PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI I, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir, NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330,650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST četrtek, 7. avgusta 1947 Poštnina plačana y gotov.n, Sp-diziont- m abbon. postaje Stev. 663 •lil PRITISK ZDA HA FRAKCIJO Amerika se poslužuje nemške nevarnosti za izvaja-rc/g pritiska na Francijo - Tajni razgovori v Parizu ■M 'Os6' r FranclJa st°il pod » ,a. koče jo ZDA in morda lin ., ja kljub njen m ugovo-?rj5c;. noviti Nemčijo na škodo i njf in s tem. vzpostaviti zno-lhi«i00 ^emčijo, ki bo stalno T0 4 obetoj Francije. ^rjuje zadnja izja-Kirgjj .. zunanjega ministra li^., a’ ^ Jo je podal na tiskov-činc;jerenck Na vprašanje, ali bo vdelovala pri sklepih o ^fene« Povišanju nemške prahi > niso mogli novinarji pre- 04 M s, MaJ^^kalla jasnega odgwo-ri»Wshall je » \ Novii je samo dejal, da Je w. '4ault, da bo upošteval Mi, ^ a^a'-šče. Marshall je do-^ ki » *ma konferenca angle-^sn ^?riških izvedencev samo W ® ePati o povišanju pro-^ st| j. plačevati svole ob- Sc^5?dV9em. v dolarjih. jti °4ločr t 8lc mnenja. da so Jtfb t.«, ae izvesti svoj p-orram }9 „ ki bi Jih utegnile . .”lednarodnemi polju. Res ^Hz* Anglija zavzema za ‘1° porurskih rudnikov, toda za Marshallom je govoril v Berlinu ameriški vojni minister Royall. Njegove izjave so popolnoma drugačne od Marshallovih in do danes jih ni nihče preklical ali demantiral. Na vsak način, bodo uradne tajnosti ameriških predstavnikov prišle kmalu na dan in tedaj bo Francija videla, ali so ZDA odločene izvesti svoje načrte. V Parizu zaseda odbor za evropsko gospodarsko sodelovanje 16 držav, ki so se udeležile pariške konference. Poleg dela, ki ga ima s pregledom seznamov o potrebah in zalogah posameznih držav, je odbor za sodelovanje pozval tudi odbor za električno energijo, naj poda svoje poročilo o možnosti zdfužitve električnih omrežij mejnih držav, ■ ozir cina o morebitni zgraditvi kombiniranih električnih omrežij. Odbor za prehrano razmotr.va vprašar.je proizvodnje v prekomorskih državah in vprašanje izmenjave teh proizvodov. Odbor za železo mora poročat; o m:dernizaciji industrij za jeklo in za preskrbo raznih držav z jeklom. Isto tako rešujejo vprašanje proizvodnje premoga in delovanje čistilnic surovega petroleja na Bližnjem vzhodu. Odbor za sodelovanje se še ni lotil vprašanja carinske zveze. Zdi se, da ima ravno Angl'ja v tej točki svoje pomisleke in poseben položaj glede na posledice, ki bi carinska zveza imela na gospodarski sistem angleškega Imperija. ZDA hočejo preplaviti Evropo s svojimi filmi Praga, 6. (TASS) — Mednarodna konferenca o .filmski industriji v Marijanskih Lažnih se je zaključila. Sprejeli so resolucijo, ki obsoja predlog, ki so ga ameriški izvedenci predložili gospodarski komisiji OZN v Ženevi, naj se izvoženi filmi smatrajo kot !ndu-strijski proizvodi. Delegati so sklenili, da se bodo odločno uprli ameriškemu predlogu. Italijanski delegat je protestiral proti preizkusu amerišk'h družb, da bi proizvajale ameriške filme v Italiji. Ameriški filski proizvajalci so predložili italijanskim filmskim podjetjem uiti- Dl ^Marica ,Ji 'i k !«jjr Ddjjj., rVVlift, razprave o reorganisa-’'1°Mnwa ,inan^ranje Italijan-■i s. itoJi. «Finmares objav• 'St !»a(fce o n gospodarski listi .1 J1*6 tonalnem in današnjem % ST?arice’ ki je bila last Jo. hly,:,aime družbe. Po sta- matum v tem smislu, da bodo ZDA prenehale s pošiljanjem, živeža v Italijo, če ne bodo te družbe pristale na razne koncesije. Italijanski delegat, ki so ga podpirali vsi udeleženci, je pozval predstavnike drugih držav, naj se združeno borijo proti poizkusom ZDA, da bi uničile filmsko umetnost v razn’h evropskih državah in preplav le Evropo z ameriškimi filmi. Marshallove izjave o Madžarski in Indoneziii Washington, 6. — Na tiskovni konferenci je Marshall izjavil, da je Import-Export banka razveljavila posojilo Madžarski v zvezi z zadnjimi dogodki. Glede Indonezije Je Marshall izjavil, da so ZDA pripravljene poslati v Indonezijo svojo komisijo, če bosta Nizozemska in Indonezija sprejeli ameriško ponudbo za posredovanje. Nova doba na Balkanu Rad'o grške demokratične vojske je objavil komentar o bolgarsko-jugoslovansklh dogovorih na Bledu. Med drugim pravi: «Na Balkanu je prišlo do dogodka zgodovinske važnosti: Dve ljudski republiki, ki sta izšli iz ognja antifašistične vojne, sta podpisali pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči. Gre za dogodek, ki je velike važnost; in življenjskega pomena za Grčijo*. Glasilo demokratične stranke «Kurjer codzlemnjl* piše, da bi moral biti jugoslovansko-bolgarski dogovor predmet temeljitega preučevanja v prestolnicah zahodne Evrope. Med raznimj državami so od Časa do časa sklenili pogodbe o prijateljstvu in. vzajemni pomoči, o carinski uniji, o prehodu meje in o gospodarski pomoči. Toda združitev vseh teh vprašanj v eno pogodbo med dvema državama je izredne važnosti. Dogovor je bil sklenjen brez običajne propagande in zelo naglo, Balkan, ki je veljal kot sinonim trajnih borb za tuje interese, je prešel v zgodovino. Na tem delu Evrope se je ustvarilo novo stanje, k: bo utrdilo mir ne samo na Balkanu pač pa tudi v Evropi. Angleški publicist ° Jugoslaviji Beograd, 6. (Tanjug) — Britanska lista «Westminster Press» in Yorkshire Observer» sta objavila članek angleškega publicista E. V. Tempesta, ki pod naslovom sUspehi prostovoljnega dela v Jugoslaviji» objavlja svoje vtise o jugoslovanskih prostovoljnih delavcih. Piseo ugotavlja, da prostovoljna obnova v Jugoslaviji napravlja globok vtis na tujoa, ki obišče jugoslovansko republiko. Glede mladinske proge, ki si jo je ogledal, piše: «Med 60.000 prostovoljci je 8000 mladincev is Avstralije, Albanije, Bolgarije, Danske, Francije. Grčije, Palestine, Švedske itd. Lažja dela opravljajo ženske. Analfabeti se učijo čitanja in pisanja. Delavci na progi imajo tudi rasna razvedrila, med katerim, gledališke predstave, koncerte, tečaje in predavanja, ki j'h vodijo profesorji, kar predstavlja pravo napredno vzgojno šolo. * * * PRAGA. — CTK javlja, da so v Bratislavo prispeli člani mešanega češko-jugoslovanskega odbora, ki bodo podpisali dodatni protokol h kulturnemu dogovoru med obema državama. Nizozemski