Edini slovenski dnevnik ▼ Zedin jenih državah :- Velja za vse let* Za pol leta .. c $3.00 $1*50 List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. -: 50.000 Readers. :- TKLKJrONPISABNE: 4687 COETLAKDT. Entered m Bocond-Olasi Malty. September 21, 1903, at the Fast Offfcee at Mew York, H. Y., under the Aet of Congrees of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 60RTLANDT. NO. 203. — fiTEV. 203. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 29, 1916. — TOREK, 29. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. RUMUNIJA OB SEDMOGRAŠKI MEJI * SE ŽE VRŠE MANJŠI SPOPADI. — NEMČIJA JE NAPOVEDALA RUMUN SKI VOJNO. — V NAJKRAJŠEM ČASU BO dE PAR NOVIH VOJNIH NAPOVEDI. — RUMUNI IMAJO NA RAZPOLAGO SKORAJ MILJON MOŽ. — SPOPA DI MED BOLGARI IN ZAVEZNIKI. — STALIŠČE GRČKE. — BOJ MED SRBI IN BOLGARI. AVSTRIJI VOJNO. Berlin, Nemčija, 28. avgusta. — Danes je bilo tukaj uradno razglašeno, da je včeraj zvečer napovedala Ru-munska Avstriji vojno. Kinalo zatem je napovedala Nemčija Rumunski vojno. London, Anglija, 28. avgusta. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Berlina preko Amsterdama brzojavko, da je biJo v Berlinu sledeče uradno razglašeno: — Ruiuunska je pred kratkim sklenila z Avstrijo in Nemčijo več pogodb. Zdaj je te pogodbe na uajiiesram-nejši način prekršila i:i napovedala našemu zavezniku vojnu. Nemški poslanik v Rumuuiji je dobil povelje, da naj takoj zahteva svoje poslovilne listine ter sporoči runiuii-ski vladi, da je zavladalo tudi med nemškm cesarstvom in rumunskim kraljestvom vojno stanje. Amsterdam, Nizozemsko, 28. avgusta. — Kmalo po napovedi vojne so se vneli ob rtununsko-avstrijski meji budi boji. Avstrijci so baje vjeli nekaj rumunskib vojakov. Dunaj, Avstrija, 28. avgusta. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade poroča: — Ob prelazu Rotenturm in olj prelazih zapadiio od Bruseva (Kronstadt) so se naše prednje straže spopadle z romunskim poizvedovalnimi oddelki. Avstrijcem se je posrečiloMjyeti nekoliko romunskih vojakov. Braševo je eno najvažnejših mest na Sedmograškem. Nahaja se ob južnoogrski meji in je oddaljeno samo šest milj ofl rumunske meje. Mesto ima 41.000 prebivalcev. t*Hffi®Tvojno ministrstvo imzua- Bukarešt, Rumunsko, 28. avgusta. — Po seji kralje- sf;vrše pri !Sakisu v Perziji vega sveta, kateremu je sledila napoved vojne, je bila izročena avstrijskemu poslaniku značilna nota„ v kateri je Kumunska opravičila svoje stališče in pojasnila, da ji ni drugega preostajalo kot Umešati se v vojno. ' Pari*, Francija, 28. avgusta. — Rumunska lahko spravi na bojišče do 900,000 vojakov. London, Anglija, 28. avgusta. — Na Rumunskeiii je! vsakdo vedel, da je vojna med Rummisko in Avstrijo neizogibna. Kraljevi svet je več dni zboroval pa ni mogel priti dolgo do nobenega zaključka. ►Svet sestoji iz devetnajstih članov. Trinajst jili je bilo za vojno, ostali so pa bili odločno proti njej. London, Anglija, 28. avgusta. — Vrhovno poveljstvo nad rumunsko armado bo prevzel general Averescu, bivši vojni minister. Bukareški časopis "Adeverul" pravi: — Slednjič je udarila odločilna ura.. Vlada je bila prisiljena začeti z vojno ter vresničiti rumunske narodne težnje. Ce hočemo, da bomo kaj dosegli, se moramo vse stranke združiti in pomagati vladi. Atene, Grško, 28. avgusta. — Sem je dospelo poročilo, da se bodo kmalo udeležile bojev močne nemške«re-zerve, ki so bile dozdaj razpostavljene ob Donavi. Med Srbi hi Bolgari se je vnela pri Soroviču bitka, ki ne bo tako kmalo končana. Bitka pri Karadjovi se še vedno vrši Pariz, Francija, 28. avgusta. — Francosko vojno ministrstvo naznanja: — Vzhodno od Ceme so začeli Srbi z ljuto ofenzivo. Ob cesti, ki vodi iz Danice proti Ostrovu, smo odbili vse sovražuiške napade. Bolgar so zasedli vzhodno od Kavale več važnih postojank. s katerih so se bili Grki prostovoljno umaknili. Atene, Grško, 28. avgusta. — Pri Gorničevu se vrše vroči boji med Bolgari in Srbi. Gorničevo je takorekoč ključ Odene in Srbi si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi obdržali to postojanko. Atene, Grško, 28. avgusta. — Danes so se vršile pred lovanjem bivšega erskeea ministrskecra nredsednik« Boji v Galiciji. Spopadi ob Stohodu. — Vroča bitka severn od Kariampola. — V Peniji so se morali Torki omahniti Petrograd, Rusija. 28. avgusta. O bojih v Galiciji je izdalo rusko vojuo ministrstvo sledeče poročilo : V soboto so vprizorile sovražne eete severno od Koldiševa vroč napad. Takoj ko je stopila naša arti-lerija v akeijo, so se morale umakniti v svoje strelne j arke. Ob reki Sari, južno od Barauovičev so vpri-zorili Neme i dva napada, katera smo pa uspešno odbili in pognali sovražnika v beg. Ob reki $tohod so obkolile naše patrol je nek sovražniški oddelek in ga vjele. Severuo od Mariampola se je bila vnela izvanredno vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Vjeli smo 37 mož in dva častnika ter zaplenili precej vojnega materij al a. S kavkaške fronte se poroča : Na črti, ki sega od Kyghi do je zera Van, se vrše izvauredno vroči boji. NaSe čete so pregnale sovraž aika iz jarkov ob bregu reke Ttfa-sia fiarasi. ki se izliva pri vasi Nu-rih v Evfrat; fcjeveruo od Bitlisa je u prizoril sovražnik več protinapadov, katere smo pa uspešno odbili. Pri teh operaenjah smo vjeli nad dvesto turških vojakov. Carigrad, Turčija, 28. avgusta. Romunija. Pro-ruaki nemiri v Bolgariji. — Nemške čete bo posane, da jih bodo zatrle. — Kriza v kabinetu. stanovanjem bivšega grškega ministrskega predsednika Venizelosa velike demonstracije. Skoraj vse prebivalstvo se strinja žnjim in njegovo politiko. Srbski ministrski predsednik Pašic je odpotoval v Olialkis, k*er bo konferiral s kraljem Petrom. Ob jezeru Doiran je prepodila angleška artilerija so-vražniške oddelke, ki so napadali zavezniške pozicije. Preteča železniška sUvka inWall vroči boji. Transbajkalski koza k i so napadli turške prednje straže pri Sakisu. Ker je bil sovražnik v veliki premoči, smo se morali umakniti. Grški kralj operiran. London, Anglija. 29. avgusta. — Kralj Konstantin se je moral v nedeljo zopet podvreči operaciji; — tako poroča Reuterjev dopisnik iz Aten. To je moral storiti raditega, ker se mu je bila vnela rana, katera je bila posledica zadnje operacije. Grški paznik potopljen. London, Anglija. 29. avgusta, — Grški paruik "Leandros" se je potopil, kot se glasi neko poročilo iz Valencije, Španska. Moštvo se je rešilo. DENAB SE LAHKO ODPOfiUB V STARO DOMOVINO TUDI PO BRE"2ICHEM BRZOJAVK. Street. Na Wall Streetu. središču ameriških finančnih krogov, ni bilo včeraj takega miru kot je bil v navadi zadnje tedne. Preteča stavka je povzročila, da so cene zelo padale. Neka tvrdka je poslala v Washington posebnega zastopnika, ki DARUJTE PAR OENTOV SLO-ima nalogo paziti na vsako gibanje, VEMSK« TRPOTCU V STARI ter takoj sporočiti ' DOMOVIH! Od zanesljive strani se je zvede lo. da je sporočil, da je v vladnih krogih mnenje, da se bo stavko preprečilo. Istotako so poročali tudi zastopniki drugih tvrak. Ta poročila popolnoma gotovo niso zanesljiva, ker so brez dvoma v zvezi s špekulacijami Cena kronam je ista kot pri navadnih posiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam poSIje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da ae nam ie dopofilje. Zdaj je mogoče poslati le okro-fie trota, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. BreafiSne pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam ae pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poeiljatev traje tudi dalj {asa in to, ako ae napravijo napake pa brezžičnem brsojavn; denarja se no moro izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor ieli pozlati na ta način denar v stara domovino, mora n a-tančno napisati naslov In dodati: peOje naj se po Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu ali pa gotov denar v priporočenem pismu, iic pa potom privatnih Sokov. London, Anglija, torek, 29. avgusta. — Neko poročilo, ki ga je dobil tukajsni "Times" iz Bukarešte, s sobotnim datumom, se glasi: "(J lasom zanesljivih poročil iz Bolgarije, ki jih je dobil tukajšni list "^Journal Epoca" je položaj v Bolgariji nadvse kritičen. Tekom zadnjih dni se je vršilo več velikih pro-ruskih demonstracij, zlasti veliki nemiri so bili v Stari Zagori. "Vlada je bila primorana poklicati nemške čete, da so nemire zatrle. Prebivalstvo je napadlo vojake, ki so poskušali množice razpršiti ; veliko je bilo mrtvih, še več pa ranjenih. "Položaj