^181/
zrtn i i ti n tfinTil it 1H f 111 j T"! Tij^i~rt4
\j \j wv/wv«/wwwvjrv/v^rwv/wv
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽAL
Naša ustavna dolžnost
Meseca septembra 1973 leta smo se na zborih delovnih ljudi odločili organizirati enotno delovno organizacijo z desetimi organizacijskimi enotami. Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi strokovno pripravljenega elaborata, ki nam je prikazal Pozitivne in negativne strani ter po 'goje za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. V razpravi, ki je tekla po skupinah in na zborih delovnih ljudi več mesecev, smo u-gotovili, da še nismo pripravljeni na tako organiziranost, da je predhodno potrebno še marsikaj storiti v odpravi subjektivnih in objektivnih zaprek, da bi nato prešli na no-vo organiziranost temeljnih organizacij združenega dela čim bolj vsestransko pripravljeni. Rekli smo, da je ustavna organiziranost proces 5m ne kampanja ter da se bomo orga-nizirali takoj, ko bodo dani pogoji m odstranjeni vsi subjektivni in objektivni problemi. Danes po enem letu in pol, lahko ugotovimo, da se je tudi v Tosami marsikaj spremenilo in uredilo ter da so pogoji bistveno ugodnejši za ustavno organiziranost najše delovne organizacije.
Ne bi kazalo več odlašati, kajti lahko se nam kaj kmalu maščuje v nedoslednem uresničevanju odločilne vloge delavcev v družbeno — ekonomskih odnosih in v nadaljnjem urejevanju samoupravnega sistema.
Med tem časom smo dobili tudi novo ustavo Socialistične federativ-ne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije, ki je bila sprejeta meseca februarja 1974. {eta. Kaj pravi med ostalim 36. člen Zvezne ustave: »Delavci v delovni organizaciji, ki je delovna celota, \ katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne Pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organi-
zacije v temeljno organizacijo združenega dela.«
Ne samo, da imamo pravico, imamo dolžnost do naše družbene skupnosti, da organiziramo temeljne organizacije združenega dela, če so za organiziranje dani pogoji Uresničitev ustavnih pogojev za organiziranje TOZD terja, da upoštevamo specifičnost na posameznih področjih dela, ki se kažejo v različni tehnično-tehnološki podlagi, ki pogojuje različno velikost v kateri je delo delavcev izmerljivo in se lahko poitrdi kot vrednost. To sta dva pogoja, ki morata biti upoštevana in dosledno uresničena.
V pogojih ustavno neustreznega organiziranja je delavec ločen od proizvodnih nalog, rezultatov in pogojev svojega dela. Lahko samo zamenjuje svoje konkretno delo z odtujenimi nosilci upravljalske funk-
Na osnovi člena 76 in 118 statuta naše organizacije združenega dela, podajam poslovno poročilo o u-spešnosti poslovanja v preteklem letu 1974. V tem obdobju so bili doseženi pomembni uspehi v celotnem sistemu našega gospodarjenja, bodisi na področju tehriičnoitehnološ-kega dela, v komercialnem, finančnem, ekono msko-pl anskem in splo-šno-kadrovskem poslovanju, kar je razvidno iz poslovno finančnih rezultatov ter doseženih planskih ciljev.
Začrtana poslovna politika in realni programi našega dela, ki smo si jih zadali v začetku preteklega leta, so bili garancija našega uspeha. V teku celoletnega poslovanja smo si prizadevali doseči čim boljše in pomembnejše rezultate, kljub ne-
cije, nad odtujenimi družbenimi sredstvi, od katerih dobiva del ustvarjenega dohodka. Delavcem se mora omogočiti uveljavljanje njegovega osebnega interesa v vseh oblikah združevanja dela in sredstev. Samo tako bomo samoupravno obvladali svojo soodvisnost z delom drugih delavcev in prerasli v resničnega nosilca odločanja.
Ni slučajno, da sta X. kongres ZKJ in VII. kongres zveze sindikatov Jugoslavije jasno določila smeri nadaljnje akcije za dosledno uresničevanje ustavnih določil. Sedaj je prišla vrsta tudi na nas, na našo delovno organizacijo, da ponovno začnemo postopek za ustavno organiziranost, izdelamo novi elaborat, iz katerega bo razvidno kakšni so pogoji organiziranja TOZD v Tosami v sedanjem obdobju.
Slavko Bajec oec.
štetim subjektivnim in predvsem objektivnim težavam in problemom. Zaradi stalnih sprememb pogojev gospodarjenja in sistemskih rešitev v pristojnosti zveznih organov, smo imeli v teku leta šest rebalansov našega prodajnega plana. V samem začetku poslovanja preteklega leta, v dobi zamrznjenih cen naših končnih izdelkov, ko je inflacija neusmiljeno povečavala naše proizvodne stroške, smo z veliko zaskrbljenostjo štartali v prve mesece preteklega leta.S časom so se sistemsko urejali odnosi in izboljševali pogoji gospodarjenja, kar nam je dalo poguma za uresničevanje naših programskih nalog. Že rezultati in poslovni uspehi prvega tromesečja so nam dali slutiti, da smo prebrodili (Nadaljevanje na 2. strani)
Poslovno poročilo za leto 1974
začetne teža/ve in da je potrebno angažirati vse proizvodne zmogljivosti v clju zadovoljitve potreb po sanitetnem materialu in filtrih na domačem in inozemskem trgu. Finančna rezultati prvega polletja so naš optimizem tudi potrdili, rezultati pa so bili toliko bolj razveseljivi, ker smo jih dosegli v premagovanju objaktivnih in subjektivnih težav, ki so nas spremljale celo prvo polletje. Končno je bil meseca junija podpisan družbeni dogovor in samoupravni sporazum o delni libe-rizaciji cen v tekstilni industriji v povprečju za naše izdelke 21 %. Drugo polletje lahko ocenjujemo kot u-mirjeno in bolj stabilizacijsko, kar se je odrazilo tudi na poslovnih u-spehih. Proizvodnja in prodaja sta se odvijala normalno, nabavna služba pa je uspela bolj redno in kvalitetnejše preskrbovati pro*izvodne potrebe.
