PoStnina plačana v gotovini ŽIVLJENJE IN SVET 1 9 L9U BL9ANA 4 Štev. 19 8. maja. Knjiga 11* ŽIVLJENJE IN SVET — ilustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno 1% dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnika r. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Vsi v Ljubljani. VSEBINA št. 19: Ignotus: Materinstvo. — Dr. CernioV: Znanost v vsakdanjem življenju. — Sedem zmot. — I. Vrhovnik: Ob 501etnici Gregorčičeve Zlate knjige. — Novo Shakespearejevo gledališče v Stratfordu. — Ivan Podržaj: Bedakova osveta (Nadaljevanje). — Kanada. — Vojteh Lindtner: Mavrahi. — Spoznaj samega sebe ! — Odkritje novih grobov v Egiptu. — Japonska v sliki in besedi. — Zakaj umetno hranjeni dojenčki slabo uspevajo. — Mednarodno mesto šanghaj. — Šah. — Vtihotapljeni monarh. — Red v otroški izbi. — Kako je Kant skrbel za svoje zdravje. Karikature. — Humor v slikah. Kako je Kant skrbel za svoje zdravje Našo dobo označujemo po praviicl kot dobo spontne hiiglieme. Gospodinje jedo po kalorijaih in goje atletiko, ravnatelji in visoki doistojamstveniki skačejo čez vrv in matere mnogih otrok vedo prav toliko o negi dece kot o rekordih v kritih prostorih. Umrljivost je jpadla, življenje, višaj duševno, pa kljub temu ni pridobilo. Prejšnja higiena, iviseskozi nesportna, je bila razvoju duševnih amožnosti vsekakor bolj prikladna. , Zanimivo je, kako je skrbel za svoje telo mož velikih sposobnosti in neumrljivih del filozof Kanit, ki je kljub nežni konstitu-ciji učakal visoko starost. Vsi zgodovinski viri so edini v tem, da je bil mož visok, suh in tenak kot trska, še sam je rad zbijal šale, češ da gotovega podaljška — kjer izgubi hrbet pošteno ime — siploh nima, kar mu je v ostalem prav všeč, ker mu itak ne posveča nobene važnosti. Toda telo je bilo res šiibko kot trs iin treba je biJo mnogo previdnosti za njegovo ohraniteiv. Za dosego tega namena se je Kant oprijel najprej pravil strogega reda. Vstajal je dnevno — poaimi ali poleti — ob 5. zjutraj; dogajalo se je, da je bil vča.si še tako zaspan, da je prosil slugo, naj ga pusti počivati. Toda, ker mu je Kant dal za takšne primere že prej primerna navodila, je moral neusmiljeno na noge. Kant je spal po sedem in bil na siprehodu po dve uri ter si je tudi v ostalem do podrobnosti razdeti vsakdanje delo, odimor, prehrano in vse. Učenjak je jedel samo enkrat dnevno, in sicer opoldne, toda takrat mu je teknilo imenitno. V ostalem ves dan ni užival ničesar razen vode. Obedoval Je troje vrst jedi in povrhu še maslo in sir, poleti tudll sadje. Najprej je bila mesna jiuha... Nato je prišlo na vrsto suho sadje z raznimi pri-kladami, ribe in stročnice... Za tem se je iottl pečenke. Zelo rad je imel Kant gorčC-co, 'ki jo je moral imeti skoraj pri vsaki jedi, in masio. Ker je sam rad jedel sir, mu je bilo všeč, če so bili tudi njegovi gostje prijatelji sira. Kruh je bil na njegovi mizi ržen in dvakrat pečen. Kant je imel pri jedi svojevrstne običaje. Tako je n. pr. meso dobro zgriizel, izsesal sok in položil ostalo na krožnik. Ta osta-nek je skušal sicer skriti z drobtinicami, toda kljub temu ni mogel zabrisati vtisa neokusnositi. Kant ni ipil drugega kot vino in vodo. Kdor je pil pivo, je po njegovem jedel, češ ker ima pivo preveč rediinih snovi. Nekaj časa je veliki filozof pil mnogo vode. Ko je prenehal, mu je bil nos vedno premalo vlažen, tako da mi mogel nosljati tobaka. Zato je sklepal, da je treba telesu več ^mokrote« in je začel redno jemaiti določeno količino vina, kar mu je zopet omogočilo nosljanje. Robca, ki ga je potreboval pri kihainju, ni imel nikoli pni sebi, temveč na drugi mM, tako da je moral sem in tja vstajati *in pretegovaiti ude. Ozračje in vreme sta močno vplivala na njegovo razpoloženje. Podnevi se je često oziral na zastavico, ki je kazala smer vetra; goste je. vselej skrbno spraševal za vreme ter s tega zelo bistroumno sklepal na svoje razpoloženje. V najhujši zimi je spal v nezakurjeni sobi. Poleti; se je pokrival z lahko, jeseni pa a volneno odejo; pozimi je uporabljal obe in še tretjo, ki je imela poseben voA- (Nadaljevanje na predzadnji s t r a n i)j, LJUBLJANA, 8. MAJA 1932 ŠTEV. 19, 1 g n o t u s Materinstvo N i bila napačna misel, da naj se določeni dan v letu posveti materi. Človeštvo prejšnjih _ stoletij je potrebo, da neka svoja čuvstva in vzore polaga v sim* bolne like, izživljalo v čaščenju svet* nic in svetnikov. Danes se le*to ne goji v toliki meri kot nekoč; kakor marsikaj, je tudi to naš čas »raciona* liziral« in posunil z nekdanjega osred* njega mesta globoko nazaj. Vendar tudi sedanja doba ne more živeti brez simbolnih vrednot; potreba vere ln kulta je dobila docela nove, v primeri z nekdanjimi bolj razumske in korist* nostne oblike. Ellen Key je nekoč pro* glasila naše stoletje za stoletje otro» ka. Zares, nikdar še ni človeštvo po» svečalo otrokom toliko skrbi in nege kot v današnjih dneh. V nemali meri je tudi to posledica velike duhovne izpremembe: življenje človeka je po* stalo bolj zemeljsko, otroci niso več samo dar božji, temveč vidimo v njih tudi lastno odgovornost; ni nam forej vseeno, kakšno usodo jim pripravlja* mo. Sodobne higienske naprave so zélo ugodne baš obstoju otrok. V ča* sih, ko je človek videl sebe in svoje potomstvo nerazrešljivo zavozlane z metafizičnimi vzroki življenja, z ono* stranstvom, je bila otroška umrljivost neverjetno visoka. Narava je bila pre* puščena docela sebi in prav med otro* ki je divjala ona kruta borba za ob* stoj, ki jo je pozneje Darwin odkril kot enega izmed bioloških zakonov. Stoletje otroka pa je obenem tudi stoletje matere. Zakaj z materjo ve* žejo otroka mnogo naravnejše in trd* rejše vezi nego z očetom: mati je bila in večno bo izhodišče novega člove* škega življenja, med tem ko je oče v velikem misteriju prirode samo sred* stvo k smotru. Zaradi tega je materin* stvo, ki ga je krščanstvo vzlic preti* ranostim v deviškem kultu in askezi poduhovilo in obdalo z zakramenti, stopilo tudi pred današnjo civilizacijo kot ena največjih svetinj. Čaščenju materinskega poslanstva žene v člove* štvu, te visoke, z ničemer vzporedljive službe namenom narave in bodočnosti človeškega rodu. je posvečen materin* ski dan. Tega dne naj bi se vsi zavedli, koliko dolgujemo materam, ki so nam V bolečinah darovale življenje in bile usodne vodnice na prvih korakih v življenje, materam, ki so nam bile pr* ve vzgojiteljice in nenadomestljivo žarišče ljubezni. Koliko ljudi ogreva ta ljubezen vse poznejše življenje? Ko* liko njenega ognja je zakopanega v vso našo osebnost in je tu — neviden, neslišen, skrit v našo podzavest — vir najplemenitejšega, kar je v nas in kar dajemo drugim?! Materam so pesniki posvečali globo* ke pesmi, ki izražajo najčistejšo lju» bežen in najpristnejše spoštovanje. Če je kaj hvaležnosti v ljudeh, gre vsaj polovica materam. Kdo ne pozna gan* Ijive Richepinove balade o materinem srcu, ki ga je sin zabodel zaradi ljubi* ce, ki pa še mrtvo vprašuje: »Ali ti je kaj hudo, moj sin?« Materino srce je zaradi tega tako sveto, ker ni izpol* njeno s sebičnostjo. Mati, ki ne bi bila pgžrtvovalna, sploh ne bi bila mati v človeškem pomenu besede. Celo žival* ski svet, v čigar temačne instinkte ta* ko redko posije sonce razuma, kjer vladajo kruti zakoni prirodne sle in nepremagljiva nuja narave brzda vsa» ko osebno življenje, celo ta svet nam kaže, da je materinstvo zvezano s po* žrtvovalnostjo, t. j. vsaj trenutno od* povedjo sicer vsemogočni življenjski sebičnosti individua. Zato je materin* sko srce svetejše od srca najbolj za* ljubljene žene. V zaljubljenosti žene je eroe, ki hrepeni po svoji dopolnitvi, in le*ta vodi skozi egoizem osebnega užitka; v ljubezni matere je eros, ki se čuti dopolnjenega in povzdiguje iz minljivega užitka zraslo, v trpljenju očiščeno materinsko srečo do nad* osebnega in altruističnega občutja. Mati živi za otroka. To je ona svetost materinstva, ki jo je dojemljivo pes* niško srce občutilo v vsej njeni veli* čini in kateri je tudi naš Cankar, poln ljubezni do svoje drobne, revne ma» mice, posvetil najlepše strani svojih spisov. Danes mnogo razpravljamo o krizi zakona, o propadu rodbine. Statistika potrjuje, da sodobna strojna in hudo racionalna omika izpodjeda stare ko» renine rodbinskega življenja. Kapitali» zem. ki trga mater otrokom in uničuje domače ognjišče in komunizem, ki de* la poizkuse s