€A i« j žet' dra t - Pn Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806’ tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOUirXISTlfcXE PARTIJE S. T. O. iJbeiri naiim foalcem idima u eàelo u etili o me Uredništvo, uprava, stavci in raznašalci «DELA» ÌNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 119 T IS S T SOBOTA, 24. SI A H C A 1051. CENA 20 LIR ščip) i dne1 L 3,9 mel ■"žaško vprašanje je še >ariski0 y ospre(jjU mednarod-lasti Pozornosti in zanimanja. ;adnjem času je postalo j v 4 bolj pereče ker so okrog 'm na delu temne sile lr- ^narodnih vojnih krogov, bi rade spremenile, naše 11 11 to v vojno iuko vzhodno-kega odseka atlantske | [ 36 črte, vse Ozemlje pa 1'i'jažno vojaško strateško jflP* za nameravani vojni *^^°d proti Vzhodu. e nedavno tega so vsi ^tavniki fašističnega beo-Jskega režima s Titom na -msUr!jali’. da, trŽaŠl£0 varieC"je 56 Z.rel° Za ne-redna pogajanja med Beo- dom in Rimom. Ta polo-iska o pa se je v zadnjih dneh Giasleljito spremenil. Kar na-najitrat se je začelo silovito KLicditi j Titu i De Gasperiju, aočnaiajbolj pa ameriškim im-‘alistom, ki imajo najve-25 interes na rešitvi trža-13. fSa vprašanja na podlagi odeif°vora med Italijo in Ju-21. javijo. Pred petimi dnevi Pisal eden največjih ame-po ž1'*! listov «New York Tile- 20s», naj se obe vladi čim 2i sporazumeta glede raz-Sinii Ve Tržaškega ozemlja, ; bi z, zavlačevanjem samo ... 'piraii politiko Sovjetske . ki hoče ustanovitev rt ri. nega tržaškega ozem-iba 7 n odhod okupacijskih čet. a nenadna naglica po sko-/ensK,, Vo,etnem tajnem baran-et, n£Lu Pomenja, da se ameri-janciL?. VoJnim krogom silovito -e; 21.,’ da urede tudi v tem F : Tt ®vr°Pe vsa viseča vpra-ikah: med svojimi vazalski- viadami. Mudi se jim zato, I nočejo v najkrajšem času ° miši formalno zapečatiti sre-retnsici vojni pakt med Ju-Italijo, Grčijo in fctijo kot dopolnilo atlant-r*3 pakta. Se prav poseben r®s pa imajo ameriški ^.o^Dalisti na tem sporazu-au svojih podrobno-vsem tem Je jasno, da ■oj«i|n0..v sedanjem času naglih Priprav skušali impe-» ié| nin ajlm udinjani vla-, Ueogradu in Rimu v ieC^ra času spraviti s trn3 blaško vprašanje, pri *t*f0 lega vidimo, da ima "ajv-^rodnostna razmejitev 0gOvc 'Zgledov pri končnih OH “rib na uspeh. To tem pavoj’ «er bi bil Tito zaradi Sboiožii obupnega notranjega bravi, a zelo verjetno pri-S ta sta„“ »opustiti od svoje-I do ,pl,SCa> Ce bi dobil name-' bgcwn83 kakšne gospodarske s Pusti s strani Italije. rešitvijo bi prišle ob-žgonit ° ina’ Repentabor in va$i ,,..v celoti ter obmejne občiaJ^ške in nabrežinske Jbovsicp Pdd strahovlado ud-ZaWsa8a terorja ter bi bile , di, jj. e pomanjkanju in be-’ Ju8osi^aanes vlada v Titovi ,Jbl b»0^,J1- Vse Prebivalstvo >' dela p 0 ua «prostovoljna» ^ Jarkov . Sradnji strelskih ' c 'Strateških cest in že-’ 'Posici pa bi morali k vojakom in na izvenarmadno vojaško vzgojo, ki je danes v ■Jugoslaviji obvezna in bo v kratkem tudi v coni B. Naše kraške kmetije bi propadle, ker bi s Trstom izgubile svoj glavni trg. A tudi Trst bi brez zveze s svojim najbližjim z ledjem še bolj izgubil na svojem gospodarskem pomenu. Toda preko volje ogromne večine Tržačanov ne bodo mogli tuji mešetarji uresničiti svojih nakan Danes bolj kot kdaj koli prej je zato potrebno, da se vsi Tržačani združimo ter zahtevamo uveljavitev mirovne pogodbe. Predvsem se moramo združiti v zahtevi, da odidejo vse tuje čete in da naj posebna komisija OZN začasno prevzame upravo nad obema conama, dokler ne bi bil imenovan guverner. Ce to danes še ne bi mogli doseči, pa bomo združeni zahtevali, da naj bo tržaško prebivalstvo vprašano, če se strinja z «rešitvami», ki jih skušajo vsiliti imperialisti. Združimo se vsi brez razlike narodnosti in političnih nazorov, da preprečimo barantanje, ki bi pomenilo v vsakem primeru narodno ali politično suženjstvo. TRETJI TEREX KONFERENCE ŠTIRIH NAMESTNIKOV V PARIZU Zahodni delegali razorožitve Nemčije in v • nočejo 4 velesil Novi stvarni predlogi sovjetskega zastopnika nudijo možnost sporazuma - Od četrtka dalje se vrše tajne seje - Upanje v končen uspeh konference še ni popolnoma splahnelo Ze tretji leden trajajo razgovori med štirimi namestniki zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Francije, Angiije in Združenih držav, vendar še do danes ni bil dosežen osnovni namen te konference, to je da bi se sporazumeli, naj se vpišeta v dnevni red vprašanji demilitarizacije Nemčije in postopne razorožitve štirih velesil. Kljub skrajnemu popuščanju sovjetskega delegata v vseh ostalih vprašanjih zahodni trije delegati na vse načine odbijajo, da bi sprejeli sovjetski predlog za vpis gornjih dveh vprašanj na nameravano konferenco štirih zunanjih ministrov. Na Gromikove predloge in na delne zahodne popravke, ki pa niso prinesli nobenega napredka, sta odgovarjala francoski delegat Parodi ter angleški predstavnik Davies. Prvi je hotel prepričati Gromika, da za- Špansko ljudstvo vztraja v borbi proti Francovi vladi Ameriški bombniki zasedli barcelonsko letališče Izkrcanje mornarskih strelcev v Gibraltarju Imenovanje novega guvernerja v Barceloni Ze več kot teden dni poročajo časopisi o veliki stavki v Barceloni, katero je spontano uprizorilo vse ljudstvo v znak protesta proti nevzdržnim razmeram, ki vladajo pod Francovim režimom Velika stavka je vsekakor jasen dokaz, da se fašističnemu diktatorju Francu maje stolček. To trditev je podkrepilo zlasti dejstvo, da so Američani že po nekaj dneh stavke zasedli barcelonsko letališče, med tem ko je Francova vlada podvzela vse mogoče ukrepe, da bi zadušila mogočno manifestacijo odpora. Vse to pa ni junaškega ljudstva prestrašilo ali ga oddaljilo od borbe. Med tem je Franco odstavil celo barcelonskega guvernerja in policijskega poveljnika. Za novega guvernerja je imenoval generale Felice Al reda Colun-ga, člana vrhovnega frankistič-nega vojaškega sodišča. Te dni frankistična policija besno divja nad delavskim ljudstvom. Ze dalj časa so strogo zastražene vse ulice delavskih predelov ne le Barcelone, temveč tudi drugih manjših mest. Vlada se posebno boji, da se bodo uprli tudi baskiški delavci. V Barceloni in v Pueblo Nuevo je pretila celo z zaprtjem dveh tovarn, ker se delavci niso hoteli povrniti na delo. Kljub vsem pretnjam in grožnjam pa je bilo že v teku preteklega tedna potresenih na tisoče letakov z vabili na veliko protestno demonstracijo, ki bo v Barceloni 1. aprila t. 1. ■na dvanajsto obletnico Francovega fašističnega režima. Zelo značilno je posvetovanje, ki ga je v dneh vroče borbe španskega delovnega ljudstva imel Franco z ameriškim veleposlanikom Griffithom, kakor tudi vojaški manevri ter izkrcanje 1600 pomorskih strelcev v Gibraltarju. S tem dajejo ameriški imperialisti neposredno podporo krvniku španskega ljudstva in njegovemu režimu v borbi proti delavskemu razredu, ki trpi pod nepojmljivim suženjstvom. Kot poročajo nekateri listi, je policija preprečila atentat na Franca. Kljub temu pa je v Barceloni pravi upor. V zadnjih dneh je ista policija aretirala okrog 5000 ljudi. Zaradi brezvestnosti oblasti 14 otrok ubitih pod ruševinami MILAN — Isti dan, ko so pokopali v Rimu pet žrtev poru-šenja nekdanje šole kjer so sedaj stanovali številni brezdomci, je nova grozna nesreča pretresla vso Italijo. V nekem milanskem predmestju se je namreč zrušil velik zid, ki je pokopal pod seboj več desetin otrok. Reševalci, ki so takoj prihiteli na mesto nesieče, so izpod ruševin potegnili trupelca dvanajstih deklic od sedmih do enajstih let ter komaj triletnega dečka. Ranjenih je bilo devetnajst deklic. Pri obeh groznih nesrečah je treba iskati krivca v brezvestnih stavbenih podjetnikih, ki skušajo s slabim materialom in površno gradnjo čim, več zaslužiti pri svojem poslu. Velika odgovornost pa pade tudi na odgovorne oblasti, ki kljub ponovnim opominom nočejo poskrbeti brezdomcem za varnejša stanovanja SIDNEY — Predsednik avstralske vlade Menzies je razpustil parlament ter razpisal nove volitve v teku šestih tednov. Vladni predsednik, ki je predstavnik veleposestnikov si namreč obeta, da bo ojači! svoj dosedanji položaj v predstavniški zbornici. dostuje zahodni predlog, v katerem se demilitarizacija Nemčije in znižanje oborožitve o-menja v kupu praznih besedi. Angleški zastopnik pa je celo prikrito grozil, da se bo konferenca končala brez vsakega uspeha, če Sovjetska zveza ne sprejme predlogov ostalih treh. Gromiko je obsodil postopanje zahodnih predstavnikov, ker doslej niso hoteli upoštevati niti enega sovjetskega predloga. Samo omenjanje «demilitarizacije Nemčije» in «znižanja oborožitve» je popolnoma nekoristno resničnim namenom miru, ker sta ti dve frazi tako zamotani v kupu praznih besed, da je sploh onemogočena vsaka resna diskusija o teh dveh vprašanjh, ki sta osnovne važnosti. Zaradi vedno večjega pritiska, s katerim je delegat ZSSR prisilil tri zahodne zastopnike k jasnejšemu stališču, so morali slednji končno vreči svoje prave karte na mizo. Tako sta v soboto ameriški delegat Jessup in angleški delegat Davies končno začela utemeljevati svoje dosledno odklanjanje sovjetskih predlogov. Angloameriča-ni bi bili namreč po njihovih besedah prisiljeni, da bi že od sedaj naprej morali prekiniti vse svoje vojne priprave v Nemčiji, če bi sprejeli tak kot je sovjetski predlog o nemški razorožitvi. Angleški predstavnik je oporekal tudi predlogu glede razorožitve štirih velesil, češ zakaj samo štirih velesil; prav tako bi se tudi lahko razpravljalo o razorožitvi tudi ene same države, na primer Sovjetske zveze. Z:i njima je govoril sovjetski delegat, ki je opozarjal na to, da bi sporazum glede predloga o nemški razorožitvi omogočil rešitev tudi vseh drugih vprašanj. V torelt je Gromiko predložil ostalim trem nov pietijog glede prve in najvažnejše točke dnevnega reda, ki se je ponovno bistveno približala zahodnemu predlogu, da bi tako omogočil sporazum. Novi sovjetski predlog se glasi: «Premotritev vzrokov sedanje mednarodne napetosti v Evropi, sredstev za zagotovitev stvarnega in trajnega izboljšanja odnošajev med štirimi velesilami, vštevši vprašanje zmanjšanja njihovih oboroženih sil, in določitev mednarodne kontrole za izvajanje tega ukrepa, kakor tudi premotritev drugih sredstev, s kate- rimi naj se izloči grožnja nove vojne in strah pred napadom; vprašanja izpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz pogodb in dogovorov med štirimi velesilami». Ta svoj predlog je Gromiko utemeljil z daljšim govorom, v katerem- je izjavil, da bi bil že čas, da pridejo-do stvarnih sklepov. Sovjetska zveza, je dejal njen delegat, je v svojem predlogu vnesla vsa vprašanja, ki jih smatra za bistvena, prav tako pa so v njenem predlogu vključena vsa vprašanja, katere smatrajo zahodne velesile za važna. V četrtek so štirje delegati proglasili nadaljnje seje za tajne in .se o poteku in sklepih ne izdajajo več poročila, Iz tega dejstva te da sklepati, da je stopila konferenca v odločilno lazo in je pričakovati v kratkem odločilnih sklepov. V splošnem je upanje na uspeh porastlo v vseh političnih kro. gih; vendar tudi ni izključeno, da skušajo zahodni zastopniki pod zaveso tajnosti zakriti svoje manevre proti osnovnim vprašanjem ohranitve miru t. j. glede demilitarizacije Nemčije in razorožitve štirih velesil. V Bolgariji so znižali cene in povišali pleče SOFIJA — V četrtek je stopila v Bolgariji v veljavo odločba o splošnem znižanju vseh industrijskih proizvodov, na katere je tudi -obenem odpravljena racionalizacija. Po tej odločbi se znižujejo cene industrijskim izdelkom za 15 do 45 odstotkov. ' Istočasno pa je bilo odrejeno tudi zvišanje vseh delavskih in uradniških plač, pokojnin, štipendij, invalidnin in drugih prejemkov povprečno od 10 do 15 odstotkov. Podprli bomo zahleveTržačanov naj bo STO nevtralno ozemlje Poročilo z mednarodnega zborovanja v Trstu Svetovnemu svetu miru Na pobudo Tržaškega odbora miru se je dne 18. marca 1951. vršilo v Trstu veliko zborovanje partizanov miru vzhodno alpskih preideiov. Zborovanje je predstavljalo važno manifestacijo solidarnosti med ljudstvi različnega jezika, združenih v skupni borbi proti strašni grožnji vojne, ki teži predvsem nad vzhodno alpskimi predeli Evrope, kateri se tla-hajajo med dvema glavnima žariščema vojne, ki so jih a-tlantske sile u-stanovile v Nemčiji in na Balkanu. V tern področju, kjer vojni hujskači pripravljajo na podlagi «Bethouartovega načrta» p-ednio stražo svoje napadalne ofenzive, ima Trst funkcijo vojaške in strateške baze, glavnega č! ena verige, ki veže linijo Elbe s Trstom. Po poročilu tajnika Tržaškega odbora miru Angela Franza, po intervencijah avstrijskih, tirolskih in beneških delegatov in govoru predstavnika Svetovnega sveta miru, senatorja Terracinija, kjer so vsi obširno dokazali resnost vojne ■nevarnosti za ta področja, ki so v središču strateškega napadalnega ustroja v Evropi, je zborovanje soglasno sprejelo obvezo partizanov miru zastopanih področij, da bodo; Delegati iz'Innsbrucka govori TITOFAŠISTIČNI HIERARHI POSKUŠAJO MILITARIZIRATI ISTRSKO LJUDSTVO Obvezna pred vojaška vzgoja za široke ljudske množice v coni II V Kopru sedijo na zatožni klopi visoki funkcionarji takoimenavane "ljudske,, oblasti zaradi velikih tihotapstev in poneverb, ki so jih izvršili na škodo vsega prebivalstva Tudi v istrskem okrožju poskušajo titofašistični kolovodje militarizirati mladino po vzorcu, ki se ga poslužujejo v Jugoslaviji. Tako so na neki konferenci borcev NOV (bolje bi bilo reči konferenci udbovcev) sklenili med drugim tudi da je treba uvesti v okviru organi-z^Hie Loro«'/ :■ -vezno predvo-jaško vzgojo, ki naj zajame široke množice. Kdo so te množice sklep ne objasni; prav gotovo pa je, da so ne le mladinci, temveč tudi mladinke in starejše osebe. Nadalje se zavzemajo titofašisti v isti resoluciji tudi za ustamovite vstrelskih družin tam, kjer še ne obstajajo. Zelo značilno pa je dejsvo, da so na isti konferenci prišli do zaključka, da je treba sprejeti v zvezo borcev tudi osebe, ki ji niso do sedaj pripadale, istočasno pa da je treba pove- čati bprbo proti «kominformi-stom». Do tega zaključka so prišli zato, ker nimajo pravih borcev, da bi jim sledili. Zato se morajo poslužiti ljudi, ki niso imeli nikoli ničesar skupnega z osvobodilno borbo, ali pa so se tedaj udejstvovali v sovražnem taboru. Za to pridejo seveda v poštev predvsem zagrizeni antisovjeti in antikomunisti. Medtem pa se neprestano veča teror nad miroljubnim prebivalstvom. Kdor koli na najmanjši način manifestira odpor proti fašističnemu režimu je o-sumljen prevratniškega delovanja. Udba, druge vojaške ter civilne «oblasti» so izdale posebne sezname osumljenih ali «nezanesljivih» oseb ter jih izobesili v javnih lokalih. Osebe, ki so na teh seznamih, ne smejo vstopiti v omenjene lokale. V zadnjem času agenti Udbe NEVARNE SPLETKE AMERIKE NA SREDNJEM VZHODU Iranski šah je proglasil obsedno stanje v vsej državi Perzijsko ljudstvo se upira terorju iu kolonialnemu izkoriščanju Da bi se polastili bogatih petrolejskih vrelcev, ki so večinoma last angleške družbe «Anglo Iranian Oli Company», ter da bi dobili v Perziji (Iran) tudi politično premoč, so ameriški imperialisti začeli veliko ofenzivo na tem važnem azijskem odseku. Kraljevina Perzija je namreč posebno važna tudi iz strateških razlogov, ker meji na Sovjetsko zvezo in to v bližini sovjetskih petrolej- Zaradi vojne politike atlantske države v trajni krizi Velikanski val stavk po vsej Franciji - De Gasperijeva vlada bo morala kmalu odstopiti - Govor tov. Togliattija Vojna politika vrstečih se protiljudskih vlad je povzro čila kot v drugih atlantskih deželah tudi v Franciji naglo ■naraščanje cen življenjskim potrebščinam. Spričo vedno težjega položaja, v katerem žive francoski delavci, je pričelo po svej državi splošno mezdno gibanje skoro vseh kategorij delavcev. Prejšnji petek so stopili v stavko v Parizu uslužbenci podzemne železnice in avtobusov, ki so se vsi brez izjeme vzdržali dela. Naslednje dni so stopili v stavko tudi železničarji v Marseju, Lionu, Bordeauxu, Le Havreu, Brestu in številnih drugih krajih. V vseh teh pokrajinah je popolnoma ukinjen ves osebni promet na železnicah. Stavka je za radi sodelovanja vseh sindikalnih struj popolnoma enotna. Železničarji zahtevajo takojšnje plačilo posebnega predujma v znesku 6.000 frankov ter mesečni povišek 1.700 frankov. V francoski prestolnici so nadalje stopili v stavko tudi nameščenci plinarne, nameščenci elektrarn, kakor tudi det lavci številnih tovarn ter industrijskih podjetij. Posebno naglo se širi stavkovno gibanje kovinskih delavcev. V mezdnem gibanju so tudi nameščenci gostinskih obratov. RIM — Kriza v vladni večini postaja iz dneva v dan bolj očitna in danes se že odkrito govori o skorajšnji spremembi vlade. Kot znano je nastalo v vladni stranki PSLI veliko nezadovoljstvo s sedanjo politiko De Gasperija, ki vede državo v bedo in vojno. Zato nameravajo predstavniki desnih socialdemokratov izstopiti iz vlade, kar bi nujno povzročilo njeno krizo. V sredo se je sestalo vodstvo PSLI pod vodstvom Saragata, na katerem so razpravljali o nadaljnji politiki, ki naj jo vodi stranka. Kljub pozivu, ki ga je poslal De Gasperi vodstvu PSLI, naj ne izstopijo iz vlade in odlože njeno krizo, je Iz- vršni odbor sklenil, da ne bodo odložili svojega kongresa. To krizo, ki tli že dlje časa v vrstah social-demokratov, je posebno pospešil Togliattijev govor, ki ga je imel na nedeljskem kongresu milanske Federacije KPI. Voditelj italijanskega delovnega ljudstva je namreč pozval vse politične stranke, naj z vsemi sredstvi preprečijo blazno vojno politiko sedanje vlade, zaradi katere drvi država gotovi pogubi naproti. V imenu italijanske Komunistične partije je zagotovil oni vladi, ki bi se otresla vseh vojnih obveznosti in preprečila vsakršno vojno avanturo, da bo odtegnila vsakršno opozicijo tako v parlamentu, kakor tudi po vsej državi. To zagotovilo tovariša Togliattija je najgloblje odmevalo po vse} Italiji in vedno širše množice se danes zavedajo, da je edino na ta način mogoče rešiti vsa težka vprašanja, ki danes tarejo delovno ljudstvo. skih vrelcev v okolici Bakuja. Pred dobrimi 14 dnevi je bil v teheranski mošeji (muslimanska cerkev) ubit predsednik iranske vlade Razmara, ki je bil znan kot zvest zagovornik angleških gospodarskih interesov v deželi. Ameriški agenti so se poslužili nekega muslimanskega fanatika, da so spravili s sveta največjo oviro za njihovo gospodarsko ekspanzijo v deželi. Ta teden pa so ameriški agenti pripravili atentat na ministra za vzgojo, ki pa je bil le ranjen. Namen tega drugega atentat pa je bil ta, da je mogla vojaška klika po nasvetu ZDA proglasiti po svej Perziji obsedno stanje in vpeljati vojne' zakone. Kajti med tem je parlament na pritisk vsega iranskega ljudstva soglasno izglasoval, da se nacionalizirajo vsi petrolejski vrelci ter petrolejska industrija v državi. Da bi to preprečili, a zlasti pa, da bi zadušili revolucionarno gibanje perzijskih ljudskih množic je bilo za imperialiste nujno, da posežejo po protiustavnih ukrepih ter dajo vso oblast v roke svojim pristašem. Perzijski šah je proglasil v torek na nasvet posebnega odposlanca državnega tajništva ZDA Mac Ghee-ja, ki je prišel v Perzijo z zadevnimi navodili Achesona, obsedno stanje ter postavil generala Abdula Hejazija, kot vojaškega guvernerja s posebnimi jn polnimi pooblastili. Prvi njegov ukrep je bila proglasitev policijske ure od polnoči do 5 zjutraj. Tanki in avtoblin-de z vojašvom in policijo patruljirajo po prestolnici Teheranu in glavnih cestah Irana. Istočasno je angleško brodovje dobilo ukaz, da se takoj odpelje v perzijski zaliv. Toda kljub uvedeni vojaški diktaturi in najstrožjim ukrepom javne varnosti ni prav nič popustila odločnost perzijskega ljudstva, da se uprejo vsakemu poskusu tujega vmešavanja in ropanja državnih bogastev. Državni uslužbenci so stopili v splošno stavko ter so se v velikih množicah zbrali na trgu pred parlamentom, kjer je pravkar zacedal iranski senat. Eden od senatorjev je nagovoril množico ter izjavil, da se bo perzijsko ljudstvo kljub vsem diktatorskim meram borilo za. svoje pravice in za narodno neodvisnost. celo neposredno silijo zlasti italijanske prebivalce, naj se izselijo. Kar ne dosežejo z grožnjami, dosežejo' s terorjem in s izsiljevanjem. Vsled tega se je v tem času mnogo družin izselilo v Trst ter tako pomnožilo že itak ogromno množico nesrečnežev. Za vse to pa se klepetavi Istrski CLN niti ne zmeni. Keveda je to v soglasju z italijansko vladno politiko, ki podaja roko krvniku Titu in niti s prstom ne migne zaradi nezaslišanega zatiranja italijanskega življa v coni B. V vseh pogromih proti demokratom in komunistom se v Piranu posebno odlikujejo naslednji banditi: Grizančič Ivan, Fragiacomo Silvano, Rossetti Bruno, Berole Ferrucio, Babič Mario, Langher Mario in dr. Oborožene tolpe fašistov krožijo po mestih in vaseh ter terorizirajo miroljubno prebivalstvo. Posebne škvadre terorizirajo tudi delavce v tovarnah in drugih krajih dela. Iste škvadre so že v več krajih zahtevale od oblasti, naj odstranijo z dela «nevarne elemente» in «sovražnike režima». O teh «zahtevah» je poročalo celo titovsko časopisje. Agenti Udbe so te dni v več krajih rekrutirali vohune in pretepače. Vendar pa kot kaže nimajo uspeha v tem poslu. Domače prebivalstvo odločno odklanja vsako sodelovanje s fašističnimi banditi in to kljub laskavim obljubam, s katerimi se mu prilizujejo. V ponedeljek se je pričel v Kopru proces proti znanim titovskim banditom in sleparjem Dušanu Novaku, bivšemu referentu za notranje zadeve v Kopru, Silvanu Perhineku, bivšemu referentu za prehrano, Lucijanu Veverju znanemu pretepaču za časa «volitev» lanskega spri/la, ter proti neki Fronta se je približala 38. vzporedniku AMERIČANI NOČEJO POMIRITVE V KOREJI Na vsej korejski fronti se nadaljuje postopen umik ljudske vojske na položaje okrog 38. vzporednika. Vsi poskusi ameriških in najemniških čet, da bi izsilile ugodnejše položaje v bližini meje za kasnejši napad proti Severni Koreji, so bili po Kimirsenovih četah in kitajskih prostovoljcih odločno in z velikimi izgubami odbiti. S prostovoljnim umikom na 38. 