Primerjava finančne uspešnosti z letom 1973 je sledeča:
Vsebina
Celotni dohodek Porabljena sredstva DOHODEK
leto 1974
308.504.596
214.104.494 94.400.102
leto 1973 185.400.324,05 142.611.375,16 42.788.948,89 Indeks
116
150
220
Doseženi finančni uspehi, ki jih TOSAMA ne pomni, so rezultat dela in prizadevanja celotnega kolektiva, slehernega člana naše delovne organizacije, ter pravilnih sklepov naših samoupravnih organov. Dobro pripravljen proizvodni plan, izkoriščene kapacitete, dobra samoupravna organiziranost tar volja slehernega člana naše delovne skupnosti za dvig produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, so ustvarjalci najpomembnejšega deleža v ustvarjanju celotnega dohodka. Ne moremo pa mimo dejstev, da je v okviru naše delovne organizacije še nešteto subjektivnih težav in prob-lemov, ki jih bomo morali Obravnavati in odklanjati v našem bodočem delu.
Kako smo delali in gospodarili v naših sektorjih in kako ocenjujemo njihovo delo v teku preteklega leta ter kako smo reševali probleme in težave, kaj predlagamo za boljše delo in še večje uspehe v bodoče, pa bomo videli iz naslednji sestavkov:
I. TEHNIČNI SEKTOR
Naloge v posameznih službah so bile v preteklem letu usmerjene poleg organiziranja in obnavljanja proizvodnih postopkov v naša nadaljnja investicijska Vlaganja. V zadnjih letih smo naglo raziširjali in modernizirali posamezne tehnološke postopke, zaradi česar smo morali temeljito razmisliti o nadaljnji ureditvi naše proizvodnje.
Nevsklajene razmere med proizvodnimi zmogljivostmi in skladiščnimi prostori ter pisarniškimi prostori so narekovale reševanje vprašanj nadaljnje izgradnje v večjem to istočasnem obsegu.
Dejavnost služb tehničnega sektorja je bila usmerjena na:
—	modernizacijo proizvodnih postopkov,
—	izgradnjo skladišč,
—	izgradnjo proizvodnih prostorov,
—	priprava novih tehnoloških postopkov,
—	priprava za izgradnjo menze to pisarniških prostorov.
Za nadaljnjo modernizacijo v proizvodnji smo pripravili celoten tehnološki elaborat po katerem je predvidena zamenjava tehnologije tkanja ovojev. Predlaga se tehnologija z vsemi prednostmi in vso sigurnostjo. Sedanja proizvodnja ovojev teče na zastarelih to iztrošenih strojih, kjer je potrebno visoko število ljudi za posluževanje, kar povzroča visoke izdelavne stroške.
Pristopili smo k načrtovanju nadaljnje izgradnje Tosame, zato smo z Birojem 71 pripravili arhitektonsko urbanistično obdelavo kompleksa. S tem objektom je obdelan celoten industrijski kompleks to namensko razdeljena uporaba zam/lji-
je doseganje rezultatov	naslednje:
Oddelek	Izvršeno
Tkalnica ovojev (din)	105,03
Konfekcija (din)	108,47
Mikalnica (din)	108,86
Filtri (din)	102,3
Tkalnica gaze (m)	103,12
Belilnica (kg)	125,45
Tkalnica gaze (vot)	105,39
Rezultatli bi bili lahko še ugodnejši, če se ne bi v tem obdobju srečavali s pomanjkljivostmi pri dobavi materialov in preskrbi z ele-ktro energijo.
Vsi oddelki, ki jih ocenjujejo vrenostno, so plan presegli, ravno tako tudi tkalnica gaze in belilnica. Če pa analiziramo plan po posamezni grupah izdelkov opazimo, da v večini presegajo planirane vrednosti, razen pri elastičnih ovojih, kon-fekcionirani gazi in blagu, ki so pod planom.
Vzroke nedoseganja plana moramo iskati v premajhni izkoriščenosti razpoložljivih kapacitet in pa pomanjkanje tkanin za konfekcionira-no gazo to blago. Nekatera ozka grla v proizvodnji smo nadomestili z nadurnim delom ali nabavili nove strojne kapacitete.
Pri izdelavi operativnih planov smo imeli težave, ker so bili prodajni plani višji od potreb, ki so bile v letnem planu, na začetku leta pa je bilo tudi premalo delavcev za
Podpisovanje pogodb. Slika je bila posneta na sejmu Centroproma
v Beogradu
šča pri nadaljnji izgradnji podjetja.
Pripravili smo tudi vse potrebno za odkup zemljišča.
Postavil smo torej nekaj osnovnih rešitev za ureditev nekaterih obstoječih perečih vprašanj ter začrtali smer za nadaljnjo Izvajanje investicijskih programov, kot nam jih bodo nalagale potrebe naše družbe.
Dejavnost posameznih služb v tehničnem sektorju je bila v preteklem letu usmerjena v posamezne tekoče naloge. Organizirali smo vodenje proizvodnje s spremljavo doseganja rezultatov. Planski cilji proizvodnje so bili doseženi v višini 106 %, po posameznih oddelkih pa
izpolnitev plana.
Izvršene so bile nekatere norme oziroma bile postavljene nove.
Delali smo tudi na vzorčni analizi po Work-factor sistemu in pripravili pismeno obrazložitev.
Pri izvrševanju nalog tehnične priprave dela, smo naleteli na težave, ki so predvsem organizacijskega značaja. Ob sedanji namestitvi še enega tehnologa, bomo tehnološke naloge delno razdelili z nadaljnjo organiziranostjo te službe pa bomo v skladu z zahtevami proizvodnje morali delo še ožje deliti na področja.
Vzdrževalna služba je del svojih (Nadaljevanje na 3. strani)
kapacitet vezala na tekoča popraivi-ia, ostali del pa je bila angažirana na montaži in priključkih novih strojev. Prav tako je bil del zmogljivosti te službe zavzet z izdelavo novah strojev (pletilni stroj).
Izvršenje proizvodnega plana Tekstilne tovarne Senožeče, našega dolgoletnega kooperanta:
Proizvod	Indeks
Gaza 80 cm 12/8	104,69
Tetra blago surov 80 cm	93,16
Plan ni izpolnjen v tetra blagu za približno 7 %.
Poslovno sodelovanje s Tekstilno tovarno Senožeče je potrebno še naprej razvijati in izboljševati, predvsem pa nuditi pomoč v nadaljnjem razvoju obsega proizvodnje, modernizaciji tehnološkega postopka v cilju izboljšanja produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja.
Slavko Bajec, oec.
(Nadaljevanjs prihodnjič)
Poročilo o delu 10 osnovne organizacije sindikata
K° je pred dvema letoma sedanji JO (ki mu je po občnem zboru potekel mandat) prevzel nalogo vodenja OOS, sindikat še ni imel tiste vloge kakor jo ima po sprejetju nove ustave danes.