socializacijo žene in po* državljenjem otroka, sta oba nasprot* nika materinstva. Toda problem je: kako nadomestiti veliko stvarjalno silo, ki jo ima v življenju omikanega človeštva mati ne samo kot fiziolo* j'l:a rodnica, — to se da »socializirati«, saj je že Likurg v Sparti uganjal po* dobne poizkuse — marveč tudi kot najboljša, najzanesljivejša, v ljubezni goreča, v požrtvovalnosti nenadomest* Ijiva vodnica otroka v prvih letih nje* govega življenja?! Današnje dušeslov* je nas uči, da so ta leta velikega pome« na za ves bodoči telesni in duševni razvoj otroka. V državnih zavodih je mogoče nuditi otrokom več higiene in jih že zgodaj obdati z mrežo razumar» skih »metod«, toda ni jim mogoče dati sonca materine ljubezni, ki najlepše razsvetljuje otrokov svet. Ne verjame* mo, da bi bila materina ljubezen min* ljiv pojav, zavisen od. gospodarske strukture človeške družbe. Materin* stvo je ena izmed bistvenih izpolnitev, ki je ž njimi človeštvo popravilo in dovršilo naravo in zato tudi podlaga vse omike. Marsikaj se bo izpremeni* lo; socialne oblike se preživljajo in od* padajo, pod njimi nujno vznikajo no* ve. Umirajo stari bogovi, vekovite res* niče se izpreminjajo v bajke in nove bajke se pojavljajo kot resnice. V tem procesu, ki izpreminja človeško zgo* dovino in pri katerem ne smemo go* spodarskih vzrokov ne omalovaževati niti poveličevati, je zares malo točk trdnih. Toda verujem, da je trdnejša od vseh skal ena: materinska ljube» zen. Iz nje pa nujno sledi svetost žen» skega poslanstva v človeški družbi; problem žene in nje socializacije dobi» va tedaj, drugo podobo, kot mu ga da» jejo teoretiki. Samo prazni razumniki, ki jim ni sveta nobena čuvstvena vred» nota, lahko mislijo, da bi človeštvo bilo srečno tudi tedaj, če bi mehani» zirali in birokratizirali ljubezen in ma» Izvirna izrezanka MARIJE SACHSE-SCHUBERT terinstvo, razosebili žeao in vzgajali otroke v državno oskrbovanih čredah. Zaradi tega imamo med številnimi problemi in taknipioblemi tudi vpra* лапј*, дмјрЈд Rijšitev je taka, kakršna so srca» în v tem se razhajajo sv<£ov» CSstesmi srca bo materinska ljubezen vsekdar najčistejši človeški хакта» ment. Električno merilo, ki meri daljine in debeline do 0.0001 mm, Dr. Černov Znanost v vsakdanjem življenju I nženjer, ki je na gradbeni razstavi kazal stroj za polaganje kablov, je takole pojasnjeval _ _j njega učinkovitost: »Stroj dela popolnoma avtomatično, izkoplje jarek, položi vanj kabel, jarek spet zasuje, za-pha in se odpelje naprej. Naredi v enakem času toliko, kolikor sto delavcev. In prav v tem je vedno se ponavljajoči predsodek, češ, da inženjerske umetnije odjedajo delavstvu kruh. Toda, ali je ta očitek res upravičen? Nikakor ne. Kot praktična veda stremi tehnika za idealnim smotrom: olajšati življenje, napraviti delo, ker že mora biti, lahko in prijetno. Če se pa svetovno gospodarstvo ne more tako naglo prilagoditi napredku tehnike, pa ni njena krivda. To je problem gospodarstvenikov, v mejah, v katerih so ti poklicani odločevati. Področje, na katerem ta čas prav marljivo delajo izumitelji in konstrukterji, je »umetno vreme«. V mnogih trgovinah, gledališčih in drugih velikih javnih lokalih se je tako izvrstno obnesla umetna atmosfera, to se pravi: opran, posušen in primerno ugret zrak, da si zdaj žtele ljudje take umetne vremenske naprave tudi doma. Tehnika skuša takim željam seveda takoj in kar najbolje ustreči. »Podnebje« v stanovanju naj bo ob vsakem vremenu čim bolj zdravo in prijetno. Zato je treba dovajati bacilov in prahu očiščen zrak, ki se mu dodaja primerna vlaga in ki se po potrebi segreva aU pa ohlaja. Okna ostanejo lahko zmerom zaprta, tako da poleti ne more uhajati dušljivi vroči zrak, jeseni in pozimi pa ne neprijetna mrzla vlaga. Razen tega tudi ni prepiha in vzduh v sobi odgovarja vsem načelom higiene ter je prijeten, kakor zunaj na prostem ob najlepšem vremenu. Od zunaj posrkani zrak, ki se kot umetna atmosfera dovaja v stanovanja, se najprvo filtrira, da se očisti bacilov in prahu. Moderni filtri niso iz kakega organskega tkaničevja, marveč iz nekakšne kovinaste klobučevine, stisnjene iz kovinske volne, iz najdrobnejših žic v pet centimetrov debele plošče, v katerih se polovi tudi najfinejši prah. Filtri se od časa do časa prežare, da zgore prah in bacili. Očiščen zrak prihrani gospodinjam zelo mnogo posla, ker je treba preproge, zastore, blazine in s lično le še poredkoma iztrkavati. Stanovalci v modernih, novih zgradbah se često in po pravici pritožujejo nad nadležnimi akustičnimi prilikami v svojih stanovanjih. Ropot, ki ga delajo siosedje, se neovirano sliši skozi stene in strop, tako da moraš biti celo proti svoji volji priča vseh družinskih prepirov krog sebe. шШ jo, nato pa »tiskajo v obliko zidakom, ali pa zmeljejo v fino moko, Id se kot izolacija nasiplje med stene. Posebna prednost novega materiala je ta, da se da obdelovati kakor les, pa je vendar pred ognjem varen kakor kamen. Oplajajoči vpliv tihega učen jas kega dela na tehniko se kaže tudi v uvajanju vedno finejših merilnih postopkov. Tako je bila na že omenjeni razstavi predmet vseobče pozornosti merilna naprava, ki omogoča merjenje debelin z natančnostjo desettisočinke milimetra. Obiskovalci razstav navadno ne iščejo samo pouka marveč tudi razvedrila. Temu je bil na newyorški razstavi namenjen oddelek »Tehnik kot čarovnik«. Tu so n. pr. kazali paralni gorilnik za delo pod vodo. Laik se ne more dovolj naču-diti, kako da ostri šiljasti plamen, ki reže kovino, v vodi ne ugasne, marveč gori kakor na zraku. Za strokovnjaka pa ni to nič novega, ali vsaj ne tako novega kakor n. pr. priprava za kuhanje in praže-nje na ledu. Ta umetnija se doseže z visokofrekvenčnim aparatom, v katerega polju se vse organske snovi, ker so prevodne za elektriko, tako segrejejo, da zavro, ali pa se celo stale. Pri tem pa je vseeno iz kakšnega materiala so elektrode, ker nastane toplota v samem telesu. Kot elektrode se lahko uporablja- Kuhanje na ledu Tega je kriv moderni gradbeni način z železom in betonom. Toda tehnika bo našla tudi proti temu odpomoček. Na zadnji razstavi za inženjerstvo v New Yorku so razkazovali neko gradivo, ki odlično glu-ši zvoke, je slab prevodnik toplote in zelo odporen proti kemikalijam. So to nekakšni zidaki iz mineralne volne, ki se izdeluje na ta način, da se pripravno kamenje v pečeh raztali, potlej pa odpihava s tenkim curkom pare pod visokim pritiskom v kosmiče in vlakna, ki se v zraku strdi- jo celo kepe ledu. Mednje položen kos mesa se prav tako lepo speče kakor na žerjavici. Lažnivi Kljukec je pripovedoval, da je na Ruskem včasi tak mraz, da celo glasovi zamrznejo v poštnem rogu in se slišijo šele ob odjugi. Moderni čarovniki iz bratovščine učenjakov pa še tega laž-nika posekajo, ker lahko tako napravijo, da zamrznejo celo svetlobni žarki, ki se pokažejo šele ob otajanju. Fluorescenčni zaslon se obseva s katodnimi žarki, potem se pa pomoči v steklenico tekočega zraka. V temi se spočetka ne vidi ničesar, toda čim bolj se začne zaslon ugrevati, bolj postaja svetal : najprej bledo rumen, potem živo rdeč in slednjič, ko so se žarki že docela otajali, zašije ves v pisani svetlobi. V tem delu razstave je sploh vse obrnjeno: glasovi se vidijo, svetloba pa se sliši. Ko teče gramofonska plošča pod Sedem zmot Newyorski časopis »Forum« je prinesel kot odgovor na stavljeno vprašanje članek »Sedem velikih zmot« znanega zgodovinarja Hendrika Van Lunna, čigar »Človeška zgodovina« in »Od Kolumba do Coolid-gea« sta prestavljena v vse svetovne jezike. Avtor našteva sedem usodnih zmot v svetovni zgodovini in sicer: 1- Razdejanje Jeruzalema icta 70. po Kr. Cesar Tit je s tem zapečati! usodo rimskega imperija. Iz Palestine pregnani Židje so se razpršili po vsem svetu. Njih verske občine so postale izhodišče krščanstva, kar ni bilo nič manj pogubno za rimski imperij kakor Marksovi in Lje-ninovi nauki za kapitalistične države. 2. Židovska verska nestrpnost v VII. stoletju, Mohamed, sodobnik kralja Sama, je k>: 1 pripravljen prestopiti v izraelitsko vero in je zahteval samo neznatno -spremenitev po Talmudu predpisanih obrednosti. Dolgo se je pogajal z rab inci v Medini. Če bi bili Židje in at ' j kratkovidni, bi se razširili njih verski nauki na vso Severno Afriko m polovico Azije. Lahko si mislimo nepregledne posledice te možnosti, če se spomnimo na cvetočo karavansko trgovinQ ugrofimsk'h Hazarov (Bolgarov) ob Volgi, ki so tako globoko posegli v kulturno zgodovino ruske ravnine. Hazari, ki so sprejeli židovsko vero, ne bi bili v tem primeru tako osamljeni. A pravoverni rabinci so zavrnili Mohameda. Postal je a;ih neizprosni sovražnik, ustanovil lastno verstvo, -.n Židje so do zdaj zaničevani kot nečisti v Orientu. 