'vzporednik hoče dati LR Koreja možnost za dokončno ustavitev sovražnosti v deželi. Toda Američani so takoj pokazali, da niti zdaleka ne nameravajo ustaviti sovražnosti na meji, temveč, da je njihov namen, priti na mejo Mandžurije ter ob določenem trenutku napasti Ljudsko republiko Kitajsko. V tem smislu so vplivali tudi na svoje zaveznike, predvsem na Angleže. Tako je podtajnik zunanjega ministrstva Velike Britanije K. Voun-ger izjavil v predstavniški zbornici, da je prekoračenje 38. vzporednika zadeva, o kateri mora odločiti Mac Arthur sam, ne pa vlade zavezniških držav. Ta izjava, katero je angleško javno mnenje pričakovalo z velikim upanjem za zaključek pustolovščine v Koreji, je vzbudila zelo neugoden vtis. Vsi jo smatrajo kot posledico pritiska s strani washingtonske vlade, ki je odločno nasprotna vsakršni pomiritvi na Daljnjem Vzhodu. Cankajšek se ha otoku For-mozi, ki so ga Američani spremenili v svojo pomorsko in letalsko bazo, mrzlično pripravlja na napad proti Novi Kitajski. Neprestano prihajajo v formoške luke ameriške ladje z orožjem in drugo vojaško opremo. Samo v zadnjih 10 dneh so Američani iztovorili v eni luki 30 tisoč vojnega materiala, namenjenega Cankaj-škovi najemniški vojski. Can-kajškov sin je bil imenovan za župana mesta Sangaja za primer, da bi kitajskim fašistom uspelo priti na azijsko celino. Po vsem otoku je nacionalistična vlada uvedla najhujši teror proti demokratom. Množične aretacije in streljanja so na dnevnem redu. Crollini, bivši tajnci nekega titovskega odbora v Kopru. Vsa ta banda sedi na zatožni klopi ne zato, ker ima na vesti naj-podlejša dejanja proti demokratom, zlasti onim italijanskega porekla, temveč zaradi navadne goljufije. Kot je znano je ta banda osleparila javno upravo za okrog 1 milijon dinarjev, povrh tega pa je dolgo časa tihotapila z najrazličnejšim blagom, medtem ko ni bilo na koprskem trgu niti osnovnih vsakdanjih potrebščin. Nov komandant cone A 1. ojačili borbo za mir v zadevnih sektorjih z Vztrajnim razkrinkovanjem proti oborožitvi Zahodne Nemčije, proti Sredozemskemu paktu, ki se o-pira na Titov vojnohujskaški in provokatorski režim Ln proti manevrom netilcev vojne v vzhodno alpskih pre želih; 2. vedno bolj jačili solidarnost v skupni borbi narodov teh področij s skupnimi akcijami in iniciativami odborov miru teh con, v duhu bratstva med vsemi narodi proti resni nevarnosti in v prepričsniu, 'da je z borbo mogoče preprečiti vojno; 3. kar najbolj podprli in popularizirali sklepe Svetovnega odbora partizanov miru za m:r-no rešitev korejskega spopada, proti oborožitvi Nemčije, v prvi vrsti pa za razvoj široke akcije v podporo zahtevi, naj se sklene pakt miru med petini velesilami; 4. podprli bodo zahteve Tržaškega odbora-miru za to, da Trst dobi statut «odprtega mesta», ker bi to pomenilo demilitarizacijo in nevtralizacijo tega važnega vojnega oporišča, ki je steber itaiijansko-avstrijsko-jugoslovanske vojaške razporeditve, ki jo predvideva «Be-thouartov plan». Trst kot trajna vojaška in strateška baza predstavlja neprestano nevarnost za prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlia ter italijanskih in avstrijskih pokrajin, ki so vključene v Bethouar-tov plrn. Odstraniti iz evropskega sektorja vojno bazo kot je Trž.aško ozemlje, kjer so o-sredotočene vojaške sile, provokacije, spletke in manevri titovstva in njegovih vojnih hujskačev, pomeni varovati interese miru ne samo slovenskega, italijanskega m hrvatskega prebivalstva Tržaškega ozemlja, temveč tudi vseh narodov Evrope. Zborovanje partizanov miru vzhodnoalpskih predelov opozarja Svetovni svet miru na važnost teh področij in na potrebo obširne svetovne podpore zahtevam, ki jih je sprožil Tržaški odbor miru. V tem cilju izraža zborovanje ponolno za-upamie partizanov miru v bratsko solidarnost narodov ki ji bo uspelo preprečiti izbruh svetovnega pokol ja, z vztrajno in dobro organizirano borbo partizanov miru vse^a sveta, sle- deč primeru Sovjetske zveze in TRST - Namesto dosedanje-j kolonialnih narodov, ki so sta- ga komandanta naše cone gen, Aireya, ki je bil imenovan za šefa informacij v Eisenhowe-rjevem štabu, je v ponedeljek prišel v Trst njegov naslednik gen. J. Winterton. len vzgled za vlade, narode in ljudi v borbi za obrambo miru. Sledijo podpisi predstavnikov na zborovaniu: Trst, Gorica, Tržič. Čedad. Videm, Bolzano, Celovec, Innsbruck. TRESLE SO SE GORE... Kakor smo pričakovali, Je to- komur, ki bi skušal zavirati priliko raztrobljena titovska konte- i dobitve Slovencev na področju renca šolnikov doživela vsestran- j šolstva in njegovega razvoja». To ski polom. Ni se posrečilo Tito- i je — dobesedno — prva analoga» vim priganjačem, čeprav so bili spretno skriti v temi, privabiti nanjo niti četrtine tražaških šolnikov. Kljub prisotnosti številnih titovskih političnih aktivistov, ki so prišli za število, ni bila skromna škedenjska dvorana zasedena niti do polovice, ob določenih urah pa še mnogo manj. Predvsem jim je izpodletela špekulacija, združiti na tej konferenci vse slovenske šolnike nacionalističnih struj. Glavni namen titovskega političnega vodstva, ki je dalo nalog za organiziranje te konference, je bil, združiti vse slovenske učitelje in profesorje na svojem programu glede slovenskega šolstva v Trstu (podrejeno tudi na Goriškem in Koroškem). S tako ustvarjeno enotnostjo bi začeli široko zasnovano šovinistično kampanjo z izključno političnimi cilji. Ta akcija naj bi bila eden Izmed mnogih manevrov proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju ln proti miru v tem delu Evrope. Ker vsi pač že predobro poznajo nizkotne metode titovske politične borbe se ogromna večine slovenskih šolnikov ni udeležila njihove skrbno zakrinkane politične parade. To je vsekakor težko prizadelo organizatorje, ki so se potrudili celo tako daleč, da so tudi na konferenci sami ostali v senci ter prepustili ((vodstvo» konference in referate svojim najskromnejšlm in najmanj poznanim prisklednikom. Ves čas konference je vladala nad njimi težka mora in se skoro niso oglasili k besedi. Posebno je nanje učinkovala odsotnost prof. Mtzerita, Benčiča in drugih odgovornih funkcionarjev slovenske šole. S tem je bilo kajpak konec sanj o nekakšnem «uradnem» značaju tega sestanka. To razpoloženje kaj dobro odseva tako iz diskusije, ki je bila dokaj skromna, kakor tudi iz ta-kozvanih «nalog», ki so jih sprejeli ob zaključku zborovanja. Te «naloge» so veren odsev titovskega «nacionalističnega katekizma», polne visokih fraz, a brez stvarne vsebine. «Iti z namenom, ki je bil položen v konferenco slovenskih šolnikov v Trstu, v borbo proti vsa- šolnikov, ki hočejo zvesto slediti «Uniji» tito/ašistov. Seveda ni treba vzeti teh navodil popolnoma dobesedno; kajti prav gotovo ne nameravajo titovet «iti v boj» proti anglo-ameriškim okupacijskim oblastem, ki najtemeljiteje zavirajo razvoj slovenskega šolstva tako pri nas v Trstu, kakor tudi na Koroškem. Tudi, kdor se ne bo boril proti VU, bo brez dvoma dobil odvezo od Pahorja, titovskega papeža i> šolskih zadevah. Slede še štiri takšne «naloge», ki jim pri najboljši volji m mogoče izluščiti vsebine, pač pa na daleč zaudarjajo po pristnem titovskem šovinizmu, da o puhlih frazah sploh ne govorimo. Sele šesta točka se narahlo dotakne stoarnejšth problemov, ki pa jih rešijo «z vztrajno borbo» šolnikov, ne da bi si k nakazanemu cilju začrtali tudi stvarno pot. Najzanimivejše pa Je to, da so celo svojega mlljenčka «šolsko samoupravo» lepo zavilCv bombažno frazo, da je treba «krepiti zahtevo, da o slouenskem šolstvu odločajo Slovenci sami...». Spričo tega nepričakovanega znižanja tona v tej zahtevi, s katero so pred konferenco polnili stolpce svojih časopisov ter proglašali za izdajalca vsakogar, ki bi sl samo upal podvomiti o tej dogmi «nezmotljivega» Pahorja, si ne moremo kaj, da ne bi vprašali: «Titovci kam ste svoj’ga polža d\/al( ? Ste ga za 'višje cilje’ Trumanu prodali?» bis. TRST — Prejšnji teden so titovske obmejne straže zopet ubile pet oseb, ki so skušale zbežati iz Jugoslavije. V bližini Peska je v torek ponoči obmejna straža presenetila skupino petih beguncev, od katerih je dva ubila, dočim so ostali trije ušii. Naslednjo noč pa so isti trije ponovno poskusili prekoračiti mejo v bližini Ospa, kjer pa so jih Titovi biriči podrli z rafalom iz brzostrelke vse tri. Vseh pet nesrečnežev so graničarji pokopali na mestu zločina. VELIKA NEDELJSKA MANIFESTACIJA ZA MIR V TRSTU IN MILJAH Naše Ozemlje mora postati izhodna točka za utrditev miru Težko bi bilo odgovoriti na vprašanje o vsaj priličnem številu Tržačanov, ki so se v nedeljo zjutraj udeležili velikega zborovanja partizanov miru vzhodno alpskih pokrajin. Dejstvo je, da je bila dvorana Kina ob morju zdaleka pretesna za vso množico udeležencev, ki so morali v znatnem številu ostati na stranskih hodnikih, stopnišču in celo pred vhodom. Slovenci in Italijani iz mesta in okolice so se pač zavedali izredne važnosti tega pomembnega zborovanja, kjer so bili vzpostavljeni tesnejši stiki z gibanji miru vzhodnoalpskih predelov, ki bi bili po «Bethouartovem (izgovori: Betuarovem) načrtu» še najbolj ogroženi. Prisotni so bili delegati iz italijanskih in avstrijskih po- dijo utrdbe in postavljajo ob-na globoka zavest in prepričanje, ki pa ga nimajo manevrske množice imperialistov. To zavest in prepričanje imajo le partizani miru, ki se borijo za pravično stvar. Podal je nato analizo mednarodnega položaja ter poudaril, da se sile miru v svetu stalno krepijo in jačajo. Tudi italijanskim reakcionarnim vladnim krogom ne bo uspelo zatreti mogočnega gibanja miru, kljub temu, da tirajo pred vojaška sodišča najboljše borce za mir. Partizani miru pa prehajajo sedaj k novim nalogam. Kot za stockholmski poziv tako bodo, in tokrat v še večji meri, izredli pobudo z zahtevo za sestanek petih velesil, med katerimi mora biti tudi LR Kitajska, ki naj skupno preučijo in rešijo vsa Pogled na dvorano med zborovanjem krajin in so v teku zborovanja tudi govorili. Zborovanje je otvorii prof. Weiss, ki je nato podal besedo tov. Angelu Franzi, tajniku tržaškega odbora miru. V jedrnatem in obširnem poročilu je tov. Franza prikazal pomen zborovanja ter podrobno orisal cilje, ki jih zasleduje znani «Bethouartov načrt». Prikazal je nevarnost, ki jo predstavlja ta «obrambni» načrt bodisi za naše mesto in ozemlje kakor tudi za ostale vzhodno alpske pokrajine. Ta načrt se v bistvu ne razlikuje od raznih strateških načrtov Hitlerja in Mussolinija. V vojnih pripravah ki jih snujejo anglo - ameriški imperialisti so slednji tudi že porazdelili vojaške vloge, ki bi pripadale Pacciardijevim in Titovim divizijam in okupacijskim četam na STO. To nam potrjujejo tudi razni vojaški manevri in utrdbe, ki se gradijo v začrtanih predelih kakor tudi politični dogovori med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Zaradi tega je jpotrebno, da se prebivalstvo ogroženih pokrajin mobilizira in ustvari široko fronto miru, ki se bo znala uspešno zoperstaviti tem pogubonosnim naklepom imperialistov. V zaključku je tov. Franza naglasil pristanek tržaških partizanov miru na sklepe, ki so bili sprejeti na zasedanju Svetovnega sveta miru v Berlinu s posebnim ozirom na pobudo za sklicanje petih velesil v cilju, da sklenejo mirovni sporazum. Delegat iz Celovca P. Petrej je prikazal sličnost položajev Avstrije in našega Ozemlja. Podal je konkretne primere, kako se avstrijska vlada udi-njuje Atlantskemu paktu in •njegovim navdihovalcem. Ta vlada pa daje obenem svojo jpodporo tamkajšnjim agentom Titove klike. Toda tamkajšnje prebivalstvo noče, da bi se nekdanja Hitlerjeva alpska utrdba spremenila v utrdbo Trumana, marveč hoče, da postanejo te pokrajine prave utrdbe miru. Celovški delegat je prinesel obenem pozdrave koroških Slovencev sorojakom na STO. Za partizane miru iz goriške pokrajine sta prinesli pozdrave tov. Mira Rijavec in socialistka Giorgia Boscarolli. Obe sta potrdili odločno voljo tamkajšnjega slovenskega in italijanskega prebivalstva za obrambo miru in svobode. Dr. Battoeletti iz Vidma je prinesel zborovanju izraze solidarnosti demokratičnih Furlanov .Sledile so intervencije dr. Lauferja iz Salzburga, tov. Munarija iz Tržiča ter tov. Ada Slavca, ki je spregovoril v imenu borcev iz narodno osvobodilne vojne. Tudi tajnik tržaške federacije it. socialistične stranke tov. Salvo Teiner je imel kratek nagovor, v katerem je poudaril miroljubno vlogo Sovjetske zveze, ki ne ograža nikogar. Vrstile so se nato delegacije bivših političnih preganjancev, žena in dijakov, ki so prinesle pozdrave zborovalcem in delegatom ter še posebno sen. Ter-račiniju. Kot zadnji je na predpoldan-ski mànifestaciji miru govoril senator Umberto Terracini, član Svetovnega sveta miru in nacionalnega odbora miru Italije. V uvodnih besedah je izrazil svoje priznanje tržaškemu odboru miru, ki je organiziral to zborovanje. V nadaljevanju govora se je dotaknil «Bethouartovega načrta» ter ga primerjal z Maginotovo obrambno črto, ki je popolnoma propadla. Ni dovolj, da se gra-rambne črte, marveč je jjotreb- sporna vprašanja in tako prinesejo človeštvu resničen in trajen mir. Pri obravnavanju tržaškega vprašanja je tov. Terracini še enkrat naglasil nujno potrebo, do se spoštuje mirovna pogodba, ker je to edina rešitev za STO. Le s spoštovanjem mednarodnih obveznosti bo STO lahko postal namesto središča vojne nevarnosti, izhodna točka za utrditev miru. To je jasno stališče italijanskih partizanov miru. Tov. Franza je povzel nato zaključke in prečital osnutek pisma, ki bo poslano Svetovnemu svetu miru. Z zboro- vanja je bil poslan bratski pozdrav tov. Pasqualiniju, ki je bil krivično obsojen od vojaškega sodišča kot partizan miru. Velika nedeljska manifestacija za mir se je nadaljevala in zaključila v popoldanskih urah v Miljah, kjer se je kljub dežju zbrala velika množica tržaških in miljskih demokratov. Prostrana dvorana Ljudskega doma je bila zasedena do zadnjega kotička. Prisotni so bili vsi inozemski delegati in člani tržaškega odbora miru. Popoldansko zborovanje je otvorii miljski podžupan tov. Micor, ki je v imenu miljskega prebivalstva pozdravil navzoče delegate. Govorila je Luciana Sil-lig članica tržaškega izvršnega odbora miru ki je prikazala doprinos žena v borbi za mir, posebno v zvezi z letošnjo veličastno proslavo 8. marca. V zaključku je omenila plemenite naloge, ki čakajo vse žene, ne glede na versko pripadnost ali politično prepričanje. Vse žene se morajo združiti v veliki fronti miru in tako braniti življenje lastnih otrok ter jim zagotoviti vedro bodočnost. V svojem govoru je delegat iz Celovca razkrinkal spletke avstrijske vlade, udinjane imperialistom in podporo, ki jo dajejo Titovi kliki. S konkretnimi dejstvi je razkrinkal obenem vlogo, ki jo imajo izdajalci socializma v imperialističnem taboru. Sledil je govor delegata iz Vidma ter nato daljši govor tov. Slavca. Slednji je z jedrnatimi besedami med drugim razkrinkal' nesramno barantanje, ki ga s pristankom imperialistov izvajata Tito in De Gasperi, kar naj bi služilo pripravam za novo vojno. Partizani miru pa bodo to preprečili. Slovenci podeželskih občin nočejo postati predmet tega mešetarjenja in nočejo pod Titov režim, marveč zahtevajo izvedbo mirovne pogodbe in dejansko ustanovitev STO. Tov. Terracini je v svojem govoru prikazal vodilno vlogo, ki pripada delavskemu razre- « - du v borbi proti vojni. Tudi v popoldanskem govoru je podal še izčrpnejši pregled stanja v Italiji, kjer mešetari De Gasparijeva vlada z nacionalno neodvisnostjo države. Popolno udinjanje italijanske vlade a-meriškim imperialistom pa je privedlo celo v nasprotnih strankah do začetnega razkroja ki je iz dneva v dan vidnejši. Govornik se je tudi dotaknil potovanja De Gasperija in Sforze v London, kjer nista ničesar dosegla. Ponovno je poudaril edino možno rešitev in sicer, da se končno izvede mirovna pogodba. Sličen razkroj kot v italijanskem parlamentu je opaziti tudi v OZN, kjer se dosedanja ameriška avtomatična večina izmika temu vplivu in kjer je odpor arabskih in kolonialnih narodov vedno večji. To je dejansko tudi prispevek veliki fronti miru, ki je tudi iz tega vidika’razširila svoj vpliv v svetu. V zaključku je tov. Terracini nakazal bodoče naloge partizanov miru ter pozval na pojačanje borbe za mir, ker se mora posebno v sedanjem položaju vsakdo zavedati lastne odgovornosti, ki jo ima v tej veličastni borbi od katere je odvisna bodočnost človeštva. Titova klika vodi Jugoslavijo v vojno katastrofo IZVENARMADNA VZGOJI je vJugoslaviji obvezna za vse letni! 