TRŽIČ LETNIK XV ŠTEVILKA 10 OKTOBER 1975 Naših 25 let vsi in tudi kolektiv OZD PEKO. Toda, ali je človek — delavec kdaj v svoji zgodovini napravil en sam korak k svobodi brez naporov in žrtev — ne! Uresničitev marksističnega revolucionarnega gesla »tovarne delavcem« je pred komunisti in delavskim razredom odprla nov program graditve socialističnih odnosov na samoupravni podlagi. Naš delovni kolektiv je praznoval lepo sončno soboto, 6. septembra srebrni jubilej samoupravljanja. Mnogo trdega dela je bilo potrebno, da smo dosegli tako velik gospodarski in družbeni napredek. Proces prehoda od upravljanja v imenu delavcev v dejansko upravljanje samih delavcev je dolg in težaven proces, ki pa še vedno ni končan. Tudi v nadalje bosta (potrebni trdna razredna zavest in trdo delo za uspešno uveljavljanje samoupravnih socialističnih odnosov. Smo v času ko so vse naše sile usmerjene v borbo za stabilizacijo. Vsi si prizadevamo in borimo da bo naša gospodarska situacija ugodna, odpravljamo vzroke in iščemo možnosti varčevanja. Za odpravljanje vzrokov gospodarske nestabilnosti je nujno, da sodeluje vsak posameznik, posebno pa še vsi družbeni dejavniki, ki vplivajo na položaj in razvoj gospodarstva. Slovesnost praznovanja se je začela v avli osnovne šole »Heroja Bračiča« v Bistrici s slavnostnim zasedanjem skupnega delavske- Živa neuničljiva misel klasikov marksizma in leninizma se je oplodila na tleh jugoslovanske socialistične revolucije. Kolektiv DO PEKO je vse od osvoboditve 30 let zrelo gradil nove socialistične odnose. Komunistom, članom sindikata, mladini, skratka vsem članom kolektiva pa je naložena še nedokončana naloga — še naprej utrjevati samoupravne, humane in socialistične odnose, ker le tako bo uspeval kolektiv DO PEKO v okviru jugoslovanske skupnosti.« Nadaljevanje praznovanja je bilo v parku ob paviljonu NOB, kjer je glavni direktor Janez Bedina v govoru pozdravil naše delavce in goste ter v svojem govoru opisal razvoj podjetja v preteklih letih in uspehe, ki jih je podjetje doseglo doma in v tujini med drugim pa dejal: »Današnje praznovanje ima dvojno obeležje: istočasno praznujemo 30-letni-co osvoboditve in 25-letni-co našega samoupravlja- Predsednik SDS tov. Jože Benedičič ga sveta. Predsednik SDS Jože Benedičič je v svojem govoru orisal prehojeno pot kolektiva in med drugim dejal: »Povečali smo obseg poslovanja, odpirali nova delovna mesta v proizvodnji in trgovini in odpirali nove obrate, sedanje TOZD vzporedne dejavnosti. Investicije v potrebne obrate in poslovne prostore ter za dopolnitev opreme v TOZD obutev, pomeni miselno odločitev samoupravnih organov. Potrditev omenjenega razvoja nam nazorno dokazuje zaposlenost. V letu 1950 je bilo v tovarni zaposlenih 621 delavcev od tega v tovarni 524 in 197 v trgovski mreži. Po 25 le* ih se je zaposlenost povečala za 4,5-krat ali od 621 na 2672. Vsi pokazatelji kažejo na stalno rast podjetja, pametno gospodarjenje in zavest kolektiva, da se mora vesti tako, da bomo v bodoče lahko ugotavljali primeren napredek in uspeh v zadovoljstvo kolektiva Peko in širši družbeni skupnosti. Ob teh uspehih in ob izkušnjah je narasla vloga in moč delovnega človeka in občana kot političnega subjekta, razširili so se okviri njegove svobode. Samoupravljanje se kot pot, ki vodi k osvoboditvi dela, s področja človekove svobode, zunaj političnega izražanja, razširja in stopa v proizvodno področje, ki je materialna osnova resnične socialne in individualne svobode. To je to- rej izraz notranje demokracije, kar pomeni spojitev politične in socialne revo’ u-cije in stalen proces osvobajanja dela in človeka. Izkušnje iz preteklih dveh in pol desetletij nam dajejo zagotovilo, da je pot, ki smo jo izbrali, zanesljiva in varna ne glede na subjektivne in objektivne ovire, ki jih premagujemo ob velikih naponh Naših 25 lei loge iz področja integracijskih procesov niso konča- (Nadaljevanje s 1. strani) nja. S tem se vključujemo v sklop praznovanj, ki jih organizirajo naši delovni ljudje širom naše domovine, da bi obudili spomine na herojsko borbo za osvoboditev naših narodov izpod fašistične okupacije. Predvsem želimo s tem praznovanjem počastiti spomin in še enkrat izreči priznanje in zahvalo vsem borcem, ki so se odvzali klicu domovine in KPJ, ko je bilo najtežje, in ki so ne meneč za žrtve bili neenakopraven boj do končne zmage, da je osupnil svet od notranje moči tega enkratnega upora.« »Delovni ljudje Jugoslavije so resnično lahko ponosni na prehojeno pot. Kolektiv Peka je ne samo ves čas spremljal omenjeni razvoj, temveč je prispeval svoj delež k temu razvoju; delavci Peka so dali svoj delež revoluciji. Za svobodo je padlo 34 delavcev iz Peka, sodelovali so v povojni izgradnji domovine in med prvimi kolektivi že v oktobru 1950 izvolili svoj prvi delavski svet in upravni odbor. Za prvega predsednika DS je bil izvoljen Franc Meglič, za predsednika UO pa Legat Lojze.« V nadaljevanju je orisal rezultate in prizadevanja ter skupne napore vseh članov kolektiva da je PEKO danes to kar je in nadaljeval: »DO Peko je danes v skladu z Ustavo konstituiran v pet TOZD, ki so v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo dosledno uveljavile princip solidarnosti in enakih pogojev v ustvarjanju in delitvi dohodka in tako zagotovile enak položaj vsakega delavca. Nedvomno bi bili premalo samokritični, če bi verjeli, da smo ta princip že do kraja lahko uveljavili v vsakodnevni praksi, za to so naši napori usmerjeni v iskanje takih praktičnih rešitev, ki bodo dolo-bila sporazuma tudi dokončno zaživela. Večkrat smo že poudarili, da nismo zaprta družba. Zavedamo se, da je naš obseg poslovanja že danes prerasel ne samo občinske in republiške meje, ampak tudi državne meje. Odnosom s kooperanti smo ves čas posvečali veliko pozor nost. Danes lahko trdimo, da smo po vsebini in obsegu na mnogih področjih prerasli klasične kupoprodajne odnose, da smo izvr šili specializacijo in delitev dela z njimi, tako, da je stopnja medsebojne odvisnosti veliko večja kot pred leti. S tem seveda naše na- ne.« Po kulturnem programu je bilo tovariško srečanje članov delovne skupnosti. Praznovanje se je dopolnjevalo s prireditvami šu-štarske nedelje, kot je modna revija, prikazovanje filma PEKO 5000 rok — EN ČEVELJ« in razstava v paviljonu NOB. Priznanja ob obletnici samoupravljanja Razvoj delovne organizacije ,je doživel velih {razmah posebno še, Iko so prevzeli upravljanje podjetja neposredni proizvajalci — z uvedbo delavskega samoupravljanja, od katerega poteka letos že četrt stoletja. Naša delovna organizacija se je od takratnega podjetja za izdelavo obutve razvila v kombinat, ki v svojem okviru združuje ne več samo dejavnost obutvene industrije, pač pa že dokaj močan element tudi v gospodarskih rezultatih predstavljajo stranske dejavnosti, katere še vedno naprej razvijamo. V vsej tej prehojeni poti razvoja samoupravljanja so se ustvarjali tudi novi socialistični samoupravni odnosi, katere pa bomo morali še v bodoče razvijati in krepiti. Brez dvoma je, da imajo zasluge za vse tisto, kar danes imamo, več ali manj vsi delavci, ki so v tem času s svojim delom soustvarjali, naj si bo na svojih delovnih mestih ali v delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah, ki so ravno tako bistveno prispevale k dosegi današnjega nivoja samoupravnih odnosov. O tem pa lahko tudi nesporno ugotavljamo, da je bil v vsej tej aktivnosti delež posameznih članov delovne skupnosti le znatno večji od ostalih, kar se je odražalo konkretno v njihovem neposrednem sodelovanju v organih upravljanja v vseh mandatnih