3. Padec Carigrada leta 1453. Nesrečni zadnji cesar Ivan VIII. je zampn prišel z velikim spremstvom v Evropo in električno dozo, ni slišati nikakega glasu, a nekje v temi utriplje v ritmu godbe električna tlilna žarnica. Ko pa se ji približa čarovnik v laboratorijskem plašču s svojo čudežno palčico, se zdajci oglasi iz nekega zvočnika godba. Na palčici je namreč pritrjena svetlobnoelektrična celica, ki »vidi« svetlobne utripe in jih podaja kot glasove. Čim bliže se primakne palčica žarnici, tem močneje zaorijo glasovi. Slednjič pride še fotograf in sname na film prižig vžigalice. Posnetek je kmalu gotov in se takoj lahko sliši. Goreča snov vzplamti z močnim šumom, nadaljnjo gorenje vžigalice se pa sliši samo kot pritajen šumot. Vsi ti poskusi so res da samo igrač-kanje, toda zakaj bi ne smela znanost, ki toliko koristnega stori za nas, včasi pokazati ukročene prirodne sile zgolj v efektni igri? p-rosil za pomoč. Pisane'lo je" naslikal ta sprevod v Rimu. A krščanski vladarji nia> marali priskočiti na pomoč in so potem dolga stoletja občutili turško silo, usodno posledico lastne kratkovdno-sti. 4. Vatikanska trma po letu 1517, ko je prvič nastopil Luther. Pripravljen Je bil na pogajanja. A papež ri razumel velike potrebe po preporodu in s svojo neizprosnostjo povzročil n.zkol. Katoliška cerkev je izgubila množico vernikov. Krščanski svet še zdaj ne more preboleti p>-sledice tega preloma. 5. Naši pradedi, ki so pričeli kolon :-alno politiko, so zagrešili veliko napako s tem, da so širili prosveto med u> mačini v prekomorskih deželah. Učenci so slabo poplačali učitelje. Napodili so jih :z Kitajske in Egipta in jim hočejo vzeti Indijo. Kaj bo počela maicena preobljudeia Evropa, če v doglednem času ne bo mogla nikamor pošiljati izseljencev. (i. Umor Abrahama Lin čolna (1864) je bil tudi usodna zmota. Preprečil je za dolga leta sporazum med jugom in severom. Če ne bi. bile zapletene Zedinjene države v dolgo državljansko vojno, bi bile vsaj za eno pokolenje. poprej posegle v svetovno politiko in morebiti preprečile svetovno vojno 1914. 7. Zadnja usodna zmota je oni zapečateni železniški voz, ki ga je naklonil Ludendorff Ljeninu za potovanje iz Švice v domovino. Nemčija je s tem hotela uničiti Rusijo, a eno leto pozneje so zrušili Ljeninovi nauki nemško monarhijo. « človek in delo e po starih Rimljanih imamo pregovor »variatio delectat« (sprememba razveseljuje). Če se _ neko delo ali duševno doživetje le prevečkrat ponavlja, se ga slednjič naveiičaš in ti zamrzi. To je vsakdanja izkušnja. Ne glede na utrujenost ne moreš dan na dan gledati iste igre ali hoditi po isti poti na sprehod. Eno in isto reč je mogoče ponavljati le do neke meje, potem se ti pa vsa duševnost upre in mahoma si je do grla sit. Kje je meja ponavljanja? Kdaj nastopi duševna naveličanost ? Kaj jo sproži in kako se pokaže? Na ta vprašanja odgovarja dr. Fr. Baas v svoji razpravi j.Ali se moremo dela preobjesti?«, iz katere posnemamo naslednji sestavek. Problemi duševnih odnosov človeka do dela niso važni samo za znanstvenega psihologa, marveč v enaki meri za vsakega človeka, zakaj ta vprašanja so v najtesnejši zvezi z zdaj moderno specializacijo v posameznih poklicih in pomagajo ublažiti mnoge krivične predsodke, ki se navajajo proti temu sistemu. Opazovali so, da je neki triletni deček dva in osemdesetkrat zaporedoma z vidnim navdušenjem odprl in spet zaloputnil vrata. Pri naslednjih dveh ponovitvah pa ga je veselje vidno minevalo, a nato ga V AN GOGH: Kmet s slamnikom vobče ni bilo več mogoče pripraviti, da bi nadaljeval igro. Odraščen človek bi mnogo prej odnehal, se pravi, če bi bil sploh dovzeten za tako zabavo. Odločilna je namreč tudi narava tega ali onega opravka. Mimo tega pa je za trajanje ponavljanja merodajen tudi še neki drug činitelj: namreč s kakšnega duševnega vidika ponavljamo monotono delo. Vsa ta vprašanja nam do neke mere razjasnijo psihološki poskusi, čeprav je treba vedno ; mati v obzir, da v vsakdanjosti človek nehote nekoliko drugače reagira kakor tedaj, ko ga preskušajo. Nedavno so napravili vrsto poskusov v tej smeri v berlinskem psihološkem institutu. Poskusne osebe, ki pa seve niso vedele, kaj z njimi nameravajo, so morale polniti pole papirja s kratkimi črticami, vtikati naprstnike po naluknjanih deskah, recitirati pesmi — in vse to, dokler se je le dalo. Bolj ko so se že posla naveličale, bolj se je opažal na njih rastoči nemir in skušnjava, vreči delo iz rok. V posameznih primerih je prišlo celo do dejanj v afektu: Ta je udaril z nogo ob tla, oni je treščil delo v kot in pobegnil. Toda skoraj zmerom je sledilo prvemu afektu olajšanje in delo je teklo potlej nestrpnežu laglje in hitreje izpod rok. Pred končno prekinitvijo so opažali, da so poskusne osebe navzlic afektom in neprikriti odvratnosti še dolgo vztrajale pri delu. Vse poskusne osebe so se vedle v bistvu enako in nadzorniki so pri tem zabeležili nekatera značilna dejstva, ki se natančno ujemajo z opazovanji drugih učenjakov. Tako so n. pr. vse poskusne osebe začele podzavestno delati umetne psihološke izvinke, malenkostne variacije, da bi prelomile enoličnost dela, ki jira je začelo presedati. Pri črtkan ju so se črke od časa do časa nabirale v ritmične skupine različne dolžine, pesmi so se recitirale v nenehoma spreminjajočem se izrekanju in naglaševanju. Proti koncu so si sledile variacije čedalje hitreje, postajale so bolj in bolj izumetničene in prisiljene, dokler ni bila končno izčrpana slednja možnost in je nenrikrito izbruhnil odpor proti nadaljevanju. Eden izmed umetnih duševnih izvin-kov, ki so jih opažali je ta, da vzame človek delo za nekakšno rekordno tekmo. Tako delo je do neke mere tekmovanje s časom in odvrne vso pozornost od enoličnosti opravila, ki postane zgolj še športno prizadevanje ter žene delo cisto enakomerno, samogibno naprej, brez odvratnih občutkov. Na ta pojav je med drugimi psihologi opozoril že Miinsterberg, Ki pripoveduje o neki tovarniški delavki, ki je morala dan na dan zavijati žarnice v reklamni ovitek. Vsak dan je odpravila število trin„jst tisoč žarnic. Ko so jo povprašali glede tega, je dejala, da se ji zdi delo zelo zanimivo, ker jo venomer zabava ugibati, kolik j zavitkov bo zmagala do prihodnjega delovnega odmora. Naveličanost se da premagati, če se vsa pozornost osredotoči na nekaj bolj zanimivega, da postane glavno delo prav za prav sjbo stransko opravilo. Pri prej omenjenem poskusu, se je pokazalo, da slično vpliva pri delu tudi petje in žvižganje. S tega vidika se kažejo zdaj tudi vse delovne pesmi psihološko v povsem novi luči,: Petje ni zgolj ritmična oodpora dela, marveč hkrati tudi zavest odvrača od njega enoličnosti in tako odriva naveličanost. Vredno je omeniti še neko prav zanimivo opazovanje o priliki berlinskih po- skusov: Med poskusnimi osebami je bilo tudi troje brezposelnih, ki so jim za so-trudništvo obljubili odškodnino. Pri teh treh so se pokazali znaki naveličanja dokaj pozneje kakor pri drugih. Zakaj? Ker je bila pri njih vsa pozornost pač osredotočena na obljubljeni zaslužek, tako da je imelo zanje na sebi nesmiselno, enolično delo važen pomen. Iz vsega navedenega se vidi, da postane ponavljanje nekega enoličnega dela nevzdržno le tedaj, če ni v neki drugi smiselni zavisnosti. Ali pa bo delo z vidika rekordov in zaslužka trajno v stanu odrivati vsiljujočo se naveličanost in v tej temelječo duševno krizo vsega specializiranega delavstva, na to je težko odgovoriti pritrdilno, ker se slednjič tudi te vrste vzpodbude K delu ponavljajo, postajajo monotone in izgubljajo na moči. Edini smiselni odnos, ki ni podvržen ubijajoči enoličnosti dela, je v živi kulturni zavesti, da velja ves naš monotoni trud uresničenju človeških vrednot. Brez tega neminljivega pregona bo vse človeško življenje v dogledne-n času neizogibno dobilo žalostni ptčat »duševne naveličanosti«. Koliko časa žive znane živali Morska želva okoli 300 let Ščuka 250 » Slon 150—200 > Papagaji 150 » Orel, jastreb, sokol 110 » Konj, kamela, osel, medved 40—50 » Govedo, lev, tiger, zebra, ptice pevke 20—25 » Srna, severni jelen, koza, ovca 15 » Samica-mravljinka 6—15 » Samec-mravljinec nekaj tednov Pes, lisica, mačka 10—12 let Kunci 5—7 » Podgana, miš 3 leta Čebela: matica 2—5 let trot 4—5 mesecev delavka pozimi 6—8 ■> » poleti do 6 tednov Metulj 1—3 tedne Enodnevnica: ličinka 2—3 leta dorasla 4—5 ur veljalo z globino 443 m doslej za najgloblje evropsko jezero. Hornindalsratu je dvakrat globlje od Bodenskega jezera, ki meri 252 metrov. Najgloblje jezero v Evropi Osloški geograf prof. Munster je zadnje poletje preiskal celo vrsto norveških jezer in je pri tem odkril najgloblje jezero v Evropi. To je Hornindalsratu, ki meri približno 51 kv. km. Leži 52 m nad Atlantskim oceanom in meri na najglobljem mestu 514 m. S tem prekaša jezero Mjosa, ki je Winifred: Foxterrier шШ L У r h-ovnli Ob $0 letnic! Gregorčičeve Zlate knjige п e prej ne pozneje se Strok! Stoji pri nas niso zanimali za kakega pesnika tako, kakor so se za Ха, čigar krasne pesmi so izhajale v obeh » Zvonovih«. Vse je vpraševalo: Kdo je »Zvonov« X? Podpisanemu ga je odkril tedanji škofjeloški kapucinski gvardijan o. Otokar Cejan, goriški rojak in pesnikov dober prijatelj. samo vet Ха, »eč ХаЛ In Zupan Jfe"fcatsefbee na gimnaziji! Od škofovega kaplana Kob-larja samega vem, da mora škofu PogačarjH pri večerji vselej prebrati ves Zvon m da vselej vpraša, če je kakšna Xova pesem v njem. Ta X nuu je pri vsaki številki prva briga.***) Tudi z Winklerjem****) sva se že menila o Tebi — pesniku. Nekako ponosen je nate, da si njegov rojak (pok. J os, Ivančič), SIMON GREGORČIČ in ANTON AŠKERC O vsesplošnem zanimanju zanj je prejel Gregorčič od Levca o tem času naslednje poročilo: Naši ljudje se zanimajo več zate in za Tvoje poezije, kakor Ti sam misliš. Šem-peterski kaplan Zagorja»*) n. pr. je tvoj glasonoša po Ljubljani. Ali ga poznaš? Profesor Toma Zupan, vodja v Alojzijevi-šču**) (malem semenišču) me je vprašal oni dan, zakaj Ti v Zvonu tako malo pišeš. Rekel je, da je z Zvonom zadovoljen, *) Ivan Zagorjan, rojen v Postojni 1842, posvečen 1865, kaplan v Dragatušu, Rovtah, Senožečah, kjer je pri volitvah vplival, da je zmagala narodna stranka; knezoškof Ivan Zlatousti Pogačar ga je zato premestil k Sv. Petru v Ljubljano; od leta 1887 do smrti 1907 župnik v Radečah pri Zidanem mostu. **) Vodstvo Alojzijevišča je izročil vla-dika Pogačar Zupanu leta 1881. Knezoškof Missia mu g? je zaradi narodnega mišljenja vzel leta 1893. »Da se taki duhovniki, kakor sta knezoškof in ljubljanski gimnazijski katehet zame zanimata, me tolaži; bal sem se namreč največjega nasprotovanja od duhovniške strani,« je pisal Gregorčič 7. aprila 1882 Levcu. Glasovi, zveneči iz Gregorčičevih »Poezij,« so bili tako nežni, neprisiljeni, srce ogrevajoči, kakor narodna pesem — kaj čuda, da so tako globoko prodrli v narod. Iz srca so prihajali in v srca so šli. V šestih tednih je bilo razprodano 1250 izvodov (LZ 1882, 381). Tolikšnega uspeha dozdaj ni imela nobena slovenska pesemska knjiga. ***) Poleg Xa je Pogačar visoko cenil Erjavca. Razvnel se je ob čitanju njegovega »Raka«, veselil se lepih izrazov in se čudil velikemu napredku slovènskega jezika. ****) Andrej baron Winkler, goriški rojak, je bil deželni predsednik na Kranjskem (1880—1892). Umrl je v Gradcu leta 1916 v 91 letu starosti. (Glaser, Zg. si. si. III, 118), Razprodajo je pospešil Leveč, ker je dal na razpolago organizacijo »Lj. Zvona«, ki je imel tedaj svoje poverjenike v vseh krogih. Največ pa so pripomogli časniki, ki so se častno kosali v priporočevanju krasne pesemske zbirke. Prvenstvo v tem poslu je šlo »Lj. Zvonu«, ki jo je nazval » Z1 a t o knjigo«. Tudi »Slovenec« izprva ni delal izjeme. Tedaj ga je imel še v rokah Lipe Haderlap, ki je čestital pesniku in slovenskemu narodu za to lepo knjigo (SI. 20. IV. 82). Takoj pa je spremenil barvo, ko mu je 1. maja postal urednik upokojeni župnik Jožef Jerič. Dne 11. maja je »SI.« zavračal prenaglo hvalo, oporekal čestitkama »SI. Naroda« in »Slov. Gospodarja«. (Ponosno pa sme biti zlasti naše duhovenstvo, da je izmej njegovih članov vzrasel nam tak veleum, tak pesnik itd.) ter izjavi »Uč. Tovariša«, da se Gregorčičeva zbirka lahko daje v roko tudi mladini. Slovenčev napad — pisava je Marnova — je vzbudil veliko ogorčenje. Dr. Mencinger je pisal Gruntarju: »Svetovna literatura se bo morala z imenom »S. Gregorčič« seznaniti, akoravno je skromno slovensko ime. Poet le malokomu znan mora počasi postati vsi Evropi znan. To je velikanska poezija! Kakor je Gregorčič velik, tako pôdel in nizek je možicelj, ki je v »Slovencu« od 11. t. m. v mali notici od zadaj blatil Gr. — Naš poet je blaga duša, bolelo ga,bo to sumničenje v duhovskem listu; gotovo ga pa ne bo oviralo kmalu med svet poslati tudi drugi zvezek svojih genijalnih del.« (Levčeva zap.). Dr. Mencingerjeve besede so pesnika neizrečeno razveselile, saj »je mož fin poznavalec poezije in sam poet« (DS 40). V tolažbo so mu bile izjave braslovškega dekana Jakoba Bohinca, kobariškega častitega starčka Andreja Jekšeta, ki je prerokoval nesmrtnost Gregorčiču: »živeli boste, dokler bodo Slovenci,« knezoškofa Pogačarja, ki se je pismeno zahvalil za poklonjeno mu, krasno vezano knjigo, pohvalil poezije in pristavil, da bi se mu rad tudi osebno zahvalil. »Ako so taki možaki na moji strani, koga bi se bal?« (DS 40), se je osrče-val napadenec. V »Lj. Zvonu« je izšel pesnikov odgovor v krepkih verzih. Dne 10. jun. je sledil v »Slovencu« drugi napad, detajliran. Kritik se je spotikal ob pesmih: »Pastir«, »človeka nikar«, »Izgubljeni cvet«, »Izgubljeni raj«, »O nevihti«, »V celici«, »Lastovkam«, »Romarica«, »Dekletova molitev«, »Vojakove neveste poroka«, »Jeftejeva prisega«, »Po bitvi«. Napad je izzval krasen ciklus pesmi: »V obrambo« (LZ 1&82 in ponatis). Gregorčič se je branil »brez zabavljanja, aodločno, da ne bo »Slov.« mislil, da iščem pri njem Uiilosti« (DS 43). Slog drugega i Slovenčevega« napada se vidno razločuje od prvega. Podpisani sluti, da ga je spisal Anton Kržič, tedaj katehet pri ljubljanskih uršulinkah. Odločno je to zatrjeval pokojni župnik Ludovik Skufca, pisatelj članka »še nekaj SlovenCevemu cenzorju«, objavljenega v skrčenem obsegu v knjižici »Gregorčičevim kritikom odgovor in pouk«. O tej stvari vprašan, je odgovoril Leveč 21. dec. 1912: »Določenega vam nič ne morem povedati. Jaz nisem informiran; toda mogoče bi pa to bilo in zelo verjetno tako, da bi potrdil, da imate prav. Tiste čase sta namreč Marn in Kržič mnogo občevala in vedno glave stikala.« »Slovenčev« napad in Pajkova neosnova-na kritika Gregorčičevih »Poezij« v »Kresu« so razburili duhove. Skoraj ni bilo sestanka brez razgovora o Zlati knjigi. Debato o njej je doživel celo žagrad ljubljanske stolne cerkve. O tem je pokojni kamniški dekan, častni kanonik Ivan Lavrenčič sporočil 23. aprila 1928 naslednje: »Bil sem priča (tedaj bogoslovec) razgovorom starejših, veleugled^ih gospodov***** v ljubljanski stolni zakristiji, med katerimi je bil tudi prošt Josip Zupan. Tolmačili so nekatere Gregorčičeve pesmi po mojem mnenju nepravilno. Se mi ni zdelo taktno, da bi bil tako odličnim gospodom kar tam ugovarjal. Stopil sem rajši še istega dne v stolno župnišče k proštu Zupanu z zvezkom poezij s prošnjo, da pesmi, o katerih je bil govor v zakristiji, prečita. Bral je jako pazljivo in nato rekel: »Ne najdem v njih ničesar, da bi bilo veri ali morali nasprotno.« — Nabiral sem naročnike poezijam iz lastne ini-cijative — je pripomnil Lavrenčič. Priglasili so se skoro vsi bogoslovci, kar umevno, saj je bila narodna zavest v mojem času v semenišču na višku. Vodstvo (dr. Jan. Go-gala) ni delalo v tem nikake zapreke, tudi izmed profesorjev bogoslovja nisem čul niti najmanjše graje.