Qlaailo STEZICE izdaja šolska skupnost osnovne šole beroJa Bračiča v Tržiču Pri opremljanju so sodelovali: Mojca Hepič, 5.e., Vanja Roblek, 5»o, Renata Godnov, Marko Ručigaj, 6.a, Slavko Špilar, 6.a, Irena Aljančič, 6.a, Vesna Klemenčič, 6.a, Ladi Erjavšek, 7.a, Boštjan Kuljič, 7-a, Jože Pehare, 7*a, '^anja Pogorelc, 7.a, Slavka Trstenjak, 7*a Maja Lukane, 7-b, Alenka Kuhar, 7«b, Marjeta Valjavec, 7-b, Drago Pogačnik, 7-c« Jožica Žugič, 8.a Mentorji: Jožica Koder, Vida Dežman, Gusti Jerman, Kamilo Legat Tehnično delo: Prancka Markič Naslovno stran Je ilustrirala Vanja CotelJ Odgovorni urednik Stanko Stritih Tisk: DU Tomo Brejc, Kranj Naklada: 700 izvodov BO MO POZABILI fuo^l koMon. Acr HsajuucL AL^bifißj&l, dz/s&fc- fbice/vr Sedeli smo ▼ topli sobi. Bebioo sem prosila, naj mi pove kaj is časov, ko ao fašisti divjali po nufii semlji. Nekaj časa Jo premišljevaia, nato pa dejalai "Povedala bom, kako Si> Nemci ustrelili deset talcev v Kovorju." bilo Je Jepega sončnega popoldneva. S sinom Jožofo^sva se odpravila resat seno. že sva odprla vrata senika, ko Je mimo pripeljal črn ayvo. Bil Je črn in zelo dolg. V avtomobilu so Nemci peljali talce. Avto se Je na vaoi ustavil. Nato sva zasliSala deset strelov. Po dvominutnem tiulku pa zopet deset strelov. Nekaj Nemcev Je odšlo, trije pa so ostali na stroži. Vaščani smo pritekli pogledat, koj so Je zgodilo. Videli smo deset mrtvih. Svojci eo Ji: ho^el pokopati, a so Jih Nemci spodili. Drugi dan so Jih pokopali. Danes na tem mestu etoji spomenik. Ta žalostni dogodek se Je zgodil 16. septembra 1942. Ko Jo končala, so Ji Je potočila grenka solza. Ketka Petrič, 5»b razred cAlojJsiMi. a^jüx. ^>oo gledali. Pri njih smo se veliko naučili, aaj ao nam povedali maraikar zanimivega. Le kadar Je bilo delo prenevarno in naporno, eo naa zapodili domov. Ponoči eo imeli vaje, podnevi pa ao čiatili orožje in kopali zaklonišča. Ko so delo opravili,eo počivali, daj Je bila pred njim naporna noč. Ko eo odšli, Je ostala vao puota in prazna. Tihota Je najbolj legla na naša mlada srca, aaj ao naa zapustili prijatelji. Marija Ovsenek, 6.b raz. UJLliüjU^ kt Sredi julija Je oče dobil vabilo za praznovanje 30. obletnice 5. prekomorske brigade. Povabil me Je a seboj. Zelo sem bila presenečona, hkrati pa tudi vesela. V aoboto zjutraj sva ae z avtom odpeljala proti Dobrni, kjer naj bi bilo slavje. Vaesko-zi naju Je preganjal čaa. Kljub obvozu pri Celju sva prispela v Dobrno pravočasno. Pred tamkajšnjo osnovno šolo Je bilo zbirališče borcev 5- prekomorske brigade. Oče Je kmalu poiskal svoje soborce in se Jim pridružil. Takoj zatem smo odšli v park, kjer Je bila proslava 3 kulturnim sporedom. Praznovanje Je bilo združeno z občinskim praznikom občine Celje. Vse navzoče Je najprej pozdravil predsednik občinske skupščine Celje. Za njim so se zvrstili še ostali govorniki. Nastopila Je tudi folklorna skupina iz obrne. Po končanem kulturnem sporedu so borce pogostili z okusnim partizanskim golažem. Kmalu se Je med borci razvnel prijeten pogovor. Ob dobri kapljici so obujali spomine na davne vojne dni in Jih primerjali z današnjimi. Zatem smo si ogledali še zdravilišče v tJobrnl. Zvečer pa sva se z očetom utrujena odpeljala domov. Marjeta Valjavec, ?.b raz. INTO^HX»- Stara mama mi večkrat pripoveduje zgodbe iz vojne. Partizanom, ki so prihajali v hišo, Je dajala hrano. Najbolj so bili veseli ajdovih žgancev in mleka. Ko so se najedli, po-po-sedli krog peči in peli partizanske pesmi. Le partizani, ki so bili ta večer določeni za stražo, se niso mogli greti ob topli peči. Naša hiša pa Je bila poznana tudi terencem. Tu so imeli sestanke z vaškimi aktivisti. Pripovedovala mi Je, kaj se Je zgodilo usodnega Janunrskega večera. Bili so v hiši, ko Je na okno narahlo potrkalo, kakor so bili domenjeni. Stara mama Je odprla vrata, v hišo eta vstopila dva premražena partizana - terenca. Odložila sta le torbive, ko zaslišijo zunaj hrup in klice: "Odprite 1" Bili so belogardisti, ki so zvedeli, kam se zatekajo partizani. PričakaliBJih v zasedi. Partizana sta zbežala skozi vežo po stopnicah na vrh, od koder se Je prišlo na skedenj. Belogardisti so obkolili poslopje in sUelJali na etreho skednja. Poskušali eo razbiti luč na dvorišču, da bi se lakžje približali skednju. Grozili so, da bodo zažgali poalopje, če se partizana ne vdaeta. Terenca eta videla, da ni mogoče pobegniti, zato ata skrila važne zapiske in orožje v seno, da ni prišlo v roke sovražniku. Nakar ata ee prepustila usodi. Majda Valjavec, 5-b razred J Kakor rai drugi, imam tudi jaz prijateljico. Ime ji je Alenka. Stanujeva zelo blizu. Velikokrat se skupaj igrava in hodiva na sprehode. Največkrat greva ne sprehod z mojim mlajftim bratom, ki je zelo nagajiv. Kljub njegovi nagajivosti ga imam rada. Z Alenko Včasih se tudi sporečeva. Toda ne za dolgo. Kmalu se spet spoprijateljiva. Med prostim časom najraje zahajava k atu. Ima majhne mucke, ki se radi igrajo z žogico. Ko moj bratec spi, Imam največ čaea za igro. Z Alenko se žogava, loviva in skrivava. To veselje pa ne traja dolgo. Kmalu se odpro vrata in iz hiše priteče moj mali nagajiv Primož. Moj prijatelj je Andi. Ima modre oči in kratke, kostanjeve lase. Njegova lica so včasih rdeča, včasih pa bleda kot etena. Vedno je nasmejan. Kadar ga razdražiš, je jezen in se napihne. Z njim se dobro razumem. Hodiva v isti razred. Stanuje v sosednjem bloku. Večkrat grem k njemu. Pogovarjava se o tem in onem. Zelo rad se potaplja. Andi ima mnogo knjig, i* katerih izveva veliko več kot v šoli. Je srednje velike postave. Vedno ima na glavi kapo, na nogah pa čevlje ali copate. Večkrat pride k meni in skupaj gledava filme. Spoznal sem, da Je zelo dober fant. Ko bova odrasla, bova postala potapljača. To naju telo veseli. Pieala sva celo v Zabavnik in prejele, odgovor. Večkrat se tudi spreva, pa se takoj spet epoprijateljiva. Zelo žalosten bi bil, če bi se za vedno sprla, zakaj takih hodiva k pevskemu zboru. Robert Štucin, 6.a raz. neva igrati, loviva se, plezava po drevesih v i Na žalost eo najina srečanja dolga le nekaj ur veliko ekupaj. ur. To je za naju žalostno, saj hi bila rada Andrej Valjavec, 6.b raz. Moja prijatoljica stanuje v Kranju. Ime Ji Je Majdka. Stara Je dvanajst let. dpoznali sva se pri smučanju. Včlanjena Je v isti smučarski klub kot Ja«. Ko eem Jo prvič videla, ge imela lepe dolge laae, spletene v kite. Ker bo Ji bili dostikrat v napoto, se Je ostrigla. Malo manjša Je od men«. Največkrat nosi hlače ter tople pulov»rJe in Jopice, ki Jih splete njena mamica. Tudi najini starši se poznajo, zato Jih večkrat obiščemo. Med šolskimi počitnicami sem os,tala pri njej teden dni. Hodili sva po mestu in si ogledali predstavo v gledališču. Potem Je kmalu «bolela. Ker Je bila hudo boli a, Ji J® zdravnik prepovedal telovaditi. Žalostna Je bila, ko nas Je gledala, kako smučamo. KednJtpo dveletnem oamoru, zopet lehko smuča. Kavno včeraj sva se srečali na Jezerskem. Obe sva imeli v rokah drsalke. Skupaj sva odšli do drsališča in se drsali do kosila. Mirjam Tepina, 6.h razred Prijatelja imam zelo rad. Spoznala eva se, ko Je njegova družina pri nae kupila zemljo, bom i oprl. Kljub temu, da Je tak, ga imam zelo rada. Napisala sam ®u tudi pesmico: Nacek Imam bratca, po imenu Račka. Je vedno umaže» In brbljav in že večkrat Je koga z lažjo naplahtal. Ysi ga imamo radi zalo, kei vedno postreže nam z novo lažjo. ob ognju ln kot v sanjah se mi pred očmi vrstijo posamezni večeri, ki sem Jih preživela v družinskem krogu. Nenadoma mi obstane pogled na ognjišču, kjer plešejo tisoči majhnih plamenov. V mislih se mi utrne spomin na večer, na hišo v očetovi rojstni ▼asi. Prišla Je zima in prinesla s seboj mnogo snega. Vsa družina se Je na novoletni večer zbrala okoli novoletne Jelke v veliki, starinski sobi. Prižgali amo lučke in zavladala Je svečana tišina. Vpijali smo vose čudovite trenutke sprostitve, vse težave dneva so bile pozabljene. Nobena misel ni tisti hip kalila spokoja. Vsi amo se čutili povezane e to hišo, v kateri ima vsak predmet svoj globok pomen. Nihče ni čutil potrebe, da bi govoril, da bi se zganil, ali kakorkoli zmotil molk. Toda ta tišina ni bila gluha. Bila Je napeta in pripravljena, da bi vsakogar, ki bi hotel povečati čar in ljubkost večera, sprejela medse. v polmraku so ni nihče bal, da bi ga kdo zbadal ali otipaval s pogledi, na veeh obrazih Je sijala sreča. Toda to ni dolgo trajalo. Takoj, ko smo zapustili sobo, smo si vsi nadeli maske, obrazi so sc mm zdeli mračni. Kmalu Je ura odbila polnoč in od veeh so se slišala voščila: "Bjfcno novo leto!". Nato smo Ötroci odšli spat. Tadeja Mali, 8.h razred mmft ^e/ /oltčii£ $L*once se skrije za oblake prav tisti trenutek, ko pogledam skozi okno. Tudi gozd, ves črn, se mi zdi nezadovoljen s slabim vremenom. Dovolj mi Je dolgočasnega, enakomernega tiktakanja stare ure, pograbim moj rdeččdežnik in Škornje. Urno preskakujem stopnice in že sem na dvorišču pred blokom. Dežna kaplja mi, pade na nos, zato odprem dežnik. Razigrano odhitim na cesto in si prepevam priljubljeno melodijo. Pred menoj so vrstijo Ihže. 0, te grde lužel Vendar mi Je vseeno, če so. Danes šemi zdijo prijazne. v lužah opazujem hiše, ki se bohotno ogledujejo v njih. 0, kako se delajo pomembne 1 Preskočim lužo, dežne kaplje mi delajo družbo. ČOPI Stopim v največjo lužo, se zarežim in odčofam naprej. Naenkrat zaslišim za mano oglušujoč krik. Tako razburjen Je ta kriki Ozrem se. Na cesti leži dekletce, s šolsko torbo in rdečkastimi lasmi. Prvošolka! Sklonim se nad njo, zazrem v njene ugašujoče oči, a se prestrašim njene rane. "Mamai" krikne in omahne nazaj. Zatajeno kriknem in bežim, bežim. Če pred nekaj minutami Je deklica veselo hitela iz šole, a sedaj Ji moči kite rdeča kri, ki Ji curljal« velike rane. Sama bežim pred seboj, rdeč dežnik se mi zlobno smehlja in tudi njega se ustrašim. Ustavim se pred zdravstvenim domom. Uporočim zdravniku o nesreči in odhitim domov. Planem v sobo in se zaklenem. Sesedem se na stol, po lioih pa mi drsijo debele solze. Stenska ura pa kar naprej tiktaka, kakor se ne bi nič zgodilo. Naslednji dan prebiram Časopis. Oči se mi ustavijo na sestavku o nesreči. Tinka, deklica, Ja med prevozom v bolnišnico umrla. Zopet imam polne oči solz. klica Bubaš, 8.a razred Bedim ob zvezku im prod mano poplesavajo matematične neznanke kakor razposajeni pravljični škrati. Trudim me, a ne gre. Slednjič naveličano zaprem knjigo in vključim tranzistor. Zvoki lahkotne melodije napolnijo sobo in me spravijo v dobro voljo. Toda melodije Je konec in iz radia zaslišim star napovedovalčev glas, ki kakor stara, hrešča-ve lajna zopet pripoveduje oguljene pesmice o podražitvah, neprestanih bojih na Bližnjem Vzhodu, padcih plačilnih sredstev, o preizkušanjih raznih novih orožij in razstreliv. Oh tem se resnično lahko zamislim. Svetovni dogodki se vrstijo pred mano kot na filmskem platnu. Olohoko v srcu čutim, da ne bi smela mirno sedeti ob njih. Vsak od nas bi moral nekaj storiti. Sram nas Je lahko, moderni, civilizirani svet, da stojimo mirno ob strani, medtem ko na črni celini in še mnogokje drugod milijoni ljudi umikajo od lakote. Z denarjem, ki ga goltajo neprestane oboroževalne tekme, bi lahko nasitili ves svet. Oh tem nas Je resnično lahko sram. Zavedati se moramo,da šele več majhnih potočkov da mogočno reko. Za popoln uspeh hi se morali združiti ljudje po vsem svetu v mogočen ocean, ki naj preplavi vee svet. Sama pa lahko le stojim ob vsem tem in nemočna zrem v svetovne probleme, kakor nebogljena Rdeča