Čeprav ima sindikalna dejavnost v naši tovarni več desetletno tradi-C1i°. smo se člani izvršnega, ter nadzornega odbora na prvem sestanku 29. 1. 1973 lahko oprli le na dobro voljo novoizvoljenih članov, na zeljo, da moramo med članstvom priljubljeno aktivnost dosedanjih odborov obdržati ter ji, če je le mo-Soče dodati še kakšno novo.
Pisanih navodil za praktično de-lo ni bilo. .Smisel, ki ga mora imeti naša dejavnost smo poiskali v statutu sindikata v oporo pa nam je bil tudi seznam nalog, ki jih je pripravil predhodni IO s svojim »Predlogom programa dela IO OOS«. Bi-n 'Pa smo ena redkih organizacij sindikata, ki je že bila delegatsko sestavljena. Zato je IO laže prisluhnil željam in potrebam članov iz vsih organizacijskih delov naše delovne organizacije. Sindikalne skupine, ki bodo prenesle dejavnost sindikata med članstvo so torej naslednja višja stopnja organiziranosti.
Glede samih navodil za praktično delo pa lahko rečemo, da jih je sedaj toliko, da vsaj po tej strani novi IG, ki ga sestavljajo poverjeniki sindikalni skupin, ne bo več v takih težavah, ko je bil dosedanji IO na začetku svojega mandata.
Ena prvih konkretnih akcij našega IO je bila sestava pravilnika 0 pbdarovanju bolnikov. Seveda smo Pri _ tem upoštevali vse izkušnje Prejšnjih odborov. Tako kot pri teh nalogah akfcor pri mnogokaterih drugih tradicionalnih nalogah in akcijah sindikata so se pravila pre-našala iz odbora na odbor ustno. Naš odbor je uspel večji del teh nalog oblikovati v pravilnike, oziroma je bil o tam objavljen članek
glasilu »Tosama« ali pa je zapis-
nik s sestanka IO prinesel o tem podrobnejši zapis. Žal zaradi obilice drugih nalog, ki so se v dveletnem obdobju večale iz meseca v mesec vse te zapiske ni bilo mogoče združiti v okviru enotnega pravilnika teh akcij.
S tem prvim pravilnikom, ki smo ga sestavili Skupaj na sestanku IO je bil prebit led. Tudi dopisi občinskega sindikalnega sveta, so priganjali k aktivnosti, saj niso prinašali samo pozdrave ampak predvsem naloge za različne akcije.
Čeprav ni namen tega poročila podrobno naštevanje opravljenih nalog, ker za to ni na voljo ne časa pa tudi človeška potrpežljivost ima svoje meje menim, da bo treba vse-
eno našteti nekaj najpomembnejših opravljenih nalog, ki so od članov IO zahtevale veliko dela in skrbi. Celotna dejavnost do končne izvolitve samoupravnih organov, vseh naših delegacij ter poslancev predstavlja vrh družbeno politične aktivnosti. K temu lahko prištejemo še vso aktivnost, ki je bila usmerjena k akciji za oblikovanje TOZD-ov, pa še vse naloge, ki smo jih morali dodatno narediti za občinski sindikalni svet. IO je pismeno v obliki zapisnikov sej, ki jih je bilo 30 obveščal svoje članstvo o delu in sklepih. Veliko skrb smo posvetili tudi organiziiranju akcij bot so: športno rekreativna dejavnost, saj je bil ustanovljen poseben refera z referentom in p« 10 vodji sekcij, nato referat za družbeni standard z referentom, ki je skrbel za nabavo nekaterih življenjsko nujnih potrebščin, ter referat z ekipo za socialno dejavnost z ekipo za obisk bolnikov. Akcije, k iso zahtevale aktivnost celotnega IO so bile predvsem: obdaritev otrok za Dedka Mraza, obdaritev žena za 8. marec, pošiljanje članov na sindikalno letovanje, organiziranje preventivnega zdravstvenega okrevanja skupaj z dr. Ri-žnerjevo, obdaritev porodnic.
Pri tem je IO osnovne organizacije sindikata vodila želja, da celotnemu članstvu posveti skrb s pestro dejavnostjo, ki bo zadovoljila tudi različne kratkoročne potrebe svojega članstva.
IO pa je Skušal po svojih močeh ki v glavnem niso finančne ampak moralno politične narave poinagati vsem tistim članom, ki so se obra-(Nadaljevanje na 4. strani)
Na občnem zboru OOS Tosame, udeleženci zbora zavladalo živahno
poznega
je po »uradnem programu« med razpoloženje, ki se je zavleklo do večera
čali pri reševanju nekaterih svojih problemov na IO OOS.
Pri svojem delu IO ni naletel na nasprotovanja take vrste, ki bi mu onemogolčila opravili anj e poslanstva. Samoupravni organi so v vseh primerih ko se je IO OOS obrnil na njih zaradi pomoči pri izpolnjevanju nalog nudili potrebno podporo načrtovanim akcijam. Prav tako pa je bilo uspešno tudi sodelovanje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami OZD Tosama.
Menim, da so člani IO v celoti in vsak po svojih sposobnostih opravičili zaupanje delavcev, ki so jih izbrali, saj so s svojim nesebičnim delom veliko pripomogli, da je ostala sindikalna organizacija povezana s svojim članstvom v borbi za njegove pravice.
Ker menim, da dejavnost IO v dveh latih pa naj bo uspešna ali neuspešna ni mogoče ocenjevati po dolžini referata ampak po vloženem trudu in uspehih v preteklem dve-
letnem obdobju prepuščam članom, da na taki osnovi ocenijo naše delo.
Osebno klat predsednik lahko u-gotovim le to, da mi je bilo delo v izvršnem odboru zaradi tovarištva, ter iskrene zavzetosti v veliko zadovoljstvo ter se vsem članom zahval ju jem za sodelovanje.
Predsednik IO OOS: Viljem Dolenc
Sprejemamo dragi del gospodarskega načrta za leto 1975
Kot je bilo napovedano v minuli številki Tosame, je bil v februarju izdelan drugi del gospodarskega načrta, ki zajema predračun stroškov, predračun dohodka in njegove delitve ter plan sredstev in plan delovne sile (kadrov). Delo je bilo izvršeno v rednem delovnem času, kajti na račun nadur, ki so bile izvršene pri planu za leto 1974, je prišlo do grobe osebne kritike in nerazumevanja ter zato zdaj nisem podpiral nadurnega dela, kljub želji vodstva, da se do zaključka plana pride čimprej. Prišlo je do sedanje zamude, ki seveda, spet povzroča kritike, saj niso bile vse planske osnove postavljene pravočasno. Naj bo vsem jasno, da ima nerazumevajoče stališče iz preteklosti ustrezne posledice tudi v sedanjosti!