demokrati zahtevajo kazensko postopanje proti vojnim zločincem, ki so na Ceiebesu množično morili indonezijsko prebivalstvo ~ Izjave indonezijskega ministrskega predsednika * Holandci pripravljajo nove vojaške transporte v Indonezijo Batavija, 6. — Vladni predsednik najvažnejša točka razgovorov med Sharifoeddin je agenciji »Antara* izjavil, da se republikanska ,ndo-nezijska vlada ne smatra več vezano na dogovor, sklenjen v Linggardjatiju in da bo zahtevala popolno neodvisnost Indonezije, tako da bo imela tudi svoje lastno diplomatsko zastopstvo. Sharifoedd’n je nadalje dejal, da republikanska vlada pred prihodom komisije OZN ne ob pričela pogajanj s Holandci. Indonezija tudi ne bo sprejela posredovanja marveč samo razsodišče komisije, ki jo bo imenovala OZN. Sharifoeddin Ja še dostavil, da bo republikanska vlada v kratkem izbrala člane te komisije in da se bo obrnila na tuje konzule v Bataviji ter jih zaprosila, naj posredujejo za obnovo stikov med republikansko Indonezijo in Holandci. Po mnenju indonezijskega vladnega predsednika bo vptašanje demarkacijske črte Skrbi angleške vlade Govori se o Aftleejevem In Bevlnovem potovanju v ZDA -Anglo-egipjski spor pred Varnostnim svetom se zaostruje Lončni, 6. — List «Evening ječe mednarodne pogodbe, katerih News» piše, da sta Attlee in Bevin | ukinitev zahteva Egipt docela eno-predlagala ameriški vladi njun j stransko. Nokraši paša je napove-obisk v Wash.ngtonu. Ob tej pri-1 dal, da bo odgovoril Cadoganu v liki naj bi predstavniki Anglije ln ptaedeljek. II 101,0. je družba jg*«/« A W,V^a: ladij 8 tona- 'hb,. rf’ in 1881 uslužbencev: ladij, 181.886 brt. encev,- Ff!i)ški"l' 171 1S8* uslužbencev; . i'1 71 ladij, SOj.m Uslužbencev; 'A ^ubah imajo danes | „be Me ladjevje: AMužho ladi1’ 1*8-008 brt. in AStr/ . /, DiŽ Jd*: 190100 Pon usluibcncev ; 0 V.' jdt ie navedel v i i ,?8a -1, ^iovi predsednik u-IjV.Vfe . 0r° «Tržaškcga lloy->ri»VrO-p! mirovni pogodbi pri-,A s / ma ta družba danes iNh 1!,LSG0 brt > rV^h 6 laili’ Si-460 brt. btncev; i!f th a 11 ladij, S8.9)2 brt. •X 0bencev- >"A\a fra« iti <0j>a. tešem *TrinSki Uoydn po-y o govoru ministrskega predsednika Attlee-ja povzelo besedo več poslancev. Poslanec Zilliacus je zahteval od vlade, naj obnovi trgovinska pogajanja s Sovjetsko zvezo, ker bi dobava 10 milijonov stotov sovjetskega žita povzročila takojšnje znižanje cen žita iz ZDA. Zahteval je tudi od Vlade, naj se v VVashingtonu pogaja na podlagi enakopravnosti in naj se ne obnaša kakor dolžnik V konkurza Bolgarska vlada odobrila blejske dogovore Sofija, 6. (Tanjug) — Na včerajšnji seji ministrskega sveta je predsednik Georgij Dimitrov poročal o vseh vprašanjih, ki se tičejo dogovora, ki so ga podpisali na Bledu z vlado FLRJ. Ministrski svet je soglasno odobril sklenjene dogovore. Španska rep. vlada odstopila Par’z, 6. (AFP) — Španska komunistična stranka je izstopila iz Llopisove republikanske vlade. Zadnje vesti poročajo, da je Llepis podal ostavko celokupne vlade v toke predsednika Martineza Barria. Socialno skrbstvo v Jugoslaviji Beograd, 6. (Tanjug) — V okviru petletnega načrta je določenih ena milijarda in 19 milijonov dinarjev za socialno skrbstvo. Po vsaj drža-vj bodo ustvarili številne zavod« za socialno skrbstvo dodatno k onim, ki so jih ustanovili leta 1945, in 1946. V prihodnjih petih letih bodo zgradili 78 otroških zavetišč, 32 šol za zaostale šibke in zapuščene otroke, 54 otroških kolonij, 12 bolnišnic za odrasle in 3 središča za socialno zaščito. • Grška ljudska vojska uspešno napada Atene, 6. (Tanjug) — Radio grške demokratične vojske Je točneje poročal o zadnjih vojaških operacijah. Oddelki demokratične vojske so zavzeli neko vas v bližini Lamlje. Sovražnik Je imel 8 mrtvih in 14 ranjenih. Drugi oddelek de-mokratične vojske se je spopadel z vladnim bataljonom pri vasi Membates. Sovražnik je zgubil 6 častnikov in 104 vojake. Več vojakov pa je bilo ranjenih. Partizanski oddelek je pri tem zaplenil veliko količino orožja, V Trakiji se z uspehom nadaljujejo številne akcije demokratične vojske. V uradnih poročilih se zatrjuje, da so vladne čete prenehale z očiščevalnimi akcijami in zavzele položaje samo v važnejših centih ter prepustile široke predele pod nadzorstvom demokratične vojske. Neki partizanski oddelek Je uničil velik del proge železniške proge blizu Komitini. Železniška zveza med Alexandropolisom ln Solunom je prekinjena. Demokratični oddelki so zasedli vasi Kastanes in, Gerasia, kjer se jim je pridružilo 55 oseb. Dragi oddelki so osvobodili druge štiri vasi, kjer se jim je pridružilo veliko število mladeničev. V zahodni Makedoniji se o-pemdje nadaljujejo. Glavni boji so v teku na področju Lerine, ki jo je močan partizanski oddelek z uspehom napadel. Iz pisanja mo-narhofašističnih listov je razvidno, da je vsa okolica mesta Karpenlsi-ja pod nadzorstvom demokratične vojske. Ameriški admiral Sneckenberg je sporočil, da bo ameriška mornarica odstopila grški mornarici 6 bojnih ladij, ki so jih zgradilj leta 1944. Varnostni svet o grškem vprašanju Lake Success, 5. — Poljski delegat ja pred Varnostnim svetom predlagal kompromisno resolucijo v grškem vprašanju. Predlagal je uvedbo odnosov dobrega sosedstva med Grčijo in sosednimi državami, uvedbo normalnih d’plomatskih odnosov med temi državami, podpis dvostranskih obmejnih dogovorov in ureditev vprašanja beguncev. Varnostni svet Je tudi ta predlog odbil in sprejel predlog Kolumbije, kj je predlagala imenovanje podkomisije iz delegatov, ki so predlagali kako resolucijo ali spremembo. Varnostni svet je dal nalog podkomisiji, naj preuči možnost nove resolucije do 11. avgusta. ANGLEŠKE OBLASTI ovirajo povratek Poljakov iz Nemčije, ker jih hočejo zaposliti pri obnovi Porurja obroč unavanja /ran- fr /r„n. mi. Co*kih' ,frvotno so bile ce-Vi., £iS/e ;;sir>v in časopisov J ih jC tl H * bUOUJN 0471/ LIV Sp h kak0r Cene V * le Vi nJ>rav^’ da so frank ’>f(iQ.r0 tečaju 1:3. Fran-mA 1 t,„° zahtevali obračun 1. hotennk 3,1 1 talija- ^ Pristati na takšen Pritisku zbornica ji A Manovitev po VV| dovL n°f bi proučil VNlh’* vaiui Pritiska na > ‘,'V, 6°rav»° fprašanje glede *ni ”ate obveznosti v š “ m netu Tudi v c»sit ndi enega strokov-^rodnosti. , ^»ketuleznlce h ny.S!ovpsen način Izro- t V 'A »A Pr,« j ,en naein ter°-1 (Na s cl Un,ke ielezni-,bAAcn Vakufa, v Vnsk, a železnica Bi- Varšava, 6. (PAP) — V spodnji Slezi ji se Je naselilo 2.300.000 oeeb, med katerimi mnogo povratnikov. Razdelili so jim 215 milijonov zlotov v blagu in denarju. 