v Radoslavovem kabinetu je tudi nadv&e kritičen, kot se etukaj govori." Neko drugo poročilo, katero je dobil londonski "Times" iz romunskega glavnega mesta, se pa glasi: "Bolgarski dezerterji, ki so zadnje dni prišli v Romunijo, so izjavili, da je v bolgarski armadi velika nezadovoljnost.' Romunska kraljica je bila odločilni faktor. Nek angleški častnik, ki se nahaja zdaj v Združenih državah po svojih opravkih, je včeraj časnikarskim poročevalcem izjavil, da je velika zasluga romunske kraljice, da se je Romunija zapletla v vojnp. namreč, da je stopila na stran zaveznikov. Imena dotičnega angleškega častnika se ne sme navesti iz uradnih ozirov. _ Njeno stališče v Romuniji je isto kot je stališče grške kraljice v Grški. Znano je namreč, da je grška kraljica v ožjem sorodstvu z nemškim cesarjem, in kot taka je vplivala na kralja, da še ni šel v vojno zoper Nemčijo. Romunska kraljica je pa v sorodu z angleško in rusko vladarsko družino. . Washington ni presenečen. Washington, D. C., 28. avgusta. Da je romunska vlada napovedala Avstro-Ogrski vojno, ni napravilo v tukajšnih diplomatičnih krogih nobenega presenečenja. V vseh ameriških, kakor tudi zavezniških krogih je mnenje, da je vstop Romunija na zavezniško stran pričetek konca. Glede Bolgarije so mnenja, da bo menjala svoje zaveznike in da se bo z bolgarskim kraljem Ferdinandom nekaj zgodilo. Mnenje v Nizozemski. Haag, Nizozemska, 29. avgusta. Tukajšnje časopisje je mnenja, da je Romunija zadala centralnima državama s tem, da jim je napovedala vojno, zadnji udarec. Iz Wall Streeta. Ker se je Romunija pridružila zavezniškim državam, so kurzne cene zavezniškemu denarju zelo poskočile, zlasti ruskemu; pretekli teden je bil ruski rubelj vreden komaj 30 centov, zdaj je že 32e. Normalna cena rublja je 51 centov. Rusija in Romanca. Petrograd, Rusija, 28. avgusta. Rusija je korak Romunije pozdravila z največjim navdušenjem. Časopisje je mnenja, da je Romunija s tem pripomogla, da se bo vojna najmanj šest mesecev prej končala, kot bi se sicer. Angleži napredujejo. Angleži so imeli uspehe, kljub slabemu vremenu. — Izgube zrakoplovov. — Boji pred Verdunom. IV London, Anglija. 28. avgusta. — Angleške čete so imele pri Belville gozdu precejšne usphe, kljub temu, da je zelo slabo vreme. Popoldansko uradno poročilo angleškega vojnega urada se glasi: Vzhodno od Delville gozda smo napredovali, kljub nestalnemu vremenu. Imeli smo tudi nekaj uspehov pri Mouquetu. Preteklo noč je sovražnik pošiljal na naše postojanke pri Delville in severno od Pozieresa hud o-genj. Naša artilerija je bila tudi aktivna. Večerno poročilo angleškega vojnega urada se glasi: Razven streljanja s težkimi topovi. se ni uič dogodilo, kar bi bilo vredno omenjati. Popoldne je izbruhnil hud vihar, ki je zalotil v zraku osemindvajset zrakoplovov, izmed katerih se jih pet ni vrnilo. Pariz, Francija, 28. avgusta. — Popoldansko poročilo francoskega vojnega urada se glasi: Pred Verdunom se vrše zopet hndtfaoji. Na-naše postojanke pri Flenrv-ju je sovražnik vprizoril več hudih napadov. ki so se mu pa vsi. ponesrečili: Na ostalih delih fronte je bilo mirno. Večerno poročilo pa javlja, da se je Nemcem še en napad na Fleu rv temeljito ponesrečil. Berfin, Nemčija, 28. avgusta. — Ut^duo poročilo uemškega vojne ga departineuta se glasi, da se bo ji nadaljujejo, Železničarji bodo zastavkali 4. sept. ako se jim ne ugodi. PREDSEDNIK BO POZVAL KONGRES, DA UPE LJE TRI POSTAVE. — WILSON BO ŠEL DANES PRED KONGRES. — UPANJE, DA NE BO PRIŠLO DO STAVKE. — ŽELEZNIŠKE DRUŽBE SE PRESKR-BLJUJEJO S STAVKOKAZI. — IZ CHICAGA. — VOJ NI DEPARTMENT JE POSLAL NA ME JO ŠE VEČ MILICE, KLJUB SVARILOM GEN. FUNSTON. — MNENJE V URADNIH KROGIH. Preteča stavka v New Vorku. Tekom današnjega ali jutrašnje-ga dne bo zastavkalo od 8000 do 10,000 usnjarskih delavcev. Zahtevajo boljše plače in izbolj-šanje drugih delavskih razmer. In Romunija. Maksimiljan Harden, najznamenitejši nemški žurnalist, je nekako pred dvema letoma-rekel, d* bo tak*!* — , % Pozor pošiljatelji denarja! dostavljanja poite, kft jo namenjena Is Ameriko v Avstrijo in Nem&jo tsr narobe, sprejemamo denarno poiiljatve do preUioa lo pod pogojem, DA IS VSLRD VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastali sa-morejo lo samnde. Mi jamfimo xa vsako denarno poiUjaUr toUko fesa, da se izplača na dolotai naslov. Istotako nam jamttjo ljivo ameriško bank* s smo sedaj v svesi radi vojno In radi popolno rignrnostl pel pošiljanja denarja. Oono: K « 5.... 10.... 15.... 20.... 25.... 30..., 35.... 40.... 45.... 50.... 55.... 60.... 65.... 70.... 75____ 80.... 85.... W • • • • 100.... 110.... .85 1.50 2.20 2.85 3.55 420 4.90 5.55 6.25 6.90 7.60 8.25 8.96 9.60 10.30 10.96 11.66 12.30 13.50 14.85 K 120.... 130.... 140.... 100.... 160.... 170.... 180.... 190.... 200.... 250.... 300.... 350.... 400.... 450.... 600.... 600.... 700.... 900---- 1000____ • 16.20 17.55 18.90 20.25 21 <60 22.96 24.30 25.65 27.00 33.75 40.50 47.26 64.00 60.75 67.50 81.00 94.50 106.00 121.50 132.00 Ker so adaj oeno denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primoranl računati po najnovejših **rTh tal bomo tudi nakaaorali po njih. — VSaafli so bo sgodilo, da dobi Washington, D. C., 28. avgusta. — Predsednik Wilson je danes naznanil, da bo šel jutri, v sredo, preti kongres, katerega bo pozval, da upelje tri postave: eno, ki bo določala osemurno delo; drugo, ki bo dajala vladi pravico obratovati z železnicami; in tretjo, ki bo prepovedovala stavkati. Danes popoldne ob treh so železniški predsedniki povedali predsedniku Wilsonu, da je izdan oklic za stavko za 4. septembra, vsled česar — so rekli — nima pomena, da bi še dalj časa ostajali v Washingtonu. Delavski uradniki so že na potu proti domu. Vsak ima v žepu zalepljeno koverto, v kateri ima naročilo, kako naj delavce pozove na stavko. Gotovo je, da se kongres ne bo prej razšel, da bo stavka čisto preprečena. Odločiti se mora v najkrajšem času. Washington, D. C., 28. avgusta. — Zadnjič je bilo že poročano. da imajo unije na razpolago veliko svoto denarja, toda takrat se je zdelo poročilo malo verjetno. Zdaj se je pa iz zanesljivih virov dognalo, da imajo unije res petnajst l^iiljonov dolarjev na razpolago, katere so si med seboj razdelile za slučaj, da bi stavkarji potrebovali kako podporo. Baje bo vsak stavkar lahko dobil na mesec $40.00, ako bo potreboval. Ta denar so unije spravile skupaj s tedenskimi prir spevki, ki so jili nabirale od svojili članov tekom dolgega časa. If New Torka. — Poslujoči župan Dowling mesta New York je že vse potrebne-odredil, da ne bi mesto v slučaju splošne železniške stavke trpelo kakega pomanjkanja. Mobiliziral je že vse avtomobile, katere se bo v porabljalo za uvažane brane, zlasti mleka za otroke. Washington, D. €., 28, avgusta. — Nek imijski predsednik je izjavil, da se bodo železniške družbe, predno bodo delavci pričeli s stavko, poslužile še zadnjega sredstva, namreč, da bodo pozvale delavce, da jih ne zapustijo, — temveč, da jim ostanejo zvesti. Altoona, Pa., 28, avgusta. — Pennsylvania železnica je vkrenila že vse potrebne korake, da bi bila dodobra preskrbljena, ako bi slučajno.prišlo do stavke. Vsa skladišča, kakor tudi druga poslopja so napolnjena s hrano, ob kateri bodo živeli stavkokazi in stražniki, ako se jih bo družba morala poslužitL Nek superitendent je rekel: — Naj zastavkajo; mi smo pripravljeni za vsak slučaj! Pittsburgh, Pa., 28. avgusta. — Pennsylvania železn-ca se je pričela že preskrbovati s stavkokazi. Kot zdaj izgleda, jim jih ne bo lahko dobiti. Chicago, 111., 28. avgusta. — Chicago, ki je največje železniško križišče na svetu, bo gotovo najbolj trpelo, ako bo prišlo do železniške stavke. Železniški ravnatelji so izjavili, da so že pred tedni pričeli s pripravami, da bodo vseeno obratovali, ako bodo unij ski delavci prav zastavkali. Govori se, da bosta Pennsylvania in Atchinson, To-peka & Santa Fe železnice pričela proti delavcem, ako bodo zsatavkali, najhujši boj. Washington,' D. C., 28. avgusta. — Predsednik izvrse-valnega odbora newyorške trgovske zbornice je poslal predsedniku Wilsonu pismo, v katerem ga poziva, da stori vse, kar je v njegovi moči, da pripravi delavce, da bi se uklonili odločitvi razsodišča. Washington, D. C., 28. avgusta. — V uradnih krogih se je izražalo mnenje, da je, kljub temu,, da je nevarnost stavke velika, še vseeno veliko upanja, da se bo vse mirnim potom rešilo. Nekateri so rekli, da je predsednik