obdobjih v toku 25 let. To nas je vodilo k temu, da se vsem tem, naj si bo nek- danjim sodelavcem, ki so sicer danes že upokojeni in pa tistim, ki so še vedno aktivni, čeprav skromno, vendarle oddolžimo za njihovo aktivno delo v samoupravnih organih s spominskimi knjižnimi darili, ki naj bi jih vedno spo- Direktor tov. Janez Bedina Ijanja in delu družbenopolitičnih organizacij v preteklih 25 letih ter na osnovi predlogov posameznih TOZD predložila skupnemu DS, da ob priliki te svečane obletnice podeli spominska knjižna darila naslednjim tovarišicam in tovarišem: Kogoj Mici Košir Branko Košir Ciril Kralj Rezka Legat Helena Legat Vilma Lupša Rozi Meglič Franc Meglič Janez Meglič Milka čestitke in priznanja tistim, ki so orali ledino našega samoupravljanja minjala na 25-letno prehojeno pot pri razvoju in krepitvi samoupravnih odnosov v naši delovni organizaciji. Komisija za odlikovanja je ob upoštevanju aktivnosti posameznikov v organih uprav- Prvi predsednik DS Franc Meglič Aljančič Viktor Aljančič Vili Bedina Vili Bekš Kati Benedičič Jože Bodlaj Stane Božič Olga Brlek Vili Brzin Zorka Bukovnik Jože čamer Oskar čmilec Stane Dobrin Franc Dolinar Drago Dvoržak Minka Eržen Marija Gol Zvonko Gradišar Metka Gramc Olga Grašič Franc Grašič Stanko Gregorc Ivan Grobovšek Tončka Hafner Pavel Homan Franc Hvalica Slavko Jagodič Egidija Jazbec Milan Jeraj Rudi Juvan Bogomir Klofutar Alojz Klofutar Franc Meglič Zofka Merhar Marija Mežek Marija Mladič Janko Paskvale Milena Peharc Ivan Perko Edo Pemuš Ela Pešl Fredo Petek Maks Raztresen Anton Roblek Pavel Ruparčič Franc Skalar Josip Slapar Draga Stepančič Anica Šarabon Greta Špik Kristina Štrukelj Elizabeta Štucin Franc Teran Anica Teran Franc Trdan Leopold Zaletel Janez Zupan Milan žugič Jože in direktorjem delovne organizacije v času 25-letnega samoupravljanja: Štucin Ivan Simoneti Rlno Dolenc Jože Bedina Janez Doseganje novih nona Z novim samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki je začel veljati od začetka meseca julija, so bili tudi določeni s strani strokovne službe novi normativi časov za opravljanje posameznih del oziroma operacij v proizvodnji. Osnovno načelo, kako mora biti nova norma določena, je bilo sprejeto z omenjenim sporazumom, verjetno pa ne bo narobe, če ponovim, da mora biti nova norma postavljena tako, da jo je v normalnih pogojih, z normalnim delovnim učinkom in ob kvalitetno opravljenem delu možno doseči 110%. Za dela, katera se ne morejo meriti, je s sporazumom določeno, da se delavci, razporejeni na tako mesta, oce: njujejo z osebno oceno. Ker so te ocene določene vnaprej, ste bili o njih že seznanjeni, tokrat pa prikazujem podatke, kako pa so bile dosežene norme po posameznih TOZD oziroma delovnih enotah v mesecu avgustu. 1. TOZD Obutev 510 — sekalnica 113 % 511 — izd. zg. delov 118% 512 — izd. zg. delov 115 % 520 — montaža 114 % 521 —• montaža 114 % 522 — montaža 118 % 523 — montaža 111 % Skupaj TOZD Obutev 115 % 2. TOZD Trbovlje 101 % 3. TOZD Poliuretan 124 % 4. TOZD Gumoplast 113 % Skupaj DO Peko 113 % Iz prikazanih podatkov je razvidno, da so nove norme poprečno v celotni DO za nekaj odstotkov «lažje«, kot pa je bilo predvideno, seveda pa je to različno po posameznih delovnih enotah. Ob tako obsežnem in zahtevnem delu. kot je bilo določanje in usklajevanje novih norm, seveda ni šlo brez napak oziroma pomot, te ,pa so se delno že, delno pa se še bodo popravile. Tu mislim popravke norm za tiste operacije, kjer so bile preveč zaostrene, pa tudi, če so bile za posamezna dela premalo, vse to s ciljem, da bi bili v celotni OZD pogoji za enako doseganje norme enaki. To pa pomeni, da se norma ne bo spreminjala, če je večje preseganje posledica bolj učinkovitega oziroma intenzivnejšega dela. Od vseh TOZD je bilo najvišje doseganje norm v TOZD Poliuretan. Pri pregledu doseganja norm v posameznih obračunskih enotah te TOZD pa se vidi, da je visoko preseganje v enoti 532. Tu so bile začasno določene norme za delo na stroju VTE, ker se je proizvodnja v avgustu že normalizirala, je bilo preseganje višje. Kot je določeno s sporazumom, se morajo časovni normativi uskladiti s spremenjenimi pogoji dela, zato v tej enoti za dela na stroju VTE za mesec september že veljajo novi normativi časa. Navedeni podatki dosežene norme so poprečja za posamezne enote, znotraj njih pa so delavci, ki so nad tem poprečjem pa tudi pod poprečjem. V kateri del tega razpona pride posameznik, je pač odvisno od njegovega učinka in sposobnosti. Tako, kot je razpon pri osebnih ocenah od 94 do 110%, je normalno, da je pri doseganju norm ta razpon še širši. Seveda ni nič nenormalnega, če so posamezniki pod 100 % doseženo normo, če je to posledica manjšega učinka dela. Ko sveti delovnih enol odločajo o doplačilih posameznim delavcem, bo potrebno upoštevati tudi normalen razpon in pa to, da je 100 % nove norme enako kot 147 % dosežene »stare« norme. Franc Grašič Zakaj nova barvarna? S spremembo letnega poslovnega sporazuma, je bila na zborih delavcev potrjena investicija v povečanje proizvodnih kapaciteta izdelave poliuretanskih podplatov ter barvanje gumi podplatov in plastičnih peta. Povečano povpraševanje po poliuretanskih podplatih in racionalnejše koriščenje že instaliranih kapacitet, je bila osnova predloga za nabavo še enega stroja za vlivanje pod- Gumoplast, saj naj bi se v tej barvarni dokončevali gumi podplati in izdelki plastike. S tem bi bil tehnološki postopek izdelave teh izdelkov neprekinjen, tako bi se skrajšal čas izdelave, znižali transportni stroški, rešeni pa bi bili tudi prenekateri organizacijski problemi s katerimi se dnevno srečujemo, imajo pa izvor v lokacijsko ločeni barvarni. “ - v-;; !wm > Priprava terena pred začetkom gradnje platov. V tem sestavku pa nekaj več o osnovah predloga za gradnjo proizvodne hale za barvanje izdelkov TOZD Gumoplast. Kapacitete barvarne v TOZD Poliuretan so s sedanjo proizvodnjo polno zasedene, oziroma so celo ozko grlo v tistem delu sezone, ko največji del proizvodnje obutve teče za za-padni izvoz in domače tržišče. Tako bi bilo že ob sedanjih kapacitetah vlivanja poliuretanskih podplatov nujno povečati zmogljivost barvarne, tem bolj nujno pa ob predvidenemu povečanju dnevne proizvodnje PU podplatov. Kje naj bi bila ta nova barvama? Vsekakor čim bližja TOZD-a Gumoplast in organizacijsko v TOZD Nova barvama pa bo omogočila, da gumi podplate še intenzivneje razvijamo in izpopolnjujemo predvsem v fazi dokončevanja ter tako tudi s temi izdelki dosežemo boljše poslovne uspehe. Franc Grašič Komunisti odločni Na zboru komunistov TOZD Obutev so razpravljali o programu izobraževanja komunistov, analizirali so polletna gospodarska gibanja in si zadali odločno nalogo, da bodo spremljali izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Dalje so sklenili, da bodo opozarjali na napake pri izgubah delovnega časa in defektih. Hi , ^ -v Priznanje iz Leipziga „2 mia Na mednarodnem sejmu v Leipzigu je dobil zlato medaljo za najbolj uporabni artikel splošne porabe model našega čevlja »ŽANA«. Priznanje je v Leipzigu sprejel direktor Koteks-Tobusa izvoznega podjetja za Jugoslavijo. Na sejmu ima stalni paviljon. To je prva zlata medalja za dosežke na Leipziškem sejmu, ki jo je dobila Jugoslavija. Ob svečani podelitvi medalje so med drugim čestitali tudi predstavniki uvoznega podjetja Interpelz iz Leipziga in pomočnik sekretarja za zunanjo trgovino Lela Đukić. Naši mladinci - drugo mesto V okviru prireditev ob 90-letnici BPT je osnovna organizacija ZSM BPT 5. septembra pripravila kviz oddajo na temo »Zgodovina BPT in NOB na