kapica v strašnega volka, kajti sem le drobna deklica z vsakdanjimi problemi. Peljeno se proti Zelenici. Sonce Je ravnokar pokukalo izza gora. Smo že prispeli. Z avtomobila vzamem smuči in grem pröti žičnici. Po nekaj minutah vožnje prispem na vrh. Brez pomislekov se spustim po zamrznjenem snegu. Čudovita vožpja. Spet sem na žičnici. Gledam smučarje, ki drzno smučajo po strmini in preiskušajo svoje veščine. Zakaj še Jaz ne hi preizkusil, koliko zmorem. Stopim z žičnice in se zapeljem na hrib. Tam pogledam po plazu in vidim, da še vedno hitro vozijo. Tudi Jaz se malo hitreje spustim, nekaj časa mi Je šlo zelo dobro, potem pa sem preveč pretiraval in moja noga Je odpovedala. Hitro so me odpeljali v zdravstveni dom. Sedim na stolu, bled, izmučen in še Jezen po vrhu. Mavec mi Je šel na živce, a kaj sem mogel pomagati. Doma gledam skozi okno prijatelja, ki se brezskrbno smuča po bregovih. Prestajam težke minute, ki so postale še težje, ko pride v sobo mati in mi pove, da si za nekaj tednov lahko odpišem smučanje. Nato pa reče nekoliko posmehljivo in zbadljivo, češ, kaj pa moreš, če Je človek neroden. Vprašam se: "Sem to Jaz, nerodnež?" Dej neusmiljeno moči prepojeno zemljo in veter še kar zavija in tuli. Tiho Je vee naokrog, ulice so puste in odete v meglo. Tudi lepi, mogočni vrhovi gora so danes odeti ▼ belo tančico goste megle. Stopam po ulici in odmev korakov se sliši v daljavi. V misli se mi prikrade ura matematike in žalosten spomin na šolo. Bila sem vprašana.... S trpkim izrazom na licu sem s počasnimi koraki odšla k tabli. S kredo v roki sem stala pred tablo in buljila ▼ zapleteno enačbo. Sicer ni tila težka, nič koliko takih aem že rešila. Pa nič. Moje iMali ao bile daleč stran, zato se sploh nisem mogla zbrati. Tovariš me Je začudeno gledal in me slednjič poslal v klop. Kot nesreča sem nekako presedela v šoli naslednji dve uri. S težkimi koraki aem ae odpravila proti domu. V glavi mi Ja bučalo, ▼ grlu stiskalo, v oči pa eo mi silile solze. V ušesih mi Je odmevalo: "Nezadostno, nezadostno, nezadostno.... I" Prišla sem domov. Brez veselja aem pojedla Anka Čober, 8.a razred Mario Papier, 8.a razred r- kosilo in legi* n* kavč. Premišljevala sem.... Ni mi šlo v glavo, da nisem znala. Nehote sem se spomnila na lepe ocene it nižjih razredov. Redkokdaj sem dobila slabo oceno. Po licih so se mi usule debele solze. Solze žalosti in obupa. Res. Bila sem zelo žalostna. Vsega sem imela dosti. Moja glava Je bila velika kot žoga. Nisem vedela, kaj naj delam, želela sem nezadostno oceno popraviti, pa se pri učenju nisem in nisem mogla zbrati. Zgrozila sem se. Kam Je odšlo vse moje matematično znanje? Kam moja nekdanja samozavest? V Joku sem se spraševala! "Sem to res Jaz?" V grozi sem spoznavala, kako me Je spremenila nezadostna ocena, koliko samozavesti mi Je vzela. Nisem in nisem mogla verjeti spremembi. Toda vse skupaj Je bila kruta resnica. Darja Markič, 8.a razred rrru ^ lo Včasih razmišljam o starših, ki skrbijo za nas, mi pa Jih vse premalo spoštujemo. P» ne samo to, tudi ne poslušamo Jih, kb nam hočejo le dobro, da bi se v življenju, ki nas čaJ» , bolje znašli. Velikokrat Jih hudo razjezimo, potem pa v tej Jezi razmišljamo in pridemo do zaključka, da se nam godi krivica. Včasih Je to še res, velikokrat pa ne. Tudi sama sem med takimi, ki bolj neradi ubogajo. Ne rečem, da nič ne ubogam, vendar pa se zgodi, da me zgrabi trma in za nič na svetu ne naredim tistega, kar mi rečeta oče ali mami. Eevoda je potem hudo. Starši mi napravijo pridigo, ki pa mi Je zoprna, čeprav vem, da mi s temi besedami hočejo le dobro. Spominjam se prepira med mamo in menoj. Že nekajkrat mi Je rekla, naj pobrišem posodo, Jaz pa sem Ji kot za stavo odgovarjala s svojim trmastimi "Nel" Ne vem, kaj mi Je bilo, ampak neviden glas mi Je prigovarjal: "Zakaj bi Jo brisala, saj Jo lahko pobriše brat? Nikar Je ne brišil" Mama pa me Je zopet poklicala, naj pobrišem posodo. Toda v moji glavi Je še vedno odmevalo: "Nikar Je ne briši, nikar...I" Zaklicala sem Ji: "Ne bom Je brisala, saj lahko briše brat, ne bom Je, da veš, ne borni" Tokrat pa Je bilo mami dovolj. Primazala mi Je *ako zaušnico, da se Je na licu poznala skoraj cela njena roka. V začetku sem trmasto premagovala Jok, potem pa sem stekla in Ji zabrusila: "Sedaj pa nalašč ne bom. Ne bom in ne bom." Mama Je bila zaradi mojih besed užaljena in rekla: "Le počakaj, se bova že še videli!" Tako se Je končal prepir, ki se Je vnel zaradi posode. Seveda mi Je bilo potem žal in sklenila sem, da se bom poboljšala. Tiho sem prišla v kuhinjo. "Mami, aaj ne bom nikoli več. Sklenila sem, da se bom poboljšala," sem Ji tiho rekla. Mama Je dvignila glavo in se komaj opazno nasmehnila. Zopet sva bili dobri prijateljici. Zvečer pa sem še dolgo premišljevala o tem in hudo mi Je bilo, da sem razžalila mamo, ki lepo skrbi zame. Majda Istenič, 8.b razred okrov OD/vrvti. Ko sem bila majhna, sem bila vedno doma. Nisem se igrala z otroki, le kdaj pa kdaj eem šla k sosedu. Z mlajšim bratom se včasih igrava, ko pa se naveličam, odidem v kakšen prazen kot, ker aam najraje aama. Tam včasih berem, kracam po papirju ali pa samo sedim in gledam skozi okno in premišljujem. Nekateri ljudje pravijo, da sem ošabna,ker z njimi ne govorim veliko. Ljudje žele, da z njimi govoriš na dolgo in na široko. Tega pa nimam rada. Ne govoril» veliko, ker nieem vajena veliko govoriti. V goli rada klepetam e prijateljicami. Vendar te žive v mestu, hodijo v kino, na zabave in plese. Ker se no£ea vmegavati v njihove pogovore, ee raje umaknem v kak aamotem kotiček, od koder Jih opazujem. Vendar pa imam tudi nekaj domišljije. Ta me ponese v zanimive kraje, kjer preživim tisoče prijetnih trenutkov. Žalosten dan. Nič mi ni do dela, zato odidem n^i kratek sprehod po gozdu. V šoli smo se sprle, vse so se znesi« name. Nihče me ne mara, kakor tudi Jaz nikogar ne. Sama hodim po pusti, snežno beli gozdni poti. Štejem drevesa, ptice in minute. Da, dragocene minute, ki hitijo, kakor da bodo zamudile vlsk. Sedem ob drevo in zamižim. Okoli sebe vidim sošolke, ki me psujejo, karajo in mi očitajo, da sem Vsega kriva... Nenadoma mi začne nekdo peti. Odprem oči in pred seboj zagledam drobno sinioo. Gleda me plaho, a ko Jo pogladim po hrbtu, se me ne boji več, nasprotno, sede mi v naročje. Kako rada bi Jo vzela s seboj domovi Veselo Je njeno žgolenje. Spravi me v dobro voljo. Na razburjenje v šoli mahoma pozabim. Že Jo vzljubim. Čas hiti, mrak se Je že tiho prikradel na zemljo, zato sva se morali posloviti. Pot proti domu se mi Je zdela kratka, pa vendar vesela. Zdelo se mi Je, da vse okjtog mene poje in pleše. Že stojim pred domačim pragom. Še enkrat se ozrem v gozd. Preden vstopim, si mislim: nikogar nisem ljubila, a mala gozdna ptičica mi Je dokazala, da nekoga moraš imeti rad, moraš imeti rad...... Večkrat se sprašujem, zakaj ljudje živijo v družinah. Zakaj otroci živijo pri starših, dokler se ne poročijo? Zakaj se sploh poročijo? Bila sem na počitnicah pri teti. S stricem sta živela na deželi. Otrok nista imel&v Strica ekoraj po ves dem ni bilo domov. Dopoldne Jo bil v službi, popoldne pa Je sedel v kakšni krčmi in popival. Hornov se Je vračal šele pozno zvečer. Smrdel Je po pijači. Svojo Jezo Je stresal na ubogo teto. ^ obraz Ji Je metal kletvice, včasih pa Jo Je celo pretepel. Zamišljena sem opazovala vse to. Nekega dne sem teto kar naravnost vprašala: "Teta Vikal Zakaj iz dneva v dan prenašaš vse to? Zakaj se ne odseliš in zaživiš lepše življenje?" Teta pa Je sedla zraven mene in začela pripovedovati: "Veš, ni vse tako, kot si ti misliš. Zelo rada imam svojega moža. Cenim ga in ne mogla bi živeti brez njega, pa naj bo takšen ali drugačen. To boš tudi ti prej ali slej spoznala. Nekoga moraš imeti rad, pa če tudi samo zato, da veš, da nisi sam na svetu. Ti si sedaj še navezana na mater in očeta, k pomisli, ko JU:, ne bo več, boš čisto sama. Zato si boš morala tudi ti najti človeka, ki te bo imel rad in kateremu boš lahko zaupala." Tistega dne sem spoznala ecfgovore na vsa vprašanja, ki Jim nisem vedela odgovora. Da, res Jel Nekoga moraš imeti rad, drugače življenje ne more teči naprej. Irena Švab, 8.b razred Joži Žugič, 8.a razred Sedim ob odprti zemljepisni knjigi. Rada bi qe učila, saj pišemo kontrolno nalogo, vendar ae nikakor ne morem zbrati. Vedno znova oe spomnim žalostnega maminega obraza. Malo prej Je prišla domov. Bila Je na govorilnih urah. Bala sem se, da me bo Oštela, morda oelo udarila. Ko Je stopila skozi vrata v kuhinjo, aem dvignila glavo iznad knjige in s strahom Čakala, kdaj se bo pričela nevihta. Vendar se ni zgodilo nič takega. Mama me Je samo pogledala in v njenih očeh sem opazila solze. "Kaj mi nisi obljubila, da se boš poboljšala?" mi Je tiho rekla čez nekaj časa. Te njene besede so ne bolj bolele kot vsaka njena klofuta. V grlu se mi Je nabirala kepa. Nisem Ji mogla odgovoriti, pa eaj tudi nisem vedela, kaj naj Ji rečem. Sklonila sem se nad knjigo in prebirala vrstico za vrstico, toda nisem vedela, kaj berem. Vedno znova in znova so mi zvenele v ušesih besede! "Kaj mi nisi obljubila...." I)o večera nisva spregovorili niti besedice. Bolela me Je njena molčečnost. Preden sem šla spat, sem Ji rekla: "Mami, saj se bom poboljšala, obljubiml" Kislo se mi Je nasmehnila in rekla: "Upam, ampak ne tako kot sedaj." 2e dolgo sem v postelji premišljevala. Spanec mi nikakor ni hotel zatisniti oči. Ta dan mi Je bilo zares hudo. Darja Stegnar, 8.b raz. Včasih, ko sem sam in ne vem,, kaj bi počel, obujam spomine. Spominjam se dni, ko ni bilo treba hoditi v šolo. To so bili dnevi veselja in zabave. Nismo imeli nobenih obveznosti, zato smo se lahko potepali cele dneve. Poleti se neun Je dan začel s prvim jutranjim soncem, končal pa s trdo temo. Med tem časom smo imeli komaj čas 1 za kosilo in še to samo, če smo bili lačni. Ko smo se zvečer vračali domov, s strganimi hlačami seveda, smo šli največkrat spat kar brez večerje. Pa tudi Jezili se nismo, saj smo vedeli, da kazen mora biti. Spominjam se dogodka, ki mi bo še dolgo ostal v spominu. Gotovo se vsak veseli počitnic na morju. Tudi Jaz sem se Jih. Ker nas Je zgodaj zjutraj čakala naporna vožnja, so me starši spravili, zgodaj spat. Rekli so mi, naj lepo zaspim, da bom zjutraj lahko vstal. Res sem kmalu zaspal. Sanjalo se mi Je, da Je že Jutro. Oče, da me Je zbudil, pa nisem hotel vstati. Rekel Je, da bodo odšli brez mene. Ker sem bil zaspan, sem se s tem strinjal... Čez nekaj časa sem se zbudil. Bil Je Že dan. Pogledam po sobi in vidim, da očeta in mame ni več. Postelje so postlane in tudi ostalo Je bilo v najlepšem redu. Tedaj se spomnim na sanje. Zgrozim se ob misli, da so starši odšli na morje brez mene. Potolažila sta me šele oče in mati, ko sta se vrnila iz mesta. Tam sta kupila nekaj hrane za na pot. Povedala sta mi, da bomo odpotovali naslednji dan. Vse se Je srečno končalo. Naslednji dan pa sem se zbudil prvi, saj sem se bal, da bom ostal doma. Matija Madon, 8.b raz. V kateri ratred ie hodim? V osmega. Kaj, žo v osmega? Ne morem verjeti. Saj ni dolgo tega, ko eem stopila Set prag osnovne šole v prvi razred. Tako boješa sem bila prvo letol Z vsakim naslednjim letom pa sem postajala živahnejša in nagajivejša. Ni dolgo, kar sem se e drugimi otroki lovila po cvetošem travniku. Nagajala sem odraslim. Če pogledam nagajivo sestrico, se mi zazdi, da sem to jaz. Prav taka Je, kot sem bila nekdaj jaz. Od tega Je minilo že osem let, a zdi se mi, da so Je vse to dogajalo včeraj. Po vendarle Je minilo