Listek. Nedolžno obsojen. Resnična povest. — Spisal L. Heitzer. (Dalje.) »Potem dovolite, da vstopim; kajti imenitna je zadeva, ki me je privedla sem.» Elena stopi nazaj in z roko povabi tujca, da vstopi. «Peljite me prosim, gospiea, k materi», prosil je duhovnik, «kajti nje se večinoma tiče moje poslanstvo.» «Moja mati je bolna, gospod», odvrne, «in zato bi rada vsako vznemirjanje odstranila.» — »Vznemirilo jo bo sicer res, kar imam opraviti; ali upam, da bo veselo jo vznemirjalo.* «Smem vprašati po vašem imenu, gospod», usodila si ie Elena vprašati: «da morem bolno mater pripraviti na vaSo novico?» «Ne, gospica! stvar je taka, da raora moje ime in ime tistega, ki me k vam pošilja, neznano ostati. Slišite torej: Potujem že več dnij od mesta do mesta, da bi vas našel. Iz tega lahko sklepate, da je zadeva imenitna. Upam, da vas le nekaj minut motim. Moja naloga je, prepričati se iz vaSih papirjev, da ste resnično svojci iz Dublina na Irlandskem prišlega nekdanjega trgovca Rožerja Veita. V tem sluSaju vam moram nekaj izročiti; tako se bo popravila krivica, ki je zadela vašega očeta, vašo mater in vas, njegovo hfier.» Pri teh besedah tujčevih se je zaznalo čudenje na licu dekličinem. Ponudila mu je sedež in ga prosila, naj za trenotek počaka; potem je stopila v stransko sobo, iz katere se ie čulo drčanje šivalnega stroja. Gospod Karner je moral malo dalje potrpeti ko trenotek. Delo s strojem je utihnilo in tiho šepetanje je zamenjalo Sum strojev. Crez nekaj časa se odpro duri in Elena je prosila ptujca, da vstopi. V starem naslonjaču je sedela bleda žena. Z radovednimi očmi pogleda vstopivšega ptujca. Pri stroju pa je stala druga deklica in sramežljivo gledala gospoda Karnerja. ¦ Pisanega zagotovila zahtevate*, začela je gospa Veit s slabim, tresofiim se glasom, «da smo svojci Rožerja Veita ? Elena pokaži gospodu moj zaroCni in najine krstne liste. Zadostuje to, gospod, ali . . . ?> «Popolnoma», odgovori Karnik, ko je listine pregledal, «jaz hvalim Boga, da morem že enkrat svoje poslanje izvršiti.» Nato potegne žop papirnih listkov iz žepa, ki so bili v zapeftatenem zavitku skriti. «Pridete vsled povelja bank . . . .» «Prosim, gospa, ne imenujte mi nobenega imena; odgovoriti vam nikakor ne smem. Tako, torej vzemite ta zavitek. Naj ste stem poplačani za toliko let pomankanja! Kar zavitek hrani, je vaše lastno premoženje, vaša lastnina — nobena miloščina, ampak vaša last.» — «Še nekaj bi rad prosil*, nadaljeval je, ko je zavitek v starkine roke položil: «Ve ste katoličanke, kaj ne ? Tako molite za dušo tistega, ki me je s tem poslal.» «Kaj ne smemo ničesar o vas zvedeti ?» rekla je udova ganjena «slutim, da bi se morale vam zahvaljevati zato, kar je zavitega. Kako bi bili sicer cele dneve nas iskali . . .» cNe, meni ne dolgujete nobene hvale jaz sem bil le orodje v — — roki božji» hotel je pristaviti; a pretrgal je, ustal, poda gospem desnico in rekel: »Srečno, prosiml ne povejte nikomur, da sem bil tukaj in ne povprašujte po pošiljatelju — to je skrivnost in mora skrivnost ostati.» Gospa Veit in hčeri so obljubile in gospod Karner se ie poslovil. Tako so mogle veselo ganjene ženice le slutiti, kdo bi mogel biti tujec. Njihova mnenja pa so bila resnici jako oddaljena; menile so, da so vidile sina onega moža, ki je možu in očetu škodo napravil. Bravec pač lahko spozna, zakaj je Karner v svetovni obleki svoje potovanje začel. Ne dolgo po skrivnostnem prejemu ¦?nane vsote, ki je očetovo škodo z obrestmi V:'^d poravnala, zapustile so gospa Veit in hčeri tesno stanovanje v najemni hiši ter se povrnile v domačijo na Irlandsko. Zato niso nič zvedele