območju Tržiča. Na oddaji je sodelovala tudi ekipa mladinske organizacije Peko. Prvo mesto je osvojila ekipa BPT, drugo pa ekipa Peko v sestavi Dragica Bogataj, Nika Perko in Zdene Ti- šler. Tretja je bila ekipa šivalnice BPT iz Loškega potoka, četrta pa ekipa Tovarne kos in srpov. Na oddaji so podelili tudi športna priznanja in pokale ekipam, ki so sodelovale m športnih tekmovanjih v okviru 90- letnice BPT. Za zabavo je skrbel ansambel »Noctumo« s pevko Sonjo Gabršček. Nika Perko Dopisuj Čevljarja ZI tuje Dispozicija ureditve opreme Mnogi člani našega kolektiva se bodo v prihodnjih mesecih preselili v nova stanovanja v Bistrici. Pripravili smo dva predloga razporeditve opreme po obstoječih tlorisih. Varianta A Stanje — tričlanska družina — potreben študijski prostor za otroka Dnevni prostor služi tudi kot spalnica staršev. Razporeditev ležišč je vzdolžna. Ležišča so segmen- tirana in so fleksibilna (na kolesih). Poljubno se lahko razmeščajo po prostoru in služijo kot sedišča. Visoka omara, ki razmejuje jedilno mizo s sedeži od dnevega prostora se koristi kot TV omara. V spodnjem delu so nizke servir- jiiđufićuiiC ■'ć&čfic+uc ' ■p&čtc? rcexsmi i-tUfttKty. :: .. 3. mMNÀ tosi . M/e^ —e* vKCù24t)l^' ■ >4 7 ne mizice (zložene druga v drugo — na kolesih). Nad ležišči so knjižne police in vitrine. Otroku je namenjen poseben prostor, ki je maksimalno izkoriščen z visečim elementom, poteka vzdolž vsega prostora, nad višino garderobne omare v kotu. V spodnjem delu se element lahko nadaljuje v knjižne police. Pisalna miza je pod oknom. Varianta zadovoljuje potrebe staršev po ločeni spalnici, ki je tudi dnevni prostor hkrati in predvsem ločeno bivanje otroka v prostoru, ki je namenjen študiju. Varianta B Stanje — tričlanska družina — delovni prostor za starše — delovni prostor za otroka Dnevni prostor služi tudi kot spalnica otroka. Nizka omarica se nadaljuje v pisalno mizo, kjer otrok lahko opravlja vsakdanje šolske obveznosti. Večja soba je s predelno steno razmejena v dva prostora. V prvega, ki služi kot spalnica in drugega, ki je namenjen delu, študiju ali pa hobiju staršev. Varianta omogoča vsakdanje delo oziroma študij Uveljavljanje pravice do otroškega dodatka Pravico do otroškega dodatka imajo otroci: 1. delavcev in z njimi izenačenih občannov, ki so zaposleni s polnim delovnim časom; 2. voljenih in imenovanih funkcionarjev, ki svojo funkcijo opravljajo profesionalno; 3. članov obrtniških in ribiških zadrug, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic; 4. delavcev, ki so do prenehanja delovnega razmerja dopolnili delovno dobo, predpisano s tem sklepom in so začasno brezposelni, in sicer: — dokler prejemajo začasno nadomestilo oziroma denarno pomoč po zakonu o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti; —- dokler služijo vojaški rok ali so v kakšni drugi obvezni vojaški službi v Jugoslovanski armadi, če jim zaradi tega mirujuejo pravice iz dela; 5. uživalcev invalidske in starostne pokojnine ter otro- ci, ki so uživalci družinske pokojnine; 6. uživalcev oskrbnin oziroma začasnega nadomestila po statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Občan lahko zahteva pravico do otroškega dodatka za svojega otroka potem, ko dopolni 6 mesečno neprekinjeno dobo zaposlitve. Otroški dodatek lahko uveljavljajo občani za otroke, ki jih dej.ansko preživljajo: zakonske in nezakonske otroke, posvojene otroke in pastorke ter tuje otroke, ki jih občan preživlja (vnuki, bratje, sestre in drugi), če so otroci brez roditeljev, ali pa če so roditelji popolnoma ali trajno nezmožni za delo, če so roditelji na šolanju, na prestajanju kazni ali neznanega bivališča. Pravico do otroškega dodatka gre otroku, če celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, ne presega dohodkovnih cenzusov določenih s sklepom o določitvi dohodkovnega cenzusa, kot pogoja za pravico otroškega dodatka in višine osebnega dohodka, ki se določa vsako leto s sklepom. Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se v celotni dohodek družine, v kateri otrok živi ali spada, ne upošteva: — osebni dohodek od dela preko polnega delovnega časa (nadurno delo); — dohodek za nočno delo; —- povečanje osebnega dohodka obračunano za delo na dan državnega praznika; — nagrada ob delovnem jubileju; — odpravninna ob odhodu v pokoj; — štipendija; — vajeniška nagrada; — dohodek od inovacij. Mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja in vsi dohodki se obravnavajo kot osebni dohodek in se ugotavlja na podlagi dohodkov, ki jih je družina, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, prejela v preteklem letu. Ge pa občan v preteklem letu ni imel osebnega dohodka, se ugotavlja mesečni dohodek iz delovnega razmerja na podlagi povprečnih izplačil za najmanj 3 mesece v tekočem letu. Pri plačevanju stroškov za bivanje otrok v vrtcih pa je odločilen celoten osebni dohodek, ki ga prejme družina. Zaenkrat v občini Tržič ni sprejetih nobenih sklepov, ki bi določali, da se posamezni prejemki ne vštevajo 7 dohodek družine. Davki od osebnega dohodka Medtem pa so olajšave za plačevanje davka od osebnega dohodka drugačne ter jih za primer navajam: Občan je v smislu Zakona o davkih občanov dolžan plačevati davek na osebni dohodek. Po zakonu pa se za osebni dohodek, od katerega se ne plačuje davek, šteje: 1. prejemki iz naslova odlikovanja in narodnega priznanja, 2. dodatek za borce ter prejemki po zakonu o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih dobro-voljcih iz vojn 1912 do 1918, 3. prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirovnih vojaških invalidov, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in žrtev vojnega materiala, 4. prejemki po predpisih o pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941«, 5. otroški dodatki, denarna pomoč za opremo novorojenega otroka in socialne pomoči, ki jih izplačujejo družbenopolitične skupnosti. V denarne prejemke, od katerih se plačuje davek, pa se ne štejejo: 1. potni stroški, dnevnice, povračilo stroškov prenočevanja in nadomestila za službena potovanja, za terensko delo, izpopolnitev izven stalnega bivališča delavca; 2. Stroški za osebni prevoz in drugi stroški v zvezi s selitvijo delavcev in njihovih ožjih družinskih članov iz enega kraja v drugega ter druga povračila, ki se dajejo delavcu v zvezi s premestitvijo; Naših 2! Ove godine smo neke lepe sunčane subote slavili srebrni jubilej samoupravljanja. Bilo je potrebno mnogo napornog rada, da smo postigli ovakav veliki privred-ni i društveni napredak. Proces prelaska upravljanja u ime radnika na stvarno samoupravljanje radnika samih bio je duga-čak i težak ali još uvek ni-je završen. I ubuđuće biče potrebna jaka klasna svest i naporan rad za uspešno afirmisanje samoupravnih socijalističkih odnosa. štorije kao i za dopunu opremu u OOUR Obuča znače misaonu okluku sa-moupravnog organa. Potvr-du pomenutog razvitka jasno nama pokazuje zaposlenost. Godine 1950 bilo je u našoj tvornici zaposlen 621 radnik od toga u tvornici 524 i u trgovini 197. Posle 25 godina zaposlenost se povečala za 4,5 pu-ta ili od 621 na 2672. Pome-nuti podaci kažu stalan porast preduzeča, pametno privredjivanje i svest kolektiva, da se svako ponaša tako, da čemo u buduče godina dan bez obzira na subjektivne i objektivne poteško-če, koje savladjujemo uz veliki napor svi i kolektiv OUR PEKO. Dali je čovek — radnik ikada u svojo istoriji zako-račio ka svobodi samo je-dan korak bez napora i žr-tava? Nije! Ostvarenje marksistične revolucionarne parole — tvornice radnicima je pred komunistima i radničkom NOR. gde je