Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 4 ZADRVGAR Glasilo »vNabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VH Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18‘—. = Posamezna številka stane Din 1‘50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VH ~__ Vabilo na Nobavllalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Sloveniji r. z. z o. z., ki se bo vršil v nedeljo, 1. aprila t. I. ob 9. uri dop. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani na podlagi čl. 38 zadružnih pravil po delegatih. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1927. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Predlogi delegatskih zborovanj, (evet. sprememba čl. 38. pravil, itd.) 6. Dopolnilna volitev upravnega odbora in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih delegatov. Člani zadrugarji imajo pravico udeležbe in sodelovanja na občnem zboru, toda brez glasovalne pravice. Samostojne predloge se upošteva le, če so pismeno dostavljeni upravnemu odboru do 22. marca 1.1. Za upravni odbor: Negro Ivan, I. r. Čerček Srečko, 1. r. tajnik. predsednik. Pred občnim zborom Kakor običajno vsako leto, tako tudi letos polaga naša zadruga račun o poslovanju in uspehu v preteklem letu. Ni to samo formalnost, marveč živa potreba, da funkcijonarji zadruge podajo svoje poročilo o poslovanju v raznih panogah našega zadružnega gospodarstva. Predno preidemo v detajle, naj nam bo dovoljen spomin na naše početno zadružno gibanje v onih časih, ko zadružna zavest posameznih zadružnikov ni stala še na tako visoki višini kakor stoji danes. Umevno, da je bil potreben precejšen kos zadružne vzgoje, predno smo prišli in napredovali tako daleč, da danes lahko trdimo, da je najmanje 50% vseh zadružnikov prežeto z ono zadružno zavestjo, ki ustvarja predpogoje uspešnemu zadružnemu napredku. Iz majhnega nič, smo ustvarili mi zadružniki podjetje, ki je danes memento najzahrbtnejšemu nasprotniku zadružništva. Prav nič samohvale ni potrebno, da prepričamo one zaslepljence o uspešnosti zadružnega gospodarstva, ker za to govore dejanja in uspehi preteklih let tako odločno besedo, da jih nihče oporekati ne more. Pokazali smo, da smo iz nič nekaj ustvarili in ta nekaj je tako odločilnega pomena, da morajo gotovi faktorji s tem dejstvom absolutno računati. Združili smo v svojih vrstah iz 23 po-četnih zadružnikov armado zadružnikov, ki šteje danes preko 2000 zadružnih bojevnikov, pripravljenih vsak čas nastopiti zoper sovražnike zadružnega pokreta. Taka je naša zgodovina, ki bo v analih zadružnih zgodovinarjev našla odlično mesto. Neobhodno potreben je ta spomin, ker daje spričevalo naši zavesti, da smo bili na pravi poti takrat, ko smo trdili, da leži spas jugoslovanskega železničarja v samopomoči na gospodarskem polju. In gospodarsko smo napredovali. Nihče tega napredka ne bo mogel podcenjevati, ampak moral bo priznati, da smo delali in kalkulirali pravilno. Še nekaj momentov je potrebno, da jih pokličemo v spomin, ki so za presojo velevažnega pomena. Kakor smo vedno trdili in trdimo še danes, je medsebojna vzajemnost ona gonilna sila, ki vodi k uspehu. Tako danes s ponosom lahko trdimo, da je bila ta sila tako močna, da so poteptani v prah vsi oni, ki so to vzajemnost hoteli rušiti. Ako upoštevamo razne naše občne zbore, ki so se morali vršiti radi onih, ki so operirali izven kroga potrebne vzajemnosti z raznimi namišljenimi in žalibog celo z osebnimi izpadi, potem moramo priznati samo eno, zmagala sta poštenost in resnica, zmagal je zdrav razum, zmagala je zdrava zadružna ideja, ki je nepremagljiva. Po tej zmagi smo šli k napredku. Letošnji občni zbor se bo lahko vršil v znamenju pravega zadružnega idealizma, ki se bo absolutno gibal v smeri, koristiti na vse strani. Letošnja naša gospodarska bilanca je izpadla ugodno. Čisti dobiček, ki je sicer last vseh zadružnikov, in ki po vseh trgovskih in zadružnih pravilih mora obstojati, nam dokazuje, da je bilo gospodarstvo v zadrugi povsem na višku in v konkurenci z raznimi trgovskimi podjetji, ki nimajo z zadružnim pokretom niti najmanjšega stika. Srečno smo prebili vse trgovske neugodnosti le vsled tega, ker je bila trgovska poročevalska služba odbora tako eksaktna, da so bila vsa trgovska presenečenja skoro izključena in v naprej onemogočena. Zato tudi smelo stopa upravni odbor pred občni zbor, da poda račune o gospodarskem