Posamezna SleV. 290. Izven 2'20 29'-35'- ss Velja po pošti: Za oelo leto tupre] . , K 28'— sa en meaeo „ . sa Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo V Ljubljani oa dom: Za oelo lete naprej . . K 24'— za en mese. „ . . „ 2'— V spravi prelena nuseBno „ 1*70 = Sobotni izdaja. = za celo let....... T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za oatalo inoaemstvo „ 12'— 0ar Uredništvo je v Kopitar Rokopisi ae ne vračalo; nef =» sprejemajo. — Urednlik ka 6 vinarjev. ne 8 vin. V WWL V ČeiiM, 18. ^mM 1913. Leto XLl. L Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... M 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnat. Porodila omili zalivale, osmrtnice itt: enosiolpna petitvrsta po 18 vin. - Poslano: t enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelja in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. /f. 6/UI jjb se na ev. 74 c3 Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi allol št 8. — Račun poštne branllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188. Današnja števil' i strani. i. skupini so poka-volilec po večini sledi ..iu liberalnim priganjačem: eni — zlasti večina uradništva — iz zagrizenosti, drugi iz zaslepljenosti, tretji iz / nevednosti, četrti iz stare navade in \ peti — pod vplivom alkohola. Uspeh zadnega volilnega dne jc: da bo večina, mest in trgov s trgovsko-o b i11 n o zbornico vred brez z a -stopstva v deželnem zboru. Kajti brezuplivni in brezpomembni zastopnik jo ravno tak, kakor če bi ga sploh ne bilo. A liberalna stranka jc vse storila — zlasti v zadnjih mescih — da naravnost sili večino deželnega zbora v to, da liberalce popolnoma \prezira. Liberalci morajo priti do užitka naravnih sadov svojega „dela". Vsa nečedna gonja ob volilni borbi in pred njo pade na liberalne poslance in njihove verne voiilce; da, tudi na njihove voiilce, ker so s svojim glasom odobrili vse psovke in klevete, vse laži, sumničenja in obrekovanja, koja so liberalci navalili na večino deželnega zbora in odbora. Posledice nc morejo izostati, kakor jih obžalujemo. S. L. S. se je podala v boj v mestnih volilnih okrajih samo iz skrbi za javni blagor. Za se, kot stranka, ni po-. trebovala mestnih mandatov. Želela pa jo v korist deželi in narodu premostiti prepad, ki po krivdi liberalcev loči mesta in trge od kmetskih občin. A večina mest in trgov hoče še naprej ostati v osamljenosti — za sedaj jim ni pomagati! Vsa čast pa tistim mestom in trgom, ki se niso uklonila liberalnemu nasilju in s ponosom odklanjajo brezstidno surovost, ki je danes edina resnična točka liberalnega programa. K a d o 1 j i c a, Kamnik, Tržič, Vrhnika, Škofjaloka, Višnja-gora in Ribnica so dala večino kandidatom S. L. »S. Črnomelj in Kranj sta pokazala kljub vsemu pritisku in nasilju nasprotniku močno ljudsko falango. Tudi mesta Novomesto in Metlika kažeta vesel napredek ljudske misli. Pa še celo v popolnoma zastrupljenih gnezdih liberalizma, v Kostanjevici, Krškem, Postojni in Ložu sc kaže dosti sveže, zdrave krvi ljudskega preporoda. Idrija stoji ponosna, kakor vselej; kandidat S. L. S. jo dobil relativno večino, preko-sivši dosedanjega liberalnega poslanca za okroglo 40 glasov. Posebna čast našim vrlim I d r i j č a n o m! Tako so pokazale tudi tc volitve, da sc pozicija S. L. S. v mestih in trgih ojača od dne do dne. Liberalci so sc tresli za vse mandate v podeželskih mestih in trgih. Kranj-Loko so obdržali s tako pičlo večino, da mandat nosi od vsega početka hipokratično potezo. Za Idrijo se pa morajo boriti v ožji volitvi — njihova rešitev zavisi od tuje pomoči! Čigava posest je potem mandat? Liberalne stranke gotovo ne. Tako sme ljudska stranka tudi na zadni