.ftwriea' izbaja vsjiki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik. dan poprpj. Uredništvo sv tiahaja v .Narodni TiBkarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefrankirana pinma M» lie sprejoniajo, »Miako st> ne uvažujcjo pisnia bnv. podpisa. HofeopiM dopisov stY n»' vračajo. TELEFON it 201. .fcrorira* 5tane na leto 10 K, za po» let» b K. 12 četrt ieta 250. (ipravniitvii se nahaja v ,,Narodni Tiskarn:* jlica Vetturini St. 9. Lh t»($lanal- kanu :4're naravnost eudovito \' klasic. Mord a niso niti toliko pričakovali kor so dose^'li in laliko so zadovolini. Naša di|)lmaeija. ki je iniela za \s- slovausko Ie malo posmclia, sedaj laliko vidi, kje in kako se rešuie oriientalsko vprasanje. Ne v Albaniji in ne v zemun- skili liotelili. ampak pri delu in zasledo- vaniu do^odkov, ki so dovoli jasno ,u;o- vorili. Ta ^'ox'or so razuiueli ze čisto navadni Ijndjc, ne pa naši /unanji /u- stoiuiiki. Sedaj frei vse polno h\alc in skt\x- po listili, kakor bi bil priuc Holicnlobc res dösend kake iiozitivne vspebc. Toda Ie malokdo se |)ri tern vprn- sa, kaj uas stanc ves ta balkauski \-o- zel, ki :^a bodo druiii raziuotali in sieer brez poscbiiih predsodko\-. Kako velike vspelie snio doseirli \' teui (iziru si pac misli laliko vsakdo. ako poiuisli koliko miljono\' krou nas ta zadeva že stane. Že za easa aneksijskc krize sino placali oijrr.nuic \sote, brez ozira na to, kar nas je stala takratna inobilizaeija. No, \' scdanii krizi sino se uiodro odpove- dali vseiii pridobitvani kaki'n balkanskin ozemelj, tic zalitcvamo pri tei ecli zn- dovi druu'e^a kot ta Ijubi uiir. a sc te;.:a niso diplomatic doscgli. Pru^c države bodo dobile kak dc- lcž od tcKa vclikc^a kosila, mi pa nie. Še mini nimamo. eetudi sino se žc na- prej f)d|iovcdali vsaki dedsčini po ral- uem Turku. lu vsa ta ree, ki se i>'odi drii^im nn korist, nas staue okoli .^lli) uiiljonov d>> ,edaj in morda še vee. Te svotc p-. ickaj poiuenijo. a nas Se niso i/inodri!*1. )r/.a\iie tinanee so tako \- slabem »taniii. d.i sc I5o'sr usiuili in še \' ua\a'!- lib razmerali izliajamo tc/.kr,. Sedaj im iu to o^ronmo breme, ki nas bo kiualu '.adušilo. j.i o tedaj ua.ši diploniatični vspc- ii: nil lialkanu snio izgubili prav \^c Jr> zadnie^a nowa: stroškov smo ^; lakopali ua ulavo. da sc naiu lonii že irbet; uainesto da bi bili mi dobili kak jelez. inoranio biti \eseii. da uas lie napadeio dru^i. Ma so nas izpodrinib tako tenieliito ra\T.o ¦ ncrodtii ' ruski diploinatje. to bi pae moralo biti tudi brilitniiu našiin !>< litikom že jasno. I )a tedaj o takib razmerali ue bom-i ^ovorili o posebuo prijateliskih in prr- ja/nili odnošajili z k'usiio. to sc razumc samo |)(» sebi. Toda tupatani se šc sku- ša dokazati. da ie med Rusiio in naso monarhijo \ sc kar naibolj jiladko. kar |)a ni res. kakor se raz\'idi iz raznib pri- uierov. Res jc pač. da Rusi dobro vedo. kai delajo i'i teuieljito zasleduiejo svoj jilj. pri nas pa oteplicmo bolj pra;-:nn snopo\jc in delamo besede brez c\cn- ka. Mažari profi Rusinom. Mažari so bili od nekdai in so se vedno uasilni \' vsem svoieni uastopi: pjvsebno se v politiki. Kako delajo z dniu'iuii narodi ua O^'crskem. to je bil.'i že ne.štetokrat po\'cdano in o teui I'i zualc prieati n.ijbolj solze in bridkostr sioNaskc^a ljudst\'a, ka trpi od rojstva do liroba. ki uinia pravice niti diliati p4 du!io\nik. nc ugtcij ni iniel srui z#i t^ ubo«o Ijudstvo/ ki ni /akrivüo dni- ^e^a. kot da ie s|o\ an^ko. I »ol^o vrsto let ie traialo to nirtvi- lo in v sedanjem časii šele so sc ti ru- sniski knietiči nekoliko vzdramili. In vzdramil jib jc ruski o^leduh. ruski agi- tator, ki jc pri.šel «jez uieio in povedal tcinii ubo^emu liudstvu. da sc druv:od zi\ i nekoliko dru^ačc. da s\ct ni se ves mazarski.da sijc tudi šc solnce svnbodt1. In vilci. to skroniuo. miruo Ijudstvo sc ie wdramilo in zaJelo ^ibati. Začclo jc «jitati listc in brošure m kar Ccz uoč jc začutilo v scbi zdra\o moj in si!o. Toda Mažar še \cdno ni storil pra\e'^a koraka. Sedaj jc poslal \oisko in zandarl»? nad tc ubo^'c ljudi. ki niso zakrivili ni- česar \' s\oji uaixiii dobrodiišnosti. \\a- z.ar jc velik :^ospod in takoi je dal Crutiti s\'(;jo pest nisinskeinu knicnJu in jioka- zal mil jc pot \' arcstc in icJc. Ako to dobro pre^ledamo. \cudar takoj \'idimo. kdo ie kri\. Ma/.ar ie te ! ljudi odtr^al od \sakc kulture. w.el iim ie vsako ži\ljenie. I >iiiio\ nikc iim je dal mice, učitcije iim jc dal mice in potem ni C'uda. da to Ijudstvo ui in ne bo ui- koli snostovalo s\'ojih ^ospodarjc\'. .-\ko sc ta iibo^'a para nekoliko za\e svojelkra rodu, pa že poje po nici bie ;n icrmcu in ieče so že na stežai ndprte. A!i ie to riolirieno? Ali bodo inorda Mažari tc liudi t-i- ko na\czali na drza\o in uionarhiio? S tern Ijudstvo naravnost odsaiijaio. kar W sieer maz.arski ^ospodi prav, ker ji niso bili skupni avstriiski interesi nik- dar man'. Nasa politika pa brska po Al- baniji in Makedoniji. uaniesto da bi se doma pobrij^ala za svoie udaue narodc \eseli pa nas vendar. da so to stvar tudi Nemci priznali. kajti tudi oiii niso v takib st\areli ucdolžui. Koroskc razm? re sodostikratslicuerusiuskiui. Inker so nemski listi obsodili uuižarsko politiko tiasjiroti Rusinom, snio prepričani. da Zakajsem odpouedala? (Konec.) Minul jc tcden. Nie sporocila. Nckc'^a veeera prilcze Marija k meni, bojeea, kot budodclka. Prestrasila sem se, ko sem jo potfledala v obraz, ki jc bil kot mrtcv, in jc kazal uekako ptu- je, trdc, trpkc črtc okrojr usten. »Mile- na, za fio«:a, kaj naj počncnio z iijim?(f "Kaj, ali je doma?« vprasam; ta hip sc mi je znova obudilo soCutje do njcKa. "l>a, tu jen, rečc, ».ali rajša bi tfa bila pripeljala mrtve^a, kot take^a. Vse sc kra boji, uobeden nc j^ovori ž njim. Nihčc ne vc izboda iz tc zagntc!« »Ali kako pa kakšcn \)i\ jc?.. vprasam od njc obnijena.»()d taka sra- mota! Naslikala sem si bila njeirov pri- hod kot zmaRoslavje. Pride kot pouos svojih roiakov, ki bodo zdaj odškodo- vaiii za svoje zrtvc, kot op0ra starsev, ki so vse storili zanj, kot sreea in ra- dost za devojko. ki gi\ jc zvesto eakala toliko let. Kiikšcn jc? lzkrokan, iz- Pit, top, bedast on ki jc bil mis'po- nos! nSe .vndijami jc konec za zuic- r(>n.« pnivi. »Zdaj nc spravim nie vee v Klavo. Zakaj ste me spravili doiuov. vscm v zasiucli, mesto da bi me bili pu- stili tarn pojjiniti.d 0 Nasta, kaj je korl- stila ta strašna, strašua pot!?» Tresla se je .^rozc ta ubotfa dcklica. Vcliko pozneje sem izvcdela, da y;a Ic eakala dva dne\a in dvc ir^či na Slavkoveui stanoxanju brez jedi in spa- nja. kot otrpla na mcstii /deea. Napo- slcd se je jc usmilila vjospodinja in je šla trctjo noe iskat bratn ik) bezuical1., kjer se je po navadi potikal. Kaj jc t>: videla in slišala, mi ni Marija nikdar po- vcdala. Samo enkrat je dejala trpko. '.la zdaj pae pozna kraje. kjer so ostali pri- liranki starsev in njeni, in kje ie pnstil brat svoje svctlc oči, svojo svežo, kra- siio mladost. Sieer pa je bilo ouo iskanic zastonj; brata vendar ni dobila. i>c Ic, ko je prišla obupana ua stauovanje, je liriscl na|)oslcd tudi on tje, pa nc sain, netfo \- zanikarni dru/.bi. Tudi to jc mo- rala okusiti; zapoditi jc niorala zani- karuico, prcdno jc uiojjla s^ovoriti z bratom. To jc slisala stvari, o katcrili prcj ni slutila; in spozuala je jasno, da jc brat bolan na duši in na telesu, in to vsled lastnc krivdc in da pripelje dn- iiiov brezupnejia eloveka. Vendar sc jc pokazalo, da je bil v njcni sc ostanck nje^ove krepkc iiriro- de, da se jc mojjlo šc nekaj narediti iz ujcii'a. seveda nc vcč palača, ucgo I»" streha za silo. Slavko jc potrt in uiolce ponuijial oeetu pri poljskeni delu. ni zahteval drugcKa. nc^jo da gi\ puste v mini. \ teni pa sve iskalc z Marito prav uirzlieiio |iri znancili in po easui- kih. da bi uiu dobile kako službieo; in naposled smo mil zcuskc dobile nekaj malev-a, da bo mo^cl za silo izbajati. Mciie je eakala se ena preskusuia. Iz svoje slu/.be sem uekoe obiskala za kratko dobo svojt) domacijo. Tu pride Slavkova uiati ter me vpra.ša \- zadre- ÜU ali bi ue uio^la vendar Ie vzeti Sla\- ka. Saj zdaj da se div.i reduo in da se sc vedno sponiinja prcjsujc prijateljicc. Potem bo vsaj vedela, da je za vedno oskrbljeu in si bo s krepko tfospodinjo sc dalje pomaual. On da je veckrat o- tožcn in se cuti osamljeiie.ua in iiotrc- buje koiia, da bo zanj skrbe! in gn držal v redu. Za eu hip se mi je pokazala Sla\- kova podoba izza otroejili let . . . '! ii pravi mati dalje: »Tudi ujejrov (xee ie bil tak. jaseu \- u'la\i, \va Ijubezniv in vcsel, samo malo labek, iirelalick. Ar: poroeila vsa se mlada in potem sem y;n krepko dr/.alu v redu, pa da uiti opazil ni, kako sem to napravila. Posebno sem tfa skušala odvrniti od krcine; zato sem uiu dobro kuhala in prijazuo ravuala * njim. pa uapravljala zabavo. h kojim sem mu vabila tudi prijatelje za ]io\'c- eerek. In, ee tudi veasih težko. slo ie vendar. Saj me ima rad in ie naposled tako dober: kot otrok je.u ¦Kot otrok!» Kot blisk se mi jc po- svetilo \' duši. Ta žena ni dobila \ za- kon druireyra kot otroka! Posrcčilo se jej je, kar se posrcči jedva eni izmed sto. Obranila ^a je; toda Ie nje^a, uc pa siua, ki se je vr^el po očetu. Ta ir priscl \- uevarnost. ko jej je odscl izpreu oei; nje^oxa in^iiba je bila: euaka kif in zapcljiva pi\ska še^a. koji se ustaxiio- Ie uajnioencjsi. \idela sem. kaj me ča- ka. ee bi ga vzcla: Mesto inoža. bi do- bila Ic otroka in inorda otroke, ki bi iiii ne moKlii biti vesela, nego bi sc morala tresti za uje. Ne, rajsi se ne poroeim kot bi se poroeila samo iz usmiljenja. I'ako pripravi pijaea cloxeka oit east in srečo. »Noeem ^a. ker ni zna- eaj!« je rekla ima; in jaz enako. Ce sc splob kedaj iioroeim uoeem iu inizo kozarca. kojcjia se div.i toliko solz in iz kojetfa bi prišlo toliko jjorji» za bo- do Cm' rod. Menda si tudi ti mojili misli, kaj ne, ljuba Nasta? Tvoja Milcna K. bodo doslcdni in bodo obsodili tudi ko- ro.sko politiko nasproti Slovencoui. S tern bodo pokazaü, da niso podobni Ma- žarom, ampak da so res potomci pleme- nitih in bistrouninih pradedov. flfrikanska polifika. Tudi mod Nemci so tuputatu neka- teri žc izprevideli.da na Hrvaškein s ta- ko bedasto in neumno politiko ne gre vee naprcj in dopisnik graške »Tages- post« je poslal oiiienjeneimi listu pray ostro pisan članek, ki ostvetljuje dovolj jasno afrikanske razmere na Hrvaškeiu. Pribito dcjst\#o je sedaj, da Cuvaj osta- nc se dalje kraljcvt komisar. a ne pride več v Zagreb. Sicer ta vest saina na sebi ni tako bridka. a sadovi Cuvajeve politike so že pogledali krepko iz zern- iie. Celo frakcija Stranke Prava. Vi je I. 19(KS vedno očitno povdarjala svoje patrijotieno stališce, je sedaj obmolk- nila in je obeeala revidirati svoi proti- srbski program. Ta politika sicer odgo- ¦varja bolj narodnini teznjam posame;'- nih narodov. a ne odgovarja eelotni d'- žavni politiki. Ihilje konštatira list, da se je iiabralo v Zagrebu lliu.OOii K v.w ranience na Balkanu. kar tudi ni ravno brez poinena. Za avstrijske vojake oh ntejah so pa uradnikom kar odtegovali na plačah. Na vsak način ta sprenuiii- ba v ljudskeni mišljenju ni za nase vo- dilne politike take ugodna kot hi kdo mislil. Yidi se. da je bila politika. ki so jo razni krogi vganjali proti Hrvatoh; P o p o I n o ni a k r i v a. In ako je ljud- stvo prišlo na krive poti, so krivi tega merodajni politični krogi, nc pa ljudstvo samo, kateremu tudi neitiški listi pri- znajo izredno zvestobo in patriiotizen:. Ako je pa minister za zunanje zadsvc v svoji politiki tako odvisen od Maža- rov. poteni pa nai se tudi od narodov v mornarhiji ne zaliteva. da hi imeli zan- panje vanjo. Jako vazno je neko pisnio. katero je pisal francoski iioslanik v Londonu ziianeinu arhcologu Bulieu v Dalmaciji. V tem pismu pravi francoski poslanik. da bodo oni v seji poslanikov protestirali proti temu, da hoee Avstrija varovati albansko avtonomijo. ko je su- spendirala avtonomijo kulturncga hr- vaškega naroda. To pisnio pač govorj dovolj jasno, kako kriva'in nesmiselna jt tiaša notranja in zunanja politika. In tudi Ogri bi morali že enkrat uvideti. pravi nemski dopisnik iz Zagreba, da Hrvaško ni kje v temni Afriki, ampak da je že stara kulturna dežela. Prot! lirvatom in Srbom je pač treba posto- pati nekaliko drugače kakor proti Ho- tentotom v centralni Afriki, a tega ma- žarska gospoda noče priznati in tako vladajo na Hrvaškem še vedno stare ;.i- trikanske razmere, ki so v sramoto vse- mu kulturnemu svetu. Ker Mažarom ta- ko vgaja, ostane gospod Cuvaj še nada- Ije kraljevi komisar na Hrvaškem in isti gospodje, ki se borijo za svobodno A!- baiiijo, se za hrvaške razmere ne bri- gajo iz daleka toliko. Cela naša politika je odvisna od Mažarov in žalostno je le to, da se ne upamo otresti tega sramot- nega janna. Vse priznarno, vse pritrdr- mo, da se le ne zamerimo našim oger- skim bratcem. Da pri takih razmerali nirnamo pri drugib državah posebnega ugleda, to je jasno. Kaj naj pa tudi mi govorimo o svetovni politiki, ee imamo coma tako razdrapane in neredne raz- mere, Radi bi, da bi irnel naš glas kako posebno svetovno veljavo, a doma si niti Mažarom ne upamo ukazati. Sicer priznajmo tudi to, da Nernci, ki se vea- si zgrozijo nad takimi početji, ponava- di niso nič boljši. Če je treba pritisniti Slovane, se vitežki Nemec prav s pn- dom druži z azijatskimi Mažari. Vojna na ßaikanu. Nobeno poročilo! 0 vojski ni v zadnjib dneli nobene- ga poročila. Najbrže se tudi v zadnjem easu ni nie pomembnega dogodilo. Se- dai itnntnn W\r\ hriiišr:i ki to n:> \w;\> vclikega strategičnega poinena. Odr;-.i je ono bojišOe, ki je oneniogoeilo mirov- na pogajanja. Ce bi biii Bolgari vzeli Odrin, bi bilo prišlo najbrze tudi do ii'iru. Pri Čataldži si stoje glavni in naj- močnejši oddelki vojskujočih nasproti. Odloeitev bi sicer tudi padla s popoln.» zmago Holgarov na tej crti. A zdi St. da so Holgari siti ogromnega krvopr:- litja in ueeejo zgubiti še onib moči, ki so jini ostale. Največje bitke so bilo po /o- petni obnovitvi sovražnosti na Cialipoi- skeni polotoku. kjer so Turki v; pravei-i poinenu besede dvakrat oduesli krvave glave. Četrto bojišče jo Skader. Turks se v Skadru prav jimasko branijo in de~ laio marsikako pregla\'ico nič inan.i brabrini in junaskim Cniogorceiu. Onie- uili bi se lahko bojisča. kjer se llrki in Turki bojujejo. A od oudot ni skoro no- benega poročila. tako da ni nikdo nn iasneni, kaj se pravzaprav tarn dogaj'.i. Znano je le. da Orki oblegajo Jauino. Iz vsega sc vidi. da so Turki za üefen- zivo jako dobri. uiedreni ko se iim le dosedaj vsak večji naval popolnoma po- ntsrecil. Ta sedanji dozdevni mir pa dela vtis. kot da bi se na \ seh boiisciti del ale priprave za odločilno akcijo. -¦- hden ali pa dva dni vročega, obuimega boia in poteni |M-poina zmaga na vsej Crti. ^ Kai je z Enver bejeni? Te dni se cujejo liajrazličnejse \c- sti o Knver beju, to je o oueiu generalu. ki je tibil prejšujega \-ojnega minist;.'. Naziiii paso. timer bej je naiiireč liote! izkreati pri Šarkjeju 25.000 mož ter priti Bolgarom v hrbet. Stvar se mu je pa ponesrečila in govori se, da so ga zara- di tega ubili. Oruga vest pravi, da so ga ubili, ker so boteli maseevati smrt Nazim pase. Še druga vest pravi. da s>_- naliaja x nekeni liaremu. Zc»pet drugi pi javliajo. da sc naliaja \' Carigradu. Nie- gova ekspedicija pa plava po Mannar- skem morju in se ne more nikjer izkr- eati. ker Bolgari dobro stražijo na obali in Turkom povsod zastavljajo pot n,i kopno. Dopisi. Iz Sovodenj. (Neb v a 1 e ž n w 1> 1 a č i lo z a 4 0 1 e t n o zv e s t o s 1 u ž b o v a n j e.) Zveste služabnike irna vsak gospodar rad in jib tudi boljše plača kakor nezveste. Pelj časa ko je služabnik pri enem in istem gospodarju, veeje zaupatije uživa, in gospodar ga ne zavrže ako mu zvesto služi. Ali se dobi gospodar, ki bi pa delavca, kateri mu že 4s) let zvesto služi, pabne na ce- sto ali pa mu odjeda krvavo zaslužen! kruh? Redki so! Pa saj je to vnebo- vpijoči greh. ki se glasi: »Delavcem all najemnikom zaslužek zadrževati -ili kratiti.« Nehvaležen in brezsreen je tak gospodar! Zakaj pišem to? Zato, ker se je zgodil tak vnebovpijoči greh tudi v So- vodnjab, katerega je zagrešilo naše žu- panstvo nad nasini cerkovnikom. Ker je stvar zanimiva, liočein V(>- jasniti, kaj vse je zmožna trmoglavost združena z neumnostjo nekaterili sovo- deujskili maščevalcev, ki so se znesli nad nedolznim cerkovnikom, ki /,e 4') let opravlja svojo službo v vsestransko zadovoljnost celo vrsto pri nas službu- jočib dubovnikov in domaeega Ijudstva. Naš cerkovnik je nastopil svojo službo 1. 1873 kot löleten deček in lo opravlja še danes kot ööletni rriož z <>- bilno druzino. Nepozabni in blagopokoj- ni vikav ,l'!."ij Mercina ga je najel in go- srodarso ^et ga je plačeval. L 1877. mu je go.o. uarski svet izdal dekret, *-, katerim ga je imenoval za cerkovnika r. določeno letno plačo v denarju. in ¦. prosti biri. Stvar je tekla mirno do leta 190M. To leto pa je bilo usodepolno za cerkovnika in sploh za celo občino. Z raznimi muliinacijami in različnim rn- varstvom in z vsemogočimi zvezami su prišli to leto na krmilo naše občine c\t- menti, katerih imena se bomo z zalo- stjo spominjali če se spomnimo, koliko masčevanja so si le \piizorili nad ujii". ncljiibimi oscbaiui. Žrtev toga ostudncga mascevania jc bil med drugimi tudi naš cerkovuik. Mož ni trobil v libcralni rog, zato pn njem. lop po nbogem /\estem služabni- kii. L. ll)0S. je naiiuec takratno stare- šinstvo crtalo cerkovnikovo placo iz vsakoletnega proracun:« in ga pognalo z "/.akljenid po občini, češ, ako liočeš imcti kaj. po.idi si pobirat po bišali. Ako dobis kaj, bos iiuel, ce pa nic ne dobis, nc bos imel nic. Sicer so uavidezun sklcnili, iu'.j nm da \ saka bisna stevilka 1 K na leto, a obvezati, da bo ta dena/ tudi res prejel, se uiso boteli. Cerkov- nik seveda ni sel pobirat denarja po ob- čini zaradi tega, ker se je ljudstvo uprlo tcniu sklepu staresiustva in reklo, da cerko\'uikii ne da krajcarja. Ljudstvo Jr zahtevalo. naj se cerkovnika kakor do- sedaj placa iz doklad na izravue davke, kar je twtli po /akonu zapovedano. A staresini z zupanom u:i cclu se niso zmenili za to in so pustili cerkovnika brez place. Muogokrat je cerkuvnik prosil žu- raiui naj mu preskrbi placo. a ualetel »j na gluba ušesa. In tako so potekla tn leta in cerkovnik ni dobil niti krajcarja one place, katero mil je poprej dajalo /iili.nistvo. Sicer y: tržaško iiaincstni- stvo razveliavilo sklep staresinstva ¦*- zadevi ujegove place in nalozüo .da ga mr,ra p!'ic:iti iz dokl'.'d na izravne dav- ke, A starešinstvo se ni zmenilo za to. pač se je pritozilo na ministerstvo z:i \\\\ in bogoeastje. Stvar do dane ni s;.- rcsena. (Konec prill.) Ncvice iz Kanala. Naš od vseh spo- štcvani polkovni zd'ravnik dr. Zainpoiii priredil je vee javnib predavanj o prvi ponioči \' sili. Sicer je on govoril v nenišketii jezikii. a ncki drugi gospodje nie^ova predavanja |)revajal jako lepo na sloveuski jezik. Vsa navodila je dr. Zarnponi tudi praktično razkazaval n,i vcjaku, ki je predstavljal bolnika. Po- sehno pa je ugajalo obeinstvu to, da jc pri predavanjuvpetek razdeljeval v slo- venskem jeziku tiskan posnetek o po- dukn prve pomoči v nujnili slučajili. Občinstva iz vseh stanov, iz bližnjih va- si je bilo pri vseh predavanjib toliko, da je bila Kriznieeva dvcrana natlačena. Kakor ej koncetn predavanja uaznanii dr. Zamponi ,se bodo ta predavanja še nadaljevala. Želimo najboljši uspeh. Oo- spodu dr. Zamponi izrekamo pa tem potom za njegovo ljudomilo ravnanje najprisrčnejšo zahvalo, kajti predavanja so v veliko korist vsem, in le želeti bi bilo, da bi se tudi iz drugih strok slisali enaka predavanja. V s e d a n j e m n o v e m k a n a I- skem starešinstvu sedi precej obrtnikov in v primeri z davkoplače- valci premalo kmetovalcev. Ker je tudi naš g. župan Gorjup le obrtnik, je jasno, da potrebe kmetovalcev ne najdejo v starešinstvu dovolj zaželjene podport. Tako n. pr. skrbi naše starešinstvo inalo ali nič za dobre bike, eetucli posa- rnezni kmečki zastopniki dobro vedo, da daje živinoreja našim gospodarjem največ dobička. Naj bi se blagovolilo naše starešinstvo ozreti in se preprl- čati, kako deluje v tem oziru Kras in tohninski okraj, potem bode gotovo svoja mnenja in delovanja predrugaeilo. Tako n. pr. je bilo videti pred enim teü- noin pri tolniinskem žTipanu nič manj kot 23 krasnih bikov belanskega ple- mena, na Krasu pa so si občine kupile prav lepe živali, nič manj kot 20 originalnili švicarskih bikov. Njim se gre v prvi vrsti za to, da je le bik iz- vrsten, naj stane pa ali 4 ali 800 K. Tega ne pišemo zaradi očitanja na- šemu županstvu, ampak le kot vspod- bujevalen vzgled, ki naj ga blagovol; uvazevati. Nov kanalski vodovod. Kako jc ta krvavo potreben, ni treba več doka- /ovati, ker pisalo se je o tem žc veliko let mnogo in mnogo. Navcdcnio naj le izrek nekega višjega državnega zdrav- nalskib vodnili zdravstvenib raziner iz* javil, da bi s e, po njegovem ninenju, u e s in e I o s p I o h u ž i v a t i in I e k o n o b e n e k r a v e, k i sc v k a u a 1 u r e d i. Zato se pa nadejamo, da se bodo v kratkeni z ureditvijo kanalizaeije in novega vodovoda te razmere temeljito zboljsale. Osuntje novega vodovoda )<• sole v začetku. Načrtc je napravil c. kr. ineliioracijski urad v Trstu in želimu \ si, da bi se z delom kinalu pričelo. Težkoce, ki se pri tem uahajajo nai ne plašijo gospodov, ki imajo pri tem posel. Cesta od Levpe proti Dohi, sc pridno gradi. Pretrgana je /.v nad 2 kiiometra. Zaposlenih jc vedno od 40 do SO delavcev. Splošua žclja vseli na- sili iircbivalcev po celi plauoti je, naj l.i sc \eudar enkrat razpisala gradnja ce- ste od Kala skozi Banjšice in Bate d;> (irgarja. ker so žc vsi pogoii izpolnjeni in ljudstvo koniaj čaka na delo pri cessi in zaslužek pri njej. \i Deskel. Zaduji dopis \' »(ioricr« naj se v toliko popravi, da niso le pn- stasi S. L. S. proti liberalnemu Konje- dicu, da bi zascdel županski stolec, am- pak tudi limogi libcralci sami in celo ne- kateri staresini izvoljeni x I. razredu. Nas\: ljudstvo brez razlike inisljenja si želi konec Konjedieevega pasexanja v c!" :in>kein uradu. in zato jc slo tudi v voliliii boj za to. Klic Ijudstva je: Ko- nij'Jic ne sir.e zascsti \cč županskega stolca! PoIiHčni pregled. Državni zbor. rinaneni odsek, ki bode ta teden nadaljeval svoja posvetovanja o noviti davkib, tvorečih niali finaneni program, bode s koncem tega tedna skoro gotovo dovršil svoje delo, tako da bode zamo- gla obdržavati poslanska zbornica že prihodnji teden svoje plenarne seje v.:r se baviti z rešitvijo raznih davčnih prc- dlogov. T'oljaki so sicer zahteval', naj se skliee že prihodnji teden gališki deželni zbor, ki bi se irnel baviti z vo- lilno reformo, a temu so se protivile ra- zne parlamentarne stranke, posebno pa krsčanski socialci, ki so Poljakom v svojem glasilu »Reichspost« zagrozih, da jib puste na cedilu ter da si poiščeio Nemci drugih zaveznikov, ako bi Polja- ki trdovratno ostali pri svoji zabtev?. Kakor pravi omenjeni list, se je posri*- čilo premagati v finanenem odseku raz- ne težkoče v zadevi novih davščin in Je torej skrajni čas, da se vse te zadev-j koneeno rešijo, da bi se z odlašanjem rešitve istih ne pojavile nove težkoče, ki bi koneeno rešitev kdo ve kako dol- go zavlekle. Poljaki so ta migljaj razu- meli in tako pride, kakor rečeno, do ple- narnih sej. Sklicanje delegacij. V skupnem ministerskem svetu se je sklcnilo sklicati okoli 14. inaja t. I. delegacije. Zhližanje eeških katoličanov. Iz Prage se poroča, da se je dose- glo zbližanje med češkimi konservativ- nirni katoličani in kršeanskimi socijah- sti. Kakor je znano, je bil nastal po zad- njib volitvah bud spor med češkimi ka- toličani. Razcepili so se v dve stranki in v nekaj »struj«. Svobodomiselci Sf» imeli pri tern veliko veselje. Avstrija ne demobilizira. Skupni ministerski svet, katerega so se udeležili tudi avstrijski in ogrski ministerski predsednik ter avstrijski in ogrski finaneni minister, je zboroval v nedcljo o \ o.ini minister jc pri tcj priliki opo- i /aria!, da so potrcbnc nove odredbe in j stm>ki, toda zahtcve vojnegn iniiiistra I so sc vsled iigovora avslrijskega in ogi- ! skc, i finančiiega ministra odložile. NajveCji del posvetovanj pa jc bii odir.cnien dehali o uovi ureditvi trgo- viiiskili odnošaiev mud Avstrijo in bal- kaiiskinii državami. Domače in razne vesti. mmmmnmmn Dßzelni glavart fllojzij dr. vilez Pajer-j Monriva umrl. ! ! Yelik dull se je sinoči razvczal svo- j jib -ihkili telcsnili snon in jc za vselej j koncal svojo posvctno nalngo. Dr. A- ! I c] 7. i j v i tez l: a j e r- M on ri v a, j uC/.chii glavar gori.ško-gradiški, koiiicn- ; ckitor Lcopeldovega in Lranc-Josipovc- I :^;i ivda, \ ilex zelezne krone III. vrste, j \.lik i.licir reda italijanske krone, cast- \ w\ clvai] eervinjanski, gradcžki in do- , kniski, predscdiiik odvel'iiiske zbornice in ¦•. kr. kmetijskega društva v (iorici, it po kratki, Imdi bolezni, obdan (id dra- gih svojeev zatisnil svoje trudnc oči k VeC-nemu poeitkn. ic/. jc tako doigo in tako mogoCMio \ pliva! na usoclo nase dežele in jc zapn- sfii tako globoko zaorane sledove svoje- U'-'i dolgoletnega. zarcs neinnornega dc- lovanja, da si je v prebivaleili obeli na - rcdnosti in vseh lindskih vrslah zagoto- \ i! trajen spomin. \>v. I'1 a jc r se je rodil due 6. junija ]!'-'¦) \ (iorici, kjer so imeli njegovi sta- ri.-i trgovino v lastni liiši na takratnem 'i'r.'Nniku. .Oeetn in materi je tckla, zi- "belka \' planiuskili deželali; očc jc bii rci-icm Korošcc, mati je bila Tolminka; a sin se je že v mladili Ictili navzel ita- iijčtnskega dulia. ki se je pa v njcni še ie riv.v razvil in razvnel, ko jc stopil v j:;\Tio žjvljenic. Na ghnnaziji, kjer sta inn bila sošolca baron W inkier in pokoj. mons. Andrej M a r u š i e, je še L'ovoril slovenski. kot pravnik je bii celo sodni tolinač za slovenski jczik, a pozneje je opustil vsako vajo v tem ie- zikn, poxabil pa «a ni nikdar .Znano jc i l-cIo, da je še kot deželni Rlavar tako spretii«) in zvesto tolmaeil j^ovore slo- venskili poslaneev, da j^a je vse občn- dovalo. l:o končanili vseučilišC-nili štndijali jc stopil kot konci|)ijent v |)isarno pn- kcjnejia odvetnika dr. kMs moiido, najvnetejšejia takratne^a Italijana vUo- rici: tain se jc jirav pripravil in izvež- bal za svojo politieno karijero. Takrai so se od\retniska mesta še razpisavala. ker je bii določen »nnmerus clausns • fKlvetnikov. Svoje prvo tako mesto je dobil dr. Pajer med Slovcnci v Kana- I», kjer je posloval par let do svoje pre- niestitve v Oorico. Leta IS(>I.. torci koi v /ačctku ustavne dobe ie bii pr- \ikrat izvoljen za dezelne^a poslaiuu in od tistetfa easa naprej jc bil'nepre- tiKonia clan deželne^a zbora in odbora do svoje smrti. I.eta 1!S()9. ^ra je dezeliM zbor izvolil za drzavneRa poslanea.in leta l°70 jc bii iiovzdi^njcn na mestw dcžclncKa podj^lavarja. Leta 1875. je bii odlikovan s plenistvom in due 28. mar- ea 1 ts77 je bii prvikrat imenovan za cle- '/elncKa ^lavarja, katero mesto jc zase- dal do If), julija IW.l Leta 1*99. i: .postal zopet de/.elni ^la\'ar in jc osta' c'o smrti. Leta 19(11 je naš dezelni za- si(?|) obbajal redko slavnost: petdese'- letnico Pajcrjeve^a dezclneya poslan- st\a in odbornist\'a. \ zadnii dobi jj |)oi)olno- ma prenravnal in ninogostransko rdz- siril dezelno ii|)ra\o. \'odi!na misei inn je bila v \sein: Oliraniti supreme- eijo italijanstvi! in kazati navzgori i" nazmiaj italijanski znaeaj dezelc. Sieer pa je l)il skrbcn in nenmorno delaveii za blatfor dcžele. Mož jc bii o svojei': casn spreten scovornik in odlieen konc?- pist; odlikov.al se je po svoji bistronm- ncisti mitno vseh drugib goriških odvct- nikov. l^osebno pa ga je dičila trdna. ne- \'pogljiva volja in nepopustljiva ustral- nost, ko je šlo za dosezanje gotovih ei Ijcv in namenov. Pajer-ja so j^r>riški Ita- iiiani na videz obozcvali, a prav v seen inn niso bili naklonjcni, niarvee je inicl prav mnoKo skririli nasprotnikov pose- bno med s\ojiitii sovrstniki. Ti hi ^ I'ili najrajse ixjpiiiniii z dc/.elne^a pre- siola, a r.'M je šel samosvestno in mo- K'oeno mii.no njib in je vladal. I?ajer si ie skupil uevenljive zaslii^e za ^ori- ške Italijane. Kaj ie bii za nas Slovenes, o tem niorda o drngi i>riliki. Za danes inn vošeimo iz dna srea večni mir in pokoj! Visokorodni gospud baron Winkle«, l;ivsi kranjski predsednik. je te dni še prceej ncvarno obolei. Oabršeekov rnandat \ tr^ib diši iil- katerim ^ospouoni. kakor kazejo vsa znamenja. >A'urodno'< dclo in naša na- iviiost naj bi iim pri tem iiomagala. Goriški laški voditelji so vsi iz Sc- be, ker je c. kr. nainestni.stvo povcriio k'oriskenm oknsinemr glavarstvu sestn- \o novc^a Nolilnc^a inicnika kakor tndi izvedbo dopohiilnUi volitev v ^oriški mestni svet. \ svojem glasilu »-Corrie- re« pisejo vsako\rstnc jeremiiadj in pritozbe, kakor bi se iim bila z^odiia bojive kako \elika krivica. (loriški Lalii so to sami zakrivili. Imeli-so po- šteno nastopali pri sestavi volilnib imo iiikov. Mestnj starešina Venier, ki grozno \ skipi, ee opazi v (iorici kaj novo-slo- \'cnskega in ki je iniel pri seji mestni- R"a sveta, ko je le-ta protestiral proti odredbi nainestnistva. prvo besedo, i.i ki nocc o Slovcncili nič slisati, je moral |)i'otestiraii tudi proti teinu. da ie mestni žnpan Bombig \* zvezi z dvema Slo- \enccma pr: kupeiii s krompirjein. In- terpelirati bi moral župaiia ßombiga. ee je to res, in ce je res, kaj misli i'kreiiiti, da se ta »Skandal« odpravi. In lurdaljc bi moral interpelirati tudi samega sebe in sieer ali je katerikrat kot advokar že branil kakega Slovenea \r sodni dvti- rani, in ee je. kaj misli ukreniti, da s* kaj takega vee ne ponovi. Nadaljc bi moral interpelirati ob- Cinskt'ga svetnika, tiskarja .luga, ali ie res, da tiska tudi slovenske plakate, ki se potem razobešajo po mestnili vogalin in tako potrjujeio. da v (iorici prebi- vajo tudi Slovcnci poleg Laliov! Sploh bi moral interpelirati skoraj vse mestne starcšine in jib na koncu vprašati, li les žive veeinonia od slovenskega dc- narja, in ee je to res, kaj mislijo storiti, da se kaj takega ne bo vee dogajalo. Ta interpelaeija bi bila na mestu, na katero naj bi odgovarjali mestni sve- tovalci. In če bi lioteli rcsnieo poveda- ti. bi inorali reci. da ie res. kar pravi in- terpelant. A rekli bi mu najbrže, da m- ma v gla\i vse v red; . ako bi zabteval od njiti, da se moraio tako ravnati ka- kor on zahteva. Župan Botnbig jc postal listn )>LT.cO'f popravek. v katerem pravi da ni res. da bi bii imel on na Dunaju pc- svetovania z dr. Suster.šičun in pos«. Ponoin. Pes p:i ie. pravi popravek. da kr> sem se nab.aial na Dunaju v občin- skih zadcvali. niscni inicl niti prilikc vi- deti posl. Fona, medtem ko dr. Suster- siea niti ne poznam. Ničnostna pritcžba. Dr/.avni pravd- nik, dr. Marinaz. !:i jc zastopal ohtozb«) proti \. Lenassi.iu in dr. Luzzattu v p"f>- eesu, ki se ie vrsil minoli mesec \ '1'r- stu zaradi zadeve >,IJanke Popolare««, je vlo::i' pritožbo ničnosti proti oprostitvi oiiicnjenih dveli obtoženccv v proccMi. Izpred sodišča. Tukajšnjc okro/.no kot kazensko sodisee ie obsodilo .^f»lel- ncga Henrika Cenneii iz \ rtoviwa. ker je s kolom udaril svojega očeta po g!:i- vi ter ga ranil. na 14 dni strogega za- pora. X'eerai se je vrsüa !-;azenska obr.iv- nava proti soiskeniu voditelju v Ronkah ! .losipn Bosnia, ki K1 izmakni!. kakor s.mo' i svoiečasno poročali. iz blagaine zu["»m- ka Iiarban za M^ K bankowev. Sodišcc ga jc obsodiio na 2^ dni strogega zap<>- ra. ~- .\i-letni A\"gust .levšček iz Nabre- žine, a pristojen \- Bate, je dne If», sjpu I. I. izvabil Antonu Polenc na eesti med Tolminom in Sv. Lnciio z raznimi ob- Globoko potrt, naznanja deželni odbop poknežene grofovine Go- riŠko-GradišČanske tužno vest o smrti zaslužnega in čestitljivega dežel- nega glavarja idvfitnika Dr. Alojzjja Pajer (\ Monriva komanderja Leopoldovega reda, kompturja Franc-Jožefovega reda, viteza železne krone tretjega razreda, velikega ofioirja italijanske krone* castnega občana červinjanskega, doleDJskega in gradežkega, predsednika odvetniške zbornice, predsednika c. kr. terezijanskega kmetijskega društva, predsednika upravnoga sveta o. kr. priv. furlanske železnioe, člena deželnega šol- skega sveta itd. itd. Pogreb ugledneg-a pokojneg-a bo v öetrtek dne 20. t m. öb lÖ'i, uri zjutraj iz hiše žalosti Coreo Francesco Giuseppj gtev. 7(5. GOBICA, due 18. sebruvarja 191^. ljiihanii 25(1 krön, s katerimi je šcl IMuic n;i svetolucijski kolodvor po blago 7A\ svojeyja Kospodarja Pregelj. Sod i see je Jevščeku prisodilo 4 me see v ležke jeee. Vsaki dan sveže ribe so bodo pro- dajiik1 i)d jutri naprcj na ribicin trtfu. Zborovanjt1 obč. tajnikuv in nsluž- bencev na (ioriskein. \ pondeljek dne 24. t. in. sc bo vršilo ob 10. uri predp. v hotelu pri ».lelenu« zborovanje oho. tajnikov in uslu/.beueev \" svrlio ust.i- novitvc posebnena drustva za iste. Predaja renškega županstva upra- vitelju L. AiiKelju 1' r o j c r sc bo vršihi v sredo. Požar v $t. Ferjanu. \ noei na ue- deljo je popolnoina po^orela \- Lt. Kci - janu hiša Steker-ja. Nasli so uied ra^- valinami ostanke človeške^a trupla. Baje je zgorel delavec. ki je spal v his'. Cmvori se. da ie nekdo zaž^al hišo l/ niaščevanja. Novi drustvi. C. k. nauiestništvo je vzelo na znanje ustanovitev drustva: »Sveta \ ojska protialkoliolno društ- voh v Tolmitui in ProstoYoline^u :evinu. Nova križarka. I me 15. t. m. s:> spustili v morje na Reki novo križark i 7. iinenom >Novara >. ki je bila naprav- ljcna se iz kredita, dovoljenega v I. 19in. Nova iadia ohse^a \^tn ton in ima 25.(iim> koniskih inoci. Nova kri/.arka je bila izdelana v domači ladjedeluici n.si Reki. Botrca nove ladije ie bila tcrofie« Moiuecuccoli. ki ie s tresoeim Llasom pozdravila novo bo; inoe in jo na u- kaz NjeRa \ cličan . eesarja krstila '¦. inienoiTi •¦>Novara«.. ladiia spada k takozvanim nialini križarkain, ki imajo v vojski nalogo ogleduhov in nioraio zato biti posebno unie. Naša mornan- ea ima sedaj tri novejsc take ladjr: »'Saida^. Helgoland- in Novaro*; iz- nied stareiših ie dobra še "Admiral Spaurv . Gozdni požar na Šmarni Gori. Yeeraj zlutiaj ie zaeelo j^oreti na dveli krajiii v gozdu na Lmami Oori pri Liu- bljani. (jorelo je z veliko silo. Več hek- tarov viozda ie unieenega. 60letnica napada na eesarja Franca Jožeia I. Danes je poteklo 60 let, odkar je Mažar Libeny, kroiaški pomočnik. zavratno napadel eesarja z nožem in ga ranil na tilniku. Kakor vsak dan k šel eesar tudi tega dne kiog poldne na sprehod; spremljal ga je polkovnik groi O' Donnel. Na Bastiji pri Koroških vra- tih se ie eesar nagnil preko mestne^ü zidu, ker se je odspodaj oglasilo bobna- nje. (iroi je stal poleg njega. Tisti hip skoej k cesarju neki človek, ki je prelc sedel na bližnji klopi, ter z odprtim no- žem zamahne proti cesarjevi glavi. Nož pa je k sreei zadel na ovratnik in šele potcin zdrknil na tilnik. tako da rana ni bila opasna, eeprav je bil zamahljaj si- len. Medtem je polkovriik že zgrabi! na- padaiea in ga spravil na tla. kjer se je med niiina žaeela ohupna borba. K sre- ^i je l^rihitel na pomoe Dunajčan Cttcn- rjtffeli, nakar se je posrečilo napadalca ukrotiti. Napadalec si je ob meeu, ki gn je ()'Donnel izdri, vse roke porczal. Cesar pa je velel grofn: »O'Donel, vtak- nite nice v nožnieo!" Šele na to je (Y Donnel opazii, da je eesar ranjen. Ker je bila medtem prišla /e tudi vojaška stra/.a in prijela napadalca, je i;rof pro- sil eesarja. da ira sine spremiti. nakar je eesar prijel ^rofa pod roko in šel /. njim proti palači nadvoj\'ode Albrehta, ki je stala v bli/.iui. Medpotonia je eesar rekel: »Sedaj mi ie tako, kakor inojim ubogiiu vojakoin \ Milann.. \ palaCt se je eesar za liip onesvestil, a resnejs'ii posledie ni bilo. \ spomin na sreOno re- site\' eesarja ob tern napadu se ie na Pnnaju /^radila \Otivna cerkev. Novi dunajski nadškot. l.isti por«- eajo, da postane duuaiski nadškof ir.ii- br/e litomerski skot dr. dross. Napovedi za osebno dohodarino. kJok za \-la^anje napovedi za odinero osebno dobodniuske^a davka se je po- dalisal do M. marea t. 1. Hotel ie masčevati Schuhnieierja. 1/ ,\\onako\e^a se je podal na Dnnaj tni- /arski delavee Franc Freiber^er /. na- nienoiu da uiaščuie imior posl. Scluili- meierja. Freiber^er je nainrec hotel u- inoriti brata morilea, posl. Kunseliaka. Yo je izvedela dunajska polieija tcr Freibergeria aretirala. l^ri izprasevanju pa ie Freiberger odkrito priznal vzroU svoie^a potovanja. Nasli so pri ujem revolver in pilo. Freiber^er je bil /o -dkrat predkaznovan in se izdaja za s v o b o d o in i s e 1 c a. (irdo nesrarnnost si ie dovolil du- najski p.etnčurski list »Yolksblatt«, ker očiui. da Slovani niso dali niti vinaria za obniejno vojaštvo. Pribijemo Ie. da piše ;. da je bilo v Zagrebu nabranih okoli 50.000 krou. - Neinski jeziki so res dolgi, da dosežeio tudi blatne kaluže. L'edne bratee so nasli puljski sle- parji v vecnem Riinu. Tain so zidali \c- !iko iustieno palaeo in te dni je policiU» aieticala kar tri inzenerie. ki so iuieli tain opravila, cetr'.i ptieek je pa odnese! pete na varno. Listi poroeajo o velikih sleparijali. ki so jib izxrsili oineii'er.i gospodje pri stavbi justične palace, kjer st ie sleparilo kar na debelo. Umrl je v Bambergu prelat dr. Fr, Ks. Schaedler, eden ^lavnih voditelie\ katoliskega eentruma \ nemskem dr- zavnem zboru in bavarskem dezelnem zboru. Led jc počil na Blatnem .iezeru na O^erskeni in poskodova! vse nasade in kulture ob bregu. Škode ie vee ino.nnii kron. Na eksportni akademiji je zopet štrajk. Poročali smo že, da so slušatelji eksportne akademije na Dunaju štraj- kali, ker hočejo, da dobi ta trgovska a- kademija značaj visokih šol. Počasi sv- ie bil sunder polegcl, a sedaj je zone? zavrelo. ker so nekateri radi štvajka iz- gubili štipendije in podpore. Baje tfrc sedaj veeje število slušateliev na trgov- sko visoko šolo v Berlin. Trgovska in obrtna zbornica v Kra- kovu je sklenila, da od sedaj dalje do- pisuje vsern centralnim nradom na Du- naju edino Ic v poljskein ieziku. Zborni- ea v Lvovu se namree tudi že dal.ie ea- sa poslužuje izključno Ie poljskega je- zika. Poroka nemske princezinje, ki vzame cumberlandskega prinea F.rnstu., sc bo vrsila haje na Dunaju, ker bo tu- di nas eesar na svatbi in bi zanj bi!o pretruično vsako potovanje. Najstarejši človek v Avstriji je uaj- brže lv. Navratil v Neinškein Brodu na Ceskem. Navratil ima 114 let in je raz- meroma prccej evrst na dului in na f.: lesu. Krojaški pomocnik isče službe. Kdo je ta, se izvc v nasem upravnistvu. 3: Jakob Miklus mizar in lesni trgovec ^^ v Porigori — ua voslD železništeaa mosta fna ctsti, ki pelje proti Graiiiški) COO Tryuje Uuli / opcko vsake vrste, inui veliko /altgo vsakovrstnega trdega in melikega lesa, ima tudi vsake vrste gredo. tramove 3 'A od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—1J colov debele. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v 60RICI nlica della Croce stev. H. LOTI.KM.ISKI: ŠTFMLKF. Dimaj .... ')7, 4, 54, N~, 4s«. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Gorici Gosposka ulica st. 1 se priporoca si. sloveuskemu občiustvu iz mesta in ;¦: dežele za obilen obisk. l^ostrežba toena in strogo suažna. Brije in striže tudi na lnesecno odplaeevanje. Na zalitevo brijo in stri/.e ua domu. \' zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni eeni. — Prevzema vsa lasniearksa dela rer kupuje ženske lase po 12 K in nan-ei kilogram. FRANC NOVAK, Gosposka ulica, štev. 1. Tečajj za učenje jezikov po Berlitzovi metod Tečaj w Gorici Magistratna ulica 13« I'raiicoski jezik uči rojen Francos. Anglt'ski jczik uöi rojcii .liig/rL. Vsak uciti'lj uci Ie v svojeni nmteri mimh jf/iku. Od prvc ure daljc poslusa in jjovori tiäiiec /c oni je/.ik, kiitcn'LM s<> hočc naučiti. Začrtna podlaua. -- Kouvci/iranji1. — l.iti ratura. — Slovnica. Xovi tečaji se zacnvjo ta tcdvn. Frijavc se sprejemajo : V ton'k, čotrtok in suhoto oil 3. ilo i>. ure po- poludno in od S do 9. ure /veeor v .Magistratni tilici 1;5. Vra za pnskitsnjo sastoitj in m-obvezno. JOSIP BONÄNNI naslednik T. Slabanja srebror in zlfltar u Gorici ulica Nlorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo •e priporoca vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. :=(©l "upujte samo dvokolesa uALTENA", francoske vrste, ki so najitrpežnejši in najboljši bod si za na- vadno rabo ali za dirkev Sivalni strojiOriginal „Victoria" so naipraktičnejši za vsako hiao lsti služijo za vsakovrstno 3i- vanjc in štikanje (vtv.enje). Stroj teče brnzšumno in je jako trptr- žon. Fuške, saniokrese, slanio- reznic e in vse v to stroko spu- dajoče predmete se dobi po to arniški ceni pri tvrdki Herševoni t Cuh, G O R I G A — Stolnl trg St. 9. xsz^öMwfe^ Kolumbovo jajee za p