poslovanju zadruge in to tembolj, ker je letos v položaju, da bo govoril o uspehih, ki so celo nadkrilili vsa nanj stavljena vprašanja gospodarskega značaja. Ako se bo porajala kritika, se bo ta kritika lahko gibala; le v organizatorični smeri ne bo mogla pa kritika izpodbiti dejstva, ki mu pravimo gospodarski uspeh. V taki zavesti bo stopil upravni odbor na glasovalno tribuno, zavedajoč se svojih izvršenih dolžnosti, ki ga kritika in sicer poštena in objektivna kritika ne bo mogla spraviti iz ravnotežja. Četudi bodo stavljeni razni predlogi, ki so bili že na zadnjem občnem zboru na dnevnem redu, vendar taki predlogi ne bodo mogli spreminjevalno uplivati na smer zadružnega gospodarskega pokreta. So sicer stvari, ki se dajo oporekati, ki zboljšane znajo mnogo koristiti, vendar principu zadružnega gibanja ne bodo mogle nikdar škoditi. Ako bodo delegati imeli pred očmi zadružni princip in princip zadružne trgo^ vine, potem smo uverjeni, da bo občni zbor s svojimi razpravami dal novo gonilno silo, ki bo v bodočem letu vodila k še večjemu gospodarskemu uspehu. Zato imamo pred občnim zborom samo eno željo, da bi delegati stvarno in objektivno presojali dejanski stan, imajoč pred očmi koristi splošnosti, potem smo uverjeni, da bo občni zbor postavil nov mejnik, k boljšem in uspešnejšem zadružnem gospodarskem razmahu, ki bo ustvaril vse predpogoje za pot k popolni gospodarski osamosvojitvi jugoslovanskega železničarja. V tem znamenju bodite pozdravljeni delegati iz cele Slovenije, ker Vam pristo-ja mogočna naloga, da ustvarite z objektivno presojo dosedanjega zadružnega gospodarstva še trdnejši temelj, na katerem mora vzkliti železničarska gospodarska in z njo neobhodno združena socijalna svoboda. Pozitivno Vaše delo bo blagoslavljalo 2000 članov, ki zna in mora privabiti še tretji tisoč. Zadružna misel je na pohodu in le od Vas je odvisen tempo, ki nas vodi k gospodarskemu osvobojenju. Zadružništvo in trgovci dotatiisti V številki 29 Trgovskega lista je izšel članek, ki se bridko pritožuje nad naraščajočimi konzumnimi društvi in nabav-Ijalnimi zadrugami, ki da resno ogrožajo obstoj trgovcev detajlistov. Pove, da so trgovci posvečali premalo brige delovanju konzumnih društev in da jih je inflacijska doba tako omamila, da nihče ni slutil nevarnosti, ki se bo pojavila tekom let od strani vedno močnejših konzumov. Storilo da se je sicer mnogo, da pa so bili uspehi minimalni, katerih niso zakrivile organizacije, ampak krivci drugje. Vse ovadbe glede prodajanja blaga nečlanom, da so bile brezuspešne, ker so oblasti kaznovale prestopke s takimi kaznimi, ki so ostale brezuspešne. Vsled tega da so konzumenti prepričani, da jim je dovoljeno kupovati tudi v zadrugah in da se vsled tega razvija poslovanje zadrug « vedno večjo škodo reelne trgovine. Citira neko razsodbo dunajskega sodišča, ki da je odločilo, da so konzumna društva zadruge konzumentov, ki nabavljajo blago za skupno uporabo bodisi na debelo, ali za nadrobno oddajo svojim članom. Vselej pa da se mora vršiti prodaja v izmeri osebnih potreb. Nadaljna prodaja blaga tretji osebi, nečlanu, ni dopustna. Kliče na pomoč naša oblastva, ki da bi lahko brez nadaljnjega uporabila določila zadružnega zakona z dne 9. IV. 1873, ki da je v naših krajih še vedno v veljavi. Obrat statutarnih poslov se mora omejevati samo na člane. Zadruga, ki gre preko tega, da stvarno ni več zadruga, ampak podjetje kakor vsako drugo. Nadzor zadrug da je čisto odrekel; take sodnijskih, kakor tudi revizijskih zvez in da je zloraba prerasla zdravo zadružništvo. Zadruga, ki posluje z nečlani, je kazensko odgovorna. Vsak prestopek lahko izzove z ovadbo na državno pravdništvo obsodbo prizadetih članov, načelstva, nadzorstva in zadružnikov sploh. Sodnija more obsojeno zadrugo po predpisu člena 37 zadr. zak. prijaviti politični oblasti, ki mora v treh mesecih odločati ali razpušča zadrugo ali ne. Kontrola glede članov je lahka, ker da sme po členu 14. cit. zakona vsakdo pregledati listo članov. Tako da bi morale oblasti postopati in pritožbe da bi hitro prenehale. Pri tem se obregne pisec še ob določilo, da če je v zalogi več blaga, kakor ga člani potrebujejo, da smejo tega prodati tudi nečlanom. Ta določba, da je za trgovca najusodnejša, ker da če bi tega ne bilo, da bi bila borba proti zadrugam lažja. Nepobitno dejstvo je, da se zadruge s trgovci nikoli ne bodo mogle sprijazniti