Wilson, ki se zaveda, kolika nesreča bi bila to za deželo, sklenil stavko za vsako ceno preprečiti. Washington, D. C., 28. avgusta. — Vojni department je danes izdal povelje, da je odšlo na mejo še več milice, namreč iz Vermonta, Kentucky-ja in Ohio. Vojni department je to storil, kljub temu, da je dobil od generala FuastOna svarilo, da je to zdaj zelo nevarno namreč radi preteče stavke. Bojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih revežev GLAS NARODA" s Homo PUBUBUIM PO. I. u LODU B1RIDK ■•Lifl IT1BOD1" ll I UMI BdStfJ ka "SLAB N A K 0 O A* CV«A«i «i um Pw^ry ELoOdaya. Iga yatilj H.N. Htll lAltDI^ 8t* N«w Tot Tetafoa 468T OortUnOt. Takoj zatem je napovedala Romunska Avstriji vojno. Ker sta Nemčija in Avstrija zaveznici, je umevno, da je zavladalo tudi med njo in Rumunsko \ ojno stanje. Italija in Nemčija se ne moreta spopasti. Izvzet bi bil le slučaj, če bi Italija oziroma Nemčija prekoračila Švico in začela z vojnimi o-peracijami. To se pa ni zgodilo. — Prvič vsled tega, ker sta že obe precej oslabljeni, drugič pa zategadelj, ker je bilo Belgijo lažje prekoračiti, kot bi bilo prekoračiti Švico. Rumunska bo povzročila, da bo vojna prej končana. Zdaj je obdana cela zapadna O-gtska od samih sovražnikov. Na severu so Rusi, na vzhodu in na jugu Rumuni. Veliko vprašanje je, če se bo mogla dvojna monarhija protiviti svojim nasprotnikom. Zdaj ni več daleč čas, ko se bo tudi Grška umešala v vojno. Bolgari, najboljši zavezniki Avstrije in Nemčije na Balkanu, bodo prišli med dva ognja. Vojna se je začela bližati kdneu. Dopisi. Dvoje napovedi. Vsakdo je vedel, da bo prišlo prej ali kasneje do vojne med Italijo in Nemčijo. Vsa prizadevanja kneza Buelowa so bila brezuspešna. Napetost je postajala vedno večja. Slednjič je zapovtjdala Nemčija, da ne sme nobena nemška banka izplačati Italjanoin niti najmanjše *vote. S tem je bil torej dosežen \ iŠek, s tem je bil dan povod napovedi. Da se ni to že prej zgodilo, — že pred kakimi petimi meseci — so bili vzrok razni politični interesi obeh dežela. OLe, Nemčija in Italija, sta se bali tega odločilnega trenutka. Ako bi odločevali o miru in o vojni ameriški časnikarski poročevalci, bi morala Nemčija napovedati že mesca septembra 1914 italiji vojno, ker Italija baje ni držala svoje obljube in ni hotela pomagati ne Nemčiji ne Avstriji. Na Italijane so se posebno jezili ameriški Nemci in Avstrijaki. Italija je Nemčijo in Avstrijo izdala, pustila ju je na cedilu in zato naj zasluži najstrašnejšo kazen. V Berlinu se seveda za te nasvete niso posebno menili, ampak so se mirno pogajali z izdajalsko apeninsko bando. Pri tem je najbolj značilno to, da niti Nemčija niti Italija nista hotele priobčiti besedila one pogodbe, ki je obstajala pred vojno med njima in Avstro-Ogrsko. Nekateri so dolžili Nemčijo, da je prekršila pogodbo, drugi Italijo. Vsi politiki so zahtevali, da naj se pove pravi vzrok, sklepali so, ugibali, pa ni vse skupaj nič pomagalo ; na jasno nikakor niso mogli priti. Nemčija je zvračala krivdo na Italijo, Italija na Nemčijo. Nikomur ni bila znana ni najmanjša podrobnost o obstoječi pogodbi. Nek italijanski list je večkrat zatrjeval, da so se Avstrija, Nemčija in Italija samo zato zvezali da bi si pomagali v slučaju kakih delavskih nemirov oziroma uporov. Vsled te nove napovedi vojne sc s.tuacija ne bo posebno izpreme-nila. Vsakemu je znano, da Italjani niso veliko'dosegli v sedanji vojni. Skoraj vse vojaštvo so spravili na fronto, pa so zavzeli samo Gorico in majhen del Primorske. Nadalje so poslali Francozom pred Verduh nekaj ojačenj in par tisoč vojakov v Solun. To je bilo vse. kar so pomagali Italijani zaveznikom. S tem, da se je umešala Italija v vojno, je zakrivila strašen zločin. Vse druge dežele so imele več vzroka naložiti svojim narodom tako strašne žrtve kot pa Italija. Vse druge vlade imajo boljše izgovore kot pa Italija. Liberalna stranka se je do zadnjega zavzemala za mir, ker pa vojne ni mogla preprečiti, se je m-; maknila v ozadje. V ozadju je bila le tedaj, ko so s«' operacije zafclg, , V...... mesto starega urednika Frana Co-tiča je podpisan Vekoslav Mrak. —r "Edinost*' z dne 13. julija piše: Javlja se, da se bo v Gradcu vršila obravnava proti uredniku splitskega lista "Sloboda", Niki Bartuloviču, ki je tožen velbrzda-je. — ''Edinost" z drie 14. julija poroča: Hrvatsko privatno šolsko društvo sv. Cirila in ]Sfetoda je' w i imelo zaključek šolskega leta« 3915—1916. Zaključilo se je 351 privatnih šol. COPVRI6MT CLINCCINST. FROM UNDCftWOOO * UNDCftWOOQ. ZDRAVSTVENI KOMIŠNERJI 38. AMER. DRŽAV. POSVETOVALI SO SE, KAKO BI SE OMEJILO PARALIZO. Brooklyn, N. Y. — Slovensko podporno društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J. priredi v sredo dne 29. novembra, predvečer Thanksgiving Day-a, družinsko zabavo pri rojaku g. Frank Mraku, 211 Graham Ave., Brooklyn. Vsa natančna pojasini-la bodo ipriobčena pravočasno v tem listu. Toliko v prijazno naznanilo slavnim dru-nim društvom in celi slovenski naselbini v Greater New Yorku. Z odličnim spoštovanjem beležim preudani F. O. Taissotti, tajnik. South Norwalk, Conn. — Lokalne novice spe spanje pravičnega. Da so pred tednom dni tudi tukaj vjeH enega morskega volka in da se je vtepla paraliza, to rojake bralce pač malo zanima Vroče je pa! Vroče tako, da se mi kar jezik potu Edini žarek olajšave v tem dušo in telo morečem času pasjih dni je prisijal iz bližnjega Greemvicha v obliki prijaznega vabila vrlega rojaka Mr. Fr. Zelenca na poset. Vabilu sva se z rojakom P. O. rada odzvala in neke uedelje zaupala kosti našega rojstva prislovično znanemu N. V., N. H. & H. žicodrsu. Na kolodvoru je naju vabitelj prijazno spre jed. (Osetrao se nismo poznali. Bo že res, da Slovenec Slovenca že na streljaj sluti in voha.) Sprevod se je počasi pomikal, ne po cesti, ampak nekako tako, kakor na Pullmanu. iz ene dvorane v drugo. Povsod krst — Aleš pa Boter (Ales & Porter.) Tako smo v senei prijadrali na zeleno Ze-lenčevo. Človeku srce veselja igra. ko si ogleduje prijazni dom, opremljen z vsemi udobnostmi, brez Tazkošnja, toda ukusno. Za hišo vrtec, negovan od nežne, a spretne roke; za tem pravcati bungalovi, kjer gospodari ponosen harernipaša Kikiriki med svojimi huanskami, ki jim menda še sam ne ve števila. V oeadju pa nanovo grajen, morda danes že dograjen, Obširen in prafetično u-rejen '* p Hint & trimming shop Ako kje, je tukaj združeno na enem prostoru: koristno z očesu ugajajočim in dapadljivim. Upo števaje še pristno slovensko gostoljubnost gospe Zelene in neusahljivi vir humorja njega samega, človek ne more kaj, da ne bi s sv. Petrom zakiical: Gospod, tu kaj nam je dobro biti! To tembolj, ker so v bližini Gam brinov i šotori, 'kjer tudi na Gospodov dan žejne napajajo še pozno v noč, medtem ko vlaki mimo drve. Srečnim se smeš šteti, če vsaj zadnjega iz Time table ravno še za rep vjameš. Gostitelja sta sicer skrbela in pazvia, da ie bilo vaega v o-bilici, tako, da bi labko v grlu s prstom dosegel; toda kaj čefš. Slo-, venec se drži stare in lepe navade, da ne gre mimo, kjer Bog roko pri oknu ven moli. L»e pazljivosti Mr Zelenca se imava zahva-Hti, da ni tudi "ta zadiaji" brez naju oddrčad. Se enkrat prisrčna hvala Mrs. in Mir. Zelene ter pozdrav rojakom široan s'ric Saino-vme. — Žan. (Dragi g. Žan! — Nadležno? Nikar ne, temveč ravno nasprotno; kar pošljite Vaš članek. — Op. ured.) Forttt City, Pa, — Že precej časa ni bilo slišati is nase naselbine. Poročamo, da bodo cianiee pevskega društva "Zvon" in nekate- ški zbor. Ker že ni bilo dolgo nobene igre, gotovo že 10 let ne. je upati, da jo bodo tukajšni rojaki v velikem številu obiskali. Vabljeni so vsi, vsak je dobrodošel. — Vstopnina za vsakega je 25c; — vstopnice se bo prodajalo tudi pred vratmi. Pozdrav vsem zavednim Slovencem. — Članice dr. 