generalni direktor drug Janez Bedina u kračem govoru pozdra-vio članove radnog kolektiva i goste. Posle završenog kultur-nog programa održan je drugarski susret članova radne zajednice. Slavlje je dopunjeno priredbom »šu-štarske nedelje«, modnom revij om, prikazivanjem filma »Pet hiljada ruku — jedna cipela« i izložba u paviljonu NOR. Tehnološki problemi u odelenju plastike Svečana sednica ZRS Živimo u vremenu, kada su sve naše snage usmere-ne u borbu za stabilizaci-ju. Zalažemo se i borimo se, da bi naša privredna situacija bila povoljna, otkla-njamo uzroke i tražimo mogućnosti uštede. U vezi otklanjanja uzroka privred-ne nestabilnosti nužna je saradnja svakog pojedinca a naročito svih društvenih faktora, ko ji utiču na položaj i razvitak privrede. Slavje je počelo u avli osnovne škole »Heroja Bračiča« u Bistrici svečanom sednicom zajedničkog saveta. Predsednik ZRS drug Jože Benedičič u svom govoru ocrtao je pre-djeni put našeg kolektiva i izmed ju ostalog rekao da smo povečali obim poslovanja, otvorili nova radna mesta u proizvodnji i trgovini te nove pogone sadaš-njim OOUR sporedne de-latnosti. Investicije u nuž-ne pogone i poslovne pro- moči uočavati odgovaraju-či napredak i uspeh u ponos kolektiva Peko i naše sire društvene zajednice. Pored uspeha i iskustava porasli su uloga i moč radnog čoveka i gradjana kao političkog subjekta, proši-rio se okvir njegove slobo-de. Samoupravljanje se kao put, ko ji vodi oslobadja-nju rada, sa područja čo-vekove slobode, van političkog izražavanja, proširu-je i ulazi u proizvodno po-dručje, koje je materijalna baza istinite socijalne i individualne slobode. Ovo je dakle izraz unutrašnje demokracije što znači spajanje političke i socijalne revolucije kao neprekidan proces oslobadjanja rada i čoveka. Iskustva proteklih dve i po decenije garantuju nama, da je put, koga smo odabrali pouzdan i bezbe- Živa i neuništiva misao klasika marksizma i leninizma oplodila se na tlu j ugoslavenske socijalistič-ke revolucije. Kolektiv OUR Peko je sve od oslobodjenja 30 godina pobede nad fašizmom gradio nove socijalističke odnose, 25 godina radnič-kog samoupravljanja te njegov razvoj, proširivanje naprednih odnosa i raspo-laganju sredstvima, koja ostvaruje, ostvaruju pravo koje je radnom čoveku obezbedjeno novim usta-vom. Pred komunistima, članovima sindikata, omla-dinom, ukratko, pred svim članovima kolektiva ,stoji još nedovršen zadatak — još dalje učvrščivati samoupravne, humane i socijalističke odnose, jer samo ovim putem če rasti kolektiv OUR Peko u okviru Ju-goslovenske zajednice. Slavlje se produžilo u parku pored paviljona Plastičan materij al od koga se izrađuju potpetice i drugi artikli na prvi pogled i kemijski je više puta jednak ali se ipak razlikuje po fizikalnim osobinama. Razlika na-staje zbog različitih isporuka plastičnih masa koje u tehnološkim postupcima menja-ju određene faze prilikom izrade. Zbog toga se najviše javljaju poteškoče u proizvodnji odnosno uštrcavanju plastičnih potpetica ili drugih proizvoda. Više puta se i serije razlikuj u jedna od druge što se može uočiti tek kod finalnog proizvoda. Do pre kratko vreme bilo je takvih poteškoča, naime, plastične potpetice izrađene od polistirola odnosno okirola kg 20 lomile su se. Bilo je to kod artikala Gabrijela, Loti, Slavko i Fani. Kod uvrtanja zavrtnja potpetica se više puta lomila na hladnom šavu. Poteškoča bila je česta ali se potpetica mogla zamenuti. Teži je slučaj, kada potpetica pukne na čelnom predelu i pukotina se vidi sa vanjske strane. Takve potpetice zbog delovanja unutrašnjeg napo-na rasprsnu se jer zavrtani deluje kao klin. Kod odvrnu-tih potpetica pregledom je uočeno, da je svaka potpetica više ili manj e naprsla u čelnom predelu. Interesantna jeste činjenica, da smo iz jednakog materijala u 1974 godini proizveli veci broj potpetica i da s tim materij alom nije bilo nikakvih poteškoča. Iz tog smo uzroka a i zbog restrikcije uvoza polistirolav iz inostranstva odlučili, da ovogodišnju kolekciju proizvedemo iz domačeg polistirola. Odmah nakon pojave poteškoča pozvali smo struč-njake iz tvornice OKI iz Zagreba a koji su stigli tek nakon tri nedelje od dana poziva. Sami smo pokušali svakakim kombinacijama: kao povišenjem pritiska, snižava-njem temperature ili obrnu-to, ogrevanjem alata, hlade-njem proizvoda na vazduhu, u toploj vodi, u hladnoj vodi ali ipak nismo postigli ni-kakvo bitno poboljšanje. Pretstavnik tvornice OKI ing. Bocev ubedivao nas je, da sniženje temeprature i povečanje pritiska ubrzava odnosno poboljšava otpornost na udarac kod plastičnih masa, jer kod viših temperatura dolazi do raspadanja kaučukovih komponenti u po-listirolu. Sniženjem temperature povečao se hladni šav a time i jakost prskanja potpetica prilikom uvrtanja zavrtnja. Prema njegovim uputstvima radili smo nekoliko dana i uočili samo povečanje lomljenja potpetica. Posle toga pozvali smo ponovo tehnički servis i ponovo zatražili stručnjaka. Posle celodnevnih proba drugi je stručnjak iz-javio, da materij al Okirol 20 ne odgovara izradi plastičnih potpetica. Jedino je rešenje bilo uvoz polistirola od fa. BASF, koji sadrži najkvali-tetniji polistirol otporan na udar. Da bismo mogli uočiti, kako je došlo do poteškoča kod prerade polistirola u potpetice, potrebno je poznavati tehnologiju izrade polistirola otpornog prema udarcima. U bistvu su to dva postupka gde se kod prvog disperzijo-nom stirolu dodaje disperzija kaučuka (latex), promeša se i izvrši polimerizacija. U tom slučaju nastaju hemijska ve-zivanja između molekula sti-rola i kaučuka. Ovakav »ko-polimer« sadrži zbog prido-date količine kaučuka odre-đenu elastičnost a zbog polistirola odredenu čvrstinu. U drugom slučaju polistirolna komponenta istopi se i kod temperature od 200° C dodaje se plastičan kaučuk, promeša se a posle ohladi i granuliše. Ovakav polistirol mnogo je čvrst, manj e je žilav i ne lomi se tako često. To je i logično, naime, u drugom slučaju ne dolazi do hemij-skog vezivanja izmedu molekula nego samo do fizikalnog. Vero vatno su u tvornici naj-pre radili prema prvom postopku, dok sada rade prema drugom, jer jima je nedosta-jalo reakcijskih kotlova a s druge strane raspolažu s ma-šinama za gnječenje, koje su potrebne za drugi postupak. V OKI ju izvodili su pokuse i došli do zaključka, da fizikalne osobine, koje se prema normama traže za taj mate-rijal sasvim odgovaraju. Ali niko nije pomislio, da može doči do prskanja materijala usled uvrtanja zavrtnja. O vaj test nigde nije standardizo-van. Zbog toga su se i javljale poteškoče u našoj proizvodnji. Da bismo ubuduče izbegli ovakve pojave, najpre čemo isprobati uvrtanja zavrtnja odnosno izveščemo probe, koje če nama omogu-čiti uvid u ponašanje plastičnih masa odnosno potpetica kod uvrtanja zavrtnja. klasom otvorilo nov program izgradnje socijalističkih odnosa na bazi samoupravljanja. Postizonje novih normi Novim samoupravnim dogovorom o podeli dohotka i ličnih dohodaka, koji je na snazi od početka meseca jula ove godine, bili su sa strane stručne službe odred j eni i novi normativi vremena za obavljanje pojedinih radova odnosno operacija u proizvodnji. Osnovna načela, kako odrediti nove norme, bila su doneta ovim ugovorom a ve-rovatno neču pogrešiti ako kažem, da mora nova norma biti odredjena tako, da ju je moguče u normalno vreme pod normalnim uslovima i radnim učinkom te uz kvalitetno obavljen posao postiči sa 110 °/o. Za rad, koji ne može da se meri, ugovorom je odredjeno, da se radnici rasporedjeni na takva radna mesta ocenjuju ličnom ocenom. Pošto su te ocene unapred odredjene i njima ste več upoznati sada iznosim podatke, kako su bile bile postignute norme u pojedinim OOUR odnosno u radnim jedinicama u mesecu avgustu. 