« O Lavrenčičevem izvrstno premišljenem nastopu in proštovi sodbi je obvestil pesnika Leveč s pristavkom, da je prošt Zupan s^rog duhovnik. Potolažen je pisal Gregorčič Gruntarju: »No, ako še strogi možje ne morejo stopiti pod njih bandero, bo malo njih kardelo in šimon, čeprav se mora sam boriti z njimi, ne umakne se mu z bojišča. Ta kopica je najbrž mislila, da me ubije s prvim udarcem, da hitro vsa duhovščina sè škofijo na čelu plane nâ me. Dozdaj se jim ni posrečilo« (DS 43). Da je del gorenjske duhovščine na njegovi strani, je dokazala Gregorčiču zaupnica skromne zunanjosti, »a precej lepe vsebine«, sestavljena ob godu sv. Cirila in Metoda, podpisana od 18 duhovnikov, med njimi 7 župnikov. Tedanji nakelski kaplan je obiskal ž njo bližnja župnišča. Gospodje ***** To so utegnili biti kateri iz tedanjih stolnih kanonikov: poleg prošta Jožefa Zupana dekan Jurij Vole, Jožef Pavšler, Fran Kramer, Peter Urh, Friderik pl. Premer-stein, Henrik Pauker pl. Glanfeld, Anton Urbas, Andrej čebašek," Andrej Zamejic — in iz stolnih vikarjev: Iv. Porenta, Jožef Erker, Mavrilij šarabon in beneficijat Ka-rol Klun (Cat. Cleri). so radi podpisovali. Predoseljski župnik Jožef Kerčon je pripomnil, da bi bila potrebna pesmi »Izgubljeni cvet« na koncu moralna kitica. " Podpis je odrekel tržiški župni upravitelj, poznejši novomeški kanonik Fran Špendal. Zaupnica je natisnjena v Burgarjevem življenjepisu Simona Gregorčiča str. 35. Prvi jo je podpisal 80-1 etni duhovni svetnik zlatomašnik Anton Zarnik, župnik v Naklem, velik častilec pesnika Gregorčiča; najbolj mu je ugajala njegova balada »Tri lipe«. S toplimi besedami se mu je zahvalil pesnik: »Prečastiti gospod župnik! Vam kot prvopodpisanemu na zaupnem pismu meni izročenem, izrekam najtoplejšo in naj-iskrenejšo zahvalo. Da ste me neizrečeno razveselili, tega mi pač ni treba posebe povdarjati! Bil mi je ta cenjeni list hladilo za vdarce, kateri so me zadeli od drugod. Gorenjska stran nima torej, kakor vidim, samo zdravih krajev, voda in zdravega zraka, marveč tudi zdrava srca in zdrave glave, ki prav čutijo in bistro umejo vsako stvar. Bodite uverjeni, prečastiti gospod, da niste izkazali svojega zaupanja nevredniku: kakor ste Vi umeli moje »poezije«, tako hočem, da jih ljudje sploh bero; kdor jih tolmači drugače, napačen tolmač je! Vaš dopis ohranil si bodem kot ljub in drag spominek. Prosim Vas, preč. gospod, blagovolite ta moja isitrena čutila zahvàl-nosti prijaviti tudi drugim podpisanim v. č. gospodom. Sicer pa se Vam tudi javno zahvalim v insera tu »Slov. Naroda!« Bog živi Vas in vse z Vami sopodpisane gospode! Z najodiičniejšim spoštovanjem iskreni čestilec S. Gregorčič m. p., duhovnik. Na Gradišči, 22. 7. 82. Dan pozneje je prinesla dopisnica tudi nakelskemu kaplanu zahvalo z Gradišča: V. č: gospod! Danes se po Vašem v. č. g. župniku zahvaljujem vsem na adresi podpisanim gospodom za izkazano mi zaupanje. Zdi se mi pa, da ste Vi zaupnico pisali in sestavili in najbrže tudi prvi misel sprožili; zato dovolite, da se Vam, vrli tovariš in preiskreni narodnjak, s tem še po-sêbe zahvalim. Vaše priznanje dajalo mi bode kreposti in moči za prihodnje delovanje. — V prihodnji štev. »Zv.« bo moja »obramba« končana. Kedor bo še vnaprej, prebravši jo, napadal moje »poezije«, njega ne bom mogel več šteti mej zaslepljen-ce, nego v drugo vrsto ljudi, katero nečem pobliže karakterizovati. Na zdravje! Vaš S. Gregorčič, m. p. V »Slov. Narodu« je izšla pesnikova »Javna zahvala«; Vsem preč. gospodom duhovnim sobratom s prijazne gorenjske strani, podpisnikom izročene mi zaupnice izrekam po tej poti najtoplejšo zahvalo za njihov tako krasen in iskren izraz soglasja z mojim skromnim delovanjem na pes- niškem polji. Zagotavljam Vas, preč. gospodje, vrli narodnjaci, da hočem tudi v prihodnje svoje slabotne moči posvetiti delu za ubogo a tako ljubljeno slovensko domovino. Na Gradišči, v 22. dan julija 1882. S. Gregorčič. Na velikega šmarna dan 1882 se je udeležil naš pesnik Jurčičeve slavnosti na Muljavi, kjer ga. je Janko Kersnik v imenu zbranega naroda pozdravil s krasno zdra-vico. Z Muljave je šla Gregorčičeva pot r.a Goričane. O njej je poročal prelat Tomo Zupan 4. marca 1928: »In sva z Muljave od Jurčičevanja skupno in neločljivo hodila naprej — skozi domovje priklenjenega polža: on šopek v gumbnici — jaz, kakor brezpomotno vselej v znamenje narodnega žalovanja brez kacega šopka ... Gregorčič: »Ali bi me Vi peljali na Goričane k škofu Pogačarju?« —- ,Prav rad'. —• In sem ga pripeljal. — škof: »»Ali sami potujete?«« — »Ne, z notar Gruntarjem.« — »»Kje pa je?«« — »V Medvodah čaka.«, — »»Zakaj da ga niste gori pripeljali — prosil bi Vaju bil, da bi bila pri meni kosila.«« Vsedli smo se — morda je bilo od 9—lOih. Zrezek, vino. Dvigne se Gregorčič in v lepi, kratki štrofi nazdravi škofu. — Kolikokrat sem obžaleval, da ne steno-grafujem — besedi danes ne vem. ■—• In kaj ljubljanska kapiteljina? Do mene si menda ni upal nikedo. Na zadnje si izberejo Zlatoustu vdanega Urha in ta me je prišel vprašat v alojzijeviško vodijevino: »Ali ste res Vi peljali Gregorčiča na Goričane do škofa?« — .Res!' — »Kako pa je bilo?« -— ,Ne morem povedati, dovolj povedati, kako veselje sem z Gregorčičem včinil Zlatoustu.'« * Pot od Naklega do Kranja ob pivškem polju, skozi Temnik, mimo struževskega znamenja in potem ob Savi — kolikrat sem jo prehodil, a tako radostno razpoložen nikdar več, kakor takrat, ko me je nekega pomladanskega popoldneva pred 50 leti spremljal Gregorčič, ne osebno, ampak s svojimi »Poezijami«. Ko sem se odpravljal v Kranj, mi je prinesla podbreška po-tovka, tedanja nakelska pošta, Zlato knjigo, ki sem jo gredoč čital, takrat nevezano, a zdaj zlato obrezano, rdeče vplatni-čeno in, kar ji daje visoko ceno, opremljeno izza 11. junija 1894 s pesnikovim podpisom. Popravi: V zadnji številki čitaj na str. 473 v drugi vrsti zadnjega odstavka: sorrentski in ne sovjetski izvoščki. — Na str. 480—481 čitaj pravilno: konji imajo prednost... V članku »Skrivnost dela« na str. 470. se prvi stavek zadnjega odstavka glasi pravilno tako-le: »Zato je jalovo, če z vidika današnjih, v marsičem še primi-t i v n i h, mup n i h načinov ročnega dela zanikujemo prvenstvo ideje in inteligence pri materialnem delu.« îlovo Sfiafte&pearejetf ç£eda£iôce v Stratfordu V Stratfordu, rojstnem kr» ju velikega pesnika, so slovesni otvorili novo Shakespearejevo gledališče (Glej 2is, tekoča knjiga str. 462). V zgornji vrsti (levo): An gleški prestolonaslednik spre jema zlati ključ aovega gledališča. (Desno): Slavnostni spre vod pred Shakespearejevo rojst no hišo. — V spodnji vrsti (le vo): Novo gledališče na kraju pogorelega Mémorial teatra. — Slavnostna predstava Hamleta na pesnikov rojstni dan v Londonu. ■H Kanada N"i i temu še tako davno, ko je bila Kanada znana pri nas komaj j po imenu, par let sem pa je ta _I važni del angleškega svetovnega imperija skoraj edina dežela, kjer so naši izseljenci dobivali vsaj nekoliko možnosti za delo in skopo odmerjeni zaslužek, s čimer so se najširši sloji našega ljudstva seznanili s to zanimivo pokrajino ameriškega severa. V svetovni politiki je Kanadi osobito po svetovni vojni odmerjeno važno mesto, ki ji sicer nikakor ne gre po številu prebivalstva, pač pa po gospodarski in kulturni moči. Poleti bo še bolj ngglašen njen politični pomen, ko se bo v njeni prestolnici sestala britanska imperialna konferenca, ki bo imela rešiti več perečih vprašanj angleškega gospodarstva, nastalih zaradi krize m nje posledice, carinske zaščite domačega angleškega blaga. Dominion of Canada, kakor se uradno imenuje ta angleška dežela, se razprostira na severu Zedinjenih držav od Atlantskega do Tihega morja. Na jugu in severozapadu meji z Zedinjenimi državami, oziroma s polotokom Aljasko, na severu pa obsega vse arktično otočje globoko v pas večnega ledu. Vse to ogromno ozemlje meri več ko 9 milijonov štirijaških kilometrov in je zemljepisno razdeljeno v manjši vzhodni in daleko večji zapad-ni del, med katerima leži Hudsonski zaliv in ju loči tako, da sta oba dela zvezana le z razmeroma ozkim pasom, ležečim med omenjenim zalivom in je- zeri ob kanadsko ameriški meji. Na vzhodu je dežela le malo gorata, za-padni del pa pokrivajo Skalne gore i.Rocky Mountains) ; sredina je ravna in posejana s številnimi jezeri. Glavne reke so veletok sv. Lovrenca, ki teče v Atlantsko morje, Mackenzie, ki se izliva v Severno ledeno morje in J-ukon, katerega gornji tek odpade na Kanado, v nadaljnjem teku pa preide v Aljasko. Prebivalcev ima Kanada okoli 9 milijonov 400.000 in je po tem takem zelo redko naseljena: na 1'km- odpade komaj po en prebivalec. Naseljenost pa ni enakomerna, marveč pojema znatno od vzhoda na zapad, medtem ko najsevernejši deli sploh niso obljudeni. Po narodnosti je Francozov okoli 2,500.000 (25% vsega prebivalstva), ostali pa so Angleži, Irci in Škoti, ki spadajo vsi v anglosaško kulturno skupino, v kateri se vtapljajo