2 Posebni vojaški štabi za uvajanje militarizacije ' državi - Delavci bojkotirajo odredbe tilovcev Izvenarmadne vzgoje tudi v športnih organizacijah Pod geslom «Gott mit uns» so nacistične zveri sejale smrt po Evropi. Kljub tako nedolžnemu geslu niso imeli bivši nacistični nemški osvajalci usmiljenja donedolžnih ljudi, otrok, žena in starčkov. Ameriški vojni hujskači, da bi to geslo prišlo ponovno v rabo, skušajo vrniti svobodo nemškim nacistom, tistim, ki so krivi smrti tolikih žrtev, ki so krivi solz in žalosti matere po izgubljenem otroku, žene po možu, otroka po starših. Se huje, skušajo jim vrniti orožje v njih zločinske roke. Brez dvoma bi nemški nacisti z veseljem to sprejeli, kar bi pomenilo, da ga po svoji želji lahko ponovno uporabljajo. Kaj bi pomenila ponovna oborožitev nemških nacistov: ponovna mučenja, ubijanja, zapori, požigi, koncentracijska taborišča, če ne še kaj hujšega. Toda vedeti moramo, da bi se nemškemu vojnemu geslu pridružilo tudi geslo kakšne druge vojske. Kdo je danes najbolj za to, da se oboroži nacistična Nemčija? Tisti, ki se bojijo svoje propasti, ki skušajo zanetiti tretje svetovno klanje — ang'o-ameriški imperializem. Ne, ne bo jim uspelo uresničiti svoje namene, ne bodo mogli uporabljati svojih vojaških gesel. Mnogo, na milijone je ljudi v svetu, ki si želijo miru Takozvani CK titovske fačistič-nc partije je lani meseca aprila izdal odlok o uvedbi «izvenarmadne množične vzgoje ljudstva». S tem odlokom je izvenarmadna vzgoja, ki je prej bila obvezna le za mladino, sedaj razžirjena na vse ostale letnike. Tekom enega leta, od kar je ta odlok izšel, je Titova tolpa organizirala po vseh mestih in vaseh, v številnih tovarnah, podjetjih,, šolah in drugih ustanovah posebne vojaške štabe, ki upravljajo vse delovanje za uvedbo militarizacije. Naloga teh štabov je poleg vojaške vzgoje med množicami, izvajanje ideološke priprave ljudstva na napadalno vojno' ob strani imperialistov. Tl štabi pa lahko izvajajo vse kazenske ukrepe, kot so denarne kazni, pošiljanje na prisilna dela in v koncentracijska taboUšča proti onim, ki se te izvenarmadne vzgoje ne bi udeležili. Za izvedbo popolne militarizacije v državi je v tem zločinskem delovanju Titova klika odredila glavno vlogo svoji fašistlč-no-militaristični organizaciji, ta-koimenovani «Zvezi borcev na- Rablja Franca so dvignili na oblasl Mussolinijevi in Hitlerjevi bajoneti V Španiji se ponavlja ista igra tujih sil kot 1936. leta - Padec monarhije leta i931 - Buržoazne vlade niso prinesle ljudstvu vidnega izboljšanja - Ustanovitev fašistične stranke C.E.D.A - Postopna okrepitev delavskih strank - Leta 1Q36 je Komunistična partija štela 50X00 članov - Volivna zmaga ljudske fronte 1 ; x \ v * 1 *. > T Koroški delegat in ostali pozdravljajo tov. Terracmija. Velike polesine stavke v Spanji so obrnile pozornost vsega sveta eia to deželo, ki že dvanajst let ječi pod fašistično-vojaško diktaturo Francovega režima. Nedvomno predstavljajo zadnji dogodki v Francovi Španiji novo stran zgodovine španskega proletariata, ki je ponovno privrel na ulice in dal duška svojemu ogorčenju zaradi nečloveških razmer. Dvanajst let traja že režim policijskega terorja, bede, lakote in, brezposelnosti. Kot bi pa to še ne bilo dovolj, je krvnik Franco pokazal v zadnjem razdobju jasne namene, da hoče pritirati tokrat španski narod direktno v pripravljajočo se tretjo svetovno vojno. ' Fašistični diktator skuša zatreti glas ljudstva z novim prelivanjem krvi, aretacijami, koncentracijskimi taborišči in, kar je še najbolj značilno potom neposredne intervencije ameriških imperialistov, ki so že poslali prvo skupino svojih smrtonosnih bombnikov v Španijo. Ponavlja se tokrat skoro ista igra tujih sil, ki hočejo kot leta 1936 direkfnb posegati v notranje zadeve Španije. Takrat so diktatorju Franciscu Francu pomagale fašistična I-talija in nacistična Nemčija, ki so poslale nad španske antifašiste in mednarodne prostovoljce svoje letalstvo in vojaštvo. Tako je prišel fašistični diktator dejansko do oblasti v naj več ji meri po zaslugi Mussolinijevih bajonetov in Hitlerjevih bombnikov. Ta dva režima sta se v zadnji svetovni vojni zrušila. Francov režim, ki se je znal izogniti zadnji vojni vihri, pa se še drži na površju. Da je njegova podlaga zelo trhla nam dokazuje, da je že pri prvem izbruhu ljudskega nezadovoljstva iskal pomoči pri svoiit} anglo-ameri-ških gospodarjih. Kako je prišel na oblast fašistični krvoločnež Francisco Franco? Po padcu monarhije leta 1931 je sledilo v Španiji več buržoaznih vlad, ki pa niso prinesle ljudstvu vidnejšega izboljšanja življenskih razmer. 14. aprila 1931 je kralj Alfonz XIII zapustil deželo in sestavila se je provizorična vlada, v kateri so imeli desničarski republikanci veliko ve- čino. Na ustavodajnih volitvah, ki so bile 2. junija istega leta so zmagale buržoazne levičarske stranke in socialisti. Toda že decembra so buržoazni radikalci izstopili iz vlade, v kateri so ostali do leta 1933 takozvani levičarji buržoazije in socialisti. Izvedenih je bilo sicer nekaj reform-, ki pa niso mogle zadovoljiti delovnega ljudstva. Dejansko ni vlada rešila nobenega izmed najvažnejših vprašanj kot agrarnega, nacionalnega in verskega. To je ljudske množice docela razočaralo. Vrstile so se protestne stavke in manifestacije. Sile demokracije pa niso bile združene in kot take niso mogle uspešno kljubovati naraščajoči reakciji. Veleposestniki, veliki monopolisti in cerkveni krogi so kaj kmalu postavili na noge izrazito fašističen blok pod nazivom «španska zveza samo-sto;nih desničarjev» (C. E . D. A.), ki je na volitvah za parlament, novembra 1933 izvoje-vala zmago. Od 212 mest jih je CEDA zasedla ) 14. Levičarji so dobili 98 mest. Komunisti so prejeli 400.000 glasov in prišli do enega mesta v parlamentu, dočim so jih imeli socialisti 58. Toda že decembra so morale levičarske stranke izstopiti iz parlamenta, ki je ostal v rokah radikalcev in agrarcev. Leta 1934 pa so se delavske stranke, kljub porazu v parlamentu, znatno utrdile, kar je povzročilo med špansko reakcijo veliko zaskrbljenost. Prišlo- je zopet do protestnih stavk in oboroženih spopadov, ki jih je vlada udušila z novim prelivanjem krvi. Na tisoče je bilo ustreljenih, 60.000 aretiranih, postavljen je bil prek! sod in ukinjene so bile vse demokratične svoboščine. Toda junaška borba proletariata je kljub vsemu preprečila, da bi fašistična stranka CEDA prišla na oblast. Do volitev leta 1936, se je proletariat znatno utrdil. Komunistična partija je kljub skoro ilegalnemu življenju štela 50.000 članov. Levičarska vlada pa je ostala na oblasti le 5 mesecev in sicer do fašističnega udara. Pod pritiskom množic so bile izvedene nekatere reforme v korist ljudstva. Toda vlada ni znala izvesti odločnih ukrepov proti reakciji, ki je med tem pripravljala fašistični udar. Največjo zaslombo je imela reakcija prav v oficirskih krogih, kjer je bil tudi sedanji general Franico. 18. julija 1936 se je začela vojaška pobuna, ki je dejansko sprožila državljansko vojno. Fašistični vojaški uporniki, so 15. avgusta ustanovili svojo «nacionalno vlado», ki je v svojem programu zahtevala ukinitev vseh dosedanjih svoboščin in pridobitev ter hotela postaviti vojaško diktaturo in zahtevala celo plebiscit glede ponovne vzpostavitve monarhije. Fašistično vstajo so podpirali veleposestniki, velika buržo-azija in cerkev. Niso pa računali z močjo in voljo proletariata, ki je šel odločno v borbo, da prepreči ustanovitev režima fašistične vojaške diktature. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV, 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV, 666. PRIPRAVIMO SE NA OBČINSKE IN UPRAVNE POKRAJINSKE VOLITVE Vsi pošteni demokrati naj se strnejo v enoten blok Vse kaže, da bodo upravne volitve v goriški pokrajini zadnje dni maja ali v začetku junija t.l. Torej lahko rečemo, da živimo v polnem- teku resne predvolivne kampanje. Zavei-dati se moramo dejstva, da so letošnje upravne volitve zelo velikega pomena in da bo od njih poteka v znatni meri odvisna občinska -avtonomija. Vse kaže tudi, da bodo istočasno z občinskimi volitvami tudi volitve pokrajinskega odposlanstva. Medtem ko bodo občinske volitve le v šestih občinah goriške pokrajine, bodo volitve v pokrajinsko odposlanstvo v vseh občinah. Demokristjani se boje ne le občinskih, temveč tudi pokrajinskih volitev. To nam potrjuje med drugim tudi volivni sistem, ki je po imenu demokratičen. Toda danes se ne bomo ustavljali ob njem. Na volitve moramo iti močni. Demokrščanski blok ter njemu vdinjane satelite, ki so prepleskani z raznimi barvami moramo spraviti ob trden, granitni blok, ki ga sestavljajo naše resnično demokratične množice, t.j. množice delavskega razreda, ki se borijo za mir, svobodo, delo in kruh. Povsem jasno je, da bodo naši nasprotniki na razne načine ovirali našo kampanjo. U-tegne priti celo do provokacij. Zato pa je potrebno da so naše množice strnjene in na vse pripravljene. Znano je, da se gotovi krogi trudijo, da bi upravne volitve prepleskali z neko «apolitičnostjo». Po njih načelu naj bi bile volitve le relativnega pomena. Ce pa preučimo podrobneje te kroge, vidimo v njih vrsto ljudi, ki so vse prej kot «apolitični». Prav ti ljudje so ne- varni in to tem bolj, ker igrajo dvojno vlogo. Po večini so to ljudje, ki služijo predvsem svojim lastnim interesom ter interesom krogov, katerim pripadajo. Tipičen tovrstni primer opazimo v Krminu, kjer so ljudje «apolitičnega kroga» predvsem, vneti zagovorniki krivičnega obdavčenja, ki je prizadelo predvsem srednje in male posestnike ter delavce. Demokratične množice morajo biti ravno tako budne tudi pred manevri titofašistov in belčkov, ki so prav tako kot Degaspe-rijeva Krščanska demokracija in druge nacionalistične stranke v službi istega gospodarja, t.j. imperializma in ki delajo po njegovih navodilih. Ti dve skupini ne moreta pod nobenim pogojem predstavljati resnično demokratičnih Slovencev, ne braniti njihovih interesov! Od izida upravnih volitev bo v znatni meri odvisen procvit naših občin. Od njega je odvisno tudi izboljšanje na gospodarskem polju. Nove uprave bodo postavujene pred naloge reševanja vprašanja brezposelnih, ljudi brez stanovanja, vprašanja šolstva — in slovensko šolstvo na Goriškem še vedno čaka ugodne rešitve! — vprašanja zdravljenja- tuberkuloznih — goriška pokrajina ima ta žalostni primat — in še vrsto drugih vprašanj, ki jih tu ni mogoče naštevati. Vsa ta vprašanja pa morejo reševati le resnično demokratične uprave, uprave, ki bodo spoštovale državno ustavo, ki bodo branile enakopravnost Slovencev, svobodo in neodvisnost in ki se -ne bodo pustile vpreči v pogubonosni voz vojnih pustolovščin ki jih zlasti v zadnjem času s tako pospešenim tempom vršita i De Gasperi 1 Tito. SE O STANOVANJSKI KRIZI in o preskrbi vode v Sovodnjah S sestanka partizanov v Števerjanu Borili smo se za mir, svobodo, delo in kruh STEVERJAN — Tukajšnji bivši partizani, člani Zveze italijanskih partizanovi so na svojem sestanku, ki so ga imeli pretekli teden med drugim razpravljali tudi o zadevah, k-i se tičejo reševanja prošenj za priznanje partizanske aktivnosti, invalidnine ali pokojnine. Kot je znano, se je vsa zadeva po krivdi titofašista Dornika silno zakasnila, zaradi česar je naletela na velike ovire. «Partizani sej nismo borili zato, da bi prejeli nekaj bor-i nih prejemkov ali kosec papirja, na katerem bi bilo napisano celo morebitno priznanje za zasluge, temveč za svobodo, neodvisnost, blagostanje in aa mir». Tako so izjavili na tem sestanku ’ števarjanski partizani Zato so soglasno obljubili, da se bodo z vsemi silami borili proti izdajstvu njihovih idealov po zločinski titovski kliki ter proti nesramnemu barantanju iste klike z drugim imperialističnim petoliznikom De Gasperijem. SOVODNJE — Ze večkrat smo pisali v «Delu» o perečih vprašanjih, ki se tičejo naše občine. Med drugim smo pisali tudi o veliki stanovanjski krizi. Vso povojno dobo ni bila pri nas zgrajena niti ena stanovanjska hiša. Prebivalstvo pa se je med tem časom znatno pomnožilo. Zaradi nerešenega vprašanja te kriza nima sovodenjska občima niti enega otroškega vrtca. V šolskih prostorih, kjer je bil svoj čas nastanjen otroški vrtec stanujejo danes zasebne stranke Povsem jasno, da niso So-vodenjci pričakovali bogve kaj od goriške občinske uprave, saj je znano po kakšnih načelih ta deluje. Danes pa so Sovodnje avtonomna občina, zato je dolžnost avtonomne občinske uprave, da stvar vzame resno na znanje. Nujna je vsaj delna rešitev stanovanjskega vprašanja. Važno vprašanje, ki tudi čaka ugodne rešitve je tudi preskrba z vodo za pranje, za živino in za namakanje vrtov. Za vse to se morajo Sovodenj-ci danes posluževati vode iz Vipave, do katere pa vodi grda in strma pot. V bližnji furlanski občini Fara so nedavno tega rešili to vprašanje z malimi stroški. Napravili so primerno črpalko za črpanje vode na primerno višino, od koder jo lahko napeljejo bodisi za -namakanje kakor tudi za druge potrebe. Sovodenjski občani so redni davkoplačevalci, torej izpolnjujejo vse obveznosti, ki jih imajo do države, zato so pa tembolj upravičene njihove zahteve. ' Ti dve vprašanji spadata na prvo mesto volivnega programa ki ga bodo volivci iznesli ob priliki prihodnjih občinskih volitev. Zato bo tudi prva dolžnost novoizvoljene občinske u-prave, da se resno zavzame za njuno rešitev. Da pa bodo želje in zahteve Sovodenjcev resnično in čim preje izvršene je potrebno, da si izvolijo tako upravo, ki bo resnično skrbela za obč-i blagor, za razvoj gospodarstva za odpravo brezposelnosti in za zboljšanje življenjskih razmer delavcev in kmetov. To bo pa lahko storila resnično ljudska občinska uprava! Mail nlnov mira GORICA — Tudi v goriški pokrajini doživljamo prve sadove atlantizirane državne politike. Posebno vojaško sodišče je odredilo aretacijo dveh partizanov miru iz Krmina. Dolžljoju, da sta pozivala mladeniče, ki so bili klicani pod orožje, naj poziv-nice zavrnejo. Omenjena partizana miru sta tov. Cucut Lionello in Vistnttn Giuseppe. Vsem je dobro znano, da so mladinci sami od sebe zavračali pozivnice in da jih ni bilo treba k temu siliti. To je dovolj zgovorna priča, da mladina noče slišati o vojni in da noče postati topovska hrana za interese tujega imperializma in krvavega Titovega režima! GORICA — V torek so štirje delavci iz Jugoslavije pribežali v naše mesto ter zaprosili tukajšnje oblasti za zaščito. Omenjeni so: Mario Nemec star 21 let, mehanik, doma iz Vrtojbe; Rudolf Mladogan, star 31 let in Albin Leban star 21 let, oba iz Ozeljana ter 191etni mlizar Franc Rebula. Američani se hvalijo že dalj časa, da pošiljajo Jugoslaviji raznovrstno pomoč. In vendar se razmere z.dneva v dan slabšajo. Zaradi obupnih razmer in zaradi terorja ljudje bežijo iz dežele ter iščejo zavetja v mačehovski tujini. To so sadovi politike zločinske Titove klike, ki misli, da bo s terorjem zatrla voljo ljudstva t. j. voljo po miru, svobodi, delu in blagostanju. Ta teden je pribežal na italijansko ozemlje tudi 381etni mizar Franc Colja, doma iz Podpeči. Takrat se je začela intervencija fašističnih režimov Mussolinija in Hitlerja, ki sta poslala ne samo čete in letalstvo, marveč sta zalagala španske fašiste z vsakovrstnim orožjem. Na pomoč so prihitele celo čete iz Maroka in tujska legija, ki jo je sestavljala raznolična zločinska drhal iz vseh strani sveta. Hitler je poslal celo del mornarice. 2e avgusta meseca so pristale v španskih lukah bojne ladje «Deutsch-isnd» in «Admiral Scheer». Ustvarila se je tako enotna mednarodna fašistična fronta, Toda obramba španskega ljudstva je postala v teh pogojih dejansko častna naloga slehernega antifašista. V Španijo so začeli prihajati prostovoljci iz Francije, Italije in drugih držav. Demokratične in antifašistične sile so izšle iz te dolgoletne vojne poražene in to predvsem zaradi vedno ostrejše vojaške intervencije zunanjih fašističnih režimov. Mednarodna reakcija je zmagala in z njeno pomočjo je prišel na oblast krvnik Francisco Franco. Toda po 12 letih krvavega režima je špansko ljudstvo ;po-novno dvignilo svoj glas, ki ga bo skušal fašistični krvoločnež zopet udušiti z novim krvopre-litjem in s pomočjo ameriških bombnikov. Toda zgodovine ni mogoče ustaviti. Francisca Franca čaka prej ali slej ista usoda ki sta jo doživela njegova najboljša zaveznika Mussolini in Hitler. f kra led ziv tov stu nej sta vse ko mu šen sre A ga led je Cei je oni Hjc bh cel Pii sii, tre žei -Hi če T g rodno osvobodilne vojne». 0 nem pa so titovci ukazali vodstvom raznih množičnih o< nlzacij, predvsem pa športnim1 ganlzactjam, da vse svoje dl danje delovanje popolnoma st menijo ter ga usmerijo v prit ve širokih ljudskih množic vojno. Titofašističha tolpa skuša I kazati, da so vojne priprave, se izvajajo v državi nujno i trebne, češ da se gre «za obrt bo države». Vsak tisti, ki le ne sledi dogodkom v Jugoslaviji v svetu, se lahko prepriča, da vojne priprave titovcev v diri ni povezavi z vojnimi pripra mi anglo-ameriškth imperialist Ni slučaj, da se uvajanje rti žične izvenarmadne vzgoje prav v času, ko Je Titova ki popolnoma odvrgla krinko 1 odkrito prikazala, da se nat v taboru imperialističnih vo! hujskačev. Ravno tako ni slul da je Titova klika ojačila sr delovanje za militarizacijo žave prav v. zadnjih mesecih. P1 v tem času so se odigrali dog ki, kot je podpis sporazuma o koimenovani «ameriški pomd sporazum z Grčijo in Ital uradne Izjave beograjskih vla; držcev o prenehanju vojnega i n ja z Nemčijo itd. Ti doge jasno dokazujejo, da Titova 1 ka z naglico vodi Jugoslavijo vojno katastrofo. Pred kratkim je Tito izjavil, on in njegovo, klika «niso 1 izolirani». Ta Izjava in one oJ riškega ministra Achesona, ! gleškega ministra Bevina kot vso jugoslovansko armado attit škim imperialistom. Toda, 1 Zgleda, washingtonsklm trgov# smrti ni dovolj, da so po ti nizki ceni dobili od Tita nad 1 lijon jugoslovanskih, vojak1 Ameriški vojni hujskači želijot -bi vse Jugoslovansko ljudstvo» vključeno v njihov vojni stroj. Iz vseh teh dogodkov je ja» da imajo vojne priprave tltovc1 med katerimi tudi izvenarmi^ vzgoja ljudstva, namen vreči 1 lijone Jugoslovanov v napadd vojno, da bi darovali svoja vljenja za interese walstrets^ milijarderjev. Toda titovsko uvajanje milil* zacije v državi ima še cilj,' s pritegnitvijo širokih slojev P bivalstva v Izvenarmadna vzé1 skuša odtegniti pozornost trt I Vri Uk dej Be Iz na; Be ko: 2V( Vo arr Pr: ho J kr: ÌP sg p I h * žic od dejanskih problemov « da zastrupi vest ljudstva s ŠO ntsttčnlm strupom in na ta n O1 čim bolj omaje osvobodilno 1 banje jugoslovanskih naro* proti fašistični diktaturi Titi tolpe. Vsi ti poskusi pa tltovcem 1 jejo prav nasprotne rezultate' tistih, ki so Jih pričakovan. * lijoni Jugoslovanov vedno » jasno vidijo, da Jih Titova t»1 žene v grozno vojno katastr» Taka politika Titove klike Je t vedla do tega, da se odpor lP skih množic proti vojno huj$ Skemu delovanju vedno bolj Celo fašistična organtza» «Zveza borcev», v katero ima '1 tova klika največ zaupanja /n j bi morala biti osnovna sila uvedbo militarizacije v državh v stanju, da bt izvedla dana ji * vodila. Številne mestne organi1' ctje «Zveze borcev» obstojajo na papirju a v številnih vaseh,^ varnah, podjetjih tn šolah, je O1 stvo te organizacije popoln»* osamljeno in ni v stanju, da j vede nobeno akcijo. Pred krat®, je «Ljudska pravica» pisala, ‘ organizacija «Zveze borcev» Ajdovščini popolnoma nič ne * luje. To je le eden izmed m* gth primerov. Zagrebški Ust prljed» je prav tako priznal, od 300.000 formalno vpisanih ^ nov na Hrvatskem, deluje le od sto. Nt ga Jugoslovana, ki b! M boril proti bratskemu ruske** narodu, ki je bil in ostane1 vedno Iskreni prijatelj in 1 ščitnik jugoslovanskih narodov,. 