volilni dan gledati z odkritim zadoščenjem. Liberalni stranki pa jc ta volilni dan razkril neizogibno usodo za prav dogleden čas. iz Idrije. — V ljubljanski Zarji dne 11.1, m. so pritožuje župan Straus, da so jih liberalci prevarili, ko so sebi priborili rudarsko gledališče za dramatične predstave, soc. demokratom pa ostane samo prosto za društvene shode. Demokrati so sami začeli akcijo, da se jim staro gledališče prepusti in v tej nadi si nabavili oder za 1100 kron. Ko pa je bil sekcijski načelnik Iloman tu, je Gangl proti medsebojnemu dogovoru z žup. Strausom za hrbtom oddal prošnjo za dramatične predstave v prid napred-njakom. To se jim jc dovolilo in demokrati nc vodo sedaj kam s svojim dragim odrom. Ali ga naj puste v kle-tišču pri ,,Črnem orlu" ali g a pa naj prodajo, kajti v gledališču bodo zamogli rabiti oder naprednjakov le proti odškodnini. — Gangl se v Narodu zagovarja, a vkljub temu ostane pri starem. Kar so mislili doseči demokrati in za to že špendali 1100 K so jim napred-njaki. ozir. g. Gangl odjedel. No če bodo sedaj pri ožji volitvi demokrati vseeno še volili Gangla, potem res veliko pre-neso. — Pri volitvi dno 10. t. m. se jc pokazalo taktično razmerje moči vseh strank v Idriji. Pri ožji volitvi pa povsod odločuje misel na splošno korist in v tem oziru lahko rečemo: Idrija bo za se najboljše storila, ako se odloči za kandidata dekana Arko. Glede osebe Gangla in moči stranke, katero zastopa je zadosti povedano s tem, kar je sam priznal. .Se celo navadne resolucije ni mogel spraviti poet streho, ako mu niso dovolili poslanci S. L. S. Zato se tudi v zasebnih zadevah niso kaj ljudje opi-rali na poslanca. Tako n. j>r. nam prav nič ni znano, da bi bil posredoval za svoje stanovske tovariše doma, nasprotno pa vcnio, da so sc ljudje obračali na može naše stranke v Idriji, osobito na g. dekana z raznimi prošnjami na najrazličnejšo urade in oblasti. Dostikrat so naši komaj izdelavali, med tem ko Gangl ni imel kaj dela. Koliko uspešnejša bodo taka posredovanja, čc bodo šle skozi roke domačega poslanca! Na ta znana dejstva naj bi sc volilci pri ožji volitvi ozirali. MecHcm. ko jc široka evropska javnost ss oje poglede obračala na Balkan in mislila, da se vsa »velika politika« vrti le krog ene osi, 1. j. novorojene Albanije, — v tem času so sc na Daljnem Vzhodu do-igravaH velevažni dogodki, ki so zlasti Rusiji prinesli ogromen uspeh. Brez kapljice krvi jc Rusija razširila svojo oblast nad vso zunanjo Mongolijo ocl Ruskega Turke-stana clo Mandžurije, od Irtiša do Amurja, od sibirske meje do puščave Gobi. Rusko-kitajska pogodba, ki se je nedavno podpisala, pripozna ruski protektorat nad vsem tem silnim ozemljem, ki so ga ruski kozaki zasedli minolega septembra pod pretvezo, da treba vsled nemirov varstva karavanam. Kitajska nima več pravice imeti ondi svojih posadk in sc nc sme vmešavati v mongolske notranje zadeve; succrenitela, ld jo pogodba priznava Kitajski, jc gola formalnost. Po imenu jc vladar avtonomne Mongolije knez v Urgi, v resnici je pa vsa oblast v rokah ruskih častnikov in upravnih uradnikov, ki odločujejo nc samo v notranjih upravnih vprašanjih, marveč tudi v vseh stvareh trgovinske politike, podeljevanja koncesij inozemcem itd. Z eno besedo: Mongolija je v Rusiji. Juan-šikaj si je za to ceno kupil diplomatično in finančno podporo Evrope. Seveda bi ta kupčija med Rusijo in Juanšikajeni nc bila tako gladko iztekla, ko bi ne bili svojega dela dobili ludi ostali dve »interesiranb imperialistični velesili — Anglija in Japonska. Prva je dobila — kakor znano — Tibet, druga pa Mandžurijo. S tem se je na Daljnem Vzhodu ustvaril nevaren in zamotan položaj. Saj japonsko prodiranje v