Pravila ,,Učiteljskega doma" v Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo. ¦*¦ Ime in sedež zadruge. § 1. Ime zadruge je: Učiteljski dom v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Sedež zadruge je v Ljubljani. Namen zadruge. § 2. Namen zadruge je: zgraditi in vzdrževati v Ljubljani lastni zavod, ki naj nudi članom: 1. popolno oskrbo njih sirot in na ljubljanskih šolah študirajočih otrok (po primerni ceni), 2. dnevna prenočišča, 3. po možnosti mala stanovanja za upoko« jence in 4. poslovnc lokale organizačnim skupinarn. Za izvrševanje zgornjega delokroga sestavi načelstvo poscben pravilnik, ki ga odobri občni zbor. Clanstvo. § 3. Člani zadruge so lahko organizačne usta« nove U. J. U., učitelji, učiteljice osnovnih, me« ščanskih strokovnih in njim sorodnih šol do smrti oziroma do spremembe poklica ter učiteljski dru^ žinski člani. Kdor hbče^^pristopiti k zadrugi, se oglasi pri načelstvu, ki pristop dovoljuje ali odreka, ne da bi moralo za odklonitev navesti razloge. Ako na» čelstvo člana cdkloni, ga mora o tem pismeno ob» vestiti. Odklonjeni se ima pravico v teku 14 dni po prejemu obvestila o odklonitvi pritožiti na občni zbor, ki o tem končnoveljavno odloča; da je član= stvo veljavno, mora novi član vplačati vsaj en des lež in lastnoročno podpisati pristopnico. Člana se mora takoj ob pristopu vpisati v ime= nik članov. Število članov je neomejeno. § 4. Članstvo preneha: 1. S prostovoljnim izstopom člana. Kdor hoče izstopiti, mora vsaj 6 mesecev pred potekom pos slovnega leta pri naeelstvu pismeno odpovedati član« stvo, toda izstopiti more šele koncem dotičnega po* slavnega leta. Pozneje odpovedano članstvo velja za prihodnje leto. Načelstvo mora članu odpoved pismeno potrditi in jo zabeležiti v imeniku članov. 2. S smrtjo člana. V tem slučaju dediči nada« ljujejo člaastvo z vsemi pravicami in dolžnostmi umrlega člana, ako jih načelstvo sprejme v zadru= go in vstrezajo pogojem, določenim v § 3. Zoper odklonitev se ima pravico pritožiti v teku 14 dni po prejemu obvestila na ofočni zbor, ki o tem končnoveljavno odloča. Tudi dediči morajo pod^ pisati pristopnico in jih je na novo vpisati v imenik članov. 3. Z izključitvijo. Načelstvo sme izključiti čla= ne, ki ne izpolnjujejo članskih dolžnosti ali z be» sedo ali dejanjem škodujejo kreditu in ugledu za; druge. Izključenje z vzroki mora načelstvo priza= detemu pismeno naznaniti. Izključeni se ima pra» vico v 14 dneh po dostavitvi obvestila o izključitvi pritožiti na občni zbor, ki o tem končnoveljavno odloča. Članske pravice prenehajo z dnem izklju* čitve, članstvo preneha pa, ko postane sklep pra^ vomočen. § 5. Za obveznosti zadruge, ki so nastale pred končanjem članstva, jamčijo bivši člani, odnosno njih nasledniki še dve leti po onem letu, v katerem se je izvršil prostovoljni ali neprostovoljni izstop. Lastne obveznosti do zadruge pa morajo po= ravnati do izstopa, sicer se postopa proti njim kas kor proti drugim dolžnikom, ki ne zadoste obvez= nostim. Bivši člani imajo pravico samo do svojih de= ležev, ki jih izkazuje bilanca za leto izstopa. De= leži se izplačajo šele po končanju jamstvene dobe. Pravice in dolžnosti članov. § 6. Člani imajo pravico: 1. Posluževati se po tozadevnih določbah vseh zadružnih naprav in ugodnosti, ki jih more nuiditi zadruga, 2. na občnih zborih staviti vprašanja in pred« loge, glasovati, voliti ter biti voljen. § 7. Člani so dolžni: 1. Vplačati predpisane deleže in pristopnino ter morebitne prispevke in sodelovati v prospeh zadruge, 2. izpolnjevati ^oločila teh pravil in sklepov načelstva ter občnih zborov, 3. izogibati se vsega, kar bd moglo škodovati ugledu in koristim zadruge. Jamstvo članov. § 8. Jamstvo ičlanov je omejeno. Vsak član jamči za zadrugo s svojimd deleži in še z enkratnim zneskom