1 dneva v dan se množi število ,re ttvnih borcev za osvoboditev ^ ( goslavije Izpod fašističnega P, ^ ma, ' za Ad tak tru I sth hei «U Prc žel sti, Svt 1 Družina Rožet iz Pevme izraža tem potom toplo zahvalo vsem, ki so ji ob smrti očeta Josipa Rožeta stali ob strani ali ji na kateri koli način pomagali. Posebno zahvalo izraža Federaciji KPI v Gorici. Goriška CGIL ponovno vabi vse delavce k obrambi miru GORICA — Pokrajinska Delavska zbornica je naslovila na delavce goriške pokrajine poseben poziv’, v katerem raz-krinkuje poslednje mahinacije imperialistov, ki si na vse pretege prizadevajo, da bi potegnile v pogubonosne avanture tudi Italijo. Istočasno poziv razkrinkuje Degasperi-Sforzov ter Pijadov obisk v Londonu ter sramotno samovoljno prekupčevanje s Trstom in cono B Nadalje v njem obdolžuje sedanjo vlado, ki trosi milijarde za nepotrebno oboroževanje, ki povzroča neprestano hiranje državnega gospodarstva ter s tem vedno večjo bedo širokih množic delovnega ljudstva; istočasno pa pripravlja državi in državljanom strahotno vojno katastrofo. Končno vabi vse delavce brez izjeme, naj se združijo v enotno fronto miru ■ Ameriški velikonočni pirhi »f« SVETOVNI TEDEN MLADINE J USTAVIMO ROKO d zločinskemu imperializmu e i sev jat Pomladi leta 1944. se je prvikrat vršili Svetovni mladinski teden, ki je bil posvečen intenzivnejši borbi mladih demokra-, o tou vsega sveta proti nacifaši-vi stični zveri, za pospešitev nje-i o< nega uničenja. Od tedaj pro-iim! slavljajo mladinci vsega sveta, di vseh narodnosti in plemen vsa-i $j ko leto ob pričetku pomladi pril mladinski teden v znaku pospe-žic : Sene borbe za mir, blaginjo in srečo. a i Malo let je poteklo od prvega Svetovnega mladinskega tedna in mir, za katerega se je takrat zdelo, da je z uničenjem nacijašizma, zajamčen, je danes resno ogrožen s strani onih zločinskih sil, ki ne misijo drugega kot iz smrti prebivalstva, iz ruševin mest in čelih pokrajin kovati in kopičiti vedno večje dobičke. Te sile pospešujejo priprave za tretjo svetovno vojno z oboroževanjem Nemčije in držav Atlantskega pakta na račun m e, 10 obrt : ne vi ji da dirf pra Uisl ' m e £ : kit o nah voj slu/ sv ijo 1. pl dog' a o »mo Ital vlas ga 5 ogoi delavstva, ki mu realne ! mezde vsakodnevno zmanjšujejo zaradi postopnega naraščanja cen. Ustvarjajo vojno psihozo in pospešujejo priprave vojnega značaja s široko lažno protikomunistično in protidelavsko propagando, s potovanji znanilca nesreče generala Eisen-howerja, z razpošiljanjem vojaških pozivnic, z ustanavljanjem generalnih štabov in pripravljanjem vojaških strateških načrtov za napad na Sovjetsko zvezo. Barantajo z interesi našega prebivalstva, ko skušajo priključiti Jugoslaviji vse okoliške slovenske vasi, podvreči to naše ljudstvo lakoti, trpljenju, mučenjem in zaporom pod titovskim terorjem, da bi tako utrdili bazo provokacij balkan-skeàa Singmana Rija in zvarili Sredozemski vojni pakt. Mladina našega Ozemlja, ki je kot mladina vsega sveta ob proslavi prvega Svetovnega mladinskega tedna ojačila borbo proti nacijašizmu je takrat verjela, da se bo po zmagi nad -i-- o -:> <> r.:- ’ >.> Tudi tržaški mladinci gremo na festival v Berlin Prihodnjega avgusta se bo ra 1 Vršil v Berlinu tretji medna-vij0 rodni festival mladine in štu-, Centov. Niso izbrali slučajno vil, Vrlina za središče festivala. io i Iz Berlina je izšel nesramen = ai mapad na ZSSR in ravno v i, I Berlinu je Rdeča Armada do-ot t1 končno potolkla nacistično a b‘ 2Ver ter dvignila rdečo zastani I vo nad ruševinami Reichsta-ioč, Sa. Danes, po šestih letih od slat, konca vojne, skušajo anglofili i ameriški vojni hujskači na-! Praviti iz Berlina izhodišče ieri-1 P°ve svetovne vojne. rod1 Številne predloge Demo-ami kratične nemške republike Zahodne Nemčije v žarišče sp.elk in vojne. Berlinski festival bo zda-leka prekašal prejšnja dva v Pragi in Budimpešti. V nasprotju z deset tisoč mladinci iz vsega sveta in 250 tisoči ogrskih mladincev, ki so prisostvovali drugemu festivalu, bo prisotnih na festivalu v Berlinu nad 25.000 mladincev iz 80. držav in 700.000 nemških mladincev. Otvoritvena manifestacija bo na stadionu Ulbricht, ki ga bo napolnilo 70.000 mladincev, ki bodo gledali mimohod tujih delegacij, medtem ko nacijašizniom začelo za njo vedro življenje v delu in blagostanju. Toda, docim se je za mladino Sovjetske zveze, ljudskih demokracij, demokratične nemške republike in Ljudske republike Kitajske to uresničilo, se je z mladino, ki živi v kapitalističnih deželah zgodilo prav nasprotno. Na našem ČP zemlja nam to dokazuje osem tisoč brezposelnih mladincev, tisoči živečih v bedi, v negotovosti za bodočnost, podvrženih najbolj odurnim socialnim krivicam. Zato se bodo demokratični mladinci vsega sveta, proslavljajoč letos Svetovni mladinski teden od 21. do 23. marca spomnili na grozote vojne, ki so jih preživeli v začetku pomladi leta 1944., in si bodo obljubili, da bodo posvetili vse svoje mozi, ves svoj pogum in razum enemu cilju: ustvarili roko zločinskega imperializma in rešiti mir. Ko bo mladina našega Ozemlja pozdravljala porajanje pomladi, bo morala tudi ojačiti borbo za uveljavitev mirovne pogodbe in proglasitev našega Ozemlja Za odprto mesto. Mobiliziran mora in izuiiti 1500 mladincev in mladink za telovadni nastop miru, pripravni se, da se aktivno in ojačena v borbi za obrambo miru udeleži Svetovnega /estivala mladine in študentov v Berlinu, razviti mora intenzivnejše delovanje v obrambo interesov delovne in brezposelne mladine s pripravo in udeležbo na zborovanju mladih delavk, ki bo l. aprila. Ojačiti mora tudi svojo akcijo v obrambo interesov m. ladih študentov z borbo proti onim silam, ki bi hotele vnašati v šole mračnjaštvo Mladinci in mladinke! pozdravljamo prihajajočo pomlad, pridružimo svoj glas in silo glasu mladincev vsega sveta, da obranimo mir in si osvojimo svetlo bodočnost v blaginji in sreči. LINO CREVATIN & 1. aprila zborovanje ženske delovne mladine Da poučimo vso javnost o dejanskem položaju ženske delovne mladine, ter da najdemo primeren izhod in rešitev številnih perečih vprašanj Mladenke! Matere! življenjske razmere tržaških deklet so zelo težke. Na tisoče in tisoče jih je brez dela Lahko rečemo, da niti eno dekle ni v gospodarskem pogledu samostojno. Tiste, ki so zaposlene v tovarnah prejemajo nižjo mezdo, dasi o-oravijajo isto delo kot moški. Povrh tega delajo v nezdravih prostorih. Pri odpustih o-sebja so prav dekleta vedno prva na vrsti. V cfcrtih in trgovinah delajo dekleta po- deset in še več ur dnevno za sramotno nizko plačo, kakih tisoč lir na teden. Tudi uradnice so prisiljene garati za zelo nizke plače in prt tern še prenašati vsa mogoča nasilsiva s strani svojih delodajalcev Da bi vso javnost poučili o pravem položaju ženske delovne mladine, zaposlene in nezaposlene, in da bi zanjo končno našli primeren izhod :i rešitev številnih vprašanj, ki naj jo izvedejo ZVU in obe zborovanje zaposlene in nezaposlene ženske delovne mladine. Stalni odbor delovne mladine, ki ta sestanek organizira, poziva ob tej priliki vsa dekleta, da se zfcero po tovarnah, podjetjih, delavnicah in v svojih bivališčih ter pretresejo vsa vprašanja, ki se jih tičejo. Zedinijo naj st glede zahtev, ki jih bodo predložile na napovedanem zborovanju. Z njimi bodo raz-lidja-e vse mladenke, članice Mladinke na tečaju krojenja in šivanja. sindikalni .organizaciji, skii- ene in druge sindikalne orga-cttjemo za 1. spri! v Trstu n,zasije in nečlanice, ki ho- čejo izboljšati svoje težko živ ijenje. Stalni odbor delovne mladine se obrača tudi do mater s prošnjo, da pomagajo pri pripravah tega zborovanja Stalni odbor delovne mladine se razen tega obrača na obe sindikalni organizaciji in na vse mladinske politične organizacije ki naj podpro to plemenito iniciativo v koristi vseh deklet Dekleta! Matere! Poučite vso žensko mladino in žene o pomenu tega zborovanja. Udeležite se i. aprila vse tega sestanka zaposlenih in nezaposlenih mladenk! STALNI ODBOR DELOVNE MLADINE Propadanje kamnoseške industrije, ki je od nekdaj bila vir zaslužka tisočem družin na ' .^družitev Nemčije je vazal 1« ^en,auer vedno odbil, ker tla ,o hočejo veliki ameriški ivi, ‘^ti. ji I Dejstvo, da se bo naš fe-,an|l stWai vršil v Berlinu, je obe-ajo netn priznanje milijonom eti,1 Nemcev, ki se bore e vi proti ponovni oborožitvi de-ln0< ®.le> proti spuščanju naci-da ' ^ 'čnih vojnih zločincev na ■atU' 'Svobodo in proti spremembi la, 1 ;v» ic 1 rti" t «I* al, ' h« le bi 1 iket bodo iz,„ . ■-> -z— ->-I-C- -sj* __—-. •Z- —> BODOČNOST NAŠE MLADINE NE SME POSTATI PROBLEM Vajenci zahtevajo od to %akon9 ki jik bo primerno znšeitil ji tr ^aš a mladina se znajde v 10 jteilutku ko zapušča šolsko V bn0B ^ se ozira za d6'0111’ a do °SrniI1 razredih, ki jih je v ^ila z nemalimi žrtvami bi lu*inah. pred težkim pro-krn m: dela ni- Prične se Ij-d. ev Pot cd Urada za delo, J6 Prva Postaja, potem dol-I (j.dfiha brezposelnost in ort^110 Pride dan,_ ko je asla vajeniški dobi in mo-: saJpreieti katero koli delo, ! Vpa ° da Ba dobi. Tako po-a vrste ročnih delavcev in do Vr,ei Pokoplje vsako na-Ss’ da bi dosegla kaj več, ali celo specializirala. > . lada vsesplošno mladina se trj Mv vPrašanju, kaj bo ju- ^‘istv ! >či v nezado-o, mladina se venomer deja2 njo vrecl bač •ho šu pa tudi vsi in število mojstrov V Pad ste vi ipo^.i2 dneva v dan. Ce bo-krpt, tako dalje, ne bomo v ? > sP^ke,m več im'eli v Trstu Se *a istov, s katerimi smo 'ahv Preteklosti upravičeno tej-V Ponašali. Položaj, v ka-Sar- SIno, se gotovo ni rodil diCa 1>0sehi pač pa je le posle-Vgfjj ’hitogih vzrokov na pr-hirai11164111 vojne, z vsemi njene s p0sIedicami. Ali pozabiti letu iq1110’ da smo sedaj že v je bjj ài in da je oni, ki mu 14 let ^ koncu vojne komaj dvaj3 danes že prekoračil *aehkr ° *eto' Spregovorimo at o naših najmlajših. Koliko mladincev od 14 do 16 leta je zaposlenih danes v proizvodnji? Na to vprašanje naj odgovori tisti, ki ga more zastaviti! Na ameriških tiskovinah v itlijanskem jeziku se mnogo govori o obnovi Trsta, toda čemu ne objavijo tudi koliko vajencev je zaposlenih v težki in srednji industriji, sorazmerno z njenim delavstvom? Kar se tiče obrtništva, bi o njem lahko napisali celo knjigo! Vsekakor moramo u-gotoviti da nam v prilikah, v katerih životari naša obrt, manjka predvsem pravega zakona, ki bi končno veljavno uredil tudi vprašanje obrtnega naraščaja. Enotni sindikati so že leta 1948 predložili zadeven načrt, ki naj bi ga vzeli v pretres in ki naj bi omogočil primerno rešitev kritičnega položaja vajencev. Na žalost pa moramo priznati, da so na ta načrt popolnoma pozabili in Vojaška uprava, najvišji odgovorni organ v Trstu, se za problem ni brigala, dasi jo je mladina nanj opominjala. To je trajalo vse do meseca januarja tega leta, ko je izdala za mladino prosluli ukaz št. 5. Nočem se spuščati ob tej priliki na razmotrivanje pristranosti, ki jo je z navedenim ukazom pokazala VU v pogledu pravice do zastopstva, spregovoriti hočem le o tem, kako slabo razumevanje je pokazala za le — ta problem sam. Vprašati moramo na prvem mestu, zakaj stavijo v pogledu sprejemanja vajencev o-brtnike na isto klop kot velikega ali srednjega industrij-ca, dasi nima enakih sredstev kot da dva, niti ne njunih dohodkov? Ali so morda odpravili v ladjedelnicah še danes veljavno navado- da je vajenec sprejet v uk s pogodbo, ki jo je mogoče preklicati? Dejstvo je tudi, da je za uspešno uveljavitev predpisov ukaza št. 5 potrebno predvsem povpraševanje- po delovni sili. In končno, kdo more jamčiti našemu pomladku, ki je bil sprejet na delo na podlagi navedenega ukaza, da do lahko kočal svojo vajeniško dobo? V sosednji italijanski republiki je predložila mladina preko Delavske zbornice parlamentu temeljit zakonski načrt o vajeništvu, medtem pa, ko pride isti v pretres in bo verjetno tudi potrjen, je zahtevala popravkov veljavnih zadevnih zakonov. Tako je zahtevala, da se sprejme čl. 7 D. Z. od 21. 9. 1938. št. 1906, ki določa, da mora biti 10 odstotkov od zaposlenega delavstva, vajnecev ter mu je priborila priznanje v najrazličnejših tovarnah v Modeni Bologni, Torinu in drugih mestih. Kot vidimo ne moremo vajeniškega vprašanja reševati z denarjem, treba se ga je lotiti na drug radikalnejši j način in to VU lahko stori. ! Da, denar je sicer potreben, toda še prej je treba, da delodajalci spremenijo svoje mišljenje, ker v vajencih nočejo videti bodočih mojstrov. Za preobrazbo te miselnosti se mora vajeniška mladina krepko boriti, z njo pa tudi vse delavstvo, dokler ne dobimo končno zakona ki jo bo primerno zaščitil. Ob dejanski pomoči s strani delavstva, bo zahtevala mladina — kakor je sicer že storila na svojih dosedanjih skupščinah — da bi tudi v Trstu dobila kaj več, kakor ji nudi ukaz št. 5. Naši sedanji upravni organi pa naj enkrat za vselej že razumejo, hoče da mladina delati, se izučiti za kako obrt, da se bo borila toliko čaša, dokler ne bo VU storila vse potrebno za zadostitev njenih človečanskih teženj. G. Dapretto j ugo s l o va nska mladina proli Titovim vojnim pripravam Namesto šol in stanovanjskih hiš gradijo ter postavljajo vojašnice, aerodrome in vojne magaziné - Ogromna večina študentov se ne udeležujs prisilne predvojaške vzgoje Ti taf agisti so organizirali po vseh mestih in vaseh, po tovarnah, podjetjih, šolah in drugih ustanovah posebne vojaške štabe, ki vodijo vse delovanje za uvedbo militari-zacije. Namesto «ol in stanovanjskih poslopij gradijo v Titovi Jugoslaviji vojašnice, letališča in vojne magazine. Proti uvajanju militariza-cije v državi pa se odločno postavlja jugoslovanska mladina, katero titofašistična klika hoče vključiti v izvenar-madno vežbanje, s čimer bi jo izurili za najemniško vojsko anglo - ameriških imperialistov. Ne glede na vse policijske grožnje, jugoslovanska mladina odločno odbija, da bi se udeležila vojaških vaj ter bojkotira razne titovske vojnohujskaške mitinge, sestanke, predavanja itd. Nad 50 od sto jugoslovanske delovne mladine je odločno odbilo, da bi se udeležilo predvojaške vzgoje. V številnih mestih, kot na primer v Zagrebu, Slavonskem Brodu, Osijeku, Vukovaru, Karlovcih, Zemunu, Skopju in ostalih mestih ter ravno tako v številnih podjetijh kot so «Rade Končar», «Prvomajska», v lesnem, industrijskem podjet- ju v Belišu itd., obiskuje vojaški pouk zdaleka manj kot polovica vse delovne mladine. Ravno tako se odločno upira tudi kmečka mladina. V okrajih Križevci, Dugo Selo, Kutina, Aleksimac, Mostar, Andrijevica se po priznanju samih titovcev udeležuje predvojaških vaj od celotnega števila kmečke mladine le 20 dc 30 odstotkov mladincev. Se ti mladinci, ki se udeležujejo predvojaških vaj, ne prihajajo redno. V številnih vaseh se nad 10 od sto mladine ne udeležuje več predvo-jaškega pouka. Šolska mladina, še posebno pa študenti, vodijo množično borbo proti titovskim vojnim pripravam. Na številnih visokih šolah se predvojaškemu poučevanja izogiba nad 50 do 70 od sto študentov ne glede na to. da titovci najodločnejše nastopajo proti njim ter jih kaznujejo s tem, da jim odvzamejo štipendije, jim prepovedujejo polaganje izpitov ter jih v mnogih primerih pošiljajo tudi na prisilna dela. Vedno bolj se širijo tajne mreže jugoslovanskih mladinskih skupin, mladinskih komunističnih organizacij, ki se v borbi proti zasovraženi ti-tofašistični kliki kalijo ter vedno bolj ojačujejo. i® H VI MAJ - PRAZNIK MIRU IN |I>KLA Pripravimo se za in uspešen telovadni dober nastop Minila Sla ze dva meseca, oa kar so se začele vaje za telovadne vaditelje. Z navdušenjem ugotavljamo, da obiskuje te vaje veliko število mladine iz okolice. Prišlo je že v tradicijo, da se mi mladinci udeležujemo prvomajskega telovadnega nastopa. Telovadne vaje posebno privlačujejo slovensko mladino, kljub temu da je veliko pomanjkanje športnih igrišč in vaditeljev. Prav zaradi tega pa se še s posebnim navdušenjem udeležujejo prvomajskih telovadnih vaj. Občudovanja vredna je mladina podeželja, ki ne glede na to, da mora pešačiti po več kilometrov, da lahko vadi skupne telovadne vaje se z veseljem pripravlja na proslave 1. maja. Toda vsa naša mladina se mora resneje oprijeti dela ter si zadati naloge, da bomo tudi letošnji Prvi maj z uspehom proslavili. V mnogih vaseh so še mladinci, ki bi se lahko udeležili glavnega telovadnega tečaja, toda izgovarjajo se na potežkoče zaradi prevoznih sredstev. Z dobro voljo, kar bodo naši mladinci prav gotovo storili, bodo vse te ovire premagali. Seveda ne zahtevamo, da bi mladina s podeželja prihajala v Trst na telovadne vaje, kot to dela požrtvovalni tovariš iz Velikega Repna, ki s posebnim veseljem obiskuje telovadni tečaj, pač pa mladina s podeželja lahko obiskuje telovadni tečaj v svojem okraju. Ni dvoma, da jim bodo mladinci iz mesta pri tem rade vbije pomagali. Kot se je doslej že izkazalo, so nekateri mladinci, ki bi prav z veseljem prevzeli nalogo vaditeljev na podeželju. je pel, ee.lU, da Se lltiadi-na v vsaki vasi sestane ter preuči in predlaga najprimernejši dan in prostor za telovadne vaje. Za proslavo letošnjega ■ Prvega maja imamo nove telovadne vaje, ki so nam jih poslali češkoslovaški mladinci. .___ H ■ J ’— - — ivuj uspe/i je ouoisen od vas mladincev, od vaše polnoštevilne udeležbe. Ob priliki Prvega maja bomo Slovenci in Italijani ponovno manifestirali za mir, svobodo in delo. Naj živi Prvi maj, praznik miru in dela! ■<$>■-p- rp-c-.