Mandžurijo vzpodbada Rusijo ii končni okupaciji severne Mandžurije, kar Japonska — brez ozira na Kitajsko — rie bo mirno trpela. Poleg tega pa narašča tudi rivaliteta med Anglijo in Rusijo radi Tibeta, ki bo v vzhodno-azijski politiki igral isto vlogo kakor Perzija. Topol je si^er Anglija položila svojo roko na Tibet z dovoljenjem Rusije, toda to ni prišlo ocl srca iu ruski vpliv si že sedaj dela poi v Tibet. Saj jc zveza med Mongolijo in Tibetom, ki sc jc nedavno sklenila, rusko delo. Rusija bo morala nedvomno vso svojo pozornost še dolgo posvečati Daljnemu Vzhodu, Somišljenikom v dolenlskiti mestih io trgih. Vkljub vsestranzki agitaciji nasprotnikov ste dne iti. t. m. v izredno velikem številu združili svoje glasove na me kot kandidata S. L. S. Druži nas misel na vero naših očetov in skupni gospodarski napredek solnčnih dolenjskih mest in trgov. Somišljeniki, le po tej poti naprej in bati sc nič, pa bo prihodnjič tudi dejanski uspeh na naši strani! Najprisrčnejša zahvala Vam za izkazano mi zaupanje! V Ljubljani, 17. decembra 1018. Prof. Bogumil Remec. F.KSPOZE LAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Rim, 17. dcccmbra. Di San Giuliano je v včerajšnji seji laške zbornice izjavil, da sta Italija in Avstrija v medsebojnem sporazumu ustvarili Albanijo v interesu ravnotežja in svobode na Adriji. O trozvezi .je dejal, da je razmerje med Italijo in Nemčijo tako intimno, toplo in prisrčno, da bolj biti nc more. Razmerje do Avstro-Ogrsko jo pa slejkoprej zaupno in pa lojalno. Glede na tržaške odloke je storil vse, kar je mogel in da je rezultat povoljen, V Sredozemskem Morju bo zasledovala Italija politiko ravnotežja. Razmerje med Italijo in Francijo je izborno, isto-tako z Rusijo, Anglijo, Srbijo, Bolgarijo, Rumunijo in s Turčijo. Italija bo vedno za mir delala. Hi Darovi za »Pripravniški dom«, (XXXIII. izkaz.) Darovali so p. n. dobrot-i liki: Vzajemno podporno društvo 200 K Zbašnik Fr. 20 K; dr. .los. Jerše 15 kron zbirka Slomškove zveze I.'! K 20 h; pc 10 K: dr. Aleš I šcničnik; Zupan Simon Kušar Fr., monsignor Zupančič Anton po greb bo jutri ob 3 uri iz Zaloška cesta št. 77. (Novi eralnem cirkusu z ljubljan- se je zgodila velika nesreča. Ki je doslej ljubljanske zmaje še vladal, je bil v torek ob 5. uri p< evarno ranjen. Posrečilo se m ldnji trenutek pobegniti iz k es prinaša tucli „Dan" sliko, k bljanski zmaj zaropotal in n it nasadil — Ivana Hribarja. Sne in novoletne razglednice » Straže« se prodajajo v I v naslednjih prodajalnah c ifikah: Prodajalna Kat. tisk. < ri Ničmanu), Ivan Gajšek, • sta, A. škulj, Poljanska c., O- Resljeva cesta, Češnovar > dvorska ulica, Podboj Iv. S\ a, trafika Šoukal, pred Šle. uajski cesti trafike: Štr-kov 'aje, Pihlcr Ivana, Kongres. lina Ivleinstein, Jurčičev t. lj skem domu bode v nedeljo 1 ' — skioptič Nad 80 k slik. Prec kn. šk. taji. .. v^sto sedeži II. vrste 401 _ ^ .. lj Dovažanjo ledu se je pričelo pretekle dni. Plošče so debelo 4 do G cm. Drsališča bodo odprta, ko doseže led debelost 10 cm. lj Zgradba mostu čez Ljubljanico na Barju. Kakor smo že svoj čas na kratko omenili, sc je med nekaterimi interesenti pričela akcija, ki gre na tO, da bi se zgradil železen ali železobe* tonast most pri Lipah, ki bi vezal barjanske vasi z mestom. Zdaj je ideja že blizu svojega uresničenja, ker se bo marsikaj uredilo, kar pospešuje ekonomične in prometne interese. Zveza barjanskih vasi ob podnožju Krima z mestom bi po zgradbi tega mostu bila za več nego tretjino krajša nego je sedanja po Karlovski in Ižanski cesti. Da je akcija prišla v tek, je v prvi vrsti zasluga g. Jos. K o s 1 e r j a m 1., veleposestnika v Ljubljani in Lipah, ki je kot praktičen ekonom