tudi vsi priseljenci. Prarodnih Indijancev štejejo še okoli 110.000. Najstarejši naseljenci Kanade so Francozi, ki so skozi vhodna vrata ustja veletoka sv. Lovrenca prišli v deželo že v 16. stoletju, 1608 pa je prišla za njimi prva večja skupina Francozov, ki so posedli vzhodni del ter mu dali francosko obeležje. Ko so francoski naselniki prodirali proti zapadu in prišli celo v dolino Misisipija, so odrezali pot na zapad angleškemu prodiranju. Prišlo je do dolgotrajne borbe, v kateri so Francozi podlegli; 1759 so Angleži zasedli glavno mesto Que-bec in ostalo francosko posest Parlament v Ottawi Posest Kanade je dala Angležem priliko, da so se izkazali kot mojstri kolo-nizacijske politike, tako da so francoski Kanadci postali zelo zvesti državljani. Kljub svoji veliki plodovitosti, po kateri se bistveno ločijo od evropskih Francozov, so ti Kanadci vendar v stanju narodnega vpadanja in Francozi se že bo- fibttk. v Kanadski lovec z ubitim volkom je, da bodo njih kanadski rojaki prej ali slej utonili v anglosaškem morju. Baje so francoski Kanadci nekako okoreli v svojem konservatizmu in v podjetnosti niso kos žilavim Anglosaksom, ki jih dosledno izpodrivajo. O nekdanji veliki francoski posesti pričata dva borna oto-čiča St. Pierre in Miquelon ob novofund-lanski obali, ki sta danes le še oporišče francoskim ribičem. Upravno je Kanada razdeljena na 9 pokrajin z lastno upravo in na 2 oblasti, kjer zaradi premajhne naselitve še ni mogoče urediti samosvoje uprave. V vseh ozirih najvažnejše so pokrajine, ki jih imenujemo po vrsti od vzhoda na za-pad: Quebec, Ontario, Manitoba, Saska-čevan, Alberta in Britanska Kolumbija. Skupni državni zbor zaseda v Ottawi, kjer je tudi sedež vseh osrednjih državnih oblasti. Večja in važnejša mesta so še : Quebec, Montréal, Toronto, Winni-peg, Edmonton, Vancouver itd. Kanada je predvsem važna poljedelska dežela, ki prideluje v ogromnih količinah pšenico, oves, rž, ječmen in krompir. Sadje: hruške, jabolka, slive in celo breskve in črešnje uspevajo v pokrajini Ontario, ob Erieskem jezeru goje nekaj malega tudi vinsko trto. Živinoreja je takisto zelo razvita, vendar je Kanada v prvi vrsti izvoznik žita in drugih kmetijskih pridelkov. Znatno postavko v njenem izvozu pa tvori tudi les, papir in papirna masa. Neizčrpna so ■ rudninska bogastva države. Zlato, srebro, svinec, nikel, baker, asbest, kobalt, premog in petrolej se pridobivajo v različnih pokrajinah, mnogo zakladov pa nedvomno hranijo še neraziskani predeli. Kanadska industrija proizvaja: stroje, tekstilne, usnjene in lesne izdelke. Samo ob sebi je umevno, da sta tudi mlinska in žagarska panoga zelo obsežni. Železnic ima država okoli • 70.000 km, ki pa tečejo večinoma v južnem delu vzdolž ameriško-kanadske meje. Najbolj znana je Kanadska pacifiška železnica, koje izhodišče je v Torontu, končna postaja pa v Van-couvru ob Tihem morju. Odkar je vseljevanje v Zedinjene države onemogočeno, se je val izseljencev obrnil proti Kanadi, ki je pred vojno na vse mogoče načine vabila delavne roke, da bi ji dvignile skrite zaklade in odprle ogromna postranstva svetovnemu gospodarstvu. Priseljevanje gre v visoke stotisoče in samo do 1925 je prišlo v deželo preko 400.000 duš raznih narodnosti. Življenjske prilike pa so ponekod tako težke in zaščita delavcev je še tako pomanjkljivo urejena, da Kanada morda ne bo mogla nadomestiti one prilike za zaslužek, ki so jo evropskim delavnim slojem nudile Zedinjene države pred veliko vojno. Prilike se bodo morda obrnile na bolje v nekoliko desetletjih, ko se bo industrija bolj razširila. Večji del izseljencev namreč nima namena ostati stalno v tuji deželi in se tam udomačiti, marveč si le zaslužiti toliko sredstev, da ž njimi lahko popravi svoje gospodarstvo v stari domovini. Redko naseljena Kanada pa za sedaj potrebuje predvsem milijonov novih naselnikov, ki bi napolnili zevajočo praznino. Razvoj v tem pravcu seveda močno ovira svetovna gospodarska kriza, ki je tako zelo znižala kupno moč širokih slojev, da pridelki skoraj ne gredo več v denar. t?J rrKcèi Vojteh Lindtner Mavrahi e vem, če je kdo že opazil pri nabiranju mavrahov v trenutku, ko se je dotaknil plodu, v neki višini nad njim sivkast oblaček, ki se kmaJu razkadi. Tudi doma lahko opazuješ ta pojav. Odtrgana goba, položena na vlažen mah, še vedno raste. Sicer ta rast ni toliko usmerjena v veličino kakor v produkcijo trosov. Oblaček, ki nastane po dotiku, tvorijo iz plodu iz-proženi trosi. Njih polet v višino znaša nekaj dm. Anatomska zgradba gob je jako enostavna. Elementi (hife) so vedno podolgovate, nitaste stanice z rastjo v eno smer. Iz teh je zgrajen micelij, vrat in klobuk, več ali manj na isti način pri vseh gobah. Spreminjajo se le elementi, stanice, ki proizvajajo trose. Teh stanic je na milijone in milijarde in niso nanizane ena vrh druge, temveč so konci hif prosto ena poleg druge. Vse skupaj pa tvorijo ravno površino, ki je zgrajena kakor žamet ali kožušček krta. To površino imenujemo himenialno plast. Njena debelina se suče v desetinkah in stoti.lkah mm, (Odgovarjala bi pri kožuščku krta višini dlačic.) Himenialna plast je pri gobah najvažnejši del, saj so tu stanice, namenjene produkciji trosov. Niso tu samo stanice, ki dado trose, vmes so še druge, napolnjene z oljnatimi kapljicami, ki dajo plasti posebne žive ali temnejše barve. Domala vse hife vodijo svoje odcepke in preplete do te plasti, da se tu končajo in oddajo svojo vsebino v trose. Prvotno je himenialna plast bila pri gobah več ali manj ravna ploskev, kot skorja, ki se drži podloge, še danes je precej gob, ki so ostale na tej stopnji razvoja, torej brez vratu in brez klobuka. Pri drugih pa se je površina himenialne plasti večala. Dosegla je celo 200-kratno površino cele gobe. Smotreno je narava to površino namestila v plodišča, kjer jim je odmerila mesta In vzporedno s tem stvorila tako različne tipe oblik. V himenialni plasti so stanice, ki dajo trose. Treba je trose na nekak način osvoboditi in predati vetrovom. Realizirani sta dve ideji: izstrelitev trosa iz notranjosti stanice in prosti pad trosa raz stanico. Zato imamo dva konstantna in jako razširjena tipa teh stanic, zaradi česar tudi gooe delimo v dve veliki skupini. Kakor vedno v naravi, se z najmanjšim materialom doseže velik namen. Pri mavrahih so stanice ozke in valja-ste. V njih se tvori redno 8 trosov. Ta va-Ijasta cevka ali mešiček (lat. ascus) je zaprt in njega elastična površina, pod rastočim naponom, pri gotovi jakosti odrine vrh mešička kot pokrov na stran (slika 4). Elastična površina mešička s tem omahne na noter in potisne trose mimo pokrova na ven. Izproži se hipno in naenkrat Je nešteto zrelih mešičkov v himenialni plasti. Trosov je toliko, da so vidni kot oblaček. Pri kukmaku so stanice bolj podobne betiču (lat. basidia), ki požene na vrhu redno 4 rožičke, katerih šiljastl konci se napihujejo v tros. (Slika 5.) Sicer je tudi tu neka sila, ki odvrže tros, toda ta je v primeri z mešič- kom neznatna. Asci zahtevajo namestitev himenialne plasti samo na zgornji površini gobe, da je mogoča izstrelitev trosov v zrak. Tu površina himenialne plasti ni mnogo večja od gobe; prevelika bi ovirala izstrelitev trosov, ker bi si ploskve stale nasproti. Pri teh gobah prevladuje oblika čaše ali večja, skrivenčena in globeli-časta površina, kot je to pri mavrahih, ki imajo že izrazit vrat. če bi bile basidije v čašastih plodiščih, bi se trosi nabirali na dnu čaše in veter bi jih ne mogel raz-našati. Himenialna plast, ki ima za elemente basidije, mora biti nameščena pod klobukom, da trosi lahko prosto padajo na zemljo. Pod klobukom je prostora dovolj za ogromno površino himenialne pla-stti. Tu so gube, bodice, labirinti, cevke in lamele obrasle s himenialno plastjo, ki je pod klobukom zadostno zaVarovana pred poškodbami, medtem ko pri njeni namestitvi na zgornji strani to ni mogoče. Skupino gob, ki ima 8 trosov v valja-stem asku, kot elementu himenialne plasti, nameščene na zgornji strani, imenujemo Ascomycetes. Skupino . gob, ki ima 4 trose na vrhu betiča, kot element v himenialni plasti, nameščene pod klobukom ali v notranjosti zaprtega plodišča, imenujemo Basi-diomycetes. Med Ascomycetes so mavrahi najbolj razviti in zato v sistematiki postavljeni na kanec. Tu so vključene tri po obliki različne familije. V prvo familijo spadajo smrčki (Morchella), pri