- - -v c <* -o- Zahteve Stalnega odbora delovne mladine Edino VU je odgovorna za težko stanje naše mladine Na podlagi sklepov zborovanja delovne mladine, ki je bilo januarja, so mladi delavci preko izvoljenega Stalnega odbora napravili prve korake pri organih ZVU, da dosežejo ukrepe, ki bi izboljšali irogubno stanje mladne na našem Ozemlju. Delegacija je predložila oddelku za delo sledeče zahteve: Izdati je treba zakon, ki naj z vsakega vidika uredi problem vajeništva. Se pred uveljavitvijo tega zakona pa je treba prisiliti delodajalce, da zaposlijo najmanj 10 od sto vajencev od celotne zaposlene delovne sile na podlagi zakona iz leta 1938. Ustanovitev kontrolne komisije, pri kateri naj sodelujeta tudi obe sindikalni organizaciji z nalogo, da nadzoruje uresničenje zakonskih in pogodbenih določb, ki se ozirajo na va-jeništvo. Ustanovitev rekva-lifikacijskih dnevnih šol za srednjih in visokih šol. Ustanovitev poljedelskih strokovnih šol za mlade poljedelce. Spričo velike resnosti in stvarnosti teh predlogov je oddelek za delo v preteklih dneh dal zelo izmikajoč odgovor. ki se skuša izogniti postavljenim problemom, odgovor, ki ne more nikakor zadovoljiti mladih nezaposlenih delavcev, mladincev, ki so brez vsakega poklica, onih ki delajo v obrti in trgovini, kjer so izpostavljeni nesramnemu izkoriščanju. Izražajoč voljo mladih zaposlenih in nezaposlenih vajencev, ki ne zahtevajo nobenih «poizkusov» o svojih pogubnih gospodarskih pogojih, pač pa dokončno rešitev svojega problema, je Stalni odbor delovne mladine zahteval osebni razgovor z ing. De Petrisom, vodjo oddelka za delo pri ZVU. Poleg tega je Odbor v interesu mladine mladince od 14 let naprej. prosil sindikalne in mladin- Sprejem določil za zaposlitev brezposelnih diplomirancev ske politične organizacije za pomoč pri svoji akciji pri VU. J. F UČI K IH HD A (Oiiiomelv. iz «Zapiskov izpod vešol») Prišel sem k Baxovim prvikrat neki ve-Ivoma, je danes molčala. Sele na prostem, čer. Doma je bila samo Jožka in drobna stvarca z živimi očmi, ki so jo imenovali Lida. Bila je bolj otrok, ki je radovedno gledal po moji bradi in bil zadovoljen, da prihaja v stanovanje neka nova zanimivost, s katero se bo morda lahko nekaj časa pozabaval. Postal sem njen zaupni prijatelj, po čemer sem spoznal, da sem vendarle že starejši gospod; razkrila mi je vse svoje mladostne bolečine in mladostne sanje in se zatekala k meni kot razsodniku v sporih s sestro in njenim možem. Bila je namreč nagla, kakor so navadno mlada dekleta in razvajena, kakor so razvajeni pozni otroci. Spremljala me je, ko sem prvič po preteku pol leta stopil iz stanovanja, da bi se sprehodil. Starejši, šepajoči gospod je manj bodel v oči, če je šel s svojo hčerjo, kakor če bi bil šel sam. Vsakdo se bo prej ozrl nanjo kakor nanj. Zato je šla z menoj tudi na drugi sprehod, zato je šla z menoj tudi na prvi ilegalni sestanek, zato je šla z menoj na prvo ilegalno stanovanje. In tako se je — kakor to pravi obtožnica — razvilo samo od sebe: postala je moja zveza. Delala je to rada. Ni se preveč brigala za to, kaj to pomeni in zakaj je to dobro. To je bilo nekaj novega, zanimivega, nekaj, kar vsakdo ne dela in ima priokus dogodivščine. To ji je zadostovalo. Dokler so to bile samo drobne stvari, ji več niti povedati nisem hotel. Nevednost ob aretaciji bi ji bila boljša bram.ba kakor zavest «krivde». Toda Lida je vedno globje prodirala v delo. Pri delu se je spoznala z Mirkom. Imel je za seboj že kos dela in je znal o njem lepo govoriti. Imponiral ji Je. Morda ni doumevala pravega jedra, toda v tem primeru ga nisem doumeval tudi jaz. Važno je bilo to, da ji je po svojem delu, po svojem jasnem prepričanju bil bližji kot drugi fantje. Njena rast je bila hitra in korenine so poganjale vedno globje. V začetku leta dvainštiridesetega je jecljaje začela izpraševati o članstvu v partiji. Nikoli prej je nisem videl tako v zadregi. Ničesar ni prej jemala tako resno. Jaz sem še omahoval. Se sem jo preizkušal. V februarju 1942. jo je sprejel za članico stranke naravnost CK. Vračala sva se domov skozi globoko, mrazečo noč. Sicer zgo- blizu doma se je nenadoma ustavila in tiho, čisto tiho, da si lahko slišal vsak hrestajoči snežni kristal pod nogami, dejala: «Vem, da je bil to najvažnejši dan v mojem življenju. Sedaj ne pripadam več sebi. Obljubljam vam, da vas ne bom razočarala. Naj se zgodi kar koli.» Zgodilo se je mnogo. In ni me razočarala. Vz irževala je najzaupnejše zveze navzgor. Dobivala je najnevarnejše naloge: povezovali prekinjene zveze in reševati ogrožene. Kadar je gorela gornja izba ali stanovanje, je šla tja Lida in se izmuznila ko jegulja. Delala je to kakor prej: lahkotno in z veselo brezskrbnostjo, pod katero pa si že čutil trdno utemeljeno odgovornost. Bila je aretirana mesec po naši aretaciji. Opozoril je mmjo Mirek s svojim govoričenjem in potem poč ni bilo težko ugotoviti, da je pomagala svoji sestri in svaku, da sta pobegnila in šla v ilegalo. Dvignila je glavo in s. temperamentom igrala vlogo lahkomiselnega dekleta, ki nima pojma, da je delalo nekaj nedovoljenega in da ima to lahko za njo resne posledice. Vedela je mnogo, povedala ni ničesar. A glavno: delati ni prenehala. Spremenilo se je okolje, spremenil se je način dela, spremenile so se tudi naloge. Toda za njo se ni spremenila dolžnost članice stranke, da ne sme položiti rok v naročje na katerem koli odseku dela. Vršila je dalje vse ukaze vdano, hitro in točno. Ce se je bilo treba kako izviti iz zamotanega položaja, da bi rešili kakega človeka zunaj, je Lida z nedolžnim obrazom vzela nase nekakšno «krivdo». Postala je hodnikarica na Pankracu in na desetine njej popolnoma neznanih ljudi se ima zahvaliti njenemu posredovanju za to, da niso bili aretirani. Zajeta kuverta skoraj po enem letu je napravila konec tej njeni «karieri». Sedaj gre z nami pred sedišče v rajh. Lida je edina iz vse naše skupine, ki lahko utemeljeno upa, da bo doživela svobodo. Mlada je, če nas ne bo več, ne pustite, da bi se zgubila. Mora se mnogo učiti. Učite jo, ne pustite, da bi odmrla. In vodite jo. Ne pustite, da bi jo prevzela ošabnost ali da bi se zadovoljila s tem, kar je napravila. Izkazala se je v najtežjih trenutkih. Sla je skozi ogenj. In izkazalo se je, da je iz dobre kovine. Problemi in težave slovenskih srednješolcev NEPRIMERNI ŠOLSKI PROSTORI - NESODOBNO PODAJANJE PREDMETOV V tem članku bomo predvsem prikazali nekatere težave slovenskih srednješolcev v Trstu. V ul. Lazzaretto Vecchio št. 9 in 11 se nahaja nižja srednja šola, višja realna gimnazija, trgovska aka-demja in učiteljišče. Kljub temu, da je zgradba na videz velika in zgleda prostorna, pa je slovenskim srednješolcem dodeljeno le eno nadstropje vse stavbe, tako da imajo nekateri razredi srednje šole pouk dopoldne, višješolci in ostali razredi srednje šole pa popoldne. Ta zgradba ni bila zgrajena kot šolsko poslopje in kot taka v nobenem primeru ne more služiti za šolo. Zavezniška vojaška uprava, ki tako skrbi za slovensko šolstvo, je kratkomalo izbrala stavbo v ul. Lazzaretto Vecchio ter dodelila eno nadstropje za slovensko nižjo in srednjo šolo. Jasno je,- da navadna zgradba ne more služiti potrebam sodobne šole. Premajhni in nerazsvetljeni prostori nikakor ne odgovarjajo sedanjim učilnicam: ozek in mračen hodnik, v sobi, kjer naj rečemo, da je opremljena za risalnico, se vrši tudi pouk številnih razredov. Imamo torej jasno sliko, kakšni prostori služijo za pouk slovenskim dijakom. Zelo negativno učinkuje na dijake tudi način podajanja predmetov. Zgodovina n. pr. ne obsega splošnih socialnih, V sz so možnosti sportaìyelike 1 ; J iJ : 1Š ' Iv{ m , 1 * : ".. 'Ì IH F ' I Plezanje je v SZ močno razvita športna panoga. m gospodarskih, kulturnih in drugih razmer. V bistvu in v največji meri se celotna zgodovina človeštva zdi le niz vojska in posameznih vladarjev ter njih osebnih želja in stremljenj, ki izgledajo gibalo vse zgodovine. V podajanju predmetov vlada na splošno neko «versko ozračje», razen pri nekaterih profesorjih. Namig tu, beseda tam so malenkosti, ki pa predstavlja pristranost celotnega načina šolanja. Nedavno se je zgodilo, da so nekateri dijaki v prosti nalogi italijanščine povedali nekaj svojih misli, ki niso bile v skladu z mnenjem profesorice tega predmeta. 2e dejstvo, da ima nek dijak lastne misli, da ne posluša dogmatično vsega, kar mu drugi govore, kaže na zrelost dijaka; kar pomeni, da tudi sam misli, da širi svoje obzorje tudi z lastnim, kritičnim študijem. Naloge teh dijakov pa, ker se njih vsebina ni strinjala z mislimi profesorice, so bile ocenjene za nezrele. Kaj morda obstaja zrelost dijaka le v tem, da se papagajsko nauči tega, kar mu nekdo reče, ne da bi o tem sam premislil? Omejen nazor! Vzemimo še en primer, ki bo zadostoval, da se prepričamo, kako višja realna gimnazija zadostuje svojim namenom. Imamo n. pr. tipično realen predmet kemijo. Ta predmet se podaja dijakom le eno leto po par ur na teden, kar ne zadostuje niti, da bi se spoznali s kemijo, kaj pa da bi jo globje dojeli. Na drugi strani pa se dijaki uče latinščine v vseh petih razredih gimnazije, tako da ima vsak dijak, ki uspešno konča gimnazijo, za seboj nič manj kot 8 let latinščine. Latinščini je posvečeno precej ur na teden. Latinščina je na slovenski gimnaziji bolj važen predmet kot sama slovenščina. Dijaki srednjih šol imajo n. pr. pet ur na teden latinščine, dočim so za slovenščino določene le štiri. V prihodnji številki «Mladinskega prapora» se bomo povrnili k problemom in te-ževam slovenskih srednješolcev. Slovenski gimnazijec MLADINSKI ORGANIZATOR Tekmovanje za včlanjevanje v ZKM STO Potovanje na Dunaj za tri mladince ali mladinke, ki bodo do 10. aprila 1951 vpisali največje število članov v ZKM STO. Tekmovanje med kolektorji Potovanje na Dunaj za pet mladih kolektorjev, ki se bodo najbolj odlikovali pri zbiranju članarine. Vsi mladinci in mladinke so naprošeni, da svoje uspehe javljalo nemudoma in v teku določenega roka Ocenjevalni komisiji za dodeljevanje nagrad na centralnem sedežu ZKM. ; O telovadnem tekmovanju ičitaj na 5. strani. ZA KRATEK A S ,_ IV DOBRO VOLJO —, denka Dorici: «Dorica, tisti fant, ki ti poistoma dela družbo, zlasti na esu, mi ni všeč». »Zelo me veseli, draga majav, odvrne Dorica, «tako sem vsaj ez skrbi v tem pogledu. Sicer i je tudi on rekel nekoč, da u ti nisi všeč.» Učitelj učencem v šoli: «Ako se hočete naučiti dobro čitati se morate doma vaditi na glas». «Gospod učitelj», se odreže klepetavi Mirko, «jaz ne smem doma niti govoriti glasno, ker stanujemo v «modernem» stanovanju. Moja mati se namreč zelo boji, da bi se zrušilo, ako bi govorili glasno. . » Uganke 9. Ko sem v peči, vsak me rad ima, v strehi — vse pred mano trepeta. 10. Kakor sneg najprej sem bela in nato ozelenela, slednjič kakor kri žarim, tudi tebi prav dišim. U. Kaj boš me lovil? Kaj boš me lovila? Ko imaš me, nisem več, kar sem bila. (Josip Stritar) t« '"■>» 35»r>s ' ............................................................. Franjo je povabil na izlet svojo zaročenko. Toda ta je povabila še svojo mater, očeta in malega nečaka. Vsi so se nakopičili na «lambrette». Zaradi teže je zračnica zadnjega kolesa počila. Franjo se je v zadregi opravičil zaročenki: «Veš draga, nisem vedel, da boš povabila na izlet celo družino. .. » S širokim športnim udejstvovanjem bomo ustvarili predpogoj za obrambo miru Edini boji med mladino noj bodo športne tekme -Va svetu je danes na milijone mladih športnikov, ki se dnevno vadijo v nogometu, odbojki, ki utrjujejo svoje mišice v teku ali skoku. Toda velika je razlika med športniki v različnih deželah. Za mladince iz Sovjetske zveze in dežel nove demokracije je šport pravica vseh. Za ostale mladince pa, ki živijo v kapitalističnih deželah, je športno udejstvovanje omogočeno le onim, ki imajo na razpolago športna igrišča in potrebno orodje. Toda v zadnjih letih se je tudi v teh deželah povečal ljudski šport, ki se oslanja na osnovna načela športa kot diletantskega udejstvovanja. Življenjsko stanje tržaške mladine, brezposelnost, beda, negativno stališče Vojaške uprave, ki ne daje mladim športnikom na razpolago prostorov in orodja, onemogočajo mladini, da se udejstvuje na špornem polju. Vato je potrebno, da združimo športno mladino, da bo dosegla, kar ji pripada, in sicer v prvi vrsii, da se dovoli vsem mladim športnikom uporabljati športna igrišča ter dvorane. Za pospeševanje ljudskega športa je pa potrebno usmerjati iniciative v lahko atletiko, telovadne nastope, košarko, odbojko itd. Posebno je treba biti pozoren na vse iniciative, ki vna-šejo šport med mladinke in med mlajšo mladino. Istočasno s širokim športnim udejstvovanjem bomo ustvarili predpogoje za obrambo miru. Potrudili se bomo za to, da bodo edini boji med mladino športne tekme. Mug Nekaj o Š. O. «Opčine» Športno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1946., se ba-vi predvsem z nogometom in s kolesarstvom. Kolesarska sekcija Opčin je ena najboljših v okviru naše Zveze Vsako leto je to društvo priredilo tekmo za Skerlava-jev pokal, ki je bila vedno zanimiva. V letu 1950. je poleg te priredilo še mnogo drugih. Ce pogledamo še u-spehe, ki so jih želi v društvu včlanjeni kolesarji, bomo videli, da niso bili majhni. Samo kolesar in vodja ekipe S.D. «Opčine» Sosič Rudolf je zmagal do danes več kot na 26 dirkah ter je bil prvak STO za leto 1948-1949. Sodeloval je tudi na mnogih mednarodnih dirkah, kakor na Balkanskih, Srednjeevropskih igrah 1948 v Budimpešti, kjer je zasedel 7. mesto. Po delovanju samo enega izmed mnogih kolesarjev SD «Opčine» lahko vidimo, da si je to društvo priborilo tudi pokalov t'er tro- fej. Z enim svojim kolesarjem je dalje nastopilo na mednarodni tekmi leta 1950 in sicer na tradicionalni dirki Varšava-Praga, Nogometna ekipa Opčin je od leta 1946 do leta 1948-49 sodelovala skupno z ostalimi ekipami v okviru Zveze. V sezoni 1949-50 je delovala v okviru titovske športne organizacije, ki pa jo je že v naslednji sezoni zapustila, ker je le predobro videla, kaj je v svojem bistvu ta «športna» organizacija pod vodstvom Joca in Ludovisija. Vrnila se je tako v okvir aaše organizacije ter se je v sedanjem nogometnem prvenstvu dobro izkazala Možnosti tega športnega društva so velike. Ce pogledamo malo naokoli, bomo videli, da se dasta na Opčinah sestaviti dobra moška in ženska ekipa za košarko. V tem pogiedu si lahko vzame.o za vzgled «Vesno» iz Sv. Križa, ki je postavila dve četi košarkarjev eno žensko in eno moško — kateri danes sede-ii j el:: v tekmovanju Tržaškega ozemlja. Kakor so napravili Križani, tako so napra-storiti tudi Openci. Poteg tega bi lahko napravili dve dobri druž/.ii odbojke, za kar imajo tudi možnost; kajti poleg drugega imajo tudi svoje igrišče, ki bi ga mogli uporabiti za košarko in za odbojko. Lucijan Malalan Mladina pridno delaci tudi na kulturnem poljuf| Kulturno delovanje mladih Križanov - Velik Sv. Barbare za zgraditev Ljudskega doma doprinos mladine - Bodoče naloge f! V Sv. Križu imamo organizacijo KM, ki je sestavljena iz dobrih požrtvovalnih in aktivnih mladincev, ki so se od vsaki priliki izkazali kot odlični mladi komunisti s tem da so izpolnili poverjene naloge do dna in tako doživeli mnogo uspehov na političnem, kulturnem in športnem polju. Za Prvi maj je, kot vsa mladina Tržaškega ozemlja pridno in zavedno prispevala tudi svetokriška s svojo prisotnostjo v telovadnih vrstah in tako doživela velik uspeh. Tudi za časa volivne kampanje je naša mladina dala svoj velik delež. Našteti bi bilo še več takih uspehov, da vključim tudi te uspehe meseca demokratičnega tiska, Svetokriška mladina ljubi tudi kulturo. Vsa tržaška mladina je imela priliko videti uspehe ki jih je naša mladina doživela z mladim pevskim zborom, ki ga sestavlja 35 mladincev in ki je ponesel svoje x>esmi po vsem Tržaškem ozemlju in v Milan. Svetokriška mladina ima tudi svoj orkester, svojo dramsko družino, ki je skutino s pevskim zborom mnogokrat nastopila Da ne govorim o športu ki ga svetokriška mladina zelo ljubi in pridno razvija. Čeprav finančna možnost otežuje to delovanje naši mladini, ki je kot vsa mladina našega ozemlja več mesecev v letu brezposelna, kljub temu ima svetokriška mladina nogometno ekipo. V najkrajšem Mladina Sv. Barbare se je v lepem številu udeležila gradnje Ljudskega doma. času se bo ustanovila tudi ženska ekipa košarke. Svetokriška mladina se zaveda, dA^i je treba aktivno in neutru-'“l0 dljivo delovati Žarko. ' la i Lahko je ponosna mladina1« Sv. Barbare, saj je dala tako' in velik doprinos za zgraditeVlružr «Gla Ljudskega doma. V splošnem je mladina na Vans pravila približno 1.500 ur u ^ri darniškega dela. Kot vzorne® in mladince bomo navedli Zupl- V na Rinija, Cač Franca, Cač asis Ivana, Stepančiča, Zega Jo-® hs sipa, Skerjdnca Ivana. Ti so®’ v se odlikovali v delu in tudiVo- f gmotno so prispevali. 'Visi . jPrun- Od začetka kopanja m pr'f()rj,( prave kamenja do postavlja-, nja vrat ter do končne zgra-rna|^ ditve, je bila mladina nepre-jtazu slano na delu. Danes, ko imav^. jo na razpolago tako lef-Ljudski dom, je tudi pravilno 0ein da ga uživajo. Ustanovili SL ,ar orkester in govora je že tud 1 0 o bodočem pevskem zboru. sme drut ŽELI VSEM MLADIM PRIJATELJEM, SOTRUDNIKOM IN BRALCEM VESELO VELIKO NOČ! marra IMS1. Priloga «DELA» «tov. Mladina si je zadala naloflj.^ go, da bo postavila tudi ražnju jn športne panoge kot n. Prfašis ping pong, moštvo za odboj} j2rn ko. Nekateri mladinci sestav-gosja ijajo nogometno četo z mlaga tj dine! iz Cerejev in Griža. Tufofm di na 1. maj se navdušen^r, s pripravljajo, ker stremijo, d^nt Q bi zmagali prvomajsko tekstal j To so na kratko njihov J. bi36’ *%>0; Rii, \A1' • Med K »Vje> L?VC; N i °nk0- h okolica taka, kot o božiču. Nikjer ni bilo več zelene bilke. Toda niti Zaromii, niti njegovi sovrstniki niso obupali. Znova so se lotili dela. Znova so sadili in kjer so jih nato natovarjali na barke. Trdovratna burja se je kaj veselila lega žalostnega dogodka. Sklenila je, da se bo maščevala nad Krasom. Začela je močno pihati Polagoma je odnašala s površine rodovitno zemijo. Kmalu so se pokazala ostra kamenita rebra. Prekrasna dežela se je spremenila v pusto pokrajino. Burja je pihala in odganjala deževne oblake. Žgoče sonce je pripekalo na gole skale. Suša je brez usmiljenja posušila vsako bilko, ki je zrasla ob stenah. S površja so izginili studenci in bistri potočki. Posušil se je tudi vodnjak na gozdarjevem vrtu. Nekega poletnega jutra so prišli gozdarjev očka, mamica in mali Zaromii po vodo k vodnjako- gojm miada drevesca. In znova so zrasli mali gozdiči. m m Tudi danes žive na Krasu mnogi Zaromili, ki skrbno obnavljajo goje mlade nasade in ki jih navdaja ista želja kot Zaromila. Tudi njih ovirajo razne nadloge. Bolj kot suša in kobilice pa Jim uničujejo mlade nasade vojaški tanki, ki brez obzira vozijo v dobrem ali slabem vremenu, poleti ali pozimi po gozdičih, travnikih in poljih ... ‘El SUh, ^ ČLANEK RUBENA LEVYJA, ČLANA CK KP BOLGARIJE HITOVA FAŠISTIČNA KLIKA fODI GONJO PROTI KULTURI Prišla je pomlad... da^di na področju kulture ho-ru-Titova fašistična klika isto . ■ kot v politiki, to je popolna udinjanja imperialisti-narn gospodarjem. Titovski ko5 in radio sta dejansko le eV^užnici Hearstovega tiska “Glasu Amerike». Vsi jugo-ia.vanski časopisi so polni iz-u' Trumana, Achesona, Duine® in drugih vojnih hujska-p^,■ V centru Beograda so dalai i^šistične oblasti Američa-jo-j11 na razpolago najlepše lose6’ v katerih so napravili raz-jdiv°- Poleg velike karte Kore-. visita sliki Mac Arthurja Trumana, rabljev korejskega ia-t0tia' V propagando ameri-ra; “civilizacije» vrte filmske .rnale iz Koreje, v katerih azujejo barbarsko bombar- re'.k. [ejanje korejskih mest in vasi. nor0čim so najbolj reakcionar-Sr} ameriškim časopisom na jd- Ì odprta vrata Jugoslavije, snie niti en komunističen . J^dg napreden časopis priti -n«' ^avo' ^>a tu^' v 6aso‘ rluJn v radiu uresničili svo- P. fašistično politiko, so zbrali izmeček iz časov kraljevske 1»^°S'avGe in Pisune fašistič-' P.a Uska. Na čelu direkcije ‘nformacije je Vladimir De-,*r’ star angleški išpijon in “kst11 GestaPa med vojno, ki je - .tal kasneje agent ameriške ' J°naže. Njega vredni brat I Dedijer, tudi agent ameri-‘ " špijonaže, je ravnatelj a-‘•icije Tanjug. Predsednik 626 novinarjev in urednik idne titovske revije «30 da-ie D. Timotijevič, nezakon-; sin bivšega policijskega mi-i ra Draškoviča, ki je leta Prepovedal Komunistično , Bo. Med vojno je pismeno ■Sl' Hitlerja za dovoljenje, Stne nazaj v Srbijo, da bi aašal uničiti ljudsko vstajo, j dik revije «Jugoslavija» P. devič je bil šef vladne pro-PCX^ filonacistično vla-940-41, a za časa nemške .