1. OOUR Obuča: 510 — sekaonica 113 °/o 511 — izr. gor. delova 118 % 512 — izr. gor. delova 115 °/o 520 — montaža 114 °'o 521 — montaža 114 % 522 — montaža 118 % 523 — montaža 111 0/o Ukupno OOUR Obuča 115 °/o 2. OOUR Trbovlje 101 % 3. OOUR Poliuretan 124 % 4. OOUR Gumoplast 113 °/o Ukupno OUR Peko 113 % Iz gore pomenutih podata-ka može se videti, da su nove norme prosečno u čitavoj OUR za nekoliko procenata »lakše« nego što je bilo pred-vidjeno ali ipak različito prema pojedinim radnim jedinicama. Uz ovako obiman i zahte-vajuči rad kao što je odredji-vanje i uskladjivanje novih normi ipak ni j e moglo bez grešaka, ko se delimično več ili če se delimično ispraviti. Ovde su mišljene popravke normi onih operacija, koje su bile suviše zaoštrene ili su za pojedine radnje bile suviše male ali ipak sve u cilju jednakih uslova za postizanje normi u čitavoj OUR. To znači, da se norma neče menjati nego, da če veče postizanje normi biti posledica in-tenzivnijeg rada i večeg zalaganja. Od svih OOUR na j veče postizanje normi bilo je u OOUR Poliuretan. Prilikom pregleda postizanja normi u pojedinim obračunskim jedi-nicama pomenute OOUR moglo se uočiti, da je najviše postizanje u odelenju 532. Ovde su bile privremeno odredjene norme za rad na ma-šini VTE a pošto se proizvodnja u avgustu normalizo-vala postizanje normi bilo je veče. Kao što je ugovorom odredjeno moraju se vremenski normativi uskladiti sa promenjenim uslovima rada i zbog toga je u pomenutoj je-dinici rada na mašini VTE za mesec septembar več stupio na snagu novi normativ vremena. Pomenuti podaci postiženih normi jesu prosek za pojedine radne jedinice ali se »mutar njih nalaze radnici koji su ili iznad ili ispod proseka. U kom predelu se neko na-lazi za visi od njegovog učinka Sa promenom godišnjeg poslovnog ugovora, bio je na zborovima radnika donet za-ključak o investiciji u povečanje proizvodnjih kapaciteta izrade poliuretanskih d j ono va i potpetica od plastike te bo-jadisanje istih. Povečana po-tražnja poliuretanskih djono-va i racionalni je korištenje več instaliranih kapaciteta bili su osnova predloga u vezi nabavke još jedne mašine za livenje djonova. U narednim rečima nešto više o predlogu u vezi gradjenja proizvodne hale za bojadisanje proizvoda OOUR Gumoplast. Kapaciteri bojadisaonice u OOUR Poliuretan sadašnjom proizvodnjom potpuno su za-uzeti odnosno su več usko grlo u onom delu sezone, kada največi deo obuče ide na zapadni izvoz i domače tržište. Iz toga proizlazi, da je več uz sadašnje kapacitete livenja poliuretanskih djonova nužno povečati kapacitet Više puta možemo bilo gde čuti, da nama nedo-staje stručnih kadrova i da ova radna mesta po-punjujemo radnicima bez odgovarajuče stručne spreme i radnih iskusta-va. Da bismo mogli što pre ukloniti ili barem smanjiti ovakve pojave školujemo i spremamo omladinu na svim stepenima odgovarajučih ško-la. S tom nameram sve-sno i plansko objavljuje-mo štipendije i slobodna mesta za učenike u pri-vredi. Ove godine odziv nije bio baš najbolji i pored saradnje sa školama i zavodom za zapošljava-nje. Ima više razloga a kao najčešči je ta j, da mladi ne žele vezivanje na konkretnog stipendi-torà i primiti tud j e oba-veze. Prošle godine u Tržiču osmogodišnje školovanje završilo je 185 učenika. Koliko ih se uključilo u naše preduzeče? Za zapo-šljenje u tvornici prijavilo se 10 učenika i svi su i sposobnosti. Kao što je raspon kod ličnih dohodaka od 94 % do 110 % normalno je, da je taj raspon kod do-stizanja normi širi. Nije nenormalno ako su pojedini ispod 100 % postignute norme ako je to zbog manjeg učinka rada. Kada savet radne jedinice odlučuje o doplati pojedinim radnicima biče potrebno uzeti u obzir i norma-lan raspon i to, da je 100 °/o nove norme jednako 147 % postignute »stare norme«. Franc Grašič bojadisaonice a još nužnije uz predvidjeno povečanje dnevne proizvodnje PU djonova. Gde da se gradi nova boja-disaonica? Svakako što bliže OOUR Gumoplast a i organi-zaciono u Gumoplast-u jer če u ovoj bojadisaonici biti zavržna faza gumidjonova i plastičnih proizvoda. Ovim če biti tehnološki postupak izrade pomenutih proizvoda ne-prekinut, skračeno bi bilo vreme izrade, sniženi transportni troškovi a rešeni bi bili i mnogi problemi organizacije, s kojima se susreče-mo svakog dana a njihov je izvor u lokacijsko odvojenoj boiadisaonici. Nova če bojadisaonica omo-gučiti, da proizvodnju gumidjonova još intenzivnije razvijemo i upotpunimo pre sve-ga u završnoj fazi te ovim putem i tim proizvodima po-stignemo bolje poslovne rezultate. Franc Grašič primljeni. U zanatsku obučarsku školu bismo primili 22 učenika u Tržiču i 10 u Trbovljama ali ukupno je bilo svega 8 kandidata, Da li je zanimanje obučar još uvek zapostavljeno i zašto? U malo kom zanimanju uskog profila radni uvje-ti toliko su dobri kao u obučarskoj industriji. Interesantno je, da smo za 13 objavljenih mesta učenika u privredi i me-talnoj struci primili do-voljno prijava. I šta smo ove godine primili iz škola? Ove godine je školovanje završilo razveseljavajuči broj Štipendista i učenika u privredi, koji su svoj rad udružili u našem predu-zeču (podaci bez OOUR Mreža): Sa visokom školskom spremom 1 sa višom školskom spremom 3 (1 još bez diplome) sa srednjom školskom naobrazbom 9 sa završenom školom učenika u privredi 16 Pet Štipendista sa srednjom školom i tri sa školom učenika u privredi očekujemo u septembru posle završenih popravnih ispita. Ukupno če dakle doči 37 mladih radnika, koji če se aktivno uključiti u rad našeg preduzeča ukoristiti znanje stečeno u školi. U OOUR Prodajna organizacija MREŽA završilo je školovanje 50 učenika od kojih su 33 ostali u našoj prodajnoj organizaciji kao trgovački pomočnici. Za druge nije bilo slobodnih mesta, neki su otstupili i produžili školovanje na višim školama. Svesni smo, da je za uspešan rad i rukovodje-nje potrebna odgovaraju-ča školska sprema a pored toga i radna iskustva. Sa željom, da bi mladi radnici postigli odgovara-juču praksu moračemo jima svestrano pomagati savetima i upustvima u njihovom radu a pre svega morače se zalagati sami. Vratimo se pomalo u godine, kada smo kao početnici počeli praktičnim radom pa čemo ima-ti više razumevanja prilikom usposobljavanja novih radnika. Ukoliko jih nečemo moči znati pravilno usmeravati onda čemo jadikovati u prazno, zašto nama nedostaje odgovarajučih kadrova. Nova bojadisaonica Da li je obučarski zanat zapostavljen? dvosobnega stanovanja tričlanske družine v e t P r e d v I i t v i i o tako staršem kot otroku ob zadovoljevanju vseh drugih potreb, ki jih narekuje življenje tričlanske družine. Navedeni varianti predvi- naših trgovinah, kot tudi devata uporabo tipskih eie- uporabo elementov izdela-mentov opreme (police, le-nih po naročilu npr. (pre-žišča, omare, mize, stoli),delna stena v varianti B ki jih je možno dobiti v— v spalnici, delovna miza v obliki plošče pod oknom ...). Za morebitne nasvete o nakupu opreme se lahko oglasite v biroju. 