemu ministru Lubomirju Zaoraleku demonstrativno podaril dežnik. S tem je po navedbah njegovega urada namignil na britanskega predvojnega premiera Nevilla Chamber-laina, ki je rad nosil dežnik, na Češkem pa je znan predvsem po svoji politiki popuščanja Adolfu Hitlerju.
Kot pojasnjuje avstrijska tiskovna agencija APA, med Zemanom in Zaorale-kom vedno znova prihaja do prepirov glede zunanje politike Češke. Povod za nenavadno predsednikovo darilo je bil spor glede drže do skrajne Islamske države. Zeman je zahteval mednarodno vojaško posredovanje proti dži-hadističnim skrajnežem, zaradi česar ga je Zaoralek ostro kritiziral. (STA)
LONDON - Britanski raziskovalci so odkrili, da so zobje pri-lepka, morskega polžka, ki ga pogosto zamenjamo za školjko, najmočnejši naravni material, kar jih je doslej odkril človek. Ugotovitve so raziskovalci strnili v študiji, ki so jo objavili v publikaciji britanskega društva Interface. Skrivnost moči prilepkovih zob naj bi bila v tankosti njihovih tesno stisnjenih mineralnih vlaken. Študija pojasnjuje, da prilepkovi zobje vsebujejo trd material, znan kot goetit, ki se v prilep-ku tvori, ko ta raste. Prilepki močne zobe potrebujejo za strga-nje kamnitih površin in pobiranje alg, s katerimi se hranijo.
kitajska - Kitajci praznujejo novo leto po lunarnem koledarju
Letošnje leto bo po kitajskem horoskopu v znamenju koze oz. ovce
PEKING - Kitajci po vsem so sinoči praznovali novo leto po lunarnem koledarju, ki je po kitajskem horoskopu v znamenju koze oz. ovce. Kitajsko ime za to znamenje je namreč "yang", kar pomeni eno in drugo. Po napovedih astrologov leto koze prinaša stabilne gospodarske razmere in prostor za kompromisne rešitve.
Kitajci prihod novega leta proslavijo z ognjemeti ter sprevodi s pisanimi zmaji in levi. Ob tej priložnosti se družina zbere ob bogato obloženi mizi, starejši pa otroke obdarijo z rdečimi ovojnicami, v katerih so novi bankovci. Novoletno slavje se konča 15. dan prvega meseca novega leta s praznikom luči.
Priprave na novo leto je tudi letos zaznamovala velika gneča na kitajskih letališčih ter železniških in avtobusnih postajah. Kitajske oblasti pričakujejo, da bo od začetka prazničnega obdobja do konca 40-dnevnega praznovanja opravljenih okoli 2,8 milijarde potovanj.
Med potniki je največ migrantskih delavcev, ki se po celem letu trdega dela v velikih mestih vračajo domov na podeželje. Za večino je to edina priložnost v letu, ko obiščejo svoje družine.
Koza oz. ovca je osmo od 12 živalskih znamenj kitajskega horoskopa ter simbolizira mir in prijaznost. Ljudje, rojeni v tem znamenju, veljajo za umirjene, prijazne, priljubljene in pametne. Nekateri sicer menijo, da so "ovce" preveč ubogljive in pasivne, da bi postali voditelji. Številni kitajski pari bodo zato preložili načrte za povečanje družine, mnogi pa so pohiteli z rojstvom, da bi še ujeli znamenje konja, ki velja za bolj srečno.
Vsako znamenje v kitajskem horoskopu je povezano z enim od petih elementov - kovino, ognjem, lesom, zemljo in vodo, ki se menjajo vsako leto. Vsaka kombinacija pride na vrsto enkrat na 60 let.
Tokrat je na vrsti kombinacija koze in lesa, ki bo po napovedih znanega hongkonškega astrologa in mojstra fengs-huija Raymonda Loja manj nasilna kot leto 2014. Ob zmernejšem in fleksibilnem značaju lesa bo namreč lažje doseči dogovor kljub nasprotujočim si interesom. "Gospodarsko ozračje bo bolj stabilno in trdno z manj dramatičnimi nihanji," napoveduje Lo.
Prejšnja leta lesene koze sicer niso bila vselej mirna in brez zapletov. Leta 1895 je na primer Japonska vojaško premagala Kitajsko ter zavzela Korejo in Tajvan, kar je sprožilo hude notranje nemire.
Ljudje, rojeni v znamenju koze, veljajo za bolj zadržane in ne marajo biti v
središču pozornosti. Najbolje se ujamejo z osebami, rojenimi v znamenjih zajca, konja ali prašiča, vendar morajo biti potrpežljivi, saj je potreben čas in trud, da kozo res dobro spoznaš.