^Pacije glavni urednik lista t vb vreme». Poleg drugih d.v (časnikarstvu iše bivši y6f «Politike» Z. Mitrovič ■ Ribnikar, izdajatelj neke-Cističnega lista med hit-?ansko okupacijo. vzgledu nacistov zapirajo te °Zn° mu<čij° vse one, pri / najdejo marksistično- ^istično literaturo. Tako so • ovedali v Jugoslaviji «Zgo-f no VKP/b», «Vprašanja le-^zma» in. druga Stalinova ain.0r Mihovi gospodarji, a-Sfei imperialisti, tudi faši- stični tolovaji nimajo potrebe po pravi ljudski kulturi ter so začeli proti njej odkrito ofenzivo. Šolska vzgoja je danes v težki krizi. Število učencev pada neprestano zaradi stalnega nižanja življenjske ravni delovnih množic mesta in dežele in zaradi brutalnega znižanja že odobrenih kreditov za ljudsko vzgojo. Dočim je v proračunu za leto 1951. določenih 73 odst. državnih izdatkov v vojne namene, je bilo za leto 1950 odobreno za ljudsko izobrazbo in kulturo samo 7.9 odst., za leto 1951 pa še manj. Gradnjo šol so polagoma popolnoma prekinili. V mnogih šolah uporabljajo iste učilnice za tri ali celo štiri razrede. Zaradi pomanjkanja obleke, o-butve in goriva se vrši pouk v 700 šolah le trikrat tedensko. Primanjkuje knjig, dočim zvezkov in svinčnikov otroci skoro da ne poznajo. Otroke vzgajajo v protisovjetskem in šovinističnem duhu. Ruski jezik -je odpravljen, na njegovo mesto je stopil angleški. Pri petju morajo otroci peti protisovjetske pesmi. Ta splošna kriza šolske vzgoje se kaže tudi v porastu nepismenih. Po uradnih podatkih poseča v Srbiji analfabetske tečaje le ena tretjina predvidenega števila. Borba proti nepismenosti je praktično prenehala. Iz šol mečejo vse znane napredne profesorje in znanstvenike, od katerih so jih mnogo aretirali. Tako je že dve leti v zaporu univerzitetni profesor ljubljanske univerze dr. Cene Logar, z beograjske univerze pa so zaprli profesorje Markoviča, Dušana Dapčeviča, Drakuliča in mnoge druge. Na njihovo mesto pa prihajajo titovske figure brez vsakih sposobnosti. Srbsko akademijo znanosti vodi A. Bijelič, avtor teorije o posrbljenju mekedon-skega jezika. Tudi književnost in umetnost je zapadla fašistizaciji in dekadenci. Prav tako kakor v politiki se titofašisti tudi v umetnosti ravnajo po direktivi, da «mora biti neodvisna, kakor je neodvisna politika države». In res, obe sta enako «neodvisni» od amertiškega imperializma. Umetnost so v Jugoslaviji prav tako vpregli v voz ameriških vojnih hujskačev v borbi proti miru in demokraciji. Glavna naloga titovskih književnikov kot so Ivo Andrič, Miroslav tUDI letos bo mladina veliko doprinesla za prvi maj Gladina tekmuje telovadni nastop i fel°vadnem tekmovanju hdfi; e' vasi ah tovarne •Vj Ibhe na dve skupini. K asi Skupni spadajo sekcije, ali tovarne: Sv. Križ, ‘c p ®v- Ana, Kolonko-il’ «ocol, Sv. Vid, Tomažič, ‘lin’ £gornia Kolonja, Du-«r o Daci°j Podlonjer, Lobe’ -J' fvan, Nabrežina, Op-e ’ i-^hče, Dolina, Ricma-središče mesta, • ’ aj“u.isce mesta, ..nh Prosek-Kontovel in f^arko. >slertSr! shdPinn sestavljajo '"n . e sehcije, vasi ali to-e' Spodnja Kolonja, Sko- h. lv>> Magdalena, Salež, Ce Boljunec, Lazaret ‘tini o’ 2avlie, Cerej, Hr >. kv; Barbara, Škofije > Bark°vlje, Gre flaj p vas’ Prečnik, Sem raProt, Samatorca, Ma Btn: en’Psdriče, 'Mačkovlje i, j.?’ Rožiči, Sv. Rok, Gri lavjeer',i’..Barizoni, Farnej htovč Piš‘5ar>ci> Gabrovica 1 Rikip’ Bazovica, Briščki t >’ hj a|.a'o ho onih pet sekcij, tovarn prve skupine Olllton e1Ben’ Gropada, Boršt, tru_ ‘ el> Bane in Tovarna in pet sekcij, vasi ali tovarn druge skupine, ki bodo mobilizirale največji odstotek telovadcev od določenega jim števila. Nagrade za prvo skupino: 1. nagrada — En mladinec ali mladinka gre na Svetovni festival mladine in študentov v Berlin. Nogometna žoga ali odgovarjajoči znesek v denarju. Zastavica SZDM, ki jo stavi v tekmovanje sekcija Sv. Ane. 2. nagrada En mladinec ali mladinka na Svetovni festival v Berlinu. Isto velja za 3., 4. in 5 nagrado. Nagrade za drugo skupino: 1. nagrada — En mladinec ali mladinka na Svetovni festival v Berlinu. Popolna oprema za ping-pong ali odgovorjajoči znesek v denarju. 2. nagrada — En mladinec ali mladinka na Svetovni festival v Berlinu. Isto velja za 3., 4. in 5. nagrado. Vsaka od desetih sekcij, vasi ali tovarn zmagovalk bo prejela diplomo. Krleža, Branko Čopič, C. Min-derovič, D. Kostič, M. Bogdanovič, O. Davičo, M. Dedina in drugi, je, blatiti Sovjetsko zvezo in ljudske demokracije Ivo Andrič, bivši kraljevi poslanik pri Hitlerju, ki je podpisal za Jugoslavijo pristanek na trojni pakt, je predsednik jugoslovanskih književnikov. V svojih romanih Andrič poveličuje življenje veleposestnikov v Bosni ter starih avstrijskih in francoskih diplomatov. (Med vrhove titofašistične «književnosti» spada tudi salonski «so cialist» Bratko Kreft, ki po na logu klike pripravlja odrski delo «Jugoslovansko vpraša •nje», čigar edini namen je, blatiti socialistične dežele in demokratično gibanje za mir ter prikazati «Kominform» kot glavno nevarnost za mir in napredek v svetu. - Op. ur.) Podlo izdajstvo Titove klike in njegov prehod v imperialističen in vojni tabor sta povzročila v jugoslovanski književnosti in umetnosti veliko krizo. Mnogo, pisateljev in u-metnikov nima dovoljne moči, da bi se dvignili proti titov-cem, toda jim tudi nočejo slediti in zapadajo v globok pesimizem brez perspektiv. Toda titovskim prisklednikom in neorientiranim pa stoji nasproti veliko število najboljših pisateljev in pesnikov, ki so ostali zvesti svojemu ljudstvu in demokratičnemu gibanju. Kajpak jih je doletela u-soda vseh doslednih antifašističnih borcev to je zapor ali koncentracijsko taborišče. Ze nad eno leto je zaprt eden največjih živečih jugoslovanskih pesnikov Radovan Zogovič, kandidat za centralni komite KPJ, partizan od leta 1941. ter vodja naprednih pisateljev Jugoslavije. On, kakor tudi mnogo drugih (med njimi pok. Prežihov Voranc), ni hotel namreč podpisati izdajalskega pisma, namenjenega sovjetskim pisateljem. Skupno z njim je bil aretiran znani intelektualec Ste-van Mitrovič. V teku lanskega leta so bili iz Združenja srbskih pisateljev izključeni Marko Vranješevič, Zlatko Klačič, Miodrag Tomič, Veles Perič, Vuk Trnavski, Miodrag Popovič in drugi pisatelji, ki so ostali zvesti svojemu ljudstvu, Sovjetski zvezi in socializmu. V zaporu se že dalj časa nahaja tudi mladi makedonski romanopisec Ivan Točko (poleg makedonskega pesnika Markovskega, slovenskega pisatelja Ludvika Mrzela in stotin drugih - op. ur.). Popolnoma se je tudi ame-rikaniziral jugoslovanski kino. V prvih štirih mesecih 1950 so bili v Beogradu predvajani a-merški filmi 3200 krat, angleški 2760 krat, a jugoslovanski le 270 krat. •■ Tudi v gledališču ni mesta za napredne in sposobne moči. Številni napredni umetniki, igralci in režiserji so bili vrženi iz gledališča ali pa so zaradi fašističnega kurza v umetnosti sami zapustili gledališče. V Ljubljani so izgnali iz Narodnega gledališča enega najbolj nadarjenih slovenskih režiserjev Bojana Stupico. To barbarsko preganjanje umetnikov se najbolje pozna na vedno nižji ravni jugoslovanskih gedališč. V modo so prišle enodejanke pod naslovom «Vesele scene», ki so polne zasramovanja ZSSR in ljudskih demokracij. Jugoslovansko ljudstvo se vedno ostreje upira tej dekadenci jugoslovanske kulture. Tako so pred kratkim gledalci v nekem, beograjskem kinu na glas zahtevali, naj jim dajo sovjetskih filmov namesto ameriških. Jugoslovanski rodoljubi se zavedajo, da fašistična gonja proti napredni kulturi pelje v vojno in suženjstvo. Zato pa se vedno odločneje bore, za napredno kulturo, za vrnitev Jugoslavije v tabor miru, demokracije in socializma. RUBEN LEVY (Iz lista «Za trajen mir» od 2.3.1951.) OD CANKARJA V NOVEDNI VIII. Kaj malo prepričevalen je bil ohromeli pesnik Josip Ciperman, medtem ko se je Anton Funtek odlikoval zlasti kot prevajalec Goetheja in Schillerja; zelo dobra je tudi njegova predstava nZlatoroga». Verski pesnik je bil kanonik Mihael Opeka, prerane smrti pesnika in prevajalca Frana Gestrina pa nas spominja njegova «Balada o prepelici». Veliko pesniško nadarjenost sta pokazala tudi Dragotin Jesenko in Jo- med raznimi svetovnimi nazori. Vsesplošni napredek znanosti pospeši razvoj materialističnega pojmovanja življenja in njega problemov. Slovenska književnost odpre naposled duri tudi socialni misli ter se prične razvijati pod vplivi svetovnih naprednih pisateljev. Preko slovenske grude gresta naturalizem in simbolizem (nazvan v pesništvu dekadenca) in zapustita v našem slovstvu novo vsebino, duh in izraz. Zelo se sip Frenensfeld, če danes živeči j vazvije tudi šolstvo. Slovenščina pustijo staro monarhijo. . | metrovičeva, sodelavka tržaške Nova doba podčrta tudi razliko : «Slovenke». Pomlad je tu! Dasiravno je letos prišla nekako mačehovsko jezna in naduta v spremstvu mrzle burje, ledu in snega, je vendar prijetna, saj je znanilka novega prebujenja, novih prijetnih sončnih dni. Podeželje spet oživlja, grmičevje zeleni, drevesa cveto. Ponovno vabi meščane, naj se otresejo mestnega prahu in zatohlega zraka ter se naužijejo svežega in oživljajočega sredi proste narave. Dva praznika sta pred nami. Kako je kje ju bomo preživeli? Ce bo lepo vreme bi bilo na velikonočni ponedeljek nedvomno primerno iti v Salež, kjer bo velik tradicionalni praznik. in v letu 1863 rojeni beneški Slovenec Ivan Trinko-Zamejski, pa je pisal lepe članke o svoji ožji domovini in prevajal slovanska dela v italijanščino. Vpliva vzornikov se je kmalu otresel Anton Medved, po rodu iz Kamnika. Kot duhovnik je bil v službi v raznih krajih Slove-, nije do svoje smrti leta 1910. Je izrazit miselni lirik, njegove pesmi izražajo vso trpkost življe-\ nja, ki ga Je vzelo že zgodaj p i svojo šolo; zbral je bil jih je v 1 dveh zvezkih «Poezij». Pisal je tudi dramatična dela «Viljem O-strovrhar», «Kacijanar», «Za pravdo in srce», «Na odru življenja» in druga. Na pragu dvajsetega stoletja pride tudi v avstro-ogrski državi do velikih izprememb ki so se kazale v vsem javnem življenju. Z nenavadno silo se razvijeta industrija in veletrgovina s tema na eni strani moč kapitala, na drugi pa vedno večje siromaštvo proletarcev. Socialno vprašanje postaja iz dneva v dan bolj pereče in terja pravičnejših delovnih odnosov. Znova se pojavljajo tudi narodne borbe ,ki v letu 1918. upro- prodre kot učni jezik še v srednje šole. Razmahne se tudi časopisje: pojavi se socialna revija «Naši zapiski», pod uredništvom Dermote, in svobodomiselna go-nška «Veda». Prvi naš naturalistični pisatelj je Fran Govekar, rojen 1871. leta Predhodnik slovenske «moderne», ki je našla svoje mojstre v Cankarju, Župančiču, Ketteju in Murnu je Ksaver Meško, rojen leta 1874 v Slovenskih goricah; dolgo vrsto let je živel kot župnik na Koroškem. V naše pripovedništvo je uvedel moderno psihološko novelo; znane njegove ustvaritve so «Kam plovemo», «Črtice in povesti», «Ob tihih večerih», «Na Poljani», močan pa je tudi v svojih mladinskih spisih. Je otožna čustvena narava, prijatelj trpečih in bednih ljudi, danes znan tudi preko slovenske domovine. Ivan Cankar, naš največji in najplodovitejši pripovednik, nedoseženi pisec novel in črtic, dramatik in književni kritik, ki je prenovil vse naše leposlovje, mu dal povsem drug slog in potegnil MALI TRGOVCI SE UPRAVIČENO VZNEMIRJAJO Nove davčne obremenitve bodo povečale draginjo V zadnjem času so zlasti majhni trgovci zelo zaskrbljeni zaradi izrednega obdavčenja na dohodek, katerega že terja tržaški finančni urad. Omenjeni finančni urad namreč terja takou imenovane «zaostanke» za tri leta nazaj. Pri srednjih trgovcih znaša dohodnina za to dobo tudi nad en milijon za vsako leto. Zato je zaskrbljenost tem večja in popolnoma upravičena. V tržaški občini je prizadetih zaenkrat okrog 450 trgovcev z živili. Vse kaže pa, da se bo to število pomnožilo na 13000, ko bo obdavčenje zajelo še druge panoge malih trgovcev in obrtnikov, kateri so sicer plačevali dohodnino že v preteklih letih na podlagi začasne ugotovitve dohodkov. Povrh vsega tega pa krožijo med malimi trgovci vesti, po katerih naj bi financa znatno povišala splošni dohodninski davek tudi za preteklo leto. S tem bi zelo obremenila vse male trgovce in obrtnike. Tu nastane vprašanje, zakaj je VU in njen finančni urad sprožil tako kampanjo prav proti malim trgovcem in obrtnikom. Mnogo trgovcev je mnenja, da se ta davčna obremenitev dogaja v znamenju predvo-livne kampanje. Z n o bi se nekako uravnovesile krajevne finance, ne da bi bilo treba seči po drugih učinkovitejših in pravilnejših ukrepih. Napačno bi bilo misliti, da vse to v celoti drži, kajti podobne davčne obremenitve so v teku v vseh zapadnih državah, ki so vključene v Atlantski pakt. Ker je tudi Trst vključen v ta pakt, je torej razumljivo, da je obremenitev predvsem sad blaznega oboroževanja imperialistov. Davčna politika VU, ki se je najprej spomnila malih trgovcev in malih obrtnikov, ki v resnici ne razpolagajo z bogve kakšnim kapitalom, je popol- noma zgrešena. S težavo bodo vzdržali občutno obremenitev. Zaradi nje pa bodo prav gotovo najbolj prizadete široke množice potrošnikov in torej ljudi z najnižjim življenskim standardom. Skratka moramo reči, da bo ta ukrep prizadel predvsem siromašno ljudstvo. Tem ukrepom se seveda organizacija malih trgovcev in o-brtnikov upravičeno upira. Toda upiranje organizacije same ne more roditi zaželenega uspeha, ako ne bo podprto od vseh zainteresiranih i malih trgovcev i malih obrtnikov, kakor tudi od širokih množic potrošnikov. Praktičen primer skupne borbe nudijo tržaškim malim trgovcem in obrtnikom mali trgovci in obrtniki iz Firenc. Ti so nabrali v začetku tega leta na tisoče podpisov proti obdavčenju na dohodnino ter jih odposlali državnim zbornicam. 17. januarja so trgovci v znak protesta zaprli svoje trgovine in delavnice za tri ure. So torej stopili v protestno stavko. Bor- ba sicer še ni rodila zaželenega uspeha, toda se .še nadaljuje. Ta primer malih trgovcev in obrtnikov iz Firenc je povsem lahko v zgled tržaškimi malim trgovcem in obrtnikom. Delavski razred bo nedvomno rade volje vsestransko podprl borbo malih trgovcev in obrtnikov. To bo storil tem rajši, ker se zaveda, da je borba proti pretiranemu obdavčenju obenem borba proti naraščanju draginje. Delavski razred namreč dobro ve, da niso mali trgovci tisti, ki navijajo cene, pač pa da so ti prisiljenih jih povišati, če zahteva financa od njih neprimerno visoke davke. Neuspešna bi bila borba proti naraščanju cen, ako bi se popolnoma prezrlo pretirano obdavčenje. Toda neuspešna bi bila borba malih trgovcev in obrnikov, ako bo osamljena in ne bo podprta od širokih množic potrošnikov. Le sporazumna in vzajemna borba ima vse pogoje za dosego zaželenega u-speha. Cankarjev spomenik na Vrhniki na Igu pri Ljubljani, katerega največji roman «Ù krvi» razglablja nenravnost buržoazne družbe in njene spolne zablode; dramatiziral je tudi Jurčiča in Levstika. Izviren humorist se kaže Rado Murnik s svojimi deli kot «Groga la drugi», «Navihanci», «Matajev Matija» in ostalimi. Kersnikov vpliv je opaziti pri novelistu Josipu Kostanjevcu, dočim je sicer neizvirni In neprepričljivi Eugelbert Gangl zaslužen kot u-rednik «Zvončka». Izrazita socialistična revolucionarnost udarja na dan iz Etbina Kristana, ki Je po sprejemu nazadnjaške vidovdanske ustave v Jugoslaviji odšel v Ameriko in se tam dalje literarno udejstvoval. V naturalizmu korenini tudi pobornica ženske enakopravnosti Zofka Kveder-De- za seboj vse mlado slovstveno po-kolenje, se je rodil v siromašni hiši na Klancu v Vrhniki 1876, leta. Po končani realki v Ljubljani je odšel na Dunaj študirat tehniko, a se je študiju kmalu izneveril ter se predal pisateljevanju. Iz njegovih pesmi, s katerimi se je poskusil še na srednji šoli, stopa v ospredje Aškerčeva osebnost, dočim nas spominja v svojih erotičnih izlivih Heineja in francoskih lirikov, čeprav so tudi izraz lastnega čustvovanja. Kot samostojna zbirka so izšle leta 1899, vendar med ljudstvom niso mogle najti poti, ker Je ljubljanski škof Jeglič pokupil vso njih zalogo in jo uničil; ponovno so izšle čez par let, a v drugi obliki. Pesnikovanje pa kmalu opusti §1 Poziv pevskim zborom Na proslavi prvega maja bodo vsi naši pevski zbori skupna zapeli in sicer mešani zbori: Soštakovičevo «Pesem miru» in Aleksandrovo «Leninovo zastavo»; moški zbori: Zajčevo «Slavo delu», K. Pahorja «Na juriš», Pokrasovo «Moskvo» in Degeyterovo «Internacionalo», ki jo bodo skupno zapeli mešani in moški zbori s spremljavo vseh godb. Zbori, ki še nimajo imenovanih glask, naj jih, čimprej dvignejo pri SHPZ. PRIREDITVE: PD «Višava» na Konkonelu priredi v nedeljo, 1. aprila t.l. popoldan kulturno prireditev z mešanim sporedom. PROSLAVE: PD «Srečko Kosovel» priredi v nedeljo, 1. aprila ob 20. uri v Prosvetnem domu Kosovelovo proslavo s predavanjem, petjem, glasbo in recitacijami pesnikovih del. GOSTOVANJA: PD Lonjer-Katinara bo gostovalo v nedeljo, 1. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu v Boljuncu s svojim zanimivim kulturnim sporedom. Nastopila bo dramska družina, ki bo uprizorila zabavno Nušičevo enodejansko «Oblast», pevski zbor bo zapel nekaj novih pesmi, poleg tega bodo še recitacije in kratek priložnostni nagovor. Sodeloval bo tudi domači orkester. PREDAVANJA: P. D. «Vesna» v Križu priredi v petek 30. t. m. ob 20. uri predavanje pod naslovom: «O slovenski govorici». PD Nabrežina bo imelo v je uprl oči v Jakoba. Stala sta si kro«0Žka pl, “tekaj hipov kakor dva ovna, ki sta na t® se 1»Ar,®.ita z glavama drug na drugega, nato pa — razšla vsak v svojo stran. ittica a f0 ie bito tiho in rdeče fibarskim stanom je vršalo od zahajajočega ribarskim stanom je vršalo zamolklo sITT’, iz katerega je vstal pijan ženski glas erično kričal: kričal: • • • Ta — agarga, matagarga ljubica moja! Bijana in prebita, jn vsa raztrgana-a! ?° stan 6 k.eaede> ostudne ko stonoga, so se razletele Pbak U’ ki je bil prepojen z duhom po soli in gnilih aVaiočo razletele in oskrunile nežno glasbo valov, v v zraku, bežnem blesku jutranje zarje je morska da-i *akov 'a*10 dremala’ odražajoč biserno matico ^i v t , a k03i 30 tavali za3Pani ribiči in nakla-To C01tl ribiško opremo. j“k. sj^kdanje delo je šlo molče in naglo izpod 10 Poiep,8111013 mrež je lezla po pesku na čoln in , Ser- j na kup na njegovem dnu. kakor vedno brez kape in na pol r^avirntal ”a. krmi éolna in Poganjal ribiče s lJah)i n-’ zapitim glasom. Veter se je igral s cu-I ieSoye srajce in s šopi rdečih las. rkdo. v33^! Kie 50 zelena vesla? — je kričal Lteže v asilij. mračni ko oktobrski dan, je nalagal et in c?ln in Serjožka ga je gledal v sklonjeni si rari 31 oblizoval ustnice, kar je bilo znak, da S J Pregnal mačka. ; hn®3 kaj žganja doma? — je vprašal. , " Tedrt?’ ~ j® rekel tiho Vasilij. Suhern 3:1 Se ne Popeijem z vami .. . Ostanem t Od”.00." ~ so veleli z brega. °ina. jT- je ukazal Serjožka, ko je stopil eljite . . . jaz ostanem tu. Pazite, široko vozite, da se mreža ne zamota . . . Enakomerno jo spuščajte v vodo ... ne zatikajte zank! . . . Naprej! Porinili so čoln v vodo, ribiči so se povzpeli nanj, vzeli v roke vesla in jih dvignili visoko v zrak, da bi udarili z njimi po vodi. •— Eden! Vesla so vsa hkrati padla na valove in čoln je šinil v široko vodno ravnino, ki jo je razsvetljevala zarja. — Dva! — je ukazoval krmar in kakor šape velikanske želve so se vesla dvignila ob bokih čolna ... — Eden! . . . Dva! . . . Na bregu je ostalo pri suhem krilu mreže pet ljudi: Serjožka, Vasilij in še trije drugi. Eden izmed teh treh je legel na pesek in rekel: — Lahko še spimo . . . Ostala dva sta posnemala iti na pesku so se stisnila v klopko tri telesa v umazanih cunjah. — Zakaj te ni bilo v nedeljo? — je vprašal Vasilij Serjožko, ko je šel z njim v kolibo. — Nisem utegnil . . . — Ali si bil pijan? — Ne. Hodil sem za tvojim sinom in za njegovo mačeho . . . -— je mirno povedal Serjožka. Skrbi si nalagaš! — se je nasmehnil Vasilij in skremžil obraz. — Saj nista več otroka. Se huje . . . Prvi je norec, druga je slaboumna . . . ■Malva je slaboumna? — je vprašal Vasilij in oči so mu vzplamtele od jeze in strahu. 