250 tisoč poljskih družin se je naselilo n* posestvih, ki so prej pripadala Nemcem. 113 tisoč povratn kov in 140 tisoč družin osrednje Poljske se je naselilo v mestih. Predstavnik poljske vlad« za vprašanja repatraetje Wolski je na tiskovni konferenci govoril o tež-kočah pri repatriaciji Poljakov iz zahodne Nemčije, in sicer iz Porenja tn Vestfalije. Pripomnil je, da ni po dolgih postajanjih z britanski! oblastmi prišlo do nobenega zaključka. Gre za poljske izseljence, ki so se še pred vojno zaradi pomanjkanja dela izselili v Nemčijo. Po kapitulaciji Nemčije se želijo vrniti v domovino, britanske oblast! pa jim to ovirajo, ker potrebujejo poljskih radarjev za obnovo Porurja. Poljaki v Vestfaliji nikakor nočejo obnavljat) Nemčije, pač pa želijo vrniti se v domovino, kjer bodo delali v svojih rudnikih. z Marshallom Washlngton, 6. — Poljski poslanik v Wash!ngtonu se Je razgova-rjal z zunarj;m ministrom Marshallom. Izjavil Je, da se je z njim razgovarjal o glavnih političnih vprašanj h, ki zadevajo ZDA ln Poljsko. Poslanik Je dalje dejal, da ne pomeni, da je Poljska prekinila odnose z zapadem, če Sc ni udeležila pariške konference. Poudaril je, da je Poljska v trgovinskih stikih z 12 od 16 držav, ki so b'le na konferenci, in da se pogaja za izvažanje premoga v Francijo. • * • VARŠAVA. — Našli so zbirko 120 grških in rimskih kipov, kakor tudi iz dobe prvega krščanstva, ki so Jih bili Nemci pred svojim umikom iz Branjeva (bivša vzhodna Prusija) skrili. Spravili so jih v muzej. Reški škof Ugo Gamozzo premeščen Msgr. Ugo CamozzO, reški škof iz časa fašizma, je z Reke premeščen in je odpotoval v Benetke. Za apostolskega administratorja re-ške škofije je imenovan Karel Jamnik, dcsrdanji dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V lokalnih časopisih beremo, da je bivši škoj takoj po odhodu z Reke imel poseben govor za reške sesules. Reak-clornarno časopisje seveda pravi, da je škof moral zapustiti Reko, čeprav nam ni prav nič znanega, da ga je k temu kdo silil. (Spominjamo se le, da je pred dvema letoma neupravičeno obrekoval ljudsko oblast zaradi nekakih Unrinih škatel). Pravično pa bi seveda bilo, da bi bil reški škof Slovan iz enostavnega razloga, ker je ogromna večina vernikov reške škofije slovanska. Laburistični poslanec Mack o Jugoslaviji Southampton, 6. (AFP) — Laburistični poslanec J. D. Mack je odpotoval na privatni obisk v balkanske države. Na svojem potovanju s« bo sestal z maršalom Titom t*r z ministrskim predsednikom Bolgarije ln Romunije. Pred svojim odhodom je Mack izjavil, da je nujno potrebno, da ee med Veliko Britanijo in balkanskimi državami odpravi pregrada nevednosti in nerazumevanja, kj jih loči. Graditev Tifovgrada Cetinje, 6. (Tanjug) — Letos bodo določili 200 milijonov dinarjev za zgraditev mesta Tltovgrad, ki b« glavno gospodarsko središče v Crni gori. Razen javnih poslopij in številnih stanovanjskih hiš, cest ter vodnih napeljav bodo zgrad'li tudi velik železobetonski most čez reko Moračo. Obisk generala Moore-ja v Portorof.il Portorož, 6. — Pretekli četrtek je general Moore vrnil ob‘sk jugo-siovankemu generalu Banjini, ki ga Je bil pred kratkim obiskal Ob pr‘hfdu v Portorož Je generflla Mooreja, ki so ga spremljal; častniki glavnega štaba, sprejela častna straža, godba pa je zaigrala ameriško in Jugoslovansko himno. Nato se Je general Moore v spremstvu generala Banjine napotil k Sv. Luiclji. kjer je pregledal partizanski oddelek. V hotelu Palače so pri pravili zakusko. OkrCg 11. ure se Je general MOore vrnil v Trst- Fašisti, in nune - duhovniki črnoborzijanci obema strankama. Poveljnik republikanskih čet je dal svojim ediuicam navodila, naj ustavijo sovražnosti in ostanejo na svojih sedanjih položajih. Vojn« edinice morajo ostati v defenzivi m biti pripravljene na morebiten holandski napad. Jz Haaga poroča »TASS*, da holandski demokratični politični krogi zahtevajo, r.aj vlada uvede proti holandskim vojaškim vojnim zločincem kazenski postopek zaradi njihovih nečloveških dejanj, ki so Jih izvršili nad mirnim prebivalstvom otoka Celebesa. T' kriminalci so v množicah pobivali Indonezijce samo zaradi tega, ker so izrazili svoje simpatije za re-publ*ko. Po vesteh ia holandskega tiska se je holandska vlada podala pritisku demokratičnih krogov in je imenovala preiskovalno komisijo, ki naj razčisti navedene krvave Incidente. List «Freue Nederland* o tej zadevi že piše, da je imenovanje komisije samo navidezno. Kapetan Westerling, ki je v prvi vrsti odgovoren za zločine na Ceiebesu, ie zaupn'k Vam Mooka v Bataviji ter uli va njegovo zaupanje zaradi velikih »zaslug*. Van Mook je poveril Westerlingov nadzorstvo nad znan’mi republikanci, ki so v holandskem vojnem ujetništvu. List «De Vaarheide* sporoča, da se holandske oblasti pripravljajo poslati v Indonezijo nove čete in vojni material. Dne 3. avgusta Je vozila skozi Suez v Indijo ena največjih nzozemskih vojnih ladij. Na krovu je imele čete, pilote, letala in dragi vojni material. Indonezijski radio poroča, da so Nizozemci znova prekršili ukaz o ukinitvi sovražnosti. Nizozemske čete so na področju Haganganjar in Gombong zopet napredovale. Delavstvo zahteva pre:skavo zaradi dogodkov v Tunisu Pariz, 6. — Zaradi Incidentov v Sfaxu je zgubilo življenje 26 oseb, ranjenih pa je bilo 150. Francoski tisk se še vzdržuje komentarja o odgovornosti za te dogodke. «Hu- manitč* pripominja, da je francoski rezident, k; Je dal nalog za rekvizicije, pospešil izzivanja kolonialne reakcije. «Figaro» upa, da dogodkov v Sfaxu še ni mogoče tolmačiti kot pričetek vstaje v Tunisu. Danes ne vemo, koliko sp krivi teh dogodkov arabski, kreg; v Kairu. Po razgovor.h med tuniškim vladnim predsednikom in voditelji splošne zveze tuniških delavcev Je slednja dala nalog za ustavitev stavke. Tako so danes zjutraj delavci na vsem ozemlju Tunisa pričeli zopet z delom. Urad Splošnega udruženja dela v Parizu Je izrazil svoje ogorčenje zaradi ža.ostn.h dogodkov v Tunisu. Hkrati Je protestiral zaradi rekvlzicij ln upora^ be vojnih sil za ureditev delavskega spora. Udruženje