Poročilo za časopis mora biti prilagojeno internemu pravilniku o poslovni tajnosti, zato se zožuje bolj na relativne kot na absolutne številke.
Predvsem naj omenim, da se pričakuje v letu 1975 za okoli 34 % večji celotni dohodek kot v letu poprej. Ob tem naj bi bila porabljena sredstva višja za 38 %, dohodek (ki je razlika med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi) pa za 22 %.
Notranja struktura dohodka naj bi bila takale: pogodibene obveznosti bi bile udeležene z okoli 4 %, zakonske obveznosti s 13%, osebni dohodki s 32 %, ostanek dohodka pa s preostalo polovico.
Treba pa je takoj pristaviti, da je plan izdelan na podlagi normativov, za katere je jasno, da se bodo prekoračevali. S tem pa se bodo, seveda, tudi spremenila nekatera planirana razmerja. 100%-no doseganje plana namreč še ne zagotavlja sredstev za stimulacijo; ta se zagotovijo in izplačajo šele s preseganjem plana. S tem izplačilom pa se takoj spremenijo razmerja, ki jih plan postavlja. Plačilo za preseženo delo ni več 100%-no, temveč doplačano za presežek dela. To-
rej bo pričakovano preseganje norm in drugih planskih normativov (obseg prodaje, pokritje in obseg proizvodnje) povečalo tudi delež osebnih dohodkov v ktrukturi dohodka in zmanjšalo delež ostanka dohodka.
Porabljena sredstva zajemajo v strukturi celotnega dohodka 72 %, dohodek preostalih 28 %, ostanek dohodka pa je v celotnem dohodku Udeležen s 14%, kar naj bi bila pričakovana akumulativnost celotnega dohodka.
V okviru porabljenih sredstev so najmočnejša postavka stroški porabljenega materiala, ki jih planiramo za okoli 33% višje od stroškov doseženih v letu 1974, zajemajo pa 83 % vseh porabljenih sredstev. Druge močnejše postavke so proiz-
vodne storitve drugih, amortizacija in drugi materialni stroški. Ti, zadnji so močno narasli nasproti minulemu letu predvsem zaradi pričakovanih stroškov na račun izdatkov za plačilo toplega obroka, na podlagi določil iz Sindikalne liste za leto 1975; pa tudi zaradi poveačnih izdatkov prevoza na delo in z dela.
Za čimbolj normalno opravljanje vseh planskih nalog v proizvodnji in režiji se planira 850 potrebnih sodelavcev. To pomeni 50 ljudi več od sedaj zaposlenih. Največje potrebe nastajajo v nikalnici, konfekciji in oddelku filtrov, kjer bi bilo povsod potretm. dodatno zaposliti od 9 — 10 ljudi da bi ne bilo nadur ali zastoje/ v proizvodnji.
To je le nekaj bežnih podatkov iz vsebine drugega dela gospodarskega načrta. Več podatkov je bilo na razpolago v materialih .predloženih zborom v obravnavo, ustrezno pa jih bomo posredovali tudi v naslednjih številkah »Tosame«.
Toni Laznik dipl. oec.
Z letnega občnega zbora industrijskega gasilskega društva Tosame
Komercialni sejem „Centroproma" v Beogradu
Naš razstavni prostor na sejmu Centroproma v Beogradu
Delo OMR
»CENTROPROM« je eno naj večjih grosističnih podjetij na področju Srbije s številnimi samopostrežnimi trgovinami — marketi. S svojimi trgovinami je prisoten tudi v Zaječaru, Baru, Majdanpekru, Ulcinju, Nikšiču, Priboju, Prijapolju in Smederevu.
Prvič letos je povabila svoje poslovne in proizvodne sodelavce na letne zaključke in to na tak na.Mn, da razstavijo svoje izdelke na Beograjskem sejmišču. Tega sodelovanja se je poslužilo tudi naše podjetje na sicer razstavili smo izdelke za široko potrošnjo.
Razstava, kakor tudi zaključki so se končali z uspehom.
Ena od naših in tudi njihovih napak je ibila ta, da je bil sejem Preveč zaprtega tipa, tako, da ra-^an delavcev, obratovodij in vodij skladišč Centroproma je bilo drugih obiskovalcev zelo malo, oziroma naših kupcev s katerimi bi lahko zaključevali letne dobave.
D. B.
Delo v odboru za medsebojna razmerja je zelo težavno, smatram, ha je premalo sodelovanja z ostali-
Ini organi.
Ni osamljen slučaj, da je predlog OMiR naletel na povsem drugo mišljenje kot ga je hotel odbor prikazati,
Globje se ne bi spuščal v ta različna mišljenja, saj je pol naše mandatne dobe že za nami in želim, da bi vsaj v tem delu bolj složno sodelovali z vsemi organi in organizacijami.
V letu 1974 smo imeli 14 rednih m 7 izrednih sej. Obravnavali smo razne probleme. Najbolj pereči so stanovanjski, ker stanovanj ni na razpolago. Po zadnjem sklepu DS Ps je še bdlj pereče! Smo pač se-bičnežl. Dobra stran tega sklepa pa Je. da se že sedaj opozori mlade sodelavce, da se odločijo za namensko varčevanje. V bodoče bodo deležni kredita v podjetju le varčevalci, ki bodo morali dati tudi svoj osebni
delež k reševanju stanovanjske problematike.
Tudi družbena prehrana je problem. Mislim, da v bližini skoraj ni kuhinje, ki ne bi kuhala za Tosamo pa nobenega večjega uspeha.
V zadnjem času, ko se lahko naročiš za teden dni, je hrana boljša, čeprav večkrat ni vredna tega denarja. Ustreči vsem res ni nikdar mogoče. Menim, da bo ta problem rešen, ko bomo imeli lastno kuhinjo. Pred letom dni smo bili prepričani z obljubami, da bomo v letu 1975 imeli novo kuhinjo.
Za rekreacijo in dopust pa je več ali manj bilo v preteklem letu urejeno, da pa tudi pride do manjših spodrsljajev. V času dopustov, v glavnem meseca julija in avgusta, je nemogoče ustreči vsem, posebno tistim, ki nimajo šoloobveznih otrok. Izjema je Velika planina, kjer je možno celo leto uporabljati koče. Zal posamezni uporabniki nimajo nobenega čuta odgovornosti, za-
to bo treba pristopiti k ostrejšim ukrepom za kršilce.