11. — Malva . . . — Ali je že dolgo taka? — Vedno je bila taka. Njena duša, brat Vasja ni po njenem telesu ... Ali moreš to razumeti? — To sem že doumel . . . podla duša je. Serjožka ga je ošinil s pogledom in zaničljivo prhnil. — Podle duše! — Eh vi... Toponosi zemlje-žerci! Ničesar ne razumete v življenju ... Da ima ženska le debele prsi. Za njen značaj vam ni mar. In vendar je v značaju človekov svet . . . Zenska brez značaja je kakor kruh brez soli. Ali ti more dati zadoščenje balalajka, ki nima strun? Pes . . .» — Lepo govori iz tebe včerajšnja pijanost! . . . — ga je zbodel Vasilij. Zelo rad bi ga vprašal, kje in kako je Serjožka videl Jakoba in Malvo, a mu je bilo nerodno. Ko sta prišla v kolibo, je nalil Serjožki poln čajni kozarec žganja; upal je, da se bo Serjožka po taki porciji kmalu omehčal in mu sam, brez izpraševanja povedal, kaj je bilo z njima. Toda Serjožka je izpil žganje, se odhrkal, sedel k vhodu v kolibo, se pretegoval in zehal. — Ko izpiješ, ti je, ko da si ogenj požrl ... — je rekel. — Ti si upaš piti! — je vzkliknil Vasilij, ki se je čudil, kako naglo je Serjožka požrl žganje. — Upam si . . . — je pokimal z rdečelaso glavo in si otrl z dlanjo mokre brke ter izpregovoril po-učljivo in drzno: — upam si brat! Jaz delam vse hitro in naravno. Brez ovinkov — naravnost naprej, in konec! Kam prideš, je vseeno! Z zemlje razven v zemljo ne skočiš nikamor. — Nameraval si oditi na Kavkaz? — je vprašal Vasilij, in se previdno bližal svoji nameri. — Pojdem, kadar se mi bo zahotelo. Ko se mi bo lepo zahotelo, — in naravnost, eden — dva . . . in konec! Ali pojde po mojem, ali si glavo razbijem . . . Preprosta reč! — Zelo preprosta! Živel boš takorekoč brez glave . . . Serjožka je ošinil s pogledom Vasilija. — Kako si moder! Koliko krat so te nabili na okrajnem oblastvu? Vasilij ga je pogledal in umolknil. — Videti je, da večkrat . . . Sicer je dobro, da naša oblhstva s šibo poganjajo modrost iz zadnjice v glavo ... Eh ti! Kaj pa moreš storiti s svojo glavo? Kaj bi tudi z njo? Cesa bi se pa tudi s svojo pametjo domislil? Tako je! Jaz pa grem tudi brez glave naravnost naprej bolje kakor kdo drug! In prišel bom dalje kakor ti . . . — Bržčas ... — se je nasmehnil Vasilij. — Morda prideš celo do Sibirije . . . — Uh strašno! In Serjožka se je iz srca zasmejal. Žganje se ga ni prijelo, kakor je pričakoval Vasilij, in to ga je jezilo. Da bi mu še en kozarec nalil, se mu je zdelo škoda, a če je trezen, od Serjožke nič ne zveš. Toda on sam ga je rešil iz zadrege. — Zakaj me nič ne vprašaš o Malvi? — Kaj bi vprašal? — je ravnodušno zategnil Vasilij in se zdrznil, ker ga je obšla neka'slutnja. — Saj je ni bilo tu v nedeljo . . . Vprašaj, kako je živela te dni . . . Mar nisi ljubosumen, vrag stari! — Takih je veliko! je malomarno zamahnil Vasilij z roko . . . (Se nadaljuje) četrtek, 29. t.m. ob 20. uri članski sestanek s predavanjem. PD «Drago Bojan» Gabrovec, v Prosvetnem domu, v četrtek, 29. t.m. ob 20. uri. PD «Rdeča zvezda» v Sale-žu bo imelo v petek, 30. t.m. ob 20. uri predavanje o zgodovini slovenske kulture. PD «Fr. Marušič» v Rocolu bo imelo v soboto, 31 t.m. ob 20. uri članski sestanek s predavanjem o zgodovini Slovencev. OBČNI ZBORI: PD «Volga» v Malem Repnu v petek, 6. aprila, ob 20. uri, obenem bo tudi kratko kulturno predavanje. PD «Volnik» v Zgoniku v petek, 6. aprila t. 1. ob 20. uri, obenem bo kratko predavanje. PD «Vojka Smuč» v VOM, v četrtek, 29. t.m. ob 20. uri. PD «Opčine» v Prosvetnem domu na Opčinah, v četrtek, 29. t.m. ob 20. uri. PD «Skedenj» v Prosvetnem domu v Skednju, v petek, 30. t.m. ob 20. uri. Na vseh predavanjih, občnih zborih in članskih sestankih bodo voljeni delegati za občni zbor SHPZ. SLOV. HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA SPOROČA: a) da bo za pripravo prvega maja sestanek vseh načelnikov glasbenih odsekov pevovodij, dirigentov godb in orkestrov v nedeljo, 1. aprila t. 1. ob 10. uri na sedežu SHPZ, Ponterosso 6/II. v Trstu. b) da bo redni občni zbor SHPZ v nedeljo 15. aprila t.l. (in ne kakor smo že javili 8. aprila zaradi tehničnih ovir) ob 9. uri zjutraj v dvorani «Kraljič» (Dom pristaniških delavcev). Pozivamo društva naj se pripravijo ter določijo delegate. in izda svojo prvo zbirko črtic in satir «Vinjete», trodejanko «Jakob Ruda» in «Potovanje Nikolaja Nikiča», kjer že prihaja do veljave vsa njegova subjektivnost, viden pa je tudi vpliv ruskih pisateljev. Njegovo nagnjenje k satiri se kasneje še stopnjuje; tronija in cinizem se prepletata med seboj ter se zlijeta v boj proti zapečkarstvu in nezna-čajnosti. Taki so «Tujci», «Gospa Judit», «Hlapec Jernej», «Za narodov blagor», «Kralj na Betajnovi», «Hlapci» in še bolj «Pohujšanje v Dolini Šentflorjanski», v katerih obtožuje družbene in politične razmere na Slovenskem, ščiti ljubeča in hrepeneča srca propadlih umetnikov, prezgodaj zrelih, bolnih proletarskih otrok, bojaskov in pocestnic. Znana njegova dela so še «Na klancu», «Križ na gori», «Aleš iz Razora», «Za križem», «Troje povesti» in «Podobe iz sanj». Cankar je spoznal kot mlad študent vso lažnivost življenja, zato si Je. ustvaril svoj lastni svet sanj, v katerem ni licemerstva, laži in potvarjanja; v boj proti zastarelim pojmom svoje okolice sc je podal z zavestjo mladega revolucionarja, navdušen in odločen, ves prežet neizmerne dobrote in plemenitosti do zapuščenih in bednih bitij, katerih so polne ulice, podzemlja in podstrešja, ki jih ni videti v svečanih sprevodih in na narodnih veselicah, ki životarijo po kleteh, podstrešjih in u-božnlcah in jih naposled odvažajo na pokopališča o nepobarvanih krstah. Vsem tem je Cankar glasnik lepših dni, ki morajo priti nekoč tudi zanje. Umrl je o zadnjem mesecu 1918. leta. Vzporedno z razcvetom pripovedništva je rasila tudi slovenska pesem, ki je našla v Otonu Zupančiču svojega dovršenega oblikovalca in se po njegovi zaslugi vzpela visoko v vrhove svetovne poezije. Rodi l seje 1878. leta na Vinjicl v Bell Krajini, študiral zgodovino in zemljepis na dunajski univerzi. Bival več let v širokem svetu, kot domači učitelj, kasneje je postal mestni arhivar, dramaturg in u-pravnlk gledališča v Ljubljani. Urejeval je tudi reviji «Slovan» in «Ljubljanski zvon». V pesništvu se je uril že na gimnaziji v literarnem krožku «Zadrugi», iz katere sta izšla tudi Kette in Murn, in ji je pripadal tudi Cankar. Učil se je pri narodni pesmi, se razvijal ob naukih Janeza Ev. Kreka, gradil pa se tudi ob Levstiku in Aškercu do svojih dunajskih let, ko ga vsega prevzamejo francoski simbolisti s svojimi drznimi ritmi. «Čašo o-pojnosti», prvo pesniško zbirko je izdal istega leta, kot Cankar svojo «Erotiko»; na sebi nosi tipične znake dekadentstva. Z drugo zbirko «Pisanice» podari slovenski mladini prave bisere svojega pesniškega daru, knjiga pesmi «Cez plan» pa miri mladostne viharje njegove duše in išče zanjo novih oprijemkov. Zupančič raste in zori v pravega umetnika, ki se nam kaže že v «Samogovorih». Njegovo življenjsko pojmovanje se nam odkriva zlasti v mogočni izrazni ( — ekspresionistični) domovinski pesnitvi «Dumi», ki Je ni enake v svetovni literaturi. Svoje najboljše pesmi je zbral v zbirki «Mlada pota», že po prvi svetovni vojni; sledi ji knjiga «V zarje Vidove». Otrokom da še «Palčke Po-I Ijančke», «Lahkih nog naokrog», ! «Sto ugank» in «Ciciban in še kaj». ■' Nedosežen ie Župančič kot pre-| vajalec, zlasti iz trancoščine in angleščine, pa tudi iz ruščine. Nekako pred svojo smrtjo je izdal «Zimzelen pod snegom», ki je slika narodno osvobodilne vojne. Njegovi dramatični deli sta «Noč na verne duše» in «Veronika de-seniška», pisal pa je tudi članke o gledališču. Zupančič je poleg Prešerna naš največji pesniški genij; odlikujejo ga prekrasen, sočen jezik, dovr-' šen, na narodno pesem, oslanja-joč se slog, smela in skrbno pripravljena pesniška zgradba. Socialni motiv njegovega pesniškega prizadevanja se nam je zgodaj -odkrival v «Zebljarskl» in «Kovaški». > Istega leta kot Cankar se je rodil Dragotin Kette, doma iz Prema na Notranjskem Kette se je šolal ob Aškercu, ruskih pesnikih in narodni pesmi. Je vedre optimistične narave, tesno povezan z rodno zemljo in slovenskim človekom, izviren in realističen,' sovražnik vsakega pretiranega formalizma, pa močan zlasti v sonetu. Cesto je nagajiv in posmehljiv, pa spet mehak in hrepeneč, otožen in mističen. Zbirko njegovih pesmi je izdal po njegovi smrti Aškerc. Grenko mladost je imel tudi najmlajši zastopnik «moderne» Josip Murn - Aleksandrov, rojen leta 1879 v Ljubljani, kot nezakonski otrok služkinje, ki se zanj po odhodu v s!užbo v Trst ni več brigala. Živel je v reji na kmetih, nato kot študent v Ljubljani in na Dunaju, kjer je nazadnje študiral pravo. Ali bolezen, ki ji je že zgodaj zapadel, jetika, mu prekriža vse mladostne načrte. Komaj 22leten umre na isti postelji in v isti sobi, kot dve leti poprej njegov pobratim Kette. Bil je otožen, zamišljen mladenič, ki se je pred svetom in ljudmi zatekal v naravo, pod modro nebo, med žitna polja in v gozd in ta okolica je tudi predmet njegovih pesmi, ki jih sklada po vzoru Koljcova. Iz njih diha občutljiva nežna duša razočaranega in po lepoti hrepenečega, življenja žejnega mladeniča. Tudi njegove «Pesmi in romance» so izšle šele po njegovi smrti. (Konec prihodnjič) D. B. STRAN 6 m TAM. KONČNO JE LE «CRKNIL» — Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in podrepnikom tržaške titofašistične klike sporočamo lužno vest, da je ta teden, po dolgem hiranju in zvijanju v smrtnih krčih končno «crknil» pornograjski titojaši-stičnt «Ljudski tednik», ki je za vedno zapustil svoje «zveste» naročnike in bralce. Za njim neutolažljivo žalujejo «odgovorni» urednik titofašist Franc Kavs ter ves ženski in moški uredniški kolektiv. S posebno tugo In žalostjo pa se ga spominjajo tržaški nabiralci starega papirja, ki so zaradi njegove prerane smrti prišli ob svoj vsakodnevni zaslužek. Pornografski «Ljudski tednik» je stegnil svoje «krake» zaradi pomanjkanja solidnih «injekcij» svetovno znane znamke «cvenk». Pornografskega tednika in njegove «kraške burje» torej m več. Izpolnilo se je to, kar smo mi že predvidevali ter smo, o bližajočem se «poginu» tudi že parkrat pisali. Sedaj je tudi jasno, zakaj so pornografi takrat tako trdovratno molčali. Morda pa so še vedno upali, da se bo njegovo «zdravstveno stanje» izboljšalo. Toda «razlogi tehničnega značaja» so se na veliko žalost titofašističnih ponesrečenih urednikov, še bolj kompliciran in tako Je prišlo do katastrofe. Sicer se pornografsko uredništvo še vedno «trošta», da je «Ljudski» skra-hiral le za «nodoločen čas». Morda se bo kdo izmed redkih čitateljev «Ljudskega» vprašal, kako je prišlo do «obolenja» in končnega skrahiranja. Odgovor je docela enostaven. Beograjski satrap potrebuje vedno več orožja, topov tn tankov, za katere je treba seveda precej «cvenka». Titofašistična papirnata propaganda pa je bila vsekakor preveč požrešna zaje-dalke državne kaše in kar je glavno, brez posebnih uspehov. Tiran jugoslovanskih narodov pa se ne sme preveč igračkati s Trumanovimi dolarji, ki morajo bili naloženi po največji «obrestni meri». «Ljudski tednik» pa je predstavljal pri tem bančnem poslu popolen fali-ment. Zaradi tega je bilo treba dolarčke bolje vložiti. «Socialistični» režim se ne more braniti pred «Nevarnostjo napada» s kvintali počečkanega papirja, marveč potrebuje vedno več orožja. «Meno burro e più cannoni» — pravijo temu Angleži. «Sparati» je treba na vseh koncih in krajih, pravi beograjski, trinog. Vsa sredstva je treba pač uporabiti, da pride fašistična klika do čim večje zaloge orožja, ker mora pač v primeru, da bi se vojnim hujskačem posrečila provokacija na Balkanu, igrati prav ta klika vlogo udarnega bataljona in «nedolžne napadene žrtve». «LJUBLJANSKE SRAJCE — V zadnjem času so mazači papirja pri «Primorskem dnevniku», ki so še utegnili ohraniti svoje tople stolčke, precej mrkih obrazov. Kaj se Je zgodilo? Ali so jim morda znižali mastne «prebende»? To še za enkrat ne. Pač pa so se začeli riniti v njihove že itak razredčene vrste — kot jež v lisičji brlog — povsem nepoklicane in v teh vrstah nezaželene «ljubljanske srajce», ki jim krepko izpodrivajo udobna mesta. Zaradi tega so titovski pisunčki, ki so dolgo let zvesto služili beograjskemu trinogu in na vse pretege opevali njegov «socializem» razjarjeni nad invazijo ljubljanskih «jezik-oslov-cev» ki si celo privoščijo «korigiranje» njihovih člankov. Kakor zgleda je v titofašistič-nem uredništvu ozračje precej napeto in temni oblaki se preteče zgrinjajo nad butlcami tukajšnjih pisunčkov, ki jim preti stalna nevarnost, da jih bodo ljubljanski «ježi» popolnoma izpodrinili iz toplega brloga. Kaj pa Petroniev «razredni Sindikat novinarjev»? Ta molči kot «mutec osojskt» drema in kima z glavo ter je vtaknil svoj «sindikalni» rep ponižno med noge. Saj mu tudi drugega ne preostaja, če sl hoče ohraniti svojo mastno plačano «razredno zavest». Z NAŠIMI USPEHI SE HOČEJO PONAŠATI — Bližajoče se upravne volitve so zdramile iz «spanja pravičnega» tudi tukajšnje tltofašiste, ki so te začeli svojevrstno votivno kampanjo, bodisi s potegavščino o ribiški zadrugi, kakor tudi z drugimi burkami. Značilno Je, da se tttofašisti spomnijo na to ali ono vas tn njene potrebe, šele ko so naši svetovalci o tem že razpravljali v občinskem svetu. Tako imamo primer miljske občine, kjer se njihov svetovalec na vse pretege hvali, da Je edino njegova zasluga če bo imela Badiha svoj vodovod, Vsem prebivalcem pa je dobro znano, da je naša uprava odobrila ta vodovod še predno se Je titofašist Krevatin sploh zdramil iz svojega «spanja pravičnega» Res je sicer da je na neki občinski seji tudi on nekaj «bleknil» o tem vodovodu, toda takrat je bilo vprašanje že urejeno. Isto se je pripetilo glede Lonjerja. O potrebah te vasi smo mi pisali že pred nekaj tedni. Sklican je bil tudi sestanek, kjer so vaščani obravnall vse probleme skupno z našim svetovalcem. Tudi v občinskem svetu so svetovalci KP že večkrat zahtevali rešitev teh vprašanj. Toda glej, kar nenadoma se zdrami «Primorski» In začne čvekati o potrebah Lonjerja, seveda ko je bila že sestavljena in predložena zadevna resolucija, za katero je dala pobudo naša organizacija. Sele takrat se je titovski svetovalec Dekleva «spomnil» na Lonjer tn te- ROVO FIXAXfXO BREMF ZA TRŽAŠKO OELOVKO LJUDSTVO Po zaslugi demokristjanov povišane tarife ACEGAT-a Na petkovi seji se je župan Bartoli namenoma izognil razpravi glede imenovanja ravnatelja ACEGAT-a - Občinski odbor je težko kršil zadevne predpise - Intervencije naših svetovalcev za probleme okolice - Tov. Braun je razkrinkal licemerstvo demokristjanov -- Titopendentisti glasujejo proti povišanju plač nameščencev - Glasovanje komunistov proti povišanju tarif Na zadnjih dveh občinskih sejah v Trstu je dala demokri-stjanska večina nov dokaz svojega zakulisnega spletkarjenja in popolnega preziranja koristi tržaškega prebivalstva. Na seji, ki je bila v petek 16. t. m. se je župan Bartoli namenoma izognil razpravljanju glede imenovanja ravnatelja ACEGAT, dočim je njegova večina na torkovi seji odobrila povišanje tramvajskih tarif in cene za dobavo elektrike. V začetku petkove seje je odbornik Cumbat odgovoril na številne interpelacije, ki so jih postavili razni svetovalci na prejšnjih sejah. Glede zahteve ■svetovalca tov. Malalana za javno razsvetljavo Lonjerske ceste, se je izgovarjal, da je zadevni denarni sklad že izčrpan. Tov. Malalan, pa se ni zadovoljil s pojasnilom, marveč je ponovno vztrajal pri svojem predlogu ter poudaril nujnost cestne razsvetljave, posebno še, ker so se pripetile prav zaradi teme številne nezgode. Oglasil se je nato svetovalec tov. Braun, ki je opozoril župana naj se drži dnevnega reda, v katerem je predvidena tajna seja, na kateri bi se moralo razpravljati o imenovanju ravnatelja ACEGAT-a. Brauno-va upravičena zahteva pa je župana docela ozlovoljila. Odgovoril je, da so pač na dnevnem redu vsekakor važnejše zadeve in se bo glede imenovanja ravnatelja lahko razpravljalo pozneje, Tov. Braun je nato odločno razkrinkal načrtni manever občinskega odbora, ki je razpravljal o tem imenovanju dva dni po zapadlosti roka za eventuel-no potrditev. Na ta način je občinski svet dejansko postavljen pred že dovršeno dejstvo, ker je rok za službeno odpoved že itak zapadel. Očitno je, da gre v danem primeru za zlonameren manever demokristjanov in malomarnost odgovornega odbornika, ki je s tem dejansko grobo kršil občinske predpise in popolnoma prezrl občinski svet. Tov. Braun je nadalje vprašal pojasnila glede filobusne proge Trst-Milje, ki bo — kot je pojasnil odbornik Visentin, — končana verjetno v jeseni. ] Tov. Ghetz je zahteval pojasnila glede gradnje tramvajskih čakalnic. Tov. Bidovec je sprožil vprašanje otroškega vrtca v Skednju ter poudaril potrebo, da se zajamčijo tudi slovenskim o- trokom primerni prostori. V nadaljnjem se je tov. Bidovec zavzel za probleme Lonjerja in Ratinare, kot postavitev vodne pipe, razsvetljavo predela ceste od postaje proge «L» do Lonjerja, popravila tamkajšnjih cest ter gradnjo občinskih pralnic na Katinari in v Lonjer ju. Tov. Weissova je iznesla protest prebivalcev Sv. M. M. Spodnje in Domja glede odlaganja smeti na občinskem poljedelskem podjetju Na torkovi seji je bilo pač osrednje vprašanje predlog demokristjanov za povišanje tramvajskih tarif in cene elektrike za izven domačo uporabo. Svoj predlog so skušali licemerski demokristjani opravičiti s pomanjkanjem denarnih sredstev za irovišanje plač nameščencem ACEGAT-a. Toda tov. Braun je docela razkrinkal njihov manever s katerim hočejo usmeriti upravičeno o-gorčenje prebivalstva na nameščence tega podjetja. S tem ciljem so tudi predložili obe vprašanji skupaj, čeprav gre za dva docela ločena problema. Razen tega pa ni bil predložen občinskemu svetu niti proračun ACEGAT-a, iz katerega bi se lahko razvldelo ali so predlagani poviški tarif sploh utemeljeni. Odločna intervencija našega svetovalca je spravila demokristjane in njihove podrepnike v vidno zadrego. Z medklici, ki se jim je pridružil tudi župan, so skušali prekinjati govor tov. Brauna, posebno še ko jim je upravičeno očital, da se poslužujejo istih metod upravljanja kot za časa fašizma. V nadaljnjem je pobil trditve odbornika Bonettija o dozdevnih olajšavah, ki naj bi jih imeli delavci s tedensko tramvajsko izkaznico kakor tudi druge kategorije prebivalstva. V zaključku je še izjavil, da bo komunistična skupina glasovala proti vsakemu povišanju tarif ACEGAT-a. Tito-pendentist Glanpiccoli pa se je zagnal proti nameščencem ACEGAT-a češ, da imajo že itak previsoke plače in bo njegova skupina glasovala tudi proti povišanju plač. ' Končno je moral občinski odbor, zaradi odločne intervencije tov. Brauna pristati, da se je o obeh vprašanjih glasovalo ločeno. Pri glasovanju za po- višanje plač nameščencem ACEGAT-a ie naša skupina glasovala za povišek, dočim je pri drugem delu glede povišanja ACEGAT-a glasovala proti temu prediogu. V začetku seje so naši svetovalci postavili številne interpelacije glede javne razsvetljave v okolici, popravila cest in nekatera javna dela na Proseku in Kontovelu. Ce bo moralo prebivalstvo plačevati s L aprilom višje tramvajske tarife ter trgovci, obrtniki in druga podjetja višjo ceno za elektriko, se imajo zahvaliti edino le demokristjan-ski upravi, ki ni hotela iskati boljšega sredstva za rešitev finančnih težkoč ACEGAT-a. Slava padlim! Danes poteka šesta obletnica junaške smrti dveh borcev iz narodno osvobodilne vojne, ki sta žrtvovala svoji mladi življenji za mir v svetu in boljšo bodočnost človeštva. ~~Tov~. BRISCEK SLAVKO iz Barkovelj, rojen na Kontovelu 6. 2. 1927. Z mladinskim navdušenjem se je pridružil partizanskemu gibanju in bi! dodeljen XX. udarni brigad! «Trieste» divizije Garibaldi-Natisone. Pri neki akciji se je prostovoljno priglasil za zvezno izvidnico. Padel je kot junak, zadet od sovražne krogle v Rovtah (Slovenija) dne 24. marca 1945. Tov. COSSUTTA MARIO, rojen v Trstu 13. 2. 1923. Partizanskim vrstam se je pridružil 12. 9. 