storil primerne korake, da sc bo načrt dal izvršiti. Za interesirani ste pri tem v prvi vrsti mestna občina ljubljanska, kakor tudi dežela. O podrobnostih hočemo poročati prihodnji teden. lj Darilo. Gospod lekarnar Gabrije^ Piecoli, c. kr. in Svetega Očeta dvorni založnik, kateri spričuje pri vsaki priložnosti svoje karitativno in patriotično mišljenje z dobrodelnimi dejanji, je o priliki svojega 40 letnega jubileja kot lekarnar podaril osrednjemu svetu Vin-ccncijevc družbe in patronatu za mladino znesek od 150 K, konferenci svetega Nikolaja, katere marljivi član je g. Piccoli, tudi 150 K, slednjič za otroško varstvo in preskrbovalno mladeniško društvo sodnega okraja ljubljanskega 50 kron. Bog plačaj! Dnevne novice. — Cenjeni naročniki se vljudno opozarjajo na položnice, ki smo jih priložili ponedeljkovi številki ,,Slovenca", ter jih prosimo, naj sc jih poslu-žijo v najkrajšem času v svrho obnovitve naročnine za prihodnjo dobo. S tem bodo naši upravi izdatno olajšali ogromno novoletno delo, obenem pa sebi zagotovili nadaljno redno prejemanje časopisa. Ako vsi dosedanji cenj. naročniki store svojo dolžnost, bo naš list bolje kot doslej vršil svojo nalogo kot vodilno glasilo poštenega slovenskega ljudstva. — Katoliški shodi v Avstriji 1. 1914. Osrednji oclbor katoliške Unije je sprejel ta-le sklep: Za 1. 1914. se katoličanom v Avstriji priporoča, da prirede čim več deželnih, škofijskih ali deka-natskih katoliških shodov. Glede VIII. splošnega katoliškega shoda 1. 1915. bo sklepal splošni zbor delegatov, ki se skliče jeseni 1914. — Liberalne obljube socialnim demokratom. Kakor čujemo so liberalci socialnim demokratom obljubili, cla jim preskrbe enega poslanca v deželnem zboru. To bi liberalci lahko storili v Ljubljani, posebno pa v Idriji. Liberalci pa so svojo, socialnim demokratom dano obljubo nesramno požrli. Tako vrednost imajo vse liberalno obljube. — Na Viču je umrla clne 17. t. m. v 75. letu svoje starosti gospa Antonija Povše, roj. Gregoranc, svakinja državnega in deželnega poslanca g. F. Povšeta. N. v m. p.! — Kaj pripoveduje mladenič Marija Cerar o sebi? Poročali smo že svo-ječasno, da rii ameriška izseljeniška oblast v Nevv Vork dovolila slovenski izseljenki Mariji Cv ~ izkrcati se na ameriška tla, ker j« bila pravzaprav po svoji naravi moŠ n. spola. Te dni se jc ta zanimiva gospodična'1 pripeljala v Ljubljano in smo imeli priliko z njo govoriti. Marija Cerar je bil rojen 18. oktobra 1. 1885. v Selu pri Moravčah. V delavski knjižici, ki mu jo je dal domači župan, predno jc odšel na pot v Ameriko, stoji, da je obraza podolgastega, postave velike, oči rjavih, usta in nos pa ima primerna. Marija Cerar pripoveduje, da je od svojih mladih let živel kot ženska, ker ga je tako vzgojila njegova mati. V družbo ni hodil mnogo, živel je bolj sam zase, ker je tako zahtevala njegova mati. Družba ga tudi ni mnogo veselila in ko je dobil povabilo in denar od svojih sorodnikov v Ameriki, da naj pride za njimi, je bil takoj pripravljen iti v Ameriko. Kupil je pri Avstro-Amerikam vožnji listek in se odpeljal preko Trsta v New York. Na izseljeniškcm otoku v New Torku pa so pri zdravniški preiskavi došlih izseljencev dognali, da je 28letna Marija Cerar pravzaprav moški. Zadrega je bila velika. Oblasti niso dovolile stopiti Mariji Cerar na newyorška tla, kljub temu, da je o stvari obvestil sorodnike, ki so prišli zanj posredovat. Odrezali so mu dolge, lepe lase, ki so mu segale daleč čez pas, ostrigli ga na kratko in prisilili ga, da je oblekel moško obleka. Vse, kar je imel ženskega na sebi, so mu pobrali, še celo zlate uhane. Dali pa so mu dve moški obleki in klobuk, ter ga poslali na parnik ,,Belvedere", last