katerih se vrh vratu razširi v eliptičast klobuk, ali pa se navzgor spet zoži kot stožec. Površina je nagubana, nabrana v globelice in po-dolžna rebra, že v tej familiii dobimo vrste, pri katerih klobuk polagoma odstopa od vratu. Pri kapčarjih (Verpa) — drugi familiji — je klobuk samo na temenu pri-čvrščen na vrat. Površina je brez globelic in brez večjih gub, samo z neznatnimi vraskami (Runzeln). Klobuček ni velik in je ime »kapčarji« prav dobro pogodeno. Pri tretji familiji hrčkih (Helvella) so krajci klobuka tako dolgi, da bi segali od temena gobe do tal, zato je klobuk nabran v gube, grbe, ter sem in tja preveliki nabori pritrjeni nazaj na vrat (slika 3). Klobuk hrčkov je valovit, svitkast, sedlast, krpast, grbast, skrivenčen, strgan — v glavnem brez globelic. Vsem mavra-hom je himenialna plast na zgornji strani označena po barvi, ki je rumenkasto bela, siva, olivna, rjava, temna. Smrčki in kapčarji rasejo samo pomladi, hrčki čez vse leto na vlažnih tleh po vrtovih, travnikih, pesku, redko v temnem gozdu. Na sliki so tudi v prerezu sloki smrček, si. 1. (Morchella elata), kapčar, si. 2. (Verpa conica), in hrček, si. 3 (shemat-ski), da so ločniki-znaki bolj vidni, šest drugih vrst navaja Beg v svoji knjigi »Naše gobe*. Prava M. conica si. 68. je precej drugačna in taka H. lacunosa si. 73. mi je neznana, če se komu Kateri primerek ne ujema s sliko, naj pomni, da je mav-rahov veliko več in tudi ista vrsta jako menja razmerje dolžine vratu nasproti njega podaljšku tako da oblika ni toliko značilna kakor prirastek in prostost klobuka. Doma hranim fotografiji in akvarele različnih mavrahov, ki iim do danes še ne vem imen. že dolgo je znano, da vsebujejo mavrahi strupeno helvelino kislino, ki se s kuhanjem ekstrahira iz gobe, zato je v navadi, da se mavrahi bodisi sveži ali suhi poparijo in voda odlije. Mnogo zaslug v prosvetljenju tega vprašanja ima Deutsche Gesellschaft fttr Pilzkunde v Darm-stadtu. Iz člankov njenega društvenega časopisa podajam tu dosedanje rezultate, sloneče na natančnih opazovanjih primerov zastrupljenja z vodeničarfi* Vodeničarji * V naravi sta po vnanji obliki dve slič-ni vrsti, ki se lažje ločita po mikroskop-% skih znakih. Obe vrsti, Gyromitra sedaj Helvella gigas in esculenta ima Beg pod imenom užitni in orjaški hrček si. 71. !n 72. Z Gorenjske sta mi neznani, z Do- — kakor sploh vse strupene gobe — vsebujejo več strupov, od katerih se da eden ekstrahirati, drugi ne. Eden od teh najbrž povzroča zlatenico. V vodeničarjih ti strupi niso različno jaki. Najslabše je nabirati jih v deževnih in toplih dneh. Nekateri ljudje so proti tem strupom popolnoma imuni, kar dokazujejo primeri, kjer so rodbine použile isto jed in niso vsi člani oboleli. Nekaterim prva jed ne škoduje, šele druga ali tretja v zaporednih dneh použita. Domnevajo, da so prav za prav strupeni samo trosi. Suhi mavrahi so se že pokadili, to je izpraznili so eksplozivno domala vse trose iz askov in niso veft strupeni. Pri zastrupljenju se učinek pokaže po 6 do 8 urah. Znaki so različni: srčni krči, utrip zmanjšan in neenakomeren, želodčni krči. Tipični znaki zastrupljenja so: povračanje, driska, znojenje, mrzlica. Težki primeri so: v nesvesti ali deliriju. ali v krčih ali zlatenica. Trajanje 9 ur, oslabelost se čuti nekaj dni. Smrt nastopa po 2 do 9 dneh. Gospodinje naj vse vodene mavrahe puste osušiti in pokaditi. Poparijo in odli-jejo naj vodo kakor doslej. Na mizo naj pridejo samo enkra: na teden. Komur do-sedaj strupeni vodeničarji niso škodovali, mu po teh navodilih tudi v bodoče ne bodo. Med gobami v Begovi knjigi je narisan tudi smrdljivi mavrah si. 70., ki ne spada med mavrahe, Ascomycetes, temveč med Basidiomycetes. Razvoj mu je popolnoma drug in zrase kakor karželj iz jajčastega zametka. To je ena izmed redkih gob, ki jim trose ne raznaša veter, ampak žuželke. Iz tega razloga, mora himenialna plast biti na zgornji strani. V globelicah, slič-nim mavrahovim, ta himenialna plast zeleno zvodeni ln ima hud duh po mrhovini, da zvabi žuželke in da se na njihove no-žice prilepijo trosi. Za to gobo nimamo slovenskega Imena, zgoraj navedeno je le prestava od kopice nemških — baš najmanj prikladna. lenjske pa sta obe vrsti prišli na trg leta 1930. pod Imenom vodeničarji. Domače ime naj ostane za obe vrsti, ker bi bila prestava iz latinskega esculentus = užiten neprikladna, po številnih primerih zastrupljenja, gobarju pa je s prostim očesom nemogoče ločiti eno od druge, ker sta obe orjaški. Pričakovati je z novimi odkritji tudi novo ime. Spoznaj samega sebe! Pljučaa »H-NAŽila zaklopuc™ ôftNe iii~e јрсеа»««- f КЛГ - i von.* i I ill A f i S-ati.ui I s ÏAK1.0P«! eesSTj SeCNCi: ene г g K Ar m 2-oeti« s«twi ZAKl.ô>. PÊC SOtiNI KAT |«c«VI«? b a$ro« AORTlNi AOKTA j PLJUČNA j Žit A j pesetcATj razstava lahko izboljša zdravje vsega naroda. Higienski muzej se ravna pri organizaciji razstave po Lrgnerjevi zamisli, ki sodi, da more samo tisti prav skrbeti za svoje skega higienskega muzeja. Naši sliki sta povzeti po tam razstavljenih modelih. V palači Evropa v Berlinu so otvorili največjo in najvzornejšo potovalno razstavo draždanskega higienskega muzeja. Takšna telo in svoje zdravje, ki pozna svoje Mo in njegovo delovanje. Prosveta mora skrbeti, da bo spadalo k olikanoeti prav tako poznanje svojega telesa kakor dostojno obnašanje. Na tej osnovi je zgrajena razstava draždan- Odkritje novih grobov v Egiptu - Egiptu se mudi vedno po nekaj znanstvenih odprav, ki iščejo dragocenih starin iz dobe faraonov. Vedno novi grobovi priha- __jajo na dan in ti so kakor odprta knjig.'i., v kateri se čita zgodovina visoke kulture starih Egipčanov. Posebno srečo je imela zadnji čas odprava ameriške Pensylvanijske univerze, ki jo vodi Allan Rowe. V okolici Mejduma je izkopala več grobov, med katerimi da- V mastabi Ni Hepa so preiskali tri rove, ki vodijo do same grobnice in ugotovili, da je bilo tudi semkaj že vlomljeno, kakor v večino drugih grobnic in sicer kratko po tem, ko so bile sezidane. Doslej je član ekspedicije profesor Petrie natančno pregledal le dve grobnici. Rovi, ki vodijo v obokane podzemske prostore, so bili zadelani s težkimi skalami, tako da je bilo prodiranje ne samo težko, marveč tudi zelo nevarno. Ekspediciji pa je slednjič uspe- tirajo nekateri še iz tretje dinastije egipt-skih kraljev, torej iz dobe pred kakimi 5000 leti, medtem ko so drugi šele iz rimskih časov. Med njimi leži dolgo razdobje 32 stoletij. Zanimiva sta zlasti dva najstarejša grobova, ki so ju našli nekoliko severno-vzhodno od mejdumske piramide, v skupini neke vrste nagrobnih spomenikov imenovanih »mastabe«, zgrajenih iz opeke, nekako v času četrte dinastije, z namenom, da se shranijo v njih posmrtni ostanki članov rodbine Seneferu. Eno teh ma-stab so prepoznali za grob princa Ni Hepa, Seneferujevega sina. V neki drugi gomili so zemeljski ostanki njegovega drugega sina Ra Hotepa in njegove žene Ne-ferte. Ta grobnica ie bila okrašena s krasnima kipoma pokojnikov, katerih eden je bil veliki duhovnik v Heliopolisu. lo premagati vse ovire in do kraja očistiti navpične rove, po katerih se pride do samih grobov. Rovi so skoraj štirikotnega prereza, stranice merijo nekako poldrugi meter. Sedem in pol metra globoko so obzidani z opeko, ostalih šest metrov pa izsekani v živo skalo. Ta del rova je bil zadelan z velikimi skalami, ki so jih počasi le odstranili drugo za drugo, tako da bi bil dostop v grobnico slednjič prost, če ne bi ležal na dnu še velikanski, v paralelipi-ped obklesan kamen, Ai je od znotraj zapiral vhod. Zato so se morali preriti v grobnico s strani, skozi zidane stene. Vsa grobnica, tudi tla in strop sta obložena z velikimi oglajenimi ploščami apnenca, kakor sploh pri večini grobnic v tem kraju. Grobnica je bila do dve tretjini visoko zadelana z blatom, vendar so se pa takoj našli očitni znaki, da je bila že oropana. Roparji niso mogli vdreti »kozi rov, ker ga je zapiral omenjeni kamen, marveč so morali priti skozi strop, kakor se da sklepati po tesni odprtini, ki je komaj tako široka, da bi zlezel skoz njo otrok. Do te odprtine je bil skozi vzhodno sit eno mastaibe Izkopan rov, skozi katerega je pozneje naplavila voda v grobnico blato. Nedvomno so roparji tudi res spustili v grobnico samo kakega drobnega dečka, ki jim je skozi stropno odprtino podajal dragocenosti, ki so se naâle v krstah. Delavci ekspedicije so varno odstranili Iz grobnice blato, in ko so ga prebrali in presejali, so našli na stotine biserov, najbrž iztrganih iz neke velike ogrlice, kar se da sklepati po različni velikosti draguljev. Med biseri so se našli tudi zeleni ska-rabeji iz pečene gline. Na podlagi najdenih ostankov se je posrečilo ogrlico popolnoma rekonstruirati. Morala je biti redko lepo okrasje, saj je merila nekaj nad tri metre v dolžino, da se je lahko ovila nekajkrat krog vratu. Ogrlica je precej podobna tisti, ki se je našla v Sakkarahu, y grobnici kraljice Iput iz druge dinastije. Krste ni več v grobnici, toda večkrat se ponavljajoči napis v hieroglifih pouči obiskovalca, da je tod počival kraljev sin Ny Hep. Mastaba, v kateri je bila grobnica tega kraljevega sina, je pravokotna, 38 m dolga, 25 m široka in skoraj 21 m visoka zgradba, ki pa se dviga zdaj le še devet metrov nad okolico. Na oko se vidi kot pritlikava, odsekana piramida s tremi nišami, za katerimi se začenjajo trije navpični rovi, ki vodijo do grobnic. Severno od te leži dokaj pomembnejša mastaba, v kateri sta grobnici Ra Hotepa In njegove žene Neferte. To mastabo je že 1872 predskal Mariette, 1891 pa Petrie, ki je sicer odkril grobnico Ra Hotepa, pustil pa nedotaknjeno grobnico njegove žene. Obe grobnici sta bili že davno poprej oropani. Dohodni rovi so bili v tako slabem stanju, da je bilo zelo nevarno prodirati v notranjost. Odprava Allana Rowa se je pa lotila tudi te težavne naloge in trud je bil bogato poplačan. Roparji so temeljito opravili svoj posel. Toda arheologi so napravili tako izvrsten odlitek princesine krste, kakršen se doslej še ni posrečil v Egiptu. Rov, ki vodi do grobnice, je sličen poprej omenjenemu. Grobnica sama je nekaj nad štiri metre dolga in nekaj nad tri metre široka, dočim znaša nje višina samo 172 centimetrov. Kamen tu že precej pre-perel, tako da se nenehoma k rušijo s stropa obložne plošče. Delo je zaradi tega zelo nevarno. Ta grobnica je bila do vrha polna blata, v katerem se je ohranil izvrsten odtisek krste, Ki je stala nekoč na tleh. Kako je ta prirodni odlitek prav za prav nastal? Raziskoval« domnevajo, da je morala biti grobnica takrat, ko so vdrli vanjo roparji, že ;napolnjena z blatom, ki je popolnoma oklenil krsto. Roparji so vzdignili pokrov, odnesli vsebino in slednjič še krsto v posameznih kosih. Obdajajoče blato pa je bilo že toliko strjeno, da so ostale oblike nepokvarjene. Pozneje so napolnili ta kalup okruški s stropa, ki pa so bili tako krhki, da so jih zdaj zlahka odstranili in napravili odlitek krste, po katerem so potem rekonstruirali rakev v vseh najmanjših podrobnostih. Krsta je bila dolga 211 cm, široka 134 cm, visoka pa 113 cm. Ostenki so bili narejeni iz več prekrivajočih se desk in okrepljeni z letvami. Kakšen je bil pokrov, se pa seveda ne ve. Vsekako pa pomeni rekonstrukcija te krste važno oporo za nadaljnja raziskovanja arheologov. MOST V PARADI2 Novi most čez reko Evfrat pri Faiujahu, edini modemi most, ki vodi v zemeljski raj w л ' r ° $ & a ■/ japonska, Kitajcem dolgo časa znana pod imenom Jih pun Kvoh, dežela vzhajajočega sonca, je cesarstvo, obstoječe iz niza kakih 4000 pred vzhodno obalo Azije ležečih otokov. Od teh 4000 otokov je približno samo 500 naseljenih. Glavni otoki so Honshu, Shikoku, Kiushu, Jezo in Formoza. Koreja je bila formalno anektirana leta 1910. Japonska zgodovina sega nazaj v leto 666. p. K., ko je vodja neke osvojevalne tolpe Jimu Teno podjarmil domača plemena in se nato naselil v Jamatu. V zgodnjih začetkih japonske zgodovine je rod Jamato polagoma premagal plemena različnih običajev in jezikov ter ustanovil dinastijo, ki vlada še danes. H. Freytag: ZAKOTJE Zakaj umetno hranjeni dojenčki slabo uspevajo Umetno hranjeni dojenčki hirajo neredko prav nevarno, tudi če je nadomestek za materino mleko še tako skrbno sestavljen glede na sladkor, maščobo in druge sestavine. Zdi se, da se je sedaj znanost za pomemben korak približala bistvu materinega mleka in njegovi posebnosti. Profesor Zon-dek je namreč ugotovil, da vsebuje materino mleko povprečno trikrat toliko bakra kakor kravje mleko. Ker igrajo druge težke kovine v človeškem telesu (svinec v mozgu, železo v krvi) tako važno vlogo, moramo domnevati, da baker za njimi v važnosti nič ne zaostaja. Treba bo torej delati poskuse; kravjemu mleku, zmešanemu z dodatki za dojenčke, se bo moralo dodati toliko bakra, da bo ta umetna hrana tudi y tem oziru odgovarjala materinemu mleku. — Ri, 5 M, m minut POTOVAN7A Cesta y mednarodnem delu šanghaja Mednarodno mesto Šanghaj Šanghaj leži res na Kitajskem, toda v njem prebiva vseh drugih narodnosti več nego Kitajcev in mednarodni vplivi docela zastirajo domače interese. Je pa mesto lepo in zanimivo. Veliki prekooceanski parniki ne izkrca-vajo potnike v samem Šanghaju, marveč nekako štiri in dvajset kilometrov nižje v Vusungu, kjer je stekališče rek Jangtse in Vangpo. Vožnja na rečnem parniku po reki Vangpo je prav primerna uvertura za poset čudovitega mesta. I'o reki se gnetejo naj-raznovrstnejša plovila od bleščeče bele jahte mednarodno znanega milijonarja pa do skromnih kitajskih džunk, ki jih je polno po vsem kitajskem vodovju, Vmes plavajo prijazni cvetlični čolni, primitivne barke, ki se veslajo kar z nogami, a tudi mrko sive bojne ladje in križarke ter množica vlačilcev in motornih čolnov, kar vse skupaj ustvarja sliko nenavadne živahnosti. Šanghaj je drugo največje trgovsko pristanišče Kitajske. Nekakšno prehodno tržišče za vse severno ležeče pokrajine. Od tod se izvažajo velikanske količine svile, kož. čaja in olja, pa še vsakovnstnega drugega blaga. Uvažajo pa se skoraj vsi znani tovarniški izdelki in sirovine. Šanghaj je vedno tako živahno mesto kakor malokatero, pa najsi divja tudi bojna vihra po njegovih ulicah. Kdor potuje v Šanghaj, da bi našel v nJem pravljično mesto Daljnega vzhoda, bo kaj kmalu spoznal, kako napačno si je vse predstavljal. Izvzemši skromne kitajske četrti, ne bo našel tu ničesar tipično kitajskega ali orientalskega. V bistvu je šanghaj mednarodno mesto, vzraslo na samih meddržavnih pogodbah. V mestu je odločilnih troje oblastev hkrati: kitajsko, francosko in mednarodno. Slednje dela vzajemno z mednarodnim svetem, katerega Mani imajo le častne funkcije. Ta svet se voii in imajo glasovalno pravico evropski, ameriški in japonski davkoplačevalci. Ker pa plačujejo največ Kave, kave!« Ko je sli!šal, da sluga hiti po stopnicah, je radostno vzkliknil: »Vidim zemljo!« V ostalem je bilo Kantovo življenje dam naj'strozjega reda, tako da je prav za prav samo njegova zasluga, če je bil vedno zdrav lin doživel starost. Zdi se, da se je zavedal svoje volje, ki je bila nekako po-tretona gimmastu, ki dolgo îaodl po slabo napeti vrvi, me da bi izgubil ravnotežje. Skrb za ohranitev, zdravja je bila tudli vzrok, da so ga zelo zanimali novi sistemi v medicini, s katerimi pa se deloma n.i mogel sprijazniti. Posebno mu n,i ugajalo, d,a se človeštvo glede bolezni! preveč primerja a živalstvom. Na starost ga je često bolela glava; тгтке to je iskal v elektriki Syojiiim prijateljem je vedmo češie ■tožil, da je začela narava uveljavljati svoje pravice mad njim in se pričenja pod pozo let potapljati... (Po sestavku dr. Pr. Horafelda). KARIKATURA Glas z neba Metanje letakov iz letal je že dolgo znana in prav uspešna reklamna metoda. V mnogih zaostalih deželah, kjer večina prebivalstva še ni vešča čitanju, so pa letaki seveda brez pomena. Tu je treba poseči spet po živi besedi in letalo je tudi v tem primeru izvrstno pomagalo, če je opremljeno z močnim zvočnikom, mikrofonom in ojačevalcem. Ob priliki zadnjih nacionalnih vstaj v Indiji so razposlali Angleži po dežeU letala z zvočniki, ki so v domačih narečjih zviška svarila ljudstvo pred nepremišljenimi dejanji. Glasovi so se razločno slišali še iz višine nad 1000 metrov in lahko si mislimo, kako močan, vtisk je moral napraviti svarilni glas z neba na prazno vemo prebivalstvo^ Snowden (»TJ» Gf&phiS«J Sovjetska karikatura razorožitvene konference M UM. O R »Goslač v tem lokalu svira vsak dan slab-Se, toda danes pa svira kakor pojutrišnjem!« »Marija, ali si že ljubila koga pred menoj?« »Ne,; dragi! Cesto sem že cenila moške zaradi njih poguma, moči, lepote, inteligence, toda pri tebi vidim samo ljubezen!« COPYRIGHT & LB. BOX 6..C0PENHAGEN Adamson razkrinka požeruha