Številka 134 TRST, v ponedeljek 15. junija 1908 Tečaj XXXiii IZHAJA VSAKI DAN »hh® tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pcsacučne šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele 5ter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI GE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokobti 1 kolone. CKNE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tokstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljua vrsta Iv 2. Hali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase -prejema In.seratni oddelek uprave „Ed.nosti *. — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I NAROČNINA ZNAŠA ^ za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlaae naročnine, se uprava ne ozira, naročnina na nr-uoljsho iz dan J o ,tEDI2ff03TI" atano : oelo- i lstno K 5-20, pol leta 2 SO ^ Vsi dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi S9 ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnični račun It 341 652. TELEFON 5L 11-57. Politično društ o „Edinost4' sklicuje na četrtek 18. t. m. ob 4. uri popoludne ova javna shoite • in sicer v Skednju v dvorano Sancin-Čemotovo in pri Sv. Ivanu v dvorano „Narodnega doma". Na dnevnem redu je : Tržaška volilna reformi RZOJAVNE VESTI Vipavski dekan Erjavec umorjen. VIPAVA 14. Danes dopoludne je bil na tukajšnjem župniku in dekanu, častnim kanoniku gosp. Matiji Erjavcu v župnišču izvršen roparski umor. Morilec, nek 25-letni mladenič, oblečen kakor delavec, je dekana večkrat zabodel, potem je ugrabil 20 komadov po 5 kron, več žakljičev nikla nekoliko omotov drobiža ter pobegnil. Kanonik Erjavec je postal župnikom in dekanom v Vipavi leta 1882, po smrti Jurija Grabrijana, (prej je služboval v Stu-rijah). Pred par leti je bil imenovan častnim kanonikom. Rodom je bil z Dolenjske in sorodnik pok. pisatelja Frana Erjavca. Pretepi med člani tržaške „lega patriotica" n i ta lijanskimi dijaki na Dunaju. skimi dijaki. Eden dijakov je bil ranjen s palico. Njegov nasprotnik, neki mehanik iz Trsta je bil popoludne aretiran. Med pretepom je bila prevržena neka miza, vsied česar se je razbilo posode v vred-sti 10 kron. Uvedena je kazenska preiskava. Dr. Wekerle na Dunaju. DUNAJ 14. Ministerski predsednik dr. Wekerle je danes zjutraj dospel semkaj. Ob 11. uri ga je vsprejel cesar v avdi-jenci. Nato je Wekerle posetil minister-skega predsednika barona Becka ter je imel razgovor z finančnim ministrom Ko-ryto\vskim in ministrom za unanje stvari baronom Aehrenthalom. Zvečer se Wekerle vrne v Budimpešto. Iz Perzije. URMIA 14. V minolem tednu je bilo oplenjenik 28 vasi, med temi 15 krščanskih. Ruski konzulat je napolnjen s krščanskimi begunci iz oplenjenih vasi. Carica ne pojde v Darmstadt. DAR M S T AD T 14. Dvorni maršalski urad dementira kakor popolnoma izmišljena vsa poročila, ki so jih prinesli neki listi, češ, da pride carica s svojimi otroci za nekoliko časa v Darmstadt. iz Španske. šleci in tamkaj se nahajajočimi italijan- razvedri tudi naš narod vsaj eden dan v j letu! Vsaj eden dan naj si oddahne naš narod, utrujen od težke, trnjeve poti, naj si zravna hrbet, skrivljen in ves krvav od trinoških udarcev. In ta dan, našega vstajanja dan, naj bo 5. malega srpana, naj bo god sv. Cirila in Metoda ! Saj imamo največ povoda, izbrati svojemu narodu ravno ta dan za vsakoletni praznik : ta dan slavita god prva in največja slovenska apostola, ki sta prva k slovenskim srcem govorila v slovenskem jeziku o vzvišenih, veČnoleplh Kristovih naukih, ki sta prva začela zidati temelj slovenski književnosti in sta prva bila zaradi svoje narodnosti preganjana mučenika. Ona sta dala tudi ime naši edini narodno-obramni organizaciji, naši vedno bolj delavni in zato vedno bolj priljubljeni družbi sv. Cirila in Metoda. V tej družbi vidi naš narod svojo najboljšo zaščitnico, svojo bodočnost; v njej in z njo naj tudi praznuje vsako leto na dan 5. malega srpana svoj god ! Posnemajmo Čehe, ki žrtvujejo na dan svetega Vaclava, svojega narodnega patrona, stotisoče na oltariju domovine! — Spomnimo se ta dan bolj nego sicer naše šolske družbe, na ta dan naj bo svečenik ves slovenski narod, in oltar naj bo — MADRID 14. Bivši liberalni mini-j naša šolska družba ! sterski predsednik Vega Armijo je umrl.! Na predvečer sv. Cirila in Metoda naj MADRID 14. Kralj Alfonz je prispel. "gorijo kresovi po vsej slovenski domo-semkaj na otvoritev razstave. Prebivalstvo j vini sovražnikom v znak, da še živimo m ga je navdušeno pozdravilo. Mesto Sa- DUNAJ 14, Včeraj ob 10 in pol uri rag0ssa je s kraljevim dekretom progla po noti je okolu 30 italijanskih dijakov blizo Marijinega Mosta napadlo šest členov »lege patriotiche della gioventu trie-stina«, ki se nahajajo tukaj povodom slavnostnega sprevoda. Dijaki so strgali d vem členom rdečebelo kokardo, in pri tem je prišlo do pretepa. En člen lege je bil lahko udarjen na obrazu. Posredovali so redarji in aretirali tri osebe. Danes ob 1. uri popoludne je prišlo 25 členov lege v shajališče italijanskih dijakov v kavi rno »\Yien« nasproti vseučilišču, z namenim, da bi zahtevali nazaj vzete jim znake. Prišlo je do prepira in potem do pretepa, pri čemer sta se obe stranki posluževali kozarcev in steklenic ter rabili tudi palice. Trije dijaki so bili lahko ranjeni. Kavarnarju so razbili kozarcev in steklenic za 120 kron. Konečno je policija odvedla vse na komisarijat. Medtem je prišlo šest kolegov »lege« v kavarno »Wien«. da poizvedujejo o svojih kolegih. In zopet je prišlo tu do spopada med do- _ PODLISTEK.____ Čarovnica. (Črtica iz žiyijenja sibirskega ka?aka.) Ruski spisal N. K. še no „večnim mestom hočemo živeti še v naprej, v dokaz, da se bliža dan naše zmage! In ko zazori nedelja, naj bo naša prva misel posvečena narodu in njegovi glavni zaščitnici -■v j - dražbi sv. Cirila in Metoda. Naši boga- r*as naroam praznin. Itejši denarni zavodi naj polože svoj dar Letošnji god slovenskih apostolov sv. j domu na oltar, naša mesta in občine naj Cirila in Metoda dne 5. malega srpana darujejo svoj obulus družbi, ki brani našo pade ravno na nedeljo. Ljubljansko delav- deco pred krvoločnim nemškim zmajem, sko pevsko društvo »Slavec« priredi ta Pevska in bralna društva, Sokoli in druž-dan veliko narodno veselico v prid naši bene podružnice naj prirejajo veselice v šolski družbi. Naši bratje onstran Sotle obmejnih in narodno izpostavljenih krajih in Kolpe nameravajo napraviti isti dan v v probujo narodne misli, v rešitev in ohra-Zagrebu velikansko ljudsko veselico, ka- nitev naših otrok. Na ta dan naj počiva tere gmotni uspeh bi pripadel družbi sv. | strankarska strast, naj miruje osebna do-Cirila in Metoda za Istro. bičkaželjnost in vzplapola zato ljubezen Dne 5. malega srpana je god največ- do naroda v nebotičnem plamenu k nogam jih in najvnetejših slovenskih blagovestn:^ sv. solunskih bratov, ki bosta z radostjo kov, apostolov sv. Cirila in Metoda. Izbe- 1 in dopadenjem gledala, kako rode in rasto rimo si enkrat za vselej ta dan za praz- sadovi tam, kjer sta pred tisoč leti sejala, nik slovenskega naroda; naj nam postane Slovenci rodoljubi: ta dan od sedaj raprej občeslovenski na-; Za naroda blagor, korist in prosveto rodni praznik, praznik narodove moči in delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto! rodoljubja ! Kakor vsak človek imej tudi! Hudi časi se nam obetajo. Kakor si i-naš narod svoj god, naj se razveseli in širno, nameravajo Nemci prepustiti svoje ogrske rojake njihovi usodi in se vreči zato z vso silo na naše kraje. Sinja Adrija je njihov cilj in preko naših trupel si nameravajo zgraditi pot do nje ; čaka nas najhujši boj z najhujšim sovragom, za to najvišji in zadnji čas — in na malega srpana pet dan zakličimo vsi: Slovenija, — vstan'! Po »Slov. Braniku«. Narodna slavnost v Padričah. Včerajšnja slavnost v Padričah v proslavo desetletnega obstanka vrlega padri-čanskega pevskega društva »Slovan« se dviga iz okvirja narodnih lokalnih slav-nosti. Zgodovina »Slovana* je tesno spojena z žalostnimi dogodki 1. 1897 in za to je bil včerajšnji dan tudi proslava (če tudi malce zakasnela) razvoja tržaškega slovenstva od »Amen«-leta do danes. Žalibog ne moremo se danes baviti na dolgo z včerajšnjo prelepo slavnostjo, ker je nam radi prebogatega gradiva za današnji list prostor le pičlo odmerjen. Omenjamo, da je bilo včerajšnjega dne pravo romanje v prijazno vas, ki je vzor bratske sloge v vsakem pogledu, kakor jo je težko najti kje drugje. Radi tega je vse rado šlo naj včerajšnjo slavnost v tej mili okoličanski trdnjavici slovenske ideje. Ne pretiravamo, ako povemo, da so imele Padriče včeraj čez 2000 prebivalcev 1 Ime vseh društev, ki so častno sodelovala na včerajšnji slavnosti ali le prišla v goste, prinesemo prihodnjič. Omenjamo tu-le, da je šlo društvo »Slovan« vsem došlim društvom naspoti z godbo na čelu. PadriČani znajo počastiti svoje goste ! Zlasti prisrčen je bil sprejem državnega poslanca dr. Rybafa. Dve uri se je vršila plemenita tekma raznih pevskih društev ob splošnem oduševljenju. Potem je pozdravljen od viharja navdušenja stopil drž. posl. g. dr. R y b a r na oder in obdan od tržaških Sokolov držal slavnostni govor. O krasnem govoru bodi za danes pove dano le toliko, da je dr. Rybar omenil, kako je društvo »Slovan« nastalo v letu potrtosti tržaškega Slovenstva. Radi tega simbolizira »Slovan« naš narodni razvoj v teh 10 letih. Govornik je slavil Padričane kako vzorne narodnjake, ki naj bodo vsem v vzor z ono idealno slogo i neumorno delavnostjo, ki jih diči. Padričanke so poklonile poslancu krasen šopek cvetlic. Navdušenje je bilo vseskozi nepopisno. dejal Ivan, »pojdeva k staremu Anisimiču; žena Ivana Ščerkova čarovnica, dasi ji ta ti odvzame bolezen in ti pove tudi ča- niso mogli dokazati niti najmanjše stvarce, rovnico, ki ti je to naredila.« j Uboga žena je zbežala in v obupu Na večer naslednjega večera sta do- skočila v vodo. spela fanta s svojim plavom v Blagove-ščensk in se podala k staremu vedežu, Od tega je preteklo že leto dni. Tu se je letošnje pomladi raznesla na brž ko sta bila oddala drva svojim sova- naši postaji govorica, da so v Anosovem Solnce se je nagibalo k zatonu. Gladka ! ščanom. ko zrcalo je bila široka vodna planjava Amurja; na bregu je ležal plav in nedaleč cd njega je pod košatim cvetočim drevesom plapolal svetel ogenj. Dva mlada, krepka kazaka, po svoji zunanjosti drvarja, sta ležala pri ognju, čakala na večerjo, zasačili novo čarovnico ; jutri da ima biti Stari Anisimič je dal Petrovanu naj- sojena. Naslednjega dne sem osedlal konja prvo nekaj piti, mrmral nek zagovor, in in pojezdil tja. nato je izjavil, da je bil Petrovan začaran j Občinski zbor je bil že v polnem tiru, in sicer od neke ženske svoje rodne vasi vendar obravnava proti čarovnici še ni Anosovo. I bila pričela. »Kadar prideta domov in kadar bosta ! Slednjič so privedli v sodno sobo de- ki se je kuhala v loncu, in si krajšala čas sedla za mizo, pa bo stopila noter ženska klico 15 do 16 let; prestrašena je stala s pogovori. Ivan je pripovedoval svojemu to' arišu Petrovanu strašno zgodbo o ča< robijah neke čarovnice, ki je bila v očitni in poprosila soli. Tista je čarovnica.« tu s povešenimi očmi, kakor da bo takoj Kakih deset dni potem sta Ivan in udarila v jok. ozdravljeni Petrovan prišla zopet domov j »No, deklina,« je pričel kazaški glavar, zvezi s peklenščkom in ki je znala »nare- i v svojo vas. Ko sta se bila umila in pre- »priznaj, kar si storila.« »Nisem čarovnica,« je bil odgovor san ga je napeto poslušal in čuvstvo zlob-1 povedovala svojcem o svojih doživljajih, male. -----•— Tu je st0piia v hišo tudi sosedinja,' Tedaj se je vzdignilo vpitje in vrišč, žena Ivana Ščerkova. V kozarček in poprosila malo soli na posodo. Čim je Petrovan to slišal, je skočil Dekletce je jokalo, se križalo in rotilo izza mize in s klicom »Čarovnica !« planil pri vseh svetnikih, da je nedolžno; a ztor diti« ljudem vsakovrstne nadloge. Petro- oblekla, sta sedla k mizi, pila čaj in pri-; — •--------,----------j---1- ----j---- —0jih doživljajih. tudi sosedinja,! roki je držala iz katerega je bilo mogoče slišati samo soli na posodo, besede : »Čarovnica! Priznaj! Ubijte jo!« nosti spojeno s strahom, je vstajalo v njem, Večerja je bila gotova, fanta sta jo povži!a in se zleknila kraj ognja, da bi zaspala. Tu se jima je naenkrat zazdelo, kakor bi cvilila v Pc trovano vem želodcu cela čreda pujskov. S spanjem je bilo pri kraju in pod vtiskom prejšnjega pogovora sta prišla kazaka do prepričanja, da je Petrovan začaran. »Kakor hitro prideva v mesto,« je k ženski in jo pričel pretepati. Konečno so zaprli siroto v vaški zapor. Drugega dne je bilo veliko zborovanje je bil neizprosen in je zahteval, da prizna, sicer se ji bo huda godila. Tedaj ni pre-ostajalo siroti drugega, nego da je priznala vseh vaščanov; prepirali so se in vpili in Na vprašanje, kdo jo je naučil čarati, je slednjič je sklenil zbor soglasno, da je' odgovorila : ranjka žena Ivana Ščerkova. Zbor je vriščal še nekoliko in potem je sklenil, da izkusi čarovniško moč dekletovo. Eden kazakov je imel starega, garja-vega psa, ki mu je bila namenjena smrt. Na tem psu je imela pokazati čarovnica svojo črno umetnost. Privlekli so psa in veleli čarovnici, naj »zagovori« kos kruha, tako da mora vsak, ki je ta kruh, umreti. Ubogi otrok je močil kruh s svojimi solzami. »Če požre pes ta kruh, ali bo poginil'?« »Da,« je bil komaj slišni odgovor. »Vrzi mu ga!« Zgodilo se je. Staro ščene, ki najbrže davno ni videlo take slaščice, je hlastno požrlo kruh. »Peljite dekle v zapor in psa v drugega !" je odredil kazaški glavar. Zgodilo se je. Naslednjega, kakor tudi tretjega dne sta bila živa i pes i »čarovnica«, ki je tudi morala pojesti kos tistega »zagovorjenega« kruha. Kljubu temu pa je občina sklenila pahniti deklico čarovnico iz svoje srede s strogim ukazom, naj se nikdar več ne prikaže v vas, ako ji je življenje ljubo. Tako se je zgodilo dne 16. marca L 1907. Kod neki se potika zdaj vbogi otrok brez doma in brez svojcev ?--- Stran IT \ »EDINOST« štv. 164 V Trst s dna 15. junija 1908 jinja strašna tragedija. Oče, perverzno zaljubljen v svojo Iičer, je ubil njo in potem samega sebe. Včeraj zjutraj se je bliskoma širila puste truplo v prejšnji legi, izprala kri, po mestu vest o senzacijonalni in strastni družinski tragediji. Vest se je zdela naravnost neverjetna in gorostasna, kakor kaka izmišljotina bolane, perverzne fantazije, Poslali smo takoj reporterja na poizvedbo in vest se je popolnoma potrdila ; natančni podatki so še povečali grozodejstvo : Oče je na barbaričen način ubil svojo hčer v hipu strastne ljubosumnosti vsled spolne perverznosti in, ker ni mogel preživeti monstruoznega grozodejstva, je potem ubil samega sebe. Evo podatkov, ki smo jih poizvedeli: Do pred osmimi dnevi sta v stanovanju tik mrtvaške kapele mestne ubožnice stanovala zakonska Aleksander in Josipina Colussi, on star 42 let, ona 52. Že preko 23 let sta bila čuvaja mrtvaške kapele. Zakonska sta imela štiri otroke : Ivanko, staro 21 let, Marija, starega j 9 let, Julijo, staro 15, in Ivana, starega 10 ict. Površnemu opazovatelju se je morda dozdevalo, da je rodbina živela v najlepšem miru ; a bilo je ravno narobe. Colussi, oče, je gojil globoko, bolno strast nasproti hčeri Ivanki, na katero je bil skrajno ljubosumen. Gorje onemu, ki jo je le pogle-daval ! Deklica je bila vedno nadzorovana od očeta in za vsako malenkost, za vsak pogled iz tujih moških oči je bil ogenj v strehi, zlasti kadar je Colussi pil, kar se je precej pogostoma dogajalo. Danes ravno zapada dan, ko sta Co lussijeva stopila v umirovljenje. Zato se je pred desetimi dnevi] preselila nesrečna rodbina v novo stanovanje v drugem nadstropju hiše Št. 3 ulice dei Bacchi. Ali do današnjega dne je moral nek člen rodbine prenočevati v kapeli ubožnice. Colussi ni nikoli izhajal na cesto s soprogo. Onim, ki so ga prašali za vzrok, je pravil : »Je prestara, ž njo se ne morem postaviti«. Mesto tega je vedno hodil s hčerko Ivanko, vodeč jo pod pazduho, in vlačil jo s seboj po javnih lokalih do pozne noči. Tupatam mu je deklica uhajala ; radi tega je bil on v zadnjem Času jako vznemirjen, boječ se, da tiči za tem kako tajno ljubimsko razmerje. Poizvedoval je in se prepričal, daje res bilo temu tako: ona je ljubimkovala z nekim mladeničem. Oče, ves besen radi tega, je tu hčerki strogo prepovedal, da bi nadaljevala ono ljubimsko razmerje. Predvčerajšnjem zvečer okolo osme ure je Ivanka izšla skupaj z mlajšo sestro. Na trgu Goldoni je srečala očeta, ki je tam stal, kakor da bi jo pričakoval. Čim jo je zagledal, je stopil k njej in jo pri-vedel v kavarno Goldoni. Julija je hotela iti za njima, ali oče jo je osorno odslovil. Bil je ljubosumen celo na zrak, ki ga je dihala Ivanka, in ni hotel imeti nikogar pri sebi, ako je bil z njo. Mati je doma zaman čakala na povra* moža in hčerke. Konečno ob zjutraj se je prikazal soprog. Bil je miren in ta mir je imel nekaj nenavadnega na sebi. Sel je naravnost v spalnico. Po par minutah, videč, da hčerke ni bilo za njim, je šla prašat moža, kje da je ostala. »Je v kapeli,« je odgovoril mož. »Hotela je ostati tam, ker jo glava boli.« Ženski se je zdel odgovor jako čuden in v skrbeh radi hčere se je hitro oblekla in šla skupaj s hčerko Julijo v staro stanovanje. Cim je odprla vrata kapelice, — dnevna svetloba je razsvetila gole stene — se je grozen prizor ponudil očem obeh žensk. Ivanka je ležala vznak na tleh, sredi luže krvi. Krilo ji je bilo vzdignjeno gor čez pod glavo, razpletene kite so obdajale lice, ki je bilo vse umazano od krvi. Tri igle na tleh s kodrom lasi na njih in spačeno lice so dokazali, da je ne-srečnica pred smrtjo prestala obupen boj. Materi se je hotelo kar zmešati ob tem groznem prizoru, a vendar je takoj vse razumela in zamrmrala: »Morilee!« Besnež je v hipu blazne ljubosumnosti svoji dvakrat ljubljeni hčerki malone popolnoma odrezal glavo z britvijo. Udariti je moral z grozno silo, od zadej na s katero je bil pod ves zamazan. Telefonirala je o stvari zdravniški postaji, ki misle, da se gre za običajno konstatacijo smrti, ni niti intervenirala. Poli-licija je bila tudi obveščena in ob 7 in tri četrt je prišla na lice mesta sodna komi-misija. Istočasno se je ukrenilo potrebno za aretacijo morilca. Njemu, očetu, ki se je nekdaj v tre-notku bestijalna strasti izrazil, da bodo drugi uživali njegovo hčer še le za njim, je bržkone zavžita pijača podvojila bolno strast za lastno hčer. Zdi se, da se je hči obupno protivila njegovi pervezni pobot-nosti. Izvedelo se je, da sta vstopilo v kapelo 2. zjutraj. Kaj se je tam godilo med njima, o tem se daje le domnevati. Morilno orožje ni bilo mogoče najti. Truplo uboge žrtve je bilo po sodnem pregledu prenešeno v mrtvaško kapelo pokopališča. Oče-morilec se je bil med tem zaprl v svojo sobo in ni hotel nikogar pustiti noter. Ob 81/* so prišli v stanovanje redarji z policijskim inšpektorjem. Trkali so na vrata sobe z besedami: »Odprite! v imenu postave!«, ali zaman. Poskusu ulo-miti vrata je odgovoril od znotraj strel revolverja. S pomočjo drugih ljudi so redarji hitro podrli vrata. — Mož je ležal na postelji in zvijal se v groznih mukah. Poleg njega je ležal revolver, ki je imel Še štiri patrone, in krčevita njegova roka je zaman skušala pobrati zopet orožje. Na omari je stala steklenica, v kateri je bilo še nekoliko karbolne kisline; ostalo, pri bližno 200 gramov, je izpil, da bi s samomorom ušel rokam redarjev. Na to si je strelil s revolverjem v glavo. A krogla ni zadela in spraskala le desno uho. Zdravnik rešilne postaje dr. Monti je prihitel, a zastonj je bila njegova pomoč. Brez uspeha se je tudi v bolnišnici poskusilo vtakniti mu sondo v goltanec ; isti se je bil že toliko zožil, da sonda ni mogla prodreti. Ob 10. uri je nesrečnež umrl za nepopisnimi mukami. V sobi samomorilca seje našlo pismo, ki je je isti naslovil svoji ženi. V njem so razne podrobne testamentarne določbe. — Poslavlja se potem od svoje žene : ^Zbogom, mama, zbogom za večno. Imel sem te tako rad! Pozdravi Marija, Julijeto in Ninija____ Prosim te, da me daš skupaj pokopati. Drži truplo doma . .. Odpusti mi, ker sem postal nor na enkrat. Umiram s potrtim srcemc. Collussijeva je bila »sešolota« in se je poročila z njim pred 21 leti, ko je postala vdova za svojim prvim možem, ki je bil tudi čuvaj kapele. Poročila se je zopet za to, da ne izgubi one službe. Ima sina iz prvega zakona, ki potuje. Ravno včeraj je bil Bin Ivan pri birmi. Boter ga je odpeljal proč, da ne bi izvedel o grozni nesreči. Prava dobroinica "ke6/" moka „Kufeke" v onih slučajih, ko ne more mati iz katerega koli vzroka dojiti. „Kufeke" moka za otroke je najredilneja hrana, in ker je lahko prebavljiva, jo prenaša tudi najslabotneji želodec. Po tej moki se dojenčki hitro razvijajo in ozdravijo na mah od otroških bolezni, ki so tako pogpste kakor n pr. obolelo Živčevje, driska i. t. d. Podučni zvezek »Dojenček« dobiva se zastonj povsodi, kjer se prodaja „Kufeke" ali pa pri tvrdki R. Kufeke, Dunaj III. i Ca9J Denarna posojila ;k^ ttvu, zaraorejo dobiti cseb* vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekarnJ kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajeje po želji strank proti primernim ohrcstim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZID ASU* alioa dalia. Ca^erma it. 14-, I. nadat od 9.—12. oredpoi. In od 3.—6. popoiuitae. Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v I®" Slovanski hrivnici v ulici Saverio Hercadante štev. 1 (blizu slo?easKe Knjisarne) — V. GJURIN, brlveo. Odprla se |e v ul. Gaspare Gozzi 1 MESNICA s prodajo MP konjskega mesa katero se prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnicah. Skladišče šivalnih strojev G-. Trani TRST ulica Barriera vpcchia 19 Cene dopvome. ©^ Plačilo na obrok Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. Cesare Levi corso u. - Drar-zlatar. - corso 41. ZALOGA zlatih in srebrnih ur Bogata izher zlatih in srebrnih predmetov. Vsi predmeti, bodisi zlati ali srebrni nosijo pečat c. kr. finance v Trstu. Gospodom klijentom se preskrbi male poprave brezplačno. Pomladanska sezonaI V dobroznani prodajalnici Maccaari 8c Fross TRST, ulica Malcanton št. 9 se dobi velika izbera črnega in barvanega blaga za moške obleke po tako nizkih cenah, da se ni bati konkurence (Na željo se poSljejo uzorci brezplačno). GOSTILNA JRH'antica Pomper TUST Piazza Carlo Goldoni 4 Ulica Giosue Carducci 5 izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino, Me pozabite na Mirodilnico Tomaža Zadnika prej Skrinjerjeva v ulici Farneto štv. 33 se d >bi vsakovrstne barve, petrolej, foplčov Ln Minila Salus. 95?- O priliki birme - v prodajalnici - Vito d@ G-ioia ulica San Sebastiano 2 Veliki popustki Veliki popustki Srebrna ura S01^ g!. 14 50 4-90 ' 9 remontoir z srebrno veriž Dr. Fran Korsarso specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolb štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od IS. do 1. in od 5. Id pol do 6. tn pol pop urar J. vrste Trst, ul. Poste Nuoue 9 C- ć < i kar ji je povzročilo precejšnjo škodo, ker [je več nego polovica njenega upravnega premoženja naloženega v pupilarnih papirjih, ki donašajo samo do 4°/0 obresti. Na drugi strani pa je vsled nizkega kurznega stanja vrednostnih papirjev imela kurzne izgube K 124.722*70, v katere pokritje je morala vporabiti vso svojo reservo za kurzne izgube v znesku K 10.136 06, pa je še — ostalo nepokrite izgube K 101.575*68. — Leto 1907 je pokazalo, da nekatere zadruge rade pozabijo svoje dolžnosti in zaradi majhnega dobička nalože raje denar pri tujih, dostikrat celo nasprotnih denarnih zavodih. Vsprejeta je [bila resolucija ki poziva vlado, da ustanovi državno — osrednjo zadružno blagajno. Razne vesti. Morski volk napadel tri deklice. Iz Dubrovnika javljajo, da je letos ob dalma-.inskih obalili mnogo morskih volkov. — Teh dni se je na otoku Mljetu pripetila velika nesreča. Tri deklice so se predpo-ludne kopale blizu obrežja. Naenkrat se j:m je približal velik morski volk ter eni deklic odtrgal nogo. Na vpitje dveh drugih deklic so prihiteli ljudje in rešili vse tri. Težko poškodovano deklico so odpeljali v Dubrovniško bolnišnico. Usodna zamena zdravil. Gozdar Stum-mer v Ortu ob Donavi, oče 11 otrok, je 10. t. m. vzel nek prašek proti glavobolji ; takoj zatem so ga napadli grozni krči. Poklicali so zdravnika dr. Heindla, ki je od praška pokušil. Takoj je spoznal, da je bil strihnin: napravil je gozdarju olajšajoče injekcije in se potem podal domov. Poslal je po zdravnika z izjavo, da je sam izgubljen. Hitro prispelemu zdravniku se je posrečilo rešiti dr. Heindla, gozdar je pa umrl. Zamenjal je bil prašek. Gradnja Markovega zvonika v Benetkah lepo napreduje. Gradnja je visoka že 27 metrov, in ker se vsak teden zgradi 3 in pol metre, bo zvonik do jeseni »pod streho«. Zvonik je četverooglat. Vsaka stran v podnožju meri 12.89 metrov, odčim vrhu'bo na 11 met. 98 cm. Opeko, ki jo rabijo je dvakrat pečena in prej kakor jo rabijo, leži teden dni v vodi. Na dan se potroši — 3500 komadov opeke in 20 kvintalov cementa. V zid stavljajo železne grede, od katerih zamore vsaka nositi 60 tonelat. Zvonik bo dogotovljen meseca aprila 1911. Afera Eulenburg. Rodbina kneza Eu-lenburga si prizadeva dokazati, da je knez umobolen in da se ne zaveda svojih dejanj. Obsojena poštarica. Predminolo soboto seje ves dan vodila pred sodiščem v Mitro-vici razprava proti Mariji Mach, poštarici iz Erdevika, ki je poneverila 10.000 kron deloma državnega deloma privatnega denarja. Obsojena je bila na šest let ječe. Splošni zbor anglikanske cerkve se prične v nedeljo v Londonu in bo trajal par tednov. Na zbor pride okolu osem tisoč odposlancev iz vseh delov sveta, kjer se nahajajo anglikanske cerkve. V Budimpešii je redar Ziies našel ne-nekega Neveja pijanega na ulici in ga odvel seboj na policijo. Prisedši tja, je Neve potegnil iz žepa nož ter ga zasadil redarju v srce, ki se je tukaj zgrudil. Reforma zrelostnih izpitov na učiteljiščih. Tekom tega meseca izide naredba nauč. ministrstva glede važnih prememb pri zrelostnih izpitih na učiteljiščih. Novi izpraševalni red velja že za letošnje zrelostne izpite. Pismeni izpiti bodo v bodoče le iz pedagogike in učnega jezika. Tema za pedagogiko mora dati kandidatu priliko, da odgovori v samostojni obliki na eno vprašanje iz vzgojeslovja — ali ukoslovja tako, da se iz odgovora spozna pridobljena stanovska izobrazba. Iz učnega jezika se predložijo kandidatu tri teme, iz katerih si v teku pol ure izbere eno. Za izdelovanje so določene štiri ure. V enem lokalu ne sme biti več kot 30 kandidatov. Naloge za praktične izpite se morajo vročiti kandidatu tri dni pred izpitom. Kdor ima v špecijalni metodiki obeh tečajih četrtega letnika red »povoljno«, je oproščen ustnega izpita iz tega predmeta. Sest dni pred ustmim izpitom morajo biti kan-didatje prosti Šole. Iz tistih predmetov, v katerih je imel kandidat v zadnjih dveh letnikih vsaj red »povoljno«, odpade ustni izpit. Vsak kandidat pa mora delati ustni izpit iz zemljepisja iz zgodovine ter še enega predmeta, ki si ga i2med dveh sam izbere. Pri izpitih se ne sme gledati na manjvredne podrobnosti, na pamet naučena reprodukcija se mora zavreči ter se izpit sploh raztegne le na razumevanje stvarnega, da se pokaže kandidatova sposobnost za učiteljski stan. Za:o se vrše izpiti v obliki kolokvija. Vprašanja pri ustmem izpitu se smejo dati kandidatu tudi pismeno ter se mu dovoli kratek čas za premišljevanje. Redi iz kmetijstva, pisanja, risanja, godbe, telovadbe in ženskih ročnih del se vzamejo iz semestralnih redov dveh zadnjih letnikov. Privatisti in ekster-nisti se izprašujejo iz vseh predmetov, pismeno tudi iz matematike. Kandidati ali kandidatinje, ki imajo maturo srednje Šole dekliškega liceja, se ne izprašujejo iz predmetov, ki so se jih učili na omenjenih zavodih, pač pa iz Šolske higiene. Predložiti pa morajo izpričevalo treh višjih razredov. m vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter ieraj TRST, uiica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. R. Gasperini - Trst Telefon 1974. — Špediter — Telefon 1974 Prevozno podjetje : c. kr. avstrijskih državnih železnic. :: Sprejme razcarinanje kakoršnegaslbodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve, potega kovčegov. NajdogovornejŠe cene. ?euŠka- A. Bergant Trst, ul. Squero Nuovo 13, IV, n. Čeialka ca valovite lasi. Negovalka za roke. Se priporoča cenjenim gospem. K ' Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel dobroznano in staro gostilno „AL BIVIO" Sv. Ivan pri Trstu. Dobi se najboljšo vino ter Dreherjevo pivo. Domača kuhinja, točra postreiba. — CENE ZMERNE. — Priporoča IVAN G09SBAČ, lastnik. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poulsrčs. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 85. „Alla Citta di Trieste« Trst, ulica Giosuš Carducci 40 (prej Torrente). : Veliki dohodi za nastopajočo sezono, 11 11 Bombaževe j? JJ 11 11 11 11 11 r 11 ji 11 jy dečke ii 5 - ii 15 — otroke 11 ii 280 ii 9- moške ii ii 4 — u 8 — dečke ii ii 3 — ii 6 — otroke ii ii 140 D 4 — SPECIJALITETE: Obleke Črne chamgarn kakor tudi narodno in inozemsko blago. Izbera vsakovrstnih srajc, hlač, spodnjih hlač in pletenin za delavce. Naročila za obleke po meri se izvršuje v lastni krojačnici z največjo natančnostjo samo v prodajalnici ALLA CITTA' DI TRIESTE Ulica Giosue Carducci št. 40 (ejc ulica Torrente) t M # M M )f & * % ___.____________£ Edina zaloga kvasa vsak dan svežega, garantirali© v.?ste. :: za izvoz absolutno konkurenčne cene :: ulica Barrlera veceliia štev. 14. — »»njavke: josip ^rek -trst Kdor lioee potovati hitro in lepo v AMERIKO, naj se vozi s parniki največje svetovne družbe ===== • 9 9 8 9 9 9 0 Banka išče gospodično in 2 slugi Zahteva se znanje slovenščine in nemščine. — Ponudbe pod Banka naj se dopošljejo na „Inseratni oddelek EDINOSTI najdalje do 20. = junija 1908. - Seueme-»šM LIrjv'd u Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. se Dobivajo vetto.o brezplačna. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York samo 7 dni. traja Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. CENE ZMERNE. Na ladiji dobra poskrba. Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stumpe, Piazza Giuseppina I SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI MUKu*Kun*x***mMun**HMnxx**»in iške prodaj alttice obuvala Irst ul. S* JSntonio št h (hiša Terni) a • (Calzoleria parigina) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste S:ran IV 3>EDINOST« šiv. 1G4. V Trstu, dne 15. junija l- H Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od 1. maja 1908 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 5 55 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7.08 0 Herpelje—Divača—Dunnj. 8.50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.20 G Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 8.10 H Herpelje—Divača—Dunaj—Puta._ Ob nedeljah in praznikih: 2.15 Boršt—Draga— Herpelj e—Divača. Ti st—BuJe—Pereč. 6.10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3.10 0 Koper—Buje—Foreč in medpemtaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj). Trst—Gorica—Jesenice—Celovec —Beljak — ftfonakovo 50 0 do Gorice in med postaje (Frv ačina-—Ajdov S čina: 8.47). 7 45 B Gorica (Prvačina—A jdovščina 9.11) Jesenice— Beljak — Celovec — Dunaj Weatbhf. — Dunaj j. ž.—Praga—Berolin—Draždaue. 8.55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo—Duiiaj Westbhf.—Dunaj j. ž. 12.55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina: 2.55) Jesenice—Celovec. 3.50 B Opčine (vlak se vfctavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Pragra. 5 CO 0 Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž. Dunaj—Westbhf.—Praga. 7 25 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.11). IICO 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak. Ob nedeljah in praznikih : 2.40 0 do Gorice. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj). 8 CO 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpoataj. fj.47 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpoataj. 3.40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 700 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 B iz Pule, Rovinja (Divače—Dunaja) Heipelj Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj in iz Divače Poreč—Buje—Trst. 8.03 0 Iz Bi j, Kopra in medpostaj. 12.40 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpoataj. Mor akovo—Praga—Celovec — Jesenice — Gorica —Trst 5.45 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Wes tbh Celovca, Jeaenic, Gorice, Opčin itd. 7.35 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine 10.02 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin. 11.20 B iz Prage, Dunaja, Celovca. Gorice, Berolina Dražuan. 2.05 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovšČ.) Gorice, Opčin 6.45 C iz Monakova, Beljak a, Jesenic, Gorice, Opčin 8.00 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice 11.50 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, Opčin. Ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mej postajami). Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červinjina In Benelk. 6 ib B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 0.20 0 preko Cervinjana v Benetke. 12 25 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina In Vidma. 8.25 B preko Nabrež. v Kormin,y Videm, Milan, Rim 9.00 0 v Konnin (se zvezo na Červinjan in Ajdov ŠČlno), Videm, Benetke. 4.07 0 v Kormin (ae zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 91 0 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Boriće—Kormina—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino). 8 00 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta Ostende. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 11.30 0 v Ljubljano, Dunpj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 3.55 do Nabrežine. Prihod v Trst Iz Italije preko Červinjana In Kormina. 7.42 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.52 B iz Kormina* 7.42 B iz Koimina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 2.16 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in i* červinjana. 4.16 O iz Kormina. 7.10 G iz Červinjana. 7.46 0 iz Kormina (zveza z AjdovšČ.) preko Nabrežine 8.35 B iz Kormina (zvega z AjdovSč.) preko Nabrežine IQ.: () 0 iz Kormina in Ef iz Cervinjana. Iz Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba, Budimpešte In Reke. 6.15 0 z Dunaja, Budimpešte. 6.30 ii z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. t.bb 0 z Dunaja. 9.05 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte Ob nedeljah in praznikih : 7.10, 10.35 iz Nabrežine. 11.17 iz Kormina r ' ^ I Ure zlate in srebrne z verižicam, Dirm<£ • vsake vrste po najzmernejših cenah pri nraiju GIOV. PLISKA, Corso 13. G73 UA-n«,;: V V-' Ž r n Sv- Ivan P63 naspjoti IvC^tl IJ Vil i-ttII tovarne testenin Girar-dilli. Novo skladišče vina, i&trskega, dalmatinskega in belega vipavskega. Cene zmerne. 775 Josip Qtn^ mizarski mojster, Trst, ulica O t v -1 d Belvedere štev. 8, izvršuje vfflkovrfitua mizareka deia. 38 U|nl/n i^0 do 200 litrov na dan K7IICKU SVcZU imam že za oddati. Mleko; je najboljše vrste. Naročilo sprejme. Ivan Vidmar Črnivrh nad Idrijo. 783 i Jfajlepše Barove ia birmo prodaja = Emilio MiiSler najuglednejša In najstarejša prodajalnica ur v Trstu ulica Ponierosso otfei ul. Nuova št. £0 i ■ti^J l - - \ srebrnih ur kakor ©tes^riri S tudi Velika izbera verižic, zlatih in -- • ■ •.-.'- s tudi stenskih ur vsake vrste Ustanovno leto rrcfiaja'ne 1650 Esposito & Bassa BSSSJfL'^SS ulica San Antonio I. Trgovina manifaktumetra blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. A!ojz Legat —r8t-— ,A.™er?°.° v§t potrežba, cene rmerne. 12. Prodajalna jest\In —točna 6rr Dn'cftno napoJjcka zmes, znižana ca kr. rnoillci 32, 34. Prodajalnica specijalitet. Acqnedotto 3. 849 E^linPO dražnika trgovine strojev in teh-i^Upba ničnih predmetov išče ŽIVIC, Trgovinska ulica žt. 2. 880 PriltnrnP'1 CD gostilna Josipa Živic v rn|!uruucl OC Skopem na Krasu. 879 ^ Ferdinande Ferlettig grbe, vsakovrstna lakiranja in tapecirerska dela s; papirjem. TRST, ulica Chiozza 4. t podpirafmo : „Jfarodno delavsko: mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vtakovretna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikeiovanja. Restavracija „AURORA" Trst, ulica Giuaue Carduci 15 in al. S. Glovanni 13 MlfellL - - organizacijo" - - v narednih nošah. Svira glazbeni in drugi instrument vsaki dan od 7 do 12. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od -t ure pt.poludne do 12. zvečer. BOrilVEMTO & Comp. Artistično ■ krom o lito -grafični zavod I. reda TEST, ulica Tiziano Tecellio št. 4. — Tel. 19-97- Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamn9 lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. mmm KS Kdor na femerojdah, revmati^mu, prottnu, glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore _ ozdraviti s pomočjo wvwvvw Odvarkev ($£C®tti} Sarsaparilje presiditii I^JK 6 odvarkov za K 1*20 pošlje po poštnem povzetja Odlikovana lekarna Fresidisti passo Si piazza št. 2 PEKARNA in SLAĐČIČARNA Dominik Milanid, Trst ulica della Guardia štev. 21 Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\ Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in speilcijsko polije RUDOLF EXNER - TRST Telefon It. 847. - Tla &SlIa Staž!QHQ štv. 17. - Telefon It. 7 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vas kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohičtvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Pošiljanje preMo?, Ki se jemljejo na potoTMje in pr27alaa]e blaga na m prose.) = Sprejema se tudi pebiitva In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena saha skladišča. W*r Edini triaiki «avcd »a = „VACUM GLEANER ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PFEPECG J- =--- Točna postrežba in nizke cene. O priliki birme! Ure verižice,uhani, prstani. Vse po znižanih cenah pri BOGOMILU PINO SlnikrSefcTIr^e^iklTpIe0! TRST, ulica Olnceiizo Bcilini 13 - nasproti ceiKce Sb. Aniona noueža »b „MALI GSLASI" v „Edinosti" ■ ^MtS^Jg^ HIUHH " g^prg (prej nrarju \ Sežani) Tvrdka Ivan Simitz r Carducci 31 prodaja po zna. ih nizkih cenah o in blago za uKT«ke obleke povsem u^vc. ispeci . a drobnih pre metov za krojače. 1, » Brezplačno Krasne folosrafllel 3 za birmo, prvo sv. obhzjilo in poroke sc ec dobijo nikjer, pao pa po znižani ccni pri cdltkov - fotografu jI lerkiČM v Trstu zraven glavne poste št. 10 v Gorici gosposka ulica štev. 7. V Tratu so slika do 3. ure zvefier pri i robni električni razsvetljavi. -_. - —- Umetni pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. IzvrSuje vsako fotograSCno delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost (lokalov.por-celnnaste,plošče za spomenike, itd. itd. Povečanje VsSre8 fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov spre. Jema naročba {a jih Izvršujt na domu ali zunaj mosta. Hoćete se prepričati? obiSMto vtlikti skhdiifa il^rii® Salarfi!^ v ^•r.to dcite fab'^ 2 \\\ ul. Post« Nu«v« C (vogu! Tonente). fi« „Alla L'fcti dl Lcaća Velik izbor izgotovijeuiii ob>k :a RiO^«, d*.*, za otroke. ForrJ-iii, cočnt j^i-c, *t>f-U h p^.letotov. Oblete z & dom in D*!a7e* seleke. Tiroliki ledta. pre^r.od.jiri (pi-- engleski). SpeoiJalMota: blago tn- U taoee-K'' Ligotovlj&jo t« jjliiLo po m^ii po asjaoro)--- ■•di, točno, eolidno ^s pe nizkil« cr : 1 a- 79%-?' -J \ 0 ___ SBB priznan kakor In neprekor'jj. n vrsta vseh gumijevih higijii:.' n h predmetov in riJ.iih mcbu^cv DVELETNA GARANCIJA — Gal — trst, Corso PcSitjatvo 7-0 piJ- 3> 4« it_ Delaloioa pa^ov. kiinih pasov, elastičnih nogovlc. cb oz. revnodria;av, ber-C*IJ In tiaat. Ir-iatorji etl 3> 120 naprej. Toj lor;9ri :» vročico K 2. K — ANTON SKERL mehanik, zapriseženi izv;dnncc TRST, Car!o Goldonij^v trg štev, II Zastopnik tovarne koles iii motokoles „Pnch Napeljava in raloga električnih zvos.^fcov, lufl in progr.i?"ov. Z.klogi priprav za to