Med slavnimi "kozami" velja omeniti Michelangela, pisatelja Marka Twaina, igralce Chow Yun-Fata, Zhang Ziyi, Nicole Kidman in Julio Roberts ter kitajsko cesarico vdovo Cixi.
Kitajsko novo leto bodo praznovali tudi na Tajvanu, v Hongkongu, Macau in deželah jugovzhodne Azije s številčnim kitajskim prebivalstvom - v Singapurju, Indoneziji, Laosu, Maleziji, na Filipinih in Tajskem, ter seveda Kitajci povsod drugod po svetu. (STA)
Pri otrocih najstniških očetov več zdravstvenih težav
PARIZ - Najstniški očetje imajo več možnosti, da se jim rodijo otroci z zdravstvenimi težavami, saj so v njihovi spermi ugotovili večje število genskih mutacij, izhaja iz včeraj objavljene študije, ki so jo izvedli raziskovalci pod vodstvom Petra Forsterja z univerze v Cambridgeu.
Da imajo najstniki več možnosti za zaploditev otroka z avtizmom, nizkim inteligenčnim količnikom, shizofrenijo ali spino bifido - stanje, pri katerem se otrokova vretenca ne izoblikujejo popolno, od očetov, starih med 20 in 35 let, je ugotovilo že več preteklih raziskav.
Raziskovalci pod vodstvom Forsterja so želeli dognati, zakaj do tega pride, v ta namen pa so preučili DNK več kot 24.000 staršev in njihovih otrok iz Nemčije, Avstrije, Bližnjega vzhoda in Afrike. Najmlajša mati v študiji je bila stara skoraj 11 let, najstarejša dobrih 52, medtem ko je bil najmlajši oče star 12 let, najstarejši pa dobrih 70.
Raziskovalci so ugotovili, da imajo najstniški očetje v spermi 30 odstotkov več genskih mutacij kot 20-letni očetje. Prav tako so odkrili, da imajo spermiji najstniških očetov približno šestkrat več mutacij od jajčnih celic najstniških mater. Zakaj prihaja do mutacij sperme pri najstnikih, ostaja nejasno. Eden izmed razlogov pa bi po mnenju Forsterja lahko bil, da so spermiji najstnikov ob delitvi "nagnjeni" k napakam. Forster je ob tem poudaril, da ugotovitve njegove ekipe niso razlog za preplah.
Kot je pojasnil, ima v splošni populaciji le 1,5 odstotka novorojencev anomalije, 30-odstoten porast genskih mutacij pa pomeni, "da bi lahko najstniški očetje pričakovali, da se bosta dva odstotka njihovih otrok rodila z okvaro".
Znanstveniki odkrili novo grožnjo za ozonsko plast
LEEDS - Ko se je že zdelo, da si glede stanja ozonske plasti lahko nekoliko oddahnemo, nova študija svari pred vse večjim deležem določenih plinov, ki tanjšajo zaščitno plast Zemlje. Znanstveniki opozarjajo na škodo, ki jo lahko povzročijo t. i. zelo kratkožive snovi oz. plini VSLS. Čeprav nastajajo tudi naravno, njihova človeška proizvodnja narašča.
Plini so dobili svoje ime, ker imajo dobo trajanja manj kot šest mesecev. A kljub kratki življenjski dobi je škoda, ki jo povzročajo, znatna in bi se glede na poročilo, ki je bilo v ponedeljek objavljeno v časniku Nature Geoscience, utegnila še povečati. Približno 90 odstotkov plinov nastane v oceanih, med drugim jih proizvajajo morska trava in alge ter fitoplankton. So del običajnega cikla tanjšanja in obnavljanja ozonske plasti. Preostalih 10 odstotkov pa proizvede človek in izhajajo iz industrijskih kemikalij na osnovi klora, kot je diklorometan. Proizvodnja tega narašča. Pred študijo raziskovalcev na univerzi v britanskem Leedsu so znanstveniki vedeli le malo o učinku tovrstnih kemikalij, rezultati pa so presegli vsa pričakovanja. "Bili smo precej presenečeni, ko smo videli, kako velik je bil učinek plinov VSLS," je dejal vodilni avtor študije Ryan Hossaini z univerze v Leedsu. Kot ocenjuje ekipa znanstvenikov, so plini VSLS na Antarktiki odgovorni za 12 odstotkov škode na ozonski plasti, je dejal Hossaini. Na globalni ravni je učinek še bolj drastičen - v nižji stratosferi gre kar 25 odstotkov izgube ozonske plasti pripisati plinom VSLS.
Še ena pomembna ugotovitev študije je, da proizvodnja diklorometana narašča. Od 90. let preteklega stoletja so se ravni na številnih delih sveta podvojile, zatrjuje Hossaini. (STA)