'Zvon'. Imperial, Pa. — Za jetiko je u« mrl tu rojak Frank Miklavčič. star šele 23 let. Bolehal je nad eno leto. Doma je bil iz Gornje Dobrave nad Kkotjo Loko. Spadal je k društvu Prostost Št. 106 S. X. P. Jednote. V stari domovini zapušča starise, brate in sestre, tukaj pa f*nega strica. Blag mu spomin ! Cleveland, Ohio. — Slovensko pevsko in podporno društvo Edinost odpotuje kofpporativno v so-:boto.2. septembra v Johnstown. Pa., kjer se vrši prvi shod sloven- Dolenjc. I/epa sloga prebiva meti j Iz nami. — Avgusta meseca so prišli' njo * skih pevskih društev v Ameriki; .... . -i , ,, . , .. ! pride ura poeitka ustanovila se bo Zveza slovenskih! \ . delegatje iz konvencije lia^.aj. ki se je vršila v glavnem* mestu Cheyenne države Wyoming. Prišli so bolj slabe volje nazaj, ker so se šest tednov pogajali za zboljšanje plačila, a malo dosegli. Družba ima trdo srce kakor starega kozlU rog in. ubogi preinogar. ki je vedno v nevarnosti, dobi od tone premoga 2< več. Dnevni ali družbeni delavci dobijo 7<- več za svoje nič prijetno delo. S prvim septembrom dobijo delavci $3.52 za Surno delo. Ker se cena pri živilih vedno povišuje, nismo prav nič na boljšam. Pozabljeni smo pa kovači. prav nič priboljška ni, deležni pa borno vseh draginjskih dobrot. Kovač je glavna opora pri premo-gokopu, če ni kovača, mora kmalu delo počivati. Kovač mora vsem premogarjem vstreči in dan za dnevom pri ognju se potit. Ko vse se veselo Maribora. Kdo dela dragi 'Slovenski Gospodar' z dne Rojaki, pozor! V "C. A.*' je sledeče poročilo: Zel an zvedeti za naslov svojega prijatelja FRANKA SLAP-ŠAK. Doma je iz vasi Telee, t"a-ra Št. Koejan,* na Dolenjskem Pred dvema letoma sva bila v Sheboyganu. Wis., in pozneje se je preselil v Calumet, Mich. Poročati mu imam zelo važne stvari iz stare domovine. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa saiu oglasi. — Frank Janežšč, 702 lloluics Ave., Indianapolis, lud. (29-31—* OPOMIN Zopet javno opozarjam one gospode. kateri so mi zadnje č-ase ostali dolžni na hrani in na stano-Dognailo se je, da je Jakpbj vauiu ter šli neznano kam. Njili Hočevar, o katerem smo Uo-;P°P°lna ***** SO: Mlha Klobu-ročali v zadnji številki, da je Matevž Fajdiga, Jožef Jakše, bil zaprt v Detroitu in nato!Xmko in Jauez Kobej. U- pripeljan v "Milwaukee, igral] l>aiU- tla » »u iav,j° m v kratkem, v Detroitu uh>go dr. Callinsa julija piše o tem sledeče: Kdor gre v soboto na mariborski trg, čuje povsod psovke na kmete: Kmet dela draginjo, kmet je vsega kriv. Drugi zopet govore: Kmetu vse sami o. raste, ima dovolj žita. zelenjave. nikdair ni lačen. In zakaj prodaja vse tako drago? V sledečem podajamo razliko, kako so se kmetski pridelki podražili in kako industrijski. A) Pšenica, 100 kg. pred vojno 21 kron. sedaj kron, podražejia za 61 odstotkov ; rž pred vojno 18 kron, sedaj kron. podražena za 60 odstotkov; ječmen pred vojno 20 kron, sedaj 29 kron; leča prej 50 kron. za 100 kil. sedaj 64 kron; belo vino prej o2 kron. 100 litrov, sedaj 180 kron, ali podraženo za 190 Odstotkov; en liter mleka pred vojno 28 vinarjev, sedaj 40 vinarjev, podraženo za 42 odstotkov : enientalski sir pred vojno in raznih drugih sleparskih "šintarjev". Pod imenom "Dolenc" je imel v "Glasu Naroda" velike oglase, da o-zdravi vsako bolezen in kjer je trdil. da zna več kot vsak zdravnik. Zato ga bodo zvezne oblasti še posebej prijele, ker je goljufal rojake po pošti, kajti pošiljal jim je navadno vodo namesto zdravil in se je dal za to drago plačati. Naš list ne sprejema takih oglasov, kajti taki "doh-tarji" kot je Jakob Hočevar ibi pač zastrupili kakega človeka, ne pa ozdraveli. Tempotoni rojake opozarjamo, da ne hodijo v Detroit. Mich., kot jih je vabil gori omenjeni Jakob Hočevar, "eš, da se tam cedi mleko in med. poravnajo ostali dolg. Znano je, da sedaj denar potrebujem; sama sem s tremi otroci, zaslužka pa nimam nobenega. Mary Pečovnik, * 209 Birch St.. Chisholm. Mum. jevih prostorih svoj prvi izlet-j Godba je nastopila ob tej priliki prvič v svojih uniformah. Godba J šteje 23 mož in je precej dobro iz-učena ter ponos eolliuwoodskih. ^ Slovencev. Napeljuje g. L. Masle.!< tl —Sodnijska obravnava proti morilcu Joe Jazbecu, ki je 12. avg. napadel na ulici in ustrelil lTlet-no Ano Žlindra, ker je zavrnila njegove ljubezenske ponudbe, se bo pričela v torek 5. septembra. Jazbec stoji pod obtožbo umora prvega razreda, za kateri zločin je določena smrtna kazen. Sheboygan, Wis. — V korist sirotam v domovini bo tudi naša naselbina storila svojo dolžnost. V nedeljo 3. septembra prirede naša slovenska dekleta v ta namen velik piknik v National parku. Dekleta bodo nosila znak Rdečega križa. Vstopnina je $1, ženske so vstopnine proste. K o-bilni udeležbi vas vabijo — Slov. dekleta. Virginia, Minn. — Nik Brkič, ki je poskušal vtihotapiti v indi-jasnsko "sulio" ozemlje v Balkan townshipu 5 galonov žganja, je bil te dni zaprt. Vjel ga je agent Benson. Ker ni mogel Brkič položiti $500 varščine, poslali so ga v ječo; pride pred porotnike meseca januarja prihodnje leto. — Stavkarji Mike Stdkič. Dan Matic, Mrs. Dan Matič, Marv Jugo-vic, Mr. in Mrs. Paul Maratič, Mike Vokulič, George Zonič, Stephen Dovič, Martin Matič, katere so na Buhl-u zaprli, češ, da so se zbirali in shajali protipostavno, so bili na predlog okrajnega pravdnika oproščeni. Bowey, Minn. — Mr. in Mrs. Suštaršič sta bila obtožena, da sta ■prodajala opojno pijačo; tega "zločina" je btl obtožen tudi nek Specht. Plačati so morali denarno kazen od $50 do $100. Sublet, Mine Ko. 6, Wyo. Ker želim sporočit" tukajšnje razmere v deželi divjega pelina in nadležnih komarjev, prosim, da bi ma(lo prostora dobil v ljubljenem listu Glas Naroda za moj skromen dopis. — Delamo stalno, dela se nočindan v temni deželi premoga. Premog je različne visokosti, od 3 do 8 čevljev. Kdor dobi dober prostor itn trdo dela, zasiuži si lepe denarce. Pa to je smola, da ima vsak premog okop več slabih gonjač s hudomušno mulo, ki milostno svoje dobrote deli: poljub i ti podari, kjer se hrbet neha, da j svojega to jest va kosti, ubogi ko-I vač. pobiraš od tal. Naj kdo reče, kovaški ni težek stan! Kovač I ima za osem urno delo ijvj.50 in s i prvim septembrmn bodo neučeni delavci na boljšem od nas kovačev ; kovaško obrt ne razume vsak in za navadno delo se ni treba učit. Mogoče, da bo dosti delav- K; koleraba kilogram prej 3 vinarje, sedaj 10 vinarjev; krompir pred vojno 10—16 K za 100 kil. sedaj 20—24 K: špinača pred vojno kila 35 vin., sedaj K 1.40; goveje meso pred vojno 160—180 kron za 100 kg, sedaj 580 K; telečje meso pred vojno 280 K za 100 kil. sediij 760 K: svinjska mast pred vojno K 1.68 za kilo, sedaj 9 K: par gosi pred vojno 16 K. sedaj 90 K. B) Industrijski cev zapustilo tukajšnji 4'črno-j pridelki: Olje 100 litrov prej 22-kop" zaradi slabega priboljška.1 36 K, sedaj 135—185 K, zvišano — Vreme je še precej toplo, ali za 470 odstotkov; kmečki voz noči so zelo hladne. Zabave ni no-1 prej 150 K. sedaj 500 K; super-bene tukaj. Na Sublet hodit se. fosfat kila prej 48 vinarjev, sedaj mora za kolena držat, če hoče pri- ; K 1.50; vaselin za kože za 100 liti na vrh hriba, kjer neusmiljeno trov prej 64 K. sedaj 185 K; sa- gospodarijo silni vetrovi. Rajši doma beremo Glas Naroda, ker vedno dosti novega zvemo od širnega sveta, posebno pa "od krona-nih glav itd. Naj neham pisati! — Ivan Mohar. Par novic iz domovine. Iz Ljubljane. "Slovenski Narod" v Ljubljani z dne 13. julija poroča: Včeraj (12. julija) se je vršilo v društveni dvorani glavno zborovanje "Glasbene Matice" lama 10 kil prej 395 K. sedaj 1110 K: makaroni prej 100 kil 76 kron. sedaj 212 K; petrolej 10 litrov prej 32 K. sedaj 60 K: čaj kilo prej 6 K. šedaj 12 K. Industrija je posebno podražila kože, platno, materija! za obleke in druge stvari, ki so kmetu absolutno potrebne. Ako vsporedimo kmetijske pridelke z industrijskimi. vidimo, da so se industrijski mnogo bolj povečali kot kmetijski. Vsak dan čitamo v listih o novih milijonarjih v industrijskih krogih, ki so Obogateli od vojne, toda nikdar se ni še slišalo, da bi kak krnet obogatel. Vlada pred- VABILO na PLESNO VESELICO* ki jo priredi društvo sv. Antona Pad. št. 158 K. S. K. J. v Hostetter. Pa., dne 2. septembra v koinpanij-ski dvorani na Whitney, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1 in samo za ples pa le o0f. Tempotoni vabimo vsa sosednja .društva J. S. K. J., S. D. P. Z. in društva sv. Barbare, da se naše veselice polnoštevilno udeleže. Toraj, rojaki in rojakinje, pokažite svojo rojaško ljubezen in pomagajte nain k boljšemu uspehu. Igrala bo slovenska godba in vsakovrstne druge zabave ne bo manjkalo. Za dobro postrežbo bo skrbel v to izvoljeni odbor. (29-30—8) Zdajje čas,da kupite farsio Ako ste se namenili kupiti far-mo ali zemljo za farmo, sedaj po leti je najboljši čas zato, ker zde j morete videti kaj vse in kako za-more zemlja roditi. Mi imamo več tisoč akrov zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki, katera je v Clark okraju in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosih po 40, 60. 