o bridkostih, ki si jih je ubogi Karner nakopal z vestnim spolnjevanjem stanovskih in duhovskih dolžnostij. «Oh, vi — — — velečastiti — za božio voljo — — — zakaj pridete nazaj  — bežite vendar. Bežite hitro, da vas ne zasačijo! Oh zakaj ste se vrnili? Zakaj?» S temi obupno izrečenimi klici sprejela je bolniškega duhovnika Pavla Karnerja pri samostanskih vratih sestra vratarica. Za trenotek ie stal nepremiCno v vhodu, ker si ni mogel drugače tega razlagati, ko da [e sestra naenkrat pamet izgubila: »Sestra, kaj vam je? Ste-li bolni? Kako, da vas v takem stanju puste pri vratih?* «Oh, gospod, me ne razumete? Mislite, da sem ob pamet. Dal Bog, da bi bilo tako, da bi se ne zgodilo kaj tako groznega!* «Kaj se je vendar zgodilo, da ste tako razburjena ?» vprašal je duhovnik presenečen od njenega strahu. «Oh ne ve 8e gospod!> ječala je in hitro vrata za njim zaprla: «Niti za trenutek ne smete več tu biti, preganjajo vas, iščejo vas povsod — — in mi smo mislili, da ste skrbno skriti in v varnosti!* »Preganiajo me — mene? Zakaj pa, sestra?» vpraševal je duhovnik, vedno bolj prestrašen. «Tega ne veste gospod? oh jaz tudi ne vem, le toliko je gotovo: večkrat so že bili redarji tukaj in so celo bolnico preiskali, da bi vas zaprli, in vi pridete brez slutnje s potovanja in ničesar ne veste?» «Ne sestra, jaz o ničemur ne vem. Li nič ne sumite, zakaj me hočejo zapreli?» vpraša duhovnik, lice rau je obledelo. «Jaz mislim, stvar se tiče smrti bankirja Belliniia  tamkaj se je neki vsota denarja zgu- bila — in zdaj mislijo — to se pravi — sumijo — —». — «Da sem — jaz — denar — ukradel!« Kakor bi bila strela udarila pred noge ubogega gospoda, tako se je zdrznila visoka njegova postava, ko je spoznal strašno sumnjo. «Je-li to, sestra?» vpraSal je brez sape. Ona je molCe prikimala, ker ji je strah zavezal jezik za trenotek. Potem pa je skočila nakvišku: «Hitro gospod, oh prosim vas, bežite t,u tod, da vas ne zalotijo. Ne smejo vas zapreti v ječo! Ne, ne smejo vas!» Z neizrekljivo žalostnim pogledom se je obrnil proti samostanski sestri: »Bežal naj bi in z begom kazal strah in potrjeval sumničenje? Ne sestra, nikoli, pojdite k prednici, prosite jo, da z vsemi sestrami moli zame • Jaz grem in oblečem zopet duhovsko obleko in potem —» Gospod Karner je vstal in Sel iz sprejemne sobe. V raalo minutah se je preoblekel; potera je stopil t domačo kapelico, pokleknil pred NajsveteiSim in prosil Zveličarja v zakramentu za milost in moč, da ako treba, mučeniško sramoto in ječo potrpežljivo pretrpi. Tudi pred podobo Marije Pomočnice se je vrgel, in vedno je vzhlapevala na novo iz prsi molitev: »Sporaai se, o predobrotljiva Devica, da Se nikoli ni bilo sliSati, da bi bil vbogi grešnik pri Tebi zastonj iskal pomoči! Tolažoica žalostnih, prosi za me!» (Dalje.) Smešničar. Po noči je jako hudo grmelo in treskalo. Kar naenkrat skoči sedemletni Matijček iz postelje in zakliče: »Oče, jaz nečem več spati v železni postelji!« — Oče: »Zakaj pa ne?« — Matiiček: »Gospod učitelj so nam pravili, da železo vleče strelo na-se, in lahko bi treščilo v moio posteljo, ker ie železna.