3. nadomestila, ki se dajejo delavcem za prevoz na delo in z dela; 4. nadomestilo za ločeno življenje; 5. stroški začasne nastanitve delavcev, ki se vrnejo v SFRJ z začasnega dela v tujini; 6. povračila za večjo obrabo oziroma sredstva za nakup delovne obleke in opreme; 7. prejemki iz naslova regresiranja prehrane; 8. pavšalna povračila materialnih stroškov, ki so določena z veljavnimi predpisi ali samoupravnim sporazumom. Davek iz delovnega razmerja pa ne plačujejo občani: — od otroških dodatkov; — od nadomestil med začasno brezposelnostjo; — od nagrad, ki jih dobivajo učenci strokovnih šol s praktičnim poukom, ter vajenci in študenti med praktičnim delom, ter od nagrad, ki jih dobivajo za delo osebe med rehabilitacijo; — od štipendij oseb, ki niso v delovnem razmerju; — od prejemkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice; — od prejemkov, ki jih dobijo delavci kot pomoč zaradi uničenja ali poškodovanja premoženja, ki je posledica elementarnih nesreč in drugih izrednih dogodkov; — od prejemkov, ki jih dobi kot pomoč družina umrlega delavca; — od prejemkov študentov — za redno delo v študentskih in dijaških organizacijah in dijakov na rednem šolanju in od prejemkov za občasno delo članov mladinskih orga- V paviljonu NOB je odprta razstava REVITALIZACIJSKI NAČRT STAREGA MESTNEGA JEDRA. Tržiško mestno jedro je potrebno temeljite obnove in zaščite. Da bi Tržič ohranil podobo starega mesta, prostorsko in kulturno dediščino, so izdelali obsežno študijo o starem delu Tržiča, predvsem pa, da bi obnova tekla načrtno. Tržič je z namestitvijo kovinskih polknic leta 1811 postal evropska poseb- nizacij v mladinskih zadrugah in servisih; — od osebnih dohodkov delavcev, ki se po končani šoli druge stopnje, višji ali visoki šoli oziroma fakulteti zaposlijo in so v skladu s splošnim aktom organizacije združenega dela ali državnega organa sprejeti za pripravnike, in sicer toliko časa, kolikor traja pripravniška doba, vendar največ dve leti. t- Vida Rozman nost, zato ga ne gre zanemarjati. Razstava je vsekakor vredna ogleda. Iz Novigrada, kjer imajo šolo v naravi učenci posebne osnovne šole Kranj smo do-dobili kartico s pozdravi. Naša delovna organizacija je prispevala 5.500 din za izvedbo šole v naravi učencem naših delavcev, ki obiskujejo to šolo. Razstava v paviljonu NOB e-cu g' 1 1 Kk, ( i/ta g-q> ictjx~ Nagradna križanka AMERIŠKI PISATELJ (’l/ZHODUO OD RAIA'J (30HJJ) "5u?tarska UEDELA’ KMET, ORAČ ZABAVUA IGRA 5 PLOŠČICAMI ODSTRE- LITEV OKROGLA SOBA ALI JA/ORAUA GLAVHO MESTO 10RDAH1JE TRAŠITICAŽEiišORl AUKA, AklICA PRIBAM KI KREOLOV OTOK IU DRŽAVA MA TUGU INDIJE GEMAHSKI OREL felFŽAR5M| PEG, BESE WERIÄ-T' KONVERTOR C T VESELJE RADOST IIITEBIIIIOMI 5TAIMRDI-ZIUG ORGA-MŽATIOH LEP05LAVA. TADEL HASE LADJARSKO PODJETJE IME BOKSAR- JA L0DI5SA KRATICA ZA OKRAJŠAMO STOJALO, STATIV tfITOLDSKI PRVI LETALEC El KAR) ‘PEKO' OSTAHEK PRI SEJA' WJU MOKE DELAVEC, KI KOPLJE GROBOVE L1RICUO PESHIŠTVO HELEHA 60HCELJ STRUP V CIGARETAH OGLEDHIK SPOOL) STARA LJUBLJAJW REKA V JOŽU SRBIJI CEVI PODO BEH DEL STEHE V PLAHIHAH STAREj"?r SLOVENSKI SLIKAR % CAHTOH) TURŠKI ZEMLJIŠKI GOSPOD FR. PEVEC IH IGRALEC ETINO) LJUBICA RAKOVEC NADA „ BALAUTIČ TVOR IZ MIÄGA TKIVA 0BILHO5T, OBILICA IVICA POTRPIM ÖßSEJAN. SVET,SETEV BARREHI PREDMETI IRSKA REVO LUCIOHAR-IM ARMADA TAT, KI KRADE IZ ŽEPOV STARA 2EHSKA, STARUHA PTIČJA HRAHA IME ITAL. PEVKE TADIO RAVSAHJE, PRETEP O HEVARHÀ PADAVIHA ČEVLJAR' JE VAŠ ČASOPIS! 0KU5HA MORSKA RIBA u ŽUŽELKE, KI HUDO PIČIJO 'BORILHI MEČ. FLORET iRHPTIĆ PEVEC A ŽOGOBRC 'FU5BAL’ OTREBLJEU SVET, LAZE TOVARHA V KOČEVJU VPREŽHA ŽIVAL RUDI NUHAR GL1HASTO GLASBILO AMER15KI IZUMITELJ ŽARNICE 'HOMA5ALVÀ IVAWKA HVALICA LAJOVIC UROŠ RUPHIK ZDEHKA Thomas alv STAROGRŠKA BOGIHJA U50PE, (LAHE5IS ) D HAŠ IZDELEK VELIKO ZADOVOLJ STVO KRAJ V EGIPTU Z VELIKO ELEKTRARNO SPRIČEVALO REŠITEV križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: OPLETAVOST, BRODOLOMKA, LETO, ELIOT, ONE, AKA, KI, V MARIBORU, POLOVICA, ČAR, RIPS, TRBOVLJE, AMEBA, EZOP, OVUM, JAKOBINEC, KOLOVRAT, PA, KOLERA, OTORI, HVALNICA, ACA, REJA, KIEL, JLA, AN, Cš, DRN, TUŠ, EBENIST, ČIK, EMITIRANJE, INERCIJA, RAKETA, SAT, KEMIGRAF Tokrat so dobili nagrade: 80 din Kavčič Valentin, 522 60 din Janez Zazvonil, tehnični 40 din Gosar Vladimir, vojak 20 din Rozman Janko, upokojenec 20 din Mikolič Boris, prodaja Rešitve današnje križanke pošljite' v uredništvo do 24. oktobra. Uredništvo Prišli V TOVARNO: V izdelavo zgornjih delov 550: Košir Kristina, Oblak Justina, Lukač Pavla-Tina, Juratovec Sonja, Križnik Breda, Rajh Ruža, Jamšek Amalija, Ferjanič Frančiška, Žagar Slavi, Ferjančič Jana, Milinovič Stana; V montažni oddelek 521: Karamet Leon, Miklič Olga; V montažni oddelek 522: Bijelič Ruža; V montažni oddelek 520: Švab Ignac; V Poliuretan: Dacar Ivo, Biberovič Zlata, Etemaj Idriz, Živkovič Vidoslava, Koštič Enver, Gros Janez, Hušidič Senija, Komandina Veljko, Korač Omer, Marič Milan, Seferagič Zuhdija, Simič Ivo, Mali Jakob, Lončarevič Šef-kija; V gumarno: Pogačar Božo; V splošni sektor: Ugljanin Izeta, Jenko Simon, Papier Darja; V nabavni sektor: Valjavec Ivan, Meglič Božidar; V menzo: Paurevič Mara; V tehnični sektor: Govc Peter; V prodajni sektor: Grašič Irena, Komac Bojan; V elektro delavnico: Uzar Janez; V orodjarno: Kavčič Jože; V PRODAJNO MREŽO: Celje II.: Turnšek Nada; Gornja Radgona: Divjak Amalija; Maribor I.: Hanžič Marija, Lubanjšek Sonja, Mlinarič Cvetka, Sernko Mirna, Cimerlajt Mira, Rihtar Darja, Kosma-čin Gerda, Zavec Štefan, Dakič Silva, Božin Kuzman, Robič Veronika, Rižner Bojan, Lihtenvalner Silva; Odšli IZ TOVARNE: Sporazumno prenehanje dela: Pretnar Igor, Smolej Marta, Mali Milena, Hrovat Irena; Odpoved delavca: Rozman Nada, Zazvonil Janez; Invalidska upokojitev: Novak Ivanka; Samovoljno prenehanje dela: Pjanović Miloš, šver Dragoslava, Vrborac Radomir, Ustnar Marija, Škrinjar Milena, Bitežnik Srečko; Prenehanje v poskusnem roku: Govc Peter; Prenehanje zaradi negativne ocene: Grebenc Jolanda; IZ PRODAJNE MREŽE: Celje II.: Šmit Dragica; Ljubljana I.: Zakotnik Marta; Sevnica: Zupančič Simona; Maribor I.: Božin Kuzman; Zaječar: Ristič Živorad; Zahvale Vsem, ki so mi omogočili zdraviliško zdravljenje v Radencih se naj lepše zahvaljujem Meglič Slavka - 512 Ob izgubi drage mame TONČKE HAFNER, se najtopleje zahvaljujeva sodelavcem oddelka 512 za podarjeni venec, kakor tudi vsem ostalim, ki so nam Izrekli sožalje In jo tako številno spremili k prezgodnjemu počitku. Sinova Pavel in Peter z družinama Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam šivalnice 512 za lepo darilo in jim želim, kakor tudi celotnemu kolektivu še veliko delovnih uspehov. Ivanka Novak Ob smrti našega očeta Antona Osredkarja se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam izdelave zgornjih delov 511, 512 in splošnega sektorja za podarjene vence, izrečeno sožalje in denarno pomoč. Iskreno hvala tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. hčere Vida, Slava, Dana, Ani in Joži z družinami. Tehnološki Plastični materiali, iz katerih se izdelujejo plastične pete pa tudi artikli, so na videz in kemično velikokrat enaki, vendar pa se nekatere njihove fizikalne lastnosti razlikujejo. Ta razlika nastaja zaradi različnih dobaviteljev teh plastičnih mas, ki v tehnoloških postopkih spreminjajo določene faze pri izdelavi. Prav zaradi tega lahko pride do težav v proizvodnji oziroma brizganju plastičnih peta oziroma drugih izdelkov. Dostikrat se tudi šarže razlikujejo ena od druge, kar se ponavadi vidi šele pri končnem izdelku. V bližnji preteklosti smo tudi mi občutili podobno težavo, plastične pete iz polistirola, okirola KG 20 so se lomile. To so bili art. Gabrijela, Loti, Slavko in Fani. Pri uvijanju vijaka so pete največkrat na mrzlih zvarih počile. Ta težava je sicer velika, vendar so se take pete lahko zamenjale. Težja okvara je pa tedaj, ko peta na svojem čelnem delu poči in se ta razpoka ne vidi od zunaj. Take pete zaradi notranjih napetosti po nekem določenem času počijo, kar vijak deluje kot nekakšen klin. Pri ogledu odvitih peta pa se je videlo, da je skoraj vsaka peta več ali manj počena v čelnem delu pete. Interesantno je dejstvo, da smo iz istega materiala v letu 1974 naredili večje število peta in da s tem materialom nismo imeli nobenih težav. Prav iz tega vzroka in pa zaradi restrikcije uvoza polistirola iz tujine, smo se odločili za iz delavo letošnje kolekcije iz domačega polistirola. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega Iztoka Horvata se iskreno' (zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, cvetja in denarne pomoči. Posebna hvala tov. Meglič Milki in Mirku Isteniču za organizacijo pogreba, vsem vajencem, ki so ga ob krsti spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Najlepša hvala govornikoma poslovilnih besed, kakor tudi vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji tihi dom. Žalujoča družina Horvat problemi v oddelku plastike Kakor hitro so se pojavile težave, smo poklicali strokovnjake tovarne OKI iz Zagreba, ki pa so prišli šele po treh tednih od dneva poziva. Sami smo preizkušali z vsemi mogočimi kombinacijami, to je poviševali smo pr:tisk, zniževali temperaturo in obratno, ogrevali orodje, ohia-j evali izdelke na zraku, v topli vodi, v mrzli vodi, vendar nismo dosegli nikakršnega bistvenega izboljšanja. Predstavnik tovarne OKI ing. Bocev je zagotavljal, da znižanje temperature in pa povečanje pritiska pospešuje oziroma izboljša odpornost na udar pri plastičnih masah, Ker pri višjih temperaturah pride do razpada kaučukaste komponente v polistirolu. Toda z znižanjem temperature se je povečal mrzli zvar in s tem tudi jakost pokanja peta pri uvajanju vijaka. Po njegovih navodilih smo delali nekaj dni in ugotovili samo povečanje zlomljenih peta. Nato smo poklicali ponovno tehnični servis in zahtevali ponovno obisk strokovnjaka. Po celodnevnih preiz-kus-h je ta drugi strokovnjak ugotovil, da material Okirol KG 20 ne odgovarja za izdelavo plastičnih peta. Edina rešitev je bila uvoziti polistj-rol od fa. BASF, ki ima najkvalitetnejši polistirol, odporen na udarce. Da bi ugotovili, kako je prišlo do težav pri predelavi polistirola v pete, je potrebno poznati tehnologijo izdelave polistirola, odpornega na udarce. V bistvu sta to dva postopka, in sicer prvi, po-katerem disperziji stirola dodajajo disperzijo kaučuka Kaj je pijanstvo, kaj je alkoholizem Etilni alkohol, brezbarvna, lahko hlapljiva tekočina, je glavna sestavina alkoholnih pijač. Poleg določene količine alkohola in vode vsebujejo alkoholne pijače neznatne količine drugih sestavin, ki so dodane za poseben okus, vonj, barvo ali vid. Iz pijače alkohol zelo hitro pride skozi sluznico želodca in črevesja v krvni obtok in s krvjo v jetra, od koder ga kri raznese po celem telesu. Ko pride v možganske celice, povzroča motnje njihovih funkcij, ki se kažejo v delovanju ravnotežja, govora, sluha, mišljenja... Če je količina alkohola v krvi večja, pride tudi do alkoholne nezavesti, končno pa celo do smrti zaradi zastrupitve z alkoholom. Alkohol razširja tudi krvne žile, zaradi česar prizadeti zardi in ga navdaja občutek toplote. Od tod tudi napačno mišljenje, da je alkohol dober za ogrevanje pozimi. Prav s tem namreč, da razširja krvne žile, je pogojeno (latex), ju zmešajo in podi-merizirajo, v tem slučaju nastanejo kemične vezi med stirolnimi in pa kaučukastimi molekulami. Tak »kopolimer« ima zaradi dodane količine kaučuka določeno prožnost, zaradi polistirola pa povečano trdnost. V drugem primeru pa se lahko polisti rolna komponenta stali in v tako talino pri 200° C doda termo-plas ličen kaučuk in to zmeša skupaj, nato ohladi in gra-nulira. Tak polistirol ima veliko trdnost, dosti manjšo žilavost, torej se ta material lažje lomi. To je tudi logično, saj v tem drugem primeru ne pride do kemične povezave kaučukoviih molelkul s stirolnimi temveč samo do fizikalne povezave. Menda so v tovarni prvotno delali po prvem postopku, sedaj pa delajo po tem drugem postopku, k j ti primanjkovalo jim je reakcijskih kotlov, medtem ko pa so 'meli gnetilce, ki so potrebni za ta drugi postopek. V OKI so naredili poizkuse in ugotovili, da fizikalne lastnosti, ki se po normah zahtevajo za ta material, ne razlikujejo. Nihče pa ni ob tem pomislil, da lahko nastane pri uvijanju vijaka pokanje materiala. Ta test ni nikjer standardiziran. Zaradi tega pa je tudi nastala težava, ki smo jo imeli pri naši proizvodnji. Da bi se v bodoče temu izognili, bomo v naši tovarni naprej preizkušali uvijanje vijaka, oziroma bomo izdelali poizkus, ki nam bo dal vpogled v obnašanje plastične mase oziroma peta na uvijanje vijaka. Janez Ažman hitro hlajenje telesa in neredki so (primeri, da pijau človek pozimi zmrzne. Alkohol pride v kri zelo hitro, za popolno streznitev pa je potreben daljši čas. Če srednje pijan voznik leže spat in prespi 8 ur, bo po prebujenju še vedno imel v krvi večjo količino alkohola, kakor ga v prometu dopušča zakon in še bodo v njegovem vedenju ter v funkcijah možganov in drugih organov takšne spremembe, da se lahko pripeti nezgoda, če sede za volan. V zadnjem času nastaja vprašanje, ali je pijanstvo bolezen ali ne. Brez dvoma stanje pijanosti ni normalno, pri hujših oblikah pijanstva pa je potrebna tudi zdravniška pomoč. Celo smrt zaradi zastrupitve z alkoholom ni redka. Čeprav je pijanstvo pri alkoholikih zelo pogosto, ni v neposredni zvezi z alkoholizmom. Mnogo ljudi se opije enkrat ali večkrat v življenju ali še celo veliko pogosteje, pa vendar ne postanejo alkoholiki. Toda, če se kdo opije pogosto, je to eno najzanesljivejših znamenj, da se pri njem razvija alkoholna bolezen. Znano je, da že enkratno uživanje alkoholnih pijač lahko privede do hudih sprememb v obnašanju, torej do časovno omejene psihične motnje. V tem primeru govorimo o akutni pijanosti, o alkoholni intoksikaciji ali kratko malo o pijanstvu. Že med tem se lahko pojavijo hude psihične motnje in ena teh je patološka pijanost. človek v tej pijanosti postane nemiren, agresiven, izgubi sposobnost za presojanje situacije, pogosto zagreši hude zločine ... značilna je amnezija (popolna izguba spomina za vse tisto, kar se je dogajalo z bolnikom med patološko pijanostjo). Če kdo začne uživati alkoholne pijače redno in čez mero, če pije alkoholne pijače in postane od alkohola odvisen ali izgubi možnost kontrole nad količino zaužite alkoholne ipijače, oziroma če izgubi sposobnost za abstinenco, čeprav za en sam dan, tedaj govorimo o alkoholizmu. Ponavadi se alkoholna bolezen omenja kot kronični alkoholizem, čeprav to ni potrebno, kajti vsak alkoholizem je kroničen. Pri nadaljnjem poteku alkoholizma pride pri alkoholiku do vedenjskih motenj, družinskih neprilik, do okvare posameznih organov, splošne okvare zdravja, do ekonomskih in drugih socialnih težav in končno do smrti. Vse te posledice alkoholizma se razvijajo različno hitro, kar je odvisno od mnogih dejavnikov. Tako npr. človeka, ki je majhen in nasploh telesno šibkejši, če pije na tešče in hitro, alkohol veliko prej zmore, kakor koga, ki je velik in telesno močan. Seveda se ekonomske, družinske in druge posledice alkoholizma pojavijo že veliko prej. Razlogi, ki v posameznem primeru privedejo do alkoholizma, so lahko različni. V največih primerih se alkoholizem pojavlja na osnovi navade, ker se posameznik že z malega privaja na uživanje alkoholnih pijač, če se temu pridružijo še kakšni družinski problemi in druge življenjske težave, se alkoholizem razvije še mnogo lažje. Takšen posameznik bo v alkoholu iskal sprostitev notranjih napetosti, ki jih izzovejo življenjske težave. Poudariti je treba, da