80 in več akrov na lahke in dolgotrajne odplačila. Onim našim kupcem, ki žele, postavimo tudi dobro hišo,, hlev dovolj velik za začetek in razorjemo nekaj zemlje, a vse to na lahke in dolgotrajne odplačila. Pridite in poglejte farme svojih rojakov , ki so se naselili tu pred več leti, porazgovo-rite se z njimi, pa bodete zagotovo kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite: Homemaker Land Company Dept. 3. Tioga, Wis. GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI. _ > i ALI IMATE SLAB TEK? STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad-. 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik pod predsedništvom g. lrran Hu-ipisuje kmetu najvišje cene za nje-bada. Društvena muzikalna «o- ,gove pridelke, zakaj jih pa indu-la je ste;a pretekle zmie 9 učitelj-. strijalcem »ne predpisuje? Niko-skih moči in 607 (po številu pred- milp no<:.emo kitati, toda žametov) oziroma 46- (po številu kflj ^ ,kmeta raVUO povSod naj-obiskovalcev) učencev. Predavali bolj je kQ je baž kmet oni, ki so se sledeči predmeti: Teorrja muzike, harmonija, splošno petje, klavir, violina, cielo, konvertno ,,, „, . , , , - , ... ' , ! iiost v Trstu z dne 9. julija (po- pelje. tspehi so bili jako zadovo-: _ J VK Ijivi. "Gla-sbena Matica" je v pretečenem letu priredila 8 kon-. . ... . , .. , t-t , . 1 5 , . se zopet raz v mi veliki boji na eertov. Kljub temu, da, se nahajal . , . . , , , veru in zapadu, je treba, d; Par novic iz Primorja. Edi- Mr. Janko PleSko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko. Uredniitro. 44 pevcev v vojni, je pelo pri koncertih 144 pevcev in 60 pevk. Društveni dohodki so znašali $8,719 K, stroški pa 88,494 K; preostaja torej 254 K. Čisto dru-j št veno premoženje znaša 47,132 K1 napram 79.627 K preteklega letaj Z aklamacijo je bil ponovno iz-j voljen za predsednika g. Fran' Hubad. — *'Tagespost" poroča z! dne 16. julija: Aprovizačni odbor mestne občine Ljubljana je odredil. da se napravi javna vojna kuhinja v Ljubljani, kjer se bo dobil zajutrek, kosilo in večerja. Spočetka bo število gostov omejeno, pozneje pa se bo dovolil ob- iskkuhinje vsem. Cehe bodo sle- , . ,, . . * ~ T * a . . i v on' sedaj v Gorici deee: Juha S vinarjev, prikuha 20 * vmarjev, bela kava 14 vinarjev Oblecite dete vedno kot je vreme in nikdar ne pregorko. Ako je vodom rusko-angleško-francoske n™.-- n«SSI!#ilim -m uUl m°kr° ?orko- '"''"^J ^leko in ofenzive) poroča: "Sedaj, ko so) WMtK P0SlljatV8 ZS Ujet" "e pusti, da se ohladi prehitro r * 9 Ako vas otrok kaslja, je utru- ^ ^ a. A3 »to * Rusiji in Italiji. foz^XX&Z ba rabiti razum in pazno zasledo- „ t"^ „ , če Snzt>< Iie r»blt? nicvred- vati dogodke. Mi bomo ofenzivo!. Lahko..^ deMf ponaredil temveč dajte nm Rusov. Angležev in Francozov «oin» PrtJm*elJ*m *nmncem. |Pravl KOPP S BABY S FRIEND, skrbno zasledovali. Nihče ne ve,'*"1 * T mjataiitT« ▼ ki je v zadnjih 40. letih rešil življe- kaj prid«31 " _ "Slovenec" z ItaMji. Potrebno j«, ka- Iije več milijonom otrok. To je do- dne 10. julija poroča: "Za čuditi » ^arpošlje, da M kazano od tisočerh mater, ki so se je, kako se naš narod v Gorici P™0" dopisnica poslale zahvalna pisma, drži. Ob priliki zadnjih la«kili na-1*" ** »M« ca«*®« Kupi se lahko po 25 ali 50c. valov na Gorico it ostalo naše *™*11110 naalov. t steklenica v vsaki lekarni. Ako ne prebivalstvo popolnoma mirno. **mir*vat* Marfmorete kupiti pravi "KOPP S Naši ljudje so utrjeni v skušnja h pofljit« «a takoj, to prestalih mesece\r in so prepriča- BJ^OT naslOT, *W AKO II. II. von Schlick, slavnoznart naravni ztlravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri jc s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem. Vam svetuje, da je za odstranitev slabega tega in za pridobitev dobrega, najboljše sredstvo Bolgarski Krvni Čaj. Naš rojak Vinko Lulich. P. O. Box 81. Summit. 111.. piše tako o tem čudodelnem prirodnein zdravilu : '•-Jaz sem naročil od vas pred enim mescem škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. in se mi tako do-pade. da ga vsak drugi večer pijem; zdaj iahko tako jem, da se skoraj ne morem dobolj najesti. Zdaj pojem večkrat več kot prej. Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli : Marvel Products Go. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošiljate v osigurati, porT iite 10c. več. DEJSTYJLPREHLADT GLEDE DOJENCEV. da bi c» m našli Trt iimM mogli vročiti da- ra druga dekleta priredila 30. av- prostorov kakor pa dobrih. Plači-*u«ia ofr 7. uri zvečer igro "Najelo je od tone 55#. Delavci smo dena hči'' v M*. M. Muhičevi dvo-|vsakovrstne narodnosti tukaj za-rani. Spored bo sledeč: Kmalu po posljeni, kakor tudi Slovenci; je 7. uri poje pevsko društvo 'Zvon',[nekaj .družin, precej pa pe&arjev; . __________ ____________________________ mešani zbor, potem je ign in po prifitejmo ie med nas Sloveoeeičrna kava 10 vinarjev. Enaka ku- sprevidi,, da ae je moralo njeno BBAT. POIKAOAJ TEPEČSHU igri poje pa OraftTg ttfi ^Oj ^iHlii^-b^ ki je pri^ tiufa j« v Tr&Tl ™ cnrfmv&m*. ur^Wftvo »preminiti, kajti m- UAtV] ni. da se sovražniku ne bo posre-'^ odlašali, M aa lahko dogodilo, eilo nikdar dospeti v Gorrco/'i (Žalibože to prerokovanje "Slo-j venca" ni imelo uspeha. Lah je( Op. ured.) — Iz Edinosti" z dne 14. julija ae.' » IIKIIE, York. I.T. BABY'S FRIEND" v bližnji le-karni, potem nam pošljite papirnat dolar in mi vam bomo takoj poslali dve steklenici po 50 ccutov z obratno pošto. Kopp's Baby's Friend Co. York, Penna, i Edino prsvi t tem podpisomj j - ik^-S-SL . GLAS NAHODA, 29. AYG. 1916. »a-j^. -ifSr-^.^ V- lagisiovanski i [■] Kalil. Jedmti ^šnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi MinoMotv Sedež v ELY, MINNESOTA OLiVSI UXiDHIKI: r«€KJ«>dnlk: J. A. GEJEtM, 607 Cherry Way tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov t* ne bed« oairalo. Društveno glasilo: "6 E A S NAKODi" IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA J. S. K. J. Zadnji«'* sem nekoliko površno poročal rail i vožnje delegatov. Naj teuipotom malo bolj natančno po-poročam, ker »e mi je zadnjič vrinila pomota radi newyorakih delegatov. Toraj newyorski delegatje se ^uidejo h pennsyl vaD sk i m i v Cle-velandu dne 8. septembra ob 11.45 na In ion postaji. Tam se jim pri-družijo tudi iz Ohio države. Delegati iz Pennsy Ivan i je naj kupijo tikete sami od Pittsburgha. ki'i* se bodo odpeljali iz Pittsburgha po New York Central železnici ob 9.13 zvečer; toraj naj bodo v Pittsburjrhu vsak do 4. ure popoldne, ker ob 0. uri agent offiee zapre. Ko pridejo v Chicago na 8o. St. postajo drugi dan ob 8.1T» zjutraj, jili bo tam pričakoval znani Mr. MiiS^ntou Motz iz So. Chicaga. Kar jih odpotuje na North Western postajo iz Chicaga, gredo naprej 9. sept. ob 6. uri zvečer in bodo v Duluthu, Minn, dne 10. sept. »>b 8.:i0 zjutraj. Tam jih bo pričakovalo društvo "Duluthski Slovani", nakar se bodo skupaj peljali na kari v Eveletli, Minn, ob 3.50 popoldne, nakar bodo ob 6.40 v E velet h u. Vsak naj se drži tega programa. Drugo sem že zadnjič omenil. — Omeniti imam še, da jih bo v Pitts-Lmrgliu pričakoval Alois Hrovat. Udaui, J. A. Germ, predsednik. Iz prirodoslovja. (Konec.) Ce sredi tople dobe prištejemo polovico tople dobe (namreč 1228 5250 6478) pridemo do letui-i e t>478. Teg leta stopi svet na mejo med sedanjo še nekoliko zuier-no toplo iu med prihodnjo ledeno dobo severne strani. Po tem raču-nn. če je osnovan na pravem temelju. se bo bodoča ledena doba po oaših severnih deželah začela leta ♦it78 po Kristusu. V sredi te dobe, leta 64784- 5250. torej leta 11,728 bodo najhuje zamrznile evropske dežele. V tistem času ne bo živeti v našiti s«*daj zmerno toplih deželah. K sreči se bodo snežniki in ledniki v teku več tisoč let tako počasi pomikali od severa proti nam. da se jim bodo ljudje umikali in se preselje-vli počasi pred prehudim mrazom v toplejši' južne dežele. V. Misli novejših učenjakov o ledeni dobi. To s«* ti je veselila velika množi-■ a učfujakov, češ da sta C roll in K. Bali odkrila pravi vzrok ponavljajočih se ledenih dob! A veselje, • isto veselje lii trajalo dolgo; skakali so je namreč geologi s trdi-t \ i jo. da je zadnja ledena doba trajala ob istem času po severni in po južni polovici sveta. **Prepolno". pravi neki get »log, **so dosedanji razlagalci uatakali kozarec z duhovitostjo svojega kipečega uka. Csiili so n« s popolno rešitvijo te skrvuoatue uganke. JSladka se je zdela pijača vam neveščakom. ki vab taka žeja žene po spdznanju, omamljiva je pa bila pijača zares! Prelepa je bila teorija za