osem let in marsikaj se Je spremenilo. Na travnikih, kjer sem se včasih igrala, stojijo sedaj hiše. Otroci, s katerimi sem se igrala, so odšli v višje šole in Jih le redkokdaj srečam. Kmalu se bom tudi Jaz poslovila od šolskih klopi. Izbrala si bom poklic in si poiskala delo. Ne spominjam se, da bi že kdaj z lahkoto brez premišljevanja pričel nekaj pisati. Premišljujem, zbiram dogodke, toda,ko pričnem pisati, mi zmanjka niti in potem zopet vse znova. Tudi danes Je tako, čeprav sem mislil, da mi bo pero hitreje drselo po papirju. Hitro, prehitro mineva čas. Brezskrbna otroška leta so neopazno zbežala mimo nas in z vstopom v šolo so se začele prve manjše skrbi. Z vsakim letom ja šolsko delo postajalo težjo in skrbi večje. Toda vae Je prešlo tako hitro in že smo v zadnjem razredu. Le še nekaj mesecev me loči do konca šole in prišli bomo na razpotje. Kam se bomo obrnili, kam krenuli? Cesta,po kateri bom zakorakal v nov svet, je dovolj velika. Stopal bom po cesti Življenja, od katere vodi mnogo odcepov, ki vodijo v dobro in slabo. Ali bom izbral pravo pot? Ne vem odgovora. Želim stopati po začrtani poti, toda kdo vo, kam me bo pot zanesla. Vem leto, da tako lepo ne bo nikoli več, da bo delo in teža učenja vedno močneje legala ne moje rame. Upam, da bom zdržal in dosegel to, kar si želim. Ko bo še enkrat prišla pomlad in poletje prešlo v jesen, bom naredil prve korake po veliki cesti v veliki svet. 0, da bi bila ta pot res pravilnal Lan za dnem aem posedala pri oknu in opazovala lastovke, ki so gnezdile v strešnem na-pušču staro hiše. Dan za drem sem se spreševala, kdaj bodo vzletele te ptičke, drobcene lastovice. Vedno znova sem ugibala, katera bo prva vzletela. Vedela sem za vsak njihov gib in, ko je mati odletela iskat hrano, sem opazovala samo kljunčke, ki so se z lasto-vičkemi vred pritajili na dnu gnezda. To se Je ponavljala dneve in dneve. Prišlo pa Je poletje. Vse skupaj me Je začelo že pošteno dolgočasiti. Nekega Jutra sem kar odšl od okna, in to se mi Je hudo maščevalo. Lastovice so vzleteleI Hitro sem stekla k oknu. Laetovičke so se veselo podile po nebu in zdelo ee mi Je, da se še vrbe žalujke v parku poredno nasmihajo. Nebo Je bilo Jasno, kakor bi ee vsi turobni deževni Zdenka Germovšek, 8.a raz. Tomaž Madjar, 8.b raz oblaki umaknili veselemu žgolenju laatovičk. In kako bo bile spemenjenel Prej puhaste in nemočne kepice ao postale sedaj lastovke, ki si enaJo že same poiskati hrano. Zopet so neopazno minevali dnevi in tedni, in kar naenkrat Je bila tu Jesen. Ni minilo dosti časa in odletele so v veliki svet, kjer Je narava radodarneJža s toploto. Že’pomahati nisem utegnila, in že so izginile z obzorja. Bedaj neutrudno SteJem dneve do pomladi. Takrat, ko bodo izcvetele trobentice, zazvonili zvončki^in ko se bo narava rešila svojih ledenih okov, se bodo vrnile tudi moje lastovke. ßyioinxxuxc. Alenka Dolinar, 8.a razred Lukec Je moj najmlajži bratranec. Letos bo dopolnil dve leti. Doma Je iz Škofje Loke. Ima svetle lase in modre oči. Rodil se Je v Kranjji. Lukec Je zelo zgovoren. Kdor Lukca ne pozna dovolj dobro, si vsak po svoje razlaga, koliko let ima. Nekateri mu Jih prisodijo celo štiri. Zna več pesmic na pamet. No, včasih se mu kaj zatakne, pa mu povem, kako mora nadaljevati, on pa se začne smejati. Kadar grem na obisk v Škofjo Loko in gledam televizijo, mi vedno nagaja, tako da ga moram prepoditi, ker mi ovira gledanje televizije. Če Je na programu kakšna risanka, se kar "prilepi" na stol in gleda oddajo. Ima majhno kolo. Kupil mu ga Je stari oče iz Maribora. 8 kolesom ravno tako grdo, da ga kmalu ne bo stari oče prepoznal, ko bo prišel za praznike na obisk. Lukec Je pravi mali "razbojnik". Ker živi s staro mamo in očetom skupaj v hiši, ima tudi psa. Vendar ta pes ni njegov, ampak moj. Vedno se prepira in vpije, da Je pes njegov. Poleti Je Lukec imel dalj časa želvo. Ker Jt- ni dovolj pazil, mu Je ušla, pa se ni več vrnila. V Lukčevi sobi Je še polno živali, vendar nobena ni živa. Zelo rad ima avtomobile. Najraje ima rešilni in pliciJaki avto. Cfirufi- (Vjl. c^>- Renata Godnov, 5-c razred Kakšni smo ljudje? Ljudje smo različni in spremenljivi kot vreme. Nekateri spoštujejo življenje, delajo načrte za prihodnost, nekateri pa so malomarni do življenja in živijo le za danes. So pa še ljudje, ki so vredni, da Jih človek spoštuje. Jaz spoštujem veliko ljudi. Spoštujem očeta, mater, sestro, staro mamo, učitelje in seveda Tita. Najbolj od vseh pa spoštujem mojega očeta. Spoznala sem, da Je moj očka pravi družinski oče, ki skrbi za ženo, otroke in mamo. Je srednje velike postave. Ima sive oči, že nekoliko osivele lase in vedno nasmejana usta. Je vesele narave, rad se druži z majhnimi otroki, da JUtnagaJa. Vestno skrbi za nas - njegovo družino. Nama s sestro pomaga tudi pri nalogi. Rad dela v vrtu in pravi, da Je to njegov hobi. Najbolj pa spoštujem pri njem to, da tako skrbi za svojo mamo. Vedno, kadar pride domov, gre najprej k njej, Jo vpraša po zdravju, nato Ji prinese kosilo in Ji da zdravila. Velikokrat nam pripoveduje o njej ih njeni preteklosti. Jaz ga imam rada in vedno premišljujem, kaj bi bilo, če bi se ponesrečil ali umrl. Kadar pride domov, ga vedno pozdravim: "0 očkal" On pa meni: "0, naša malal" On mi namreč pravi naša mala, čeprav nisem več tako majhna. Neuvem, če ima kdo v naši okolici tako dobrega, veselega in skrbnega očeta kot Jaz. DELO IN RAZVEDRILO der nrvOücyuxL Nekega dne aern prebiral Pionirski list. Opazil sem razpis indijskega časopisa Bhankars Weenkly, ki Je vabil mlade risarje k sodelovanju. Pazljivo eem prebral razpis in se odločil, da bom poslal svojo risbo v to daljno in prijateljsko deželo, ki ima zelo dobre odnose z vsemi našimi narodi. Tako sem se odločil predvsem zato, ker rad rišem in sodeluješ na raznih tekmovanjih, pa tudi zato, ker čutim prijateljstvo do indijskega naroda, ki zelo trpi zaradi lakote. Pri tej odločitvi mi jje veliko pomagal moj učitelj risanja akademski slikar Kamilo Legat. Tako sem narisal risbo in jo poslal v Indijo. Nisem preveč upal, da bi dobil nagrado. Nedavno pa mi Je oči kupil Delo. Začel sem ga'prebirati. Naenkrat pa sem zagledal prispevek o nagrajencih natečaja. Pazljivo sem ga prebral. Ves vesel sem ugotovil, da sem med nagrajenci tudi Jaz. Kar poskočil sem od veselja. To sem stekel povedat staršem. Tudi oni so bili veseli. Kmalu zatem sem dobil sporočilo, da imam na pošti paket. Šel sem ponj. Bila Je nagrada iz Indije, prelepa medalja s številnim okraski. Ta nagrada mi veliko pomeni. Vedno me bo opominjala na moja otroška leta in na prvi uspeh na tako velikem tekmovanju. Z Majdo sva stopili iz šole. Kot ponavadi sva proti domu šli počasi in mislim, da bi naju še polži dohiteli. Pogovarjali sva se o šolskih doživljajih in ugibali, ali bomo naslednji dan pisali pri zemljepisu kontrolno nalogo ali pa bo tovarišica spraševala. Takoj, ko sem doma stopila skozi vrata, eem zagledala na mizi paket. Očka mi Je prišel naproti in rekel: "Ali lahko uganeš, kdo ti je poslal ta paket in kaj je v njem?" Seveda tega nisem vedela, zato pa som bila kasneje toliko bolj začudena. Hitro sem odložila torbo in stekla k mizi. Na ovojnem papirju Je bilo zapisano, da je paket prispel iz Beograda. Papir sem kar strgala stran, ker sem bila preveč razburjena, da bi ga počasi odvila. Škatla Jo bila ovita v lep, rdeč papir, na vrhu pa je bila diploma. V ovitku je bil lep krožnik - nagrada za risbo, ^ržala sem ga v roki in ga nekaj časa nepremično gledala. Krožnik je izdelan iz treh kovin. Vanj so vdelani razni ornamenti. Hee je čudovit. Očka mi Je rekel, da sem lahko ponosna nanj, saj ga ne moro vsak dobiti, če ima trojko pri likovnem pouku. Ta nagrada, ki sem jo dobila v Indiji, me bo vedno epominjala na mlada šolska leta. Marko Ručigaj, 6.a razred Marta Čtalec, 8.b razred Prihaja našao september. Njegova prosojna sinjina Ja dahnila Ses vea svat. Bkosl prosojno sinjino neba sija Jesensko sončece. K njegovim žarkom letijo ptice selivke, odhajajo ▼ toplejfie kraje. Pastir kraj ognja pa Jin piska na piščalko. b svojini poedravi Jln saieli srečno pot in ponovno snidenje spomladi. Tpdj. kmet, sklonjen nad njivo, se v mislih poslavlja od njih. Odpirajo se velika šolska vrata, v učilnicah pa saslišino veselo kričanje učencev. Vsak postane samosavesten in 'tudi najmlajših ni strah. Vsi smo pripravljeni ne besede učiteljev, ki si Jih bomo capomnili in nam bodo kot geslo skozi šolsko leto. V tej zgodbi vam bom povedala, kateri dogodek me Je v mojih otročkih letih najbolj osrečil. Bil Je september 1970. Mamica Je zelo pogosto odhajala v šolo. Jaz seveda še nisem vedela zakaj. Ko pa Je nekega dne mamica odšla v slušbo, sem na okenski polici zagledala modro pismo. Is radovednosti som ga odprla. Buljila sem v papir, a ničesar nisem prebrala. Začela me Je mučiti radovednost. Popoldne, ko se Je mamica vrnila iz službe, sem Jo vprašala, kaj piše v pismu. Videla sem, kako se Je mamici zmračil obraz. Zato sem Jo pustila pri miru. Zvečer, ko sva bila z očkom sama, sem vprašala še njega. On pa mi Je na vprašanje odgovoril. BedaJ sem vedela, da grem čez nekaj tednov v šolo. Te dni sem bila tako srečna, da sem povedala to novico vsem otrokom. Očka Je mamici povedal, da Jaz že vem, da bom šla v šolo. Naslednjega dne smo se z očkom in mamico odpeljali v Kranj. Tam smo kupili vse potrebno za šolo. Ni bilo dolgo, ko sem že prestopila šolska vrata. Vse prvošolčke Je tovarišica prijazno pozdravila, hedli smo za mizo in Jedli torto. Prišli so dnevi učenja in pisanja. če leta 1970 sem rada pisala, rada risala in rada pela. V prvem razredu seveda snov še ni bilo težka. Ko pa sem prišla v višje razrede, sem šolo skoraj zasovražila. Toda Jaz ne mislim Jemati veselja tistim, ki še ne hodijo v šolo in se veseli igrajo- Če se kdaj v šoli kaj zgodi, pa pomislim na otroke, ki ne morejo hoditi v šolo, če bi še tako radi. In ob teh mislih sem zopet srečna. Stanoval sam še na Savnah. Tam smo imeli s prijatelji kočo. Zanjo ni vedel nihče drug, kot "oris, Iztok in Jaz. Nekega dne emo se na dvorišču strašno dolgočasili. Sijalo Je vroče sonce. Bedeli smo na garažah in se pogovarjali. Metali smo kamenčke na sosedove otroke, ki so se igrali. Naenkrat se zasliši strašen Jok. Boris Je vrgel kamenček BudiJ»/ točno na nos. Hitro pride njegova mame in nas najprej ozmerja, potem pa nas še napodi. Foćasi smo odšli proti gozdu. Spotoma smo še razdivjali Aličevega psa PikiJa. Menili Majda Valjavec, 5.B razred Romana Leitinger, razred emo, da Jo tako raevajon, da ge kosti ne bi pojedel, ker bi ei ge zobe polomil. V gozdu emo sedli na štor in se pomenkovali. Prigli smo do ideje, da bi postavili kočo. Odločili smo se, da bomo najprej poiskali prostor, potem pa bomo začeli graditi. Kmalu smo nagli lep prostor pod divjim kostanjem. Drugi dan is na vse zgodaj zjutraj smo vzeli iz kolesarnice kakih deset dolgih desk, ki nam Jih Je dovolil hignik. Odnesli smo Jih v gozd pod kostanj, ‘lem smo deske zabili ▼ tla, nekaj pa smo Jih pribili za streho. Tako smo imeli svoj bunker, kakor smo mu pravili. Prinesli smo ge nekaj drobnarij. V ta kotiček smo potem večkrat zahajali. Maijai Solinar, 5.o razred Nekega dne sem odgla v Pristavo k sorodnikom. Ko sem prišla^mi Je bratranec Iztok povedal, da otroci, med knterimi Je tudi on, delajo leseno bigo. Od začetka mu nisem verjela in sem mu rekla, naj mi Jo pokaže. Toda preden sva čla, sem mu morala obljubiti, da ne bom nikomur povedala. Nato sva odgla. Ko sva prigla do koče, so že zbirali streho. Kmalu Je bila koča končana. Nato pa so na vrata pribili ge pravo ključavnico. v koči so naredili ge mizo in klop. Tedaj sva odgla z Iztokom domov v garažo po nerabljeno omarico. Odnesla sva Jo v kočo, kjen&mo JO pribili na steno. Nekaj otrok pa Je glo pogledat, če Je kaj takega v gozdu, ker bi bila primerna za kočo. In resi Nagli so pravo peč na drva in za peč tudi nekaj cevi. Peči smo se zelo razveselili. Takoj smo Jo postavili v kočo in napeljali cevi. Nato smo odgli po malo vej, da bi Jih sežgali. Igrali smo se zelo imenitno. Za skriti kotiček smo vedeli samo mi in nihče drug. Vanja Koblek, 5-c razred Zimo Naredil/ sem ptičjo hišico. A * Vsak dan .