Zelja OMR je, da v tem letu rešuje kar najbolj objektivno vse probleme, ki nas tarejo, seveda pa je treba razumevanje in stropnoet prizadetih. Skrb za delovnega človeka je osnovna naloga OMR.
Bogdan Juteršek
ZAHVALA
DELOVNEMU KOLEKTIVU TOSAMA DOMŽALE
V svoji neizmerni bolečini izgube me je ganilo vaše sočustvovanje, venca in vaša številna prisotnost, ko ste se prišli tovariško posloviti od mojega Svetozarja. Osebno se oktetu nisem uspela zahvaliti, katerega pesmi so ganile vse prisotne kot nekaj tako lepega in toplega.
Izražam vam toplo zahvalo zato vas prosimo, da zadržite Svetozarja, tega blagega in dobrega človeka, v trajnem spominu.
Hvala vam!
Frida Božič
Naš razgovor
Pred nami je 8. marec — praznik žena. Za današnji razgovor smo povabili k sodelovanju tov. Drešar Pavlo, delavko pri Molny hlačkah, in ji zastavili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na ta praznik in v zvezi s problematiko iz zadnjega občnega zbora sindikata.
8.	marec ]e pred nami, običaj je, da ob tem prazniku razmišljamo o tem ali je naša delovna žena deležna potrebne skrbi in pozornosti?
V splošnem lahko rečem, da je pozornosti dovolj. Res pa je, da je ženska-mati še vedno preobremenjena.
Kako preživite ta dan v tovarni oziroma doma?
Na 8. marec je v tovarni posvečeno prazniku dovolj skrbi, doma pa je zame ta dan enak vsem ostalim, saj moramo tako kot vse ostale dni opraviti vse običajne dolžnosti, ki pripadajo ženi.
Po vašem mnenju posveča sindikat naše delovne organizacije dovolj skrbi naši delovni ženi?
Mislim, da je vloženo s strani sindikata dovolj truda, čeprav še ni narejeno vse kar je zastavljeno v ciljih te družbene organizacije. Tu mislim predvsem na matere samohranilke, varstvo pri delu, nočno delo itd. To so stvari, ki še niso popolnoma urejene, saj vemo, da mati ki nima urejenega otroškega varstva ni tako zbrana kot bi bila sicer.
Na zadnjem občnem zboru sindikata Tosame smo poslušali poročila sindikata. Ali imate morda na to kakšne dodatne predloge oziroma ugotovitve?
Ali smatrate, da bi bilo potrebno sedaj sistem nagrajevanja, tu mislim na 22. člen pravilnika OD spremeniti oziroma dopolniti?
Vsekakor. Smatram, da je tu še dovolj nedorečenega, dočim stimulativni del nagrade OD je dober.
Pri nas ste že 12. leto, torej naše razmere dobro poznate. Ali je žena zaposlena v Tosami v ugodnejšem ali enakem oziroma slabšem položaju, kot žene v ostalih tovarnah domžalske občine?
Moram reči, da razmer drugje ne poznam dovolj dobro, da pa je verjetno nekje boljše, nekje slabše kot pri nas. Vsekakor je stanje pri nas še kar dobro.
Želite mogoče sami povedati nekaj kar smo morda pozabili vprašati?
PODPISANE SO POGODBE V VREDNOSTI PREKO 4 MILIJONOV DOLARJEV
5.	2. 1975 je bila v Milanu sklenjena pogodba z italijansko firmo Inex-Iitaliana iz Milana o prodaji cigaretnih filtrov, ki jih bo Tosama prodala v letu 1975 na ruskem tržišču. Izvoz se bo odvijal v približno enakih količinah skozi celotno leto 1975. S to pogodbo se bo vrednost Tosaminega izvoza povečala v primerjavi z letom 1974 na dvakra-
Da. Mislim, da nekdo v proizvodnji ne more odločati o nečem, če dela ne pozna. Strokovno ga mogoče pozna, tu mislim predvsem teoretično znanje, praksa pa velikokrat pokaže durgače. Hočem reči, da se praksa in teorija velikokrat ne pokrivata. Včasih naredim manj kot bi želela, vendar je to kvalitetno, zato odhajam domov s čisto vestjo.
Naj zaključim razgovor tako kot smo ga pričeli in se ustavimo še enkrat ob 8. marcu, Dnevu žena. Kaj si želite ob tem prazniku?
Najbolj si želim razumevanja med delavci in sploh v celotnem kolektivu. Želim si, da bi nas vodilni delavci večkrat obiskali tudi takrat ko imamo zbore, tako bi se z njimi pomenili in razčiščevali probleme, predvsem na sestankih, ko nas je veliko skupaj.
Vsem ženam želim ob našem praznikom veliko zadovoljstva in sreče.
tno vrednost lanskega izvoza. To je veliko priznanje domžalskemu kolektivu za njegovo uspešno sodelovanje v preteklem letu. Ta uspeh bo vsekakor vzpodbudil kolektiv k novim naporom za izvoz svojih izdelkov na konvertibilno področje.
S tem se Tosama vključuje v vsesplošni anitiinflacizski program naše družbe.
Napori, ki jih bo moral vložiti kolektiv za izpolnitev te pogodbe bodo od vseh zaposlenih zahtevali maksimalno angažiranje in osebno zavzetost.
Tosama se uspešno vključuje v izvoz
Reči moram, da je bila debata živahna. Res pa je, da si delavci še vedno ne upajo povedati vse probleme, ki jih težijo, prav tako je trefba dodati, da se marsikdo ne zaveda pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz ustave.
Naš izvoz v Grčijo
Ali lahko rečemo, da so bila nekatera vprašanja na občnem zboru premalo temeljito pojasnjena?
Da, lahko bi rekli. Tu mislim predvsem na predlog sindikalne liste, ki predvideva razmerje osebnih dohodkov 1 : 5,25. To razmerje je precej veliko. Tudi pri današnjeim uzakonjenem sistemu, ki je v tovarni so velika odstopanja, tu mišlim tudi na delovna mesta v proizvodnji, saj so za približno enako delo včasih prevelike razlike.
Po sklepu PO podjetja sem odpotoval v Atene, da ponovno proučim možnosti izvoza naših izdelkov na to tržišče. Ce za Grčijo vzamemo samo mesto Atene, ki ima skupaj s pristaniščem Pirejem 2,4 milijone prebivalcev lahko to smatramo kot eno tržišče z dokaj veliko kupno močjo, ki je koncentrirana v tem mestu.