učenjake sploh in celo za nas geologe, dokler nam niso lastne poizvedbe pretrgale temne mrene, ki jo je razpel ta uk pred našimi očmi. Ako je trduo, d* je bila ledeua dob aob istem Času na severni in na južni poluti. potem ne zado-razlaga, ki pra- Zato so stopili novejši učenjaki na dan /. drugimi teorijami. Dvoje teh išče vzroka v menitvi meteoroloških razmer na zemlji: dvoje pa sega po vzroku v daljo neba. na sobice in njegove pege. Svante Arrhenius razločuje dobe. v katerih so vulkani izmetava-li manj ali več. Cim več izmečejo ognjene gore, tem več ogljikove kisline pride v ozračje. Cim večja pa je množina te kisline v zraku, tem več tiste gorkote požre ozračje. katero izžarja ogreta zemlja nazaj proti vesoljnemu svetovnemu prostoru. Ozračje z obilno množino ogljikove kisline zadržuje toliko gorkote krog zemlje, da nastajajo tople dobe. in narobe izgublja pri pomaujkauju te kisline o-'zračje toliko več gorkote. da se o hladi odveč ter povzročuje ledene dobe. Arrhenijevi hipotezi je ugoduo to, da razlaga neperijodično nastajanje ledenih dob in da ledena doba utegne ob jednem času trajati po celem svetu. Težavo pa dela temu uku to, da ni moči presoditi. ali ob močiern vulkanskem iz metavanju izpuhti iz tal taka ubil liost ogljikove kisline ali ne. da bi nastajali omenjeni razločki v toplini zraka in zemlje. — Drugo težavo je odkril Noetliup. ki doka zuje. da silovita ledeua doba "pa leozoiska" ni trajala med '"kar bonsko", ampak med "permskim" razvojem zemlje. To pa izpodbija, če je resnično, podlago Arrhenijevi teoriji, zakaj ob permskem raz voju so živahno delovali vulkani, ton-j bi po Arrhenijevem uku moralo biti v permeki dobi posebno toplo, ne pa mrzlo ledeno podnebje. Drug uovejči učenjak. De Mar-chi. opira svoje razlaganje na množino vodnih soparjev v zraku. Zrak okoli nas se kaj občutno ohladi, ko na solničui poletni dan gosti de ževni oblaki zakrijejo solnee. Sko-ro mraz nam je pod črno oblačnim nebom. Goste megle ujemajo in požirajo solnčno gorkoto. Jednako se vlažni srak upira prevodu solnčne Če je res. kakor trdi Zoelluer.j * 'Potrebno je. da moramo na-j Penfield o izidu vojne, da so solučne pege orjaški ogorki, peti vse mdči, da bomo koiikoi-' \z Londona se poroča, da je Reu-ni verjetno, da bi se bili ohladili mogoče veliko blaga doma produ- terjev dopisnik iz Dunaja poslal na solneu med belorazgretim sta-Jcirali. Mi moramo gledati, da bo- neko poročilo, da je Mr. Frederick njem." ovirali žarenje i povzročali mo odvisni od lastne industrije in Courtland Penfield. ameriški po-ledene dobe na zemlji. |da nam bo tuja industrija le za slauik na Dunaju, zastopniku du- Po vsem tem sklepamo, da še ni nekako pomoč. • uajske "Neue Freie Presse" rekel, "To ni potrebno samo za zdaj. da je prepričan, da bo izšla Avstri-teinveč tudi za bodočnost. Jaz ja iz vojne, ne da bi izgubila kaj sem prepričan, da človeštvo ne bo svojega ozemlju, še tako kmalu pustilo vojno me-| Dalje je rekel, da bodo vojsku-todo kot s sredstvo, s katerim s«' joče se države prisiljene, da bodo rešuje svetoma vprašanja. Mi nekaj časa prenehale z vojeva-moramo biti močni tudi v bodoče, njem, da bodo tako prišli zopet "Potrebno je. da se upelje po-'malo k sapi; takrat se bo pa uied stavo, ki bo določala, da bo vsaka vsemi narodi pričelo veliko mirov-obsitoječa in nanovo vstahovljeua no gibanje, ki se pričenja že /.daj tovarna v slučaju potrebe takoj v vseh deželah razvijati, pripravljena za mobilizacijo. "Vsako tovarno se bo moralo popolnoma dognati odgovor na vprašanje: Kaj je vzrok ledeni dobi? -- Požar v Clevetondu, COPYRfOHT UMOCHWOOO * UM M A WOOD, M. V. WILLIAM G. SHARP, AMERIŠKI POSLANIK V FRANCIJI SVOJO HČERKO. S tegne nastopiti ledena doba. De March i podpira svoje razlaganje z jediiakiini razmerami na bližnji zvezdi, na Martu. Martov sv»>t sto-ji skoro poldrugikrat dalje od sobica kakor zemlja, solnee ga torej še celo na pol toliko ne ogreva ko zemljo. Če bi solnee ogrevalo zemljo tako slabo, zmrznila bi vsa voda, in ledniki bi pokrivali vse dežele. Zakaj pa na Martu ni poginilo rastlinstvo iu življenje ob preslabi solučui toploti? De Marelii pravi: "Pozimi res preganja hud mraz ras tin življenje na Martu. saj led in sneg ga pokrijeta od tečajev daleč t je proti travniku: a poleti skopni sneg in razstaja se led tako hitro, tla nastane velika povodenj. Poleti se razprostira toplo podnebje na Martu celo do tečaja jednako, kakor se je razprostiralo tropično podnebje v tretjetvorni dobi celo po sedanjih arktičnih pokrajinah. — Čudite se iu poprašu-jete. kako je to na Martu možno ob tako slabem solnčnem žar jen ju ? Odgovor: na Martu zaleže manjša solnčna gorkota več nego na zemlji zato. ker je omli nebo vedno jasno, suho, brez temnih oblakov in brez preobilne pozenisUe vlage. Po vzgledu na Martu razlaga I)«1 March i. da je zemlja ob časih posebno jasnega neha imela tople, ob časih oblačnega pa ledene dobe. Vzroke menitve med prozornostjo in ueprozornostjo obnebja išče pri vulkanih. Po De Marchijevih nazorih napreduje prozornost neba E. Dubois, razložiti nastanek tople \iobe arktičnih dežela. To, kar je bilo doslej najtežje umeti: tropič no rastlinstvo in žialstvo krog se vernega tečaja, to dokazuje Du bois s prenašanjem obilne solučne gorate. — Ko se j«- pa drugikrat zmanjšalo solnčno žarjeuje, je minulo douašanjc gorkote, ohladile so s«* tedaj tečajne pokrajine, ter je nastala ledena doba. Od kod pa neki taka izpremem ha solnčnega žarjciija? Za odgovor na to vprašanje kliče E. Dubois na poiuoč jeduake razmere na drugih svetovih. - - Stalne zvezde imajo razue barve, kar priča, da niso vednoj ednako vroče. Kakih .">S stotin jih je belo svetlih, do be If vročine razgretih, drugih o^J.5 stotin toliko ohlajenih, da svetijo z rumeno svetlobo; še bolj ohlajenih do rudeče svetlobe jih je kakih osem stotin. Ker je največ belo svetlih, sklepa E. Dubois, da na vsaki zvezdi, torej tudi na solneu, traja tiajdalje časa bela vročina. Potemtakem bi bilo solnee od svojega začetka do tretjetorne dobe ostalo v beli vročini in ves tisti čas je trajalo tropično podnebje tje do tečaja. Od tretjetvornega razvoja pa nastopa na solneu hitro rumena vročina, žarjeuje pojemljt hitro in ž njim vštric se ohlaja zemlja v zadnjem delu te dobe se na mestu tropičnega kažejo razna poduebja do mrzlega in do ledene ga v diluvijalui dobi. Ko bi bilo to res. ugovarja marsikateri čitalec, bi moralo v dauaš- in «jorkota zemlje, ko pojemlje" njih dneh biti še mrzlejše kot v di vulkanizem; po Arrheniju pa to- luvijalni ali naplavinski dobi. E plina raste v primeri kakor se o-krepčava vulkanizem. Po De Mar-ehiju se združuje vulkanizem iu ledena doba. po Arrheniju se razdvajata. — Tej De Marehijevi hipotezi se ustavlja trdili nauk, da je tudi v tretjetvorni dobi zemeljskega razvoja vladal krepki vulkanizem. ledene doba pe v tistem času ni bilo. m Drugi razlagalci novejših dnij sodijo, da je ledena doba diluvi-jalnega zemeljskega razvoja nasledek sol učil ih peg. Biermann pa pravi: **Organsko življenje je na- Dubois se tega brani, češ: to bi bilo. ko bi solnčno žarjeuje ne ni halo ali osciliralo. Priče takega ni lianja so množice zvezd, ki svetijo z rumenkasto lučjo in izpreminja-jo barvo. Tudi sedauje soluee ni brez nihanja v svojem žarenju. O čitno znamenje lega nihanja je enajst lena perijoda njegovih peg. Med čvrstejšim žarjenjem so na stajala topa: med slabejšim pa mr zlejša podnebja. Woeikotf. mojster klimatologije ali pod neb i esl ov ja. je tudi preiskoval to stvar in se potegnil na vso stalo v tisti dobi. ko je bila zemlja moč za Duboisivi hipotezo, trdeč, gorkejša. soluee pa hieduejše ka-jda ta domneva *ne nasprotuje ne kor sedaj. Sčasoma je pojemala to- fiziki, ne meteorologiji, ne astro-plina zemlje hitreje kot je nara- j noiniji. Izpopolnjuje pa to teorijo ščala solnčna gorkota — in tedaj s prist a v kom, da so sosebuo teda Ogenj je grozil v sredo zvečer avg.) uničiti tr in a-d stropno poslopje na 6218 St. Clair Ave., last vdove Mrs. Man- Zakvajšek. Ogenj je nastal okoli 8. ure zvečer v kleti pod salooiioin Antona Ahčiira. 