družbe Avstro-Amerikane, da se vrne v svojo domovino. Cerar pravi da se mu še nikoli ni tako dobro godilo, kakor ob tej priliki, ko se je vozil na parniku iz New Yorka nazaj. Opravljal je na ladji le lahka ženska dela, pomival v kuhinji in pomagal streža-jem v ladijski bolnišnici. Zelo dobro se je menda tudi razumel z ladijskim zdravnikom, ki je znal slovensko. Boljši potniki, ki so zvedeli od kapitana, kaj se je Cerar ju zgodilo, so se zanj zelo zanimali ter je dobil od njih tudi več dolarjev napitnine. Dva dneva je tudi stregel nekemu obolelemu Rusu, ki je pa umrl in so ga po-greznili v morje. Cerar pripoveduje, da so ga v Trstu, kamor je priplul parnik „Belvedere" 15. t. m. zopet zdravniško preiskali, nakar so ga šele spustili. Prišel je v Ljubljano. Domov ne gre, ker ga je sram ljudi in se tudi ne mara skregati s svojo materjo. Od družbe Avstro-Amerikana bo dobil plačani denar za vožnji listek do Ne\v-Yorka skoro ves nazaj, nakar misli takoj s prvim parnikom potovati nazaj v Ameriko in poizkusiti kot resničen moški srečo v novem svetu. Cerar je postal kot moški v hlačah zelo živahen, kar prej ni bil kot ženska. Dobrodušno pripoveduje rad vsakomur, kako si je na poti v Ameriko bril vsak dan v ladijskem stranišču brke pod nosom, ki so mu pa sedaj po 16 dneh njegovega prerojenja že znatno pognale. S svojo moško usodo je popolnoma zadovoljen. Pravi le, da je preje zato nosil tako dolgo žensko krilo, ker se je sramoval ljudi, ki bi se mu posmehovati, ako bi kakega dne naenkrat oblekel hlače. No, usojeno mu ni bilo, da bi celo življenje nosil žensko krilo, ki ga je udano oblačil celih 28 let. Podržavljenje zagrebške policije. Ban je imenoval domobranskega nad-poročnika 28. polka v Osjeku, Milana Bošnjaka za poveljnika redarske straže v Zagrebu in nadporočnika 31. lovskega bataljona v Mitrovici, Tomaža Beutza za nadzornika zagrebške straže. — Radioaktivni vrelci na Hrvaškem. Jugoslovanska akademija v Zagrebu je prof. dr. Gustavu Janeček poverila nalogo, da vse zdravilne vrelce na Hrvaškem preišče glede radioaktivnosti. Dr. Janeček jc svoje delo začel s kapelskim vrelcem, ki je že v dobi vojne krajine bil na glasu kot zelo zdravilen. — Za 120 K osleparjen. Nedavno je prišel k nekemu posestniku v Čir-čičah pri Kranju približno 20leten mlad človek in začel pripovedovati, da je ravnokar prišel iz Amerike in izvedel, da jc na avstrijsko državno srečko zadel 1100 K, kateri znesek ima dvigniti v neki graški banki. Povabil je posestnika, naj se pelje z njim v Gradec po denar in mu za ureditev zadeve v banki posodi 120 K. Povrnil mu bo bogato. Naš človek je verjel to nerodno bajko, posodil neznancu denar in se peljal z njim v Gradec — vožnjo mu je velikodušno plačal ,,Amerikanec". Ko sta prišla v Gradec, je pa Ainerikanec izginil kakor kafra in osleparjeni posestnik je moral na lastne stroške domov; svojih 120 K pa seveda nikoli več ne bo videl. Čudno, da naši priprosti ljudje, ki so sicer tako trdi in nezaupni v denarnih rečeh, tako lahko nasedejo neumno izmišljenim obljubam in zvijačam čisto neznanih oseb. — Huda obsodba. Nedavno smo kot prvi list poročali o smrti morilca Fodransperga. Danes pa spominjamo čitatelje na drugega moža tega imena, ki kajpada trdi, da z onim ni v nika-kem sorodstvu. V živem spominu je še velika nesreča, ki se je bila v Pulju pred meseci pripetila, ko je eksplodiral i op in ko jo med drugimi ubilo tudi viceadmirala Lanjuša. Preiskava o zadevi je bila takrat dognala, da nosi krivdo nesreče inženir pl. F odra n.s-perg (Drugi pa pišejo, da se inženir piše Fischer), ki je imel tistikrat službo in ki je v zmoti zamenjal smodnik. Pred mornariškim sodiščem se je moral mož sedaj