V Atenah, kjer sem se pretežno mudil ni posebno velikih trgovskih hiš, kot je to običaj v naših mestih. Izjemi pri tem sta v samem središ-
ču dve veliki blagovnici Lambropu-los in Minion, vse ostalo pa so male specializirane trgovine. Vse to pa je zopet koncentrirano na enem mestu t. j. trgu Syntgama.
V preteklem letu smo angažirali za prodajo naših izdelkov agenta-posrednika, ki pa se žal ni posebno izkazal v plasmanu. Zato je bila moja naloga ob tem obisku poiskati drugega posrednika, kateremu smo poverili prodajo za poizkusno (Nadaljevanje na 7. strani)
dobo 1 leta za vao Grčijo in dode-kaneSke otoke.
Pripomniti moram, da je izvoz v Grčijo často otežkočen z raznimi depoziti, ki jih mora vsak uvoznik ob prijavi uvoza položiti v banko. Ti depoziti so v vižini 20 do 100 % od vrednosti blaga, vežejo pa se za dobo 3 do 12 mesecev. So različni z ozirom na vrsto blaiga oziroma izdelka. V vsakem primeru pa se Pospešuje domača proizvodnjia izdelkov. Le za izdelke ki jih ne izdelujejo doma je uvoz sproščen. Konkurenca tujih proizvajalcev je močno prisotna na tem trgiu.
Možnosti izvoza na to tržišče so, vendar maramo v ta posel vključiti domačega posrednika, ki bo zainteresiran za prodajo naših izdelkov. V ta namen smo izbrali novega in mu poverili prodajo za poizkusno dobo enega leta.
Novo nastala politična situacija v Grčiji, nam je dala gotove olajšave v bilateralni menjavi, ki jih ne gre zanemariti. V zvezi z njo lahko rečem, da dandanes vlada na atenskih ulicah sproščen duh, skratka čutiti je več svobode na vsakem koraku. V času mojega bivanja so bi-
le številne demonstracije ciprskih Študentov, ki zahtevajo svobodo in nedeljivost Cipra. Zlasti vroče je bilo pred angleško ambasado. Po podatkih, ki sem jih dobil študira na
atenskih visokih šolah 7.500 študentov, za katere velja izrek, da so sedaj često raje na ulici kot v predavalnicah.
Janez Rozman
I
Prodaja v letu 1974
Poslovno leto 1974 je za nami. Pri ugotavljanju rezultatov našega dela smo lahko ugotovili, da smo izvršili zadane naloge. Da je temu res tako, potrjuje dosežena realizacija v višini 325.633.773,62 N din kar predstavlja 110,59 % letnega plana. Od doseženega zneska relaizacije je bilo prodano na domačem trgu za 280.050,251,29 N din izdelkov, razlika to je 45.583.52233 N din pa je bila planirana na tuja tržišča.
Rezultati dela bi bili lahko še boljši, če ne bi med letom primanjkovalo bombažne preje, kar se je močno odražalo v proizvodnji In s tem tudi v prodaji.
Preteklo leto je bilo zelo razgibano na področju cen, saj smo le tekom le-te sedemkrat menjali. Povečanje cen naipram prvotnem planu je znašalo 36 %
Zaloge gotovih izdelkov so povprečno mesečno znašale 6.815.850 N
din, kar predstavlja cca 5 dnevno zalogo. Te zaloge pa niso bile enakomerno porazdeljene na vse artikle, kar nam še posebno povzroča težave v konjuktiumih mesecih.
Da hi naše izdelke še bolj pribij ižali končnim potrošnikom, smo ojačali komercialno predstavniško službo tako, da smo nastavili še dva predstavnika in sicer na področje Slovenije in Vojvodine.
Prepričani smo, da bi z nekaterimi izboljšavami, to je predvsem s kompletoostj o asortimana in z dosego minimalnih zalog, poslovne uspehe že poboljšali.
Ema Merčun
Skladišče v SKOPJU
V letu 1973 smo zaradi potreb Prodaje na makedonskem trgu kupili skladišče v Skopju. To odločitev nam je narekovala oddaljenost makedonskega tržišča, vsled česar je bila ekspeditivnost dobav zelo sla-
Ze prve analize, ki so bile narejene, so pokazale, da je bila otvoritev skladišča umestna, kar nam kažejo naslednji podatki:
Promet na tem področju:
v letu 1973 4,620.744 N din v letu 1974 10 307.515 IN din
delež skupne realizacije se je po-
večal od 2,9 na 3,6 % realizacija pa 202,5 %.
Ce pogledamo stroške za to skladišče, ki so znašali od I. — X. 1974 294.667,00 N din, kar je 3,77% na realizacijo je vsekakor ugodnejše, kakor konsignacije na katere dajemo 5 % rabata.
Glavni namen Skladišča pa je, da se kupcu približamo z uslugami. Posebno se bo potrebno posvetiti temu skladšču in poslovanju sedaj ko se odpirajo nove kapacitete v Makedoniji za celoten asortiman (Bilj ana-Alkalotd), ker le z hitrimi uslugami in konkurenčnimi cenami
in kvaliteto bomo lahko prosperira-li na tem tržišču.
Janez Babnik
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem iz oddelka MIKALNICE se najtopleje zahvaljujem za dragoceno spominsko darilo, ki sem ga dobila oh odhodu v pokoj. Iskrena zahvala tudi upravi podjetja oziroma tov. direktorjb za poklonjeno knjižno zbirko.
Torej prav vsem še enkrat prisrčna zahvala za pozornost, z željo za še večji uspeh in napredek pod-jeta Tosama.
Milka Skol
Nove strojne kapacitete
V oddelku konfekcije se že dalj časa kaže potreba po večjem delovnem prostoru. Količina proizrvodov je vsak dan večja, večji pa je tudi izbor. Vse to pa je prišlo že tako daleč, da je nujno pridobiti še dodatne prostore. V naslednjih letih se bo zgradila nova proizvodna hala za potrebe tkalnic im pripravljalnice. Tako bodo izpraznjeni prostori, kamor bomo vselili oddelek konfekcije. Sele tukaj bomo lahko predvideli prostor tudi za perspektivni
razvoj konfakcije.
Sedaj pa moramo v že tako utesnjenem prostoru montirati nove strojne kapacitete za predelavo gaze (komprese), nov pakirni stroj Doboy in pa strojni park za izdelavo novega izdelka — Bebi hlačk. Te hlačke so pralne — izdelane iz bele folie in tiskanega popelina. Vzorčna količina hlačk, ki je bila razdeljena v oceno materam majhnih otrok je pokazala, da je izredno zanimanje za to vrsto hlačk.