že vsled načina kupovanja in prodajanja, kakor tudi gledr^ čistega dobička. Eno pa bi morali pribiti, da je pač nekoliko preveč povedano, ako se smatrajo zadružne trgovine škodljvke reelni trgovini. Smelo trdimo, da zadruge niso nastale vsled boja do reelne trgovine od strani trgovcev, marveč ravno vsled nereelnosti poedinih trgovcev. Izkoriščavanja poedincev do širokih ljudskih mas so dale še le povod osamosvojitve malega in odvisnega človeka in zato so zadruge nastale. V kolikor gre boj trgovcev proti prodajanju nečlanom, se mi popolnoma strinjamo, ker zakon mora veljati za vs* enako. Če pa trgovci mislijo, da so z zmago v tem boju kaj dosegli, se bridko varajo, ker tako čiščenje zlorab zadružnih določil more v prvi in edini vrsti koristiti le dobremu slovesu zadrug, trgovcu pa ne. Val zadružništva, ki gre po vsem svetu enakomerno in sigurno svojo pot, objemajoč čezdalje večje milijone ljudskih mas, ga tako ogabne ovadbe ne bodo zaustavile. Zato smatramo popolnoma za zgrešeno, ako se kličejo oblasti na pomoč proti zadrugam pod pretvezo zlorab problematičnega značaja, ker koncem koncev se bodo morali trgovci le sprijazniti z dejstvom, ki ga podpirajo milijoni in milijoni. Tudi pravica, da sme vsakdo pregledati listo članov v zadrugi, ne bo prav nič koristila trgovcem, ker koncem koncev se bo mali človek obrnil le tja, kjer ve, da nekaj pomeni in da ni samo objekt, ki se ga poljubno izmozgava. Zadružništva ne ščiti samo zakon, marveč je zadružništvo taka moralna in socijalna sila, da bi eksistiralo in napredovalo tudi če bi ga zakon ne ščitil, ker je zadružništvo statutorično prisegajoča volja proti kateri absolutno ni nobenega leka. Zato je že boljše za trgovce, da se sprijaznijo z zadružništvom, ker ga v boju proti njemu samo okrepljavajo. Izčiščenju zlorab pri zadružništvu se pa brez pridržka pridružujemo, ker smo prepričani, da je to čiščenje zadružništvu v večjo korist kakor trgovcu. Smo nasprotniki vsake potuhe, ker smo prepričani, ida bodo vsi oni, ki se morda hočejo kot nečlani okoristiti potom nezavednih članov, sigurno še najboljši zadružniki. Zadružna trgovina vleče samo zato, ker leži v njej idejna sila, ki jo v privatni trgovini manjka in ker v njej odloča volja vzajemnosti, med tem ko je ta volja v privatni trgovini last zgolj trgovca. Gotovo ne iščemo in ne želimo sporov s privatno trgovino, ako pa zadružni razmah obzirov do privatne trgovine nima, ni to posledica sovražnega namena, ampak sistem, ki bo z odporom ali pa brez njega od strani privatne trgovine na celi črti zmagal mogoče še poprej, kot si to v duhu predstavljamo. Vsak zdrav pojav je treba negovati in ga pospeševati in to tembolj, če nosi v svojem jedru nepobitno resnico: Da je človek družabno bitje in rojen '/.a skupnost in da je človekova sreča ustaljena le v skupnosti in da edino zadružništvo sloni na teh principih, potem smo gotovi, da mora tudi brez zakonite zaščite zmagati zakon narave. Zadružništvo sloni na naravnih temeljih in večno živih resnicah, zato gre ne-vzdržema svojo pot k cilju. Lesno poročilo upravnega odbora NabavUalne zadruge za posl. leto 1927 Bilanca za leto 1927. izgleda precej povsem drugače, kot bilanca prejšnjih let. Izkazujemo mnogo manj prebitka kot v letu 1926, Uer smo že pred zaključkom bilance izplačali ali obračunali običajna 5% povračila v smislu sklepa lanskega občnega zbora. Preostali pribitek se bo razdelil letos samo na penzijski, dobrotvomi, po-smrtninski in rezervni fond. Število članstva se je povečalo normalno, in tem/u primerno se je povečal promet ter režijski stroški. V letu 1927 smo se selili v novo stavko in smo imeli dovolj prostorov na razpolago, da smo se založili z gotovimi predmeti za daljšo dobo, izkoristiti smo mogli m ta način večkrat ugodno konjunkturo nizkih cen in s temi profitirali toliko, da nam ni bilo treba kljub temu, da smo morali plačevati od 17. januarja 1927. naprej 25% normalne vozarine, predajati razmeroma dražje kot v letu 1926. Stavba se nam je bogato poplačala že v preteklem letu. Naša prodajalna je dobila v letu 1927 >Po ! c; ga mora imeti prodajalna. Težke ho bile žrtve, ali izplačalo se je. Če ne bi zidali, bi sploh ne mogli več pri sedanjem številu članstva obratovati. Pri kritiki poslovanja in bilance za preteklo leto se mora še sledeče upošte-vati: 1. Do 1. aprila 1926, deloma še do 1. oktobra 1926 nam je železniška uprava riala na razpolago brezplačno nekaj osobja (6 po številu), v letu 1927 je krila vse te stroške Nab. zadruga sama. 2. S 1. aprilom 1927 ni dovolila direk-c'.ia več, da se odtegujejo kreditirani zneski potom blagajnikov, temveč je zahtevala postopanje strogo po zakonu, to je, da se odteguje te zneske potom spiska obustave. Izognili smo se temu načinu odtegovanja, t°r vbiramo zneske sami. Ta način je po-,nagal, da so se mogli zbirati večji zneski, kakor potom spiska obustave. Prenehale So tudi D'% provizije blagajnikom. 