čakam da bodo f ris le ptičke. Ptičk po» je hnalo, ker kini snega, One so vesele, jaz pa sem žalosten. Bida Jožko la ra*r*al 't ,A J Važim mojih prijateljev ima kolesa, &&tc sa važkrat kaas peljouc» Sravea tudi takaujemo, kdc bo hitrajfii. Nekega popoldneva amo se namenili da Zvii-žc öoaoa je ijožno pri- pekalo, nahe pa jo Mio .jasno kot sinjo morja. Kakor vedno eue tudi d.anoa drveli. Pnöli aaic aa tclaaee. Pognal sem kolo, čeprav se je cesta epuflčala in je inalt. dva ostra ovinka. Prvega, desnega, sem se ža rešil. Prihajal Beat v*levi ovinek. Na sesti oen sagledal irohne ksamlbka, ob cesti pa se ni je smejala kemita ograja. Pripaljti. aaa v ovis.ek. Kar jo bilo veliko kaitaičkov, se jiui nioem mogel aaaknitit.; Tvegal san. Zavirati nieete «pal, kes bi *•, gotovo aar«slo. čeprav nisem saviral, ne ja močno zaneslo. £ veliko hitrostjo sen pristal na oeati. Mulil sem, la bo moja pristajalna steza kamnita ograja» pa sem imel tualö sreče. Kolo a« je poslovilo od mene ia jadrno sdfrlelo dalj«, l-udi kolo je tkala i^uMIo ravaatošja ia a velikim truščem pristalo na vzletišča. Pobral sem aa. Moj nos j« dobival obliko najinega gomolja. Čeprav t>am bil v v» krvav, aieest hotel domov. Tovariši so s« ustavili ob Koni in me rotili» da- moram domov. Končno som sv vdal in rekeli 0. K., domov gram. Tudi ta padao neme in mojih tovarišev ni opravil s tir*. Še vedno drvimo in ca lovimt. Kaj delen? Hodim v Šolo» pišem naloge» se učim» včaaih pomagan tudi sond.. 1'di.c. to ai prave» dalo. Zena ja dele «o, da nekaj resnično počneu, da. nekemu kcrictifi. Sta-ajžt... tisti, ko so še naredili Solo, pa delajo po tovarnah» pisarnah itd.. Hoj» tein j® is«tck da se učim; Mask'. pravi» da je meje dale poleg učenja tudi to» d;, njej pomagam. Vui, ki. delajo po tovarnah, pisarnah, skratka kjerkoli» delajo X* sabo, da dobije lesar, da se a njim lankc preživljajo. Jaz se ne učim za dev*rv vedi pebw he pozyravia «a dea&r, uapak zato» da se bon nekaj naučila, Aa bo soba pospravljena. Saue j« plačilo to., da v šoli dobim dobro oceno, da ne aaal pohvali. Seveda je polog dela tudi razvedrile. Vsekakor Je vsakamar bolj všeč »fcb&va» ko« pa delo. Vsakdo ima svojo zabavo* Jaz na primer najraje poslušala plošč« na gre»«?«®» ali o» nkt«»-jam s papagajem. Če pa mi je dolgčas, s&igrau klavir. Hami _*jraje vidi, da j« nedelja, lepa in sončna, da se lahko obleče ia odide na kracok sprehod. Jsz »« p» v lepi id sončni nedelji poleti odpravim na kopališče» pozimi pt aa drsališč«. Moj dan Je sestavljen iz razvedrila in dela. Ko napišem nalogo, k* te naučiSi pospravim, vzamem v roko knjigo in jo berem ali pa asgajum papagajčku. Primoži Lagat, 7-b razrad Beti JPraprotaik» 7.o r&zrsd u^Lmjl Mali otroci aa vedno radi igrajo. Ali doma1, v vrtcih, najvežkrat pa na rralcu, nekateri pa tudi aredi ulice. Nekega dna aea opaaovala otroke v Šiški na trgu komandanta Staneta. Otroci ao ae lovili in akrivali okoli posod ca smotl,se Igrali a žogami in se včasih pocukali za lase. Bili ao val umazani. Zagledala sem deklico, ki si mi Je zdela zelo osamljena. Sedela Je na pločniku in etis-kala k sebi ataro punčko, ki Je bila brez eßb noge. Žalostno Je gledala otroke in si pela pesem. Mislim,da Jo otroci niso marali4 Is premišljevanja me Je zbudila teta, ki šemi Jo čakala. 6e to. Menim, da se otroci nebi smeli igrati sredi umazanih in prašnih ulic. Biti bi morali v naravi, na zelenicah in pai-kih. Tudi mame bi si morale vzeti več čaaa za vžgejo in higieno svojih otrok. Bil Je lep poletni dan. Brala sem zanimivo knjigo. Kar naenkrat me iz branja prikličejo otroški glasovi. Pogledam na most, kjer so se igrali otroci. Naenkrat me knjiga ne zanima več. Opazujem dečke in deklice pri njihovi igri. Mojo pozornost pritegneta štiriletna Barbka in sedemletna Natalija. Vsaka Je imela svoje igrače. Natalija; veliko,dolgolaso punčko s črnimi očmi in malega medvedka. Barbka pa Je imela igrač za celo trgovino. Bilie ao to igrače, s katerimi tii vedela kaj počenjati. Imela Je vse. Od punčke do medvedka, od skodelice do štedilnička. V veliko veselje p* Ji Je bil rdeč voziček, ki ga Je skrbno varovala. Vaaka izmed njiju Je igrala lepo gospo in srečno mamico, ki Je bila ponosna nd svoje otroke. Zgodilo pa aa Ja, da Je morala Barbka domov. Vse svoje igrače Je zaupala Nataliji. Na» talija Je bila na to zelo ponosna. V voziček Je naravnala vse Barbkine punčke in medvedke. Nazadnje pa Je lepo položila svojo črnooko punčko in malega medvedka. Nekaj čaaa Ja previdno vozila. Naenkrat pa zdrvi po mostu. Toda nesreča nikoli ne počiva in ni počivala tudi sedaj. Kolo aa Je zadelo ob koncu in Je odletelo z vozička. Toda tc še ni vae. Iz vozička ao popadala na tla tudi vse lutke. Za lutkami pa Je padla še Natalija. Natalija pa ne bi bila Natalija, če avojega padca ne bi naznanila z Jokom. Hitro aem stekla, da pogledam, če Je kaj hudega. Okoli nesrečne Natalije ee Je že zbrala gruča otrok. Hitro ee prerinem do Natalije in Jo poberem. Razen nekaj praak po kolenu in komulcu ni bilo hujših ran. Ko aem Ji z robčkom obrisala prah;ee Je malo pomirila. Zagledala Ja strto kolo in zopst začsla Jokati. Nekaj časa sem ogledovala kolo in voziček. K meni pride Marko, Barbkin starejši brat, in mi pova, kako se popravi kolo. Hitro popravim kolo, ker se Je Natalija bala, saj Je po cesti £• prihajala mala Barbka. Uspelo mi-Js in Barbka še posumila ni, kaj se J« zgodilo pred nekaj minutami. Š® naprej ata se lepo igrali. Vesela asm bila, da sam popravila voziček. Odšla aem domov brat knjige. Otroški glazbvi ao kmalu utihnili. Takrat pride k meni Natalija. 8 seboj nosi malega medvedka. 3a mi ge, v Zahvalo, ker sam Jo rešila Barbkine jaze. Nisem ga hotela vzeti. Toda atezla Jo in pustila medvedka meni. Medvedek mi Je drag spomin, saj me spominom us uoje otroštvo. Maja Uormlk, 7-b razred Tudi Jats 36!» bil« nekoč stajfcncu T«kr«t mi j« bilo življenje eaa sama igra. Vas dnevet od pi-voga čeda« življenj« do Siretjega lete, sam preživela pri a tari mm! v Lomu. Oeku in ataaict «V« ui nakupil« igs-uS vaen vrat. Skoraj vsa dneve sen preživela akupaj s igr-ačaai. Od vi»33a igrač mi Je bil najbolj všeč majnen uvetol uedvadak. Tako ui je 'bil priljubiJea, da šum ga vedno neela e aeboj v posteljo. Zjutraj, ko sem vatala, aem ga dala saad ostala igrač», tilkoli ga nisem omela cesti k ta j trku. 5« bi ga našla, bi na ga aaK« vs»Ia in ga za teden dni skrila a.a podatragja. Tako «i je obljubljala. Saim saa d« &i na bi saedl® sdSi, Beto sem ga r«jši dela k ostalim igračaa. Ta modvodsk ja eeta.i v mejil, rokab đo petega leta. Reke noči pa je izginil. Bilo mi jo zelo hudo. Šele 8«z jfleaae dni ai je sna»!«« povedala, da jo medvedek odkorakal čet goro k sestrični. Veroniki, ko jo bila takrat uajhna. Obljubila »i je, da gibom 6« lahko videla. To me Je ar takrat potolažilo. Togu medvodk« ima eeatričzu. Veronik« le dane«. Toda, ««daj je ta medvedek žo brsa de cm* roke in člaco 8ra od unašanijo. Vendar ni je njegov« svetla barv«, njegove ostro oči, vsa ostala Tcgioainu. danas ga vidi«, tuko lepaga, kot je bil preti 'šeatiai leti, ktko a*o.i pred menoj,, kako ne gleda in pravi.: "Mojca, ti pi n« imela najrajši,1' Belo nos učencev je pradvasm učenj®, učenj® in zopet učenje. Učimo se, da bomo nekoč, ko odrastomo,nekaj znali delali in ustvarjati. Govedu e« včasih zgodi kak pripetljaj, ko popolnoma pozabiš: napisati nalogo ali P« poao-tom.. vzamem v šolo napučen zvezek. Včasih, ko s«w dobro razpoložen, mi gre arov kor oas.ii v glavo, v pustih, daievuib dneh pa le odaotno cjtrmim v zvezka in na tablo. Volsg dčanja in pisanja nalog ui ostare ša nekaj prostega časa, ki g« dodobra izkoristim. Saj vos je moje razvedriloI Set atrasten zbiralec značk, znamk, nalepk, prcopuktov in rasglednio, ki Jih v proaten čacu iu-ejam in pregledujem, )>.!,) tudi vnet eitigaat. r.ad rešujem agenke vssh vrat. Probien p« je v teu, da vedno po-zabisi oddati rešitve nagrednib ugank. v.alo rud barom knjig«. Veliko een jih že prebral. Bral aen aladinuk« tgoabe, potepia», pu.'t lote J zgodbe, zgodbe o divjam zahodu. Igra* tudi klavir. Precej časa vadim. Zelo rad igran. V šoli sodeluj«* tudi v nekaj krožkih. Aad grem v naravo, nc «prehod. Huj povem 6®, da je moja volika «trase telotizija, ki ji porvetim veliko večerov. Padio 1« rodko pride m svoj račun. Ro, vse to j® moj« razvedrilo in dele. Veliko jo teh drobnih atvari, ki so /a ra« zalo VOKmmbn«. Že veilno pa uajd«* čas z« kino, prireditve, lenarjenj...... Mojca Pogačnik, 5-b rezrad Bo£tjen Suljič, ?.o raarad a . !“°j iP^p^djcek , ' ämcap' d o ipd p|i0oigöijci Je fep©« pacava ooirve.. itooav«* se 5?c&io irud&. \f s»-e!Vljehe V O^idri vžois!himo»m Mojo vragolij«, to je wo je rassvedrilo posebne vi'ot«. Kada ylbraw po dreveaib in ae ^ugew po vejah, ponebno talccet, ko očku obira jabvlka in morsdt par walw nagajati, da Ba ualo relije«!. Rada delata stoje, premete in hioutove torna na travi, kjer lahko eicacen, kakor se sd «ljubi. IsnaSla asa äs nekaj novih naäinov skakanja v vodo. Hoj antcek je deležen mojega ra* vedri la. Mjernu nawred aagajau, kakor ln kadar a« ifii «ljubi, on pa revček naveličan Se ve e ga tega, jeeen pobaofae. Majrajäi pa inaw valjarje in sankanje po zadnjici, seveda po snegu. Pri tem razvedrilu pa je nekaj hujSih poeledio^kot na primer prehlad, kaSijanje,*imrkaaje in najhujše Je, da ne norem precej čnaa sedeti na «adnjioi, tako kot se «podobi. Pa nič za to, to premine in «opat «apnen s tem sankanjem po «adnjisi. Barbara Ovsenek, ?.c raz Hajljubše razvedrilo v poletnih mesecih asi Je ribolov* HibiSki pribor mi Je kupil ože, ki Je že dalj Sasa ribič. Tudi mene Je vpisal v HO Tržič že ob koncu dolskega leta v drugem razredu. Od takrat hodim rodno z njim na ribolov. Največkrat loviva na Savi! na Struževem, v Besnici, ali na Okroglem. Letos junija sva ob lepem popoldnevu fila lovit v Zgornjo Besnico. Avto sva parkirala na travi ob cesti, hitro obula ribičke Škornje in pohitela čez progo proti vodi. Ustavila ova se na najinem starem mostu, kjer ee tok Save zaradi močnega ovinka precej umiri, breg Je prodnat in lahko dostopen, pa tudi globina Vode primerna, da se v njej sadržajeJo ribe. Sava Je bila čista, ura okrog šestih popoldan in imela sva Se dovolj časa za lep ribolov. Uredila sva pribor, navezala balončke J n umetne muhe ter pričala z ribolovom. Vrgel sem trnek, zaprl zaklopko in počasi začel navijati motorček, ki mi je vračal balonček z mu-fiico. Dolgo časa sem to ponavljal brez uspeha1. Postal sem nestrpen, saj mojega trnka ribe niso niči pogledale, oče pa Je imel Se kve lepi ribi. Sonce J* šlo v zacon in začelo ee Je mračiti* Tedaj je voda počasi "oživela“1 • Ka gladini so se pojavili kolobarji in ribe so pričele svoj lov na mušice. Moja vztrajnost i» potrpljenje nista bili zaman. Naenkrat se mi Je palica upognila in mislil eea, da mi Jo bo potegnilo iz rok. Takoj »en vedel, da gre za res in ga prijem ni majhen. Tako sva ae nekaj časa borila: riba za svobodo in življenje. Jaz pa tu trofejo. Počaai eem Jo pripeljal v bližino brega. Videl eem, da Je dovolj velika in močna, da bi mi potrgala lake* Imel sem precej dela, posebno še, ker me Je oče pustil, da jc ulovim brez njegove pomoči. Po nekaj minutah sem jo le izvlekd. Bila Je res lepa potočna postrv, dolga 39 cm. Oba z očetom sva bila vesela tega ulova. Na žalost v prihodnejm letu ne 'bom imel možnosti za ribolov na Savi. Pred kratkim so v HE Moste spustili v Savo odplake, ki so povzročile popoln pomor rib v Savi, vse do Medvod. Hibiški strokovnjaki selo trdijo, la bo Sava ostala po teh odplakah mrtva skoraj za celo desetletje. • Anton Umek, 7*0 razred I it rald se v • r ■ I Ni t ( Ud h tV, ÜW Ki M'» -t M IHiS h n ,h i'. * i * S" f. t. < I A' J poeffiHwwo (Twa>» .