Tli V Celjn, dne 19. decembra 1912. St. 51. Izhaja vsak (ictetek; ako jb 8s dan praznik, pa das poprej. — ?'&e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je pošiljati aa naslov: »ftarotini v Celju. - Reklamacije bo poštnine proste. — UrefiaiStTo: Dolgo polje žtev. 1. „Narodni List" stane s» celo leto 4 K, za poi ieta 2 K, ca četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina ce plaSuje raaprej. — Pesamezae številk« t iane 80 vin« Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri vefikratnib objavah zuatsn popust po dogovoru. Prbtfcj-bine xa oglase je plačevati po posti £a naalov: nNare6iii List" v Celju. Vsem cenjenim naročnikom, bralcem, somišljenikom in prijateljem voščimo najveselejše praznike. Uredništvo in upravništvo?„Nar. Lista". Mir ljudem na zemlji . . . Vsak poedinec, vsak narod, vsaka država potrebuje za svoje gospodarsko in kulturno izpopolnjevanje miru, ne miru brezdelja, ampak miru naravnega, zdravega razvoja. Balkanskim Slovanom, stokajočim pod turškim jarmom, tak mir ni bil dodeljen, zato so njihovi bratje posegli po orožju, da jim ga ustvarijo. ln nista minila dva meseca, ko je Turčija, vedna kaljiteljica miru, vedna ovira za razvoj svojih slovanskih podanikov, ležala strta ob tleh in na njenih razvalinah se dviga novo srbsko-bolgarsko carstvo, carstvo mogočne gospodarske in kulturne sile. carstvo mirnega, naravnega razvoja. V Londonu se vrše sedaj pogajanja za mir med Balkanci in med Turčijo. Kdorkoli ve, kaj pomenijo vojni dogodki za narode, za države, za vse človeštvo, gotovo iz srca želi, da bi se ta mirovna pogajanja končala res s trajnim mirom za balkanske Slovane. Mir pa je mogOČ seveda le pod pogojem, da bodo v polni meri uživali sadove svojih velikanskih krvnih in gospodarskih žrtev. Če bi šlo tako, kakor bi hoteli balkanskim Slovanom zavistni in skrajno sovražni Nemci v naši in nemški državi na eni in kakor bi seveda na drugi strani hotela to Turčija sama, bi sploh ne prišlo do kakih posebnih sprememb na Balkanu, kvečemu bi se Srbom in Bolgarom v Makedoniji in pa Albancem dala avtonomija pod turškim sultanom. Tak mir bi bil gnil iti bi ne Bil nikaka sprememba, zakaj Turčija bi nikdar ne uveljavila za Slovane v svoji državi enake pravice nego jo imajo Turki in na Balkanu bi nastajale vedno nove nevihte. Trajen, uspešen mir je mogoč le, ako balkanske države obdržijo, kar so si z orožjem priborile. Če so si Italijani smeli vzeti velikansko tripolitansko zemlje v Afriki, dasi s svojim vojaštvom niso prišli niti par kilometrov od morske obali, zakai si naj Bolgari ln Srbi ne vzamejo onega, kar so polili s svojo krvjo, kjer prebivajo njih bratje, in kar po starih zgodovinskih dejstvih itak njim pripada?! Zato kliče vodilnim krogom države, naj jim gre / srca božanstvena pesem: Mir ljudem na zemlji... Balkanska vojska. Mirovna pogajanja v Londonu. Iz Londona poročajo 16. tm. r Danes dopoldne je bila slovesno otvorjena konferenca, ki naj iz premirja ustvari mir na Balkanu. Pozdravni govor je imel angleški zunanji minister Edward Grey. Kakor se zatrjuje, stavijo delegati Bolgarske, Srbije, Črne gore in Grške te-le zahteve: 1. Turčija odstopi zaveznikom Makedonijo in Epir; 2. Turčija izroči zaveznikom Odrin, Skader in Janino z vso k tem trdnjavam spadajočo okolico; 3. Turčija odstopi Trakijo" do proge Midija-Enos, z Lile Burgasom in Lozengradom vred; 4. Turčija izroči zaveznikom Kreto in Egejske otoke; 5. Turčija dovoli za Srednjo Albanijo avtonomijo pod mohamedanskim guvernerjem, ki pa bo neodvisen od Turčije in 6. Turčija pripusti aneksijo severne in južne Albanije od Srbije, oziroma Grške. Govorilo se je nekaj časa, da Turčija ne bo pripustila k mirovnim pogajanjem Grške, ki ni hotela podpisati premirja. Vendar se bo doseglo tozadevno sporazumljenje. Kako dolgo bodo pogajanja trajala, seveda danes nihče ne more prerokovati. Pač pa so izjavili zastopniki balkanskih držav, da bi se vojska takoj nadaljevala, Če bi se Turčija branila izpolniti njihove žahteve. Da ne bo fto gladko, dbk&zuje dejstvo, da se Turki pridno pripravljajo na nadaljevanje vojske. Z&stopniki posameznih držav prt mirovnih pogajanjih. Pri mirovnih pogajanjih v Londona zastopajo Turčijo: Rešid-paša, prejšnji poslanik na Dunaju; Osman Nizami paša, berolinski poslanik; Šalih - paša, bivši vojni minister. — Bolgarijo zastopajo: dr. Daaev, predsednik bolgarskega državnega zbora; Mihajlo Madjarov, poslanik V Londonu; general Papriko v, prejšnji poslanik V Petrogradu. — Srbijo: Stojan NoVakovič, prejšnji ministerski predsednik; Andra Nikolič, predsednik srbskega državnega zbora, in dr. Milenko Vesnič, poslanik v Parizu. — Grško: min. predsednik Vetilzelos; dr. Streit, g-rški poslanik fia Dunaja; londonski poslanik Genadinos in Šef generalnega štaba general Danglis. — Črno goro: Lazar Mi-juškovič, bivši min. predsednik; Jovo PopoviČ, prejšnji poslanec v Carigradu in dr. Lnjo Voj-vodič, prejšnji pravosodni minister, Vojaška stranka v Carigradu zopet prihaja na površje, generalisimus Nazim-paša je dobil državne vajeti v svoje roke. Zveze med velikim vezirjem Kiamil pašo in med Nazim pašo so pretrgane. Snuje se velika nova turška armada, ki bo štela — kakor je Nazim paša iz javil — 250.000 mož. Turki so torej zopet postali samozavestni in pri mirovnih pogajanjih ne bodo preveč popustljivi. Vojska med Grško in Turčijo pa se med tem nadaljuje in sicer iia kopnem in na morju. Pri Janini, katero trdnjavo Grki oblegajo, je prišlo zadnje dni do hudih bojev, ki še niso odločeni. Eno zadnjih poročil pravi, da so Grki zavzeli važno postojanko pred trdnjavo. Poroča se tudi o pomorski bitki med grškim in turškim ladjevjem in sicer pred Dardanelami. Turška poročila vedo povedati o turški zmagi. Poročilo grškega admirala pa pravi, da se je približal grškemu ladjevju pred Dardanelami le en turški torpedni rušilec in oddal vež strelov, na kar so grške ladje začele streljati nanj in na turške utrdbe ob morju. V Stari Srbiji bodo Srbi ustanovili, kakor poročajo, dva nova vojna zbora, ki se bota imenovala kosovska in vardarska divizija. Stbskts Časnikarje je povabil te dni k sebi srbski rtiintsterski predsednik Pasič in je izrekel Željo, naj ne odgovarjajo na izbruhe avstrijsko-nemških in madžarskih listov. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu Ugron je 15. tm. obiskal srbskega ministerskega predsednika Pasiča. Ob tej priliki ga je Pfcsič opozoril na avstrijske vojaške priprave ob srbski meji in je povdarjai, da bi te odredbe lahko izzvale neljube spore za obe državi. Opozoril ga je dalje na aretacije srbskih državljanov v Avstro-Ogrski. Zadeva, konzula Proehaska je res postala za avstrijsko nemško iti madžarsko časopisje in seveda tudi za našo vlado velikanska Podružnica ljubljanske kriditne banke, ceue Graška cesta (v hiši g. KoBenca) obrestuje vloge na tekočem računu proti 60 dnevni odpovedi po P®** HT* PP** od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka " 2 0 0 NARODNI DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 blamaža. To pač najboljše dokazuje uradna izjava našega zunanjega ministerstva, ki se glasi: »Preiskava, katero je odredilo tukajšnje c. kr. zunanje ministerstvo v zadevi Prochaska s tem, da je poslalo na lice mesta svojega posebnega delegata, da natančno preišče vso zadevo, se je radi velike oddaljenosti in radi vojne situacije, ki vlada v dotičnih krajih, precej zavlekla. Sedaj je končana. Na podlagi podatkov odposlanca, c. kr. zunanjega ministerstva konzula Edla, se je izkazalo, da so bile vse vesti, ki so krožile po časopisju, glasom katerih so Srbi z našim konzulom Pro-hasko v Prfzrenu ravnali kot z navadnim vjet-nlkora, oziroma ga celo oskrunili in mučili, kot popolnoma neresnične brez vsake podlage. Tudi svoječasno od srbske vlade vložena pritožba in prošnja, naj Avstrija odpokliče svojega zastopnika iz Prizrena, ker se je baje za časa vhoda srbske armade v Prizren streljalo iz avstrijskega konzulata na srbske vojake, je brez podlage, ker so se izkazale vesti kot neresnične. Pregreški, katere je zakrivila srbska armada napram našemu konzulatu in konzularnemu osobju, so zelo malenkostni. Srbska armada se je samo parkrat pregrešila proti mednarodnemu pravu. Naše zunanje ministerstvo bo srbsko vlado o teh prestopkih takoj obvestilo in upa, da Srbija ne bo odrekla zadoščenja, to tembolj, ker je šla našemu delegatu konzulu Edlu skozinskoz na roko.« — Tako se torej končuje ta zadeva, zaradi katere so naši Nemci skoraj hoteli naprtiti državi vojsko s Srbijo. Novi srbski poslanik na Dunaju Jovanovič je dospel na Dunaj. Izjavil je, da je prepričan, da se mu bode posrečilo poravnati avstrijsko-srbski spor. V Srbiji si žele vsi trezno misleči ljudje prijateljskega razmerja z Avstrijo. Glede mej nove albanske države si velevlasti še niso na jasnem. Avstro-Ogrska zahteva določitev take meje, ki bi odvzele balkanskim državam najboljše uspehe zmag. Rusija, ki je za samostojno Albanijo, se pa ne strinja s to avstro-ogrsko zahtevo. Zadeva se bo rešila, kakor hitro bo med Turčijo in balkanskimi državami sklenjen mir. Jz političnega ;Veta. V državnem zborn so pričeli v torek češki narodni socijalci in radikalci z obštrukcijo proti vladnim vojaškim predlogam. Večinske stranke so baje sklenile obStrukcijo z dolgimi sejami zlomiti. Češki poslanec Fresl namerava govoriti 24 ur neprenehoma. V torek je zagovarjal deželnobrambni minister Georgi vladno predlogo. V imenu slovenskih klerikalcev je i javil dr. Verstovšek, da bo njegova stranka glasovala za predlog. V proračunskem odseku nadaljujejo slovenski klerikalci obštrnkcijo. Tndi tu hočejo večinske stranke nbiti obštrukcijo z dolgimi sejam;. Klerikalni poslanec Gostinčar je v seji 17. dec. ogovoril" od pol 7. ure zvečer do 3/48. ure zjutraj in je doseeel govorniški „rekord" v avstrijski posl. zbornici. Vprašanje italjanskega vseučilišča. Dne 12. t. m. je prišlo v seji pododseka proračunskega odseka do glasovanja o italjanski pravni faknlteti. — Dr. Rosner je v soglasju z Italjani stavil predlog, naj se fakulteta ustanovi v Trstu. Prof. Masarjk se je izrekel za Trst ter poudarjal, da po svojih temeljitih informacijah in študij h "ustanovitev fakultete v Trstu ne smatra kot zadevo, ki bi bila Jugoslovanom škodljiva. Zii se mu, da bi ustanovitev italjanske fakultete v Trstu mnogo pripomogla k medsebojnemu spoznavanju obeh narodnosti in olajšala stremljenje Slovencev po lasmi visoki šoli. Predlog, da naj bo Trst sedež italjanske fakultete, je bil na to soglasno sprejet. Določba v vladnem načrtu, naj bo začasno sedež italjanske fakultete na Dunaju, je bila črtana. Odrski poslanec Kovač, ki je — kakor smo poročali — svoj čas strellal v ogrski poslanski zbornici na predsednika Tisza, je stal te tni pred poroto v Budimpešti. Porotniki i>o stavljeno jim vprašanje glede nameravanega umora zanikali, nakar je bil Kovač oproščen. Za razpo ložeii|e v ogrski javnosti je pravorek porotnikov vsekakor značilen. V Bosni je šolska oblast zaprla "se srednje šole iti poslala dijake domov. Vzrok ni znan. ItaiarsM prlncregeiit V Monakovem je 12 t m. n mrl bavarski pn cregent Luit|iold star 91 l"t. R-gentstvo prtv/.ani ti e.'<>v na stareiši sin l (ivik. ki je rojen i. 1845 L'idvik sledi svo jeiiin očetu v regenf-tvn, ker ie krali Oto še ved o lieo/.d t a vi |l vo bolan svetovanjem o perečih evropskih vprašanjih poslaniki 6 evropskih velesil. Avstro - Odrsko bo zastopal grof Mennsdorff, Nemčijo knezLichnowsky, Italijo marki Imperiali, Francosko Cambon, Rusijo grof Benckendorf in Anglijo Sire Edvard Grey. Vprašanje prestolonaslednlštva na Ruskem Ker je zdravje ruskega carjeviča jako slabo in ker se je sedaj veliki knez Mihael Aleksandrovič odpovedal svojemn dostojanstvu, je postalo vprašanje prestolonaslednika zelo pereče in čaka ureditve. Baje bo naslednik veliki knez Dimitrij Pavlovič, ki je poročen z uajstarejšo hčerko carske dvojice, Olgo. Mongolija — neodvisna. Iz Petrograda poročajo, da pride v kratkem v Petrograd odposlanstvo iz Mongolije pod vodstvom zunanjega ministra, da se zahvali carju za neodvisnost Mongolije. BeležKc. Somišljeniki, naročajte' „Slov. Narod!" Znano ie, da piše poiSg „Narodnega lista" tudi „Slov. Narod" v svojem štajerskem oddelku v smislu načel in dela naše narodne stranke. V Celju obstoji posebno štajersko uredništvo ,.Slov. Naroda" (v isti hiši ko uredništvo ..Narodnega lista", na Dolgem polju št. 1.), ki je v ved ni zvezi z vodstvom naše stranke in je vedno najboljše podučeno o štajerskih razmerah. ,.S'ov. Narod" pa ne prinaša samo vsak dan kot dnevno izhajajoč list najvažnejših štajerskih novic, ima tudi izvrstna poročila iz vseh drugih slovenskih dežel, iz državnega zbora in iz balkanskih držav. Priporočamo torej onim svojim somišljenikom in prijateljem, ki želijo imeti kak dnevnik, naj naroče ,.SIov. Narod"! ..Slov. Narod" stane mesečno K 2'30, četrtletno K 6'50 in celoletno K 25'—. Podpirajmo svoje in sebi prijazno časopisje! Zanimivosti o „Štajerčevlh" urednikih. Ptujski odvetnik dr. Ant. Brumen priobčuje v »Slov. Narodu« nek odgovor na napade v »Štajercu« in pravi med drugim : »Neposrednemu predniku K. Linharta, 1. D., ki je dne 25. nov. t. 1. v Leskovcu radi preobilo užitega žganja obležal v cestnem jarku in potem v svinjskem hlevu g. M. Straschila, svakali Orniga, izdihnil svojo skesano dušo, sledi moje pomilovanje in usmiljenje v tužen grob. Rad bi napisal primeren nekrolog o njem za »Štajerčeve« pristaše in čitatelje, če bi vedel, da »Štajerčev« odbor oziroma gospod Karel Linhart ta nekrolog v svoi list sprejme. Tudi z nekim drugim »Štajerčevim« urednikom imam posebno sočutje in prav puščavniško usmiljenje. Ta je neki ubogi ženi v Trbovljah leta 1906. ostal neko svoto za hrano dolžan. Ko ga je tožila pri sodišču, je dvignil upor proti plačilnemu povelju, dasi je priznal dolg v celem obsegu. Pri obravnavi se je pustil kontumacirati. ta izreden poštenjak l Ker je eksekucija proti njemu brez uspeha ostala, je prišlo do razodetne prisege, katero je ta kremeniti »značaj« tudi prisegel, trdeč, da ne more te svote plačati, ker mu »Siidmarka« samo 160 K mesečno plača. Če hoče gosp K. Linhart ime in naslov tega urednika »Štajerca« izdati, naj se potrudi k meni v pisarno ali pa naj pregleda akte c. kr. okr. sodnije v Ptuju Cb II 473/6 in E IV 633/6« — Menda bo g. K. Linhartu to vse precej znano in mu zato ne bo treba storiti niti prvega niti drugega I Res »kremčni«! Iz deželnega šolskega sveta. Stalno je na stavljen kot učitelj v Račin Maks Smole, v Čreš-njevcu pa Albert Planer. Učitelj Slavko Čoki je iz Kostrivnice premeščen v Runeč. Slovenska prostovoljca v črnogorski armadi, Č'k in Lipar, sta se po sklepu premirja vrnila domov na Koroško. — Vest, da bil Lipar ranjen, ni resnična. Obsojen zaradi popisovanja glasovnic. Kaplan Feliks Fintek na Doleti iskem ie bil ob sojen na 5 dni zapora, ker je pri občinskih volitvah svojim somišljenikom popisoval glasovnice. Najvišje sodišče je sodbo potrdilo. Če bili pri nas na Štajerskem obsojeni vsi kaplani in župniki, ki ob raznih prilikah popisujeio glasovnice — celo proti volji volilcev! —. no, potem iti včasi cele f-ire bile brez dušnih pasrir|ev. Pa bo res tudi treba začeti s takimi radikalnimi sredstvi! Slovenci v deželnem gospodarstvi vnjvn-dlne Štajerske. Pod tem (seveda nemškim) naslovom je i /.dal dr. B*nkovič sedai tii'li n- inško brošuro, v kateri na podlagi številk dokazu |e krivice ki -1" d* si )(• il n v I" ■ i ki.I Iidlor lin 1 ,.|HI|.I I - " r 11 - - iz Vi''/. Ia v Z Ha. N'" sUnt .i K"./, in sploh Zabela Imi iii<■ iti v K as e. V Vidmu ob Savi je umrl mesar ia gostilničar Anton Švigl. V Sevnici so zaprli neko Karolino Duh s kranjske strani, ki je prignala na sejm kravo, vredno 200 kron, in jo prodala za 70 K. Vest o tej ceneni kravi se je hitro razširila med sejmarji in prišla tudi orožnikom na uho. Ti so žensko prijeli in dognali, da je kravo ukradla. Izkupiček 70 K so še našli pri njej. Iz Vidma pri Krškem poročajo: Mihael Vodopivec v Zdolah je dobil te dni izplačanega posojila v znesku 300 K. Nato je pijančeval z nekim delavcem Požarjem po raznih videmskih gostilnah in se spravil precej kasno na pot proti domu. Spremljal ga je Požar. Med potjo pa je Vodopivec denar izgubil ali pa mu ga je kdo vzel. Požar. Zakonska Jožef in Urša Martini v Riztezu pri Rajhenburgu sta 10. t. m. odšla z doma in sta pri odhodu naročila 10 letni hčerki Ani, naj da v peč nekaj drv sušit. Dekle je to storilo, nato pa šlo za starišema. Ko so se vrnili, so našli od svoje hiše le še žareče razvaline. — Drva so se v peči užgala, iskre so skozi dimnik letele na slamnato streho in hišo zažgale. Zgorelo je seveda vse in je rodbina v veliki bedi. jVlariborsHi oHraj. V Vukovskem dolu pri Sv. Jakobu v Slov. Gor. je dne 13. t. m. umrl župan g. J. ŠantL Studenci pri Mariboru. Za sedanje občinske volitve so Nemci strašno sleparili. Slovenci bi bili v IT. razredu skoro gotovo zmagali, pa so Nemci napravili v volilnem imeniku take lumparije, da bo se imela ž njimi baviti še višja sodna oblast. PtujsHi oHrai. V Leskovcu niže Ptuja je glasom poročila ,.Slov. Gosp." umrl bivši „Štajerčev" urednik Janez Drevenšek. Kmetijska podružnica v Rog. Slatini se je ustanovila dne 28. novembra. Piedsednik je nad-župnik Korošec. Hišna preiskava zaradi balkanskih ranjencev ? Iz Ptuja je poročal „Slov. Narod" 16. t. m. Včeraj so oblastveni organi izvršili hišno preiskavo pri obitelji Toplak, ker je nabirala prispevke za balkanske ranjence. Iz Ptuja. Mizarski moister Štefan Horvatič je te dni pil v kavarni Winkler. Ko ga je mož, ki je rojen Hrvat, imel precej pod kapo, se je spnstil z nekimi pijonirskimi naredniki v političen pogovor, tekom katerega je bojda zagrešil razžaljenj9 veličansiva. Moža so naznanili sodniji. Z avtomobilom povozil je 24. avgnsta t. 1. zagreški klobučarski tovarnar Gerersdorfer v Cestah pri Rogatcu Jožefa Bukšeka. Pri obravnavi dne 14. t. m. v Celju je bil Gerersdorfer obs >jen zaradi prestopka zoper telesno varnost na 20 K globe. Prijazna zakonska. Zakonska Matija in Neža Pučko pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor. živita že več let v vednem prepiru. Vsak dan je v njih hiši irepir in pretep. 23. oktobra sta se zopet hudo prepirala. 42 letna žena je po izpovedbi svojega moža prijela med prepirom sekiro iu je udarila z njo svojega moža po roki, da je zadobil težko telesno poškodbo. Mož je nato svoji žilo v deti t r , i ni i rsil /. o nu i -preMa!, katere v praša M k! I ž k ■ a < k e ino Itvice, ali kako se obnaša, pa n , . >i|. s pri u n . K take,mi r-iiim ir-- it■ >• u /. < I,trnke In pa a | tlldi ilnrasli r -II • HI i li i ekak skii-inl niroK. ki t'i t)' a zt vsakega detoljaba — in le ti bi se naj udeležili — gotovo zanimivejša kakor pa poslušati govorjenje in smeh, ki tnkaj ni na mestu. — In pri darilih še nekaj. Te prireditve bi se naj kolikor mogoče veliko število otrok udeležilo, in da se ne skali veselje tega večera ubožnejšim otrokom, bi se naj premožnejši darovalci spomnili vzgleda znane, izobražene in premožne gospe, ki je prinesla svojim otrokom k skupnemu obdarovanja le majhna darila, ter jih je potem še doma obdarovala. Fini čnt te vzor-gospe je gotovo vreden, da se posnema. Miklavžev večer je v prvi vrsti za otroke — eden sam v celem letu, vsaj ta bi naj bil za nje tako vesel, da bi se ga še v poznih letih spominjali kot na neko svetlo potezo otrošKe dobe. — Zato je pa treba pravega reda in smisla za pravo skupnost, potem bo z veseljem privedel tudi priprostejši somišljenik svojo deco in bi se na ta način vez med Slovenci okrepila, ker bi se čutili kot ena družina, ki stremi za jednim ciliem: razveseliti, pohvaliti ali pa tudi pokarati svoje otroke. — Ker je pa tudi za nekatere odrasle Miklavž, še bolj pa „parkelj" potreben, tiste pa vzameta ta dva potem, ko so malčki odšli, v delo. In pa še dobro jih naj ustrojita. Marsikatero narodno mlačnost bi bilo dobro pogreti, tupatam kakšen previsok greben ostrgati in še takega več. O prihodnjem Miklavžu pa na svidenje! £jtttotncrsKi oKraj. V Ljutomeru so ustanovili »orla". Bilo je to dolgotrajno in težko valenje, ki „čuku" ne prorokuje nič presijajnega življenja. Ljutomer. Zaradi »veleizdaje" so v preiskavi Joško Rajh, ključavničar Kovačič, vpok. oficijal Kocuvan, klepar Rižnar in komis Hrnjak, ker so baje v Sevrovi gostilni klicali: Živila Srbija! — Ovadil jih je menda tajnik okrajnega glavarstva Scholger. JloVenjegraJKi oKraj. T Spodnjem Dravogradu so prijeli nekega človeka, ki je prišel z Dunaja in trdil, da se piše Jončar, ker se ga sumi vohunstva v prilog Srbiji. Imel je pri sebi specijalne karte in se je bojda na postaji Sv. Lovrenc zelo sumljivo obnašal. Če si je želel dobiti čez zimo brezplačno stanovanje, se mu je to jako hitro in na lahek način posrečilo. CetjsKi oHraj. Razmere pri c. kr. rudniškem okrožnem uradu v Celju. Glasilo slovenskih rudarjev „Ru-dar"1 piše v zadnji številki z dne 13. t. m. o razmerah pri zgorai navedenem uradu, ki morajo biti res silno čedne. Glede jezikovne strani ura-dovanja piše list: „V okrožju rudniškega urada v Celju govore vsi rudarji brez izjeme slovensko, dočim pa pri rudniškem uradu razven nekega brezpomembnega uradnika, ki z delavci ne pride v dotiko, torej tudi za delavce ne prihaja v po-štev, niti eden rudniški komisar z rudniškim nad-komisarjem vred, ki je obenem tuai predstojnik nrada, ne zna jezika, ki ga govore rudarji. Naš namen gotovo ni, da bi netili narodno sovraštvo, temveč hočemo le konstatirati, da mora tako razmerje voditi in zavajati k enostranskim nazira-njem, pri čemer pa delavci trpe. Že pri omenjeni rudarski zadrugi povzroča neznanje jezika prizadetih gospodov delavcem, ki so slučajno dele-gatje, nepotrebne sitnosti. Vse dopise itd., ki prihajajo na može v izključno nemškem jeziku, je treba prevajati, tolmačiti in tako naprej, letati moramo časih od Poncija do Pilata, predno se dožene, kaj dopis vsebuje." Torej tudi tu ista pesem, kakor pri vseh drugih uradih na Slovenskem. Pozor! C. kr. okrajno glavarstvo v Celju je dalo razglasiti sledeče: »Železniška proga je vojaško zastražena. Straža ima ukaz odvesti v zapor vsakogar, ki bi se nahajal na železniški progi ali ki bi hotel po isti hoditi, ne da bi se mogel izkazati z legitimacijo, proti slehernemu pa rabiti orožje, ki bi hotel ubežati ali bi na poziv ne obstal. Jubilej 1 V nedeljo, dne 22. decembra poteče ravno 35 let, kar je starosta celjskih Slovencev, g. dr. Josip Sernec, predsednik celjske Čitaluice. Gotovo redek jubilej! Še ena bomba 1 Minoli četrtek ponoči sta se vozila z nekega predavanja čez Zidani most gg. Kunej in Lešničar v Celje. Imela sta seboj zaboi, v katerem je bil skioptikon, kot prtljago. Na ZiJanem mostu pa je vzbudil ta zaboj sum, da so morda v njem kake bombe — in odprli so ga šiloma ter napravili Zvezi narodnih društev kar meni nič tebi nič precejšnjo škodo. Uslužbenci južne železnice imajo za bombe res dober nos. To potrjuje ta in pa štorjanska afera. Tečaj za obrezovanje ranjencev in za prvo pomoč v nezgodi priredita zdravnika dr. Janko Sernec in dr. Schwab. Predavanja se vršijo od pondeljka, dne 16. decembra naprej skozi 14 dni vsak dan od 6 ure zvečer v mali dvorani »Narodnega doma" izvzemši petek, soboto in nedeljo. S teoretičnimi predavanji bodo zvezane praktične vaje v obvezovanju. Udeležbo je priglasilo okrog 30 slovenskih gospa in gospodičen. veliki dvorani celjskega »Narodnega doma" ženska podružnica Ciril-Metodove družbe. Sodelovalo bo tudi celjsko »Dramatično društvo" z otroško igro „Pogumni krojaček". Želeti je obilne ude ležbe celjskega slovenskega občinstva. Ali to sme biti? Koliko so se nemški časopisi zadnje čase napihovali, da bi našli za odgovorne činifrlje države kak povod za »posredovanje z orožjem". Afera Prochaska, raztrganje avstrijske zastave s strani srbskih vojakov itd. itd. — vse mogoče laži so nemški mazači bobnali v svet. Dne 16. t. m. pa se je peljal opoldne skozi Celje vojaški vlak; peljal se je neki nemškočeški polk. Na enem vagonu je visela slika srbskega kralja Petra na vislicah. Priče so na razpolago. Vprašamo samo: ali to sme biti?! Celje. Lekarno pri Mariji Pomagaj je prodal g. Schwarzl g. Rup. Gasserju iz Gradca. Prestavljen je okrajni živinozdravnik Jurij Gass v Celju k štajerski namestniji; na njegovo mesto pride deželni živinozdravnik v Gleisdorfu Janez Fischer. Iz Gaberja pri Celju se nam piše: Na cesti od »Sokolskega doma" proti cinkarni stoji več svetilk, ki so gotovo zato tamkaj, da bi se na-žigale, a se to redkokedaj zgodi; če so še tako temne noči, niso luči prižgane. Kot davkoplačevalci zahtevamo, da se redno prižigajo, ne pa samo ,kadar se prižigalcu poljubi. Napadi v celjski okolici. V gozdu pri Lo-krovcu so v noči 14. t. m. 4 neznanci napadli posestnika Jezernika iz Ostrožnega in ga tolkli s koli, da jim je ves krvav komaj ušel v Škober-netovo pristavo. — Isti večer je nesel majar Martin Grašovik dva vrča mleka na poti Celje-Lava. Ob poti je stal neznan mož, ki je skočil proti Grašoviku in ga pričel daviti. Grašovik je vzel izpod suknje svetilko in hotel napadalcu posvetiti v obraz, a napadalec mu je izbil svetilko iz rok. Nato je Grašovik vze! iz žepa nož in udaril z ostrino po napadalcu, ki je nato — najbrž ranjen — zbežal. Celje. Na tukajšnjem kolodvoru je železničarja Mihaela Kranjca zadel mrtvoud. Še en j.špljon". Celjski policaj Gračner je v soboto zaprl nekega Jožefa Verdeva, ker je osumljen špijonstva. Če le ne bo zopet taka stvar kakor bomba v Štorah! Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 19. decembra v gostilni »Narodni dom" v Celju. V nedeljo, dne 22. t. m. je ob 4 uii v celjškem Nar. domu božičnica s predstavo „Pogumni krojaček." V Libojah je 13. t. m. ponoči pogorel posestniku Govediču kozolec s krmo in žitom vred. Zaradi mirne noči ni bilo nevarnosti mnogim sosednim poslopjem. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Posestnik je bil zavarovan. Mozirje. V okoliški občini so se vršile te dni občinske volitve. Ostalo je vse pri starem, samo namesto dosedanjega župana Kosa, ki se je bojda naveličal županovati, bo izvoljen za župana neki Štrucl v Brezju. Iz Dramelj pri Celju. Umrl je dne 12. decembra v Dramljah nadučitelj Franc Košutnik. Pogreb je bil v nedeljo ob pol 10. uri dopoldne. Rajnik je služboval v kraju nad 30 let in je bil splošno priljubljen. N. v m. p.! Iz Št. Petra na Medv. selu. Po fari krožijo zanimive pripovestice o srčkani župnikovi sestrici in o župnikovi dekli ter o lepem žup-nikovem hlapcu, o lunojasni noči, v kateri sta dve človeški bitji v farovžu vživali sladko ljubezen, o ljubosumnici, ki je to zjutraj skozi okno videla in poklicala k lepemu prizoru še cerkovnika itd. itd. Hudobni ljudje pa zdaj pravijo, da je g. župnik iz veselja .iad temi »ljubeznivimi" dogodki v njegovem kraljevskem gradu poklical misijonarje, da bodo članom njegove družine klicali v spomin umrljivost vsega posvetnega, in tudi — ljubezni v farovžih. Amen. Za slovenske visokošolce v Gradcu. Sprejeli smo in objavljamo: Naprošen od vodstva »Slov. pod p. društva za slov. visokošolce Gradcu", sprejel sem s 16. decembrom t. 1. zastopstvo, da podpiram in udejstvujem namene tega društva v Celju in okolici. Zbiral, sprejemal in nabiral bom torej ob vsaki priložnosti prostovoljne darove, velike, male, najmanjše, kakor kdo zmore in utegne vsakokrat utrpeti. Vsak dar bom objavil, če bodo to zahtevali darovatelji podporniki, v »Nar. Listu" in »Straži", vsekakor pa predlagal omenjenemu društvu v Gradcu skrbno sestavljen imenik vseh dcbrotn-kov-darovavrev. Celje, dne 16. dec. 1912. Anton Rabuza, gimn. prof. v Celju. Umrl je v celjski dež. bolnišnici dne 17. t. m. g, Viljem Seifert, kapelnik celjske narodne godbe in glasbeni učitelj v Glasbeni šoli v Celju, na zastrupljenju z nikotinom. M«iž je bil še v naj boljših letih. Pogreb je danes 19. t. m. ob 3. uri popoldne. Št. Jur ob Taboru. Zaročil se je tukajšnji organist Dorče Drolc z gdč. Miuo Lukman. Takoj po Novem letn se zaročenca poročita ter preselita v lasten dom, ki jima ga je kupil nevestin oče od g. Plavšaka za 7540 K. Iz Vranskega. Po Novem letu dobimo še enega peka, — Mesca februarja se vrše pri nas občinske volitve. Šmarje pri Jelšah. Stoklasov Žepa, ki je bil navzoč pri Aškerčevi slavnosti, si ni mogel kaj, da ne bi v »Stražo" poročal, kako se je slavnost izjalovila. Naj ima veselje! S človekom, ki ga razun kaplana Sinka v Šmarju in okolici nihče ne jemlje resno, se ne bomo šli prepirat Vedeli smo, da je prišel na slavnost špijonirat in vendar smo ga pustili ves čas notri. To mu menda dovolj jasno pove, koliko na njega damo. Če ne ve o slavnosti nič slabšega povedati, nego je povedal v »Straži", nam je to le potrdilo, da je bila slavnost dostojna in Aškerca vredna. V konkurz je prišla trgovka Roza Vrtovšek v Trbovljah. Sv. Štefan pri Šmarju. Za nedeljo je bil pri nas napovedan shod. Zbralo se je po drngi maši pri Marcenu krog 200 ljudi. Shod pa se vsled prepovedi s strani glavarstva ni mogel vršiti. — Gostilno g. Marcena je kupil g. Franc Pungeršek. Trbovlje. Pri volitvah volilnih mož v bra-tovsko skladnico so bili izvoljeni sami socijalni demokratje. Klerikalci so s svojimi kandidati pogoreli. Božična darila. Bližajo se božični prazniki in v vsaki rodbini nastane vprašanje: kaj podarim svojim dragim za božič? Kot praktično in najkoristnejše b >žično darilo so se izkazali že leta sem original Singerjevi šivalni stroji tvrdke Singer Co, akc. družba za šivalne stroje. Zaloga tvrdke se nahaja v Celju na Graški cesti št 33. Tam dobi vsakdo brezplačno vsa pojasnila o izdelkih Singer Co akc. družbe za šivalne stroje. Posebej pa opozarjamo na razred „66" (rodbinski šivalni stroji), ki je najnovejši izdelek na polju industrije za šivalne stroje. h raznih ;loVcti;Hib KrajeV. Sv. Štefan na Žili. (Občinska volitev.) Največja občina celega okrajnega glavarstva šmohorskega: Št. Štefan na Žili je volila dne 7. decembra svoj občinski odbor. V vseh treh razredih je zmagala slovenska stranka; 18 odbornikov in 9 namestnikov stranke je izvoljenih. V Krškem je umrl 16. t. m. nagle smrti meščan in bivši trgovec g. Ferdinand Vanič, odločen narodnjak. Hotel »Zlatorog" v Bohinju je kupilo »Slov. planinsko društvo« za 29.000 K. prujMene in druge prireditve. V. Narodna zbirka. (III. izkaz). Prejeli smo nadalje sledeče prispevke: Ormož Ludovik Zepič 21 K; Slovenjigradec ga Milka Perat 29 K;. Teharje gdč. Nike Kosi 2 K; Polenšak I. Gorup 19 K 90 vin.; Petrovče edč. Pavla Ježovnik 46 K 01 vin.; Vransko gdč. Adela Železnik 13 K; Me-stinje Anton Smeh 10 K 40 vin.; Stara vas-Bi-zeljsko gdč. Toni Janežič 16 K 80 vin.; Podgorje pri Slov. Gradcu gdč. Matilda Šmid 7 K 80 vin., skupaj torej 165 K 95 vin. Vsem nabirateljem in nabirateljicam prisrčna hvala. Prištevši teh 165 K 95 vin. k že vi. in II. izkazu objavljeni svoti po 1465 K 32 vin. dala je V. Narodna zbirka dosedaj 1631 K 27 vin. Celjska ženska podružnica C. M. družbe priredi dne 5. januarja 1913 običajni »Kmečki ples", pri katerem svira vojaška godba. Že sedaj opozarjamo celjsko in zunanje občinstvo na to prireditev. Na Štefanovo v „Sokolski dom", kjer bo preskrbljeno za najboljšo zabavo. Klub slovenšbih kolesarjev v Celja si je na prav dobro uspelem občnem zboru dne 15. decembra 1912 izvolil sledeči odbor: Franjo Kramar, predsednik, Vane Radej, podpredsednik, Rafael Krušič, blagajnik, Franjo Žagar, tajnik, Jošt, Bursik, Priča, odborniki, Kolšek, Vaca, namestnika. Na Lavi pri Celju se vrši pri Iv. Špajzerju na Silvestrovo ob 7. uri zvečer prosta zabava s. šaljivo pošto. Godba na lok. Pridite, ne bode-nikomur žal. Prostovoljna požarna bramba v Žalcu priredi na Štefanovo dne 26. grudna t. 1. ob 7. uri zvečer, v dvorani gospoda Franca Hodnika v Žalcu svojo XVI. božičnico. Na sporedu je razven bogato okrašenega božičnega drevesa tudi žrebanje mnogo praktičnih dobitkov, ter prosta zabava in ples. Pri prireditvi svira ciganska godba. K mnogobrojni udeležbi vabi Načelstvo pož. brambe. Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. (Božičnica.) Tukajšnja petrazredna ljudska šola priredi v nedeljo 22. t. m. ob 2. uri popoldne v dvorani g. Arnnža božičnico po sledečem sporedu: 1. Petje. 2 Deklamacije. 3. Dve enodejanki: a) ..Darežljivi otroci", b) »Bratovska ljubezen". 4. Razdelitev daril. Prijatelji šole in njene mladiae ter stariši so najvljudneje povabljeni. „SIovan. čitalnica v Mariboru" vabi na svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 21. decembra ob 8. uri zvečer v društvene prostore. Laški trg. V nedeljo dne 22. grudna priredi tukajšnje (od c. kr. namestnije pravkar potrjeno) »Podporno društvo za ubožne učence laške okol. šole« v sobani »Pivnice § 11« božično slavi je, pri kojem se bodo revni šolarji obdarili z obuvalom, obleko i. dr. Pričetek je ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Šaleška podružnica slov. plan. društva v Šoštanju priredi 5. januarja velik planinski ple3 združen z burko ..Izposojena soproga" pri Raj-šterju. Ker še take prireditve ni bilo v Šoštanju in ker je drug: dan praznik, se pričakuje obilne udeležbe od blizu in daleč! Brhke „kočarice" v pristni planinski koči bodo imele zdravila za vsa potrebna grla in želodce. Obleka turistovska ali promenadna. Vse natančneje prihodnjič! Pričakujemo, da nas ne pustite zopet na cedilu, kajti mi ne bomo štedili ne z denarjem ne s trudom, da Vas zadovoljimo! »Zveza dramatičnih društev" ponovno vabi k pristopu vsa društva, ki se pečajo s prirejanjem gledaliških predstav. Nameni in cilji, ki si jih je začrtala Zveza, so bili že svoječasno objavljeni v slovenskem časopisju, opozoriti hočemo samo na to, da bo glavna njena naloga izdajanje ,.Talije", ki je nujno potrebna. — Tudi opozarjamo društva, da s 1. januarjem 1913, torej v najkrajšem času, prenehajo vsa v Zvezi včlanjena društva, me .• , ; ; Hi §§V Rajhenburgu je umrl trgovec, posestnik in župan g. Matevž »Presker. T Stranicah pri Konjicah je v pondeljek umrla vdova nadušiteija in posestnika, gospa Ana Arzenšek, po dolgi bolezni v 68. letu starosti. Sv. .Frančišek G. Iv. Zavolovšek nam piše, da so vesti grašklh in mariborskih listov, da on prodaja saharin in svealin in da je zaprt, povsem neresnične. trni Milialovci.(Po občinskih volitvah.) Naši klerikalki in naše kukavice sedaj v bratski slogi prepevajo v „Slov. Gosp." zmagoslavno pesem ter pravijo, da je bila agitacija plodnih pristašev že vsem ogabna. Prijeli so nas .torej s tis,te strani, kjer so ravno oni najbolj prizadMi. Da smo agitirali z vsemi močmi, to je res in to je naša dolžnost, a da smo se pri tem posluževali poštenih pripomočkov, to je tudi res. Ne tako klerikalci.! Našim zunanjim volilcem so se dostavljale volilne listine prepozno, tako da se jih nekateri sploh niso mogli posluževati, nekaterim domačim pa se vobče nič ni v roke daio ; v te listine si sedaj klerikalci klobase zavijajo, kajti čas kolin je tu! — Tudi naš vele- častiti niso nog in jezika križem držali ! Hodili so od jiiše do hiše in agitirali: »Kmet naj kmeta voli", na tihem dostavljali: „ . . da bom jaz ložje komandiral!" Na dan volitve so kot zbircni oberkmet pri Pnčkovem ploti črtali iz volilnih listov vsakega, ki ni po njihovih skromnih mislih njihov kmet-pajdaš. To pa to. g. Bratušek, se je še Pučkovemu pazeku tako gabilo, da je šel lajat na drugi ogel hiše. Ravno tako je bil) ogabno Vaše pisanje v deveto faro po krstni list našeera volilca, da bi mu onemogočili izvrševati svojo volilno pravico. Ogabne so bile tudi laži, s katerimi so se naši kandidati motili, češ da jih imamo samo za norca, da bi Petovar rad imel most za 4000 kron, ki je pa sicer itak občinski itd. Žali-bog, da so bili tako lahkomišljeni in so jim to vse verjeli, in da se niso spomnili na tisto podporo po toči, ki je vsled predstojnikove malomarnosti nismo dobili, in da je poprava mostov dolžnost vseh občiuarjev, razširjava žapnišča pa ae. Ogabno in ostudno je bilo tudi delovanje klerikalcev na to, da bi neka posestnica vdova prišla pod kuratelo, samo da bi z nami ne volil«. Naj bo dovolj; po toči zvoniti ali po volitvah pisati je menda vseeno; toda pritisniti flašitn političnim nasprotnikom javno pečat nasilstva, laži in zavijanj, to je namen teh vrstic. Gospodarski pabcrHf. Kako je cesar Jožef II. nastopal zoper draginjo mešat Ko se je cesarju Jožefu IJ. nekega dne povedalo, kako je v Pragi eovejo meso postajalo vedno dražje, je naročil sporočiti oblastim v Pragi, da bo s tistim dnem, ko bo goveje meso za 1 fenig dražje postalo, vsakdo smel klati in meso prodajati. Tako radikalno zdravilo proti draginji mesa bi bilo tudi danes primerno. Uboga industrija! Kapitalisti vedno tožijo, kako slabo gre z našo industrijo. Lažnivost teh trditev se pač najboljše dokaže s številkami. Leta 1901 je bilo 11.805 tovarniških obratov v Avstriji, 1. 1911 pa že 16.181, torej za skoro 5000 več. Od 1.1910 na 1911 je naraslo število tovarniških podjetij za 739. Če bi industriji res slabo šlo, ne bi tovarne rasle kakor gobe po dežju. Saj jim pa tudi vlada v obliki najrazličnejših podpor gre na roko. Važnost glist (deževnikov) je za vrtnarja zelo velika, vendar ne toliko pojedinih živalic, kakor množina istih, ker je množina deževnikov v zemlji neznansko velika. Teža teh deževnikov na stanovitni površini znaša povprečno več, kakor teža ljudi in živali, ki žive na površju. Ker so deževniki tako mnogoštevilni, morejo tudi opravljati neznansko veliko de}o. Oni bolje zrahljajo in omehčajo zemljo, kot bi to mogel storiti vrtnar z najdovrsenejšim orodjem za rahljanje tal in z največjim trudom. Še večjo važnost imajo deževniki za napravljanje humusa. Kakor poroča gla-soviti prirodoznanec Dprvin, morejo deževniki v nekaj letih izdelati humusa v plasti za 4 centimetre. Tla, v katerih je obilo deževnikov, so veliko rodovitaejša, kakor zemlja, v katerih jih ni. Raznenotfosti. " S jporpčnf« prstanom zadušila otroka U Trideltf* poročajo: Y Rpye.ro ,della Lma ie kmetica Lujiza Suša! zadušila svojega lastnega, eno leto st,arega otroka s tem. da mu j£ dala pogoltniti svoj poročni prstan. Blazno mater 4.9 odvedli v norišnico. Mesto vdov. V Čharlottepburg pri Berolinu tvori pretežno večino prebivalstva ženstvp. Meato se prav IaJjko pazjvlje ,.mesto vdov", ker števjjjo vdov in ločenih žen je v tem mestu neprimerne visoko. Po ljudskem šteljn iz leta 1910 fcilo v tem mestu 29.240 več žen kak°r moških. Od teh je bjlp f. 4.54^3 vdov in 14=81 ločenih. Vdovcev je bilo le 2389 in ločenih mož le $93. Največ ločenih žen je v starosti od 30 do 35 let, m®dtew ko je starost ločenih mož od 50 do 60 tet. Umrl ie 12. t. m. bjvši trgovski minister dr. pl. ROssler, star 55 let. Odstopil je kot jpi-nister pred nekaj mesci. AH Vaš otrok že hodi? Ali ste detetu, ki še vedno ne more hoditi, že dali kdaj Scottovo enmlzijo? Ta bo »alega okrepila in dala osobito njegovim kostem manjkajočo moč, tako da se bo kmalo postavilo ua poge in čez nekaj časa že bežalo. f emulzija zaradi tega tako uspešna v enakih slučajih, ker je nenavadno bogaem pustem in golem kamenju. "Videl jim je v srca, junakom, pa je zapel s počasnim, slovesnim glasom o krvavih bojih, o velikem plenu. Kri sama je zatrepetala v zraku, v prsih je stresala kri junakom osrčje — pa so vedeli in čutili, kar jim je pel slepec: o ljubezni in hvaležnosti narodovi. Sami so si bili ta narod, ponižno je klonila glava o hvaležnosti in ndanosti — klonila se je, da pomoli Bogu zahvalo za bitko, za zmago, za rešitev ... Tebi hvalo, slavo, bože, za dobljene zmage, boje . . . je donelo, se treslo v zraku, puhtelo in hitelo kvišku ... Kakor da sprejemajo zahvalo, so se klanjale in trepetale zvezde. Pa se je spremenila pesem. Hej! Ti ljuba: konec boja, konec truda — glej, tam stoji že nama koča, pa ob nji pristava polna čred in ovac. 'i am notri v hiši, tam pa je piipravljena za naju miza, obložena miza — postelja, poročna postelj čaka na naju... Hej! Ti ljuba... In spet mirna, zanosna, slavnostno vesela se je dvignila rahla božičnica ... Tako sede junaki okolu ognja, slepec jim gode in poje. Tako praznuje svet večer. Pesem se dviga, pada, veseli in joče, vriska in se krči od boli — hiti dalje in dalje — nazadnje pa je kakor da umira v vsemiru . .. „Kdo ve, če umira? Kdo ve, če je ne čuje Mara ?" Sam za sč leži Jovo tam ob strani, nič ne misli na mraz in ogenj, leži in posluša pesem pa misli na Marc, svojo Maro. In na to misli, da je nocoj sv. večer. Pa na to, kaj sta si rekla, si obljubila Jovo in Mara, predno je odhajal v boj. „Za božič, Jovo." „Za božič, Mara." „In če bi te morala iskati po širnem svetu, pridem k tebi, da skupaj praznujeva božič." „Pridi Mara; če ne bom mogel k tebi!" „Če zmaga domovina in se vrneš zdrav, se veseliva. In če padeš, pridem in najdem tvoj grcb pa pomolim in umrem na njem." „A ne jokaj, Mara." „Ne plače ob grobu junaka domorodka, Jovo. Ne bom jokala." „Mara, jaz pridem k tebi. In če bi me držalo tisoč okov, pretrgam jih vse, da pridem, če bom živ, da se poveseliva v srcu in duši na svet večer." Tako sta si rekla in na to je mislil. Zakaj, Jovo, ne vstaneš in ne greš? Ni jih tisoč okov, niti enega ni, proste so ti roke — a ti ne greš, da izpolniš besedo. Če bom živ — živ in zdrav si; ni ti bilo dano, da krvaviš in iz-krvaviš za križ in svobodo zlato, četudi si junak, Zakaj ne greš, Jovo? Ni daleč do Marinega doma. Da gre, pride tja in se vrne še pred dnem; oj, lahko prej, k® pogleda solnce skozi meglo na to bedno pa svobodno zemljo. Vč Jovo, da ne sme: junak je vojak in domovina ga rabi. Res ni dolga pot, a če ne varajo poročila, vodi skozi sovražnikov oddelek, oddelek neprizanesljivih, surovih vzlic premirjo. Ne sme, ne more Jovo. Četudi ni strahu v junaku. Pesem trepeče in se izgublja v daljavo. Kdo ve, če je ne čuje Mara, če je ne posluša? Mara, kaj ti zre temno oko po srebrni mesečini? Da zagledaš postavo visokorastlo, širokoplečo? Tudi ti slišiš one besede v duši, tudi ti hočeš, moraš? „Mara, odpusti, jaz ne morem, jaz ne smem. Z vso dušo sem pri tebi." Sliši te Mara, Jovo. „Mara, tudi ti ne hodi! Za Kristusa, za katerega ime in slavo se borimo, ne hodi!" Jovo, Mara posluša svoje srce ... In v duši je videl Jovo vse, kako se je godilo. Bolelo ga je, stiskal je pesti, trepetal je — a zreti je moral. V mali koči, kake tri ure od tega bojišča je čakala in poslušala jedra Mara; oko temno, venec las okolu glave, krepka, polna, mlada. Da ni Jova — » Mara ve, kje je. Tam v suhi dolini je njegova četa in zdaj je mir. No, Jovo ne more, ne sme. A more Mara. Ni bilo čuti, da bi se kje blizu potikal sovražnik, pa tudi drugače je bilo oznanjeno, da je zmagal križ in je sklenjen mir za nekaj časa. No, Jovo vzlic temu ne more. A more Mara. Mater in babico zapre v kočo, sije naj jima lučka, drobna lučka — Mara odide. Mora. Besedo je dala Jovu in ona čnti, da mu je težka duša, težko srce. Zakaj ne bi mu zrla s svojim temnim očesom v oko? To bo praznik za Jova, to bo praznik za Maro! In šla je. Saj je poznala vsa pota, te brege, te doline — saj so bili njena domovina. In Jovo. To je bilo bistvo Mari; to ji je bilo življenje, to misel in čustvo, ko je hitela pe potih, oblitih z mesečino. Zvezde so trepetale za Maro. Videle so delj po svetu kot dekle s svojo ljubeznijo, s svojo ndanostjo — zato so trepetale zanjo. Mara pa je hitela, ko ji je duša hrepenela po Jovu, po svojem Jovu, da živi z njim praznik, da se posveti v srečo nocoj, na večer vsevečnega miru, neskončne ljubezni. Hitela je, pa ni videla, da tamkaj med pečovjem žari za vso okolico nevidno ognjišče, da sede okolu njega surovi, črno-zarastli možje. Ni jih videla, ni jih slutila, pe£-stoletnih tlačiteljev, pestoletnih krutih gospodarjev. Svoboda in ljubezen ji je bila v srcu, in v svobodi ni previdnost ostra. Tudi ni vedela za Ah-meda, mladega Ahmeda, ki je v vsi vojski iskal Jova, da ga ubije iz sovraštva, iz zavisti; mladega Ahmeda, ki je zalezoval Maro ter jo snubil in snubil, da je bil odbit in odbit; ki se je zaklel, da Mara mora biti njegova, če ne tako — pa po njih vojaškem načinu. Ni vedela Mara, ni slutila, da jo zro izza skale plamteče črne oči, da je pomignil Ahmed dvema tovarišema. Mara. beži, kliči Jova! Predaleč je od doma, predaleč je od Jova. Zagrabile so jo močne roke od zadaj. A krepka je Mara. Brez vzklika se je obrnila, se iztrgala sovragom. Oko v oko je stala z Ahmedom. Kri ji je bušila k srcu. „ Ahmed!" „Da, golobica moja, vendar enkrat moja. Ahmed, tvoj Ahmed!" „Nikdar!" A že je bilo rok več, ki so jo pograbile, objele. — Ne, Mara, ne osvobodiš se! Ni praznika! Ni miru, ni ljubezni! Vse je bilo le san: Jovo, ljubezen, svoboda. Tu je Ahmed, njegovo zalezovanje, njegovo gospodstvo. „Pusti me, Ahmed." „Ne, golobica moja. Djauri imate nocoj praznik ljubezni; tudi Ahmed bo imel praznik ljubezni, sladke ljubezni tvoje." Poskusila je Mara, da se iztrga. — Mara, ne ubraniš se! Da bi Jovo čul, da bi prišel! Čuje te, Mara, čuje. — Glej ga, planil je kvišku, zgrabil puško in beži; beži, hiti, da prinese pomoč zatiranim, svoji, svoji — Mari. Da jo brani, čuva, da si jo otme za sč, miljenko po srcu, po duši. Hiti, Jovo, hitite za njim, junaki! Prepozno, Jovo! Pa hiti, da jo maščuješ, da jo čuvaš mrtvo pred zlotvorno roko dušmaninovo! Videla je Mara, da ne nbeži pohotnosti in divjosti Ahmedovi. Iztrgala pa je napadalcem desnico, v hipu se je v nji zabliskalo in droben curek krvi je spremil dušo, ki je zapustila prsi. „Jovo!" in zgrudila se je mrtva pred — Ahmedom. Prepozen je bil Jovo, da reši Maro, a prepozen ni bil za maščevanje. Udar na udar je padal, krepki so bili oboji, junaki so bili oboji, obupna strast je prevladala vse ... Zjutraj pa, ko so naznanjali ob prvem svitu zvonovi okolu, da se je narodil Krist, da prinese na zemljo mir in spravo, je ležala na zemlji mlaka krvi, ki je ni mogla popiti prenapojena. In tedaj so pokopali junaki v skupen grob Jova maščevalca in Maro zvesto, dve žrtvi verolomnosti, krutosti. Nju trupli je združil angel smrti, duši pa je sprejel angel miru in sprave. Zvonovi so zvonili in naznanjali božično jutro . . . _ Vode naraščajo. Francoski spisal E. Zola. I. Pišem se Louis Roubieu (Luj Rubjč). Star sem 70 let in rojen v Sen Joriju, par milj ob reki navzgor od Tuluza.* Štirideset let sem se boril z zemljo za vsakdanji kroh. Nazadnje se mi je že tudi dobro godilo. — Pred komaj enim mesecem sem bil še najbogatejši posestnik v vsi občini. Bilo je, kakor da vidno počiva božji blagoslov nad našo hišo. Res, sreča je stanovala v nji * Mesto na Južnem Francoskem. in solnce je bil naš zaveznik, — ne spominjam se ne ene slabe letine. Bilo nas je na kmetiji dvanajst oseb, ki smo živeli med seboj prav srečno. Bil sem najprej jaz, še krepek star možak, ki je navajal otroke k delu, — potem je bil moj mlajši brat Pičr, ki se ni oženil in je bil poprej vojak-seržau, -- moja sestra Agata, ki je živela po smrti svojega moža pri nas, bujna, veduo vesela ženska, ki se je slišal včasih njen glasni smeh po vsi vasi. Potem pa še ves mladi zarod: moj sin Žak, njegova žena Roza in njene tri hčere: Emč, Veronika in Marija. Prva je bila poročena s Ciprijem Bujsonom, velikim močnim možem, in je imela z njim dva otroka, enega dveletnega in enega desetmesečnega; druga je bila šele pred kratkim zaročena z Gašparjem Rabitojem; tretja je bila nežno, plavolaso dekletce, ki je bila kakor da je gospodična iz mesta. Bil sem torej ded in praded. Če smo bili pri mizi, sem bil med svojo sestro Agato in svojim bratom Pierom, otroci pa vsi v krogu okolu nas po starosti prav do najmlajšega, ki je jedel svojo juho kakor velik. Kakšno rožljanje z žlicami je bilo to. Res, vsi so jedli čvrsto, vsa družina. Iu vsi smo bili potem veseli. Jaz sem bil ponosen in zadovoljen, če so dvignili mali svoje ročice ter pri tem vzklikali: „Dedek, daj nam še kos kruha,... pa velikega, veš, dedek." Bili so res lepi dnevi, polni dela in veselja. Zvečer nam je kazal Pier navadno nove igre ali pa nam je pravil iz svoie vojaščine. Ob nedeljah je pekla teta Agata kolač za naša mlada dekleta. Marija je znala toliko novih pesmi in jih je prepevala s svojim jasnim otroškim glasom. Bila pa je tedaj kakor svetnica, ko so ji plavali njeni plavi lasje po vratu in je imela roke sklenjene v svojem naročju. Ko sta se Emč in Ciprij poročila, sem sklenil, da vzdignem našo hišo za eno nadstropje in večkrat. sem omenil smeje, da bomo rabili za Vero-nikino in Gašparjevo gostijo še tretje nadstropje, in bi zrasla hiša konečno pač do nebes, če bi šlo tako naprej. Ločiti se namreč nismo hoteli. Rajše bi sezidali na celini zadaj za hišo celo mesto. Kjer se razumejo med seboj, je tam, kjer smo se narodili, tako dobro živeti in umreti. Majnik je bil v tem letu posebno lep. Že dolgo se ni kazala tako lepa letina. Ravno tisti dan sva obšla vse z mojim sinom Žakom. Ob treh sva odšla. Naši travniki tam po obrežju Garone ** so bili odeti z nežnim zelenjem. Trava je stala že tri čevlje visoko in vrbje, ki smo ga lani zasadili, je sveže pognalo. Ogledala sva si žitna polja in gorice; nakupili smo si njivo za njivo, kakor se je množilo naše premoženje. Žito je stalo gosto, gorice so bile v polnem cvetja in so obetale bogato bratev. Žak me je potrkal po rami ter se je zasmejal s svojim dobrovoljnim smehom: „Hej, očka, ne bo nam manjkalo ne kroha, ne vina! Zdi se mi, da se vidva z Bogom res prav dobro razumeta, da tako siplje dol na nas bogastvo." Večkrat smo se takole šalili o naši nekdanji potrebi. Žak je imel prav, bilo je res, kakor da sem pri kakem svetniku ali pa pri Bogu samem posebno dobro zapisan, ker je bila sreča vedno na naši strani. Če se je pokazala na sosedovi trti bolezen, — naših se ni prijela. Če je bila toča, — je bila le onkraj naših polj. — In sčasoma se mi je zdelo to popolnoma prav. Nikomnr nisem storil nič žalega in mislil sem si, da to srečo tudi res zaslužim. Predno sva se vrnila domov, sva šla še na polja, ki so ležala na drugi strani vasi. Murbovi *** nasadi so bili krasni, pravtako tudi mandeljeva drevesa. Veselo sva se menila ter zidala zračne gradove. Da bi imeli dosti denarja, bi naknpili še zemljo, ki je ležala med našimi njivami in med našim posestvom, ter razširili tako svojo oblast na pol občine. Če se obnese letošnja letina, kakor kaže, se to lahko uresniči. Ko sva se bližala domn, vidiva Rozo, ki nam miga in kliče. „Pojta vendar hitro!" Krava je dobila tele. Vsa hiša je bila na nogah. Teta Agata je begala semtertja in dekleta so občudovala mladiča. Bilo je, kakor da nas je nebo nanovo obsulo s svojim blagoslovom. Šele pred kratkim smo si mor&li razširiti hleve. Zda smo imeli v njih kakih 100 glav živine, krave in največ ovce, konj še ne štejem ne. „Danes je pač srečen dan," sem dejal. „Na to pa pijemo steklenico vina. Potem naju je poklicala Roza na stran ter nama povedala, da je prišel Gašpar, Veronikin ženin, da se pomeni z nama o gostivanjn. Povabila ga je na obed. Gašpar je bil najstarejši sin gozdarja v Moranjm Bil je čvrst fant 20 let in znan po svoji veliki moči daleč okolu — pri neki slavnosti v Tuluzu je premagal Marcijala, Južnega leva". Poleg tega pa je bil dobrodušen dečko in je imel zlato srce; bil je celo preboječ in je vedno zardel, če ga je pogledala Veronika. ** Reka na Jnžnem Francoskem. *** Na Jnžnem Francoskem imajo velike murbove nasade, ker se pečajo s svilarstvom. Prosil sem Rozo, naj ga pokliče. Ostal je znnaj ter pomagal deklam, ki so razobešale naše obilno četrtletno perilo. Ko je prišel k nam v jedilnico, se obrne k meni in pravi;, „Govori ti, oče." „Prav," odvrnem, „torej, dečko, ti bi rad da določimo veliki dan?" „Da, oče Rubijč," odvrne z žarečim obrazom „Zaradi tega ti ni treba zardevati, moj dragi Če ti je prav, napravimo na daa sv. Felicite, to bi bilo 10. julija. Danes je 23. junija, torej komaj tri tedne — moja ranjka je bila Felicita to vama prinese srečo. — No, ti je prav?" „Popolnoma, oče Rubijš, torej na dan sv. Felicite." Nato je stisni! meni in Žaku roko, kakor bi jih hotel streti. Nazadnje je objel Rozo in jo imenoval svojo mater. — Res, veliki fant z ogrom nimi rokami je imel Veroniko tako rad, da je pozabil na jed in pijačo. Dejal je, da bi prav gotovo zbolel, če bi mu ne dovolili, da se poroči. „Zdaj pa ostani tu pri obedu," mu pravim. „Pojte, otroci! Jaz sem že lačen ko volk." Ta večer nas je bilo ednajst pri mizi. Gašpar je sedel poleg Veronike. Venomer jo je gledal in to tako zavzeto, da so mu stopile solze v oči. Ciprij in Emč, ki sta bila poročena šele tri leta, sta se smehljala. Žak in Roza sta bila nežnejša, le če sta m.slila, da ju nihče ne vidi, sta se ljnbeznjivo spogledala. Meni samemu je bilo, da oživljam na novo, ko sem ju zrl, kako se imata rada; saj je njuna sreča kakor ožarjala vse pri mizi. Kako nam je teknila juha! Teta Agata, ki je bila vedno vesela, si je dovolila celo par krepkih dovtipov in dobri Pier je hotel povedati na vsak način svoje dogodljaje z neko damo iz Lijona. Na srečo smo že pojedli in vse je govorilo vprek. Prinesel sem iz kleti dve steklenici vina in trčili smo na to, naj bi bila Gašpar in Veronika srečna. To je bila pri nas tako navada in pod srečna smo razumeli, naj bi se ne prepirala, naj bi imela dosti otrok ter si pripravila kolikor mogoče bogastva. Potem smo peli. Gašpar je vedel več narodnih ljnbimskih pesmi. Naprosili smo tudi Marijo za eno. Vstala je ter začela s svojim nežnim glaskom. Jaz sem stopil med tem k oknu. Za menoj je prišel Gašper, ki sem ga vprašal: „Kaj pa je pri vas doma kaj novega?" „Nič posebnega," mi odvrne. „Govore le o hudem deževju v zadnjih dneh. Boje se, da ne bi nastalo iz tega kaj zla." Res je kakih 60 ur neprestano deževalo. Garona je od sinoči tudi zelo narasla. Pa dokler ni izstopila iz straje, si nismo mogli misliti, da je v resnici tako zlobna soseda. Saj nam je bila v toliko v pomoč, valila se je tako mirno in široko naprej! In mi kmetje ne zapustimo izlepa svojega brloga, če se tndi že streha ruši nad nami. „A!" pravim in zmigam z rameni, „ne bo tako nevarno. To je vsa leta ista pesem. Reka se razširi kakor bi se razljutila, v eni noči pa se pomiri in je nedolžna kot jagnje. Boš videl, dežko, da tudi zdaj ne bo hujšega... le poglej si to lepo vreme." Pri tem sem pokazal na nebo. Bilo je sedem in solnce je zahajalo. Nebo je bilo čisto in temno-sinje — neizmerna modra ravnina, čez katero je metalo zahajajoče solnce svoj zlati prah. In bilo je, kot da se vali tok poln mirnega veselja od tam gor po vsem svetu. Se nikdar se mi ni zdela naša vasica tako mirna, če je ležala tako v večerni dremoti. Bil je predvečer lepega dne in mislil sem na vso srečo, ki se je zlila na nas s tega jasnega neba — na bogate žetve, naše lepo družinsko življenje, na Veronikino zaroko — čutil sem, kako nam je pustil poslavljajoči se dan svoj blagoslov. Obrnil sem se zopet v sobo. Dekleta so se menila in mi smo jih smeje poslušali, — ko se naenkrat začaje strašea klic po mirni zemlji prav do nas — klic uboja in smrti: „Garona! Garona!" (Konec sledi.) Doživljaji Mariboržana Cirila Gimploviča v Ljutomeru. Po lastnih zapiskih. Iz mojega vsakdanjega življenja me je predramilo prošli teden tole pismo: „Dragi! Jutri konča svinjsko pot svojega življenja moja najlepša krmljenka. Pridi v nedeljo na kar-mine! Tvoj Janko."— Poslal mi je to laskavo vabilo moj ljutomerski prijatelj Janko, in rečem odkrito, bil sem g j nepopisno vesel! Časnikarske bitke po raznih štajerskih listih so vzbudile v meni že davnaj zanimanje ?a to prleško metropolo, ki ju opisujeta v svojih zbranih spisih tako veličas'no in navdušeno gg. Peter Skuhala in Miha Komar, in že zdavnaj storjeni moj namen je bil, ogledati si eukrat osebno Liu-tomer in njega karakteristične prebivalce. In sedaj se mi je podala najlepša prilika. Zanimal pa me je Ljutomer tem bolj, ker Sfin čital v časopisju, da nimajo ljutomeržani voditelja. V svojem nese- bičnem rodoljnbju sem pripomogel dravskim Pol jancem do vrlega, delavnega poslanca č. g. Ozmeca, upal sem tedaj, pomagati še LjutomeržanOm, iz stiske.— Poln lepih upov in n&d sem se vsedel v Mariboru ua vlak. V Spielfeldu sem zamenjal parnega velikana za mali parni strojček in ta me je vlekel z velikim trudom in mogočnim sopihanjem proti osrčju Prlekije. Imeli smo lepo vreme in vlaku se potoma tudi ni nič pripetilo in mislil sem že, da prispem na srečnem v Ljutomer, ko privede zlomek par minut pred Ljuto merom čez tir ženico z veliko rudečo marelo. Lokomotiva se je prestrašila te rudeče marele, skočila s tira in le slučaju se imam zahvaliti, da me ni doletela nikaka nesreča.— Pa o tej nezgodi je itak že poročalo časopisje ! Potniki smo morali iti v trg peš in ker sem v Ljutomeru nepoznan in nisem vedel ne kod, ne kam, sem poprosil nekega gospoda, da mi pove, kje biva prijatelj Janko! „Geas uma um di vogel, don links ajnipijgn unt reks aufa, don pr tisti grose koliba forpaj gradaus, don reks eno par šritof gradaus in potli biderum reks in zi zoan durtn." Zahvalil sem se ljubeznivemu gospodu za to prejasno pojasnilo, — prijatelj Janko mi je pravil, da je bil ta gospod, po izborni nemščini soditi, gostilničar Aleksander Vaupotič, — in čez pol ure iskanja sem konečno vendar le zapopadel to razlago in našel srečno svojega prijatelja.— Prijatelj Janko in bogato obložena miza sta me pričakovala in par trenutkov pozneje sem že zatopljen v premišljevanje o minljivosti vsega posvetnega, obdeloval obširno svinjsko kračo, ki je res tndi prav kmalu preminula. Pozneje se je nama še pridružil en gospod in prijatelj Janko mi ga je predstavil na kratko: To pa je naš Komarov Mihalek !" Prisrčno sem pozdravil tega slovečega pisatelja in dal duška svojemu navdušenju, ki me navdaja ob pogledu nanj, on pa me je zlovoljno zavrnil :„nedelajte takših šponpanadlof, ve jas nesen nikakši lot-merški rihtar, ki ga morejo piirgari že pol vure napre pozdravlati! Le fčista po domoče, tak kak Picek pr Ulmovici!" Ko smo pospravili raz krožnikov še sloveče prleške krapce in nam je prinesel in natočil prijatelj Janko rujnega vinca, sem menil, da je napočil pravi trenutek, ko lahko utešim svojo radovednost. „ Dragi Janko," sem začel, „ povej mi najprej, kaj je z vašo posojilnico, ker se o njej že toliko piše?" ,.Moj ljubi Ciril," je odgovoril Janko,,, to ti je velka storija! Pa če te zanima, naj pa bo. Veš, nekda so ti ustanovili to posojilnico kak narodni zavod, ki;, bi naj bil kmeti v pomoč in za jega delal. Vse je šlo lepo, denarja dovolj, vse je bilo zadovoljno, te pa ti je zlezel v odbor en taki prifrkjeni pop, pa začel rovati in delati zgago in enega za drugim je spravil vse dosedanje odbornike ven. Še celo Vikla Šnajdara in starega Velnara, dva moža poštenjaka skoz in skoz, ki nesta niti liberalca, ampak prisegata na to staro, slogaško vero, ie ta dva sta morala iz odbora. Znaš, ta dva sta imela lastne možgane, in nesta htela tak plesati kak so v farofi žvižgali. Na njih mesto so ti zvolili dva backa, ki nič ne mislita in le na slepo kimata. Prvi, Ficko, to' ti je vzor katoliškega moža, („Če bi krava jajčke nosila, bi za kravoj tudi leta," je menil g. Komar:) drugi, Japec Rajh, pa tudi ravno ne nobena zvezda. (:0n pa tehantof šolen mata glih možganof," je izvolil pripomniti g. Komar:) Znaš, zdaj so ti nekaj imenitnega naštimali te auše! Mesto da bi pomagali siromakom z malimi posojili in jih podpirali, pa ti mečejo denarje, ven, da bi se človek kar razjokal. Pomisli pri občnem zboru dobi vsaki član, ki pride volit, eno krono. To vse na lubo par škrtačon kak je krapinski karba, ki jih ne sran se na železnici švarc voziti, če si le morejo prihraniti en zeksar. V Veržeji pa so še se zdaj naselili nekši privandrani fratri, tem pa je dala posojilnica 40.000 K svetlih kron brezobrestnega posojila. Če pa pride prosit siromak 100 K na posodo, ki bi jih pri virstvi niice, te pa se reče: nega dnara. Najlepše pa še je to, ka so fratri naše ljube posojilničarje nafarbali, ka do začeli pre nekšo šolo, zdaj pa se je izkazalo, da je vse skup le šmir in da nima ta šola niti pravice javnosti in da je čista za nič. Samo bogi bodo čas krali ti vragovje. (:„Znote,„ je rekel g. Komar, „ tisti marpruški Juri, tisti tumher Kovačič je Ver-žencon to naprtja, ka je misla, ka do te Vrženci še vroči v nebesa leteli, če bo v Vržeji klošter pa regiment popof.":) „Kaj pa občinski zastop?" sem vprašal. „Ja znaš, tan je tretji razred slovenski, tan pa so ti sami takši notri, da se bogi smili. Caherl zna samo Indi za hrbtom obirati pa po veselicah zmeriati ko kak dunajski šusterpup, pa v klerikalni rog trobiti zna, to pa je tuli vse. Pri sejah si ne upa niti ziniti. Zagovarja se, da se kot učitelj ne upa izpostavljati. B-ibnik in Sršen se nebi rada nikomi zamerila, pa sta lepo tiho, hans-gaški Rajh pa se zanima le za to, če dobijo ve teranci skoraj sablje, vse drugo pa mu je deveta briga. Drugo leto bodo občinske volitve, tam pa bomo itak propadli, ker se nikdo za nič ne skrbi." „Ja kaj, pa res nimate voditelja?" sem se zavzel. „Gi koga pa kaj," je odvrnil Janko, „kdo pa bi še naj bil takšo tele. Delati bi moral, delati ja, pa prvo in zadjo besedo pa bi hteli meti naši zvezari. Vsaki je že preveč gor plača, ki bi bil k temu sposoben. Zdaj se Japec nekaj zraven pše, pa če bo iz te mele kruh, pa tudi ne znam!" (:g. Komar: „Za koroščovega štifelhanlza je še fčista dober":) „Veš," mi je razlagal Janko, „ največji pik ma Japec na Babnika in Mišja. Ta dva bi še rad izgrizel iz posojilnice. Pa je znaš vrag. Za načelnika še je Japec, za tajnika pa Magdič prenor. Pa počasi jih bo že izgrizel." „Torej res nimate moža, ki bi se morda dal preprositi in bi prevzel to častno mesto ljutomerskega voditelja?" sem vprašal.— „Kvečjemi če bi hausgaški Smodiš ali pa naš brijač htela prevzeti toti kšeft," je menil g. Komar, „drligega nega. Gi k vragi bi bija gdo za mietlo!" „Kaj pa ljutomerska duhovščina, ali je kranjskega kopita?" „Veš," me je poučil Jauko, „gospod dekan so blaga duša in si mislijo tak: pameten mešnik se briga za cirkef pa ne za politiko. Toti posel je le za nore pope!" ,.Zato pa tudi edini kaplan Lovrec pa kri-žofski Tajksl rovata pa politizirata," je pripomnil g. Komar. „Kaj pa ti Janko, ali se nič ne pečaš s politiko?" sem vprašal. „Ljubi moj Ciril," je odvrnil Janko in potegnil v mislih z roko čez čelo, „ednok sem bil tak nor, da sem politiziral, pa me je stalo denar, znaš svetle kronice so šle k vragom, ko sem plačeval litrčke enega za drugim. Ko pa sem zagledal poslanca Roškara, z njegovim zlatim lan-cem na prusiiku, ki je tak debel kak lanc mojega leto starega bikeca, pa sem si tak premišljeval, koliko je moral siromak Roškar požreti od Korošca, pa kolkokrat je moral prej pokimati v državnem zboru, kak si je zasluža taki lanc! Is-previda sen, da je tako politično delo le za tiste, ki navadno take lance nosijo, za junce. Znaš, zdaj sen se vsega tega znebil kvečjemu politri-ziram, še gi sam s seboj in moje geslo je: „Življenja moj je ideal Prašičev dost' v svinski štal'." „Kaj pa vi g. Komar, da vi nočete nič več pisan v Narodni list," sem se povprašal, „ko vesoljna Prlekija kar hrepeni po vaših dopisih?" „Ja znote," mi je odvrnil g. Komar, „reč van je taka. Mene je posla na Turško redakter Narodnega lista, ka bi gi kaj pisa, kak so tan vojsko pelali, polek toga pa so še me poslali ta dol tudi lotmerški freteranari, ka bi si tan na Turšken fse spogleda pa se naviiča, kak k vragi Turki delajo, ka znajo tak safrmensko bežati, ka bi se pre naši freteranari tudi radi toga bežanja naviičili, ka bi bili prpravleni, če bi se še pri nas šlo gda za resnico. To etan ovi den sen še priša kumaj domu. Ka pa grejo soldaške dužnosti pret šribarske, te pa vičin najprle freteranare v be-žanji, potli še bon le pisa za Narodni list. Pa pr moj duši, dobri šolari van ali so to. Prle so van bili fsi toti stari mandlci zmiron ot svojih ta boljših pa močnejših polovic večkrat biti kak siti, zaj pa, ka je vičin v turšken bežanji, pa se van ali že tak znatiravlejo okoli voglof z svojimi ženskimi cuksfirari, ka je veselje gledati. Gi za eno 14 dni že nede nobena ženska več dohitela svojega moža, keri je pr lotmerških freteranarih. Zato pa tudi fsi moški tak silijo zdaj k fretera-narskemi društvi, da je veselje. Brijač Veselič je tudi pristopja. Znote, z instrorirajou se paščin, ka man telko za pisati, ka ne znan, gi mi glava stoji. Znote, najprle ot vojske, potli pa ot lot-merškega turna, ki ga fašenk več ne veseli, ot lotmerških čukof ki jih je Rajhof Japec valija, kaplan Lovrec pa kokota špila, pa vrag si ga zna, kaj še fse. Znote ka van je ali ne špajs biti dnešni den komarof Mihalek." Ko smo se navečerjali in pogovorili in se je poslovil g. Komar, sva se spravila spat tndi midva s prijateljem Jankom. Močno vino in zanimiv pogovor, oboje me je tako razvnelo, da se mi je v noči sanjalo, da sem postal častni član vseh ljutomerskih narodnih drc-števktera čast meje doletela iz same hvaležnosti, ker sem spravil ljutomeržanom voditelja. Ko sem se drugo jutro prebndil, sem si ne-hota mislil, to je migljaj božji, usoda me je izbrale, da rešim iz zadrege vrle ljutomeržane in Bog mi je v snu razodel svoje želje. Saj nemogoče bi to na vse zadnje niti ne bilo, saj se še starim tercijalkam sanjajo vse večje neumnosti, pa tudi mislijo, da je to prst božji. Razvnela me je ta misel tako, da sem sklenil skusiti svojo srečo. Po zajutrku sem poprosil g. Komarja in prijatelja Janka za spremstvo in hajd na pot. Vedla sta me najprej k doktorju Grossmannu, ostala sta zunaj, jaz pa pogumno naprej. Vstopivšemu, mi je pokazala prelepa črno-laska gospoda doktorja. Predstavil sem se mu in ga prosil v vznešenih besedah, da prevzame vo-diteljstvo. »Vi gospod«, mi je rekel doktor, »čislam Vas in Vašo rodoljubno misel in gorečnost, pa — poznate to?« Ogledal sem se na umetno zložene prste desne roke in rekel prostodušno: »Da, prosim, tako se kaže pri nas v Mariboru fige«. »Ja«, je rekel gospod doktor, »veste, friško figo, pa ne voditelj. Študiral sem preveč, da bi morda sedaj še mogel avanzirati do kakega klerikalnega petolizca. Za kako marijoneto ifi jne dam !« »Pa vendar«, sem ugovarjal, »ozirom tja zvišeno stvar žrtvuje človek marsikaj.« »Zvišenajstvar, ja! nama s Chloupekom že Jakob Rajh ponuja voditeljstvo. Če bodo imeli klerikalci v Ljutomeru kako veselico, bova imela baje kot voditelja lep posel. Doktor Chloupek bo pri ringelšpilu lajne gonil, jaz pa bom bobnal. Lepa hvala za tako čast, sicer pa — ste že opravili. ' Idite k doktorju Chloupeku. Z Bogom!« Prvi poskus je bil ponesrečen, malo me je razburil, pa le ne obupati, moško naprej, sem si mislil in napotil sem se s svojima spremljevalcema k doktorju Chloupeku. K njemu sem šel sam in ga našel v ordi-načni sobi. Razburjen sem bil že itak, hitri tek po stopnicah navzgor me je še bolj razburil, pogled na grozne nože in strašne klešče in škarje me je povrh še prestrašil, in ko sem prišel v ordinačno sobo, nisem mogel z besedo na dan. Prijazni gospod doktor se je čutil primoranega mi priskočiti na pomoč, mislil je, da se hočem zadaviti. Pristopil je k meni, me en čas opazoval in ko sem še lovil sapo in besede, mi je strogo zaukazal: »P6kažite jezik in recite ,a'l« Da pridem k sapi in se oddahnem, seni ga ubogal. »Kde b61i? Mhm puls 90, vrččica!« je menil gospod doktor. — No, konečno sem vendar prišel k sapi in začel: »Prišel sem vas prosit, gospod doktor, če bi blagovolili prevzeti v Ljutomeru častno mesto voditelja!« »Oči kalne, aha, zname že, delirium«, je modroval prijazni gospod doktor nemoteno naprej. »I-'ijete kaj?« »Snoči celo noč, pa — —« »Torej delirium tremens«. »Gospod doktor, prosim vas, saj nisem ne bolan ne nor! Prosim vas le, da bi prevzeli v Ljutomeru voditeljstvo!« »Kaaaj, vi pravite, da nimate delirium, ko hčete od mžne izsiliti, da bi prevzel v6di-teljstvo? Micika, bežte po policaja, tu je jčden nore!« Prej ko se je utegnila ljuba Micika odzvati, sem bil že zopet doli pri svojih prijateljih. Spomnil sem se na sinočišnji nasvet g. Komarja o g. Smodišu. Poskusiti sem hotel svojo srečo še tam. Poprosil sem svoja spremljevalca, da me povedeta še tje. Prej pa se mi je še zahotelo okrepčila, smodke, pa glej ga zlomka, vžigalic nisem imel. Vprašal sem Janka po kaki narodni trgovini in pokazai mi je kar tri, Herzog, Vršič in Sršen. Vstopim v prvo! »Na Urši, zikst niks, das a her komen is«, samo te besede sem slišal, pa že bil pri vratih. Vstopim v drugo! »Du Hansl, de Cirilus cinder hobma ole am dohpodn, hir zint lauter obmejne šibicn. Šprink kšvint aufi!« Adijo, raje ne pušim! Vstopim v tretjo! »Jebal vas dve jezeri pet no osemdeset vozov vragof, sem rekel včeraj pri občinski seji, pa vudra po mizi, da so vsi gledali, pa zadri sem se: ,na električni centrali mora biti slovenski napis!1« tako je pripovedoval neki gospod drugemu, ko sem vstopil. Nisem še izrekel svoje želje, ko je vstopil v trgovino možicelj in začel moledovati napram onemu radikalnemu gospodu: »Zakaj pa niste včeraj pri občinski seji nič zinili o napisu na električni centrali? Jaz sem učitelj, saj veste, jaz se ne morem izpostavljati. Sploh pa še nisem informiran, kaj mislijo o tem v farovžu, če sploh smem glasovati za slovenski napis. Gospodu Weixlu mogoče tudi ne bi prav bilo! Vi pa niste vezani!« Mene vsa debata ni dalje zanimala, ker sem dobil zaželjene vžigalice in si konečno po dolgem trudu lahko prižgal smodko. Ko korakamo k Smodišu, nam pride po trgu nasproti več črno oblečenih žen, ki so bile v glasnem pogovoru. Ena izmed njih je pravkar govorila: »Ja, beim Cyrill-Metodus-Verein ist es jetzt in Anbetracht der im Lande herrschenden politisehen Verhaltnisse gar nicht ratsam mitzu-wirken, da —--« Vprašal sem prijatelja Janka in g. Komarja, ki sta se tem častitim damam nemo odkrila, zakaj da pozdravljata te nemškutarske stare škatlje? »Moj ljubi Ciril«, me je poučil Janko, »to ne gre drugače, to so ja naše narodne slovenske učiteljice!« Tužni Ljutomer! Prišel sem konečno k g. Smodišu in ga našel, kako je pisal v potu svojega obraza v neko trebušno knjigo. Ponudil sem mu voditeljstvo! »Znote«, mi je odvrnil g. Smodiš ves radosten, »zdaj van rravno pišem krroniko o svojen nar-rodnen delovanji. To bon potli da drrukati. Ednok bole drrobno drrukano, bode ravno dvakrrat bole debelo, kak sveto pismo. Znote, jas sen van ne tak norrski kak mogoče viin vidin. Jas sen van tak na pol doktorra Še gospot tirrorct Smidolin Vrryt prravijo, ka neke raznin, pa mi celo prra-vijo kolerra beštijališ, pa znote prrestorri sen že za voditeljstvo, prrestorri. Če pa nebote nikoga drriigega našli, pa ali prrite v božjen imeni k meni! Pa, če de gda Vas, ali pa vašo gospo frraubo ali pa vaše krrave kulika trrla pa napinjalo, te-le mene pokličite « Lepa hvala za takega voditelja! Ves obupan sem odšel. Poskusiti sem hotel še zadnje sredstvo, poiskati narodnega toajača. Naš^.vsem ga\vgostilni Sever. 0 govornik, govoril sem že pred visoko gospodo, vrag jim mater, z veseljem to prevzamem1^ izvolite cigareto, ima voditelj kakovo uniformo, prosim vas, gospon, k tomu me nemojte siliti, mene skromnoga brijača, izvolite počakati, Nežka liter vina gosponu, platini ja, počakati, ja moram imeti ko voditelj svoju stranku, sklical budem sejo obrtnikov, počakati jedno uro, vi sigurno neste tako dobar govornik nego ja, budem že razložil gosponom, vrag jih stvoril, izvolite se samo name zanesti, vašo željo, želite južinati, Nežika, gosponu južinu, nemojti si misliti, da ne razumim toga, toga nema majko mi, kaj jaz ne b' razumil, pa plačo, plačo tudi ima voditelj, razumim vse, mesečno ali letno, saj sem se tudi učil toga raz-umenja, zato pa bogami tudi vse razumim, bogami razumim prvič--—--« Dalje nisem mogel prenesti te plohe besed in sem gospodu brijaču sramotno pobegnil.-- Ko sem se pol ure pozneje poslavljal na kolodvoru od g. Komarja in prijatelja Janka, sem dvignil tri prste kvišku in rekel Janku v slovo: »Kakor cenim in spoštujem tebe in tvoje izborne klobase in krapce, pa Ljutomer me ne vidi nikdar več! Nikdar! To prisegam!« V sredo, dne 11. t. 1., se je pomikal mimo c. kr. učiteljišča v Mariboru dolg sprevod proti mestnemu pokopališču. Na čelu sprevoda so korakali učiteljiščniki, pevajoči »Miserere«, za njimi so peljali štirje vranci s cvetjem, z venci in s slovenskimi trakovi okrašen mrtvaški voz, na katerem je ležalo mrtvo truplo blagega šolskega svetnika Ivana Koprivnika, c. kr. profesorja v pokoju. Bridke solze so oblivale mnogoštevilne sorodnike pokojnika in tesno je bilo pri srcu ne-dogledni množici slovenske mariborske inteligence, ki je spremljala svojega ljubega in visoko spoštovanega prijatelja na zadnji poti. In po pravici nam je bilo tesno pri srci, vsaj je bil Ivan Ko-privnik eden najboljših med nami. Ivan Koprivnik se je porodil dne 4. dec. 1849. I. pri Sv. Kunigundi na Pohorju. Šolal se je na c. kr. okrožni glavni šoli v Celju, na c. kr. nižji realki istotam ter na c. kr. učiteljišču v Mariboru, 1865. leta je položil v Gradcu izpit za poučevanje na ljudskih šolah, pet let pozneje pa mu je prisodila izpraševalna komisija za ljudske in meščanske šole v Gradcu usposobljenost za poučevanje na meščanskih šolah in sicer za na-ravoslovno-matematično skupino. Prvo službo je opravljal Koprivnik kot suplent in učitelj na deželni sadjerejski iri vinarski šoli v Mariboru, nakar je postal učitelj na ljudski šoli v Studenicah v slovenjebistriškem okraju. Leto dni pozneje je prevzel pouk na mestni deški ljudski šoli v Mariboru in zopet leto dni pozneje (1875) na vad-nici c. kr. učiteljišča istotam. Z vestnim in skrajno marljivim izpolnjevanjem podeljene službe ter z posebno neutrudljivim nadaljevanjem svojih študij si je priboril Ivan Koprivnik 1880. 1. profesorsko učno mesto na c. kr. učiteljišču v Mariboru. A, dasi je imel usposobljenostni izpit le za meščanske šole, moram vendar povdarjati, da je bilo navedeno mesto podeljeno možu znanstveniku, kakršnega bi bilo težko dobiti drugod. Vse njegovo življenje je bilo neprestano šolanje samega sebe. Z neumorno pridnostjo si je nakopičil Ivan Koprivnik zlasti v naravoslovnih in poljedelskih vedah toliko znanosti, da je prekašal v tem marsikaterega akademično izobraženega strokovnjaka. Njegovo začetno delovanje na sadjerejski in vinarski ter pozneje na ljudski šoli in vadnici mu je pripomoglo k popolnemu spoznavanju metode, kar je znal blagi pokojnik z izredno spretnostjo vporabljati kot profesor na učiteljišču. Ni čuda, da je vzgojil neprešteto množico izvrstnih učiteljev, ki se še zdaj z občudovanjem iu hvaležnostjo spominjajo njegovega pouka. 1887. 1. je pomnožil Koprivnik svoje izpite še z izpitom za poučevanje slepcev in gTu1ionemiTi,_minisfMvb za bogočastje in uk pa mu je večkrat poverilo naravoslovna predavanja v meščanskih kurzih na mariborskem učiteljišču. Sadove svojega neumornega znanstvenega delovanja je ostavil Ivan Koprivnik v mnogo-brojnih spisih. Poleg obilih manjših didaktičnih (ukoslovnih) razprav so glavna dela z njegovega spretnega peresa »Gluhomutec«, monografija »Čriček«, »Šolski vrt«, metodika »Prirodopisni pouk«, ki jo je spisal skupno z ravnateljem Schreinerjem. »Začetnica«, (skupno s profesorjem Majcenom), »Grundziige der Geologie«, »A M. Slomškove basni, prilike in povesti« in »Umni vrtnar« (izdala Družba sv. Mohorja). Najimenitnejše Kopriv-nikovo delo je bilo posvečeno onemu, kar je ljubil nad vse, njegovemu »Pohorju«. Smelo trdim, da ga ni Slovenca, ki bi poznal to lepo slovensko gorovje tako temeljito, kakor ga je poznal po kojnik. Sam Pohorc se je pečal vse svoje živ ljenje s tem znamenitim delom slovenskega ozemlja ; nobena stvar mu ni ostala skrita in vso svojo ljubezen ter bogato vedo o svoji ožji domovini je izlil Ivan Koprivnik v obširno monografijo »Pohorje«, — za katero pa ni mogel dobiti založnika. Skoro s težavo so ubranili prijatelji blagemu pokojniku, da ni užaljen zaradi nehvaležnosti unič 1 znamenitega svojega spisa. A nekaj mesecev pred smrtjo se je vendar izpolnila njegova srčna želja, njegovo »Pohorje« je prevzel »Planinski Vestnik«, ki bo z objavo omenjene monografije gotovo mnogo pripomogel k spoznavanju lepe naše domovine. Z opisom znanstvenega, šolskega in pisateljskega delovanja Ivana Koprivnika pa še nisem izčrpal vse njegove marljivosti. Omeniti mi je namreč še Koprivnika kot gospodarja. Sam vzoren gospodar svojih posestev v Karčovini pri Mariboru in na ljubljenem Pohorju je posvetil prerano umrli svoje gospodarske izkušnje tudi slovenskemu narodu. Vidimo ga med ustanovitelji mariborske Posojilnice, ki je izgubila ž njim najboljšega in najzanesljivejšega cenilca; slovenske prireditve v Mariboru pa bodo pogrešale odslej milega in blagega družabnika. Ivan Koprivnik se je oženil v drugič z Marijo Sernečevo, hčerko umrlega mariborskega odvetnika dr. Janka Ser-neca; kakor kot šolnik in kot gospodar je bil pokojnik tudi vzor očeta. 1909. leta je stopil Koprivnik kot profesor sedmega činovnega razreda v zasluženi pokoj. Ob tej priliki mu je bil podeljen v priznanje njegovega izrednega delovanja kot šolnik in znanstvenik naslov šolskega svetnika. Le žal, da je užival tako malo časa počitek. Ostavil nas je prerano. Blag spomin vrlemu šolniku, blag spomin rodoljubnemu Pohorcu, blag spomin odkritosrčnemu prijatelju, blag spomin vzornemu Slovencu ! Književnost in umetnost. Balkansko - slovanska številka „Slovana". ,,Slovan", mesečnik za književnost, nmetnost in prosveto, je vstopil v svoje 11. leto. Prvo številko tega novega letnika, ki je pravkar izšla, je posvetil večinoma slavi balkanskih Slovanov. Na čelu lista lista čitamo času primerne pesmi Žgnrove: „Kliče vila kraljeviča Marka", „Klic k svobodi" in „V plamenih ves žari Balkan". Za njim je načelno važni članek „Markovanje". Tndi članek „Miada zvezda" kaže edinstvo Jugoslovanov. Tej vsebini se prilegajo umetniške konstrukcije, zlasti stari Jug Bogdan, prorokujoč zmago in slavo, pa krasne stare srbsko-bolgarske gradine, spomini starih časov. Popolnjujeta jih sliki iz Zagreba, umetnini Crnčičevi: Kamenita vrata in Pod zidom. Uredništvo tolmači obširno vse te slike v Listku. Slovan" zasluži, da ga vsestranski podpiramo. Cena mu je na leto 12 K. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Cho-choloušek. Poslovenil H. V. — Cena K 3—. Vitez iz Rdeče hiše. (Le Chevalier de Maison rouge). Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. Prevel Ferdo Perbavec. — Cena K 2 50. — Imenovani knjigi je založil dnevnik „Edinost" v Trstu. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Piokop Skorkovsky In sin v Hnmpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tnkaj izgotoviti gosposke obleke. 107 48-44 Za stnth in HfalcK čas. — A, psa ste kupili — za stražo? No, kako ga boste pa klicali? = Sultan! — Nikar! Tega se dandanes nihče več ne boji. Mati: Kaj, Jožica, ti čitaš knjigo o pravilni vzgoji otrok. Kaj pa te to zanima? Hči: Videti hočem, če si ti mene pravilno vzgojila. ^ Tat je bil obsojen na osem mesecev težk- ječe. Sodnik: (obtoženen): No, sedaj ste slišali kaka kazen vam je prisojena; ali jo sprejmete ali se boste pritožili? 0 b s o j en e c: Ne, gospod sodnik — pritožil ge bom potlej, če bo košta preslaba. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer == inserat ne priobči, ===== !! 500 kron !! Vam plačam, Ce moj zatiralec koreninic .Ria-ma/.ilo' ne odstrani vaših kurjih očes. bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lonCka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (.Ogrsko). 512 30-16 Po ceni meso pošljem vsak dan. Sveža govedina 4 K, teletina 4 K 50 v, pljuCna peCeuka 5 K za 5 kg. Zavoj franko. Po psvzetju ali proti predplačila. — Herman Goldschild Huszt (Ogrsko). 741 mm^mm LISTNICA UREDNIŠTVA, iz Dra»ske doline: Gotovu poznate rek, da o mrtvih govorimo le dobro. Svoje mnenje o njem smo pa itak povedali. — Gradec: Danes ni več šlo. Pride! — Velenje: Rdvuotako! Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, poljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, »nežnobelega, poljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko. 50-23 Zgotovljene postelje Ib gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13 —, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4 50, K 5 20, K 5-70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj ;:> f«»o Službe išče mlad kontorist, vešč slovenske in nemške korespondence in strojepisja. — Vprašanja na upravništvo „Narodnega Lista". 728 3-2 Pozor! Pozor! Lepa, popolnoma nova, enonadstropan v Celju, še 12 let davka prosta, se takoj po izvanredno ugodnih pogojih proda. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 707 5-3 v vsaki množini od 20 kg naprej, po 12 — 28 vinarjev kg, proda Andi»ej Oset, posestnik v Tolstem vrhu p. Guštanj (Koroško). 715 2-2 neno za ženske in sukno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci ln cenik čez tisoč strarl s slikami poštnine prosto. Ugoden vir za nakupovanje božičnih daril je brez dvoma naša tvrdka. Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetlic. Tovarniške cene. 26 52-49 Velika zaloga primernih daril za Miklavža, Božič in Novo leto. — Božične, novoletne in priložnostne dopisnice v velikanski izberi. ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 ^ CELJE « Ring štev. 2 Priporoča svojo špesijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojni obisk prosi SV" Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. Ivan Rebek, fiflK COOOOO OOOCOOO oeo^CKf." C9009IPC000 OOOOOfp OOOOfOOOOOO O OO M stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater H « Cs SI a <—> ■ » S h m — ■ J> 1860 rTPA.PIVn tUETEPBVP^ Vett V**1 TPEyrOJlbHMKb Nepotvorjeno samo, če je na podplata odtisnena letnica osnovanja 18rt0 z gornjim znamenjem. 0 \9L e** Dnevna proizvodnja trornice 60.000 parov. Edina glavna prodaja: Messtorff, Behn & Co., Dunaj I. — Dobivajo se v vseh boljših, modernih trgovinah s čevlji. essios m Hranilnica in posojilnica v v Šmarju pri Jelšah naznanja, da obrestuje hranilne vloge pocenši s 1. januarjem 1913 po čistili od dneva vloge Q do dneva dviga Oh i Obrestna mera od posojil na osebni kredit po 6'|2°|o, proti vknjižbi in poroštvu po 6%°|o in pri vknjižbi proti popularni varnosti po 6°|o. v Za načelstvo hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah: Dr. Josip Georg, načelnik, j {gg m K. JD 72-2 2-2 m h »S 55 Kupujte 519 19-18 ^ vedno le najboljšo in n&jgettejšo praliko z imenom »»Slovenska Pratika" za katol. ljudstvo ar 37. letnik -w Vairstv. znamka Sv. Jožef PT^ Založna tvrdka: "KLEINMAYR & BAMBERG V LJUBLJANI. ■ >*Mi*S.i*Jki imUlimtiM malisno štispo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzao slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejvske in oljnate sode ter močuate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Assion Kolesc, Celje, Graška cesta 22. 554 52-15 Emil Brandeis == komisijska trgovina s hmeljenl = Norimberk mmm haljama st. e. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni cent. Reelna postrežba. 513 Kularitni pogoji. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Rurslk V CHP Cene zmei Postrežb točila j Edino pristno ■ to l89 44-43 varstveno znamko ttSsierjeva voda za zobe tialboljša za zobe. Se dolbi poVSod. Steklenica 72 vinarjev. "g > — A «H (O ■H » > (d j. Za božične praznike čisto sveže rozifte, grozdice, cvebe, laandelne, lešnike, orehe, kakor tudi citi-onat, cedri, mak, sploh vse južno sveže sadje, priporoča po nizki cfeni Ivan Havnikar, Celje (čraška cesta št. 21. Na drobno. .>»■ »■ I m n. Na debelo. I-.'.-, i"-i tn — d&ia Mino delniško pivovarni^ko narodno podjetje Delniška družba združenih piYOvaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani 8v0ji k SVOjjmt priporoča 'svoje izborno marčno. flvOjnoinarčno, termalno in granatno pivo 12« v sodčkih in steklenicah. 47-4« _ mmm ii8ibbib b iib b ■ »BHisBaBtsainsiaBaBaBaBMiaRgtBHk ■ ■a a ■ s a m Največje trgovina in MMmU zalogo ur, zlatnine, tfftfbrmne, tldloT, fcapnk, fSrivesI&V, prstanov z demanti, flfflajtfti a flrftgimi kamM. 68 51-49 ženine in nevesftce poroe,ne ?at?prstane Si ženitr iMtmtM vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj 1 Poštnine prosto! R.Salmič, Celje, Narodni dom BieVBBiaHKKEsaMHSBMEHaBliiBbBs^ Svujt k svojim n s 9 s a ■ a a a s-s. 2 a se g s e b mmmm Južnoštajerska hranilnica v Celju jgi —----- w Marodiiem domu. jy=——mam->—-' Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure E O dopoldne in jih obrestuje po 4 '/4 "io "UP11 0(i dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad In Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne tn dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-37 I li .l..i HI..-......mm- ---■ —...I —.-..- ................... ............i. Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, ■f za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brainbam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanevivsim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne Dameae, skapuc tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranita« knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.