0218 St. Clair Ave., in se je bliskoma razširil med stavo šaro in ropotijo v kleti proti stanovanju Ahčiiia in bratov Kunstelj, ki stanujeta zraven Ahčinovih. Tla v kuhinji, jedilni hi dveh spalnih sobah pri AJičinu so popolnoma pregorela m ogenj je u-ničil vse )K>hištvo Ahčiuu, vredno do ^600. Enako škodo je naredil ogenj tudi pri družinah Kuaistelj, ki stanujejo zadaj za delavnico in čistilnico oblek, znano pod imenom New York Dry Cleaning Co.. katero lastujeta brata Kunstelj. Pohištvo v dveh sobah je popolnoma pogorelo. Obleke pa. katere imata brata Kunstelj v čiščenju, so bile pravočasno odnesene iu se ni naredila nobena škoda in bo vsakdo dobil gotovo svoje. Antonu Ahčiuu. gostilničarju, je zgorela vsa obleka, več postelj, mnogo hišne oprave. Njegovemu bratu je zgoreJo pet oblek, čevlji, klobuki, sploh as« oprava. Pipe v kleti pri Ahčiuu so se skoro stopile in še do četrtka popoldne ni mogel točiti pive. razven iz steklenic. Na pjslopju je skupne škode $2.500 do $3.000. V hiši prebiva 10 družin s približno kakimi 75 osebami. Mrs. Mary Zakrajšek je bilo v vrvežu, ki* je nastal radi ognja, ukradenih $75 iz listnice in še več drugih oseb poroča o tatvini. Kdo je tat. se ne ve. ampak se zasleduje. Nobenega vzroka se ne ve. kako je nastal ogenj. Dramatičen prizor je -bil. ko so ognjegasci prihiteli skoro iz celega mesta na pomoč. Devet ognje-gasnili strojev je bruhalo vodo na ogenj in ognjegasci so po lestvah in pri oknih iz velike hiše reševali otroke. Dvajset otrok je bilo v nevarnosti, da zgorijo. Oguje-gasna pomoč je bila pravočasna. Norwood gledališče, ki se nahaja prav zraven, last Mr. Paul Gozda-noviča, ni nič prizadeto. .Ljudje v gledališču še vedeli niso. če zraven gora. Po "C. A." NAŠI ZASTOPNIKI. , , . . _ , kateri bo pooblaščeni pobirati naro£- tako vod rti, da bo tisti trenutek nlno a «Glft|| Karoda» m knjige, ka- pri pravi jena p rod ue i rat i za voja- kor tudi za t se druge ▼ na&o stroko ške avrlie. Po sedajni vojni mo- »padajoče i»oslc. ramo najprej misliti na to, da Und* to ok*Ue»: Mihm®1 stane in o anočni. Vse rednosti na-, ^ Fraadgco> CmL: Jakob ^^ se eiviltzaeije so odvisne od na*»e( Denver, Cele.: Frank Skrabec. vojaške moči. Šele takrat bodo te. Lcadville, Cole.: Jerry Jamnik. naš*' vrednosti postale vredne, ko Pueblo, Cole.: Peter Cullg, Frank bomo* toliko močni, da se ue bo' Jttnesh in Jolm Gercn ... i-i ,■ t Salida, Colo, m okolica: Louis Ca- nihce predrznil na« napasti. 1 a- ^ krat bomo pa lahko mirno obrnili svojo pozornost na kulturo, udobnost itd." Delo deželnega organiziranja so si nadele na svoje ranue različ-J ue organizacij« in razni odbori s sodelovanje vlado. Toda zadnje stello. Clinton, Ind.: Ijimbert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Itudman. Woodward, la. in ekolica: Lukai Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. Verbi«. Chicago, IU.: Frank J o rjoveč. Depae, 111.: Dan. Badovlnac. Joliet, HL: Frank Lanrich, John Za- Izjava ruskega vojnega ministra. V Združenih državah, je splošno mnenje, da se ima Rusija sauno japonski in ameriški m uniči j i za hvaliti, da je mogla pričeti z ofenzivo, pri tem se pa skoro popolnoma prezira, koliko se je doma storilo za izboljšanje armade. ''V številki od 25. julija 4iRus-skojega Slova*', ki je ravnokar prišla sem, je izjava, katero je dal general S. D. Suva je v, ruski vojni minister, zastopniku omenjenega lista. Časnikar je ministra vprašal, čemu on pripisuje uspehe zadnje ofenzive. **Lrsipehe moramo pripisovati našemu zmožnemu vodstvu, navdušenju naših hrabrih armad in sodelovanju celega našega naroda. ki napenja vse moči, da ima vojaštvo dovolj stretjiva in drugih potrebščin. čase je pričela vlada zavzemati Jetel in Frank Bainbich. neko ' sovražno stališče napram JJL: Mat Komp^ .. .. i Nokomis, 111. in okolica: Math. QU tem odborom ui organizacijam [ abek. Časnikar je vojnega ministra- So. Chicago, I1L: Frank Černe vprašal, kako je vlada zadovoljna1 Springfield. I1L: Matija BarboriC. s sodelovanjem teh odborov in organizacij. Dobil je odgovor, ki Cherokee, Kana.: Frank ItežLsaJi. Ogiesbj. I1L: Matt nribernlk. ... , - , , . j Waukcgan, HL in okolica: Fr. Pet- je ruski javnosti zelo ugajal, kot koygek to Math ^^ Columbus, Kans.: Joe Knafolc. Franklin, Kaos.: Frank Le&kovec. Frontrnac, Kans. in okolica: Frank Kernc In Rok Firm. I Kansas City, Kans.: Peter Schnelier. j Mineral. Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank' i Todopivec. je omenjeno v nekem drugem članku v istem listu. Minister je rekel: "Pazno sem zasledoval vse aktivnosti vojno-industrijskih odborov in unij. 1'videl sem. da so se malone vsa moja naročila izpolnila z največjo točnostjo, v-ded če- ... , . Calumet, Mich. In Relics: Pavel sar se moraui O njihovem delova- Shmitz. M. F. Kob. in Martin Kade. nju vsekakor izraziti nadvse po-J Manistiquc, »lick, in okolica: Frank hivalno. Gotovo pa je. Gotovo pa Kotzlan. je, da ni šlo vse tako kot bi bilo! So. Range, Mich. In ekolica: M. U. želeti, kajti so predmeti, katere se' ... ^ r, . , ^ , .i- Chisholm, Minn.: K. Zgonc ln Jakob laiiko hitro izdeluje, so pa tudi.' petrieh ki zahtevajo daljčasa. da so izgo- Duluth, Minn.: Joseph Shsrsbon. to vi jeni. To je vsekakor vpraša- nje iehnike in organizacije. . . "Mi smo morali ravnokar vpo-klieati pod orožje veliko število mož. kajti treba je. da ima vlada Ely, Minn, in okolica: Ivan (jimže. Jos. J. Pesbel in Louis M. IV ruše k. Eveleth, Minn.: Jurij Kotzc. Gilbert. Minn, in okolica: U Vesel, nibbing, Minn.: Ivan Pou.se. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada- za vsa'k slučaj na razpolago veli- mJeb. ke rezerve. Naš sklep pa je tudi. da gredo naši vojaki na fronto docela izvežbani iu pripravljeni, vsled česar je treba, da se moštvo več mesecev vežba in pripravlja. Mi smo si vstvarili že veliko število rezervnih armad, toda nikakor bi ne bilo umestno, da bi čakali. da bi nam teh zmanjkalo in Nasbwauk. Minn.: Geo. Ma urin. New Duluth. Minn.: John Jeriaa. Virginia, Minn.: Frank Hroratlcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein. Mont.: Grezor ZoIk*\ Great Falls, Mont.: Math. Urleh. Bed Lodge. Moot.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paul in. Gowanda. N. Y.: Karl Sternida. Little Falls, N. Y.s Frank Gregarka. Barberton, O. in okolica: Math Kra- šele potem pričeli z nabiranjem mar. drugih. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. "Nase rezerve se nikakor ne' Coilin«ood. O.: Ma.b Slapnlk. .. . , .i Cleveland, Ohio: Frank ^akser. J. smejo manjšati, temveč se morajo chas. Karllnger. Jakob Kes- ravno nasprotno večati, ali pa nik, John Prostor in Frank Meh. vsaj stati enakomerno. Radi lega; Lorain. O. in okolica: J. Kumše ln Louls Bala nt. je treba novih mobilizacij. "Da je Njegovo Veličanstvo vpoklicalo može tujih narodnosti k delu. nauireč 'k delu za ijboljŠa-uje armad, je vse skupaj zadeva pravice iu euakopravnosti ter enakih dolžnosti. Duuna je bila o tem že večkrat razpravljala. Tuje narodnosti v Rusiji bodo sadov naše zmage ravnotako deležne kot ro-j jeni Rusi. Toraj je popolnoma o-j pravičeno. da se je tudi druge na-! rodnosti ljud«tva iz Azije) nadalo nekaj dolžnosti iu dela. "Cas odločevauja je že prišel. To čutijo že zavezniki, kakor tudi centralne države. Kljub temu. Niles, Ohio: Prauk EogovSek. Youngstoun, O.: Aut. RikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek. Bur dine, Pa. in okolica: John Dem-fiar. Canonsburg> Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočemr. Conemaugh, Pa.: lvuu l'ajk hi Vid ' največ so to nomadska _ . _ , Clandge. Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okolica: A Demšar. se je dogodila diluvijalue ledena doba. Te jebilo šele konec, ko se je solnee zgostilo toliko, da daje več gorkote od sebe'*. llolaudski vojni zdravnik Ev-gen Dubois pa si je pridobil priznanje. da je njegovo razlaganje najverjetnejše. Njemu se zde različne zemeljske dobe prejšnih vekov nasledek Razvoja našega sobica. Ko se je pomnožilo žarjeuje soluca, tedaj je nastal razloček med gorkoto dežela ležečih krog tečajev in krog ravnika. Iz tega pa izvirajo močnejši vetrovi in izdatnejše pretakanje morja od ravnika proti tečajema. In močnejši vetrovi in morski pretoki prenašajo ve- gorkote skozi spodnje sklade olike množine gorkote proti tečaje pa tako odstranjanje, ma, iu od te ae ozre vajo. tečajne —>a u- pokrajine. — Nt t« "" ^ * nji krepkejši morski pretoki pre našali vročino iz južnih krajev proti tečaju, torej je v tisti dobi posebno po otokih arktičnega okrožja vladalo tropično vreme. — Temu nasproti je pri oslabljenem sol učnem žarjenju pomanj kovalo dovaževauja obilne gorkote, nastopil je mraz iu ledeua doba. Geologi pa ugovarjajo s svojimi pomisleki. Neuinayer je namreč dokazal., da so 'se že prej med kredno razvit vi jo zemlje razločevala mrzla in topla podnebja. In Noetliug dokazuje, da so že med starejšim paleozoiskem razvojem mogočni ledniki pokrivali široke pokrajine po Indiji. Avstraliji in Afriki ue manjka njegovih sledij. Torej belo-razbeljeno šarjenje ni tnale do tropie&e dobe tretjetvor- - v.......