«ULI». Io a«a oilfe e« Bajlma, eac iaeli avojo Okoli tj iiiža aao ixeli oktü^j, aa ogrtji pa pottci nabiralaik. Kaleč 9 ko gladila ako*:', okno, eou viđala, kako «T^'očak ntoaii v aablifalE-llc aajloaa vojio^ in laakovj« jpa ćudi blato. Orugi đ®'a sea žla gledat, kari to pouieai, pa »aa: sagledala v njaa gaeado ln aamioo. Io ,1e aandoa ^ odletela, asu sagledala tri bela majiima ja{Kl$ao&. Vsako '* ^ ' I ö„ j ; ä'-vro eaa üeto hodila n& wt in kaj kmalu vtidela axadiäke, ludi a»effli ih ati aca hodila gledat aoje Mladičke. Ker | poštar sii :aogei plesna odlagati v nabiralaik,, aem ekleiiila, da is prihrankov kupia nov poštni nabiralnik, Kokaj da-rarja aem imala aaua, nekaj pa ga ja prispeval očka in novi uabiralnik je bil tu. Tudi poštar je a .aaninanjot: spremljal raav mladičkov. In kmalu ac ti slabički tako Eiaali, da eo prrič poleteli. Vei amo bili veseli. Katar pa je poštar*, ša poten, ko ao ptički he odleteli, prinesel pošto, je aavpils “Kako pa kaj Piškuričavi ptički?" Te ptičke 'auo ik«ii kar ao. evoj», a&j eo sraoli v našem nabiralniku in tudi jedli it naših rok. i! Ji np^ |S i' ii u/ (VAAAAi HaX nucek Je bel" pa ataaino vesel. Ha peči sedi, se presti uči. vi^oJa Danes ajutraj, mucek nad, čudno tgodaj Es js vstal. Ob, ponota, nič ni čudno, saj očka naš bo pujsa klal. Mana Es od jutra pridno dala, ttiuosk spranija jo z očni, kot bi hotel rsčl ji< "Prosim, jesti d^ mi afiaj vsaj til" Maua js takoj ugotovila, da se danaa mucku osdi slina. PoboSala ga js po glavi in mu dala kos krvavi. . ■ ■■ ■ ,f ■ Mucek plene hopla, hop, Es js v ustih držal mastni snop. Dvigne rep in odkoraka prav panoanc akosi važna vrata. Plavajo oblaki, lepi, prosojni, po nebu, sinjini in gledajo naa. Včasih eajočejo nad hudobijo, takrat pod streho se skrije vsak. i Kje? \ Kje, 1« kje ste ljube ptic», ki Egolele ste lepo, kje, le kje ste roEfee moje, ki dehtele ste močno? Hevsnka Smolej, 6.b resred Irena Aljančič, 6.a rasred A Mi iuauo razred, razred, ta pa ta: vai sa v ndejn učimo, kakor as le da. Bes je ta naš razred včasih malo nor, no, pa kaj sato, če včasih kako cčpičimo. Eni se tau žogajo, drugi skačejo, tretji klepetajo, četrti vpijejo. Mi Imeno tablo, tablo is losa, vsi po njej kraoano, kakor as 1« da. Zakaj pozimi trava ni zelenu in gozd je prazen, pust? Medveda se ni bati, ker on spi le zajček dolgouhi se podi. .* Zakaj imajo vedno prav odrasli, ko zjutraj spala bi, morura vstati, zvečer, ko čula bi, pa moram spati. Zakaj ▼ iolo moramo hoditi, počitnice želeli bi neskodčne? Se v ioli moramo pridno učiti, plesali raje polke bi poskočne. Mojca Bapič, 5.» razred Liljana Bibič, razred ck&jÜ&Ä» Vsa vesala pričajtujem dedka Mrasea, Jutri obiskal u« bo. Čokolada in bonbona ni ta stari nož prinašal bo. Šalim si pa Se Sogoii belo, modro, pisano, da skakala sama bit «n dva tri, en dva tri Bada bi Se sanke, smuči in drsalke; in Se Jelko novoletno, Sale potem bo res prijetno. JLcjolka’ tvc&u fc«okf Bači Majdki sob ae uaje in boli Jo, JoJ, tako, da se Joče in vzdihuje, ko da smrt stoji pred njo. 'Boč kaj žalovala mama, kadar črni me možje v beli krati odnesejo in v črn grobek polože?" Mamica pa nič ne reče, samo tiho se smehlja. V roko vzame nit in zobek Kajdkin že na njej binglja. Bolečine so pri kraju, svet ni temen več in grd. Spet Je Majdiča vesela -kdo bi mislil Se na smrt. tLJL0^ 'UU Zakaj J« tako in nič drugače? Zakaj ni danes Jutri in Jutri danes? Zakaj včeraj ni bilo pouka, danes pa Je? Zakaj enkrat sije sonca, enkrat pa ne? Zakaj gre avto naprej, zakaj ptički pojo? Zakaj tako? Zato, ker ni drugače, p» naj bo, kot je in boo Maj0 Kolar, 5.a razred Bedak stari s sivo brado se odpravljal je s sanmi, zvrhan koB si predse dal in v vas se pripeljal* Vsi otroci sc vaeelit ga pozdravljajo lepo.., okrog njega se «bero, ga lepo posluBaJo. I . Za pečjo s« spet «bero ih si vse ogledajo, kar dobili so v dar, sej dedek Mraz Je že oddirjal. Vsako lato bo tako. Ko pa ud odrasta»©, dedka Mraza več ne bo. Damijana Šarabon, 6,a raz. ^4 UXjCm Jv^N-jorviktx» Tinka in ®onka, sestrici »ali, nagajivi, probrieani ia zali, radi razgrajata, radi nagajata, še rajši pa masd possagata. Kadar Tinka pomiva. Je mokra vsa stena, kadar -onka kuha, pa Je zažgana vsa sklada.. Ko mama pride domov, se ustraši tega nereda. Ba mizi zažgana Ji ekleda stoji, a zraven objokana ’Tonke. sedi. Tinka Je žalostna pred kuhinjo obstala, saj pred njo plava So cela poplava. Tinka in fcenk», sestrici aali, nagajivi, prebrisani ia zali. OTI* O STVO Hi če dolgo, ko bili «mo aali, ko ca dvorläöili in krlSiSSih •ao ae ai igrali. Brcali aao žoge, punčic* previjali, kuhali ia blata Jim omake Kako lepo bi bilo, ko bi vse življenje voi ae le igrali. Vendar k&J, ko ne bi prej nič anali I Vranckn Jerala, 6.a rasred 3 * * * ** y*o /v*- Zlato sonce tam na nebu nam vea dan se že smeji, naa privablja tja na trate, da bi ae igrali mi. Toda mi aao pionirji, nočemo igrati se, raja se lepo učimo, sa boljše, daljne dni... Damjana Šarabon, 6.a rasred CT • 4J 6 /boa Zajček je Sel na potep. Obuje črne copatke, tri lepe kravatke. Bdečo okoli vratu, selano cfcoli pasu, rumeno pa kar na rep. Ko Je pričel domov, ni imel lepih copatk, ne lepih kravatk, glavo pa Ja imel, da Je lepo sapel. Veljko Kbldin, 4.o rasred (d^O fovJO ojA r—CL ' Domovina nača Je najdračja, eaj emo zanjo dali žrtve, veliko žrtev in če več, aaj to Je nača domovina. ßedaj pri naa ni vojne, pri nas sdaj vlada mir, saj smo Remce prepodili, osvobodili rodno vas. -$f@L TUDI Ml IMRMO TEŽRl/E JmaL Jmaxx. A/ioifLe. Ajuoqe. Bilo Jo v drugem razredu mojega šolanja, ko sem dobila ▼ Soli nezadostno oceno. Te ocene ae seveda nisem razveselila, zato sem prišla vsa bolna domov. Prav dobro se spominjam trenutka, ko sem odprla kuhinjska vrata. Mamica me Je začudeno pogledala: "Kaj pa ti? Si morda bolna?" "Glava me tako boli in tudi drugače sem vsa narobe," eem se zlagala. Ko sem pojedla, eem šla v posteljo. Tisti dan pa Je bil roditeljski sestanek. Tam Je mamica zvedela, kakšna Je moja bolezen, zato me Je še iz predsobe karala: "Le brž pripravi palicoI" Vsa prestrašena sem skočila iz postelje, takrat pa so že padale po meni batine, takšne, da Jih še vse prejšnje življenje nisem občutila na koži. Sedaj se, kadar dobim slabo oceno, nikoli ne zlažem. Vse povem po pravici, zakaj laž ima kratke noge. Majda Valjavec, 5-b razred Zelo grdo Je, če se človek laže. Tudi Jaz sem se nekoč prav grdo zlagala. Bilo Je v sredo zjutraj. Oče in mati sta šla v službo. Meni se Je zahotelo bonbonov in šla sem v dnevno sobo ter prebrskala očetovo omarico za pijačo in bonbone. Vzela eem vrečko bonbonov in Jih pojedla. Ko sta ob dvuh prišla starša, smo kosili. Po kosilu Je šel oče v dnevno sobo po bonbone, ker Je vedel, da Jih imam rada. Ko Je videl, da vrečka bonbonov manjka, me Je vprašal, kdo Jo Je vzel. Rekla sem mu,da ne vem, toda nasmeška na obrazu nisem mogla skriti. Mamica Je takoj vedela, kdo Je vsel vrečko bonbonov. Starša celo popoldne nista govorila z menoj. Šele tedaj sem spoznala, kaj sem zagrešila. Zvečer za kazen nisem dobila večerje in v posteljo sem šla že ob sedmih. Sklenila sem, da ne bom nikoli več lagala in upam, da se bom tega držala. Alenka Bedina, 5.b razred cp - UO^coji Bilo Je letos na Stari Vrhniki. V vročem poletnem popoldnevu Je sredi vasi izbruhnil požar. Ljudje, ki so delali na polju, so s strahom hiteli domov. "Kje gori?" so se spraševali. Odgovor Je Ml v temnem dimu sosedovega kozolca. Pomoč Je prihajala z vseh strani. Domači in gasilci is Ljubljane so hiteli uničevati plamen, ki bi lahko zajel tudi hiše po celi vasi. Takrat se ni nihče imel časa vpraševati, kdo Je to naredil. Ko Je bilo najhujše mimo, so opazili jokajočega domačega petletnega fantka. Povedal Je, da Je v kuhinji na štedilniku našel vžigalice. Že t%m ae Je igral s njimi. Potem pa Je odšel v kozolec, da bi zakuril čisto majhen ogenj. Seveda ni vedel, da bi lahko iz tega ogenjčka nastal ogenj - požar, ki bi lahko uničil ▼as. Ne samo očetu in aani, tudi bratcu in seetrioi so pogorela drva, pripravljena za zimo, seno, ki so ga ineli pripravljenega za živino in 6e veliko drugih stvari. Velika škoda je bila, povrnila jo je zavarovalnica. To je bil velik nauk za fantka in ▼se otroke, ki se igrajo z vžigalicami. Renata Godnov, 5-c razred uoA>tb/böujL Nastopajoči smo se zbrali že ob pol šestih, ker smo imeli še vajo. Kmalu ao začeli prihajati še obiskovalci. Nastop se je začel. Nila sem deseta po vrsti. Bolj, ko se je bližala številka deset, bolj me je začelo skrbeti, kako bom izpeljala svoj nastop. Postajalo mi je vse bolj vroče, srce mi Je začelo hitreje biti, kolena so se mi začela tresti... "Le kaj Je to?" sem si mislila. "Trema, to Je tistol" sem zavzdihnila."Čudno, kako me po neumnem skrbi, saj to počnem že najmanj dvajsetič, no, saj bo vse v redul" se tolažim. Zaslišim svoje ime. Mrzel pot me spreleti. S tresočo roko vzamem lok in violino. Tovariš Zazvonil me oplazi s pogledom, ki govori: "Le pogumnol" že sedim na stolu. Skušam se zbrati, zbistriti svoje misli in se popolnoma posvetiti le violini. Potegnem z lokom, violina pomirjevalno zapoje, z očmi razbiram note. Nenadoma me mine vsa napetost, misli se mi zbistrijo, jaz pa igram, igram... Prod očmi mi zmanjka not in zavem ee, da Je skladbe konec. Oddahnem si. Nastop Je uspel. Tovariš Zazvonil me pohvali in to mi Je največja nagrada. Vidite, hotela sem vam povedati, da nastop ni samo svečan trenutek, pač pa tudi velika muka. Milena Fornazarič, ?.b raz. (JijUL&ULO' Ena, dve, tri, štiri, pet, šest....... Sedim na stolu in štejem minute. To so dragocene in zadnje minute, preden bom sedla na stol. Toda do konca še nisem pomislila, že ee odpro vrata in med njimi se pojavi zobozdravnik. "Klemenčiči" pokliče. Kako naj zlezem na stol in postanem nevidna. Nič ne pomaga, nisem nevidna in zobozdravnik me Je očitno opazil, kako nerada stopim naprej. Rada, nerada, vstopiti moram, federn na stol in se primem tako močno, kot da bi pravkar prišla iz bazena. Mrzlično premišljujem! kaj naj storim. Zobozdravnik se mi približa s kleščami. Usta se mi sama odpro, po ordinaciji pa se razlega grozen: "Aauuul" in nato dolg trenutek tišine. Vse Je končano. Srečna zlezem s stola, pograbim kartonček in odidem iz ordinacije. Vesna Klemenčič, 6.a raz. Ste.ll BJ£o pr&H 'ičili'.icc eu tehaiöüi pouk» Bili smo rĐsposajeoi. Nekateri so so lovi.li. ÜFrimois sedel au svoji torbi ia se a8il ^rboarvatsko pesmico. Med učenjem Je vsdi- aovel ia šocil ds smo pokali od emek^« Z Alenko sva stali v kotu. Nenadoma Je is torbe potegnila evcj vadni evesek, kamor si; Je doma sa vajo napisala snov prejšnje ur». "Z*, vsak