Komprese so zelo zanimive za domači trg, kakor tudi za tuja tržišča, zaradi tega je nujno povečati kapacitete z novimi stroji.
Vse to, kakor tudi povečan obseg kompletiranja vseh vrst apotek, sanitetnih omaric, priročnih apotek za CZ, torbic za pomorce in pa montiranjem še enega avtomata za izdelavo M61ny hlačk, pogojuje nujno še dodatne delovne prostore. Te prostore bo potrebno pridobiti takoj, da bi delo potekalo kolikor toliko normalno.
Pavla Kamin
Letovanje v
Pred dvema letoma sva bila s tovarišico Ivanko Ogorevc izvoljena da zastopava našo tovarno v Počitniški skupnosti v Domžalah. Seznanjeni ste, da ima Počitniška skupnost Domžale v upravljanju več hišic v Izoli od kaiterih imamo dve tudi mi.
Tisti, ki so v Izoli že letovali, stvari poznajo.
O rezultatih dela in ceni letovanja v letu 1975 pa še nekaj besed.
V letu 1974 je bil namen to počitniško naselje v Izoli ukiniti. Vsled pomanjkanja denarja, ker je bila
IZOLI
cena zelo visoka, se zainteresirana podjetja niso strinjala. Občinska skupščina Izola pa tudi nima denarja, da bi sama gradila, tako, da ostane do nadaljnjega še po starem. Na osnovi tega smo se na seji 15. marca 1974 odločili, da se hišice obnovijo, prepleskajo in popravijo, kar je bilo pač potrebno. Vse to je zahtevalo v lanskem letu le precej finančnih stroškov. Naše delo in namen vseh nas je, da bi se naši člani kolektiva čim ceneje in čimbolje počutili v tem počitniškem naselju.
V lanskem letu, kakor skoraj gotovo tudi v letošnjem letu se cena za penzion ne bo nič povišala.
Prehrana bo organizirana tako kot v letu 1974 in bo v restavraciji Stavbenik.
Na sejah smo obravnavali še druge stvari, vendar se ne bi spuščal v podrobnosti. Ko to pišem, imam pred seboj ANKETO o nakupu novih kapacitet za koriščenje dopusta naših članov na morju. Mislim, da moramo res vsi pozdraviti take ideje. Vidi se, da je skrb za človeka prisotna da bi se čim preje lahko zvrstili vsi člani našega kolektiva in koristili dopust v raznih krajih naše dežele, si tam izboljšali zdravje in pridobili novih moči za čimbolj še delo.
Franc Stifiter
Streljanje:
27. 1. 1975 so se mladinci iz naše organizacije s tremi ekipami, u-deležili občinskega mladinskega tekmovanja v streljanju s standardno puško, ki je bilo v hali Komunalnega centra v Domžalah in dosegli lep uspeh, saj je naša prva ekipa po I. kolu tekmovanja zasedla 2. mesto s 402 krogi, prav tako tudi druga ekipa, ki je s 327 krogi trenutno na 4. mestu. M-alo slabša je bila tretja ekipa, ki je nastreljala 268 krogov in s tem pristala na 9. mestu izmed 14 sodelujočih ekip. Med posamezniki, ki jih je nastopilo kar 45 pa so vidna mesta zasedli naslednji tekmovalci:
4.	mesto Pirc Brane, I. ekipa 141 krogov,
5.	mesto Kovič Janez, I. ekipa 137 krogov,
9.	— 10. mesto Drolc Ivan II. ekipa 118 krogov itd.
ŠPORT
Tekmovanje se bo nadaljevalo še s 4 naslednjimi koli, ki se bodo razvrstila do vključno meseca maja.
Kegljanje:
AMD Tosama je organiziral interno tekmovanje, ki je bilo 3. 2. 1975 na Trojanah. Udeležba na tekmovanju je bila presenetljiivo dobra, saj je nastopilo 8 mladink in 12 mladincev na 100 oz. 200 lučajev. Med mladinkami je zmagala Drčar Marta s 356 podrtimi keglji pred Frelih Pavlo in Kveder Poldo.
Med mladinci je prvo mesto zasedel Hafner Marjan s 786 podrtimi keglji pred Štrukelj em in Staretom.
Doseženi rezultati niso najboljši vsekakor pa preseneča množičnost na tekmovanju.
Vsi najboljši so za dosežene rezultate prejeli pokale in diplome.
Odbor AMD Tosame
ZAHVALA
Ob smrti mojega brata Ivana Okorna se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Peter Okorn
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega brata se vsem sodelavkam in sodelavcem mikalndce, ki so mi izrazili sožalje in nudili denarno pomoč, najtopleje zahvaljuj®™..
Joži Prvinšek
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev zahvaljujem za lepo darilo in nepozabne besede ob slovesu!
Obenem se zahvaljujem upravi podjetja za lepo knjižno darilo.
Vsemu kolektivu pa želim veliko poslovnih uspehov.
Kristina iMazovec
IN MEMORIAM
• • •
Svetozar Božič
Dne 10. februarja t. 1. smo na Mirogoju v Zagrebu za vedno poslovili od našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja Svetozarja Božiča, komercialnega predsrtavnika v Zagrebu. Umrl je mnogo prezgodaj, v 70. latu starosti, ko Je ravno začel
Veselo razpoložeiil Božič na zadnjem srečanju Tosaminih upokojencev
uživati svojo zasluženo pokojnino. Ni mu bilo namenjeno uživati jesen svojega življenja, katerega je tako ljubil.
Bil je član naše delavne organizacije od leta 1953. neprekinjeno, do upokojitve 1973. leta. Prišel je k nam z velikimi delovnimi izkušnjami, dobrega, požrtvovalnega sodelavca, ki si jih je pridobil s strokovno izobrazbo in dotedanjo poslovno prakso, Maloštevilnemu kadru v naši komercialni službi je bil pokojni Svetozar v veliko pomoč, bil nam je svetovalec, vedno nam je bil pripravljen pomagati in s svojimi dolgoletnimi izkušnjami svetovati, da smo se odločili za najboljše poslovne odločitve. Bil je eden od prvih komercialnih predstavnikov naše delovne organizacije. Oral je ledino v pridobivanju kupcev na teritoriju Zagreba in ostalega območja Socialistične republike Hrvatske. Uspehi so bili vidni kajti s svojo umirjenostjo in preu-darjenostjo si je znal pridobiti zelo širok krog poslovnih prijateljev.