zahteva uradno preiskavo, pr; kater; naj prisostvuje zastopnik Svetovne sindikalne zveze. Glede na zakonski načrt o novem Statutu Alžlra je parlamentarna skupina RMP soglasno sklenila, da bo glasovala proti zakonskemu načrtu. Vladni predsednik Ramadler j* sprejel danes zastopnike Splošnega udruženja dela in zastopnike delodajalcev, s katerimi se Je razgovarjal o njihovem sklopu glede 11% poviška mezd. Po končanem razgovoru Je tajnik splošnega udruženja dela izjavil, da upa da mu Je uspelo prepričati Ramadiera in njegove ministre o tem, da dogovor o povišanju ne bo imel posledic, kr Se jih vlada boji. Kmalu za tem se Je sestala vlada in razpravljala o mezdnem povišku. Ministrski svet je izjavil, da ni mogoče dopustiti, da se nove mezde določijo na podlagi baze, ki ne predstavlja zakonitih mezd. Vlada odklanja V naprej vsako povišanje cen. VARŠAVA. — Danes se je pred varšavskim vojaškim sodiščem zaključila razprava proti glavnemu uredniku opozicijskega lista «Ga-zeta Ludowa». Sodišče je izreklo eno smrtno obsodbo in dve na zaporno kazen. vsi italiiansKi uietniRi so se vrnili Iz Sovjetske zveze Italijanska vlada ovira sovjetskim državljanom povratek v domovino Kriminalni Oddelek Narodne zaščite v Kopru je odkril tolpo tatov, črnoborzijancev ln špekulantov, ki so jo sestavljali fašisti, duhovniki in nune. Vsi član; te tolpe so delovali v Kopru m Semedeli. Iz Trsta so tihotapili v Koper in Seme-delp testenine papeževe komisije v Trstu z namenom, da bi pomagali ljudem, kakor so tihotapci skušali prepričati oblasti. Dejansko pa Je preiskava dognala, da so vse to blago uživali člani te tolpe In sicer Don Mar',(X bivši kaplan v Semedeli, ki je zbežal, Vatovani Peter, Vatovani Roža, Pecchiari Viktor in Zlatič Jordan. Vsa ta tihotapska tolpa Je bila povezana s skupino istrskih fašističnih beguncev v Trstu, katerim baje načeluje neki Ban Jakob, bivši pek iz Kopra. Zvezo med Banom in kaplanom Mariem iz Semedele pa je vzdrževal duhovnik Sirotič, ki je načeloval papeški podporn; komisiji pr; «Postbellica» v Trstu. Vse pa kaže, da so ti gospodje blago 82 milijonov dolarjev za »gospodarsko obnovo® Grčije Washingdon, 6. — Zunanje ministrstvo poroča, da so razlia ameriška podjetja sklenila pogodbe za 82 milijonov ln 400 tisoč dolarjev za graditev mostov, cest, pristanišč in železn’c v Grčiji. Danes bodo v Grčijo odpotovali trije ameriški podjetniki, ki bodo delali pod nadzorstvom polkovnika urada za Javna dela Davida Griffitha. prodajali v coni B na črni borz! in si tako prislužili precejšnje vsote denarja. Pri hišni preiskavi na domu Vatovani-ja Petra so organi Narodne zaščite našli skrito veliko zalogo neprijavljenega žita. Vatovani Roža pa Je imela na svojem stanovanju skrito veliko količino pralnega in toaletnega mila in 3 sode olja, ki so bili skriti v kleti, ki Je obenem služila tudi kot skladišče za papeževe testenine. Pri zasliševanju je Vatovani Roža navedla saboterje, ki so ji dal; olje. Priznala Je tudi, da Je bilo Olje namenjeno na črno borzo. Po dolgem obotavljanju je priznala, da je Ji je milo dala sestra Palmlna-Leonil-da Paccaniella na ukaz sestre Ger-vazlje-Gacelle Marije iz koprskega semenišča. Ko so oblasti zaslišale tudi ti dve sestri, sta obe priznali, da je milo, ki so ga dale Vatevani Roži, bilo ono milo, k; ga je pre-hranbenl urad v Kopru nakazal se-memščnlkom. Izgovarjal! pa sta se, da je to milo le odVlšna količina, ki je niso porabili v semenišču. Vendar pa Je ta trditev neverjetna, kajti pri racioniranju Je nemogoče, da bi ostajale tako velike k01ič'ne mila Najbrže Je resnica taka. da semenlščniki mila sploh niso v'de-li in da je šlo vse milo, ki bi ga bil; morali dobiti, na črno borzo. Oblasti so zaenkrat arčttrale saboterje razen dona Maria, kaplana, ki Je zbežal, medtem ko so nune na prostem. Preiskava pa se nadaljuje, da izsledijo še ostale črno-1 borzijance. Moskva, 6. (TASS) —■ Delegacija .talijanskih žena Je imela 4. avgusta razgovor a generalom Golubo-vom, ki »e bav; z vprašat",jem repatriacije tujcev. Glede repatriacije Italijanov in posebno vojnih ujetnikov je Golu-bov izjavil, da se je njihova repatriacija začela v avgusta 1945 na pobudo sovjetske vlade. Od takrat se je v Italijo vrnilo 146.(75 Italijanov, med katerimi je 146 generalov in 21.097 vojnih ujetnikov, ki jih je Rdeča armada zajela na bojiščih. Repatracija je potekala zelo h’tro in večina Italijanov Je bila poslana v Italijo leta 1945. Leta 1946 so repatriirali 12.273 Italijanov. Golubov je nato izjavil, da so 10 vojnih ujetnikov izročili predstavniku Italijanske vlad« na Dunaju. Sedaj je v taboriščih za vojne ujetnike še 28 ItaTjanov, k! so obtoženi zločinov proti sovjetskim državljanom. Golubov je dal delegaciji vse podat k o o repatriaciji Italijanov, Delegatke so izjavile, da so se prepričale, da je to, kar piše italijanski t’sk o repatriaciji Italijanov iz Sovjetske zveze, laž in klevetanje. Golubov je daljs izjavil, da je v Italiji še 1124 sovjetskih državlja-, nov in da italijanske oblasti ovi-Irajo njihovo repatriac’jo. Golubov je končno izjavil, da so se italijanske žen« lahko prepričale, da so bili vsi italijanski državljan; repatriirani in pripomnil, da bi morala Italijanska vlada napraviti isto s sovjetskimi državljan’. Italijanska delegacija Je obljubila, da bo posredovala pri italijanski vladi v tem smislu. Francija podpira sprejem Kalife v OZN Lake Success, 6. — Francija je pred komisijo OZN za sprejem novih članov toplo priporočala sprejem Italije. ju. List nadaljuje, da bo to pomori-sko oporišče ma podlagi mirovne pogodbe demilitarizirano. Sondiranje Američanov pa se da razlagati s tajnim odstopom Američanom tega važnega vojaškega oporišča. 