3. Radi novega načina vbiranja zneskov, smo morali preložiti termine prodaje, da se prodaja na kredit šele po prvem, potem, ko je stari dolg poravnan. Radi tega smo morali sprejeti par pomočnikov, ki so prezaposleni. V tem oziru se razmere izboljšujejo, kar uvidevajo člani sami. Če -bi se ljudje držali termina, bi s sedanjim csobjem lahko postregli ca 400 članov več na mesec, ali pri istem številu članstva bi shajali s 2—3 močmi manje. 4. Že v začetku leta 1927 je izšel novi pravilnik o voznih olajšavah, glasom katerega mora zadruga plačevati 25% navadne tovornine, vsled tega nas stane samo razvoz na progo 36.000 Din. Dovoz od life-ranta do zadruge pa znaša Din 214.793-50. 5. Za razvoz v Ljubljani na dom smo kupili lastnega konja, ter zaposlili samo pri tem delu stalno enega delavca, kar se dobro amortizira. 6. Veliko vlogo igra v bilanci tudi obratni kapital. V zadnjem poldrugem letu smo investirali v stavbo, inventar, v manufakturo nad 2,000.000 (dva milijona) dinarjev, kar pomeni nad 100.000 Din razlike v obrestnem računu. Ako se vse to upošteva, se mora priznati, da je upravni odbor v zadnjem letu najmanj tako dobro gospodaril kot v letu 1926, če ne še bolje. Gene niso bile vzlic 25% prevozu višje,'ker je vse te izdatke krila zadruga z ugodnimi nakupi. Samo pri m lovskih izdelkih je na ta način profilirala zadruga na borzni razliki v par mesecih nad 89.000 dinarjev. V letu 1927 smo se končno vselili v stavbo. Stala nas je skupno Din 1,110.059-69, ter smo prekoračili proračun v glavnem pri mizarskih delih (inventar) ter pri električnih instalacijah (dvigalo, razsvetljava). Izvršenega je precej več, kot smo prvotno nameravali (ledenica, podstrešno stanovanje za hišnika, medstene); v splošnem daljša stavba kanalizacija, globokejši izkop, večja nosilnost betonskih konstrukcij (1000 kg na m") itd. Stavba je dosti praktična, ker smo bili navezani le na odmerjeni prostor. Danes vidijo člani, da je bila stavba zelo potrebna, ker bi se ne mogli več gibati v stari baraki. Zadostovala nam bo še za lep čas. Da zmanjšamo izkazani čisti dobiček, smo letos že odpisali 5% in ne kot prvotno nameravano 2%. Za podporno akcijo (posmrtnine) imamo letos več predlogov, ter bomo o tem podrobneje razpravljali na občnem zboru. Tudi o kritiki radi prodajnih cen se mora upoštevati svinčnik in pa pojem zadružnega premoženja. Ali se postavi železničar, ki danes pravično kritizira sramotne svoje plače — kot delojemalec na isto stališče kot železniška uprava, ali pa da prizna uslužbencem, nastavljencem zadruge take dohodka, kot jih sam reklamira zase — železniški upravi v vzgled. To so režijski stroški zadruge. Povejte nam koliko naj bo koncem leta /povračila, in račun je končan. Vse ostalo je odvisno od svinčnika in od spretnih nakupov, vodstva zadruge. Pri nakupih pa nam je dosedaj malokedo svetoval prav in pravočasno. Zadružno premoženje pa se nabira avtomatično glasom, čl. 64 pravil. Boljše je biti član močne zadruge z večjim rezervnim fondom, kot delegati »glih za glih<<. Samo zadruga z dovolj lastnim kapitalom ima bodočnost. To velja za kmeta, za obrtnika, za trgovca, za državo, in ravno tako za vsako zadrugo. Z denarjem podjarmi ja bogata Amerika obubožano in prezadolženo Evropo ... Zadruga je v najlepšem razvoju, v začetku svojega delen anja, ako bo razumevanje vsestransko, nam bo ta zadruga hrbtenica na ostalem polju gospodarstva. In tu koristi premišljena .spodbudna kritika več kot ,ga, kamen, ki ga nekateri mečejo na našo zadrugo. Izjava Podpisani upravni odbor tem potom izjavlja, da ni niti posredno niti neposredno uplival na izid volitev delegatov za občni zbor. Istočasno izjavlja, da ni niti posredno niti neposredno odgovoren za spore med člani, ki so nastali za časa teh volitev med člani. Upravni odbor je vsem svojim članom odbora naročil, da se teh volitev nimajo udeležiti. Tudi upravni odbor ne odgovarja za glasovnice, ki so se pojavile in razdeljevale v večjih množinah med člane, ter s temi glasovnicami nima niti kake direktne še manj pa kake indirektne zveze. Upravni odbor je izdal nekaj glasovnic onim članom, ki so jih naknadno zahtevali in to proti podpisu dotičnega, ki jih je dvignil. Upravni odbor je stremel, da so se volitve vršile popolnoma svobodno in to nalogo je tudi častno rešil. Za upravni odbor: črček 1. r., t. č. predsednik. Negro 1. r., t. č. tajnik. Bilanca na dan 31. decembra 1927 AKTIVA PASIVA Din p Din p Din p Din p Gotovina .... 