istih. Sredstva zadruge. § 9. Sredstva zadrugc so: 1. Zadružni deleži, 2. zadružna izposojila, 3. rezervni zakladi, 4. pristopnina, podpore, letni pris.pevki, zalas ganje knjig in slik, prirejanje iger in zabav, donos gospodarskih akcij in drugi dohodki. Zadružni deleži. § 10. Zadružni delež znaša Din 100— (en sto dinarjev), ki se ga lahko vplača v desetih zapo^ rednih mesečnih obrokih po 10 Din. Vsak čkn mora vplačati najmanj en delež, lahko tudi več. Na račun deležev se na izrecno željo posa« meznih članov lahko preneso njihova vplačila večjih zneskov izza zadnjih let iz fonda likvidira* nega Učiteljskega konvikta. Na delcže se ne sme deliti dividenda, lahko se jih pa obrestuje, vendar ne nad vsakokratno obrestno mero pri Narodni banki SHS. Deleži so last članov in se jih lahko prenaša na druge člane, če jim to dovoli načelstvo. Zadružna izposojila. § 11. Zadruga sd sme primanjkujoča denarna sredstva omisliti zadružnim kreciitom potom izpo» sojila, katero najame načelstvo po predhodnem do* voljenju občnega zbora. Rezervni zaklad. § 12. Za kritje morebitnih izgub se osnuje re^ zervni zaklad, kateremu se mora vsako leto pripis sati bilančni dobiček. Do rezervnega zaklada nimajo člani nikake pra; viee in se ga tudi nikdar ne sme deliti med nje. Pristopnina. § 13. Vsak član mora ob pristopu k zadrugi plačati pristopnino, ki jo določa načelstvo sporazs umno z nadzorstvom. Pristopnina služi za kritje upravnih stroškov ali za snovanje rezervnih zakladov. Letne prispevke določa redni občni zbor. Knjigovodstvo in računi. § 14. Zadružne knjige se morajo voditi po trgovskih načeldh in določilih. trgovskega zakona. Koncem vsakega poslovnega leta, ki se krdje s koledaričnim letoin, mora sestaviti načelstvo in» venturo, račun izgube in dobička in bilance. Bilanca mora obsegati: I. Aktiva: 1. Gotovino koncem poslovnega leta, 2. vrednostne papirje po kurzu zadnjega dne poslovnega leta, 3. blagovno zalogo, 4. inventar in drugo zadružno imo\-ino po pri= mernem odpisu od vrednosti, ki jo imajo ob se* stavi bilance, 5. zadružne terjatve, razvrščene po njih raz^ ličnih kakovostih, nesigurne pa je navesti po njih vrednosti, neizterljive pa je popolnoma opustiti. II. Pasi v a: 1. Vplačane deleže, 2. rezervne in druge zaklade, 3. zadružne dolgove, razvrščene po njih kako* vostd, ne glede na njih zapadlost, 4. zaostale obresti in druge neplačane stroške. III. Dobiček ali izguba. § 16. Načelstvo mora sestavljeni računski za* ključek s svojimi predlogi o uporabi dobička ozis roma kritju izgube predložiti v teku dveh mesecev po sklepu poslovnega leta nadzorstvu. Nadzofstvo računski zaključek in predloge načelstva pregleda in presodi. Če najde kake hibe in pomisleke, jih naznani načelstvu, ki ima priliko računski zaklju* ček in predloge po navodilih nadzorstva popravdti. Potem sestavi nadzorstvo poročilo za občni zbor in ga prgdloži načelstvu. Načelstvo mora računski za«ključek dn predloge nadzorstva najmanj 14 dni pred občnim zborom razpoložiti v pisarnl zadruge članom na vpogled ter to v vabilu k občnemu zboru razglasiti. Poraba dobička ali kritje izgube. § 17. Ako izkaže računski zaključek dobiček, se isti prideli rezervnemu zakladu. Morebitne izgube se pokrijejo z rezervnim zas kladom. Če teh ni ali če ta ne zadošča, se pos rabi drugo zadružno premoženje. Razglašanje in podpisovanje zadruge. § 18. Razgla&i zadruge izhajajo pod zadružno tvrdko in se podpisujejo po dveh članih načelstva. Javni razglasi zadruge se objavljajo v »Učiteljskem Tovarišu« in v drugih listih ter po potrebi tudi s pismenimi obvestili posameznih članov. Za zadrugo se podpdsuje tako, da podpišeta pod njeno tvrdko po dva člana načelstva, ali en član načelstva in en za sopodpi&ovanje pooblaščen nameščenec. Uprava in vodstvo zadruge. Zadruga opravlja svoje