58 milij&Rov dolarjev Danski Waahington, 6. (AFP) — Dopisnik agencije France Press« poroča, da jo bil sklenjen načelen sporazum med dansko vlado in Mednarodno banko za posojilo 50 milijonov dolarjev. Ford odpušča delavce ki stavkajo Detroit, 6. (AFP) — Dražba Ford je včeraj javila, da bo od danes odpustila za teden dni 55.000 delavcev avtomobilskih tovarn zaradi stavke, ki traja že 13 dni. Ameriške vojne ladje v Maddaleni Rim, 6. (Tass) — Listi poročajo, da Je ameriška skupina bojnih ladij obiskala pristanišče Maddalena na Sardiniji, kjer se je arečala z italijansko skupino bojnih ladij, ki je imela pred kratkim pomorske manevre v Ti renskem morju. List« Giomale della Sera* piše, da so ameriške ladje med bivanjem v Maddaleni preučevale tokove in I sidrišča na tem strateškem področ- Fanlailia in stvarnost V tistem delu Istre, ki bo spar dal pod STO, je na delu razmeščena mešana razmejitvena komisija. Zaključiti mora namreč začasno mejo med Jugoslavijo in STO-jem. V zvezi s tem ve «La Voce libera» (kaj vse lahko piše list, če se imenuje esvobodni glasu!) ve v svoji včerajšnji številki povedati sledeče: Težak incident se je pripetil razmejitveni komisiji v coni B. ... V Truškah je ljudstvo manifestiralo za Jugoslavijo; naslednjega dne so se v Crnovac (?) na kamionu pripeljali provokatorji- Posledica: ameriškega ekomisarja» so udarili z gorjačo, ruskega mednarodnega komisarja pa so potegnili iz avtomobila in mu v zmešnjavi... ukradli listnico. Nekdo iz Buj je teže ranjen... Skratka: revolucija in pol... Kaj je na stvari? Vsako začrtovanje meje je zvezano s težavami najrazličnejše narave, posebno še, če mora meja potekati po etnično strnjenem ozemlfu, kjer ni razloga za kosanje vasi, polj, gozdov itd. Naravno je, da ljudstvo, ki je poleg svoje nacionalne zavednosti zlasti občutljivo glede svoje lastnine, pa ne more mimo gledati, kako mu meja deli to, kar je bilo redno skupaj. Toda mejo morajo pač zakoličiti, ne gre drugače (dasi smo tudi mi mnenja, da bi pametna meja tekla ob morju, kakor se je dobro izrazila sedemdesetletna ženica iz Kozlovičev). A prav tako naravno je, da se ljudstvo zbira okoli komisiie in daje izraza svojim čustvom ter skuša od nje doseči spoštovanje svoje volje. (Tako se je zgodilo v Zabavljah, kjer je komisija ugodila zahtevi ljudstva). Tako so manifestirali v Truškah, v Vršiču, v Kocijančičih itd. A povsod ne gre gladko- V Zrnjev-cfu, na primer, kjer je komisija hotela postaviti mejnike 30 m za vasjo, je ljudstvo tako odločno zahtevalo spoštovanje določb mirovne pogodbe, da je komisija morala prekiniti z delom. Toliko, kar se tiče incidentov, vse ostalo je plod neozdravljivo bolne fantazije šovinizma. PRIMORSKI DNEVNIK rr 9 - 7. avgusta. Kdaj bomo nehali biti drugorodci Odbor za primorske povratnike v, Trstu, ul Zonta 2, Javlja, da ta- kO tukajšnje lokalne, kakor oblasti v Rimu še vedno povzročajo težave, da bi se popravile krivice, ki jih je povzročil fašizem s premestitvijo naših ljudi v notranjost dr-iave, kjer še vedno postopajo z njimi kot z «drugorodci» (Allogeni). Objavljamo dve pismi takih dru-gorodcev, ki kljub mnogoštevilnim prošnjam, doslej še niso mogli doseči, da bi se lahko zopet vrnili v svOjo domovino. Odboru za primorske povratnike v Trstu Podpisani železničarji, doma iz Primorske, so bili premeščeni pred dvajsetimi leti v notranjost Italije po nalogu fašistične vlade in so še vedno tam. Da bi ugodila naši zahtevi po povratku, zahteva železniška uprava, da dobimo namestnika in pa zajamčeno stanovanje v naših krajih, kar pa je nam, ki smo tukaj, nemogoče- Kadar so nas prestavljali v Italijo, vsega tega ni bilo treba. Kur čez noč smo morali oditi in dokler si nismo dobili stanovanja, smo morali živeti ločeni od naših družin. Pregnali so nas od doma samo zato, ker smo Slovenci. Ze dvajset let si želimo povratka in vendar ne kaže železniška uprava prav nTč valje, da bi popravila storjene krivice. Zato se obračamo na ta odbor, da bi nam pomagal iz našega nesrečnega položaja. Skupina železničarjev. Nekdo drugi piše: Hvaležen vam bom, akp mi sporočite, če smem tudi jaz, ki sem doma iz kraja, kateri bo še vedno spadal pod Italijo, prositi za povratek domov. Prestavljen sem bil v Italijo leta 19S6. in od takrat sem napravil najmanj la prošenj za vrnitev, pa so mi vse zavrnili. Ali bodo fašisti, ki se še vedno skrivaio po premnogih uradih pod raznimi krinkami, ali bodo ti fašisti uspeli v tem. da nam zabranijo povratek domov? BoHm se, da bodo pod krinko službenih potreb zopet začeli s prestavitvami in represalijami. V svoji zadnji prošnji za vrnitev šem navedel, da lahko prepustim svoje stanovanje tukaj kakšnemu drugemu železničarju, ker imam jaz v Gorici že pripravljeno svoje stanovanje. Pa mi niso nič odgovorili, čeprav mi je znano, da na goriški postaji zaradi pomanikanja stanovanj, spijo železničarji po vagonih in na prostem. Iz tega lahko razvidite, kako se- trudijo fašisti, da bi preprečili naš povratek. Sledi podpis Zgornja p‘sma smo navedli samo v izvlečku in brez imen. Kdor b. se hotel natančneje pozanimati za stvar, ima na vpogled originale na Odboru za primorske povratnike v TrSt. Vremensko poročilo c dne 6. t. m. Zračni tlak 758.3; toplota od 26.6 do 32.6; veter 20 km na uro; nebo deloma oblačno; morje nem rno; toplota morja 27.2. TRŽAŠKI DNEVNIK Vse za festival osvoboditve in priključitve Bližajoča se ratifikacija mirovne pogodbe in končna priključitev terja, da se čim bolj pripravimo na največji primorski festival, praznik osvoboditve in priključitve velikega dela Primorske k Jugoslaviji. Festival se bo vršil na prostranem šempaskem polju ob Lijaku, kjer se sedaj vrše največja obnovitvena dela, regulacija lin melio- racija. Naše delovno ljudstvo se z vso vnemo pripravlja na ta zgodovinski dan, ki bo prvič v zgodovini prišlo v sklop državne narodne skupnosti. Vsekakor bo to največji dogodek po 1. maju 1945. Tedaj je zmagalo orožje nad krutim sovražnikom in dolgoletnimi zatiralci našega naroda. Zdaj se pa zmagoslavno uresničuje vel'ka ideja narodne združitve, ki se tlela stoletja v naših prednikih in dedih, in ki danes postaja stvarnost. Vedno in vse dotlej smo bili 'gračka tujih velesil. Od zdaj naprej bomo pod varstvom največje družine na svetu, v družini slovanskih narodov, katerim gre vsa hvala našga odrešenja Zato bo dan Festivala zgodovinskega in političnega pomena za vse tukajšnje ljudstvo. Mi sami pa bomo najbolj občufli to življenjsko prelomnico, ki smo toliko trpeli in krvaveli. Trpljenje ni bilo zaman, žrtve in napori so rodili uspeh in b val zna nam bodo bodoča poko-lenja za junaško borbo, ki smo jo izvojevali na narodnem polju. Priprave za Festival so že zajele vse okraje, vse organizarije, vse ur morsko ljudstvo. Koordinacijski odbor je v veliki m ri naprav’l osnutke načrtov. Organizacije in društva jih preučujejo, j;h izpopolnjujejo. Pričela so se tudi važne tehnmne pr!prave. Izdelujejo s* graf koni, ki bodo pokazali, kaj vse je primorsko ljudstvo storilo v svojem povojnem napornem delu za dvig življenjske ravai ter svojega gospodarstva, za razvoj kultura in prosvete, z eno besedo se bodo ob tej priliki odražali uspehi ljudstva na vseh poljih udejstvovanja. Prezgodaj bi bilo odgovarjati na vsa vprašanja, ki nam jih postavljajo z vseh strani, ker n;smo šo v stanju pisati o podrobnostih te veličastne narodne manifestacije. Priključitev bo, ko bo dozorel čas, ki ni daleč pred nami. Zato je treba izvesti temeljite priprave, da nas ne bo ničesar čez noč iznena-dilo, to vložiti v obsežne pr’prave vse svoje sile in dobro voljo. Vse za Festival osvoboditve! Odbor za pomoč španskemu narodu V torek, 5. t. m. so se zbrali na poziv ZPP predstavniki 14 političnih in kulturnih organizacij, med katerimi so bili predstavniki KPJK, Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, Neodvisne italijanske demokratične zveze, SIAU, ASIZZ, ZAM, Fronte za neodvisnost, Neodvisnega republikanskega gibanja in Zvezo italijanskih prosvetnih društev. Na tem sestanku so obravnavali osnovanje Odbora za pomoč španski republikanski vladi. Tovariš Vi-dali je podal kratek pregled o notranjem političnem položaju v Španiji. Po njegovem predavanju je b'1 izvoljen od prisotnih zastopnikov organizacij pripravljalni odbor. Pripravljalni odbor bo poskrbel za osnutek pravil in skušal sedanji izvoljeni odbor razširiti. Lonjercem povzroča SICELP nepotrebno škodo Tvrdki SICELP, ki gradi avtomobilsko cesto Trst-Trbiž, se pn delu zelo mudi. Verjetna bi želela dokončati dela hitro in poceni. Zato uporablja pri planiranju terena mine z zelo močnim učinkom, čeprav bi isto delo lahko izvršili tudi s šibkejšimi minami. Šibkejše mine ne bi povzročale tolikšne škode in ne bi ogrožale varnosti ljudstva. Zaradi sedanjega načina razstreljevanja imajo predvsem Lonjerci ogromno škode na poljih in v vinogradih. Veliko kamenje, leti zaradi eksplozij daleč naokrog in lomi pri tem zlasti trte. Leteče ka- Mladinska brigada Vojke Smuc, ki je odšla na progo Samac • Sarajevo Preiskava pri javn h de ih Nove aretacije • Črtanje novih gradben‘h pod’etii - Prva Iicifrac vita nevihta (ki traja še vedno, ko pošiljamo to poročilo). V zače’ku se je samo vsul močnejši dež, kasneje je pa začela svojo razdiralno pesim, debela toča. Zaradi strašnega naliva so se odvodni kanali v mnogih ulicah zaprli. Ulice so se pretvorile v hudournike, voda je vdrla v kleti. Z vseh strani mesta kličejo telefonč-no na pcmoč tehnični odsek mestne obč ne. toda odsek ima premalo ljudi, da bi mogel vsem poma- Oba partizana sta obtožena, da sta maja meseca 1945. leta aretirala vohune in izdajalce po ukazu v’šjih oblasti. Državni tožhec je predložil še i nove obtožbe in prosil sod'šče, da bi zaradi nadaljne preiskave razpravo edgodilo. Sodišče je tej ptošnj; ugodilo. Rusija, ki je imel naioeo, da podere bunkerje v Gradežu m regulira petok Martezin Nadalje Je bil aretiran Crzmani Karel, ki ima FIZKULJ URA Druso kolo balncanja za tržaško prvenstvo pravilno vanj vpsana. Med njimi Je podrtje Amer.can International Engnering: avstrijsko podjetje HT.rik Gotwald, ki je v Trstu Od 29 avgusta lanskega leta ter podjetja beguncev iz Jugoslavije: Jožef Gereš, v Trstu od 15. avgusta 1945; Krrc; Hren, od aprila 1946, ICOREDIT (katerega vodja je Franič Krunotlav, sedaj v zaporu) od jun'ja 1946 Emer k Kovač od septembra 1945, Politehna (vodja ing. Rajmond Saiehar, sedaj v zaporu) od decembra 1945 leta in kot zadnje podjetje VEJA (vodje Velimir Svijezič in Janko Svarc), k! so v Trstu od septembra, odnosno škodo, ki jo je toča povzročila. se še ne ve, toda zdi se, da je ogromna. Podrobneje bemo poročali, ko bomo zbrali podatke iz mesta in podeželja. Električni tok je bil prekinjen že od začetka neurja. Pr1" m'.'« v iri‘š' em pris'an!Siu Včeraj je priplula v Trst ital'tonska, ladja «Maria Vittorias z 493 tonami raznega blaga in 12 potniki z Aleksandrije. Odpluli sta tod j: «Du'no» v New Or.eans s 4000 tonami c!na, kj so ga naložili v Trstu, :n švedska ladja «-Ferncbo» v Istambui s 300 tonami raznega biaga. Pričakujemo prihod švedske ladje «Alfa» iz Grčije s 10 tonami kož .n italijanske ladje «Or:on» i2 | Grčije s 600 tonam: kroma. menje pa pomeni istočasno tudi nevarnost za kmete, ki imajo baš sedaj mnego dela po poljih. Da se izognejo nevarnostim se, morajo kmetje v času razstreljevanja u-maknitj v svoje domove. S tem se ovira vsakdanje delo. Prizadeti Lonjerci, člani ES kmetijske stroke, so se zaradi tega obrnili do svoje sindikalne organizacije in jo pooblastili, da zadevo uredi v njihovem imenu. Zato je ES kmetijske stroke pisal 5. t. m. tvrdki «Autovie Venete* in zahteval, da se imenuje v tem tednu paritetna komisija, k; mora takoj oditi na lice mesta. Ugotoviti mora škodo, ki je bila doslej povzročena, prizadetim pa mora podjetje plačati nastalo škodo. Določiti se mora tudi čas, ko se sme razstreljevati. V bodoče pa naj bi uporabljali pri miniranju šibkejše mine, da se na ta način zmanjša možnost za nevarnost in škodo. Pr; vsakovrstnih gradbenih delih itak veljajo za podjetja predpisi, ki so zaradi javne varnosti potrebni in za vse strogo cbvezni. Vprašanje izpoljnjevanja ali neizpolnjevanja predpisov pa zavsi od vestnega izvrševanja služben Ji dolžnosti nadzornih organov, katerih delovanje se mora praktično tudi občutiti. Brezobzirna dobtokaželjnost pač ne sme škoditi drugim, ki imajo ‘ste pravice do življenja jn do zaščite svoje imovine kot podjetja. KOLEDAR Četrtek, 7. avgusta Donat, Vidojka Sonce vzhaja ob 5.53, ®^ ob 20.23. Dolžina dneva Jutri 8. avgusta Ciriak, Divna Spominski dnevi 1944: so okupatorske sile vdrle čez Krko proti Zumberku ter prodirale proti Šmihelu. Naše partizanske enote so jih razbile in prisilile k umiku. Ne izdajaj denarja dokler ga nimaš. Preskrba Prvi tabor SIAU-je bo 10. t. m. s pričetkom ob 10. uri zjutraj za Razklanim hribom v smrekovem gozdiču v Padr čah. Od zadnje postaje trolejbusa (S. Cilino) in od trga S. Ivana do zbo-rovalnega prostora bodo razvrščeni reditelji z znakom na rokavu, ki bodo kazali najbližjo pot do prireditve. Svetujemo, da si vsak prinese kozarec ali vrček, da ne bo predolgo čeka) na kupljeno okrepčilo. Odbor II. rajona SIAU bo organiziral za nedeljsk, tabor izlet v Padriče. Vsi šoferji, ki imajo avtomobile z rednim dovoljenjem za prevoz eseb so vabljeni, da se javijo odboru. Corso 19. Skupina delavcev Sv. Marka je pozvala na dvoboj v vlačenju vrvi vse ekipe tržaških tovarn. Dvoboj se bo vršil za časa tabora v Pa-dričah. Dcsedaj so se že odzvali pristaniški delavci in delavci Javnih skladišč. Policija lovi ženske Včeraj so na policiji zdravniško pregledal: 50 sumljivih žensk. Drugih 17 so jih pridržali ;n eno. po imenu Marijo Dobrila, so zaprli. V bolnico so poslali 2- UmsstnR sprememba v vodstvu TELVE V nedeljo so bile na različnih 1 doseči neodločen rezultat 3:3, s ka-; okt*bra 1945 leta mestnih balincarskih igriščih odi- terim sj je pridobil pravico do tek-1 grane- tekme drugega kola za tr-'movanja v jugoslovanski prvi lgi.L se nadaljuje in vPamo, n.- ________,__ ________ i i „ , . . . 1 “: ! da bo v kratkem uspesno zakljuce- žaško prvenstvo. Tekmam je pri' sostovalo veliko število ljubiteljev balinc&nja, posebno navijačev posameznih moštev. Rezultati so bil: 3ledeči: Standart B-Tomažič 17:21, Corsi A-Magidalena A 8:21; Delavci A-Pecar C 21:10; Baldi A-Konop-Ijarna A 4:21; AoegatSv. Alojzij A 21:17; Lepi razgled A-Corsi B 11:21, Pečar A-Skoljet A 21:14; Kraljič A-Skoljet B 21:15; Colombin-Pečar D 21:8. V soboto 9. t. m. ob 20. uri bo v prostorih kulturnega krožka Tomažič sestanek balincarskih sodnikov, v ponedeljek, 11. t. m. pa kapetanov vseh moštev. Uspehi Mitiča in Palade v Ostendi Na mednarodnem teniškem turnirju v Ostendi je v finalu mešanih dvojic zmagala dvojica Mitič (Ju-gosl.) gospa Meulenmester (Belgija), ki je premagala dvojico Bossl (Italija) gdč. Borman (Belgija) z rezultatom 6:4, 7:5. V četrtfinalu posameznikov je Palada zmagal nad Devrosom (Belgija) z rezultatom 7:5, 6:3, Mitič pa nad Bosaijem 6:8, 6:1, 6:3. Tenis v Pragi Na mednarodnem teniškem turnirju v Pragi je v finalu češkoslovaški teniški igralec Drobny premagal Amerikanca Toma Browna v treh setih z rezultatom 6:0. 6:2, 8:1. V finalu posameznic pa je zmagala Madžarka Kormoczy, ki je premagala Poljakinjo Jendrzek -jovsko z rezultatom 3:6, 6:4, 6:1. Nov svetovni rekord v metu diska Amerikanec Robert Fitch je v Carigradu postavil nov svetovni rekord v metu diska, ki ga je vrgel 54 m 80 om daleč. Nogometni turnir mladinskega festivala V okviru mladinskega festivala je bil prirejen v Banjški Bistric nogometni turnir, na katerem so delujejo Rdeča zvezda (Beograd), Slavija (Praga), Sk Vrutski (član prve slovaške lige) in SK Banjška Bistrica. Rdeča zvezda je prvo tekmo proti SK Vrutskijen: dobila z rezultatom 4:3, drugo proti Slaviji p« zgubila z rezultatom 4:1. Kvalifikacijske tekme za vstop v jugoslovansko ligo V povratni tekmi v Novem Sadu ? sarajevskemu Torpedu uspelo Prvo tekmo na domačem terenu je Torpedo dobil z rezultatom 4:1. V Zagrebu pa sta se srečali enaj-storici zagrebške Lokomotive in reškega Kvarnerja. Zagrebčani so zmagali z rezultatom 3:2, vendar pa si s tem še niso priborili pravice obstoja v jugoslovansk ligi, ker čaka jih še povratna tekma na Reki. I na ter bodo lahko dobila delo tudi poštena podjetja. Predvčerajšnjim se Je po začetku škandala prvič vršila licitacija javn.h del. na kateri je dobilo podjetje SAVE iz ul. Bat tisti 18 razna gradbena dela na pokopališču pri Sv. Ani za sveto 89 milijonov lir. Te licitacije se e udeležilo več tržaških podaril Hajduk-Enotnost 6:0 V nedeljo je v Ljubljani gostovala nogometna enajstorica splitskega Hajduka, ki je odigrala prijateljsko tekmo z domačo enajsto-rico Enotnosti. Hajduk je tekmo odločil v svojo korist z visokim rezultatom 6:0. Levji delež ima Ma-tošič Frane, ki je zab l 3 gole. Objave ZDTV Nogometni odsek: Verificirajo se sledeče tekme: Rudar-Torpedo 2:1; Rudar-Krmin 3:1; Zavlje-Skorklja 2:0; Acegat-Primorje D 2:0; Zavlje-Rojan B 2:1; Brtonigla-Aurora 4:0; Novi Grad-Umag 4:2. Kar se je predvidevalo že dalj časa, se je zgodilo predvčerajšnjim čisto uradno. Ob 12.30 so pozvali vse delavce in udarnike na sedež podjetja Tel-ve (Trg Oberdan). Zbramm nameščencem je sporočil dr. Ncrdto, generalni tajn k družbe iz Benetk, de je inž. Glanni Bartoli, dosedanji ravnatelj podjetja v Trstu, zamenjan. Na njegovo mesto je postavljen inž. Giacomelli iz Padove, kjer je bil do sedaj ravnatelj istega podjetja. Gotovo bo ta vest razveselila vse naročnike, ki upajo, da se bodo v bodoče bolj upoštevale njihove želje n potrebe. Delavci in uradniki pa pričakujejo bolj prisrčnega in ra- Uspeh sindikatov Delitev sladkorja prične z današnjim dnem za potrošnike mesta in podeželja na odrezek III. živilske nakaznice po 100 gr. na osebo. Cena je 260 lir za kr. Delitev se konča 31. t. m. Dvig nakazil. Tekom današnjega dne naj dvignejo občinski prehranjevalni uradi nakazila za testenine za navadne potrošnike in bolnike ter nakazila za riž za bolnike. Ponovna delitev belih testenin ZVU za delavce, ki so zaposleni pri zavezniški vojski za mesto in podeželje se prične z današnjim dnem. Konec delitve je 15. t. m. Trgovci naj dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine. Testenine za menze. Tekom današnjega dne naj dvignejo upravniki menz pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za prvo polovico meseca. Delitev žveplenega mila. Tukajšnja trgovska :n industrijska zbornica sporoča, da ae je z današnjim dnem pričela delitev žveplenega mila za potrošnike v Trstu na navadne živilske nakaznice. Obrok znaša 100 g na osebo po ceni 356 lir za kg. Delitev traja do 31. L m. Enotni sindikati Sindikat pekov. Vs; pekovski nameščenci so vabljeni na splošen sestanek, ki bo v petek ob 17. uri v ulici Conti 11 zaradi mezdne pogodbe. Kemičarji. Danes ob 18. uri bo seja upravnega odbora v ulici Im* brian; 5. Kemiki in čistilnice. Danes ob 18. uri bo v ul. Imbriani 5 odboro-va seja. Sporočilo OOSS 6. avgiusta ob 19.30 je na mestni občini prišlo do sporazuma glede plač osobju občinskih menz. Z današnjim dnem morajo vsi nastavljenci zopet na delo ob običajnem času. Prosvetno društvo «S. Škamperle« poz'va svoje članstvo, da se udeleži današnjega sestanka rediteljskega sveta, k) se vrši v veliki dvorani društvenega doma ob 21. uri. Krožek «M- Kraljič« sporoča, da so se s 6. avgustom pričele redne plesne vaje na sedežu društva. Pričetek ob 20. uri. letni Mario Bianchet, 73-letoa nuziata Paludan roj, Cer letni Mario Bosich 73;« ;|a;. Nardin, 44-letn: Jul.o F** . ,m 57-letni Josip Invrea, 20-lerm Iii« i-il V 1 - Di Marchi in 20-letni RugS n-edetti. II. fizkulturni dan na v fr F. D. Primorje organizira deljo. 24. t. m. veliko pnre*" am, *o vrečah prostem. Pestri progra ga tek v daljavo, tek v , čenje vrv:, kolesarske te»a> , šarko, telovadne in druga zanimiv. im za vse športnike pili bodo tudi pevski zbor1. odmori bo igrala domača ^ orkester. Nato bo ples na ■elovaii.r in v dvorani. Društvu, ki želijo sork'p športnih točkah, naj to J8 prej na Zvezo društev *» y vzgojo (UCEF); ostala di™ ^ koordinacijskemu 0<^',onli,u, fi7ilriiiltiiT*ni Han na. PlO*®® Na slovenski gimnaziji v K# bodo izpiti v sledečem vis*8 ^ } du popr : 8. in 9. se-pt. ob 8. '* Tj ( pravni izpili; 10 sepL ^ 11. sept. sprejemni *zp Jfljrede| sept. vpisovanje za vse vpisu naj prinese vsak ■ sko spričevalo, rojstni^- lir (50 lir za zdravstveni ^ lir za knjižnico in 20 m vine). Opozarjamo, da r10,0” „ jal“ izpiti 11. sept, nepreku krat- .. svi dotrt Za sprejem v DijaSB1 dijaki pri vpisovanju V prošnjo z navedbo “j stanja potrjeno od ,k™‘ r0š»]! bora (razen onih, ki s° " vložili). Začetek rednega pouk vili pri vpisovanju.^^,,# DAROVI IN 1’KIS gil/ m V Pri poroki Štefke Križmančič v Bazovici su ^ svatje za ranjence kroz sa» 2340 lir. 1fa)i j*1 Na veselici v Barkov [j: brala družba iz Rojana politične pripornike. (j» Radiiski v četrtek, 7. »vg°! st* TRST II i- 11.30. Dopoldanska g‘Stsf Scdobna Anglija. 12.10.riLojš', mi. 12.30. Vaški kvintet. ^ SJ poved časa in poročila- j ske in hrvatske pesnj".t*', mična glasba. 13.30. Pe toa, ri narodov. 13 54. Pestra Sla tar:B,i Kulturni krožek «K. Rauber« Vsi, ki so se vpisali za izlet na VeLki Šmaren (15. t. m.) so napro-šeni, da se zglasijo na sedežu zaradi važnih sporočil. Letno gledališče pri Sv. Justu Danes ob 21. uri premiera Puccinijeve opere «La Boheme*. Javni uslužbenci dosegi svoie zahteve V zvezi z mezdnim vprašanjem nameščencev pokrajinskh, me-, stnih in diugih javnih ustanov, je i poteklo včeraj sedem dni začasn ga 5 premirja. Uspeh je bil dosežen, i Mezdno vprašanje se je rešilo to sicer tako, kot so zahtevah predstavnik; delavstva in nameščencev. in njihove ponudbe so se vrtele Od ^umevajočega odnosa z vodstvom 89 do 130 militonov lir. Licitaciji Je pr scstvoval tudi polkovnik Keefe in več drug h civilnih in vojaških funkcionarjev. Neurfe rn foža nad Gorico Celih deset dni je pritiskala na mesto in deželo takšna vročina in sopara, da jo je bilo težko prenašati. Mnogi so že obolevali na neki vrsti omotice. Kdor je le mogel, je iskal olajšanja v kopanju. Na bregovih Soče je vse mrgolelo. Premožnejši pa so hiteli na morske obale v Gradež in Sesljan. Ne sa- in da se odpravijo napeti odnosi, ki so vladal) do sedaj baš zaradi odstavljenega ravnate!'a. Pravilen odnos med nameščenci bo samo v korist naročnikov in podjetja samega. Razprava’oroU partizanoma Grudnu in Petelinu odgodena V okviru gonje proti partizanom in z odkrivanjem kraških jam, se je včeraj zjutraj pred porotnim sodiščem pričela razprava proti tovarišema Adalbertu Grudnu-Blisku, ki je že od 7. junja t. 1. zaprt in proti Petelinu Oskarju, ki pa je v odsoten. Delavstvu omenjenih ustanov so priznali pravico do predujma 6.000 lir, ki ga bodo izplačevali toliko časa, dokler se ne uredi m;zdno vprašanje. Zadeva je bila tudi v poTtičnem ] oziru zelo poučna za vse delavstvo. Organi, ki jih je dekretirala ZVU, namreč niso mogli prikriti svoje odvisnosti od lokalnih šovin stičnih strank In zato odpadejo vsi «čari» o objektivnosti in demokratičnosti mestnega in conskega sveta. Isto je tud; s «skrbjo» za pravice delovnega ljudstva. Kljub «!zredn’m» s;jam in «zve-nečim* besedam, ki ne pomenijo nič drugega kot pesek v oči, se dosedanje zadržanje obeh svetov d jansko prav nič ne spremeni. S1-cer poskušajo ovčjo kožo, a volk ostane le volk. Kljub izredn; seji conskega sveta se je mezdno vprašanje mestnih uslužbencev reš lo šele po dobrih štirih mCsecih! V obeh svetih se nahajajo, tako pač trdijo, zelo učeni gospodje. Vendar pa tega ne potrjujejo s svojim postopanjem. Govorijo o povezanosti na Italijo in s tem zakrivajo svoj nepoboljšljivi šovinizem jn birokiat.z m. Prav nič se ne sramujejo izigravati demokratična načela in se v ta namen cklepajo mednarodnega prava, s katerim bi hoteli prikriti vse svoje mahinacije. Pri t:m pa pozabljajo na razvoj mednarodnih dogodkov, ki rešujejo mednarodno pravni položaj naše pokrajine. Z vsem; silam; ovirajo normalizacijo razmer pri nas, čeprav na škodo delovnega ljudstva in še vedno skušajo razburjati duhove. Njihovim spletkam in politi-k, pa d mokrat čno ljudstvo ne naseda. To je vsekakor zelo značilno in razveseljivo. Zadt žanje delovnega ljudstva pa stalno pospešuje, da so nj ga življenjski problemi ugodno r šujejo; obev.em s tem se vedno bolj ugodno razčlenjuje politični položaj pri nas in vodi k nadaljnim uspehom.. Ukinitev nadzorstva nad vstop-nimani v kinematografih Z 11. avgustom bo ukinjeno nadzorstvo nad cenami vstopnic za kinematografe. Tako je. sklenil conski komisar Trsta, podp.lk. Gard-ner, po posvetovanjih z gospodarskim odsekom, kontrolo cen ZVU in predsednikom tržaške občine. Izlet v Cortina d’Ampezzo Odhod iz Trst v soboto, 9. t. m. Vpisovanja v ul. Conti 11. Velik koncert v Kopru Kontrola oddajalcev soh Policija je napravila kontrolo pri 7. oddajalcih sob v ul. Glnna-stica, pri enemu v ul. Zonta in v 7. hotelih. Naložila je denarno kazen cddajalki sob POcivalsch Mariji iz ul. Ginnastica 12-IL rodom Štajerki iz Weidlna, ker ni imela V redu listkov za tujce. Cvetlica, ki je pila konjak Hugo Vahibera (Norvežan) - Prevedel Damir Feial Rad imam sobne rastline, rastline t> lonoihs, je izjavil gospod, ki se je ponašal med vso družbo s najbolj rdečim nosom. 5 i P™ . iS sem izgub la na cest* “■ „p£0. roti Hotičine. Poštenega naproša, da odda P pošto v Materiji. Prodam kme^ V dobrem Btan^ ^0^ 6 Pri VOLČJI GRAD št OLO P°s potrebuje za takojš t o\ za strojno mizarsko po uredbi. V nedeljo, 10. t, m. bo nastopilo prosvetno društvo iz Hruševice pri Štanjelu na Krasu z dramo v treb »prevara; PO PRIREDITVI PLES. GODBA IZ BAR*’, p' VABlrJ^ VABLJENI VSI. D: S