79.728 26 Vplačani deleži . . 531.798 34 Vloga v ček. zavodu Dolg dobaviteljem: Ljubljana . . . 13 316 70 a) Savezu Beograd 1,326.826 — Terjatve pri članih . 967 833 46 b) Drugim . . . 492.664 45 1,819.490 45 Terjatve pri dobavi- Odpovedani nedv. • teljih 270 196 22 deleži .... 361 — Inventar .... 247 164 79 Nedvignjeno povračilo . . . 229.804 34 po 10°/o odpisu , . 24.716 79 222.448 — Razni upniki . . . 295.792 98 Vrednost lastne hiše 1,110.059 69 Dolg raznim tvrdkam po 5°/o odpisu . . 55.502 69 1,054.557 — pri zgradbi hiše . 48 982 60 19 deležev pri Savezu • Obveznosti denarnim Beograd .... 9.500 — zavodom . . . 379.060 — Razne udeležbe . . 1.300 -- Fondi: Kavcije 601 — a) rezervni . . . 819.058 13 Razni dolžniki . . 1.225 73 b) penzijski . . 33.765 06 Vloge v denarnih c) dobrodelni . . 11.461 46 zavodih .... 194 573 39 d) kreditni . . . 9.659 12 Zaloga blaga: e) posmrtninski . 68 976 18 942 919 95 a) v skladišču . . 573 743 21 Čisti prebitek . . . 379.607 05 b) v prodajalni 352.147 16 c) v manufakturni trgovini . . . 886.646 58 1 1,812.536 95 4,627.816 71 4 627.816 71 Kretanje zadružnikov in deležev: Pričetkom leta je bilo 1648 zadružnikov z 1649 deleži Tekom leta je pristopilo 204 » z 204 » » » » izstopilo 25 » z 25 » Stanje dne 31. dec. 1927 1827 » z 1828 » S knjigami in prilogami primerjali in našli v redu: V Ljubljani, dne Emil Klebel, s. r. tajnik Vojteh Ceraj - Gerič, s. r. član odbora. Nadzorstveni odbor: Blaž Korošec, s. r. član odbora. Ivan Skezjanc, s. r. predsednik. Hinko Feldin, s. r. član odbora. Račun zgube in dobička na dan 31. decembra 1927 ZGUBA DOBIČEK Din p Din p Din p Din p Plače Sejnine Revizije 572.171 13.620 19.690 — Prebitek od prodaje blaga Prebitek od prodaje kruha 1,228.578 3 842 44 20 1,232.420 64 Provizije, pristojbine, takse 26.781 34 Obresti od denarnih vlog 21.910 02 Potni stroški . . . 8 446 — Blagajniški skonto . 40.272 76 Knjige tiskov, in pis. potrebščine . . . 27.359 50 Razvoz živil članom 14.520 — Poštnina in brzojavi 7.767 66 / Razsvetljava, kurjava 10.213 58 / 1 Tovornina tov. listi, uputnice . . . 40 825 86 / Bolniško zavarovanje 15.330 30 / Zavarovalnina . . . 8 334 — / Vzdrževanje konja . 6.179 09 / Popravila .... 5.869 20 / Drugi upravni stroški 20 438 66 783.026 19 / Obresti izplačane 39.925 70 / Glasilo »Zadrugar« in revije 23 994 50 / Objave in razne podpore .... 2 350 50 / Odpisi 80219 48 / Čisti prebitek v 1.1927 379 607 05 / j 1,309123 42 1,309 123 42 | . ! Denarni promet je znašal Din 14,504.449‘35 Blaga se je nakupilo za » 12,192.789'87 » » * prodalo za > 13,537.429'! 4 Kreditni promet s člani je znašal » 9,539.700'41 Skupni promet vseh računov » 86,981.101'65 31. decembra 1927. Franc Železnik, s. r. Upravni odbor: Srečko Čerček, s. r. knjigovodja. predsednik. Josip Kyovsky, s. r. Ivan Negro, s. r. Franjo Rupnik, s. r. blagajnik. tajnik. podpredsednik. Franc Gregorčič, s. r., Božidar Mravlje, s. r, Ludovik Fratina, s. r., Franjo Žemlja, s. r., člani odbora. Zadružni vestnik Na premog je uveden nov davek, oblastna taksa in sicer 10.— Din na tono kosovca in Din 7.50 na tono kockovca. Ne splača se ga tedaj jemati v zadrugi, železnica ga prodaja po 268.— Din. Sicer ga je treba plačati pri železnici v naprej — vendar je razlika v ceni 27.— Din, radi katere se izplača hraniti denar za premog. Naša intervencija pri trboveljski premo-gokopni družbi, da bi se tudi nam znižala cena premoga, je bila doslej brezuspešna, zato svetujemo našim članom, da si kupujejo premog direktno pri železnici. Na novo smo uvedli: Edamski sir (rumen sir v rudečih kroglah po 1.50 do 1.80 kg) kot Holandski sir po ceni Din 40.—, dokler traja zaloga. Polnomasten sir (ponesrečen pole-mendolski) oster in pikanten, po ceni Din 20.— za kg, dokler traja zaloga. Med v satovju (nekristaliziran, naraven med) po ceni Din 24.—. Med II. vrste (akacijev med iz Vojvodine), ki je ravno tako dober in pristen kot naš domači med, opustimo. Ljudje imajo presodek za ta med, ker je tako bel in po ceni. Sedanjo zalogo razprodamo. Posodo za med, kakor tudi za mast in paradižnike prosimo, da vsak član seboj prinese. Čistilni prašek »Vim«, ki čisti vse: kovino, les, umazane roke in nadomestuje lahko sidol, sodo itd. Cena 3.50 Din. Na žganje je uvedena oblastna trošarina, tako, da znaša sedaj skupna trošarina 14.— Din na liter 45% žganja. Tudi na vinu je uvedena nova oblastna trošarina 35 para na liter. Temu primerno se podražijo predmeti. Želimo pa, da ne bi člani kupovali ne vina, ne žganja in raje kupovali za priboljšek med, fige, orehe, pomaranče, kar je cenejše in bolj zdravo. Gospodinjam svetujemo, da poskusijo ribe, (ki jih dobimo vsak četrtek ob 15. uri) cvreti na bučnem olju, ki se ne kadi, če še tako vre. Marsikomu bo tudi prijal okus. Radi Velikonočnih praznikov naj pridejo ljubljanski člani kupovati že pred prvim, od 24. marca naprej in plačajo šele 2. aprila po položnici ali osebno. CeraSlc živil za mesec april Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga! Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 30 Moka mehka 0 „ 5'30 Moka krušna št. 2 „ 470 Moka krušna št. 4 „ 4 20 Moka krušna št. 6 kg 3 20 Moka ajdova II a n 4-80 Moka ajdova I a )) 6 — Moka ržena I a V 450 Moka koruzna n 3-— Moka krmilna n 2'20 Zdrob pšenični fj 6-— Zdrob koruzni tf 4'— Otrobi pšenični ff 2 — Otrobi koruzni 99 —— Testenine. Makaroni dolgi jajčni 11 20 Makaroni domači 99 9 60 Polži jajčni n 11 20 Polži domači 99 9-60 Rezanci domači široki n 9 60 Špageti domači n 960 Fidelini domači 960 Šubiotti in bleki 99 9 60 Zvezdice za juho n 9 60 Zrnje. Riž I. vrste kg 8 — Riž II. vrste n 7 — Koruza v zrnu • 99 2 95 Kaša prosena 99 5-— Ješprenj domači 99 5‘— Ješprenček za juho 99 9 — Fižol koks 99 5'50 Fižol mandaljon 99 4-50 Fižol beli 99 2 60 Leča domača 5 — Leča debela 99 16 — Činkvantin » 3 — Sladkor. Sladkor v kockah kg 15 20 Sladkor sipa 99 13 40 Sladkorčki (bonboni) 99 24 — Sladkor v prahu 99 15 20 Kava Kava Perl kg 64 — Kava Portorico 99 64 — Kava surova I. vrste 99 48 — Kava surova II. vrste *f 42 — Kava žgana 99 60 — Kava žgana »Special« 99 72 — Kavne primesi. Kava Kneipp kg 1450 Kava žitna 99 8 — Kava vidrova 99 12 — Kava figova 99 22 — Kava Enrilo škatli 16 — Kava Enrilo kg 20 — Cikorija Franck 99 18 — Cikorija kolinska 99 16 50 Drugi predmeti. • Mast domača kg 26 — Mast dom., doze a 25 kg kg 26 — » v dozah po 10 kg doza 270 — Mast v dozah po 5 kg 99 135 — Ceres mast, bela kg 26 — Ceres mast, rumena 99 26 — Čajno maslo la kg 44 — Čajno maslo Ha 99 40 — Kuhano maslo 99 39 — Sol mleta kg 2 80 Sol kreška kg 3 — Čaj v dozah doza 12,24,28 Čaj v zavitkih zavit. 3, 6, 7. Čaj v zavitkih 99 13, 16 Kakao na kg kg 38 — Kakao v zavitkih zavit — Paradižniki a V2 kg doza 10 — Paradižniki na vago kg 20 — Marmelada kg 20 Čokolada a i/4 tabl. 12 — Čokolada a 1/1d 99 450 Čokolada a 1/2o 99 2 50 Čokolada z lešniki 99 3 — Dezert šnite kom. 250 Rožičeva moka kg 8 — Delikatese. Slanina krušna kg 24 — Slanina »Hamburška« kg 26'— Slanina prekajena debela 99 28 — Slanina papricirana 99 26-— Salame ogerske 99 80 — Salame krakovske 99 32-— Salame navadne 99 18 — Kranjske klobase kom. 5*— Reberca z Špeh. kg 26-— Reberca brez speha 99 26 — Prekajeno meso I. kg 26 — Šunke 99 26, 28 Šunke praške 99 32 — Krače 99 14 — Svinjski parklji, 99 10 — Svinjske glave brez kosti kg 16 — Sardine velike % kg škatla 14-50 Sardine velike 14 kg 99 11 — Sardine srednje 99 9 50 Sardine male 99 6 — Sardelni obročki s kapemi 99 7 50 Sardelni obročki s kapemi 99 12 — Postrvi škatle 18 — Med ajdov kg 24 — Med akacija 99 18 — Med v satovju 99 24-— Sir Chalet komad 3 50 Sir Edam kg 40"— Sir pol ementalski I. >9 32'— Sir »Alpina« 99 20’— Sir trapistovsM 99 25 — Sir Permazan 5 let star 99 88-— Maggi velike steki. 2850 Maggi srednj« 99 17'— Maggi male 99 11"— Maggi na drobno dkg P75 Juhan velike steki. 12 — Juhan male ff 6'— Juhan na drobno dkg 110 Gorčica (ženf) kozarec io-— Keksi v zavitkih zavitek 5,6.11, Karlsbader Oblati polneni zavitek 18'— Polenovka suha kg 24 — Slaniki novi kos 2 — Sadje. Češplje suhe bos. 80ice kg 9 — Hruške suhe domače ft 7 — Orehi celi tt 8 40 Rožiči V 6 50 Mandelni dalmat. tt 48 — Rozine fine tt 35'— Grozdiči - Vamperli tt 24'— čebula tt 5 — Česen tt 10 — Limone komad 1, 075 Fige dalmat. kg 6'- Fige v vencih. tt —•— Fige v vencih rt 12 — Jabolka namiz. tt 3 20 Civebe nove tt 27 — Pomaranče kos 1 — Pomaranče tt 150 Tekočine. Kis vinski liter 6 — Kis dvojno močan tt 4‘— Olje namizno fino tt 18 50 Olje bučno liter 20'— Olje olivno tt 20 — Konjak a 7/10 1 steki. 64-— Rum fini a j/2 1 la >* 38'— Rum Ha V2 1 steki. tt 23'— Rum fini a 1 1 liter 67 — Konjak medicinal 0/85 steki. 38'— Žganje borovničar & V2 1 tt 30'— Žganje hrušovec a V2 1 tt 28'— Tropinovec a % 1 tt 28'— Brinjevec a V2 1 tt 28 — Slivovka a V2 1 tt 28 — Malinovec a V2 1 tt 17 — Mineralna voda a IV2 1 tt 6 — Grenka voda Fr. Jožefova tt 8'50 Vino dalm. črno staro lit. 12 — dezert steki. 18 — Vino dalmat. belo lit. 12'— Vino dalmat. belo a 7/10 1 dezert steki. 20'— Francosko žganje »Brazay« >> 10, 24 Rum-esenc steki. tt 8'— Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3 — Poper cel in zmlet, mali tt 1'50 Cimet cel in mlet veliki tt 3 — Cimet cel in mlet mali tt 1'50 Klinčki (žbice) tt 2'50 Dišave cele in mlete vel. tt 2'50 Dišave cele in mlete mal. tt 1 '50 Lavorjevo zrnje (lorber) tt 2'50 Janež tt 2'50 Kumna tt 2'50 Muškatovi orehi komad 070 Vanilija v šibkah tt 2 — Vaniljni sladkor zav r— Žefran tt 0 80 Paprika mleta velik n 3 — Paprika mleta, mali rt 1'50 Pecilni prašek rt 1 — Limonadni prašek tt 0 80 Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 15'20 Milo Zlatorog „ 14 — Milo terpentinovo tt 16 — Milo Gazela tt 14'— Milo v kockah ala Marseill tt 15 — Milo toaletno »Apolo« komad 7'— Milo toaletno »Elida« tt 8, 20 — Milo toaletno »Speick« tt 6 — Milo toaletno »Glycerin« tt 9 — Milo toaletno viola tt 4'— Milo toaletno »Marija« tt 10'— Milo za britje kom. 3'— Soda za pranje kg 1 75 Plavilo zavitek 2'50 Boraks „ 2'50 Škrob rižev škatla 5'— Škrob rižev zav. 1 '50 Pralni prašek tt 2 50 Pralni prašek »Labod« za fino perilo » 7 — »Tri« soda tt 3'50 Pralni prašek »Radion« zavitek 6'50 Pralni prašek »Persil« it 6 — Potrebščine za čevlje. Rujava krema škatla 5 — Krema Jadran tt 5 — Krema Lux n 5'— Krema Fox tt 7 — Krema bela tt 3'— Mast vazelina tt 5‘50 Krtače za blato komad 4'— Krtače za mazati n 1'50 Krtače za svetliti tt 12 — Vrvice za čevlje dolge par 1 50 Vrvice za čevlje kratke rt 1 '25 Vrvice za čevlje rujave rt 2'— . Ribje olje za mazanje podplatov V21 stek!. steki. 10 — Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 6'50 Krtače za zobe kom. 12, 8 Krtače za obleke tt 18 — Krtače za ribati tt 4'— Omela za parkete tt 30 — Omela mala it 14 — Metle rižove vel. kom 11'— Metle rižove male 9- Jelka čistilo za parkete tuba 24'— Jelka čistilo za parkete 13 — Sidol čistilo za kovine tuba 5'50 Svitol čistilo za kovine „ 4 80 Ominol za kovine zav. 2'50 Smirkovo platno pola 1'50 Tepači veliki kom. 18'— Tepači srednji „ 13'— Tepači mali 8 — Sveče velike paket 8'50 Sveče velike kom. 1 50 Sveče male paket 8'50 Sveče male kom. 1'— Vžigalice paket 10 — Vžigalice skati. 1'— Zobotrebci zvezek 0 50 Črnilo steki. 3 — Svinčniki kom. 1'20 Svinčniki tintni „ 3'— Peresniki „ 2 — Mera metrska „ 4'- Slame za predsobe la. Ha komad 13, 4 — Muholovci „ 1 — Prah za čiščenje obleke zavitek 14'— Šampon 4 — Drva mehka butara 3 20 Barva za piruhe zav. 0 60 Otara-papir „ 1 90 Vim, (čisti vse) „ 3'50 Manufaktura. Žamet barvasti za dečje obleke m 58 — Štruks za hlače „ 65, 125 Rusko platno za moške letne obleke * 46- Sukno in štofi za moške od 60 obleke ,, do 400 Sukno za damske plašče »Velour« „ 100—250 Kamgarn beli „ 190'- Baržun črn in moder „ 86, 100 Lister, črn in modri „ 170 — Hlačevina „ 22, 30 - 70 Volneni rips za ženske „ 85\90\11(r- obleke 135'-, 132'- Cvirnato bago za ženske obleke „ 18'50 Crepp za ženske obleke „ 14-16-50,27 Koton za ženske obleke „ 11-14 Modra tiskovina „ 14-18 Cefir „ 12-50-48 Deleni volneni „ 34- Svila siva (umetna) „ 29—34 — Svila za plesne toalete „ 60'- Pongis svila „ 45- Rips črn „ 17- Pique t) Crepdechin v vseh barvah „ 140'- Crepp Jourguet „ 150'- Svila surova „ 65—170 Rips barvani m 30'— Batist barvasti „ 17-- Flanela zelena za srajce 15‘— Crepp barvasti „ 27-- Flanela >> 13—23 Surova svila, črtasta „ 41 ‘ Ruš m 20 — Zimske »Haferl« nogavice par 18’— Klot črni >> 28, 62 Dokolenice „ 42- Klet barvani 30 — Volna »Gebschihld« štrena štrena 15’ — Oksfort za srajce >> 12, 18 Zimske triko srajce moške kom. 50'— Serg 99 35—70 Zimske