posle samostojno s so< delovanjem vseh svojih organov. Njeni organi so: 1. Načelstvo, 2. naidzorstvo, 3. občni zbor. Načelstvo. § 20. Načelstvo sestoji iz načelnika, podnačel« nika in še 4 nadaljnih odbornikov ter 2 odbornis ških namestnikov, katere voli občni zbor za dobo treh let. Načelnik in podnačelnik se "volita pose« bej. Vsaj "k članov načelstva se volita izmed čla« nov, ki prebivajo izven Ljubljane. Člani načelstva se legitimujejo z zapisnikom o dotičnem občnem zboru in se morajo takoj po iz« volitvi prijaviti za vpis v zadnižni register. Služba načelstva je častna, vsled česar ne dobiva isto plače ali tantijem, temveč se mu srriejo povrniti samo dejanski stroški in ga odškodovati za za»mudo časa. A!ko med volilno dofoo kak član načelstva umrje, odstopi al na kak drug način odpade, prdde na njegovo me&to namestnik. Namestnika, ki vstopi v načelstvo, je takoj prijaviti za vrpds v zadružni register. § 21. Načelstvo vodi in zastopa zadrugo z vse* mi pravicami in dolžnostmd, ki jih določa zadružni zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. štev. 70, ta pravila, sklepi občnih zborov in poslovnik. Pred in iizven sodišča za&topata zadrugo po dva člana na« čelstva. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče posle v sejah, katerim predseduje načelnik ali pod* načelnik in so sklepčne ob navzočnosti nadpolo« vične večine članov. Glasuje se z večino glasov. Ob enakosti glasov odloča mnenje predsedmika. Naoelniik sklicuje seje, kadar je to potrebno ali če zahteva to polovica članov načelstva. O načelstvcnih isejah se <mo;rajo sestavljati za« pdsniki, katere morajo podpisati vsi navzoči. Svoje sklepe razglaša načelstvo po patrebli z razglasi, nabitimi v zadružni pisami. iNačelstvo namešča in odpušea uslužbenoe in jim določa plače. § 22. Načelstvo si v prvi seji po izvolitvi raz» deli posle v zadrugi. V ta namen isi izvoli iz svoje srede tajnika, bla.gaj.nika in gospodarja. Načelstvo je solidamo odgovorno za vse posle v zadrugi, ki spadajo v njegov delokrog. Prav tako so odgovorni tudi posamezni člani načelstva za izvrševanje njim dodeljenih poslov. § 23. Načelnik vodi načelstvo in izvršuje nje< gove sklepe.- Načelnik sam sme podpisovati le pisma, s kateTimi se ne nalagajo zadrugi nikake obveznosti. Če je načelmk zadržan, izvršuje njegove posle podnačelnik. § 24. Blagajnijc isprejema in Izplačuje denar, vodi zadružno knjigovodstvo in sestavlja račune. O vseh svojih poslih mora redno obveščati načel« nika. Tajnik oskrbuje dopisovanje za zadrugo in vodi zapisnik pri sejah in občnih zborih. Gospodair opravlja ostalo zadružno premaže* nje, predvsem nepremičnijne. § 25. Načelstvo sploh, kakor tudi vsak posa* mezen član mačelstva se more odstaviti vsak čas s sklepom občnaga zbora, ako je bil ta predlog na dnevnem redu. Nadzorstvo. § 26. Nadzorstvo sestoji iz 3 članov, katere voli občni zbor za dobo 3 let. Clani nadzorstva ne smejo biti člani načelstva. iNadzorstvo izvoli iz svoje srede predsednika, ¦padpredsednika in zapismikarja. Služba članov je častna, zato isti ne prejemajo plače ali tantajem, pač pa odškodnino za dejanske stroške. § 27. Svoje iposle izvršuje nadiorstvo v sejah, ki se morajo vršiti vsaj 3 krat na leto. Seje skliouje predsednik ali podpredsedinik in so sklepčne, če je navzočdh nad polovico članov, fci sklepajo z navadno večino. Ob enakotsti glasov odioča mnenje predsednika. O sejah se morajo sestavljati izapisniki, katere •podpišejo vsd navzočd. § 28. Delokrog nadzorstva je v splošnem isti, kd ga določata §§ 24 in 25 zadr. zak. z dne 9. aprila 1873., drž, zak. štev. 70. Posebej pa še določa: Nadzorstvo nadzoruje delovanje načels.tva in ima vsatk čas dolžnost in pravico prepričafi se o stanju felagajne in prisostvovati sejam načelstva, vendar le s posvetovalnim