zagovarjati. Bil je spoznan krivim in obsojen na šest mesecev ječe, nadalje da izgubi vojaško šaržo in pravico do pokojnine in da povrne škodo v znesku 400.000 kron. Sodba pa še ni pravomočna, ker se je nesrečni inženir pritožil na višjo instanco. Če pa tam potrdijo prvotno sodbo, izgubi Fodransperg tudi inženirsko diplomo. p Italjanska torpedovka v Pulju. V vojno luko je priplula italjanska torpedovka št. 1 pod poveljstvom kapitana Cattellania. Torpedovka je imela na krovu naš torpedo, katerega so našli ob italjanski morski obali, kamor so ga zanesli morski valovi. Ko je oddal kapitan torpedo naši mornarični oblasti, jc torpedovka zopet odplula iz vojne luke proti Benetkam. p štrajk v puljskl tiskarni. V tiskarni kjer se tiska „11 Giornaletto" so začeli črkostavci stavkati. Redilna in zdravilna moč ribjega olja je splošno znana, pa tudi resnica, da more le malokdo to neprijetno in težko prebavljivo olje zavživati. Kdor torej seže po Scot-tovi emulziji ribjega olja, ta si ne bo nikdar več želel navadnega ribjega olja, saj je ta izdelek res tako okusen in lahko prebavljiv, da ga z veseljem zavživajo veliki in mali. Poleg tega pa še Scottova emulzija ribjega olja po svojih primesi navadno ribje olje na redilni vrednosti prekaša in je torej pri odraslih in otrocih povsod tam na mestu, kjer je potrebno telo krepiti, kakor: po prehladu, pri oslabelosti, pri otežkočenem pridobivanju zob, pri prenežni tvorbi kosti pri otrocih, po bolezni, pri shujšanju itd. Ampak samo Scottova emulzija, in nikaka druga! 7 Cena originalni steklcnici n K fio v. Doni -e v vseh lekarnah. Kdor pošlje En v v znamkah ua Scott & Rowne, O. m. b. H., Dunaj Vil, in se sklicuje na ta časopis, se inu pošlje za poskttšnjo I steklenica potom lekarne. Sf°ekcnpfcrd- 961 litipno mlečno milo ja slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakidan priznalnice. _Dobi se povsod ž 80 vinarjev. Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalno kopeli. Lastnik In šef-zdravnik: Dr.Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. bolu. Proda se hiša z gospodarskim poslopjem (hlev, škedenj, lopa za vozove, kozoloc-toplar) ležeča ob državni cesti, 3 km od Ljubljane oddaljena. Posebno pripravna za obrtnika ali trgovca. Cena nizko. Vprašanja na upravništvo tega listu pod št. 3754. (Znamka za odgovor.) 3704 Absolvent ki je z dobrim uspehom dovršil dvorazredno Slovensko trgovsko šolo, Ljubljana, iščo službo. Zmožen jo, razen drugih trgovskih predmetov: slovenščine, nemščino, slovensko in nemške stenografijo ter strojepisja." Naslov poveupruva Slovenca pod št. 3818. 3818 z mlekom opitani kopuni, poulardi, purani, gosi, race, piščeta kakor tudi posteljno perje ima vodno v zalogi I. kranjski perutninski zavod ALEKSANDER HEDŽED Zgornja Šiška pri Ljubljani. Telefon št. 276. 3856 Ljubljana, 3ref 20. Cene za gospode K 14-—, 17*—, 20*— Cene za dame . . K 12*—, 15*—, 18*— Cene za dečke. . 36/39 K 10'-, 12'— St. 22-25 26-28 29-31 52-35 Cene za otroke . K 5, 6, 7, 8 Garantirana, kakovost. Cenejše vrste Iv ±m50 naprej 3685 kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati. Ne zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih, v cTSarel (BamerniM Špecijalna trgovina s kolesi, motorji, automobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. J2ju6ljanaB ^nlriljantni uhani, briljantni prstani, brlljantne spone, zlate zapestnice, zapestnice i | uro, zlate Verižice, obeski, igle za zavratnice, zlati gumbi, palice s srebrnimi ^jj tula kljukami, razni predmeti iz pravega in kina srebra M! so najlepša božična darila priporočamo Vam tvrdko s katerimi se Vsakogar fazveseli. era L JU samo Prešernova !1!!E2 štev.!. Istotam največja izbira finih žepnih, stenskih in kuhinjskih ur lastnih tovarn v Švici. 