SvetozarJ Tosama, Tvoji sodelavci in prijatelji se Ti za Tvoje delo in prispevek za napredek naše delovne organizacije prav lepo zahvaljujemo.
Ostal nam boš dolgo in globoko v spominu.
Slavko Bajec oec.
V SPOMINI
10.	februarja 1975 je minilo leto dni, odkar nam je cesta za vedno vzela dragega moža, očeta in. sina
VINKA CERARJA
Ni več tvojega prihoda in veselega obraza, za vedno je naša sreča ostala le spomin.
Hvala vsem, ki se te spominjajo in obiskujejo tvoj tihi, hladni dom.
Hvala kolektivu »Tosame« in njegovim sodelavcem za vso pomoč.
2ona z otroki
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem v konfekciji in ekspeditu iskreno zahvaljujem za vsa lepa darila, katera me bodo vedno spominjala‘na vas. Hvala tudi vsem, ki ste mi zaželeli še v naprej zdravja in vse najboljše.
Z željo, da imate še mnogo nadaljnjih delovnih uspehov vas po-
zdravlja
Eli Som
PREKLIC
Preklicujem neresnične vesti, ki srn jih širila v tovarni in s tem kodovala njenemu ogledu. Tov. Da-i Gregorin se iskreno opravičujem i zahvaljujem, ker je odstopila od rvžihe.
Juteršek Karel
Za vedno smo se poslovili od našega dragega upokojenca tov. Karla Juterška — prvega predsednika DS Tosame.
Zgodovina naše tovarne je tudi njegova zgodovina. Vse življenje je izčrpaval svoje moči za njeno rast. Tovariš Juteršek je bil med ustanovitelji sindikalnega gibanj a v naši tovarni in s tem tudi nomajen zagovornik delavskih pravic.
V	času, ko je svat ječal pod okupatorjevim škornjem, se je na samem začetku kot zaveden Slovenec vključil v boj našega naroda za svobodo in nove družbene odnose.
V	povojnem času se je aktivno vključil v izgradnjo porušene domovine in naše tovarne.
Pripadla mu je čast, da je bil izvoljen za prvega predsednika DS v Tosami. Nalogo je častno in uspešno opravljal.
S svojim vestnim in poštenim delom sl je pridobil širok krog prijateljev in znancev
Spoštovani tovariš Juteršek, vaši sodelavci in prijatelji se vam za vaše nesebično delo in prispevek za napredek tovarne iskreno zahvaljujejo.
Ostali nam boste v trajnem spominu!
Dopisujte v naše glasilo!
Izdaja:	Tovarna sanitetnega
materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Dušan Boršt-nar—OOZK, Ivan Drolc ml.— IOOO sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič - MA Tosama, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare - fotograf, Pavel Furlan odgovorni urednik.
Naklada: 1000 izvodov. Tisk: »Papirkonfekoija« Krško
KADROVSKE VESTI
KADROVSKE VESTI
od 12. 3. do 11. 4. 1975
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO:
Uprava:
27. 3. Stiftar Franc, 12. 3. Narat Jože, 5. 4. Jaševec Pavla.
RODILI SO SE:
Konfekcija:
1. 4. BabiC Stanka, 27. 3. Dodič Neva, 22. 3. Gorjup Ivanka, 30. 3. Janežič Erna, 30. 3. Kosar Marija, 3. 4. Mav Francka, 7. 4. Prašnikar Jana, 31. 3. Starbek Minka, 24. 3. Slapnik Sltoja, 12 3. Stempelj Danica, 24. 3. VlaJiinja Pepca, 25. 3. Vr-tar Marija.
Ekonomsko planski sektor:
31. 3. Kersnik Urška, 1. 4. Mer-kužič Danica, 25. 3. Zajc Hermina.
Računovodski sektor:
6.	4. Gorenc Alenka.
Tehnični sektor
Habjanič Mariji — sin Moneta Francki — sin Hrovat Mariji — hči Hribar Jožici — hči Kerč Mihi in Štefki — hči.
Staršem novorojenčkov čestitamo, malčkom pa želimo zdravo rast.
Mikalnica:
29. 3. Adamič Lojzka, 5. 4. Cerar Marija, 8. 4. Dolenc Tinca, 21. 3. Iglič Joži, 31 3. Križman Milica, 16. 3. Lovšin Rozi, 27. 3. Mav Francka,
7.	4. Rogelj Marjana, 10. 4. Žebovec Pepca, 5. 4. Žmavc Anica, 15 3. Rusjan Vojka.
28. 3. Smole Magda, 21. 3. Svetlin Marija.
Komercialni sektor:
15. 3. Prašnikar Jože, 29. 3. Močnik Francka, 26. 3. Slapar Marjan, 4. 4. Kerč Franc, 5. 4. Hrovat Franc, 16. 3. Škrlep Franc, 2. 4. Poharič Franc.
Pomožni obrati:
POROČILI SO SE:
Pečnik Joži — poročena Krupec, Svetlin Joži — poročena Kramar.
11. 4. Dolinšek Ciril, 4. 4. Ves Na vaši novi življenjski poti vam Viktor, 30. 3. Tič Jože.	želimo mnogo skupnih let!
nnnsnLjmnnsinmnnnjnnrmnrinjinnfiszminsmJisTjisznrtnsisisinnnnrinrtstsJ
•k
OČE IN SIN
Belilnica:
15. 3. Klopčič Srečo, 6.	4. Dimič
Peter, 4. 4. Dolinar Franc, 1. 4. Urbanija Anton.
Filtri:
6.3. Bokal Franc, 25. 3. Avbelj Marija, 2. 4. Hafner Olga, 19. 3. Hribar Joži, 30. 3. Kosmač Tončka, 4. 4. Limoni Vlasta, 23. 3. Poljak Mari, 1. 4. Urbanija Helena, 10. 4. Verbič Marija, 4. 4. Rojc Dragica, 10. 4. Lavrič Slavka, 1. 4. Varaždinac Tončka.
Tkalnica ovojev:
11.	4. Oražem Marjan, 9. 4. Pelc Tončka, 17. 3. Hriberšek Joži, 16. 3. Kremlič Joži.
Avtomatska tkalnica:
28. 3. Mav Pavle, 2. 4. Čebulj Do-
Pripravlj alnica:
27. 3. Kasagič Lojzka, 16. 3. Se-deljšek Stanka, 7. 4. Blaževič Marija.