primor boa; mulo ponovila, K*o pa fi* pifiemo?" mi Je rekla in se sačela učiti. "Saj ree, us 'io ps. ä* pomislila niaem. Kaj ,pa sedaj? Borna se nisem učila in nisem pripravljena.." bOjL si mislila, ie «vozka iztrgal,, list in ga vložila v puSčioo, misleč, da si bom lahko e njim pomagala. Po hodniku Je prišel tovariš. V roki sa> mu žvenketali ključi. Odklenil Je vrata. Vstopili smo v učilnico in (sei ■•sedli na svoja mašta. Ko smo se vsi posedli, Je tovariš dejal< "Barea pišemo, da preverimo znanje. Opozoriti pa vas moram posebno Se na to, da nihče ne sme prepisovati, če bom koga dobil, da bo prepisoval, mu bom vzel list ip bo dobil enko. To je vse, »»sdaj pa lahko začnemo.Začel nam je narekovati točke: 1. deli fotografskega aparata, 2. snemalna tvorina, tretjič.." Sedela sem ob nepopisanem papirju in niaati vedela, kako naj začnem. Hotela eom poškiliti v puščico, a si nisem upala. V ušesih so mi zvenele besede: '“Nihče ne sme prepisovati, nihče n« ehe.." Slednjič sem začela pisati. Pisala sem hitro in nerazločno,. ^ pisavi je kar mrgolelo napak. Segla sem v puščico po radirke. Tedaj pa Je tovariševo bistro oko zapazilo papir v puščici. "Kaj pa imaš v puščici?" sen zaslišala njegov glas. Zardela sem do ušes. Iz sebe nisem mogla spraviti nobene besede. Tovariš Je prišel 4® »ene. Iz puščice Je ifcvlekel zmečkan papir. "Aha, ali si hotela prepisovati; ali ne-veš, da to ni pravilno?" Je dejal medtem, ko ei Je ogledoval list. "Ampak tovariš, a&j nisem hotela..." sem izdavila iz sebe. Sošolci sc uprli svoje poglede naravnost vame. Tisti trenutek miije bilo tako hudo, da bi se najraje vdrla v zemljo. Sklenila se», da ne bom nikoli več prepisovala, ali pa vsaj to poskušala. Bila Je čudovita zimska sobota. £r&t Je ves nejevoljen stal px'i oknu in z Jezo gledal vzhajajoče sonc». Stopil je do mamine postelje in proseče rekel: "Mami., ali res ne smem iti? Pa teko čudovit dan jel" Mama pa Je odgovorila, ne da bi ga pogledala: "61 pomislil, kolikokrat sem že Jaz prosiln tebe, da primasi drva ali pa pojdi v trgovino? 4i si bil gluh takrat, jaz sem pa danes." S tem je bil razgovor končan. Brat jo zaloputnil vrata in odšel v kuhinjo. žs prejšnji dan sa je domenil s prijatelji, da gredo smučat na Zelenico, če mislil ni, da bo imsl probleme z dovoljenjem, kajti že nekaj časa Je delal, kar ss mu ja zljubilo. No, dsnea pa.tole) Najhuje je bilo seveda to, da Js čutil, da je sam kriv in da ima mama popolnoma prav. Toda to je bila kaj slabe tolažba zanj. Ves dan se je vlekel kot megla in ker žeJ.ouicno ga je bilo gledati. Opazila sem, da je bilo tudi mami že žal, da je tako strogo nastopila, a rekla ni ničesar. Marjeta Valjavec, ?.b Tudi naJailaJSi bratec Je opazil, da Je nekaj narobe. Spraševal me Je, kaj Je vzrok bratovi volji. Zo sem nu razložila, Je odšel v sobo in dolgo ga ni bilo- na spregled. Tik pred ko-sllosu pa Je pričel v kuhinjo z listom v roki. Splezal Je bratu v narodJe, se z eno roko oklenil njegovega vratu la dejal? "Nič ne bodi žalosten. Poglej, tule sem ti narisal smučarje. L» poglej Jih, boš takoj bolj vesel. Drugič pa se bova šla skupaj .smučat. Kajne, da lahko,mami?" Mama Je le skomignila z rameni, brat pa Je bratca grobo odrinil in zaničljivo rekel: "Ja, šč- tega e« ni manjka, da bom tebe vlačil a seboj." Z mamo sva se spogledali. Bratuu sc se oči zožile, iz njih Je izginil ves sijaj. Nekaj časa Jej še obetal ne mestu, potem pa Je zdirjal v svojo sobo. Tudi brat je sprevidel, da s avojijuii besedami ni prizadel matere, kot Je imel namen, ampak da Je a svojo grobostjo rqnil občutljivo otroško sroe. Sel Je za njim v sobo. Dolgo sta govorila, preden sta prišla iz sobe. Oba sta se smehljala, toda v očeh malega bratca ni bilo več tistega blesku, ni bilo več tistega iskrečega veselja, s katerimi je prej zlezel v bratovo naročje. Ne tajim, tudi Jaz sem že komu storila krivico - večjc| ali majšo. Ne spominjam se več dneva, vom pa, do sva bili s sestro sprti. Nisva se več pogovarjali, nsjin smeh ni odmeval po hiši. Prezirala sam Jo. Tako je bilo dan za dnem cel teden. Nekega dne si je sestra kupila vrečko bonbonov, ki eem jih imela najraje. Poželjivo se jih gledala, a nisem ae Jih upala dotakniti. Spuščal se Je mrak. Kot vedno, Je bila tudi tedaj na sporedu risanka, zato sem prižgala televizor in ae udobno namestila v fotelju, noge pa "napeljala" na mizo. Kavno se je pričela risanka, ko Je vstopila sestra. V rokah Je imela vračko e bonboni. Sedla Je na klop v mojo bližino In mi ponudila bonbone, rekoči "Hočeš bonbon?" "Nočem in "sploh" aem skregana s teboj!" sem ji odgovorila, ne da bi Jo pogledala. Mislila eem si: "Zdaj mi bo veaj dala mir," ko pa uem Jo čez nekaj hipov le pogledala, Je bila njeno roku, ki Je držala Vrečko bonbonov, še vedno iztegnjena proti meni, njen obraz pa j« bil voščeno bled. Žar v njenih očeh je ugasnil. Bilo mi Je, kot bi me polil mrzel tuš. Začela sem se ji oproščati: "Oprosti, oprosti," in vzela iz vrečke bonbon. Sestra je dvignila glavo, obraz Ji Je zopet rahlo zalila rdečica, Žaru pa ni. bilo več moč priklicati v njene oči. Grenko ae mi Je nasmehnila, jaz pa sem ee Ji še vedno oproščala, čeprav sem vedela, da Je že prepozno. Njeno srce Je bilo ranjeno od krivice, ki eem Ji Jo etorila, ko Je ona želela s menoj npx'ave. Kareikdaj sedim doma in premišljujem o sebi in življenju okoli sebe. To vsakdanje tekanje in hitenje mi na noben način ni vešč in zdi ee mi, da ne morem hoditi v korak s časom. Vsakdo hiti, teka in ee podi, dokler lahko stoji na nogah. Tudi pri nas Je tako. Nihče nima več časa zaae, kaj šele za drugega, tatu se mi dozdeva, da sem jaz nekoliko odrinjena Majda Benedik, ?.a razred Marija Krsnik, 7>b razred od evojih staršev. Oče dela^kolikor zmore, mati pride iz službe, malo pospravi in zopet odide. Nato sem sama doma in premišljujem, kam neki bo vse to prišlo. Spominjam se časov, ko še ni bilo take modernizacije in tudi ljudje niso tako hiteli in so imeli več časa zase in druge. Pa tudi v šoli ni nič bolje. Hitimo učenci, hitijo učitelji. Včasih bi rada stopila iz te naglice, toda vrtinec me odnese s sabo in nemočna hitim tudi Jaz. Kadar pa sem sama doma, se mi zdi, kot da sem v drugem svetu. Hodim in premikam se počasi in tako se mi zdi, da tudi drugi delajo enako. Toda s povratkom staršev Je zopet vse po starem in tedaj bi rada pobegnila in si želela, d< bilo vsaj malo drugače. Brno v dvajsetem stoletju. Baziskujemo planet'», člov.»}; Je prišel na Luno, sne v dobi atoma in atomske energije, zidamo ogromne stolpnice, pvara/ljamo nove rekorde. Vsi hitimo. Vsem se nekam mudi. Naše življenje je en sam tempo, ki poriva barko našega življenja naprej. Po vsem svetu ljudje hite: v trgovino, v službo, domov, na sestanek, v kino, na obisk. Naše življenje Je zatrpano e. sestanki, pogovori in a polno drugih, drobnih opravil. Živimo v mazanem ozračju velemest in v atmosferi, nasičeni a plini, tovarniškim dimom, raznimi izpuhi. Nimamo časa hoditi v planine, v gore, na svež zrak in zato se zast** rupljamo z onesnaženim zrakom. Pri tem komaj vzdržnem tempu uporabljamo veliko prevoznih eredstev, med katerimi prevladuje osebni avtomobil. Ta naš tempo Je večkrat tudi nevaren povzročitelj nesreč. Tako ga včasih prekine emrt. Potočimo nekaj solz in se epet zavrtimo v krog življenja. Nimamo časa da bi brali knjige, hodili v kino ali gledališče. Vsega tempa pa se niti ne zavedamo. Samo hitimo, hitimo, in naše življenje tako toče naprej, dokler se ne izmuči in odneha.... Današnji tempo se dokaj razlikuje od tistega, ki eo ga živeli v mladih letih naši starši. Kakor pravijo, eo imeli vsega manj, hrane, zabave in drugih dobrin. Imeli pa so zaradi tega več prostega časa, ki so ga lahko posvetili konjičkom. Danes pa že pogledam sama sebe. Vstanem zgodaj zjutraj, odhajam v šolo in se učim. Ko pridem domov, slišim zopet samo: Oči sat Naredi nalogo! Prinesi to in ono! Pomagaj tu, pomagaj tam! Bami velelniki! Kup nalog in želja. Ne moreš storiti vsega, zato Je enkrat narobe doma, drugič v šoli. Toda kaj hočemo? Tak Je tempo življenja, ki ga čutimo tako šolarji kakor učitelji in starši v službi in doma. Višji standard, to je potreba po stanovanjih, sodobni opremi, avtomobilih in drugih dobrinah, žene naše starše do večje zaposlitve, da bi z višjimi plačami lahko kupili čim več. Ta tempo občutimo vsi. Bazvoj znanoati in tehnike vnašata v svet velike sprmemb«». Te spremembe moramo čimprej dojeti v šolah, tovarnah in doma. Zato nas vas, ki želimo v Metka Potočnik, 7.a razred Boštjan Kuljič, 7>a raz. korak z napredkom, zelo zaposluje. Učiti se moramo dobro in se čimveč naučiti, da bomo kasneje dobro in uspečno delali. Delali pa bomo zato, da bomo za to delo plačani in da si bomo svoje življenje uredili udobneJSe in lepSe. To zahteva žrtve. Tako Je življenje dvajsetega stoletja. Alenka Kuhar, ?.b razred KAKO »OMAGATI 1THOKOM V VOJNI Velikokrat vesela in razposajena sodd.m pred televizor, v pričakovanju, da si ogledam lepo in zanimivo oddajo. Najraje gledam potopisne in fantastične filme. Velikokrat se tudi zamislim ob gledanju različnih ekspedicij, ki odkrivajo nova in nam neznana področja zemeljske oble. Tesno mi Je pri srcu, ko slika prikazuje lačne, uboge,' samim sebi prepuščene otroke, moje vrstnike, ki umirajo od lakote in bede. Potkm se na zaslonu pojavijo otroci, otroci Vietnama, ki se vsi preplašeni in vznemirjeni obračajo proti nebu, od koder letala sipljejo zažigalne bombe, ki ▼ trenutku požgejo cela naselja in tako otroci ostanejo brez zaklonišča, brez zavetja, brez doma. Meni ni treba skrbeti, ali bom Jutri živa tli ne, ni mi treba misliti na košček kruha, na prgišče drobtin. Medtem, ko jaz spim, se mojo vrstniki borijo za najdražje, kar imajo, za življenje, za obstanek. Velikokrat mi Je hudo ob pogledu na kos svežega kruha, ki leži v obcestnem Jarku, medtem ko nekateri otroci nimajo niti najosnovnejših živil. Tako rada bi pomagala vsem otrokom, ki se v kruti vojni borijo kot odrasli, Jim poslala hrane, oblačil, predvsem bi Jim pomngala do spoznanja, da v prizadevanju za lepšo in srečnejšo bodočnost niso sami. Bada bi Jim dala vedeti, da njihovi klici na pomoč ne izzvenijo v prazno, da jih Je nekdo slišal, ki jiij želi pomagati, ki jim nudi razumevanje, ki delu e njimi iste občutke, ko jim preti nevarnost. Vesela sem, da HK po vsem svetu humano zbira obleke in živila za otroke, ki nebogljeni in nemočni umirajo pod sovražnikovimi streli, da ustanavljpjo bolnice, kjer se otroci kot žrtve bombnih napadov zdravijo, v upu, da kmalu pride svetal in lepši Jutri. Katarina Horvatin, 7-b UTUIUW Z klA£,IHTOTI Hoj kraj lati pod Dobrčo. Kraj s« imenuje Fodgora. Podporo sestavlja več vasit Slatna, Srednja vaa. Zadnja vas in Mlaka. Stanujem v Srednji vasi, ki šteje najmanj hič. Naša hifia Je najstarejša vnvseh vaseh. Elfte so vse bolj dolge in niške. Vse imajo sraven še skedenj in hlev. V ozadju ali pred hišo Je vrtiček s povrtnino. Hiše pa krasijo še roie. Po vrtovih pa rastejo še okrasna grmovja. Hotranjoet vsake hiše Je po večinoma sestavljena iz hiše (kmečka hiša, v kateri Je kmečka peč), veže, kuhinje, spalnice. Pod streho so podstrešja, na katerih se najde razna šara. Nekatere hiše imajo še kamre in še dodatne črne kuhinje, kjer se kuha za prašiče. Kamra pa je majhna spalnica, z majhnim oknom, ki ima še "gavtre". Samo pri nas pa še kuhamo za vsakdanje potrebe v črni kuhinji. Ljudje v vaseh pa so različni. Nekateri so prijazni in vljudni, drugi bolj zase. Otroci pa smo na kmetih zelo dobrodošli, ker