'tiil jp 11 feii Slovensko-hrvatski v LJubljani 1913. Izdal pripravljalni odbor. Knjiga je po vsebini zelo narasla in jc bogato opremljena s finimi tabelami in umetniškimi slikami. — Broširan izvod velja K 4.60, fino vezan K 6.—. Za organizacijsko delo je knjiga neogibno potreben pripomoček in zanesljiv kažipot. Obenem priporočamo Obenem priporočamo Sociologija. Spisal dr. Aleš Ušeničnik. — Broširana K 8.50, vezana K 10,80. — Izdala Leonova družba 1010, To je strokovna knjiga, ki je izšla izpod peresa znanega domačega učenjaka in ki spada v prvo vrsto podobnih del svetovnega slovstva. Knjigo preveva katoliško načelo in vsak odstavek je um-stveno in stvarno izveden. Dr. Anton Mahnič: 8 Iz „Rhnskega katolika" zbrani spisi: Uredil ■ dr. Aleš Ušeničnik. — Broširano K 3.—, vezano K 4,40. V tej knjigi so zbrane in ostro začrtane ideje, ki so takorekoč prekvasile duševno obzorje slovenskega naroda. V znamenju teh idej jc naš veliki mož škof dr. Anton Mahnič započel med nami katoliško gibanje, ki se je na podlagi teh idej razvilo tudi do viška, ki se je udejstvil in javno pokazal svojo neodoljivo silo ob priliki letošnjega slovensko-lirvatskega katoliškega shoda. »VEČ LUČI« je zlata knjiga, ki se sme imenovati vademeeum vsakega izobraženega Slovenca. )■ v . SCafoiiški slovenski shodi v Lj&ihijani dne 26., 27. in 28. avgusta 1906, Govori, posveti in sklepi, Uredil dr. Evgen Lampe. K 2.80. Kdor lioče natančno zasledovati zgodovino katoliškega gibanja in razvijanje katoliške misli med Slovenci, naj poleg poročila o letošnjem slovensko-hrvatskem katoliškem shodu prouči tudi poročilo o tretjem katoliškem shodu, ki se je vršil pred 7. leti v Ljubljani. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. — Cena K 1.40. — Izdal dr, Anton Mahnič, Ta knjiga je izšla že I. 1887. v Gorici, pa bo šc danes posebno naši mladi inteligenci mnogo pripomogla do pojasnjenja najpotrebnejših načelnih vprašanj. Večerov. sn zeSpssviisi in njih uporaba v domačem zdravljenju. Po izkušenih virih sestavil A. M. Cena K 120, vezano K 1-80. Ta koristna knjiga Lo posebno na deželi, kjer ni zdravnika vedno pri roki. mnogo koristila, saj nain nudi narava sama največ zdravilnih pripomočkov; treba je, da sc z istimi seznanimo in sc jih naučimo uporabljati. Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. 2 zvezka K 6.80, vez. K 8.80. Najboljši slovenski zgodovinski roman, vzet iz dobe boja Slovanov proti Bizancu, pisan v krasnem jeziku. Dickens-Cankar, Povest o dveh mestih. K 5.50, vez. 0.50. Roman, ki se odigrava v dobi francoske revolucije in vpleta grozne prizore tedanje razdivjanosti, povest plemenite ljubezni in zvestobe, Dostojewskij - Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman, K 3.— vez. K 4.20. » Ginljiva povest največjega ruskega pisatelja, ki opisuje življenje ruskih nižjih slojev. Sheehan-Bregar, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4.20, vez. K 5.80. Znani irski pisatelj nam slika svoj versko junaški narod, iz katarega so vzeti mojstrsko risani značaji. Sienkiowicz, Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijcvih časov. K 2.80, vez. K 3.90. Sloveči pisatelj nas s tem romanom popelje v Saharo in njeno divno grozoto. Wallace, Ben Hur. Roman iz časov Kristusovih, vez. K 4.50. Življenje in trpljenje našega Izveličurja za zmago krščanske misli sc nam v tej svetovnoznani povesti predočujo z nedosegljivo plastiko. De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod Iz katakomb. Zgodovinska povest, I< 1.50, vez. K 2.10. Roman jc zajet iz najzanimivejše dobe krščanstva in nam riše čas, ko jc cerkev zmagoslavno