1943. in sicer v Brdih. Dodeljen je bil bataljonu Garibaldi s činom politkomisarja ter bil nato premeščen k XX. tržaški brigadi. Tudi on se je prostovoljno javil za izvidnico ter padel v isti akciji v Rovtah dne 24. marca 1945. Slava njihovemu spominu! Kriminalca Maraspina hočejo pomilostiti Za tiskovni sklad "DELA,, Za tiskovni sklad «DELA» so darovali: tov. Bavdaš Peter 200, tov. Wilhem Rudi 300 lir. Tržaški antifašisti in demokrati prav gotovo niso pozabili na preganjanja, mučenja in dolgoletna trpljenja po ječah in koncentracijskih taboriščih, za katere nosi odgovornost, med ostalo fašistično proslulo zalego, tudi zloglasni tržaški fašistični kriminalec Maraspin. Ta zverina v človeški podobi je bil zaradi svojih neštetih zločinov tudi obsojen na smrt. Prvotna kazen pa mu je bila, zaradi naklonjenosti sodišč spremenjena v zaporno kazen za 30 let. Kriminalec Maraspin je neposredno odgovoren za mučeniško smrt sedmih tovarišev na Proseku, Miltota in Pe-tracea v ul. Ghega. Nadalje je odgovoren za Umor Ardemie Zacicolieh ter za smrt v koncentracijskem taborišču Bru-nota Battija in Remigija Lutt-mana kakor tudi za številne deportacije naših tovarišev v nacistična taborišča ter še drugih zločinov. Dejstvo je, da je bilo proti njemif vloženih 48 dobro’ utemeljenih ovadb. Mesto da bi prejel zasluženo ŽALOSTNE POSLEDICE BLAZNE OBOROŽEVALNE POLITIKE Na vrsti so odpusti delavcev pri Beltrame in v tovarni Gaslini kazen, ga je sodišče še pomilostilo na 30 let ječe. Toda to še ni vse. Prišlo je celo do tega, da skušajo kriminalca Maraspina rehabilitirati in se zanj zanima sama policija. V zadnjem času sta bila namreč klicana na policijo neki naš tovariš in tovarišica, kjer so ju povabili naj podpišeta prošnjo za njegovo pomilostitev. Kakor vidimo so se začeli zanimati za zopetni povratek v človeško družbo fašističnih kriminalcev, celo vladni organi, kar predstavlja že višek nesramnosti in zveni kot pravcati zasmeh milijonov žrtev, ki so padle pod zločinsko roko nacistov in fašistov. Za teden dni So bo: a 24 - Gabrijel. Nedelja 25 - Velika noč. Ponedeljek 26 - Vel. pone# Ijek. Torek 27 - Rupert. | j Sreda 28 - Sikst. Četrtek 29 - Ciril. ■ > Petek 30 - Janez KI. (Zadni krajec). Zgodovinska dneva: 26. 1838. se je rodil na Brdu Pr| Bohinjski Bistrici sW venski pisatelj | cinger Janez. 27. 1941. so se svobodoljubij sile Jugoslavije upr'1 protiljudski politi*' <1 Cvetkoviča - Mačko',,; 11 in jo strmogl® J Poskus rehabilitacije kriminalca Maraspina je docela u-pravičeno ogorčil ne samo antifašiste, ki so prav zaradi njega pretrpeli mučenja, taborišča in zapor, marveč je istočasno ogorčil široko javno mnenje, ki vidi v teh manevrih odgovornih krogov odraz tiste politike, s katero skušajo temne sile reakcije pomagati fašizmu, da bi se zopet postavil na noge. Toda antifašisti in demokrati ne bodo tega nikdar dopustili. Zaman so torej vsa prizadevanja za pomilostitev fašističnega kriminalca Maraspina. Beltrame namerava odpustiti 23 nameščencev, tovarna «Gaslini» pa 97 delavcev in 7 uradnikov Sporazum glede premične mezdne lestvice . Zmaga ES na volitvah za tovarniške odbore Kapitalistične melode v titovskem tiskarskem podjetju . Protest ES proti povišanju tarif ACEGAT-a V četrtek je Udruženje in-dustrijcev spročilo sindikatom, da namerava podjetje «Beltrame» odpustiti 23 delavcev ter nadalje, da se nahaja tovarna «Gashni» v stalnih težkočah in bo zaradi tega odpustila 97 delavcev in 7 uradnikov. Zveza enotnih sindikatov se je ta- Tudi delavke v tovarni S. A. T. I. M. v Barkovijah so lepo proslavile 8. marec. Korak naprej v pripravah za občni zbor HelavsMli zadrug Nadzorni odbor naj določi datum občnega zbora Nadzorni odbor Delavskih zadrug se je končno zdramil. 4. t. m. je. dal namreč v javnost izjavo, da se bodo po 30. juniju začela pripravljalna dela za sklicanje občnega zbora. Sicer pa je bil tudi že skrajni čas, da je nadzorni odbor končno zavzel odkrito in javno stališče, čeprav je izjava, ki je bila poslana krajevnemu tisku precej nejasna in dopušča različne možnosti tolmačenja. Odločitev nadzornega odbora je smatrati vsekakor kot posledico pritiska zadružnikov in njihovega vztrajnega prizadevanja, da bi prišlo do sklicanja občnega zbora. Tudi ustanovitev pripravljalnega odbora sta. rih članov je nedvomno vplivala na nadaljni razvoj cele zadeve. Napravljen je bil torej korak naprej. Vendar pa tudi navedena izjava o začetku priprav za sklicanje občnega zbora ne more zadovoljiti zadružnikov, ker je v bistvu zelo nepopolna :n nejasna. V tej izjavi ni nam. reč nikakega govora o datumu, s katerim bi se začele te priprave. Ta važna okoliščina pa dopušča vse možnosti nadaljnjega zavlačevanja tudi po 30. juniju. Znano je, da se je večina članov nadzornega odbora svoječasno obvezala, da bo skli. cala občni zbor, čim bo VU izdala gornji ukaz, čeprav predvideva zadružni statut, da se mora sklicati občni zbor tekom aprila vsakega leta. Sicer pa je tudi brez nadalj njega pravnega poglabljanja razvidno, da se je doslej postopalo precej samovoljno in v kel do občinskega odbornika, ki rešuje te zadeve. Toda tudi tokrat je prišel dokaj prepozno, čeprav se «Primorski» zelo ponaša z njegovo «uspešno Intervencijo». isto je bilo z vrtcem v Skednju, go je «Primorski» po spominu povzel resolucijo škedenjskih staršev, ki so se v tej zadevi obrnili na naše svetovalce. Ce bodo tito-fašisti tudi v bodoče tako «delovali» za koristi prebivalstva, si bodo pač po vsej pravici zaslužili naziv «fanalini di coda». navzkrižju s statutom. Nič čud- nega torej, če si bodo člani u-stvarili mnenje,, da se hoče nad. zorni odbor obdržati na vodstvu zadrug v nedogled. Na nadzornem odboru je se daj ležeče, da dokaže čut pravilnega razumevanja volje zadružnikov, ki po vsej pravici zahtevajo, da se navedena izjava izpopolni z določitvijo točnega datuma za začetek pri. prav na občni zbor. I* 1? V O zasedanj e CK %KM V soboto 10. t.m. se je sestal novo izvoljeni Centralni komite ZKM, ki je izvolil sekretarja v osebi tov. Lina Crevatina ter obenem Izvršni komite. Na tem sestanku si je novo izvoljeni CK zadal nekatere važnejše naloge, okrog katerih se bo osredotočilo delovanje vse komunistične mladine. V borbi za mir bo ZKM stremela za združitev vseh mladincev, s posebnim ozirom na mladince nekaterih strank. Nadalje bo zastavila vse sile za zaščito ko-risti delovne in brezposelne mladine. Vso podporo bo dala tudi pobudam stalnega odbora delovne mladine. Istotako bo ZKM mobilizirala mladino za prvomajske proslave ter pri pravila 1500 mladincev in mladink za telovadni nastop. Trža* ška mladina se bo udeležila mednarodnega zborovanja za mir, ki bo 12. in 13. maja na Dunaju, kakor tudi mladinske-ga festivala v Berlinu. Prispe vala bo tudi v volivni kampanji za čim boljšo uveljavitev demokratičnih sil. To so glavne smernice bodočega delovanja, ki bo doprineslo k nadaljnji u-trditvi in razširitvi ZKM. CK je tudi razpravljal o važnem vprašanju vaditeljev za telovadni nastop in začetek mno-žične telovadbe. Dne 8. in 15. aprila bodo namreč generalne vaje vseh telovadcev. koj odločno uprla namerava- nim odpustom. Tako grozi drugim delavskim družinam še večja beda in pomanjkanje in nepregledne vrste brezposelnih se bodo zopet povečale. Jasno je, da so tudi ti novi odpusti neizbežna posledica dolgotne tuje okupacije in blazne oboroževalne politike, ki prinaša delovnemu ljudstvu edino le gorje in bedo. Sporazum glede ponovne uvedbe premične mezdne lestvice, ki je bil podpisan v sredo v italijanski republiki, stopi avtomatično v veljavo tudi na našem Ozemlju in sicer z istim rokom, to je 1. aprilom. Obenem se pri nas avtomatično uveljavijo pogoji sporazuma podpisanega 21. januarja t. 1. glede revalorizacije mezd, s katerim je bila izredna doklada 48 lir nadomeščena z začasno doklado. V sredo 28. t. m. bo na Uradu za delo ponovno sestanek za rešitev spornega vprašanja pekovskih delavcev. Udruženje lastnikov pekarn je zagotovilo Uradu za delo, da bodo dosedanje ugodnosti ekonomskega značaja, ki jih uživajo pekovski delavci, ostale tudi v bodoče neizpremenjene. Kakor zgleda se je torej položaj precej razjasnil in bo na tem sestanku prišlo verjetno do povoljne rešitve tega vprašanja. V podjetju Smolars so bile pretekli teden volitve za tovarniški odbor, kjer so ES odnesli vidno zmago. Izvoljena sta bila 2 zastopnika ES, 1 za DZ in 1 za neodvisno listo. V trgovski tiskarni «Adriatica» so se ES isto tako dobro uveljavili. Od 13 nameščencev so se 3 vzdržali glasovanja, za ES je glasovalo 9, dočim ni DZ prepela niti enega glasu. Ravnatelištvo mestnega titovskega tiskarskega podjetja v ul. Montecchi 6 se je še enkrat pokazalo v pravi luči običajnega kapitalističnega izkoriščevalca. Kakor znano, se vodijo v Trstu pogajanja za uvedbo poviškov plač tiskarskih de- lavcev, ki so bili doseženi v italijanski republiki. Tiskarski delavci pri titovskem podjetju pa so si že leta 1948-49 priborili boljše mezdne pogoje, za katere jih hoče to «socialistično» podjetje oškodovati. V zvezi z občutnim povišanjem tarif ACEGAT-a je ZES objavila oster protest, v katerem ugotavlja med drugim, da povišanja plač nameščencev ne morejo nikakor vplivati na finančno sfanje v taki meri, da bi lahko opravičila poviške tarif. Izdatek za zadnja povišanja plač znaša 187 milijonov lir, dočim bo podjetje že s samim povišanjem, tramvajskih taiif inkasiralo prilično 400 milijonov lir. V nedeljo so bile v Domu pristaniških delavcev volitve za voditelje pristaniške družbe za raztovarjanje premoga. Vseh 108 članov te družbe je dalo svoj glas prejšnjemu vodstvu. Tako so bili soglasno potrjeni prejšnji voditelj Francesco Menneri in odborniki Marco Filato, Josip Rebec in Valentino Fabbro. Za revizorje pa Luigi Grandis, Carlo Chert in Arrigo Ermanni. To je že tretji dokaz enotnosti, ki so ga dali pristaniški delavci vsem sovražnikom delavskega razreda in vsem lažnim sindikalistom. Dokazali so, da so njihove vrste enotne in strnjene in da bodo vsi poskusi rušenja te enotnosti tudi v bodoče popolnoma propadli. PROSLAVA padlšh v Lonjerjn Na Jožefovo so Lonjerci ob spomeniku dostojno proslavili šesto obletnico smrti padlih, ki so dali svoja življenja za svobodo v borbi proti Colfotti-jevim fašistom. Slovesnosti je prisostvovalo precejšnje število domačinov. Položena sta bila dva venca, eden v imenu Podlonjercev. Slovesnost počastitve je pa Na velikonočni ponedeljek, 26. t. m. ob 16. uri bo openska igralska skupina uprizorila v AVDITORIJU v Trstu (ulica Teatro Romano) Gogoljevo komedijo v petih dejanjih '''ILEV1Z01U’ Vabila, ki veljajo kot vstopnice, se dobijo pri vseh prosvetnih društvih, na sedežu Slovensko hrvatske prosvetne zveze, trg Ponterosso št. 6, H. nadstr. in pri vratarju Doma pristaniških delavcev. V zadnjih mesecih lanskega leta, so začeli titovski voditelji s pomočjo svojih agentov in po navodilih iz Beograda, s pravo ofenzivo na sindikalnem področju misleč, da jim bo uspelo vnesti zmedo in razkol med delavce. V ta namen so mobilizirali vse ; časnike, slovenske in italijanske, radijsko postajo, izdajali so letake, pričeli so z obiski na domovih raznih tovarišev, razkošno so sipali denar, pritiskali na kmete, ki imajo zemljo onstran meje, poslužujoč se par izdajalcev, ki so jih dobili v kaki tovarni. Z vsem tem so zagnali krik in vik. Bobnali so, da le oni lahko branijo Interese delovnega ljudstva in da morajo zato ustanoviti svoj sindikat. Na dolgo in široko so pisarili o uspehih sestankov, o katerih pa delavci niso nikoli slišali. Ko sc končno izčrpali vso svojo domišljijo, so zbrali par izdajalcev, pajacov Babičevega cirkusa ter igrali burko o takozvanem «razrednem sindikalnem kongresu». Ali tudi ta komedija je bila zaman. Delavski razred dobro ZA TITOVCE NI MESTA V DELAVSKIH VRSTAH pozna te glumače, ki se sprehajajo po Trstu in okoliških vaseh, tn ve, da so oni krivi radi svoje nacionalistične in provokatorske politike, ki so jo vodili med delavskim razredom, da se je delavstvo razcepilo na dva tabora. Delavci se dobro spominjajo, da je titovska banda prepovedala visoko dvigniti rdečo zastavo. Delavci in kmetje vedo, da so oni odgovorni za bedo, prisilno delo ter fašistični teror, ki vlada v Jugoslaviji in v coni B. Delovno ljudstvo jih zato z zaničevanjem odklanja ter se jih izogiba kot steklih psov. Najlepši dokaz za to, da za titofašiste ni prostora med nami, so pokazali pristaniški delavci, ki so s tajnimi volitvami izvolili kot svoje voditelje tovariše, proti katerim so se tttofašisti najbolj zaganjali v časopisih, radijskih oddajah ter z raznimi agenti in jih prikazovali v Kopru trgovina, v kateri se dobi raznovrstno blago ali samo za plačilo v Urah? Zakaj molčite o tem, da je v Ljubljani trgovina, v kateri je treba plačevati z dolarji? Nesramneži, delavcu ne dakot največje sovražnike prista- ste ™ dolarjev, ne lir, njim po- niških delavskih družb. Spijon Bortolo Petronio je vedno trdil, da Ima med delavci u pristanišču svoje pristaše. Volitve so najbolj jasno pokazale, da ni nitt en odstotek za Bartola. Pokazale so, da za izdajalce ni prostora med delavskim razredom. Bartola, Luxo, Lipovca (Tineta) ki toliko kričijo, ,da so jim pri srcu interesi našega delavskega razreda vprašamo, zakaj ne dvignejo mezinca proti izkoriščanju delavca in kmeta v Jugoslaviji in coni B? Zakaj podpirajo tisti režim, ki sili delavca, da mora delati ves dan a si ne more privoščiti niti litra vina? Zakaj dovoljujejo, da mora kmet oddati svoje vino tako, da prejme zanj tako sramoten izkupiček? Zakaj ne poveste kako živi delavec In kmet v Jugoslaviji in coni B? Zakaj ne priznate, da je razburila nekaj onemoglih titofašističnih razgrajačev, ki si niso mogli kaj, ko so se čutili varne v stranskih ulicah, da ne bi sprožili nekaj neslanih opazk na račun prihajajočih k svečanosti. Med temi «junaki» so bili seveda najglasnejši prav tisti, ki so pred šestimi leti strahopetno odklanjali sodelovanje ob pogrebu padlega tovariša Pertota, to je enega izmed junakov, katerim je spomenik posvečen, češ da so povsod okrog nastavljeni fašisti z brzostrelkami. In tudi ta dogodek izpričuje Lonjer-cem kakšne vrste tiči se valijo v titofašističnem gnezdu. Obvestilo telovadcem Obveščajo se vsi telovadci in vaditelji, da bodo generalne vaje za prvomajski nastop v naslednjih dneh: 8. aprila za mestne sekcije. 15. aprila za okoliške sekcije. 22. aprila za mestne in podeželske sekcije ter 29. aprila zaključna generalna vaja za mestne in okoliške sekcije. Sovjetski dokumentariji v Kinu ob morju Ud 28. marca dalje bodo predvajali v Kinu ob morju vrsto sovjetskih poljudno znanstvenih dokumentarnih /Umov. V prvi seriji predstav so uvrščeni naslednji filmi: «Selitev ptic», «Ekspedicija na Elbrus», «Industrija v U ralih». V drugi seriji pa: «Lov na kite v Antarktiki», «Pri virih resnice», «Tovarna žita» (iz življenja v sovhozih), «Oni zopet vidijo» (filmski posnetek kirurgične intervencije za prenos očesne roženice), «Socialistična Moskva». TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Šramel kvlnl1 Veseli godci - 18.15 Schum^ Simfonija št. 2. - 19. Programi periskop - 21. Velikonočne sllKe 22. Nastop pevskega zbora Jadd' - 23 Plesna glasba. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaj’ 11.30 Aktualnosti - 12. Od me|t t dlje do melodije - 13. Glasba n željah - 16. Oddaja za najmlaj** v Princeska in pastirček - 21. f1!] lo 6t dijski oder - Martin: Verige - 2- Nastop čelista Lava GolahovKi PONEDELJEK: 10. O Franck: Simfonične variacije Jj I# Kt 13. Glasba po željah - 16. Radii' lì * ,1 So oder - John Manners: Peg. src7 moj - 19. Iz filmskega sveta Vokalni koncert basista Da»1': J Merlaka - 21.45 Sulllvan: 3°^,^ the, opera v 2 dej. Sy TOREK: 13. Glasba po željni k, ... «lil 19. Mamica pripoveduje - 21. ve rl mladini - 22. Beethoven: 6. S*1 ^ fonija - 23. Romance. SREDA: 19. Zdravniški ve 20. Evropski koncert- - 20.30 šola - 21. Vokalni kvartet Ve*' bratci - 22.30 Wagner: SlmfoI1j^ ni, «'Ul «u 0 N* ve Ve^ , : v c-molu. ČETRTEK: 13.10 Slovenske , rodne izvaja pevski duet, na N 1 moniko spremlja M. Sancin - | Slovenščina za Slovence - 21. JjJ* dijski oder - Bergmann: Nobel0* Ji nagrada nato Večerne melodij0!!1*1 PETEK: 13. Glasba po željU^ 19. Pogovor z ženo - 20.10 Vok' koncert baritonista Marijana K;Vs< Mačkovlje — V četrtek zjutraj je umrl tov. Ivan Tul, star 82 let. Pokojni je bil znan kot zaveden Slovenec in pošten demokrat. Zelo rad je čital knjige in časopise. Vaščani ga bodo ohranili v dobrem spominu. Tem potom izražajo družini in sorodstvu svoje sožalje. Za kritje pogrebnih stroškov so prispevali 9.500 lir. V tem tednu je preminul tov. Josip Cerkvenik, brat sekretarja sekcije KP na Kolonkovcu tov. Petra Cerkvenik. Komunisti s Ko-lonkovca in vse tamkajšnje prebivalstvo izrekajo tov. Petru in družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje uredniški kolektiv «Dela». Javna diskusija med komunisti in pristaši SDZ POLOŽAJ DELAVCEV V SZ je dosli boljši kol na Zapadu V nedeljo se je v nabrežinski kinematografski dvorani vršila težko pričakovana javna diskusija med komunisti in pristaši SDZ. V dvorani je bilo že ob napovedani uri skoro polno ljudi, le redki so prišli z majhno zamudo, tako da je od začetka diskusije vseh dvesto ljudi — sto od vsake stranke — napeto sledilo izvajanjem. SDZ očividno ni mogla napolniti dvorane s samimi domačini in svojimi pristaši, zato pa je prišlo «oja-čenje» iz Trsta, poleg tega pa je prišlo tudi več titovcev z njihovimi vabili. stavljate le zakone izkoriščanja in terorja. Vi imate lire in dolarje, ki si bašete žepe iz žuljev delovnega ljudstva Jugoslavije in cone B, zato molčite in kot zvesti pst ubogajte gospodarja, ki vam je ukazal, da se morate zaganjati tudi v delavski razred tržaškega ozemlja! Prav te dni je španski narod pokazal, da se s terorjem ne da zadušiti pravica delovnega ljudstva. Tudi Tito in njegovi agenti ne bodo zadušili odpora delavstva! Delovno ljudstvo ne bo postalo nikoli orodje titovsko-amerl-kanskega imperializma ! Kot španski, tako se tudi jugoslovanski narodi pripravljajo, da bodo obračunali s titovsko bando. V tej borbi bodo dobili ti bratski narodi pomoč delovnega ljudstva vsega sveta. MARKOVIČ ALOJZ Po otvoritvenih besedah tov. Zvonka in g. Terčona je dobil kot prvi besedo tov. Slane Bidovec, se bližajo druge upravne Htve še vedno brez vode tf^ električne razsvetljave. PV Hij deti prebivalci so se siceUH^ večkrat obrnili do občine, ' Hi*, brez uspeha. Glede razši*1!. tlOfl vodovodnih cevi do tega z9:>\ ka, se ACEGAT izgovarja, 1 ^ da je vodni pritisk v vocijjjk? du prenizek, ker se ta Pre|^J nahaja v višini 43 m. GledeA-či pa so odgovorili, da v tem kraju potrebni rro'-.f.-javna pipa pa je od navec^u. mator. Edina razpoložiAi hiš zelo oddaljena tako, preostaja prizadetim le iz vodnjakov. Tudi cesta j*jv(J‘ sebno po dežju v obuF |jtj' stanju. Razen teh nadlog je zadnje čase pridružila 'Hi, C« va. Ves prevoz smeti, & raztovarjajo na občinskelP | Ijedelskem podjetju se vr»1! cesti, ki pelje od Dacj8, Domja. Vse to seveda P°v. ča neznosen smrad, ki SJ posebno širi prav okrog 1 dene skupine hiš. Proti je tudi protestirala na med zadnjih občinskih ša svetovalka tov. Weis To je torej dejanska enega izmed bližnjih oK predelov Trsta. Vse po z demokrlstjanskih monop torjev občinske uprave, y,’i( tn? k pofNi do danes niso resno P00',!?»! 'l za najbolj osnovne P0’ 01 tamkajšnjih prebivalcev, i *11' Odgovorni urednik jilo RUDOLF BLAŽIČ (BW< Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Dovoljenje AIS Jtsi, "t" Vesele velikonočne praznike želi «k 1‘StV V CASALINGA TRIESTO. K S. A R. L. edino zastopstvo kj'l,< štedilnikov «Helios» jiiu5* Trst - ul. Clnnastie^Aj^ -N1* K RDEČA ZVEZDA,, V SALEŽU prirej na velikonočni ponedeljek, 26. *■ Lvo PROSVETNO DRUŠTVO Velik N tradicionalni javni pl^ Svirala bo godba iz Križa. Gost£ji bomo postregli z domačim teranOI,, ^ V slučaju domačo šunko. s labega j % vremena se bo vršil ples prihodnjo nedeljo 1. aPylf6t]S tlebele mlihomčm piamihe zeli Trgovina s čevlji TREVISANI ČEVLJI IN UL. VASARI ŠT' '1^ %] SANDAL* UL. VASARI ŠT. 10. TEL. 96-661 K tudi na ^