poprimemo za vsako delo, če ga le zmoremo. Kmetje drug drugemu radi pomagajo. Pravijo, da otroci delamo rajši, če nas Je več skupaj in to Je tudi resnica. Mojca Murnik, 7-a razred Stopam po gozdni stezi. Vaa Je prekrita z mahom, zato so moji koraki skoraj neslišni, v daljavi veselo žubori potok po svoji izdolbeni strugi. Krošnje dreves se dvigajo nad mano, kot da bi me hotela zavarovati pred nevihto. Gozdna tišina me omamlja. Ptice se v Jatah spuščajo in dvigajo proti nebu in veselo žvrgolijo. Čudovite barve drevee se prelivajo druga v drugo. Sončni žarki le tu pa tam osvetljujejo spečo naravo. Ozrem se proti nebu. Zagledam obisk*,ki se lovijo in zaletavajo drug v drugega. Nekateri so temni, drugi snežno beli. Pot mi Je prečkala majhna ježeva družina. Občudujem naravo in se oprašujem, kako mora biti tako lepa, tako čista in tiha. Sem in tja zmoti gozdno tišino rahlo brnenje vetra. Sonce že tone za goro in odpravljam se proti domu. Po poti obujam spomine na gozd. Darja Meglič, 6.a razred Moje počitnice so bile take, kakor večine mojih sošokk in sošolcev: kopanje na kopališču, morje in lenarjenje doma. Pač pa se mi Je vtisnil v spomin dan, ko Je sestrična Lidija kupila psa, ki Je v enem mesecu postal "naš". Na balkonu asm brala knjigo, nakar pride k meni sestra Viki. Prav skrivnostno mi reče: "A veš, da ima Lidi psal" "Ja, kje pa ti verjamem," Ji odvrnem, pa vseeno stopim za njo k Lidiji, ki stanuje nnsproti. Ko odprem vrata, zagledam med nogami majhno, črno neboljeno kepico. Dvoje plahih oči ne opasuje. Sklonim se in začnem božati kosmato kepico, ki mi v znak prijateljstva e toplim Jezikom polizne roko. Tako sva z Vestrom, kakor Je psu ime, postala prijatelja. Popoldne, ko Je Lidi odšla v službo, Je bil mali korenjak pri nas. Celo popoldne mi Je spal v naročju, kdaj pa kdaj zabevskal In zaspal dalje. Skraja Je bil boječ, sedaj pa se ne boji nikogar. Danes, ko Je minil približno mesec, Je Vester postal eden izmed nas, saj smo ga vsi vzljubili. Včasih ge< peljem na sprehod, pa čeprav ni moj. Naj ga še malo opišem. Je čistokrven nemški ovčar. Kot zanimivost naj povem, da Je bil njegov oče igralec v neki nemški seriji. Prav tako so njegovi predniki vsi iz Nemčije. Ima črno glavo z rjavimi zaplatami, lepo glavico z rjavimi lisami in zelenimi očmi. Drugače pa Je zelo pameten pes. Vestra imam zelo rada in bi ge zelo pogrešala, če bi se mu kaj pripetilo. Tudi letos sem del počitnic preživela v Poreču s staro mamo in starim očetom. Prva dva dni Je bilo vreme bolj slabo. Kasneje se Je zelo «toplilo in postalo Je kar neznosno vroče. Vročina nas Je večkrat prisilila v senco pod košate borovce. Tako sem nekega takega dne sedela s starim očetom na klopci pod borovcem. Nedaleč stran sta sedela dva zakonca in se očitno v neki zadevi nista strinjala. Prisluhnila sem. Ni bila naša govorica. Opozorila sem na to očeta. Povedal Jima Je točen čas. Vljudno sta se zahvalila. 8 tem se Je pogovor čele začel. Marsikaj Ju Je zanimalo o Poreču, o Jugoslaviji, o cenah in podobno. Pogovor Je nanesel tudi name. Stari oče me Je predstavil, češ, ta naj pa kar sama pove, saj se že drugo leto uči angleščine. Sprva Je bilo težko, kasneje Je kar šlo. Prijazna gospa in gospod sta se še posebno potrudila, da sta govorila z menoj kar se da pravilno in počasi. To me Je razveselilo in kar lažje so mi šle besede iz ust. Za prihodnje leto sta me celo povabila v Anglijo, kjer živita. Bila sta izredno prijazna in smo se večkrat srečevali na plaži ter kramljali. Ugotovila sem, da mi Je to srečanje zelo koristilo, saj sem se kar nekaj naučila, hkrati pa tudi ugotovila, kako se človek lahko sporazumeva in zbližuje z neznanimi ljudmi, pogoj pa Je seveda znanje Jezika. Pomislila sem, kako čudno bi zgledalo, ko niti besedice ne bi razumela ali ne bi znala povedati tisto, o čemer sta me spraševala nova znanca - prijazna Angleža. Dvanajst kilometrov Južno od Zadra leži vas Sukošan. Tu vsako leto prirejajo tekme oslov. Pričenjajo se okoli šeste ure zvečer. Na teh tekmah se zberejo domačini in turisti. Tekmovanje Je ▼ starem delu vasi. Na tekmah sodeluje tudi napovedovalec in strokovna komisija. Komisija pregleda osle, če so sposobni za tekmo. Letos so izklju- Milena Fornazarič, 7.b raz Alenka Kuhar, 7.b razred čili največjega in najdebelejšega. Rekli so, da Je že podoben konju. Nato se prične tekmovanje. Osli pretečejo dva kroga po starem delu vasi. Mimo gledalcev pridirjajo majhni, stari, veliki, mladi osli in vsi so okrašeni okrog glave in po repu B pisanimi trakovi, na hrbtu pa imajo namesto sedla majhne, pisane preproge. Tudi njihovi Jahalci eo porisani in okrašeni, da so kar malo podobni Indijancem. Nekateri osli eo hitri in se potegujejo za prvo mesto, a drugi gredo le počasi, ali pa se sploh ne premaknejo. Njihovi Jahalci jih spodbujajo, vendar zaman. Treba Jih je po-tiskati in vleči. Tudi tako ne pridejo daleč. En osel se nikakor hoče premakniti in pride do cilja tako, da mu zadnji nogi Jahalec dvigne, po prvih pa pride do ciljat Ko pa so le vsi zbrani na cilju, dobo zaslužene nagrade, prvi sedlo, drugi vrečo koruze, tretji pijačo, a ta pijača gotovo ne bo za osla, ampak za Jahalca. Zadnji dobi tolažilno nagrado, to Je le malo koruze. Po tekmah se ljudje razidejo in trg dobi ponovno staro podobo. Nestrpno sem pričakovala konec šolskega leta in začetka počitnic. Le nekaj dni sem preživela doma, v prijetni družbi prijateljic in sošolk. Kmalu za tem sva s sestro odpotovali m mor je . Čeprav Je bila vožnja dolga in utrujajoča, Je bila kljub temu zanimiva, saj smo se vozili skozi neznane vasi in mesta. In čeprav je bil pogled na oddaljujoča se mesta le bežen, mi je marsikatera zanimivost vseeno ostala v spominu. Oddahnila sem si, ko sva prispeli na morje. Že takoj, ko sva odložili najnujnejše, sem stekla proti neskončni modrini,v kateri se je kar trlo kopalcev. Pogumnejši so se potapljali, nekateri so tekmovali v plavanju, na več načinov, spet drugi so se kratkočasili z raznimi športnimi in družabnimi igrami, da Je vesel smeh odmeval daleč naokrog. Tam daleč na obzorju so plule tovorne in prekooceanske ladje, v pristanišče pa so nenehno prihajali turistične in tovorne ladje. Včasih je mestni vrvež prekinil votel pisk pristaniške sirene, ki je naznanjal prihod ali odhod različnih ladij. Nekoč sva se s sestro vkrcali na obalno ladjo in se odpeljali na ogled dveh otokov, kjer sva si ogledali stare freske in pročelje ter notranjost dveh starih gotskih cerkva. Na počitnicah sem spoznala tudi nove prijateljice, s katerimi sem sklenila trajno pri-Jateljistvo. Naučila sem se tudi nekaj družabnih iger ter novih pesmi. čeprav se vsako leto posebej veselim počitnic, so mi te ostale še najbolj v spominu, Lado Erjavšek, 7-a razred Katarina Horvatin,7.b raz. Nekega dne smo šli s taborniki tekmovat v Škofjo Loko. Ob petih zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali v Škofjo Loko. Tam so bili že naši učitelji, ki ao tekmovali te prejfinj. dan. Najprej smo se dobro najedli, potem pa smo šli tekmovat. Naša skupina Ja šla najprej na tekmovanje! ISKANJE LISICE. Po poti ao bili raztreseni časopisni papirji, da smo vedeli, kam naj gremo. Na drevesih so bile številke, me pa nismo vedele, zakaj ao tam. Prišle smo do konca in poiskale lisico. Lisica Je bila starejša deklioa in nami povedala, da Je za vsakim drevesom s številko po eno pismo, ki g» d® treba rešiti in prinesti njej. Hitro smo šle nazaj in poiskale vsa pisma ter Jih rešile. Pri tem tekmovanju smo imele najs^abši čas, ker nismo vedele, kako Je treba hoditi. Potem smo šle na kurjenje ognjev. Vsi so nas že čakali. Tovariš, ki je bil aodnik za kurjenje ognjev, me Je poklical k sebi. Bila sem namreč vodja ekipe in povedal mi Je, koliko časa imamo za nabiranje vej in koliko časa za kurjenje ognjev. Pričeli smo z nabiranjem Vej. Tovariš Je kmalu zažvižgal in to Je pomenilo, da Je konec z nabiranjem. Šli smo k vrvicam, kamor je bilo treba postaviti'ogenj. Za to smo imeli časa dve minuti. Tisti dve minuti pa ata bili zelo kratki. Ocenjevali so, kako smo postavili ognje. Zdi se mi, ds nismo dobile veliko točk, ker smo to v Tržiču vadili samo enkrat. Potem smo dobili vžigalice in na razpolago smo imeli samo dve. Ogenj pa se nam Je vžgal šele, ko smo prižgale še tretjo vžigalico. Plamen Je inoral prežgati vrvico, zato smo se postavile tako, da Je veter obrnil plamen proti njej. Ogenj Je gorel več kot tri minute, zato smo dobile več točk. Imeli pa smo tudi smešno tekmovanje. Najprej je bilo treba z žogo preteči označeno polje, meni pa je deklica iz naše ekipe polagala plošče, tako da nisem smela stopiti na tla. Po tem tekmovanju smo šli z našim tovarišem Jenezom Perkom na kosilo. Kosilo smo dobili zastonj in je bilo prav dobro. Zamudili pa smo razglasitev mest, a km&lu smo zvedele, da smo bile četrte - po vsem tem, kar smo prestale. Jaz pa sem si rekla, da ne bom nikoli več vodja ekipe, ker sem bila za vse napake kriva Jaz. Nuška »ornih, 5.b razred llnj&o. nejuJi-ftiLa. ena. ^eViVuoLu er Težko sem čakal odhoda na morje. Ta dan je prišel kaj kmalu po koncu šole. Šli smo v Pulj. Naš novi začaraml dom je bil camping Stoja. Že kot vaa leta nazaj Je bil tudi letos v Pulju festival Jugoslovanskega igranega filma. To Jo vsekakor zanimiva minifestacija. Festivalski program Je bil v znanem puljskem amfiteatru. Na otvoritvenem večeru smo bili tudi mi, se pravi: oče, mama, brat in Jaz. Ob osmih se Je začel ognjemet, pokale so petarde, po zraku pa so vršele oranžne, modre, zelene, rdeče in bele iskre. Vsa okolica Je bila razsvetljena. Zadnji dan festivala Je bil na programu film Užička republika. Ta film sem videl tudi Jaz. k'ilm Je res izjemno doživetje, Govori o dvoinpolmeftcčai zgodovini Užiške republike. Film Je pretkan z ljubeznijo dveh glavnih igralcev, a še vodno Je glavni namen filma prikazati Titove Užice takrat, ko e0 še bile središče osvobojenega ozemlja. V filmu ao prikazane različne usode, trpljenje očetov, mater, pokoli četnikov, žrtve; prikazano Je bratomorstvo, ko Srb ubija Srba, na koncu pa še zadnji boj Hadničkega bataljona na Kadinjači. Na premiero tega filma Je prišel tudi tovariš Tito e ženo Jovanko. v Pulj sta se pripeljala z Brionov na ladji Podgorki. Ob bučnem ploskanju sta prišla s spremstvom v areno in zasedla častno'ložo. Ta dogodek ja res neizbrisen in se ga bom vedno rad spominjal. Boštjan Kuljlč, 7.a razred Xe Vsakdo d« bil ankrat otrok In prav gotovo Je inel v avojen otroštvu vesele in žalostne trenutke. Prav živo se spominjam, same naj»olj veselega dogodka. Bila sem stara pet let. Takrat sem prvi6 odšla z mami v banko. Že prej sem varčevala, vendar sem imela telo, vsaj za moje pojme, grd hranilnik. Uslužbenka je štela denar, jas pa sem gledala na vse strani, kje imajo hranilnike. Ko sem jih le zagledala, eem jih kar "požirala" t očmi. Toliko poguma, dš bi prosila zanj, pa nisem imela. Pocukala sem mami za krilo in Ji rekla, naj poprosi gospo, da bo dala hranilnik. Uslužbenka se Je zasmejala, ko Je videla, kako naprošam mami za to uslugo. Segla Je po lepem, rumenem hranilniku. Vprašala me Je, če bon še varčevala in prav vneto sem Ji pritrdila, da bom. Dala mi Je hranilnik in tega sem bila zelo vesela. Doma mi Je vsakdo moral dati v hranilnik "en dinarček". Sedaj mi Je zelo hudo za tem hranilnikom, ker imam novega in sicer pikapolonico. Verču Jem še vedno in upam, da bom kmalu lahko kupila s svojim privarčevanim denarjem pohištvo za sobo. Z rdečim obrazom, polnim veselja, sem pritekla na dvorišče, kjer sem zagledala moje stare, nagajive prijatelje. V nasadu so okopawül zemljo in zalijali gladiolam, ki so se ponosno dvigale, kot bi hotele prerasti vsa drevesa. Z iskrečimi očmi sem poiskala Barbaro in s poskočnimi koraki stekla k njej. Debelo me Je pogledala: "O, zdravo 1 Ali ai prišla? Mislila sem, da ai šla k rokometu, pa vidim, da sem se zmotila. No, glavno, da si tu." Prijela sem zarjavelo motiko in začela e delom, ki mi je kar dobro delo, saj sem imela učenja že dovolj. Sonce se je bližalo zatonu, mi pa smo tudi že končali z delom. Motika, grablje in kanglice smo odnesli v drvarnico, od koder smo jih prinesli. Za razvedrilo pa Je Marko predlagal, da se bomo igrali med dvema ognjema. Seveda nobena igra ne poteče brez prepiranja, ki se konča ie oelo a pretepanjem. Jože se Je Jezil, da imamo mi premoč, mi pa smo bili proti temu. Jože Je stopil k Mirku in mu pokazal jezik. Mirko pa Je vročekrvn fant in ne prenaša tega, zato mu Je zalučal kamen. Nato sta se sprla in začela pretepati. Mirko Je bil starejši in zato močnejši, Jože^ malo bolj neokreten in ko Je bil že ves rdeč od pretepanja, se Je spustil v Jok. Me dekleta smo vpile: "Pant ne sme jokatil Fant ne sme Jokatil" Njega Je postalo sram in je stekel proč. čez pol ure Je prišel na balkon. Bil Je ves potrt, oči eo mu bile motne ia solzne. Prosili smo ga, naj pride nazaj na dvorišče, toda on se Je brez besed umaknil v stanovanje in ni ga bilo več videti. Tudi nam ni bilo več do igre, razšli smo se, vendar nam Je bilo vsem žal zaradi Jožeta. Ladi Erjavšek, 7.e razred Tjaša Ankele, 7.a razred žr^L>aai. yjSM^jdjxicsL juul XjuuauxLke Moje najljubže razvedrilo Je zbiranje razglednic ter znamk, b tem zanimivim konjičkom sera se začela ukvarjati, ko eem bila že zelo majhna. HaJpreJ so me na razglednicah privlačile le piaane figure in različni motivi otroških iger v naravi ter narodna noše. Zato eem sprva zbirala razglednice samo s podobami otrok, ki so se sproščeno igrali na igralnicah in gugalnicah. Nad vsako novo razglednico eem bila popolnoma prevzeta, zato sem sleherni dan nestrpno in polna pričakovanja čakala poštarja, misleč, da so vse razglednice, ki Jih Je imel, namenjene meni. Zbirko bo mi povečevali tudi starši, sorodniki, prijateljice, včasih pa tudi sošolke. Z vsakega izleta, pa naj Je bil še tako kratek, sem dobila razglednico. Vsake sem se razveselila, kot da Je prva in zadnja. Zbirko eem tudi razdelila na dve skupini, in sicer na barvno in črnobelo tehniko. Leta so minevala, zato sem se vedno bolj navduševala poleg razglednic - tudi za znamke. Ob rojstnem dnevu sem dobila ličen album ter filatelistično izkaznico. Znamke sem razdelila na posamezne države, na cvetje, na živali, na grbe starih trgov in mesta ter na njihovo denarno vrednost in na države. Všeč so mi tudi znamke različnih velikosti ter oblik. Najbolj sem navdušena nad znamkami, na katerih so upodabljeni naši in tuji veliki možje peresa in stihov ter nad podobami umetnikov, slikarjev ter predsednikov različnih držav. Zelo so mi všeč tudi znamke, na katerih je prikazan ta ali oni dogodek iz zgodovine, ki Je nepozaben za našo ali pa tujo držaVo. Nadvse zanimive so tudi znamke s podobami iz živalskega sveta ter sveta rastlinstva. Ker bo moj album kmalu poln, si bom morala prif* skrbeti novega. Zbiranje znamk je eno izmed mojih najljubših opravil. Vsi otroci nimajo enako srečnega otroštva. Med tistimi, ki jemljejo življenje bolj z vesele plati, sam tudi Jaz. Moj prvi srečnejši trenutek sem doživela pred petimi leti. Marsikdo bi mi sedaj rekel, da še živeti nisem začela, pa že govorim o svojih srečnih trenutkih. Toda vsakAd med nami ima pravico, da tako reče. Za svoj srečni dan vzamem prihod novega člana v našo družino. Takrat Je bil še majhen, nebogljen pobič, vendar kljub temu moj, eamo moj bratec. Skupaj sva se igrala in Jezila mamo. Rada pa se spominjam tudi dni, ko še nisem imela šolskih in drugih obveznosti. Takrat Je bilo lepo, eaj smo se s prijatelji podili po dvorišču in skupaj odraščali vse do dne, ko so se tudi nam odprla šolska vrata. Kar Je bilo takrat zame najhuje, Je to, da sem začela s pospravljanjem igrač. Pa nikar na mislite, da zdaj, ko sem že v sedmem razredu, nisem več srečna. Zdaj samoto preganjamo skupaj s sošolci. Vsako leto pa praznujem tudi svoj rojstni dan. Takrat me starši in sorodniki "obsujejo" z darili. Takrat aom srečna in sploh ne vem, kako bi ae Jim najbolje zahvalila. Da ne bom naštevala takih in podobnih etvari,ki me osrečijo, naj povem le še to, da me vsaka, še tako majhna etvar lahko osreči, pa naj se to zgodi v šoli, doma ali pa v družbi. Katarina Horvatin, 7»b raz. Smiljana Kotar, 7>a razred XU Gledan skozi okno. Lep Jesenski dan. Odpravil sem se t gozd. Listje mi šami pod nogami in zrak diži po smrekah in borih, ki stojijo drug ob drugem kot vojščaki. Tu in tam se pokaže kakšna žival, ki plašno pogleduje naokoli. Prikaže se oblaček in zakrije sonce, ki toplo greje. Visoko v zraku nekaj zažvižga in še se prikaže kragulj, ki gospoduje v višinah nad pticami. Nekatere živali se če pripravljajo na zimsko spanje. V daljavi strel lovske puške. Upam, da lovec ni zadel svojega cilja. once zahaja in šele tedaj se Je pokazala narava v svoji pravi podobi. Še zadnji žarki sonca osvetljujejo vrhove dreves in gore v daljavi, ki Jih Je pobelil sneg in Jih tako naredil še bolj mogočne. Vrniti se moram. Počasi sem se premikal, še vedno sem mislil na gozd, ki nas obdaja. Komaj sem se vrnil, že me Je poklicala mama večerji. Bil sem vesel, saj vem več o naravi,kot sem do tedaj. V sredo smo se pripravili za odhod v Maribor. Z avtobusom smo se pripeljali do Ljubljane od tam pa z vlakom naprej. Poiskali smo primeren prostor, kjer smo se namestili. Vlak se Je začel počasi premikati po peronu in čez nekaj minut smo brzeli po ravnini, da so drevesa, drogovi in hiše izginjali za nami kot veter. Postala mi Je dolgočasno in nisem vedel, kaj naj počnem. Vstal sem, se napotil proti vratom, kjer sem hotel raziskati, kaj neki Je še za njimi. Vrata so se zelo težko odprla medtem pa smo privozili na ovinek. Vagon se Je nagnil in vrata so z vso močjo butnila naznJ. Mene Je tako močno zabolela roka, spustil sem se in padel po tleh kot žaba. Mislim, da sem se od bolečine in strahu malo onesvestil, saj sem šele potem opazil, da mi is vseh štirih prstov počasi kaplja kri. Medtem, ko so se vrata sama zaprla, sem namreč imel roko med njimi in se držal. Ne morem povedati, kako grozno me Je bolelo, saj sem imel nohte kar plave od udarca. Prvo pomoč Je seveda opravila mamica kar v vlaku. Obvezala in potolažila me Je kljub bolečinam. Vem, da drugič ne bom stikal po vlaku in bom rajši ostal na svojem sedežu. Lepega nedeljskega Jutra smo se odpravili s starši na Bled. Poiščemo si primeren prostor za celodnevno bivanje ob Jezeru. Z očkom odveslava proti otoku, mamica pa se kratkočasi z ročnim delom. Z očkom si ogledava otok, nato ga obveslava in ogledujeva hotele okrog Jezera. Ob sprehajališču pod Titovo vilo sem opazovala bele in rdeče lokvanje, ki so se odpirali v jutranjem soncu. Po večurnem veslanju po Jezeru sva odveslala proti obali, ker nama Je mama pripravila malico. Iztok Brlek, 8.a razred Zvonko Horvat, 5.o razred Andrejka Slatnar, 5.c raz. DOŽIVELA SEM BELO KRMIMO Letošnji zbor pionirjev dopisnikov iz ^lo^enije Je bil letos v Beli Krajini. Kot članica uredniškega odbora naših nagrajenih Stezic, sem ee tudi Jaz udeležila tega zbore.. Tokrat eem ee prvič srečala z delo Krajini. Mnrgo sen že slišala o njej, kljub temu pa eem izvedela še mnogo zanimivega. SSato j 00 * večer domači ličkali koruzo, sem se pridružila. Zunaj Je bilo tena, n? podu, kjer 11/ i. ttall^pa Je gorela luč. Prepevajo smo luččili koruzo in metali rumene storže na 1. ■ Kr smo dela opravili sme b^li ceiajni iadnrne malica. Fozno ponoči ero šli spat. Toda noč Jr bila kratka. Mi»■'gredo Jo prišlo Jutro, ki ga Jo s plota naznanil petelin. Treba je bilo pohiteti na avtobus, kajti namenjeni smo bili v Vinico in potem domov težkim srcem sem se poslovila od prisrčne družine, od Črnomlja in kmalu nato tudi od gostoljubne Bele Krajine. Žal mi Je bilo, da Je čas tako hitro minil. Toliko zanimivih strani bi lahko še videli, slišali in doživeli. Toda zaman! Čeprav neradi, se poslovili od ^ele Krajine in se z avtobusom vrnili domov. Majda Radon, 8.a razred /-vwUuOCW DOŽIVI DAMO NARAVO "PfjLceJc fv ißetlu Sončnega popoldneva aem svobodno letal po trati. Prišli pa so ljudje, me ujeli in zaprli v tesno kletko. Ti ljudje so me prodali nekemu majhnemu dečku. Deček je v šoli, Jaz pa žalostno gledam v lepe gozdove. Če bi bil na svobodi, bi bil veselo letal nad planjavami in kramljal s svojimi vrstniki. To bi bilo zame najlepše, a na to lahko le mislim. Metka Petrič, 5.D ruz. I .b razred ledala aen pod pooteljo, *a omaro in celo v omaro. Ko pa uem videla, de nikogar ni, sem si oddahnila. Moj strah ni bil opravičen, aaj nihče ni mogel priti v stanovanje skozi zaprta vrata. Kes Je, kar pravi pregovor: strah Je znotraj votel, okrog kraja ga pa nič ni. Mojca ^epič, 5-a razrod 'mn $ \ Pravkr Je el' žkinja poativila na mizo mojo raJljubčo Jed. V roko sem vzela vilice in nf t Jr hctHe zaiazati v sočni zrezek, ko me zmotji cesarjev odposlanec, z novico, da moram takoj na dvor. Bila sem Jezna, toda pomagati 4(e ne da, poklic Je poklic. Hitro eea odfila na dvor in tam me Je cesar takoj eprnjel in se skoro napodil na Kranjeko, h. KriRtofu LambergarJu. Osedlaj a sem si brzega konjičfc in oddirjali proti lepi deželi. Zgodaj •JutrsJ sem bila £e v Xržiču in tam vpraševala klanjajočo se mi gospodo, kje stoji grad Krištofa Lambergerja. Povedali so ni in Oddirjala sen naprej. Divjala sem akozi gozd, pn - glej ga zlomka, eo me ttapaclli trije zakrinkani možje in mi odvzeli konja 1"' l.ibtim, ki bi Jo morala dati Lombergarju. Vsa psetepena aem morala peš naprej. Zjutraj :em p.rlšJa v Begunje. Hotela som, rta me palj^jo nara'.moet pre^krištofa. Ker se Je okoli gradu smukalo v ' !.ko nepridipravov, ki eo hotsli ubiti Lombergarja, mi niso verjeli, na naj oe;i Jim Pa teko zatrjevala, da uem cesarjev sel. Mislili eo, da hočem biti jam^orgorJe. Ker sen če tako razgraj.la. Je pričal Lamberger sam pogledat, kaj Je. Pripeljali so ms prsdenj. Bila sem vklenjena v verige. Povedala sem mu, da mora takoj oditi na Dunaj, kjer se bo moral bojevati e strašnim Pegamom. Pripasal si Je meč, zajaha* brzega konja in oddirjal n? Dunaj. Tam bo Je bojeval s Pegamom in ga premagal. Ko ne Je zrpet vmli v svoj grad, pa me Jc velel takoj osvoboditi vseh verig. Podaril mi Je plr«_Ski naslov tsr enega enojih treh gradov. Toda še vedro eem ostala brzi sel in ko sem el končno le opomogla, eem si lahko privoščila v miru svojo najljubšo Jed. Anke. Bečan, G.h razred RAREBUS1 REBUSI Mt L4 r N? K1 R O G M1 k 0 L1 o 2 A I1* G X N' SlAVPIČHO IN VODORAVNO fhofjiouo- /wüiJ^L Al». ‘4 • ^ 'Ujnoö ^ÄovtÄo^ , ty. POSTANinO GRADITELU’ Splošno gradbeno podjetje Tržiš vabi v uk učence, ki zaključujejo osnovno šolo v letu 197V75- Prosta so učna mesta za naslednje poklice: poklic zidarja, tesarja, pečarja, kijučarničarja, kleparja in vodovodnega inštalaterja. Pogoji: končana osemletka, učenci pa, ki bodo zaključili osnovno šolanje v šestem ali sedmem razredu, bodo imeli možnost na stroške podjetje v času do 1. oktobra 1975 opraviti izpite za sedmi in osmi razred pri DU v Kranju. Tako imajo tudi učenci z nepopolno osnovno šolo možnost dobiti učno mesto pri našem podjetju. Splošno gradbeno podjetje Tržič .