premagala pogansko malikovalstvo. Spillmann, Zadnji dnevi Jeruzalema, Zgodovinski roman, 2 zvezka. Iv 3.80, vez. K 5.40. Eden najpretresljivejših prizorov človeške zgodovine, zadnji boj judovskega naroda zoper rimsko oblast, ki sc konča z razdejanjem judovske prestolice in razkropitvijo toga naroda po celem svetu, jc tu opisan z mojstrsko roko. Kotoiiškn finima v ijubljani. M ^Zanesljivo dobro blago 3a moške in ženske obleke najdete 3428 „?ri ŠKofu" Ljubljana praven škofije. (Tajite na podobo škofa pri vhodu.) V prvem nadstropju je veliko skladišče ugotovljenih oblek. Tovarne za Hshesiskriii .Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. Žumbcrk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana. Dunajska cesta 73. 249 iiiiiiiiiatiiiiaiiaiaiiiiBeiiiiasKi m u M N B Konfekcija za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R. M i k 1 a u c Uilllm, Pred Slo® štev. 3, (Medena nlica). Poseben oddelek L nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno iu poštnine prosto. 2622 B M ■ ■ ■ ■ M ■ II Proda se večje vrste s pečnicami, vporaben najbolje za kako gostil« 110. Ogleda se ga labko: Pred Škofijo štev. 20. 2 po,.tv?ma salonski suknji, lepnzimsta sntejn * pouršnlK, čepica mum. cilinder trs KloM se po nizki ceni takoj proda. Naslov pove uprava lista. 3860 »»□□□□□□□□□□□D <>v;f i............................ag □□ O: O: O: □ .................„,.,,„,,,: n z .........«■■..■,.,.«.,■...,, gl priporoča vsem Ljubljančanom ln gos'.om z dežele ^ najboljši zajtrk !B iS ■a □ = D: □ I □ i kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka- □ i kao, čaj, tine likerje in najfinejše pecivo. 3319 = Q □O....................................................................................□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DD Največja božična okasijska prodaja v 743 Angleškem skladišču oblek, Ljubljana. Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, dckliee in dečke in sicer za dame raglane in vrane jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelncha in krzna, nadalje kostume v naj elegantne/šili faconah; gledališine in spalne plašče, koljerie m muje. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane. suknene lilaie, moderne telovnike. Ker se večji del tega blagu razprodati mora, dobijo cenj. odjemalci blago po vsaki ceni, zato naj vsak porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta. O. Bernatovič, Mestni trr* 5 in 6. Telefon št. 132. RAZGLAS. Za šolo v Mostah pri Ljubljani se bode oddala nabava nove šolske oprave 3774 potom javne pismene ponudbenske razprave. Ponudbe, katerim je priložiti 5% vadija od ponudbene vsote, je vložiti do 21. decembra t. 1. do 12. ure opoldne v občinski pisarni v Mostah, kjer so vsaki dan razen nedelje od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne na vpogled stroškovnik in oddajni pogoji. Stavbeni odbor za zgradbo šolskega poslopja v Mostah, dne 0. decembra 1913. Jos. Oražem, predsednik. SwfS e^rletni obstoj domače tvrdke letni obstoj "itJi domače ivrdke juvelir in trgovec z urami v Ljubljani, VVolfova ulica štev. 3. Velika izbira juvelov, zlatnine, srebrnine in vsakovrstnih ur. — Prvovrstno blago svetovnih tovain. — V jubilejnem letu izredno nizke cene. Krasni predmeti za BoŽIŠ 8B1 NOVO lefOi --Lastna delavnica z električnim obratom.----— Pri nakupu blago zahtevajte potrdilo o u plačanem znesku! /.a one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišjo število plačanih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo vsoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru. 3622 Izdaia konzorcij »Slovenca^ ■Tisk: »KatoliSko Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec,