Z3¥ jtejifc:.
i! Liuftijai!, v poDBdBilBk, 15. oktobra 1917.
b. 1B1O.

za AvstroOgrsko;                                       ,:t 4\em^]O:
cdo ieto skup-^ na^re;      .    K 30-      ceio   eto naprc.                     K 34-
po* leu       ■•         »%      •    •     .  15—             .       ..     .           .      "   . , ,
četrt leta      „                               750         za AmeriKo  in vse Jru^e  JezeJe:
na mesec     ..                .    .          2-50      ce!o 'eto napre}    .    .    .    .    K 4>,—
Vijanjem g!ed> inseratov  se naj priloži za <x}^ov n dopisnica ali ».namkv Upr&vništro (spodai, dvorile ievc). KnaUova ulica *t 5, telefea it S5.
Uhaia ¥»a* dan zv«&«r i*tj» »i*, nsaei;* tu prai^iike.
Uuerati  se  računaj:?   p<j  poruljen- u   or >>L,>r i    i   si-'vir:   1   m n   visok,   ter
tki mm >iroK prostor;   eukrat   pa 8 vi i,  d.^krat po 7   via.,   trikrat   po 6   v.
Poslano   (enak   prostor?   16   via.,   partc   in   za rivale   (e.aak   prostor*    10   vin.
Pri večjih iusercij.ih pi dogovoru.
Njvi niračafti na i posije; > niro:;iiuo v ? i i j  -;^- p3 aaimic .  13W
Na saau pijiuas mro:^ ore* pi^lauž đeiarji st ne tiuremi aikatar oziriti.
„Naredni tUkara*" taiafoa št. 33.
.Slovenski Narod*  vei;a v Ljubijani dosta vije i nn  don a!i Će se hol*  poni ;
ceio ietj ii.iprej    .    .    .    .    K 2*—  I  četrt leta      „        .....7*—
pol leta        n        .....U-—  I  na mesec     „           ....    2*30
Posa ritini šfavilka valja 12 vlaarjev.
Dopisi naj se irankira;o. Rokopisi se ne vračajo. Ore&ii&tvo:   HniHava vilica ŠL 5 (v pritlič; i \cv>, tslefoa št. 34.
Dr. Kreku v siovo.
Na^robni    sovor    preJsecinifca      Juro-siuvanskega    kluba«    pos!. drja Antona
Korošca. Predragi prijatelj!
Kadar si zbrai okrog sebe svoje prijatelje, vedno si jih vedel z onim svojim veselim giasom vneti in navd»-šiti za vse, kar je dobro, za vse, kar je kpo. Nikdar ti ni zmanjkalo besed. da -i bodrii in vzpodbujjt nas. tvoje prija-'jlje. Danes pa. ko je zbnme:4a ekro^ tebe toliko ijuJstva. danes nimaš 7a nas 1 cede? Danes moičiš? Kaj se je zgo-viiio s teboj. ki si tako Ijubil zrak. široki svet. visoke gore? Kaj se Je zgodilo s teN\i. ki si tako cenil in Ijubil svobodo? I ebe so položili v to ozko rakev. spustili so t^ v to tesno, globoko janio in zdaj te hoćejo pokopati. Mi slišiino, kako nam kličeš: Miseremini saltem vos amfei mei (Usmilitc se me. vsai vi. pri-jatelji moji.). Kako naj ti pfHnagamo. ko r*am je naša moć tako imihna? Sestre, priiatelii. tovariši. ucenci. ki si jim izka-zai toliko neizmerne Ijubezni, stojimo okrog tebe brez pomoći. Tebe je pokli-cai ljubi Bog k sebi. Tvoja duša se je preselila v nebo. telo pa smo izročiH inateri zemlji. Potrti sttjjimo ob tvojem grobu, potrti, ker ti ne moremo pomagati, potrti, ker nam tvoja usta ne govore već. Pa naj so umolknila usta. glasno stišimo tvoje besede. glasno nam govore tvoji nauki in rvoja dejanja. Gle-uai!:o te pred seboj. kako si velik kot clovck. kako si posebno natar.ko izpol-nje val gospodovo zapove<i: Ljubi svojega bližnjega, kakor samoga sebe. Kdor je prisel k ttbl nesrečen. potrt od žalosti in trpljenja, je aašel pri tebi utehe in !iub€zni. }e našel v tebi dragega brata, i i si vedel. kaj je trpljenje, sam si izkusal bri-dkosti. a imel si usmiijeno srce in si pomagal, kjer si Ic mogel pomagati. Pazdal si vse. kar si imel. za sebe nisi skrbel nikoli. Posvetnega blaga nisi zbiral in ga nisi hotel. Ubog si ostal, dokier si živel, ubog si bil se-dai, ko si urrsTl, nesubičen vse svoje življenje in požrtvovalen. lako velik stojiš pred nami. Božji sodnik ti bo poplaća! tvoja dela, ki si jih izvrsil v Ijubezni do bližnjega.
V ttj svo>i veliki liubezni pa si se ottrnil tuđi do najrevnejšega med rev-nimi. do svojegs milega. Ijubega sloven-skega naroda. Videl si. kalco ta nas narod trpi. čuiil si /. njim in zato si ga se bolj iskreno ljubit.      Videl    si    njegovo uboštvo, zato si mu skrbel za kruh; videl si njegovo zartemarjenost,   zato   si mu skriel za prosveto in omiko.     Se već! Vi'Je I si, da je ta tvoj narod vko-■van v verige, da je tlačen, da ni prost med drugim i prostimi jsarodi.   Posebno si to videl in spoznal \   nedavno minu-lem času. Kn se je  postavi!    ves    svet proti nam. ko so nas nedolžne zapirali. lio so nas z bajoneti gonili skozi podiv-iano druhal.  kl ic  pljuvala na  nas. nas psovala  in  savsla,  ko so naši  najboljši možje ginevalf v jecah. Tak rat si izpre-videl. kaj je trpljenje    pod    tujim    jau--inom.      In v teh ttžkih. v teh žalostnih časih  ti je vstala  misel  za osvoboditev našega  ubogega  naroda.  Jasna  in  lepa je bila tvoja misel.      Videl si. da je naš i unosio vanski     narod,    da     smo    Srbi, Hrvati    in    Slovenci    v    tem    velik em splošnem krvaviienju postali zreli, da se osamosvojimo. da si ustvarimo    svojo lastno.  neodvisno  državo,     da     otrc-semo s sebe tuli jarem.     In   ka   si   to spoznah     si     vrget    vse   stranka rske okove     raz     sebe     ter     si     poiskal vezi,     ki     vežejo   celokupni    jugosio-vanski narod. Hitro si zaćel delati. hitro, da uresničiš to svojo veliko idejo. ML ki smo bili s teboj, vemo, kako si gorel za uresnićenje te misli, kako si neutrud-no pridobival  prijatelje, kako si  vedno širil naš krog in kako si vedel razpršiti vse predsodke. Tvoja ideja je rasla med nami in se širila.      Polni zaupanja smo zrli v bodočnost.  da se uresniči    naša osvoboditev.
Pa kaj si nam storil! Takrat ko smo te najbolj potrebovali, ko so se nam postavile nasproti največje težave in ovire, sedaj, ko hočejo tujci navaliti na
Inas novo trpljenje, greš in nas zapustiš! . Tvoja snr/t nam bo rodilo nove neprija-telie, ki skrito ruiejo proti nam in nam >taviio ovire, da bi se nam ne uresnićila tvoja velika ideja. Zato vzdihujemo ob tvojem grobu, ker si nas ravno sedaj. ko te naibulj potrebujemo, zapustil ravno ti. v katerega smo najbolj zaupali.
lV>da. bratie in sestre, na grobu dr. Krčka ne stnemo vzdihovati. Iz groba slišim glas: Levate capita. uuoniam appropinauat redemptio vostra — dvig-niie glave, ker se približuie vaše odre-šenje. — koko v roki hoćemo stopati svojo pot naprej. da dosežemo zedinje-iije jugoslovanskega naroda. Bodite složni, odločni, dosledni, da dosežete veliko idejo svojega naroda. To velja za nas vse. to velja posebno pa tuđi za nas, ki smo narodu odgovorni za svoje tleio.
Mi slišimo tvoj glas iz groba, ki nam veleva Ijubezen. slogo in neumorno deio za našo sveto stvar. To tvojo opo-roko sprejemamo tukai pred celim narodom.
Pred vsem. mi naiožji tvoji prijatelji iz Jugoslovanskega kluba, hoćemo zastaviti vse svoje sile, da se uresniči tvoja ideja Jugoslovanske države.
Prijatelj'. E*og ti daj pokoj in mir, vecna \uč naj ti sveti, prijatelj! Z Bogom!                  m
m nam vlada odeovaria.
V ćetnkovi seji poslanske zbornice je izročil ministrski predsednik vite?: Seidler svoj tiskani odgovor na znano prevažno interpelacijo dr. Korošca (Slovenec), prof. S p i n č i ć a (Hrvat) indr. Baljaka (Srb) v seji dne 3. ju-liia 1917, v kateri so zahtevali takojšnjo vzpostavo ustavnega življenja v Bosni-Hercegovini in dosledno temu sklieanje sabora- Znano je tuđi, koliko so delo-vale — poles Jugoslovanske^a kluba — za isti namen deputacije iz vseh saborskih strank in to pri zunanjem in finanč-nem ministru, pri obeh ministrskih prtdscdnikih na Dunaju in v Budimpešti - in končno ceio pri cesarju samem. Vse prcbivalstvo, brez razlike veroiz-povedanja. je bilo po svojih prvakih enih misli in enih zahtev. Zdaj pa je pri-
šel dr. vitez Seidler z odgovorom, ki postavlja veliko resnico na glavo in trdi nekaj, kar bije d(ikumentovanim dej-stvom naravnost v obraz. Poleg nešte-tih neresnic, s katerimi se borno se bavili, trdi dr. Seidler tuđi naslednje:
Nesrečni atentat z dne 28. junija 1914 jn temu sledeči obžalovanja vred-ni pogromi patrijotične nejevolje so pa tako omajali temelje skupnemu delova-nju vseh treh glavnih veroizpovedanj, da takratni in o s 1 i m s k i saborski predsednik kakor tuđi takrat k a t o 1 i-š k i (hrvatski) podpredsednik in mero-dajni voditelji moslimskifc in hrvatskih strank nišo le odloćno n a s p r o -tov ali vsakemii d a 1 j š e m u skupnemu delu s srbsko-pravoslavnimi člani delav-ne većine, marveč zahtevali tuđi takojšnje zaključenje z a s e d a n j a.*
Ta trditev je zaušnjca živi resnici! Ravno nasprotno je res in je dokazano z uradnim dokumentom, ki se mora še nahajati v vkupnem finančnem ministr-stvu.   Resnica je namreč ta - le:
Res je, da so bili po umoru v Sarajevu inscenirani žalostni pogromi proti pravoslavnim deželanom. Ali kmahi je bilo vsemu ljudstvu jasno, komu bi bilo take vrste sovraštvo v korist. Zato so vsi pametni možje delovali na to, da se onemogočijo zanaprei taki podobni do-^odki. Ceio predsedstvo sabora je bilo med seboj edino o programu za bodoče zasedanje. Bilo je treba le še soglasja skupne vlade. Zato so prišli v juliju leta 1914. na Dunaj vsi trije predsedniki: dr. Bašagić (muslim), dr. Dimo-v i ć (pravoslavec) in dr. S u n a r i ć (katolik) ter zaprosili konferenco pri ta-kratnem skupnem finančnem ministru vitezu B i I i n s k e m (ki je obenem naj-višji upravitelj Bosne in Hercegovine); ta je poklical v to znamenito sejo Še ta-kratnega sekcijskega š^a T a 11 o c z y-j a (ki je bil ubit pri železniški nesreči, ko se je vozil kot civilni upravitelj Srbije iz Belgrada na Dunaj) in vladnega svetnika dr. Cerovića, ki je bil za zapisnikarja. Konferenca je trajala več ur in je dosegla popoIno so-
glas je s skup Ti im finanćnini ministrom o obširnem de-lovnem programu za bodoče zasedanje sabora. Ves ta sporazum je bil napisan v zapisnik, ki so ga podpisali vsi navzoči in je danes jasna in glasna priča, da je ravno nasprotno temu res, kar je trdil dr. Seidler v svojemre-čenem odgovoru, da sta dr. Bašagić in dr. Sunarić odkla-njala sodelovanje s Srbi ter zahtevala zaključenje sabora, marveč došla sta skupno s Srbom Dimovićem na Dunaj ter se tukaj skupne ž njifn dogovarjala pod pokroviteljstvom skupne^a finanč-nega ministra o delavnem programu za zasedanje, ki bi imelo slediti. Dosegli so lep uspeh, ki so se Ra skupno veselili.
Ali kaj je sledilo? Sabor ni bil skli-can, pač pa po dolcem zavlačevanju j meseca februaria 1. 1915. — razpuščen. In skdil je končno zdaj še tak odgovor ministrskcKa predsednika v poslanski zbornici.
Urnevno je, da se interpelantje ne zadovolje s takimi odgovori o tcj tako silno važni zadevi, ki ne zadeva le živih interesov našega naroda v Bosni in Hercegovini, marveč se dotika tuđi osebne časti bivših predsednikov sabora, ki so vsi trije odlični pristaši politike našega Jugoslovanskega kluba.
Drug nad vse karakterističen odgovor je oni justičnega ministra Schau-erja na interpelacijo dr. Korošca gL'de znane ministrove izjave v madžarskom >Ddi flirlapu«. Glasom tega lista je dr. Schauer silno vnet /a to, da se 'Stremljenja, naperjena proti integriteti Ogi-«ke« (n. pr češka ■*' ?ugos1ovanska de-klaracijska politika) v Avstriji kazen-sko zasledujejo. Ker pa si je svest, da bi zbornica vsak tozadevni zakonski nacrt z ogorčenjem odbila, namigava madžarski javnosti, da si bo vlada eventualno pomagala s § 14. Ko je bilo radi te famozne izjave podanih več In-terpelacij, se je gospod Schauer ustra-šil in v svojem odgovoru se pere, da -ni tako mislil'. Na Korošcevo interpelacijo odgovarja tako - le:
Dne 21. septembra me je zaprosil so-trudnik »Deli liirlapa«, da naj se izrazim o želji ogrske vlade po reciprociteti (glede kažnjivih dejanj proti držav-nemu ozcmlju). Povedal sern sotrudni-ku, da ta stvar še ni bila predmet urad-nih razmotrivanj, ker mi je ojjrski ju-stićni miiiister rekel. da se bo zadeva sprozila v tiradneni d(^pisu ogrske vlade. Meni pa se je zdela želja po vza-jernnem postopanju upravičena. Na na-daljnje vprašanje, aii soglašam s pred-lojfom profesorja dr. Lammascha, da naj se določbe od gosposke zbornice že sprejetega nacrta kazenskega zakona o kažnjivih dejanjih proti deželam ogrske kroTie novelirajo, sem odgovoril. da je to gotovo pot. na kateri bi se dalo priti do vzaiemnega postopanja. Negotovo n-» je. ali se bo mogla taka novela v poslanski zbornici v sedanjem času doseći in pojavilo se je že prašanje, ali bi se ne mfglo ustreči ogrski želji drugim potom kakor z zakonom. A tuđi.to še ni odločeno. Pri tem sem mislil na interesantno vprašanje, ali ne daje že £ 66. kaz. zak. Ogrski istega varstva. kakor ga daje ogrska zakonodaja Av-striij. če se proglasi na Ogrskem že ob-stoječa vzajemnost kot v zakonu zajamčena. O vprašanju, ali je mogoče pre-sojati politična stremljenja ali politične izjave po tej kazenski določbi, se nisem izrazil, enako nisem podal nikakršne vladne izjave, marveč povedal le kot jurist svoje mnenje o tem pravcem vprašanju.
Tako dr. Schaucr, ki hoče tajiti, da je mislil na protizakonito preganjanje političnih stremljenj, naperjenih proti dualizmu i. e. proti »integriteti ogrske države«, pa s svojim odgovorom pove pravzaprav še več, kakor je povedal madžarskemu žurnalistu. Dr. Schauer bi si rad ustvaril podlago za preganjanje proti integriteti Ogrske naperjenih dejanj kratkomalo z interpretacijo § 66 kaz. zakona! Po § 65. kaz. zak. zakrivi hadodelstvo motenja javnega miru, kdor javno, s spisi ali podobami m. dr. zoper obliko vladarstva ali državno I upravo nahujskati skuša, k nepokoršči- I ni, k uporu zapeljuje. ali v ta nainen »tovarišije« smije. § 66 pa pravi, da postane »ravno tega« hudodelstva kriv, kdor eno ali drugo navedenih dejanj zoper drugo t u i o državo ali njenega glavarja doprinese, ako je po njenih za-konih   ali pa s posebnimi   pogodbami '
vzajemnost zagotovljena in v avstrij-sKem cesarstvu zakonito razglašena. Na ta § 66., ki z ozirom na t u j e države še ni bil nikdar u v e 1 j a v 1 j e n, se sklicuje justični minister, ako-ravno ve, da ta določba sploh ne odgo-varja več modernemu času, ker je izro-dek absolutistične dobe, otrok svete ali-jance! Prešla je namreč iz starega kazenskega zakona iz leta 1803. v kazenski zakon z i. 1852.! Toda to še ni vse. Leta 1852. je bila Avstrija e n o t n a država in dualizma sploh šeni b i 1 o. Ta paragraf se torej sploh ne more nanašati na Ogrsko in nobena in-terpretacijska umetnost ne more iz njega napraviti zaščitni privilegij za inte-griteto dualizma. Le gospod Schauer je drugega mnenja. Justični minister se sklicuje na to, da je recirociteta na Ogrskem zagotovljena, to je, da so po ogrskem zakonu dejanja našega § 65., če so naperjena proti avstrijski državi, kažnjiva. Tuđi to ni res. Pač kaznuje ogrski kazenski zakonik v svojem § 17,3. javno hujskanje proti zvezi Ogrske z Avstrijo, to pa ni dejanski stan našega § 65. in to določba je naperjena vendar le samo proti agitaciji, ki bi hotela odtrgati Ogrsko od Av-strije ali Avstrijo od Ogrske!
s                                                                                                                       i
Bbbci Kiobiii Hip zalha.
NAŠE   URADNO   FOROClLO. Dunaj,    13. oktobra.      (Kor. urad.) Na   vzhodu in v Albaniji pri naših četah ničesar novega.
Ob Soči in na tirolski tronti je prišlo na številnih točkah do živahnega topov-skega dclovania. Južno od doline Pelle-grfno so pripeljale naše čete. ojačene s strelci, v šunku vjete in vajno orodje iz sovražne pozicije. — Šeigen. štaba.
*        •       •
Dunaj.   14.  oktobra.      (Kor.  urad.) Iz    območja naših boiniu sil ni niče sa i poročati. — Sef gen. štab a.
NOtSKO   URADNO   POROCILO. Berolin. 1,3. oktobra.     (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gim. Ruprehta Bavarske ga.     Bitka na nanđrskem je po kratkem   premoru včeraj iznova oživefa. To pot so izvrši;! Angfezl napade na czki, kakih 10 km široki fron-i med cestama    Langemarck-Houthoulst    in    Zonnebeke-Moorslede. Posebno   močno so zastavi!] artiljerijo. Po  večkratnsm  brezuspeenem    navalu se je posrećilo angieski pclsoti napredovati v pokrajini, polni   rup   med    kolodvorom in vasjo Poelcappelle.    V ljutih hojih, ki so trajaH čez dan, so vrgle naše čete sovražnika na obeh straneh Pends-becka nazaj.    Naše pozicije v  Poelcap-pellu !n jnžno od tam so dopoldne in s svcžiml sHami zvečer    iznova    napadli. Hud pritisk naspro-nika je bil naperjen na Passhendaele.    Tuđi tu so se morali Angleži zadovoUti z ozkim pašom našega predpolja. Kraj je v naši posestL Vzhod-110  od  Zonnebecka  so  se  sovražni  napadi zlomili.    Tuđi pri Gheluveldu se je ponesreči! močen sunek. V celem znaša s težkimi krvavim! žrtvam? od sovražnika dobljena    prtdobitev    nekako    pol kilometra tal. Povsod drugod je bil njegov napor zaman. Vso noć je trajal artiljerijski boj. Danes zjutraj se je stopnje-val zopet do bobnajočega   ognja   med Lyso in kanalom Commes-Ypres.   Glasom predloženih poro čil ni prišlo do sedaj do nikakršnih   novih   napadov.   — Skupina  nemskega prestolo-naslednika.    V    nekaterih  odsekih fronte ob Aisni je bilo tuđi včeraj bojno delovanje živahno.      V vzhodnem delu Chemin   des Damesa so vdrle turmške napadalne    čete po učinkoviti    strelskl pripravi v franeoske pozicije    severno od mHsta pri VaMclercu.   V širini 400 m smo iztrgali sovražniku več tri jarkov. VJeH smo števime sovražnlke.
Vzhodno bojišče. Od Dvine do Do-nave aikakili večjiti bojev.
Makedonska fronta:    Ražen žtrah-nesa anflierOskesa delovaoja   v   loku
Crne in za Bolgare uspešnih izvidnih bojev ob Dojranskem jezeru ničesar posebnega. — v. Ludendorff.
•                          m
'       Berolin, 1-4. oktobra.      (Kor. urad.) Zapadno  bojišče.  S kn p i u a  si in. Ruprehta Bavarskega. Na bo-jišču na Flandrskem nišo bobiiaiočemu ognju med Lyso in Deulom včeraj zjut-raj sledili nikakoršnt napadi. Ćez dan je ostalo strelsko delovanje ob obali in od Houthoulstskega    gozda do Gheluvelda živahno in je bilo zlasti zvečer stopnje-vano. Močni iraneoski in angleški izvid-ni oddelki so izvršili šunke proti   našim crtam.   Zavrnili smo jih.     V Artoisu in severno od St. Ouentina je obojestran-ski ogenj v zvezi z izvidnimi boji oži-vel. -- Armadna skupina nem-š k e g a prestolonaslednika. V zapadnem delu  Chemin    des    Damesa včasih  močili  artiljerijski boji  ob  cesti Laon-Soissons. Od nas severno od mlina Vauclerca zavzete jarke so Francozi včeraj    petkrat močno napatili v proti-suiiMh, ki so se vsi brez uspeha z veli-kimi izgubami ponesrečili. — Vz h o d -ino    bojišče.      Po dobro premišljeni j pripravi se je pričelo v izbornem sodelo-I lovanju    armade in mornarice    skupno podvzetje    proti ruskemu otoku Oesel, ki leži pred Riškini zalivom. Po obsež-iiih minskih deiih v obalnih vodah smo pričeli dne 12. . m. zjutraj   obstrelievati irtrdbe na polotoku Svorbe pri Kielkon-du. ob Tageiahtskem zalivu in v Sola-sundu. Ko smo premagali ruske baterije, smo izkrcali čete. Tu in pri spremljanju traiisportitega brodovja    skozi    minske zapore so se izborno izkazale udeležene pomorske sile v svojem znanfu.     Brez vsake izgube ladii se je ta prvi del ope-racij popolnoma posrečil. Čete, ki smo jih izkrcali v zalivu Tagelacht ob seve-rozapadni obali otoka, so v hitrem napadu zlomile odpor Rusov ter   nadalje predirajo proti jugovzhodu.     Zerel   ob južnem   koncu    polotoka      Svorbe      in Arensburg, glavno mesto  otoka  Oesel, gorica.      Med Vzhodnim in Crnim mor-jem je položaj neizpremenjien. — Makedonska fronta. V silnem deževju samo pri Bitoljiu in v loku Crne živahno artiljerijsko    delovanje.    —    v.    Ludendorff.
iNEMSKO VECERNO POROCILO.
Berolfn, 14. oktobra. (Kor. urad.) Na zapadu menjajoče se močno streljanje na Flandrskem in severovzhodno od Sois-sonsa. Operacije na otoku Oesel  potelsajo po nacrtu.
Izkrcanje nemških čet na otoku Oesel je dokazalo, da si je ve-dela Nernčija ohraniti prosto roko in pre-vzcla na vzhodu zopet inicijativo. Vzorna priprava je to podvzetje pripravila. Treba je bilo odstraniti minsko polje, kar je bilo kon-čano dne 12. oktobra in še isti dan se je pričel koncentrični ogenj na utrdbe na polotoku Svorbe pri Kielkondu ob zalivu Tagga in v Soela Sundu. V kratkem času so utih-nile sovražne baterije v obrambnih napra-vah, nakar so se pričele nemške čete izkr-cavati ter so v ncvzdržnem navalu zlomile odpor sovražnih posadk in začele prodirati proti jugo - vzhodu.
Prebivalstvo otoka Oesel je spreielo nemško vojaštvo popolnoma mirno.
Operacij pred otokom Oesel    se je  z  nemške  strani  udeležilo  osem
dreadnoughtov, nekako 12 križark, 40 tor-pedovk in 30 iskalcev min.
Rusko časopisje pn'naša in-tervive z raznimi ministri in vojaškimi stro-kovnjaki, ki vsi pravijo, da je izkrcanje Nemcev na otokih sicer za ruski strategični položaj resna operacija, da pa Petrograd ni neposredno ogrožen,
Otok Oesel pripada provinciji Livlandiji, je 2617 km2 velik ter s 36 km široko morsko ožino odločen od kurlandske obali. Otok je obvladal vhod v zaliv.
Otok Dag 6 pripada Estlandiji, je samo 960 km* velik ter leži nekoliko bolj severno blizu otoka Oesel. Oba otoka imata kakih 100.000 prebivalcev, med njimi tuđi večje število Nemcev in Švedov.
V B u k o v i n i smo uspešno izvedli patruljska podvzetja. Letalsko delovanje je živahno.
O ruskih vojaklh je povedal na petrogradski konferenci Castnik Dubasor, đa vojaki sedaj ne žele niti zemlji&č, niti svobode, marve« samo konec vojne. Naj se t Petrogradu govori karkoli, vojaki se ne bodo reč bojerali.
:Mrau 2.
.SLOVENSKI NARUD\   one   15. oktobra   li* 17.
22f$.  šte*
Za šefa ruskega velikega ge-nerainega štaba jebil nedavno imenovan general Dukonin. General se je izrazil napram nekomu zastopniku petrogradske brzojavne agenture, da so vesti o globokosežni desorganizaciji ruske ar-made pretirane. Kljub vsemu drži r-iska vojska fronto še trdno proti 140 sovražmni divizijam, ki so tam vezane. Z ozirom na bliažjoeo se zimo ni misliti, da bi pri^Vl so-vražnik z resno ofenzivo izvzemši poskuse v   Riškem  zalivu.
Finski listi poroćajo, da so se pomor-ščaki v Sveaborgu ležeče ruske bojne ladje »Petropavlovsk« uprli. Ubili so 4 častnike ter mnogo ćastnikov zaprti, da jtrn služijo kot   tali.
RUSKO   URADNO   POROĆILO.
12.  oktobra. ^ e v e r n a f r o n t a. V smeri  iz  Rige  je  izvršit   sovražnik   dne 10. oktobra ob 7. zvećer po moćni artiljerijski pripravi ofenzivo v odseku Spitalc - Ti-merman, ter je južno od ceste v Fskov po-tisnil stotnije nekega našega polka nekoliko nazaj. Ob 9. zvečer so izvršili naši oddelki protinapad  ter zopet  zavzeli  od sovražnika zavzete jarke. Ob  12. ponoći je bil položaj obnovljen.  Dne   11.  oktobra  proti  poldnevu je prisilil sovražnik v okolici Skula severno od ceste v Pskov z mogočuim artiljerijskim ognjem naše prednje straže, da so se nekoliko  umaknile.  Na  ostali  fronti  ogenj  pušk. —    Zapadna     in     j,ugo - zapadna fronta.    Ogenj    pušk.    —    Romu uska fronta. Dne 9. oktobra ob 5. zjutraj je sovražnik po moćni artiljerijski pripravi napa-del naše pozicije v pokrajini južno od Kreri-dosenija  v  smeri  na  Buzeu  ter  se  polastil već strelskih jarkov. S protisunkom smo obnovili položaj. Dne 11. oktobra je sovražnik opetovano   obstreljeval   s   težko   artiljerijo
mesto Ualac.                             . .        .
13   oktobra. Od prvega izkrcanja na
otoku Oesel do 13. oktobra ob 10. Popoldne se je posrećilo Nemcem zloniiti odpor ra,-ših eet ter zasesti ves severni del otoka. Sovražnik se je približal Arensburgu na 12 vrst. Naše ćete imajo še vedno zaseden pol-otok Svorbe - Zere!. Sovražnik je izvršil proti otoku Dago samo navidezni napad ter otoka ni zasedel.
13.  oktobra. Pod zašćito pomorskih vojnih   sil.  ki   so  daleč  nadkriljevale     naše obrambne naprave, so Neinci dne  12. oktobra izkrcali ćete v zalivu Taselacht, na se-veru otoka Oesel. ter na sosednih bregovih. Druge sile so se izkrcale pri vaši Serro na jugo - zapadu otoka Dago. Silni ogenj velikih bojnih ladij  je storil. da so obmolknile obrežne baterije.    Podvzetje sovražnika je podpirala  megla  in   slabi   razgled.  Uarmzija otoka  Oesel  je  pričela  z bojem proti  izkr-canim četam. Vse. kar je mogoće. smo sto-rili, da zavrnemo izkrcane ćete.
Poluradno poroćilo pravi nadalje, da je sovražnik že dolgo pripravijal to izkrca-nje. katero je še podpirala oslabljena ruska stražna služba. Izkrcanje se je izvršilo z izredno hitrostjo. Izkrcane sovražne ćete cenijo na eno do 2 diviziji. Poroćilo konstatira, da je iztrgalo zavzetje obeh otokov Rusom gospodstvo nad Riškim zalivom in da bo sovražnik najbrže izvršil nadaljnja podvzetja v smeri na Mapsal.
Poročilo se konca: Dogodki v Riškem zalivu lahko vplivajo na položaj ruske fronte pri Sesevoldu. kier se bn morala fronta izpremeniti ter se približati crti VVenden-Valk. Mornariški minister Verderevskij je vladi takoj po svojem povratku iz glavnega stana poroćal o položaju. Vlada je sklenila. da takoj posveti vse svoje sile organizaciji deželne bramhe.
ENTENTNA KONFERENCA V RUSKEM GLAVNEM STANU.
Stockhom. 13. oktobra. (Kor. uradJ Kakor poroča Rjeć se vrši v aiavnem stanu važna ententna konferenca. kate.-e se udeležujejo poleg Kerenskega in TerešČen-ka  tuđi zastopniki  drugih ententnih   držav.
Petrograd. 13. oktobra. »Kor. urad.) Posvetovanje. ki se je vršilo ^v glavnem stanu pod predsedstvom Kerenskega in v navzočnosti zunanjega ministra, vojnega in mornanškega ministra, vrhovnega »jovelj-nika, sefa generalnega štaba m novega rw skega veleposlanika na Francoskem Makla-kova. se je bavilo z ozirom na medent<:ntno konferenco v Parizu z vprašanjem obnovit-ve bojne zmožnosti ruske armade. Konferenca je sklenila: Izboljšati je disc-olino. Vojake je treba sistematično podćićevati. Treba je izrabiti vse izkušnje te vojne. Urediti je notranjo službo in dati vojakom •im več opravila.
Nemiri v Rusin.
Iz raznih ruskih nrovincii. zlasti iz južne Rusije, prihajajo \xsti o nemirih. V Charkovu so demonstranti, vojaki in dezer-terji dne 9. oktobra plenili mesto. Bili sr> oboroženi ter je prišlo do boja s ćetami, ki so konćno vendar napravile red. Drajsonci so zasedli mesto ter je nad mestom proglašeno vojno stanje. Podobni nemiri so se dogodili   v   Benderju   v    Besarabiii.   Brailovki
v Podoliji. Trasholu na Chersonu. v Astra-hanu in drugod. Većii del pa so bili ti upori hitro zadušeni. Tuđi v Taškentu je zopet mir.
Evakuacija   Petrograda.
Petrograd, 14. oktobra. Vlada pozi vi ja prebivalstvo, da se naj z ozirom na pomanjkanje živeža v ćim največjem številu seli iz
Petrograda.                          ...
Odpusti v Rusiji.
Petrograd, 11. oktobra. (Kor. urađ.) Petrogradski vojaški okraj je na ukaz vojnega ministra odpustil oba vojaška lotnika 1895 in 1896.
Ruski dolK zaveznikom.
Bas«), 12. oktobra. Na dernokratičnem kongresu je vlada sporočila. da znaša dolz Rusije zaveznikom s 1. oktobrom 3* milijard rubljev.
Poziv Kerenskega
k podmorski bitki.
Petrograd, 13. oktobra. (Kor. ur.) Agentura. Kerenskij je poslal vrhovne-mu poveljniku severne armade to - le brzojavko:
Povejte brodovju v Vzhodnem morju, da je prišla strašna ura preizkušnje. Rusija priča-kuje za svojo rešitev hrab-rega dejanja mornarice in jaz kot vrhovni poveljnik z ah te vam od moštvain vodstva, da se žrtvujeta. Bliža se ura, ko bo moralo vzhodnomorsko bro--^■dovje braniti čast domovine, njene ve-liče agodovine in svobodo revolucije. Cas je, da resno pomislite, da je treba
prenehati prostovljono ali neprosto-voljno delovati za cilje in nakupe sovražnikov. Posadka v Kronštatu je s svojim nastupom že dosegla, da obrambna sredstva trdnjave nišo popol-na. Naj bi vsi pomislili, da domovina, ki ne bo živela samo en dan, ne bo od-pustila zločinske lahkomiselnosti ali zlobnega hujskanja. Treba je popraviti ostudni zločin oklopnice »Petr-opav-lovsk«. Naj brodovje pod vodstvom svojih ćastnikov, k a -ter ih ljubezen do domovine je znana vsej Rusiji, vrže sovražnika   nazaj!
Iz vojnoporočevalskega stana 14. oktobra: Na otistku Mrzlega vrha zapadao Tol-mina je trajal včeraj ves dan težak ogenj italijanskih inin. Proti dolini pri Puntali, hribu Sv. Gabrijela in proti Sv. Katarini so sovražni topovi živahno streljali, naša artiljerija je odgovarjala na enak način. Tuđi na odseku pri Plocknu, na Colbriconu in v Judikariji je trajal artiljerijski dvoboj. Lastna patruJjska pcnljetja v teh kraj ih so bila uspešno izvedena. Deževno vreme v doli nah in sneg na višinah tuđi tekom vćeraj-šnjega dneva ništa ponehala.
Angleški   in    franeoski    par lamentarci   v   italijanskem   par i a m e n t u.      Poleg   angieških   parlamentar-cev   se   bodo  udeležili   otvoritve   italijanske-ga  parlamenta  tuđi   franeoski   parlam«-marci   pod   vodstvom  senatorja     Meunierja     in zborničnega   pod pred sednika   Abela.
Roosevelt na italijanski fronti. Iz Lugana poročajo, da na italijanski fronti pričakujejo Roosevelta. Pra-vijo, da ga caka kraljevski sprejem.
Padli italijanski generali. Generalmajor Demarchi, ki je bil težko ra-nen. in divizijska poveljnika Caseino in l'apa. ki sta naznanjena za mrtva, imajo glavne zasluge na boj ih na banjski planoti. Papa se je lani odlikoval na Pasubiju. Pri Madonih na banjski planoti ga je zađel strel v prsi.
ltalijansko b o j i š č e. Iz rojno-poroćevalskega stana 13. oktobra: Včeraj popoldne je nekoliko narastlo vsled ugodnih razmer za opazovanje bojno dv*lovanje na asiažki visoki planoti in na koroški fronti. V ozemlju Fasanskih Alp so jurišale ponoći napadaine čete in strelci ob ljutem snežnem viharju na neko italijansko pozicijo južno Pellegrina (pritok Avisia ua levi strani), so jo očistili na širini 600 m in so se vrnili z vjetniki in plenom dragoga voj-nega orodja. Ob Soči so vzdrževali Italijani živahen rnotilni ogenj. ki »e je »nestoraa stopnjeval do ognjenih napadov. Sovražne minomete je ustavila naša  artiljerija.
Odločilni udarec na soski fronti spomladi 1918? ltalijansko vojno časopisje drži občinstvo v vedni zmede-nosti. tako da nikdar ne ve prav, kaj j»e j<o-di na bojiščih in kdaj ima pričakovati kako vecjo bojnć akcijo. Po enajsti ofenzivi napovedujejo ti listi neprestano ogromen i^apad, ki se ima izvršiti zdajpazdaj. dasi vsak razumnik ve, da po tako groznim naporu in po tolikih izgubah, katere so v;adele Italijane v omenjeni ofenzivi, ni mogoče kar naenkrat zopet začeti nove velike boje. Zato pa za bodoče operacije na italijanskem bojišču, kakor se nameravajo na strani en-tente. ni prav niO nierodajno italijansKo ča-sopisje. ampak angleško. Augleži ciolo^ajo bojne operacije proti Nemcem in tuđi proti Avstrijcem. Londonski listi že dalje časa poudarjajo važnost italijanske fronte za od-loćitv^ in napovedujejo na tej fronti, /lasti ob Soči, dogodke velikega pomena. londonski listi izvajajo tako-le: Vo dosedanjih vojnih preizkušnjah je za n/ipravo odloćil-nega udarca potreba več O^sa in ker smo ž«- sreai oktobra, se moraf računati na to, da bo sK-dil ta odlcK'ilni iJoarec sele spomladi 1918. Računati imamitorej na italijan-ski fronti s tretjo zimskoNsojno. Tako izvajajo londonski listi, ne da bfvračunali s ka-kimi morebitnimi namerami \iasprotnikov. Gotovo je le to. da se pričakujejo oh Soč» veliki dogodki.
Vesti o u p o r i h v naši mornarici, švicarski listi poročajo po franeofeki Agonoe fournierv iz Rima. da so bili tuđi na krovu avstro - ogrskih bojnih ladij upori in so bili kolovodje ustreljeni, posadke mnogih ladij preplavljene na kopno in iia-domešćen*- z drugimi. Upori so se izvršili baje radi slabe prehrane. Z m^rodajne strani se izjavlja, da je ta vest povsem iz-liiišljena. Disciplina in prehrana v vojni .liom;-) ■ i'i  !■ t a  i»n*zhibni.
ITALUAiNSKO    URADNO    POROĆILO.
13. o k t o b r 9. Ponoći 11. na 12. t. m. je bil pri Costabelli i dolina Sv. Pelegrina) sovražni napadalni poskus hitro zavrnjen. Včeraj so naše patrulje na julijski fronti učinkovito nadlegovale sovražne dekivske CKldeike in pripeljale nekaj vjetnikov. Deio-vanje ob^*h artiljVrij se je občn+ilo cd Kombona  do  morja.  Na  Krasu  so  razpršile
naše baterije sovražne vzhorlno KostAnjfvi-
c-p korakajoče čete  in  so zažgale  pri  Stiva-nii   mko   municijsko  skladišće.
FRANCOSKO URADNO POROĆILO.
12. oktobra popoldne. Ponoći moćno delovanje obeb artiljerij in ćela vrsta poskušenih nemških napadov na razne točke fronte. Odbili smo sovražni nenadni napad zapadno od Cernvja, doćim smo pri osam-ljenem podvzetju severo - vzhodno od pristave Moisv pripeljali nazaj vjete. Sovražni nenadni napad zapadno od Maisons de Champagne in trije poskuseni sovražni napadi v pokrajini Souain - Auberive so se ponesrečili. Na desnem bregu Mose traja artiljerijski boj v pokrajini pri Bezonvauxu.
ANGLEŠKO URADNO POROĆILO.
12. oktobra. Ob 6. uri in 25 minut zjutraj smo napadli na fronti kakih f> milj severo - vzhodno od Vpresa. Kakor se poroča, naše čete zadovoljivo napredujejo. Ćez  noć   je   močno   deževalo.
Francotka zbornica.      *
Pariz, 12. oktobra. (Kor. urad.) V svoji interpelaciji o diplomatičnem osobju je poslanec Levgues trdil, da je treba proti mreži  spletk,  ki jo     pletejo     Nemci     okrog
vojskujočih se držav, deželo podučiti in dati pojasnila m^dnarodnemu javnemu mne-nju. Treba je sovražnika pobijati ne le vo-jaško, nego tuđi na vseh drugih poljih, *leT ga je mogoče doseći. Do decembra J916. je Nemčija verjela, da doseže mir z vojaško zmago. sele po zmagovitem odponi pri Ver-dunu je v decembru prišla z mirovnimi predlogi in začela s tem diplomatične spletke. Govornik je imenoval pruski militari-zem fevdalno uredbo, ki jo je treba uničiti in s tem Nemčiji dokazati, da vojna ni industrija, ki se veđno rentira. — Zbornica je izrekla vladi zaupnico.
Ribot je v svojih izvajanjih slikal vpra-šanje Alzacije in Lotarinške kot pravno vprašanje. ki je nerazdružno zvezano s pravičnim mirom. Će se dežela ne vrne, ni mo-&oć mir, ki bi ne grozil zopet z vojno. Asguith in Llovd (ieorge sta izjavila: Alza-cija in Lotarinška se bosta vrnili Franeoski. Odloćni in edini borno premagali silo in izdajstvo.___________
Uspeh  podmorske vojne.
Švicarski listi konstatira jo, da se od tedna do tedna znižuje uvoz in izvoz angle-ških in fraiicoskih pristauišč. Angleški ži-vilski kontrolor je izdal svarilo z ozirom ua grozeče pomanjkanje mesa. Ce se ljudstvo ne bo samo prostovoljno omejilo, se ne bo obotavljal eventualno uvesti prisilnoga ra-cijoniranja.
Newyorška Tribuna« poroća: Neki angleški vladni uradnik se je izrazil: Fran-coska Imj to zimo strašno trpela vsled pomanjkanja premoga. Italija ne potrebu je samo premoga, marveč tuđi žita. Na Angle-škt-m je Uhtavtjenih več tovaren zaradi po-uiaujKanja rude. Niti skupno delovanje z ameriškim brodovjem ne bo zadostovalo, da se od vrne nevarnost. Edina rešitev problema je gradba ladij.
Veliki  admiral   v.  Tirpttz o podmorski vojni.
Berolin, 12. oktobra. Veliki admiral v. Tirpitz se je izrazil napram nekemu časni-karju: Dokler prekašajo potopitve nove zgradbe, tako dolgo je končni uspeh nad Anglijo z absolutno gotovostjo pričakovati. Anglija se hoće sedaj pogajati, ker je njeno stališče še razmeroma ugodno in ker ve, da bo njen položaj z vsak i ni tednom blabej-ši. Na mesec in dan se čas uspeha ne da določiti. Gospodarsko in v surovinah smo po mojem mneiiju na boljšem, kakor Tran-coska in Italija. Ce seveda povsod moledu-jemo za mir, dosežemo le nasprotno, kar naj bi dosegli. Zaupanje lastnega ljudstva pade, zaupanje v zmago pri sovražniku pa se povzdigne. 'fežišče naše politike leži v belgijskeui   vprašanju.
Poljska vojska v  Ameriki. Iz   Kotterdama    poročajo:      I^ondonske Times    prinašajo  iz  Washingtona  brzojavko,  ki   pravi:   Sestava  i>oljske   vojske   v   Zeri injenih državah, ki zahteva, da jo pošljejo na franeosko fronto, je provzročila važno izjavo ameriške vlade. Iz te izjave izhaja, da je W i I s o n odločen garantirati za boiiočnost    Poljske.
Grof   Luxburg   aretiran.
Lugano, 12. oktobra. »Corriere della sera poroča iz Londona: Brezžična brzojavka iz Br.enos Airesa poroča, da je bil iirof lJ.uxburg na potovanju po notran;i Ar-^entiniji aretiran. Ob prvi priložnosti ga bodo spravili na ladjo, ki se pelje v ^vropo. Grofu Luxburgu se ni posrećilo dobiti do-voljenja, da bi bil smel v kako drugo južuo-ameriško  državo.
Pismo iz okupirane Srbije?
Jornal dc (i. poroća. cia je list srb-ske vlade »Srpske Novine« na Krfu pri-r*bćil neko pismo, ki je baje prišlo iz okupirane Srbije povelmiku Ujukieu. Pismo se baie ^lasi: »Moj spoštovani poveljnik! Ako hoće Bo^, da Vam priđe to pismo iz zasužnjene domovine vr ro-ko. bom srečen. Imel bi mnogo pisati Vam o moji akciji, ali hoćem biti kra-tek: Dal Bog. da se vrnete zdrav v domovino in potem si borno pravili vse doživljene stvari. Dve leti gotovo že organiziram vstaske ćete. En vstanek se ie izvršil nedavno proti Avstrijcem in l^olgarom in dosegli smo jako velike iispehe. Vojvoda Pašanac, pop Dimitriie I »imirijević, crnogorski kapetan Milo Vlanovič in jaz smo zavzeli Prokuplje, Kursumlijo, Lebane. Ribarsko Banjo, oslobodili smo ves Dobrić in kraje Ko-paMiiko. Kosaniee in Toplice. Mi smo cernirali Niš, Aleksinac, LeAovae in prišli do Vranje. Mase oficirjev in voja-kov bol^arskih so bile zaicte z orož-iem in prtljaj?«). Mi smo se borili ljuto proti cd im zborom vojske, sedaj pa smo zopet v brdih. Do vid iva. doktore! Vaš vdani Košta Jov. Vojnovič, Kosovac, vstaski vojvoda.« Pismo je baie datirano 23. julija t. I., ali ta ćas ie. znano, vlada! v Srbiji popoln mir.
BLOKADA   NIZOZEMSKE   IN SKANDINAVIJE.
Rotterdam, 13. oktobra. North American Review« ima dopis, ki pravi, da se je ves izvoz živil na Nizozemsko in v Skandinavije ustavi 1. List piše: Iz ozirov na ameriške može. ki naj gredo sedaj v strc]-ske jarke na Prancosko, se v te nevtra'-ne dežele ne bo pošiljal noben gram živi; več. Nevtralci imajo vsega skupaj 2 inilijona lastnih vojakov. Pošljejo naj te vojake, ta dva milijo-i,a. proti skupnemu sovražniku, Nemcu, ali pa naj pogine ] o  1 a k o t c.
Rotterdam, 14. oktobra. »Daily News« pišejo: Pretrganje finančnih in trgovskih brzojavk na Nizozemsko in prepoved dobave premoga bi lahko po-menila za Nizozemsko katastrofo in gospodarsko uni-eenje. Je to dramatičen tre-nutek v vojni, ker pod temi pogoji Nizozemska ne more več živeti. Plovba nizozemskih ladij na Angleško je ustavljena.
ENTENTA   PROTI   NIZOZEMSKI.
Amsterdam, 12. oktobra. (Kor. urad.) Ves komercijalni brzojavni promet z Nizozemsko je bil na ukaz angleike vlade ustav-Ijcn dokler nizozemska vlada ne ustavi prevoza peska in kovin iz Nemčije ^ Belgijo.
Haag, li. oktobra. (Kor. urad.) Zuna-nje ministrstvo sporoča: Nizozemski poslanik v Washingtonu poroča, da je ameriška vlada uradno sporočila, da- se ladjam, ki vo-zijo v kako Nemčiji sosedno deželo, ne srne dati premog. Ker premoga za ladje tuđi v Južni Ameriki ni dobiti, je plovba međ Nizozemsko in kolonijami momentano ne-mogoča.
k. lm Ei. M u zattji poli.
Že dolga leta ni videla Ljubljana pogrebne slovesnosti, kakršna je bila sobotna. Spomnili smo se na oni žalostili popoldan, ko smo spremljali našega Aškerca k večnemu počitku.
Vsa Jugoslavija je šla za Krekovo Rrsto. Žalost je združila Srbe, Slovence in Hrvati, stanove in stranke, žalost za možem, ki je bil vodnik na poti v srečno bodočnost, ljubezen do skupnega naroda, katerega goreči sin je bil, vera in upanje v našo veliko idejo. Narod se je v soboto klanjal o s e b i umrlega, kla-njal se je ideji. Tako je postal Kre-kov pogreb spontana, pa tem pomemb-nejša manifestacija za našo jugoslovansko   stvar.
Nepozaben ostane onim tisočem, ki so spremili pokojnika na pokopališče. pretresljivi nagrobni govor voditelja naše državnozborske delegacije dr. Ko-rošca. Množica je plakala, pa zopet so oči, plavajoče še v solzah, se iskrile, sklonjene glave so se dvigale, ko nam je voditelj naših narodnih zastopnikov klical: Dvignite glave, ker se približuje vaše odrešenje! Napravilo je velik vtis, ko je knezoškof dr. Jeglić po konćanem govoru s pritrjevalno gesto segel v roko govorniku, ki je oznanil neomajni boj za našo jugoslovansko stvar ter pri-segal ljubljenemu pokojniku, da hoćemo v tem boju ostati složni in neizprosni. Z globokim ginjenjem je poslušala množica, tuđi prisrćnc besede predsednika »Ćeškega Svaza« posl. Staneka.
Ko so padale prve grude v grob, je pričelo deževati. Zaplakalo je nebo in mrak je legal na zemljo ... Na obrazih onih tisočev pa, ki so se vračali v mesto, si sicer videl žalost, a videl si tuđi tisto nczlomljivo odločnost, ki ne od-neha in ne zapušča poti, na katero smo se*podali. Od Krekovega groba nas vodi ta pot naprej proti jasnim ciljem!
Za soboto popoldne ob 3. je bil napo-vedan pogreb pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka. 2c dolgo pred 2. se je pričelo zbirati občinstvo na Mestnern tr^u. ki je bil s kordonom zaprt, da prepreci prevelik naval. Kmalu po 2. uri so začela prihajati odpo-slanstva društev, korporacij in zavodov in malo pred 3. uro so se zbrali zastopniki uradov in oblasti pred škofijsko palačo. Točno ob 3. so zapeli v stolni cerkvi zvo-novi ter naznanjali. da nastopa pokojni dr. Krek svojo zadnjo pot.
Cerkvene obrede pred nišo žalosti je opravil ljubljanski knezoškof dr. Anton Bo-naventura J e g I i č, pod čigar streho je pokojni ležal od četrtka sem na mrtvaškem odru. Po končanih molitvah je zapela »Glas-bena Matica« pod osejjiriim vodstvom ravnatelja gosp. Mateja litfbada do srca sega-jočo žalostinko >Usliši nas. gospodi- izpred škofijske palače so dvignili nato krsto ter jo prenesli v stolno cerkev. kjer so jo položili, kakor je običaj, kadar neso duhovnika k večnemu počitku, na katafalk, ob katerem je opravil knezoškof ob navzočnosti zastopnikov oblasti, uradov in korporacij predpisane obredne molitve ter je tuđi tu zapela (ilasb. Matica« pretresljivo »Beati mortui .
Medtem se je zunaj razprostrl pogrebni sprevod. Na čelu sprevoda za križem in žalno zastavo so korakali zastavonoše raznih v sprevodu zastopanih društev in zdru-ženj. Bilo je trinajst zastav. ki jih omenjam tu v oni vrsti, kakor so se končno razpo-redile ob odprtem srobu dr. Kreka. Bila je tu na desnem krilu zastava ^Slovenske sokolske zveze«, zastava »K a toli-škega prosvetnega društva za ŠentpeteN. zastava »K amniskega dom a< -., »Ljubljanskega zvon a. »Ljubljane«, ^K a t o 1 i š k e g a iz-obraževalnega društva v Smar-ce<-. delavskega pevskega društva »S I a-v e c*. kamniške -Narodne čitalni-c e -. »Katoli škega izobraževal-nega društva v Devi.ci Mariji v P o 1 j u -. ^Katoliškega društva za d e 1 a v k e , zastava »K a t o I i š k e s a izobraževalnega društva na R o v i h in zastava »Katoliške narodno - socijalne z v e z e«. Vsako zastavo je spremljala dva do tričlenska deputacija. Za zastavami so prišli za oddelkoin Ijubljanskega gasilnega društva in gasil. dr. iz Most. šolski otroci nekaterih zavodov ter nekatere bratovščine ter venci. Vsega sku-paj je bilo 40 vencev. večji del v narodnih barvah. posebno številni v slovenskih in hrvatskih barvah. — Venee Jugoslovan-skega kluba na Dunaju je vezaJ barve tro-edinih jugoslovanskih bratskih rodov Srhov\ Hrvatov in Slovencev. Položili pa so vence na krsto še  »Česky Svaz«, kranjski dežetni
zastnp. Starčevićeva  stranka prava, Kam-
nik (z mestnim grbom na vrhu), Vrhnika, slovenski begunci v Št. .lanžu. županstvo $t. Janž. Zadružni savez. Split: Zadružna zveza. Gospodarska zveza. Mlekarska zve-za, klub ončinskih svetovalcev S. L. ?., uradništvo Gospodarske zveze, F>ruštvo de-želnih uslužbencev. Slovenska krščansko-socijalna zveza, delavci Gospodarske z\*ezeT Avstrij. kršč. tobač. delav. zveza. Splošna zveza avstr. zadrug na Dunaju. akad. društvo »Domagoj« v Zagrebu, uredništvo »No-vin< v Zagrebu, tobačno đelavstvo, podpor-no društvo delavcev in delavk ljubljanske tobačne tovarne. jugoslovanski železničarji, Jugoslovanski železniški uradniki, stare-šinstvo akademičnih društev Danica. Zarja, Dan. ženski oddelek S. K. S Z., Jugoslovan-ska socijalna zveza ter zveza Orlov. Izmed privatnih oseb so položili vence na krsto polec sestre in sorodnikov: trgovka Derffel, Gjuro i Gjina Rasica, ravnatelj Palffv, dr. Simrak in Antičević Stadler. Vence so nosili deloma poklonitelji sami, deloma moštvo mestnega pogrebnega zavoda. deloma pa so bili obešeni na dva cvetlična voza. Za cvetličnimi vozovi je korakal pevski zbor 'Glasbene Matice*, ki ga je vodil ravnatelj Rosp. Hubad sam. nato pa sta sledila dva voza.  v  prvem  duhovščina.  v  drugem   kne-
zoškof gosp. dr.  Bonaventura  .1 e z I i č.
Venci. ki so jih poklonili razni zastopi, so imeli z malimi ^ziemami na trakovih napise, ki so se spominjali delovanja pokojnika. Tako je venec Jugoslovanskega kluba v svojih treh trakovih, srbskem, hrvatskem in slovenskem, izražal delovanje pokojnika /a jugnsiovanski narod. Venec Češkega Svaza je imel naDis: »Ceskv svaz — mile-inu pfiteli a druhu«. nadalje so se glasili napisi: ^Kranjski deželni zastoo — preza-služnemu tovarišu«. »Starčevićeva stranka prava — Janezu Kreku. svome članu«. »Kamnik — Jugoslovanu«, »Hrv. kat. redak-
cija »Novina, ZagreJJN, Velikemu shvu Jugoslavije akademsko društvo »Domagoj«, Zagreb«, »Jugoslovanski železniški uradniki — prvoboritelju zs ujedinjenje«, »2Idruženi jugoslovanski železničarji — propovedniku neodvisne JugosJavije«^
V šesterovprežnem j^alavozu mestnega pogrebnega zavoda je počivala za steklom krsta z zemeljskimi ostanki pokojnega dr. Janeza  Evangelista Kreka.
Dolga vrsta sorodnikor je sledila *o-zu, za sorodniki pa so se razvrstili drugi ža-lujo<5i v nepregledni vrsti. Na £elu pogreb-nega sprevoda za krsto in sorodoiki so korakali pokojnikovi državnozborski tovariši pod vodstvom državnozborskega podpred-sednika viteza Pogačnika. Ceski Svaz sta zastopala poslanca František S t a n š k in František N a v r a t i 1. Jugoslovanski klub pa bo zastopali pod vodstvom predsednika kluba dr. Antona Korošca poslanci Fran Demšar, Anton Dulibić, Go-stinćar, Janez Hladnik, prof. Jare, dr. Lovro Pogačnik, dr. Vladimir R a v-n i h a r , dr. Josip Smodlaka, dr. Vjeko-slav S p i n č i ć in dr. Božidar Vukoiić. Deželni odbor kranjski sta zastopala ob ne* navzoćnosti deželnega glavarja dr. šu* steršiča deželna odbornika msg. Lampe in dr. P e g a n , tržaški dež. zbor in ob enem tuđi vse tržaško Slovenstvo dr. S I a-vi k in dr. Wilfan, izmed istrskih dežel-nih poslancev je bil navzoč R i b a r i č. Iz-rued kranjskih deželnih poslancev so se udeležili pogreba poleg že omenjenih poslancev in deželnih odbornikov še posl^nci dr. Novak, Ribnikar, dr. Ivan lav-čar, Mi je obenem kot župan, skupaj z deželnim odbornikom in podžupanom dr. Trillerjem zastopal mestno ob-čino         ljubljansko         Turk,        š ku 1 j ,
P e r h a v c , Zure, Lavrenčič, dr. Gregorič in Jaklič. Koroški Slovenci zastopani od urednika »Mira« S mode ja in dr. B r e j c a. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, zastopan od dr. Karla Trillerja, dr. Breznika, dr. K r a -merja in Ribnikarja. Pogreba sb je udeležil nadalje polnoštevilni ljubljanski občinski svet pod vodstvom župana rtr. Ivana T a v č a r j a. Goriške begunce so zastopali profesor Berbuč, dr. Srebrnič in dr. F o g a r. Goriško S. L. S. je zastopal deželni poslanec R o j e c. Jugoslovansko socijalno demokracijo je zastopal ravnatelj Anton K r i s t a n. Deželna vlada pod rod-stvom deželnega predsednika grofa Attemsa je bila številno zastopana ter so se pogreba udeležili dvorni svetnik vitez Laschan in* deželnovladna Kvetnika Kremenšek in Kreše, z njimi vočje število deželnovladnih uradnikov. Sođnijo so zastopali deželnosodni nadsvetnik Ve-d e r n j a k , deželnosodni svetniki Bulo-vec, Mohorič, Režek, dr. Papež, Milčinski in Regallj- ter okrajni sođ-nik Ogoreutz. Svoja zastopstva so nadalje poslale tele korporacije, zavodi in društva: Trgovska in obrtniška zbornica s predsednikom Knezom na čelu. Ljubljanska kreditna banka z ravnateljem Krof-t o. Zaveza avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva s predsednikom Jelene em, Deželno slovensko učiteljsko društvo s predsednikom R e b e k o m , Ljubljansko učiteljsko društvo s predsednikom Dim-nikom, I. državna gimnazija z ravuate-ljem Novakom, državna obrtna toia z ravnateljem vladnim svetnikom šubkem na čelu, Mestna hranilnica ljubljanska s predsednikom pl. Trnkoczj-jem in ravnateljem Hrastom in številnim ura.dni-štvom, društvo profesorjev s predsednikom dr. ž m a v c e m na čelu velikega števila članov, pevsko društvo > Ljublj. Zvon« s predsednikom dr. švigljem, Lzobraže-valni društvi iz Brda - Lukovice in Rovi, pevsko drušfvo Ljubljana«, že imenovano izobraževaino društvo iz Device Marije v Polju, ljubljansko rokodelsko društvo, jcv-sko društvo > Slavec«, Pisateljsko podporno društvo s predsednikom Trstenjakom. Družba sv. Cirila in Metoda s prvom^stni-kom vladnim svetnikom Senekovičem in tajnikom Hudovernikom, Kreditna zadruga z načelnikom Schreyem. Slovensko planinsko društvo zastopano od, predsedstva z dr. Tominškom in ravnateljem Maeherjem, društvo »ftado-goj.-< z načelnikom dr. Novakom, oivet-nišku zbornica z dr. Majaronom. nadalje »Slovenska Matica« s predsednikom vitezom Grassellijem. in vladnim. svetnikom Požarjem, deželna Sanka z ravnateljem Rasico in uradniki, ravnatelj deželnih urađov Zamiđa, podravna-telj, dr. Z b a š n i k , ravnatelj deželnega. muzeja dr. M a n t u a n i obenem kot pred-sednik Glasbene Matice , deželni aradniki,. nadsvetnik Klinar, deželni dobrodolni zavodi, nadupravitelj Nebenfiihr^r, deželni računski svetuTJt M i k u ž , ravnatelj D o 1 e n c , stavbno vodstvo odbor za osuše van je Bar ja s stavbnim svetnikom (i a i I-hoferjem, nadkomisar O t a ti a i, stavbni komisar Bednaf, ravnateljstvo Salezijanskega zavoda zravnateljem I* o v -š e t o ni .  okrajna    šolska    nadzornika    Ga-
beršček   in   L a v ti i a r ,   dežtlna   bol-
ska nadzornika dr. Bezjak in Opeka, vladni svetnik Detela, II. državla gimnazija pod vodstvom, dr. Trtnika, vojni vnovčevalni zavod s K. Kregarjem, Kmečka posojilnica ljubljanske okolice z dr. K e r s i\ i k o m ^ Ilirska bauka, prelat Kalan, predsedstvo katoliškega tiskovne-ga društva. Društvo za otrošfc© varsivo ia mlaainsko skrb s predsednikom deželnosod-nim predsednikom v p. pl. Levičnikom, finanćno ravnateljstvo so zastopali dvorni svetnik Kliment, višji finančni svetnik A v i a n in finančni svetnik J e r o v c. Pogreba se je udeležilo tuđi izredno voHko število slovenskih, hrvatskih in srbskih ćastnikov in vojakor. — Zastopali so nadalje učiteljišče voditelj dr. Kušar, licej in Mlađiko ravnatelj M a -c h e r , Slovensko Stražo, profesor Jare, Zvezo slovenskih aadrug tajnik P e Č a r , sledili so uslužbenci katoliškega tiskovnoga društva, Splošna prometna banka z ravnateljem Klimplom, obrtno pospeševalni urad s predsednikom Kregarjena in ravnateljem ing. R e m e c o m , poštni uradniki pod vodstvom nadupravitelja F1 e r e t a, železniški nastavljenci, razna kmečka zdru-ženja in kmečke zveze, zveza »Orlov«, sta-rešinstvo  akademičnih     društev     ^Danice«,
»Zarje« in >Dneva«, kanoniki in duhovš5ma v velikem številu med njimi kanoniki dr. Gruden, Lesar, Sušnik in Kolar, ter številni drugi odlični možje, med njimi dr. Gojmir Krek, svetnik dr. šlajmer, sanitetni nadzornik dr. B1 e i w e i s , pisa-telj Finžgar ter ožji pokojnikovi prijatelji, župniki B a j c iz št. Janža, Pfeifer ie Dražgoš, Merkun iz Homca in konsi-storijalni svetnik Janez Kalan. I. društvo hišnih posestnikov so zastopali predsednik Ivan Frelih ter Dragotin Hribar. Pogrebnega sprevoda so se udeležili tuđi ruski vojni Tjetniki s posebno deputacijo. Ofi-
$Ll.
•A   .».,*fca«<
236. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 15. oktobra  1917,
Stran 3.
ci jalnim zastopnikom se je pridružila nepregledna množica naroda.
Sprevod se je pomikal po v naprej določenih ulicah, cestah in trgih med nepreglednu množico, ki je delala glavo ob glavi špalir vso pot in mimo hiš, raz katere so plapolale žalne zastave boritelju za Jugo-slovanstvo v slovo, pred vilo dr. Kreka. Tu se je pogrebni sprevod ustavil ter je veljala ta točka za razhodno točko. Toda le malo jih je izstopilo iz sprevoda, većina je hotela spremiti pokojnega do groba. Pred dr. Kre-kovo vilo je zbor »Cilasbene Matice* zapel značilno žalostinko »Vigred se povme«, na-kar je sprevod nadaljeval svojo pot po Martinovi cesti, Savski cesti. Med hineljniki do kapelice pri Sv. Križu, kjer je Škot opra-vil molitve ter pospremil- truplo rajnega dr. Kreka še do groba, ki se mu je odprl v blizini križa v sredini pokopališća, kjer bo v poznetšem času prilika, postaviti pokojnemu primeren spomenik.
Po končanih molitvah je stopil pred-sednik •> Jugoslovanskesa kluba« dr. Korošec k odprtemu grobu ter nagovoril pokojnega, kakor  poročamo jia- drugem  mestu.
V imenu »Ceškega Svaza« je govoril poslanec Františck ^tanek:
Bratski jugoslovanski narod! Nasejsa tovariša dr. Kreka ni već med nami. Bridka žalost je zadela srce sloven-skega naroda in z njim ves jugoslovanski narod.. On, ki je bil pripravljen žrtvovati vse za čast in boljšo bodočnost jugoslovanskega naroda, nas je zapustil. A on ni delal samo za vas. njegovo delo je veljalo vsem Slova-nom v tej državi, zato je z njegovo smrtjo počila ena struna tuđi pri nas Cehih. Jugo-slovani in Čehi smo delovali skupno za eti in isti končni cilj. Zato bosta oba naroda kruto pogrešala preminulega, ki je bil nam češkim poslancem mil in drag tovariš. V težkih in groznih dneh so utripala vaša in naša srca enako in tako mora ostati tuđi v bodoće. dasiravno dr. Kreka ni več med nami. Ljubezen med slovanskim narodi je bila njegova ideja in zaupanje v boljšo bodočnost vseh Slovanov mu je bila vodilna mi-sel. Iste cilie imamo tuđi mi Cehi. zato moramo delovati skupno in složno roko v roki od scvera do juga. Zato se moramo boriti skupaj proti isternu sovragu, da si ohranimo svojo bodočnost. Jugoslovanski narod je izgubil z dr. Krčkom vrlega človeka in iz-borne^a politika. Z jugoslovanskim narodom žaluiemn tuđi mi Cehi ob tem prcranem grobu. Omagali ne borno. On Iahko spi mirno z zavestjo. da borno nadaljevali njegovo delo ter borno dokazali, da smo zreli za dosego onih ciljev, za katerimi je stremil njegov duh. Večen mu spomin!
Kot zadnji je govoril poslanec dr. D u -1 i b i ć v imenu dalmatinskega Gospodar-skega kaveza( ne, kakor smo poročali, v imenu dalmatinskih lirvatov, za katere je govoril kakor za vse ostale Slovence. Hrvate  in  Srbe dr. Korošec.)
Zadnjič so zadonelt glasovi znane ža-lostinke Blagor mu« čez grob pod crno nebo. Oruđe so se vsipale na krsto in lahen dež je začel rositi z neba. Le počasi se je razhajalo občinstvo in vračalo v resne misli zatoplieno v mesto. V* grob so položili truplo dr, Kreka. a v srcu so prinesli s seboj nazai utrieno vero v našo jugoslovansko bodočnost. Odprite jim srca vsem tem ti-sočem. vi. ki še nočete verjeti, da stopamo v nov čas, v vseh teh srcih boste našli le eno mi^el. eno želio, eno zahtevo — Jugo-slovanstvo.
Sožainica ministra Zolgerja.
£. Dunaj, 12. oktobra. Minister dr. Ivan vitez žolger je poslal danes predsed-niku Jugoslovanskega kluba dr. A. Ko-rošcu   naslednje   pismo:
Vaše preblagorodje! Velecenjeni go-spod doktor! Globoko me je pretresla tužna vest. da je dr. Janez Ev. Krek nenadoma preminuf. Na višku svojega obširnega in plodovitega defovanja je moral umreti rr.ož. ki je svojemu narodu nesebično žrtvoval vse svoje bogate umstvene zmoznosti in srćne darove, da mu ustvari lepšo bodoć-nost. Kot načelniku Jugoslovanskega kluba. . ćegar odlični član je bil blagopokojnik, Vam izrekam svoje najiskrenejše r-jžalje nad to nenadomestno izgubo. Dr. Janez Krek je mrtev. Živijo pa plodovi njegovoga dela. ki mu zagotavljajo v srcu hvaležnega naroda trajen spomin. Naj bi duh nesebične in idealne delavnosti. ki je bila blagomu pokojniku lastna, prešinil ves nas narod ter ga dovedel do zaslužene sreće in veljave! Sprejmite, velecenjeni gospod doktor, izraz ^oj-ga najpopoinejšega spoštovanja. — Na Duna-ju, dne   10.  oktobra   1917.  Žolger   I.   r.
Janezu Ev. KreNu v slavo ~- Jugcsio-vanskemu kiutiu v zoaoje!
Iz krogov jugoslovanskih zelezničarjev smo prejeli:
Ljudje so kopah ledino. Zemlja pa je bila pusta in pokrita s skalo, trnjem in osa-tom. Zažefeii so si ljudje. da bi postala zemlja iepa in cista. — toda pri kopanju so se umikali i skali i trnju i osatu. Nišo si vedeli pomoći. Vstal pa je med njimi mož, golorok z rovnico v roki, in je izpregovoril: Združimo se! Očistimo zemljo i 3kal i trnja i osata!« In zamahnil je mogočno z rovnico.
Prvi je izpodkopal največjo skalo, uprl se vanjo z mogočno silo in jo z^ahl v dolino — prvi je zažgal trnje in je unićil s koreninami vred — in prvi se je lotil osata. Lepa in svobodna je postajala zemtja opkoli silnega moža. — — in ljudje so spoznali resnico  in  skupno delali  za  svobodo     in     či-
stost zemlje. — —
*
Tuđi mi jugoslovanski železntčarji se zavedamo. da je v nepravern trenotku izgi-nila iz naše srede ta sila.
Mi železnićarji smo tišti ljudski eloj, ki jje menda najbolj živo ćutil prokletstvo naše kronovinske razkosanosti. Vsa peza germanizacije nas pritiska k tlom. Izpreme-nilo se ni od trenotka, ko je stekla prva že-feznica po naših tleh. do danes prav nić na bolje. — le na slabše. železnica je bila od nekdaj dezela, za katero se v naroćnem oziru do zadnjih časov .ni brigal skoro nihče.
Ob smrti Janeza Ev. Kreka izjavljamo mu jugoslovanski zelezničarji. uradniki. uslužbenci in delavci. da stojimo trdno in neomajno na stališču deklaracije Jugoslovanskega  kluba.
Da manifestiramo svojo deklaractjsko zvestobo. smo pd*1oži)i na krsto našega evangelista dva venca:
Prvoboritelju za ujedinjenje Jugoslovanski  železntški   uradniki  —  in
Propovedniku neodvisne Jugoslavije združeni   jugoslovanski   železnićarji.
Eden  za   vse.
Politične vesti.
—- Nevtralna sodba o zahtevah južnih Slovanov. > Neue Ziir. Zcit porodu; Ju.tjoslovani v Avstriji so dobili v Seiti-lerjevem kabinetu svojega prvega ministra. Bilo bi pa napačno misliti, da ta epizoda bo vplivala na Jugoslovane tako, da spremene svoje postopanje. Oni pać smatrajo gospoda Zolgerja za svojega soroiaka. ali v glavnem za držav-nega uradnika. ki ne more izvaiati na nit nikakega vpliva. Dr. Seidlerjcv kabinet je zadel pri južnih Slovanih na najostrejšo opozicijo. Smatrajo ga jednostavno za uradniški konsorcij. ki ima avstriiskim Ncmcem pomagati iz nepri-lik in poskrbeti, da se obdrže stara stremljenja nemško-madžarske politike v novi obliki. Programatićno se nasla-niajo Jugosiovani na svojo državnopravno deklaracijo in proklamacijo Wil-sona ter zahtevajo naeijonalno pravico samoodloćevanja. Iz javljalo, da so pripravljeni podpirati vsako vlado, ki sprejme v svoj program jugoslovanski program in ki bi vstavil neznosno germanizacijo, ki vlada v vseh jugoslovanskih deželah. Jugosiovani so tekom sc-danje vojne doživeli težka razočaranja. I 18.000 konfiniranih, interniranih in za-prtih avstriiskih Jugoslovanov jih opo-minja na previdnost. pa radi tega ne more nikomur verovati in samo onega smatrati za prijateljem, ki to dokaze s praviOnimi dejanji. Dr. Seidler je storii ravno nasprotno, ko se je izrekel za narodno iednakopravnost v okviru zgodo-vinskili deželnih mej. Jugosiovani vedo. da na ta naćin bodo tuđi se nadalje \z-postavljeni tuiemu gospodstvu in bi taka reforma bila le v korist Nemeev. Madžarov in Italrianov. Vlada s takim programom ni demokratska in je pri Jugoslovanih popolnoma nemogoea.
--- Vesti o uporih v naši mornarici. Berna, 1.3. oktobra. (Kor. ur.) švicarski listi so ponatisnili vest franeoske *Agence Fournier« iz Rima, da so tuđi na krovih avstro - ogrskih vojnih ladij nastali upori. Provzroćitelji so bili ustre-lieni in posadke već ladij spravljene na kopno in nadomešćene z drugim mošt-vom. Vzrok upornosti je bila baje slaba kakovost živih — Opomba c. kr. kore-spondenćega urada: Pooblašćeni smo od pristojne strani proglasiti to vest za popolnoma izmišljeno. Disciplina in kakovost živil pri c. in kr. vojni mornarici je taka. da ni nić već želeti.
Trgovinska pogodba z Nizozemsko. Olede trgovinske in kreditne pogodbe med Avstro-Ogrsko in Nizozemsko je prišlo do principijalnega sporazuma. Baje bo pogodba skupaj z enako se glaseeo nemško pogodbo še ta teden podpisana.
= Stotnik Luze. Poslanec VVinter. Sever in tovariši so vložili v poslanski zbornici interpelacijo, v kateri je reće-no: Glasom sodbe dunajskega divizij-skega sodišča iz leta 1914. je artiljerijski stotnik Anton Luze zadal korporalu Bijoleku s sabljo udarec po roki in ga ranil. V novembru je ta stotnik pri neki rekviziciji v Srbiji iz svojega revolver-]a večkrat ustrelil na nekega topnićarja. ki je pritekel iz neke hiše, dasi ni vedel. kaj je topnićar delal v hiši ter je po strelu ranjenega moža izročil nekemu oficirju s poveljem, naj topničarja takoj usmrti. To povelje je bilo izpolnjeno in topničar v taborišču ustreljen, ne da bi se vedelo zakaj.. Sodba proti Luzeju pravi izrecno, da je bilo dokazano, da je imel tako slepo umorjeni topničar službeno opraviti v hiši. V decembru je
ta razupiti stotnik nekega vojaka, ki je bil nekoliko pijan in vesel, najfijej s sabljo udari! po glavi in kp je vojak, kr-vaveć šel naprej, je pošastni oficir jezdi! za njim in ga trikrat ustrelil v prsa. Ubogi vojak je bil takoj mrtev. Luze je potem dvema vojakoma ukazal, naj zakopljeta žrtev. Morilec je dal oba umorjenca v listi izgub kar vpisati kot padla. Pri neki drugi priliki je ta suft prej ornenjenega vojaka Bijoleka dal po nekaterih vojakih zagnati v močvirje. Poživinjeni oficir je bil obtožen zaradi teli umorov, zaradi poskušenega umora, zaradi hudodelstva goljufije, storjene s tem, da je svoje žrtve napačno vpisal kot padle in končno hudodelstva razža-ljenja oficirjev. Izvedeniško mnenje pravi, da je Luze sicer razdražljiv in nagle jeze, da pa o kaki umstveni zme-denosti ali zmanjšani razsodnosti pri njem ni govora. Dunajsko vojaško sodi-šče je obtoženca oprostilo umora in poskušenega umora, ravnotako hudodelstva goljufije in ga obsodilo samo zaradi hudodelstva pre-stopka službene oblasti in prestopka vojuških predpisov z napačnim vpisom ter zaradi hudodelstva razžaljenja ofi-cirja. Sodba se glasi na eno 1 e t o u a v a d n e ječe. Interpelant-je vprašajo ministra, če hoče čez to razburljivo milo sodbo poskrbeti zado-šcenje za storjeni zločin. — Posledica razprave v državnem zboru je ta, da se je stotnik Luze na Dunaju v svojem stanovanju ustrelil.
= Nevolja na Ogrskcm. Kaže se, da je na Ogrskem precej ugasnilo zanimanje za vojno in za politične stvari in ie vsa pozornost osredotočena na na-vadne življenske potrebščine. »Pesti Napio« piše: Kuriti ne smemo. pac pa smemo kasljati: vso zimo borno spali v ;:iiiiskih suknjah. Ćetrto vojno leto se nam zdi prava strahota, a vlada se bavi le z namešoenjein svojih pristašev. Tisza se že pripravlja, da priđe s fronte kukor Kornilov. V ćeli deželi se živ člo-vek ne briga za strankarske programe, ražen onih ljudi, ki so srećno dojahalV iio državnih tajništev. Dajte nam pre-:noga, drva, krompirja in masti, ne pa velike župane in državne tajnike. S spisi, ki jih spisujejo državni tajniki, ne bo inogoee ugreti ne ene peči na Ogrskem. Ka.i nam je v tej deželi na prehodnih niinisterstvih. ko je v tej deželi itak vse prehodno in je stalna samo brezglav-nost. Naša dežela hoče toplih kožuhov. pogrnjeno mizo in pošteno razdelitev živil. Dajte nam premoga in drv, ker nas zebe, nemilostno mrzla je jesen, influenca in katari se širijo tako, kakor politično strehersvo.
= INemški kancelar. Berolinska A'ationalzeitung« javlja, da je nemski kancelar že pred enirn mesecem pove-dal voditeljem strank, kaka propaganda je bila razkrita v mornarici. Tuđi je po-veJal svoje misli o razmerju neodvisnih socijalnih deinokratov do dogodkov v mornarici* a tuđi poiasnil, da državni pravdnik ne more nastopiti proti poslancem • Maaseiu, Dittrnannu in Vogt-herrju in to zaradi pomanjkanja doka-2ov. Stranke so kancelarja svarile, naj v javnosti ničesar o tem ne pove in kancelar ie to slovesno obljubii. Zdaj oćitajo mešćanske stranke kancelarju, da je svojo obljubo prelomi!; njihovi listi izrekajo željo, naj kancelar odstopi. Poroćajo ćelo. da so bile ustavliene vse brzojavne zveze z inozemstvom, ker je ime! kancelar v javni seji državnoga zbora govor, ki bi znai Nemćiii v inozemstvu  hudo škodovati.
= Odstop nemškega mornarišUega tajnika v. Capella. Berolin, l.i oktobra. (K. u.) -Lokalanz.« poroča: Državni tajnik državnega mornari-s k e g a urada v. C a p e 11 e je v 1 o ž i I   prošnjo  za  o d p u s t.
= Nemčiia še ni uvedla nikakih mirovnih pogajanj s sovražniki. Monako-vo. u. oktobra: \ vćeraišnii većerni seji fina%;nega odseka ie izjavi! ministrski predsednik grof Hertling. da so vesti, da ie Nemčiia že uvedla mirovna pogaia-nia s sovražniki. povsem neresnična. Vesti temelje na sovražnih mahinaciiah. Kongres nemške socijalne demo-kracije, prvi od izbruha vojne se ie se-st:il 14. oktobra v Wurzburgu. Schcide-rnann je opravićeval postopanje oficiial-ne stranke ter je poudarial. da more biti Nemćiji korišten le kompromisni mir. Spreieta je bila tozadevna rezolucija.
— Češko - slovaška brigada. Minister za de/clno brambo je v pismenem odgovoru na tozadevno interpelacijo snoročil poslanski zbornici: Glede več-krat omenjene udeležbe takozvane češko - slovaške brigade na boiih pri Zbo-rovu na ruski strani, si dovoljujem pii-^pomniti. da taka četa, kakor to izrecno omenja tuđi iieko rusko poročilo, res obstoja in da se ie spomladi 1916 prvić njena na\ zoenost konstatirala. 2al. je četa sestavljena po većini iz vojnih vietnikov. Rusko armadno vodstvo se namreć v nasprotju z nami ne pomišlja zapel jati naše vojne vjetnike z vsemi inožnimi sredstvi k verolomnosti. Sla-botni in od brezvestnih agitatorjev zapel iani elementi so bili pripravljeni prelomiti svojo prisego in izdati cesarja, kralja in domovino.
— Pismo srbskega kralja Petra dr. Truni biču. Pariški »Temps« javlja, da je srbski kralj Peter poslal predsedniku jugoslovanskega kluba dr. Trumbiču na-stopno pismo: »Obžalujem, da mi zdravstveno stanje ne dopušča sprejeti Vas in Vaše tovariše. Sledim delu »Jugoslovanskega kluba«, kateremu ste Vi
predsednik, kar Vam morem za ono, kar se je doslej zgodilo, izraziti svojo zahvalo. Jaz pripadam že preteklostl, zato izročam svojemu sinu, da do kraja izvede tako lepo započeto delo ujedinjenja vseh Srbov, Mrvatov in Slovencev. Nadejam se, da Vi kakor Vaši tovariši bodo pomagali mojemu sinu pri tem ve-likem poslu.«
= Pooštrenje vojne. V časih, ko se toliko govori o m i r u. pa pridejo vesti, da je nekaj doslej nevtralnih držav začelo vojne sovražnosti in da hoće prezi-dent \Vilson izsiliti blokado evropskih nevtralnih držav. Ali volja za vojno ne pojema, nego še narašča. Mogoče, da so se južnoameriške republike odločile za nastop proti Nemčiji, ker se nimajo Nemćije nič bati, pač pa smejo računati na hvaležnost Združenih držav. A ža-lostna ilustracija je to za nekdaj tako slovele besede: Bodočnost Nemčije je na morju. Peru, Urugvav, Paragvay — kaj naj ti drugega store, kakor da pobe-ro nekaj nemških ladij in zaplenijo nekaj nemških terjatev. A v-endar ima nastop teh držav pomen; prizadevanje Združenih držav je, vse ameriške republike pridobiti za tesno zvezo po načelu »Amerika Amerikancem«. Ce bi Wilson še evropske nevtralne države postavil pod vojno blokado, če bi ne pretrgali trgovskih zvez s centralnimi dr/avami, bi bil to pač tako hud udarec za nevtralce, da bi se mu naibrž ne mogli ustaviti. Pooštrenje vojne pa je po nM podatkih očividno.
. ~ Ruski kadetje. Ruski minister Tereščenko je pred kratkim priznat, da so kadetje kot vodilna stranka na levici bivše dume. igrali pri ruski revoluciji prvo vlogo. S tem pa predzgodovina ruske revolucije še ni pojašnjena. Najbolj zanima nemško javnost, kako vlogo so pri revoluciji igrali Angleži, kajti najbolj za zvezo z Anglijo in za nadaljeva-nje vojne so ravno kadetje. Po zmagl revolucije so socijalisti in njih zavezniki izrinili kadete iz vlade, češ. da so za vojno in zavojevanje in nasprotniki se-paratnega miru. Zdaj so kadetje zopet zastopani v novi ruski vladi, ki ie pravo koncentracijsko ministrstvo. Tuđi so-cijalistični ministri Ceretelli, Skobelev, Cernov in Pešchanov so se pridružili kadetom in se izrekli za politiko ofenzive. Poljski listi javljajo, da so vse so-ciialistične stranke, zlasti pa boljševiki. izgubili skoro ves vpliv in vso moč. Se-dania nova vlada je nastala proti volji in vzlic odporu sociialističnih • strank. Kadetje so sicer v novi vladi v manj-šini. a jako vplivni.
= Proti mirovni propagandi. V neki londonski cerkvi je ljudstvo razgnalo mirovno zborovanje, ki se je tam vršilo. Splošno je zriano, da obstoiaio tajne organizacije, ki imajo namen pre-prečiti vsako mirovno manifestacijo ter je posebno pozornosti vredno, da je vide! i v blizini vseh takih zborovanj. kadar iih ljudstvo razbija, vojake in po-morščake.
M\ \i primorskih fel
Begunci pri dr. Krekovem pogrebu.
Nikdar ne pozabijo begunci njegovih le-j'ih besed, ki iih je govoril v parlamentu povodom razprave o begunskem zakonu sredi letošnjega poletja: »Občudu-je;n jih. da nišo popolnoma obupali nad \ sem. kajti v resnici so ti ljudje. in sam sem iltie! priliko, da sem pogledal v to razboljene duše, ieii dvomiti o državi, o pravici, o postavi, o redu,   o   svetu ... Pri   vsei   njihovi   bedi   me    je    tolažila krasna zavest, ki sem jo opazil    med begunci. da namreć ti revni ljudje svoj dom tako globoko liubijo. To Je upanje naše  bodočnosti  in  razven  Ijubezni  do doma ljubezen do svobode.    V majhnih razmerah so zrastli. filozofije  nišo studirali, toda ko so sami občutili, kaj se pravi, ne biti svoboden,    biti    politično /asužnien. tedaj so se vzbudile njihove moči in polastilo se jih je čustvo, da je to ćloveka nevredno in jaz upam, da iz teli   beguncev  in   njihovih   družin  vsta-neio  branitelji  in  bojevniki   proti  abso-lutizmu in tiranstvu ... Polni čuta hva-ležnosti  in  upa na  lepšo bodočnost po njegovih besedah so sli    mnogoštevilni begunci k pogrebu. Velikg število je bilo njih  in med  njimi (poleg vr glavnem poroćilu   navedenih):   goriški   podglavar deželni poslanec dr. Franko,    deželni poslanec višjesodni sv etnik R u t a r, deželni poslanec in župan kanalski Gor-i u p. župani iz goriške okolice: K 1 a n -č i č iz Podgore, S a v n i k iz Bilj. S t e-p a n č i č iz Rcnč,   U r š i č   iz   Mirna, C e r n i c  iz Sempetra, Loverćič iz Ozeljana,      Pohor    iz    Opatjegasela, ravnatelj goriškega moškega učiteljišča B e ž e k. odvetnik  dr.  P a v 1 e t i č,  fi-nanćni  svetnik  Vodopivec. Goriški duhovniki: semeniški profesorji dr. 2i-g o n. dr. P a v 1 i c a, dr. Lica n, šolski svetnik Zorn in stolna vikarja iz Gorice dr. K o b a 1 in dr. Š o r 1 i. Deželni odbor goriški je zastopal deželni računski revident K a 1 i n. Poleg mnogih slovenskih beguncev se je udeležilo pogreba tuđi mnogo laških beguncev,      med njimi višji finančni    svetnik      A v i a n, sodni svetnik C e c h e t, ravnatelj »Cre-dita« P a v i a itd. Drugi begunci, ki nišo mogli v Ljubljano. so s polno dušo ob uri pogreba mislili na svojega do-brotnika in branitelja dr. Kreka..\
Dnevne vesti.
—  Odlikovanja. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci ie dobil stotnik 97. pp. Gustav del Cott. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci sta dobila nad-poročnik 47. pp. Martin Bevk in poroč-nik 2. strelskega polka Makso Smerdu. Signum laudis z meci so dobili: poročni-ka Franc Furlan in Franc pl. Reya, oba 97. pp., stotnik Ivan Fink pri črnovoj. polku št. 27, poročnika Franc Matak in Ivan Adamčik pri 87. pp. ter poročnik Josip Vojna pri lovskem bataljonu.
—  Odlikovanja.   Z vojnim križeem za civilne zasluge 2. razreda je bil odlikovan višji okrajni zdravnik dr. Karei Boiim v Koćevju.   Z vojnim križeem za civilne zasluge o. razreda so bili odlikovani: okrajni tajnik v p. Anton J an-š a  v Krškeni, okrajni      tajnik       Franc Jurca   v   Logatcu,   davčni   višji   upravitelj  Rihard  M u r g e 1, deželno vladni koncipist dr. Fran O g r i n v Crnomlju, kanelist    okr. glavarstva    v    Cjnomlju Anton      P 1 a n i n š e k,      deželnoviadni koncipist dr. Karei Tekavčič v Kra-nju in okr. zdravnik dr. Karei W i s i n-g e r v Litiji. Vojni križec za civilne zasluge IV. razreda so dobili:      pomožni sluga pri okr. glavarstvu    v    Kamniku Fran A ž m a n. pisarniški oficijant v p. Robert D ra š 1 e r v Ljubljani, pisarniški oficijant okr. glavarstva v Logatcu Rai-nold R i t m a n i č <pis. oficijant pri okr. glavarstvu  v  Kranju  Franc  S t i r n  in pomožni  sluga  pri  okr.  glavarstvu    v. Kranju Josip W e i s s e i s e n.
—  Pomožna akcija nabiranja perila za vojaštvo na bojnem polju. Kot je bilo v preteklih dneh po lepakih, oklicih in v časopisju že razglašeno, vrši se ta teden patriotična pomožna akcija     nabiranja perila   za   vojaštvo   na   bojnem   polju. Srednješolski dijaki se bodo po nišan v prvi polovici  tedna prijavili  z  izkazni-cami, v drugi polovici tedna pa prišli po darila. ki naj se oprana in v omotih za-vita   oddajo.   Sprejema   se   vsakovrstno perilo. staro in novo, belo in barvasto, pa tuđi vseh vrst oblačila, ćela in raz-trgana ali poškodovana, končno odpad-ki tvarin, volneni bombaževi ali platneni, skratka: tkanina vseh vrst.     Vedno radodarna     Ljubljana se bo tuđi to pot • brez dvoma po najboljši moči odzvala in drage   volje   pripomogla   našemu  hrab-remu vojaštvu do toplih oblačil. Lokalni odbor za pomožne    vojneskrbstvene akcije, ki se je v ta namen reaktiviral, ima trdno prepričanje, da bo imela akcija ugoden uspeh.
—    Na obeh očesih oslepeli vojaki naj se zglase sami ali po svojih zajitop-nikih čim preje na mestnem magistratu v pisarni  referenta za uboge.
—    Operna pevka profesorica Jarmila Litz - Gerbićeva prične s privatnim podukom v solopetju, klavirju    in deklamaciji dne 15. oktobra. Tozadevna pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure do-
„.U--    ;~   ~a   n     a^   £     „„^     -------1-1^^   ,r
Cevljarski ulici št. 1 nadstropje II.
—  Zaročil se je Ilija    B 11 i <5,   reteri-narski praporščak cand. med. vet.    z    gdč. Reziko   Marchiotti,     hčerko  trgovca  z usnjem v Ljubljani.
—  Glavni   dobitek  v    razredni    loteriji. Pri  Ljubljanski  Kreditni  banki,  kot poslovnici  c. kr. razredne loterije    izžrebana    je bila dne 13. oktobra 1917    pri   žrebanju V.
razreda S. loterije srećka št,- 88.805 z eniru Slavnih dobitkov 100.000 K. Pri isti poslovnici je bilo izžrebanih že več srečk z glar-nimi dobitki in sicer 300.000 K, 60.000 K, 30.000 K. Srečke za to žrebanje so p. t. interesentom pri navedeni poslovnici še na razpolago.
Iz muzeja v Celju je bilo ukradenih mnogo dragocenih stvari, ki sta jih pozneje dva  vojaka  našla  skrita v  mestnem  parku.
Iz Ijubosumnosti. Posestnika sina šte-fan Cvahte in Jernej Cvahte ter hlapec Florijan Terčič so napadli ponoći v Brezjah na štajerskem posestnikovega sina Ludo-vika Strmška, ga pobili in zaklali — rse iz Ijubosumnosti.
Lovski blagor. Iz Hrastnika nam pisejo: Xa brakadi lovskega društva »Je-lenoa« v Hrastniku dne 7. t. m. ustrelil je g. Granda iz Trbovelj v društvenem revir-ju šuštarjev graben« v M. Reki lepega div-jega mačka. Maček tehta 6 kg in je 73 cm dolg. 2elodec je imel skoro prazen — znak, da se mu v naših bornih revirjih ni predobro godilo. Prišel je srečnemu lovcu na jerebov klic.
Izginil je v torek zjutrmj od doma v Sodnijski ulici št. o. 12 let stari Matko Rasberger. Fant je hodil v solo v Ma-rijanišče. Oblečen je bil, ko je pobegnil t sivo obleko z dokolenkami. Barva obleke Je podobna barvi vojaških oblek. Fant je bil bos in brez klobuka. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči njegovim starišem.
Zgubila je v šarčevi trgovini neka gospa denarnico, v kateri je bilo tuđi 5 ključ-kov od kovčegov. Kdor ima denarnico, naj jo prinese v naše upravništvo. Gospa mu đa primerno nagrado. Zlasti bi rada dobila na-zaj  ključke.
Zgubila se je včeraj zrečer pred kolodvorom v Siški moja lovska psića »Diana«, svetlosive barye, weimaranske pasme. Od-da naj se proti visoki nagradi dr. Hubert Souvan, Kongresni trg št. 15.
Izgubljena je bila od realke do Rožne doline nemška knjiga za zemljepisje. Ođda naj se y "Rožni dolini št. 263.
Mstimite Jomsti Rdifi".
Članarina 4 K, ustanovnina 100 K.
Slian 4
.SLOVENSKI NAROD-, dne 15. oktobra i»i7.
236. Stev.
Aprovizaciia.
4- ZelSe. Stranke, ki imajo rumene izkaznice C št. 1801 do konca, prejmejo zelje v torek dne 18. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Od 8. do 9. ure pridao na vrsto št. 1801 do 2000, od 9. do 10. št 2001 do 2200, od 10. do 11. št. 2201 do 2400. od 11. naprej štev. 2401 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 v.
—  Speh za VI. okraj. Mestna apro-vizacija bo oddajala v torek dne 16. t. m. popoldne na Poljanski cesti     St. 15 strankam 6. okraja na nova nakazila za mast špeh. Od 12. do 1. pridejo na vrsto št. 1 do 200, od 1. do 2. št. 201 do 400. od 2. do 3. št. 401 do 600, od 3. do 4. št. 601   do  800, od  4.  do 5.  št.  801   do 1000, od 5. do 6. št. 1001 do konca. Vsaka oseba dobi 1/4 kg,     kilogram stane
8K 80 vin.
—  Ceneiše sadje za Moste. Mestna aprovizaciia bo od'':\jala. v torek dne 16. oktobra popoldne v soli na Ledini ob-čanom Most. ki imaio rumene izkaznice. zaznamovane s ćrkami B in C, sadje po znižanih  cenah.      Doloćen je tale red: od 1. do 2. št. 1 do 200 B. od 2. do pol 3. št. 201 do konca B. Od pol 3. do pol 4. št. 1 do 200. C. od pol 4. do pol 5. štev. 201 do 400 Č in od pol 5. dalje št. 401 do konca C.     Vsaka oseba dobi l k£. Kilogram stane 40 v.
mm sttiirL
*  Dr. Fridertk Adler, ki je ustrelil mi-nistrskega   predsednika   groia   ^turgkha,   ie bil te dni prepeljan v kaznilnico Stein, da odsluži  tam  1* let  tcžke  ječe.
*  Samomor  na dirkališču. Pri konjski dirki v  Budimpešti je    neki    nadporocaik, eigar ime že ni znano,    stavil    na    nekega žrebca  70.000 K.  žrebec  je bil  skoro  že na cilju, ko  ga  je prehitel drug konj.     Čim je nadporoonik vidcl. da je izgubil    ves    svoj denar, se je nstrtlil.
*   Znati   se   niora.  Tuđi   v   Budimpešti zmrzujejo in ne ir.oreio dobiti ne premoga. ne drva. Toda v Budimpešti irnajo posebno policijo za rach'iranie prometa s kurivom in ta je našla v skladišču raznih družb.    pri ražličnih     niiijonarjih    in     velcaristokratih ogromne    množine    prenioga.     Policija je ti oremog zaplenila in  sa dala na razpolacunje   komisiji   za   razdelitev   pre-
moga.
*  Voli v parni  kopeli. Budimpeštanska
policija je zasledila premetene živinske trgovce, ki so dajali goveji živini piti ogromne množine vode, da je bila težja. Zapir^li so  voU*  v  hleve.   zaprte   in  moćno  -az^rete,
tako da je živina pod učinkom soli in parne kopeli popila po 50 do 60 litrov vode, pred-no je prišla na trg. Na ta način se je razorila razlika med težo živine pri nakupni in podrobni prodaji, katere si mesarji đolgO časa nišo mogli razlagati.
~   Dariia.       !
Za  Krekov spomenik. Omizje zavednih  • slovenskih trgovcev je darovalo po vzgledn  I bivšega  župana Ivana  Hribarja     100 K     za  i bodoči   spomenik   prvoboritelju   za   jugoslo-vanskjo idejo, drju Janezu Krpku.
Gospod Josip Zidar je daroval kakor običajno vojaško nastanitveno pristojbino, tcatero bi imel pl"£jcti za meseć feeptember 1917 za prostore v hiši ob Dunajski cesti št. 31 v znesku 75 K v štirih enakih delih: t. vdovam in sirotam pađllh Ljubljanča-nov, 2. za mestno aprovizacijo ubožnih slo jev, 3. vojnooskrbovalnemu uradu In 4. RdeČemu križu.
f7CajaU'!} in odgovori uredmš;       j Vaieiitta   Kopitar.                 j
Slovenshe narodne pssmi
za citre in petje.
Priredil in izdal rodnisani.   Izšlo  je osmero i zvezkov. Sedaj so na   razpolago  vsi zvezk!.  i Pe^ml se tuđi lahko   spremljajo na gosH in i kitaro   Zvečki  se po   2.50 K.   Brez   denana  ! se v teh'časih ne pošiija. Povzetie je drago in na   račun   naročnik.*.   Ako  ste  praktični poš.jite denar naprej (pa ga potem ni treba) in dobtte zvezke poštnine   prosto.  Pod svoj razločni   naslov  na  nakaznsci   napišite šte-vilkj   zvezka,   pa je vse v redu.  Na  drugo stran   sedaj   ne   pišite.   Zvezek  III    ima  v II   izdaji  pojasnilo za začetnike Zadjna dva zvezka   vsebujeta   narodne ljubavne   pesmi. Požurite se. dokier je zbirka polna. PriporoČam se
%*an Kiferle, Krojaška ulica 8 li. nad. Ljubljana.
H             tm p«sebnet« obvestlto.                               J|
I         Po dolgotrajni mukapolni bolezni je izdihnila svojo blago dušo
I    Frania Msglit vdov. Tomei foi. Hotev ar
■    dne  13.  oktobra  1917.
I            Pogreb se vrši 15. oktobra na Kranjsko pokopališče.
I                V KRANJU, dne 15. oktobra 1917.
K    35i3                                                                  Žalujoči ostali.
Ljubi Bog je našo predrago soprogo in dobro mamo
po dolgem mučnem trpljenju, okrepčano s sveto popotnico v nedeljo ob 9. uri zjutraj poklical k sebi v boljše življenje.
Zemski ostanki naše predrage se poneso v torek ob 3. uri iz hiše žalosti Resljeva ces. št. 29 na pokopališče k sv. Križu, kjer se jo položi v lastni grob.
Blagi duši — časten  spomin.
V Liub9|ani» dne 15. oktobra 1917.                  3512
Anton Prunk                         Mira, KarSa
soprog.                                        hčeri.
dabrijela in Bogdan ŽaŽOk naznanjava v?cm scrod-nikom, pri;atel em in znancem, da ie najin najboSjsi, r.advse ljubljeni   soprog,  skrlmi  uče,  bl2g.  gospod
Karei Žužek
pekovski moj ste r in posestaik
dne  13. oktobra   1917 ob pol  12. uri   ponoči, po   dtvgi  muke-polni   bolezni, previđen s tolažili  sv. vere i-dihnil   -vojo blago
dušo.
Pogreb se je vrši! v none-!eljek, rHs 15 oktobra ob 3. uri pop. iz hšše žalosti sv. Fiorjana ulica št. 8 na pckopa!i>če k Sv.  Križu.                                                                          3511
B'age^a pokojnika pripor^čamo v prijazen spomin
V  LJUBLJANI,  dne   14.  oktobra  1917 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Tl-giF^TTB^M—im-mhim.                        _______-___
\1UUC JlIlvKc brszovke ia druge uk oo&e
knpi t vMid auoiiai Sever & Urbanii, Ljubljana,
Wolfova ulica itv. 12.
Sluga za trgovino
»• spretne ttkof, pod ugodni mi pogoji. Vpraša se Banatska cesta 20, Berenda.
Kot hišina
l&tm slaib« sm takoi. miajše, pridno, snažno dekie. — Ponudbe pod „Pridao dekle 3749" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Hišo z molim posestuom
v kakem trgu na Dolenjikem ali Spod. Štaterskeni,  se kap!.   Prijazne   ponudbe < naj se pošljejo pod ,,Hlfta 3507*' na uprav-  I ništvo »Slovenskega Naroda«.                3570
• Zemljišce -!
v Sp. Šiftki. nad cerkviio prodam i
ježenj  po  10 kron 50 vin.    3502   j KHo, pove  upravnistvo »Slov. Naroda«.
________________________,-------------------------------------------------------------i
^^—^—   Kupimo   —-—
prešanice od sadja
od jaboSk in tep'-:, e^e ituelno smo I tuđi pripravljeni v zameno žanje   | dati cikorijo. Ponudbena Solinsko tovarno kavai primesi v Ljubljani.
Prodam takoj
popolnoma nov, elejjanten, dvovpre-žen voz, fer 7  dobroohranjen:h
SOdOV /i 500 — 600 I, od naiimejšega jed 1   olja.   Vrpra^anja na tvrdko  VinlsO
Vabi6v Žalec pri Celju, Sp. Štaj. !
Fran  Marolt, Ljubljana,
Slovenske              1035
volii narodna psi;
lz X la50 ali 1*80 se dobe šs. Po poSti 20 v. več.  K3]!8pš9  darilo!
Kupujem in prodajam.
bođi&i pohištvo, stekleaiso, že-!ezo, šalice, porcelan, oro£|ey podobe, star đeaary splch vse, bar fe  najmanj  50 let staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemUišča itd.
Albert perganc
brivec in koncesi|oniranl starinar
Ljubljana, franciskanska ulica 10.
1
:: Planino ::
so proda v Krakovski ulici 19.
Krojaški pomoćnik
se sprejme pri Alojziju Lombariu Spodnja Siska fi(v. 95.
!     Kupim ali zamecjam s stedllnikom
•: pralni kotel :•
iz Iitega 2eleza (Gusseisen1!   okrog 80 litrov vsebine. — K. Jare, Hrađeckega  vas 35<
Prodam, dobro obranjen  dvoperesni
harmonij um
kl ima 42 tlpk. Fraaćiš!;a Pegan, cči-\ tel|a   vdova,   Razdrto 65, pri  Pcstojni.
; Dradnik  isč3   za 1.   ali  15.  november |         pri|azno, meblovaao,  solaćno
sobo s hrano in posirežbo
Pripravljen   je eventuelno  tuđi   prisoevati z
živili in kuriavo. Ponudbe pod ,J. R. 3494'
na upravništvo  »Siovenskega  Naroda«.
Zaboje in košare
I v  vseh   množinah   m  velikostih  kapi  po
■ visokih   cench   eksportna   veletrgovina  s
sadjem  Ivan   Razboriek,   Šmartno   pri
Litiji, (Kranjsko).             3412
I Gospodična
! absolventinja trg. tečaja9 zmožna
| slovenske in  nemške steno^rafije išče
primernega mesta.     3473
Naslov pove   uprava.   *Siov. Naroda«.
iz bG'fše hi'je, se išče za trgovino : mesare široke H, ^riadrich v Središtu j                           Štajersko.                  3437
I   Kupi se vsaka, tuđi najmanjša,  množina |                    dobro posašenih
i oiupkov od hrušek in jabolk
! vsako  posebej  po  2 kroni  kg ia  dobro ' posn5en9 prečeniieodhrii3es Ia |abolk
;  po 80 v. kilogram. Ponudbe in rošiljatev [  se prosi na na ivrdko Frac Hos, Ljuiiliaaa.
■ u     *       i *       ___   v   *w
I se   fakOI   Sprelnie   proti   dobremu !  p!a5;!u   ia   hrani.  —   BdVDO   tam Se
\ sprejme  tuđi  ućsnec,   proti  hrani.
Avg. Terpins ¥ Kamniku
za izdelovanje cSrvv kakor tuđi gotova drva se kupi pa visoki ceni, na Kranjskem ne daieč od železniške postaje. — Vxam& se tuđi vs^Ja n^iva v n3je?n w okolici __________Ljubljane. —  Ponudbe: Ljubljana PoSfai preda! št. tSI,          3S05
A I 1129 16—47                                                                                                   3504
Dražbeni okBie.
I           Prodado  se  dne 26. oktobra 1917,  dopoldne  ob 9. uri v Ljubljani,
|  GlžnSka ulica Št. 7, v zapuščino po zamrli Elizabeti Mrak iz Ljubljane   spadajoči predmeti na prostovoljni javni dražbi in sicer:
Pohiitvo, perUo, ob£eka, 1 iivalni stroj in nekaj dragocenoiii.
i               Reci   se smejo  ogledati dn^ 2b   oktobra 1917 v  času med 9 m V2IO uro dopoldne
[ na licu mestu.
C. kr. okrajno sodišča v Ljubljani, odd. !.,
!                                                          dne 12. oktobra 1917.
*  __^__———------                                                             -                           ■
Št. 14.290.                                ^^                                                                                    ->508
'             Z naredbo c   kr. urada za ljudsko  prehrano sporazumno s prizadetimi ministrstvi z
dne 14 septembia 1917 št. o78 qtZ. zak. je letos ves divji kostanj in želod zasežen in se mora v smislu te naredbe oddati, oziioma piodati deželnemu mestu za krmiia v Ljubljani. Će ltstniki, oziroma upiavičer.ci /a pobiranje koštanja in želoda ne morejo tega sadeža sami spraviti, me rajo to nemudoma naznaniti podci^anemu n.estnemu magistratu, da po svojem poobla'čencu da kostanj in želod pob att. Kostanj in želod se ne smeta klatiti ali otresati mirveč \e dozorela p<> ileh nabrati. Cena prvovrstnemu suhemu koštanju je do« lojena na 30 kron sa 1OO kilogr. in ieloda de 7O kron za 1OO kilog.
Te cene veljajo za blago, naloženo v vagone na železniško postajo.
Pravico, prevzemati kostanj in želod v okrožju mestne  občine ljubljanske, ima gosp. Viktor Rohrmann,   trgovec in   posestnik v Ljubljani, Sv.   Petra cesta h. št. 28.   Kdor bi se-branil  kostanj   in ?.elod  oddati,  zapade  prisilni oddaji tega sadeža za znatno nižjo ceno. Vrhu tega se kaznujejo piestopki navedene ministrske naredbe z denamo giobo do 20.010 KK oziroma z zaporom do 6 mesecev.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9. oktobra 1917.
Bilanca
druge efektne loteriie „Slovenske straže" koie irebanje se ie vršilo 26. oktobra 1915.
št.                                                 Btbtlkl                                                     K      ! v I         št                                                  liiitkl                                                      Kjv
1        Kosmati izkupiček 41.171 prodanih srečk a 1 K ...»................         41171     —                1      Državne pristojbine.................................             200     —
2       Darovi (preplačila).........................•.......            —         —                2      Provizija razprodajalcem po 20 vin. za 14.784  srečk..................           2956     80
3       Izkupiček za sezname izžrebanih srečk in obresti naloženih glavnic...........             548    68                3      Stalne plače nastavijencev  loterijske pisarne......................            4490     —
4       Razlika med nastavljeno vrednostjo dobitkov in nabavnimi stroški............               60    05                4      Nagrade......................................            —         —
5       Zapadli dobitki...................................          10745    —                5      Reklama (inserati, lepaki, lepljenjc)..........................              431     47
—^—^-^_^_      ....                                                                              citMn-s                <\wa    7t              ^      Srečke in druge tiskovine..............................          1307    90
-------^                                                                                      :>Kupaj  .   .          D/OZ4     m               7      po§tnina in stroški poštne hranilnice.........................           1433    61
^^—.^^^^^^                                                                                                        8       Stroški žrebanja..................................            332    22
^**^^^^^                                                                                      9      Stanarina, pisarniški stroški zavarovalne premije, nagrada za pomožna dela........            956    —
^^"——*-^^^^^                                                                 10     Nominalna vrednost vseh dobitkov..........................         20000    —
__^^^_      n JŽ2!!?11 ^^1^.................................^_^______101     26
Izdatki . .    32209  26                                                                                                                                                                                                                             32209     26
^                                                                20315 47
Loterttski odbor „Slovenske straže".
3497                                                                                                                                                                                                                                      AatoB T. Volti 1. r., tč. blagajnik.