glasom. Nadzorstvo mora večkrat na leto natančno pre« gledati knjige, računc, bilanco in blagajno ter o tem poročati občnennu zboru. Člani nadzorstva so odgovorni za škodo, ki bi nastala vsled nedzpolnjevanja ujih dolžnosti. Nadzarstvo ima pravico V slučaju potrebe od« sta^ti vse ali le posamezne člane načelstva in dolž* nost v iakem primeru takoj sklicati občni zbor ter mu o tem poročati. Občni zbor. § 29. Člani zadruge izvajajo svoje pravice, za* devajoče poslovanje zadruge, na občnem zboru, ka« terega se je vsaik član dolžan udeležiti. Redni občni zbor mora sklicati načelstvo vsako leto majpazneje do konca junija potem, ko je se« stavljen in po nadizorstvu odobxem računfrici za« kljaiček. Izredni občni »bor se skliče, če se to načelstvu ali nadzorstvu zdi potrebno, ali če to zahteva od načelstva desetd del članov v pismeni vlogi z iz» recno naivedbo predmetov posvetovanja in skle* panja. V tem primeru mora sklicati načelstvo občni zbor najpozneje v teku enega tneseca. § 30. Vabilo na občni zfeor se vsaj 14 dni preje z navedbo dne, ure, kraja in dnevmega reda raz« glasi na način, ki ga določa § 18 teh pravil. § 31. Predmeti sklepanja občnega abora so: 1. Volitev načelstva in nadizorstva, 2. odstranitev načelstva in nadzorstva, 3. sprememba pravil, toda §§ 10, 12, 17, 20, 26, 31 in 37 se smejo spremeniti sanno z dovoljenjem Zveze slovenskih zadrug v Ljublljani, 4. razdružba in likvidacija zadruge, 5. potrjenje račumskega zaključka, 6. čitanje revizijskega poročila, 7. sklepanje o pritožbah in prepirih, 8. sklepanje o prisojainju denarne kazni, 9. volitev razsodišča. § 32. Na občnem zboru ima vsak član en glas ne glede na število vplačanih deležev. Člaee, ki se ne morejo o&ebno udekžiti občne« ga zbora, smejo zastopati drugi člani, katerim m* rajo dati pravilna zakonita pooblastila. Vsak član sme zastopati samo enega drugega člana. § 33. Občni zbor sklepa veljavno, če je zasto* pana vsaj ena petiina vseh članov. Ako bi občmi zbor ne bil skleptčen, se vrši čez "/» ure drug občni zbor, ki sklepa ne glede oa število zastopanih člas nov. Sklepa se z madpolovično večino glasov, pri enakosti glasov odloča mmenje predsednika. Ako gre za razdružbo zadruge, mora foiti za« stopana vsaj ena petina vseh članov in morajo gla« sovati za predlog najmanj tri četrtine zastopanih članov, &icer sklep ni veljaven. Če bi na občnem zboru ne bilo ene petine članov, se mora sklicati v teku 14 doi drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki ludeležbi in veljavno sklopa s tričetrtinsko veoino navzočih. § 34. Občmemu zboru predseduje načelnik ali podnačelnik, oziroma predsednik nadzorstva, če je to sklicalo občni zbor. Občni zbor pa sd more z vočino glasov izvoliti za predsednika tudi kakega drugega navzočega člana. Glasuje se, kakor določi predsednik odnosno večina navzočih. Vsak član sme na občmem zboru staviti prod» loge. O predlogih, ki niso na dnevncm redu^ se ne sme sklepati, marvcč se samo določi, da sc vzamejo v pretres, da se o njih poroča na prihodnjem obč« nem zboru. Sklapati se sme samo o predlogu, da se skliče nov dbčni ztoor. § 35. O občnem zboru se mora sestaviti za« pisnik, katerega podpišcjo predsednik, zapisnikar in še dva člana, ki sta bila navzoča. Zapisnik mora biti vedno na vpogled članom in upravni oblasti. Razsodišče. § 36. Prepiri, ki nastanejo glede razlaganja po« sameznih točk zadružnih pravil, ali pa tudi med zadružniki v zadnužnih zadevah, poravnava raz* sodišče, katero voli občni zfoor. To razsodišče je sestavljeno iz 3 članov iin 2 namestnikov. Poleg tega ima vsaka prizadeta stranka pravico iineno« vati v ra:zsodišče po enega zastopnika. Zoper raz« sodbe tega sodišča ni pritožbe. Ako je zapleten v prepir kak član razsodišča, stopi na njegovo mesto namestnik. Razdružba zadruge. § 