triko sp. hlače „ 46-— Elastik-podloga m 12 — 24 Zimske triko reform hlače Žima podloga 99 30 — ženske „ 50-55 Rokavina 99 20—40 Zimske triko spodnje hla- Kanafas 99 20 — če damske „ 75-86 Brokat podloga za Zimske triko turist srajce „ 90, 96 damske plašče 99 55—70 Dežniki ženski „ 58—200 Inlet barvani 9) 22-50—34 Dežniki moški „ 60—200 Inlet beli » 17—32-50 Enobarvni angleški Šifon 99 17, 20 barhend m 28 — Batist-šifon 99 25 — Otroške spodnje obleke za Batist 99 34 — 2—12 let kom. 34—40 Etamin beli 99 34 — Crepp Marochen svila mtr. 150 — Etamin beli za zastore 99 50 — Posteljne odeje (deke) kom. 165'— Kanafas 99 14"— Klot odeje „ 225-- Platno belo 99 12,13—IB 50 Schymy robčki „ 12, 20 Platno domače za rjuhe 99 28 — Svileni popelin „ 31-50,32-50,35 Platno za kapne 99 35-54 Damsko perilo >kowibine« „ 105-185 Platno Wassertuch za rjuhe 99 . 30 50 Spalne srajce damske „ 1Z5-28S Kontenna rjava (Molinos) 99 9 50, 12 Damske srajce bele „ 32- 60 Kontenina rjava za rjuhe 99 26 — Damske hlače „ 58, 60 Platno za nahrbtnike 99 54-— Damske maje „ 30"— Platno za zastore 100 cm 99 32-50 Platno za blazine belo 99 3250 Pletenine in galanterija. Gradi modri 99 18—20 Srajce moške bele kora. 48, 60 Gradi za spodnje hlače 99 13, 19 50 Srajce možke Cefir „ 54—115 Gradi beli »Raye« 99 18, 23 Srajce moške, rips „ 62- Gradi za žimnice 99 30, 38, 57 Srajce moške skaut „ 42—50 Platno za obrisače » 12, 15, 17, 21 Srajce moške mrežaste „ 20, 24 Obrisače Frotir kom. 25—56 Srajce moške oksfort „ 45—60 Obrisače za kuhinje kom. 10, 12, 14 Spodnje hlače moške „ 25—48 Servijeti 99 12"— Nogavice moške par 10—28 Mizni prti barvani m 42, 53 Nogavice ženske „ 13-48 Mizni prti damast 99 60 — Nogavice otroške „ 8—17 Prtički kom. 18 — Majice moške kom. 33—44 Stenske preproge kom. —"— Majice sokolske „ 20—34 Posteljne garniture garn. 560 — Damske rokavice, letne par 30— Odeje posteljne kom, 165"— Damske rokavice zimske „ 22—45 Dežni plašči kom. 200—737 Moške rokavice zimske „ 22—47 Rjuhe flanelaste 99 62, 85 Kokarde za žel. uniforme kom. 575,11-16 Rips svila za damske Gumbi železničarski „ 0 85—1 obleke m 80—200 Porte zlate in srebrne m 5,6,10,13-50 Črna svila za damske Elastika za naramnice kom. 1, 0’75 plašče 99 125’— Moške naramnice „ 18-59 Volneno blago za obleke Otročje naramnice ze- >> in kostume 99 96, 130 lene z vez. „ 11—20 Volneno blago za pomla- Vata tabl. 5 — danske damske plašče n 80 — Samoveznice (kravate) kom. 20'—32 Double za moške suknje 99 132 - 380 Damske podveze par 18—32 Palmaston za črne suknje 99 275 — Moške podveze „ 10—12 Sukno za železn. uniforme 99 162,220 Elastika za rokava „ 5- Barhent za damske obleke 99 16—28 Elastika ozka m 1-50, 2 Barhant za spod. per. beli n 17—23 Elastika za podveze „ 4-9 Barhant za spod. per. modri 99 18-50, 20 - Traki črni in beli m 050 Silk-saten podloga 99 20, 40 Pavolca D. M. C. rdeča Svileni cefir 99 59’— in modra štrenca 2'— » D. M." C., bela „ L50 Igle varnostne duc. 1 50 Bucke „ 3- Šivanke „ 1-50 Meterska mera za šivilje kom. . 4'— Sukanec beli in črni 10—16 20—36 40—70 špula Din 5'— 3-75 3,— Pulover kom. 130, 175 Vestje damske „ 160, 180 148'— Vestje otroške, raz. vel. . „ 31—82 Reform hlače letne, bar- vaste in črne „ 55—110 Namizno platno m 105 — Spredena žima (Rosshaar) za žimnice, tapetniško in sedlarsko stroko R u j a v a, št. 1—5 kg 29—94 Črna, št. 6—10 „ 34—94 Siva, št. 11—15 » 44—94 Bela, št. 16—20 „ 63-100 Obutev. Čevlji moški visoki par 212, 380, 410 Čevlji možki kovani „ 173—210 Čevlji moški nizki Schimj „ 220—3C0 Čevlji moški visoki Schimy „ 215'— Čevlji ženski visoki boks „ 207- Čevlji ženski nizki boks „ 195, 207 Čevlji damski s špango par 150—1 73 Sandali veliki „ 80—110 Sandali srednji „ 65—80 Sandali mali „ 50—60 Copate iz filca „ 12—24 Copate z usnjen, podplati „ 24-75 Copate z vrvenimi podplati par 37-50-70 Kuhinjska posoda. Sklede emajlirane, za pomivanje posode Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. in aluminium. Ponve emailir. Zajemalke emajlirane Pokrivače po velikosti Zajemalke penovke Umivalniki Vedrice za vodo, pocinkane Vedrice za vodo, emajlirane Mlinčki za kavo Lonci za kuhanje perila Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek ali petek po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg 4'— Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telet. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.