« Politični ogled. Varstvo domačim pridelkom! Na shodu katoliško-slovenskega druStva pri Sv. Križu tik Slatine se je sprejel ta zelo umesten sklep: Pri posvetovanju o načrtu novega zakona proti nepoštenemu tekmov a n j u naj slovenski državni poslanci nato delujejo, da se tudi trgovina z vinom vsprejme v ta zakon, da se postavijo, 6e treba, kleti vinskih trgovcev pod nadzorstvo državnih oblasti, kakor je to na Nemškem, ker sedaj večina trgovcev madjarsko, italijansko, tirolsko vino itd. prodaja za pristno štajersko, vsled tega so štajerska vina zgubila svoje dobro ime in vinogradniki ne morejo več svojih pridelkov spefiati, akoravno imaio z novimi nasadi vinogradov velikanske stroške. Volilna svoboda na Hrvatskem. Grdo je, kako ravna hrvatska vlada z volilci, ki nočejo biti njeni sužnji. Opomniti moramo namreč, da hrvatska vlada dela bolj na korist Mažarov nego Hrvatov in da hoče spraviti Hrvatsko v popolno odvisnost od Ogerske. In kar }e jako žalostno, večina poslancev gre ob strani vlade in jo podpira. Neustrašen boj proti vladi in njenim privržencem pa bijejo hrvatske opozicijonalne stranke ali hrvatska oporba. Za to pa imajo okusiti tudi vse britkosti vladine premoči in krutosti, posebno sedaj v volilni dobi. Nekaj izgledov! Somišljenik zjedinjene oporbe Nikola Dragan }e obiskal v Niemcih svojega prijatelja. 2e čez eno i ' jronj orožoik t-,r gn odžene v Vink'v >\ ker je Daje za javni mir nevarti1. iz Vinkovec se je odvedel po odgonu v Mitrovice in še le tam so ga izpustili. Kandidat oporbe Kešer se ne sme ganiti iz sobe, ker je tudi za javni mir nevaren. 2upnik v Vrbanji, ki je somišljenik oporbe, ima noč in dan stražo pred župniš<5em. Če gre na spoved, gredo orožniki za njim ter ga ostro opazujejo. Prijatelj oporbinega kandidata kanonika Cipeliča ne sme iz Djakova, dokler volitve ne minejo. Tako se ravna s Hrvati, ki nočejo svojega tilnika položiti v mažaronski jarem ! Mi občudujemo le naše hrvatske brate, da si vkljub tem na- kosce». Tako govorijo naši fantje na vasi, kadar si delajo korajžo. Toda kadar pridejo do dejanja, postanejo pohlevni, in tako bo gotovo tudi nemSki cesar storil. Rusija v Aziji. Rusija dela z veliko hitrostjo železnice po Aziji. Sibirska železnica bo že drugo leto dogotovljena, čeprav se je skraja določilo 1. 1905. To ima gotovo svoie globoke politične vzroke. Rusija potrebuje tako hitro železnic najbolj za svoje vojake, da jih popelje v Azijo in razširi tamkaj rusko ime in oblast. Otok Ereta se bo združil menda že v kratkem času z Grško. Glavno in zadnjo besedo bo govorila o združenju mogočna Rusija, ki pa je Grkom naklonjena. Lakota v Kini je zelo velika. V Kiangsu trpi hudo lakoto 300000 Ijudi, v Nyanhwei pa 600.000. Trpljenje v Kiangsu je naravnost nepopisno. Podpore so jako majhne. Tujci so zložili 1500, Kitajci pa 7500 pfundov sterlingov. S tem pa se lakota ne da udušiti. Nov upor v Kini. Med Kitajci se neki v zadnjem času optzuje zopet nevarno vrenje proti tujcem. KitBJci namreč niso zadovoljni s pogodbo, ki jo je sklenila kitajska vlada z inozemskimi vladami. Kitajska vlada pa se tako boji nezadovoljnosti svojih podložnikov, da si letos niti ne bode upaia pobirati zviSanih davkov, s katerimi bi velesilam plačala odškodnino stroškov povzročenih po zadnjih nemirih. silstvom znajo ohraniti mirno kri. Združena oporba je postavila že 41 kandidatov, a 24 Se jih bo. Znameniti obiski. Stric ruskega cesarja je prišel obiskat našega cesarja. Istotako sta prisla naSega cesarja obiskat grški kralj in njegov sin, ki je upravitelj otoka Krete. Tem obiskom se pripisuje velik političen pomen. Ogerski državni zbor. Predsednikom ogerskega državnega zbora je izvoljen grof Apponyi, podpredsednikoma Bela Tallian in Gabriel Daniel. Neniški cesar Viljem je kaj hud človek. Če mu ne gre kaj povolji, pa začne rohneti. Zdaj mora Nemčija kmalu sklenoti trgovinske pogodbe z zunanjimi državami. Ali se te pogodbe sklenejo ali ne, in kako se sklenejo, to je odvisno od državnega zbora. Ker pa državni zbor ne bo menda tako ravnal, kakor bi cesar rad, zagrozil se je že cesar z besedami: «Ako se ne izvedo trgovinske pogodbe, razbijem vse na drobne