otroci iz družin alkoholikov dostikrat postanejo alkoholiki. Vzgoja v alkoholiziranem okolju neugodno vpliva na razvoj osebnosti. Skoraj 80 % alkoholikov pride iz družin, v katerih je eden od ožjih članov družine alkoholik. V četrtem nadaljevanju — torej v naslednji številki Čevljarja — pisanja o alkoholizmu, po knjižici prof. dr. Vla-dimira Hudolina in dr. Janeza Ruglja, se boste lahko seznanili z razvojem vedno težjega problema socialne medicine, tako imenovane tretje bolezni — po številu obolelih. M. M. Novosti na policah tržiške knjižnice Sandra PARETTI: SREČA V ZAKUPU V svojem naj novejšem romanu »SREČA V ZAKUPU« nam nemška pisateljica Sandra Paretti pripoveduje o dveh mogočnih ameriških družinah, ki sta vsaka zase lastnici velikega železniškega omrežja v ozadju NewYorka. Gre za čas po secesijski vojni, ko so ameriški finančni mogočniki naglo bogateli ter drug drugega brezbrižno spodrivali na različnih poslovnih področjih, ne da bi se ozirali na etične norme družbenega in družinskega življenja. Avtorica na zanimiv način opisuje medčloveške odnose v družabnem, poslovnem in družinskem oziroma zasebnem življenju. Razkriva nam resnico, da denar ni vse in da si sreče tudi z zlatom ne moremo kupiti. Herman WOUK: NE MOTITE KARNEVALA V knjigi z naslovom »NE MOTITE KARNEVALA« opi-sue pisatelj reklamnega agenta Normana Papermana, moškega srednjih let, otožne in svobodne narave — vrh vsega še nerodnega in tudi malce lahkovernega. Paperman zapusti New York, se naseli na otoku v Karibskem morju in se posveti hotelirstvu. Hotel se polni, prihajajo turisti, taki in drugačni, dobri in zlobni, domačini in tujci ter prinašajo s seboj svoje skrbi, svoj ritem življenja ter s tem povzročajo nove in nove zaplete, težave, nevšečnosti, predvsem pa zabavo, smeh in tudi solze. James D. WATSON: DVOJNA VIJAČNICA Watsonova DVOJNA VIJAČNICA pripoveduje o odkritju strukture DNA — deoksiribo-nukleinske kisline, molekule dednosti. Watson je to strukturo (»dvojno vijačnico«) odkril leta 1953, star komaj 24 let. Za to veliko odkritje, pri katerem sta razen Watso-na, genetika, sodelovala še F. Crick, teoretični fizik, in M. Wilkins, kristalograf, so vsi trije leta 1962 prejeli Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. DVOJNA VIJAČNICA, v kateri Watson opisuje dogajanja ob raziskavah in odkrivanju, ima za bralca poseben čar. To je zgodba mladega znanstvenika, ki ga je zami-mentiranja, napake in zmote, kala velika uganka znanosti. Opisuje dolgočasna eksperi-stiske — duševne in finančne, dolgočasne konference in še marsikaj iz znanstvenikove vsakdanjosti in okolja. Res zanimiva in mikavna knjiga, ki odpre pogled tudi za kulise znanstvenikovega življenja in dela. družbeno zlo Ali so zdravstvene skupnosti storile dovolj? Vemo, da je od leta I960 obstojala na Gorenjskem enotna zdravstvena skupnost, katera je zbirala sredstva in izvajala zdravstveno zavarovanje za območje vseh petih občin Gorenjske in da so bile z uveljavitvijo novega zakona o zdravstvenem varstvu, to je od 1. januarja letos ustanovljene, kot osnovne nosilke zavarovanja občinske zdravstvene skupnosti, ki imajo tudi svoje samoupravne organe. Da so se te nadalje na podlagi sporazuma, zaradi solidarnosti in večje finančne sposobnosti, združile v regional no zdravstveno skupnost (Kranj). Da je namen regionalne zdravstvene skupnosti: združevati sredstva, usklajevati pravice skupnosti zavarovancev, usmerja ti potrošnjo, enakomerno razvijati zdravstveno službo in enotno obremenjevati plačnike prispevkov za zdravstveno zavarovanje, za zdravstvene usluge. In skupnosti danes — katerih nosilci smo vsi? Že od začetka meseca junija so dale vse zdravstvene skupnosti v javno razpravo svoje predloge samoupravnih aktov. Ti akti (samoupravni sporazumi, statuti) obravnavajo organizacijo in delovanje zdravstvene skupnosti, obseg in način uveljavljanja pravic, obveznosti zavarovancev in način financiranja zdravstvenih skupnosti ter tudi koliko stroškov — soudeležbe naj bi nosili uporabniki zdravstvenega varstva. S temi akti smo se imeli priložnost tudi seznaniti vsi zaposleni v delovni organizaciji preko naših delegatov splošne delegacije ter tako tudi preko javnih občil (3. junija so bili objavljeni kot posebna priloga v dnevniku Delo). Tako seznanjeni z njihovo vse- 7. šuštarska nedelja Vse prireditve v okviru šuštarske nedelje — razstava, modna revija in predvajanje filma »500 rok — en čevelj« so bile dobro obiskane. Razstava naših čevljev je imela preko 10.000 gledalcev, modno revijo pa si je ogledalo več kot 3.000 obiskovalcev šu- štarske nedeljie. Razstava in modna revija sta bili pri obiskovalcih zelo dobro sprejeti in so bili navdušeni. Modno revijo je pripra vila tov. Ana Marija Sevnik iz Ljubljane. Posebnost šuštarske nedelje je vsekakor šuštarski »semenj«. Letos je bilo že »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar.— Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Nekateri so to največjo prireditev na Gorenjskem ocenili kot »kramarsko nedeljo« drugi pa jo primerjajo s prireditvami na višji ravni. Prireditev, ki jo je letos obiskalo več kot 30.000 ljudi ni brez pomanjkljivosti, vseeno pa moramo kljub temu dati priznanje organizatorju, prav tako pokrovitelju, posebno pa še delavcem našega aranžers Iv e-ga oddelka in vsem tistim, ki so pri prireditvi pomagali. Želimo si, da bi tradicija šuštarske nedelje ostala in tako ohranjevala spomine na stare šuštarske običaje. Flore Gros Po ugodni ceni je naprodaj PONY EXPRES. Naslov dobite v uredništvu. bino smo jih še v navzočnosti predstavnika zdravstvene skupnosti obravnavali na naših zborih delovne skupnosti. Dana je bila torej možnost, saj je trajala javna obravnava cele štiri mesece, da se sleherni seznani z njimi, da lahko sleherni poda svoje pripombe in predloge. Te pripombe pa bodo obravnavale še posebne komisije skupnosti in le-teh dokončno odločitev pa bodo sprejeli oziroma potrdili delegati skupščine pristojne zdravstvene skupnosti. Zdravstvene skupnosti so torej storile vse, da se s temi akti, s temi določili, ki prizadevajo slehernega, seznanijo vsi občani, torej poskrbele so za široko — temeljito informiranost vseh občanov. Iz tega izhaja, da je že storjen viden korak v našem sistemu — naših skupnostih, saj smo informirani o vsem delu skupnosti, o porabi sredstev, o njihovih programih ter o vseh tudi razpravljamo in sprejemamo odločitve sami, preko naših delegatov. Anica Arbiter uspešna 105 stojnic 55 je bilo namenjenih za prodajo obutve in usnjene galanterije, ostale pa so zakupili ple-tilci, tekstilci, konfekci-onarji in drugi. Peko je na 12 stojnicah prodal za preko 25 starih milijonov dinarjev čevljev. Kot zanimivost naj povem, da je na prvi Šuštar ski nedelji pred 6. leti bilo 12 stojnic, letos jih je bilo že 9-krat več, kar kaže na izredno zanimanje tako prodajalcev kot tudi obi skovalcev. Tov. Mirko Majer — pobudnik prireditev je dejal,: da je pritisk prodajalcev iz leta v leto večji in že se daj presega možnosti razporeditve dodatnih »štan-tov«. In kako so ocenili pri iitev novinarji? Obveščamo vse paciente, da bo obratna ambulanta PEKO od 1. oktobra 1975 delala po spremenjenem umiku: Ponedeljek od 7—11 ure preventiva od 13—17 ure kurativa (ordinira zdravnik) četrtek od 7—11 ure kurativa Obratovanje v ostalih dneh ostane nespremenjeno. Prosimo, da spremembo upoštevate! V tednu požarne varnosti je bila v obratu Poliuretan izvedena nočna mokra vaja z udeležbo obeh desetin Peko. Po izjavi poveljnika tov. Šavsa je vaja uspela zelo dobro. Gasilci so spet dokazali, da so kos svojim nalogam.