37. Zadruga se razdruži: 1. Ako to sklene občni zbor, 2. ako se otvori nad zadmžni/m imetjem kon« kurz, 3. ako to ukaže upravna oblast. (§§ 35 in 36 zak. z dne 9. aprila 1873.) V slučajiu razdiružibve se porabi ostalo preroos ženje zadruge v obče učit. koris.tne'in dobrodelne namene, kakor natančneje določi zadnji občni zbor. Revizija in denarna izravnava. § 38. V svrho revizije "v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. štev. 133 in v svrho de* name izravnave pristopa zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Prehodna določila. § 39. Člani prvega načelstva, ki preskirbe za vpis teh pravil v zadružni register in ki se legi« timirajo s temi pravili, so: 1. Josip L a p a j n e , šolski upravitelj v Cer* kljah, 2. Karol Stravs, šolski upravitelj v Lpgatcu, 3. Josip Kobal, strokovni uoitelj v Lju'bljani, 4. Anton A r r i g 1 e r , šolski upravitelj v Tr* zinu, 5. Marija MalenSkova, učiteljica v Pred» osljah. 6. Vekoslav MHekuž, učitelj v Ljubljani. Nove kniige. —k Alphonse iDepras: Le Fran*~ajis de trus les jours. Editeurs: Lelen & Vasner, 89, Rue de Tolbiac, Paris. Dva zvezlba trdo vez. a 13"50 frankov. »Francoščina za vsak dan,« je naslo>v delu v dveh knjigah priročne oblike, ki je •aamenjeno v dopolnitev znanja in nadalje* vanja učenja vsem, ki so se že nekoliko ba» vili s francoskim jezikom. — Prva knjiga po* daja popis pralktičnega življenja v vsej mno» goličnosti od najraznejših istrani, povsod pa opozarja na posebnosti francoskih šeg in razmer. Obenem pa iknjiga sproiti nudi zgle« de iz konverzacije in obsežen zaklad besed in rekel za vsakdanjo porabo. Zaradi tega je knjiga zlasti primerna za pouik konverza« cije na šolah itd. — Druga knjiga vsebuje bogato frazeologijo, uvaja čitatelja ne le v knjiiževni jezik, ampak predvsem tudi v je* zik, ki se govori v najrazličnejših plasteh naroda. Pri tem pisec nilkoli ne pozabi opo* zoriti, ali se beseda oairoma rečenica rabi v omikani družbi ali le familiarno, našteva vse sinonime itd. Na ta način ustreza knjiga vsem, ki poznajo francoščino le iz literature, ker jih seznanja z vsakdanjimi izrazi, s tem pa tudi omogoča razumevanje ča&oipisja in novejše iknjiževnoisti, kamor so ti izrazi in rečenice že prešle. Prav zaradi tega posredo* vanja med literarnim i.n govorjenim jezikom •in žargoni bo knjiga dobro služila vsem, kl žele poglobiti znanje francoščine. — V dvo* jem se torej delo ugodno razlikuje od obl» čajnih konverzacijskih priročnilkov te vrste: da upošteva živi jezik dn posreduje med litc* rarno in govorjeno franooščino in da opisu« joč vse strani življenja, kaže na posebnosti franooskega sveta. Ne smemo pa pozabiti tretje nič manjše vrldne: jasnost v izrazu in uredbi knjige ter preglednost v množini ma» terijala, da takoj najdeš kar iščeš. Knjige bodo veseli vsi, iki potujejo v Francijo ali ki si žele doma prisvojiti francoščino. Knjigo priporoča tudi to, da je tizšla v kratkem času že druga, pregledana in pomnožena izdaja. —^k Književna družina »Luč« v Trsfu 1928. Že tretjc leito obstoja ta velevažria in« stitucija in je letots že trctjič obdarovala na« še brate v Primorju s svojimi rednimi letni« mi piiblikacijami. Izšel je tretji letnik po» ljudno znanstvenega Zbornika »Luč«, iki ga je uredil Lovro Čermelj, s sledečoi vsebino: Juroa: Parlamentarna preuredba; F. Klein« mayr: Ljudslko šolstvo Tržaške okolice v svojih početkih; Bevk: Periodne publikacije; I. Voiik: Slovensko gledališče na Tržaškem in še dva druga članka, Kot druga iknjiga je iz« šla F. Bevkov: »Vihar«. Ribiška zgodba 147 strani obsegajoča izvirna povest. Tretja knjis ga je prevod povesti Čapek»Chod: »Hojika« in »Nedonošen«, ki ju je prevedel Slavko Slavec. Ta Iepi književrii dar »Luči« pozdrav« ljamo tudi mi ker bo marsikdo z veseljem poisegel po teh knjigah.