- Darragh. Pa.: I>ragutln Slavic. Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Sabor. Export. Pa.: Frank Trebeta. , .... Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank da je nemška organizacija uajpo- Lehcn ta Math KaiIlln polnejša. Nemčija že vseeno čutij Farell. Pa.: Anton Valentin««, pomanjkanja hrane. Vse kaže. da J Greensburg, Pa. In okolica: Frank je Nemčija čisto blizu izčrpanja. ( Novak. Revščina in nezadovoljnost v. Irvin. Pa. in okolica: Fr. Demiar. "Mi smo pod vzeli to ofenzivo Nemčiji vedno boljrnbolj raste, j F*>: FraDk GabrenJ» in tekom poldrugega mesca lahko Poleg tega je pa kakovost neon-j imtrm^ Pm. Is ekolica: Anton O-gledamo na velike uspehe. škega Aojaka vedno slabša. Pri- šolnik. "Nemci zdaj le mislijo, kako bi četkorn vojne je bilo najti v ar-, Meadow Lands. Pa.: G por k Sob o lt*. vstavili naše napredovanje. Imadi sedemnajstletne dečke iu Moon Run, Pa.: Frank Maček. "Vprašali ste ane, ako imamo petdesetletne može. toda to so bili r ""'fa^k' ^M^t^i UJr"jT dovolj munieije za tako veliko j samo prostovoljci. Zdaj pa vjanie- kobich. ofenzivo. Odgovarjam vam. da se jo naše čete eele oddelke takih t Sooth Bethlehem, Pa. j jeraej Ko- nikakor ue more današnjih zalog dečkov in takih taož. Duh naših prlvfiek. m uniči je primerjati z zalogami armad je vedno višji, medtem ko Steetton. Pa.: Anton Hren. pred enim letom. Lahiko rečetn, da je duh sovražnikovega vojaštva Joter*b §ter!J. je organizacija na&e armade v iz-! vedno manjči. Nemčija bi bila že IrmL^r ^fif06^ JoVaD' vrstnem slan ju. toda o perf^ktno- davno strta, da ni njena tdinika' ' 8eme 111 J' peter* jfti ne morem govoriti, ker v voj-f tako popolna, tako izvrstua. Pred-j ibMto, Utah: Anton Paia?. nem času kaka stvar sploh ni nik- no bo zmaga zavezniška, bo treba. Wlnterquarters, Utah: L. BlaMeh. dar perfektna. Čimveč, teimbolje. še hodih bojev..." { Black Diamant. Waah.: G. J. Po- Ako bi naše tovarne še enkrat ali Minister potetn apelira na ru- renta. pa še dvakrat toliko produeirale aki nard. da dene uastran za ta 2?Tis,_ j" kot zdaj, bi ne reked. 1,1 Jotm Stamitfri. Wdii, četudi preaecajo nai» pri- nistra na narod zelo ddhm vnli.1 zelo dohro vpli- ____• —. .• ____. ■ > • —r- — v • ▼al. 1 i pfldp. (Mu »iti Barbare 1 d ZA Sediž: FOREST CITY, PA. 1mkm,pm,^,m» dam 21. Mi 1*0* * Mnj P« tiLAVNI DBADNIKI^ PndseOAlk: JOŽEF PETERNEIi, Box OS WOlock, Pa. I podpredsednik: KAROL Z A T, AR. Box 647, Fore«t Otty. Pm. K podpredsednik: LOUIS TAUGHAB, Box 835, Bock aI~*rir Wn Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest Cttj, Pa. EL tyjnlk: JOHN OSOLIN, Box 402; Forest City, P*. BltnJnft: MABTIN MUHI C, Box 037, Forest City, Pis. PeotiaiCeneo.; JOSIP ZALAB, 1004 North Chicago St, JoUK, Q, TKHOVNI KDK&TWKj Df, MAKXIN IYBOj 000 CbkMO St, JoUst, m. NADZORNI ODBOBi Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E., Pittsburgh, L aadsornlk: JOHN TORNlO, Box 022, Forest City, Pa. EL nadxorxilK: FRANK PAVLOVČIČ, Box 706, Oonenuragb, Pa. KCL ■adsoraik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are, Cleveland. 0*1* POROTNI ODBOR« Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral, f'H, L porotnik: MARTIN fiTEFANClC, Box 78, Franklin, Kana a Porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 628 Darsoo Are, fc F. D. L ti«) Held. Detroit, Mich. • UPRAVNI ODBOR f Predsednik: ANTON HOČEVAR, R F. D. No. 2 Box 11%, BiMiteL O. t upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 136, Broogbton, Pa. ------- DL upravnik: PAVEL OBREOAB. Box 402, Witt, I1L Dopisi naj se poSOJaJe L tajnika Iran Tslhsn, P. O. Box 7P7, at». glasilo; "G LAS NAROD A"; mela se vsa v strahu predse in se stiskala k mokri materi, jaz pa sem l»il vrzadregi pri vsakem pogledu na grofico. Zdelo se mi je! da so moje misli in moja ljubezen .zapisane na mojem čelu in v oeeh. Gospa grofica jih lahko vidi. CENTRAL NEW* PHOTO lEfcvtCC. NEW VOH*. TOP NA AMERIŠKI BOJNI LAD JI ZA OBRAMBO VRAŽNIMI ZROKOPLOVCI. PRED SO- DELEGATJE ZA PETO REDNO KONVENCIJO. Za postajo štv. 1 v Forest City, Pa. Matija Komin in Avgust Gostiša. za postajo štv. 3 v Moon Kun, Pa. Frank Močnik. ca postajo štv. 6 v Cleveland, Ohio John WiderwoL za postajo Stv. 7 v Lasalle, 111. Anton Klanšek. za postajo štv. 8 v Johnstown, Pa. Josef Intihar. za postajo štv. 11 v Duryea, Pa. Martin Sore. za postajo štv. 13 v East Mineral, Kans. John Kastelic. za postajo štv. 16 v Willock, Pa. John Fatur. za postajo t v. 17 v Broughton. Pa. Mihael Mali in Jakob Dolenc. za postajo Stv. 19 v Bridgeport, O. Martin Potnik. za postajo štv. 20 v Ciaridge, Pa. Frank Zupaneie. za postajo stv. 21 v Little Falls. N. Y. Frank Gregorka. za postajo Stv. 22 v Imperial, Pa. Louis Teršinovič. za postajo štv. 23 v Springfield, 111. Joe Golob. za posla jo Stv. 2.5 v Jeny Lind. Ark. Frank Teropsič. za postajo Stv. 26 v Collimvood. O. John Grošel in Josef Gubane. za postajo Stv. 29 v Kooltjo nje- nudil. Vzela ga je nekako mimo-tiih belih rok. njenega rožnega o- grede in Se tožila in tožila, da si braza m zlasti njenega marmorna- ue upa s svojo izjavo pred gro-tega vratu. Takrat bi se utegnila fleo. z vsakomur več spuščati v pome Kmalo po tem dogodku nas je _________ ^__ nek, da bi se v zabavi raztresla J zapustila. Njena naslednica je bi- prej nekako rumene kakor loje-in razvedrila. Morda bi z mano la stara, nekoliko grbava in jezi-1 na sveča, zdaj pa so postajala sedela takrat ure in ure v razgo-^ava ženšeina. Takoj prvi dan'bolj in bolj rdeče in zaripljenc. voru in se naposled privadila me je izpraSevala: Oči je mela zaprte in odprla jih moje govorice, mojega mišljenja] __ Odkod pa je gospod, čc smem1 je prvič šele takrat ko so jo po-- moje zabave. I vedeti? (sadili v voz. Ko sem ji vse razložil, se je že- Polno ljudi se je bilo nabralo | in skozi gnežo smo se-odpeljati v V hotelu so legle ženske 'v posteljo. moški pa smo culi kakor ponavadi. Preobleki! smo se in se . sešli v kadilnici. Gospod Sigis-mund je bil vpeljal tarok, igrali smo ga večer za večerom in tudi takrat. Jaz sem imel tišti večer srečo. Priigral sem bil že gotovo pet mark. Gospod Sigismurid mi je prorokoval: — Stavim, da ne boste nikoli dobili take ženske, ki bi jo res imeli radi! — Kolkokrat ste že dobili t — je hotel vedeti mdj uceneč. — Štirikrat! — sem mu pojasnil in grof je dodal: — Zapovrstjo! Jaz pa izgubim, naj dobim še take karte! Jaz sem delil in gospod Sigis-mund je napovedal igro. — No, dobro, no, dobro, -smo rekli in igrali. Igranje je šlo dobro izpod rok, a v zadnjem hipu je izpodletc-lo. — To je izključeno, to je izklju čcuo! — je klical Sigismund. — Zgubil si! — se je smejal grof. — Noben vrag ti ne pomaga. Plačaj nam! - Ne, ne! — je trdil njegov bankovec in se zbal proti tlom. Cital sem drugič počasneje in razsodneje: Velecenjeni gospod:— Ker upamo, da bi vam bilo vsled včerajšnjega slučaja neprijetno nadaljnje bivanje v naši sredi, vam prilagamo za ves mesec honorar in se od vas poslavljamo. Ob 8. uri se lahko odpeljete z izvoščkom na postajo. S spoštovanjem grofica R. Planil sem na noge, letel dvakrat, trikrat po sobi, kri mi je silila v lica. da me je peklo, in žile so mi tolkle kakor kladva. — Ali naj letim h grofici in ji povem vse po resnici, ali naj, ali naj ? Strašno mi je bilo. vendar nisem šel k njej. Svoje stvari sera zmetal v kovčeg, oblekel se naglo in tekel v kočijo, ki me je pred vratmi spodaj že čakala. Odpeljal sem se z vlakom, in s prve kolodvorske postaje, kjer so \ s eraenjali vlaki, sem naslovil na grofico dolgo pismd. — Gre se za moje poštenje. —. sem pisal. — To ni res. ,da bi bil jaz goljufal, to ni res, prisegam! Jaz sem vas samo ljubil! To i • vzrok, ljubezen! Vašo sliko v spr.-jemnici sem fotografiral in do Štirideset vaših fotografij sem i:nc! vedno pri sebi. To je vzrok, te — fotografije! Stavki so nekako bruhali i/, mene na tisto pismo, dodal sem \>c fotografije razen ene in ji vse * pismoin vred poslal. Zadaj sem uu pisal svoj naslov: -Inlij Petrič. Dunaj, poste restante, glavna pošta. In zraven: — Prosim, odgovorite na vsak način! " Štirinajst dni in več sem hodil na pošto in spraševal po pismu, vendar ga nisem nikoli sprejel. Ob jutrih, ko sem se zbujal, sem se zavedal dolgo tega dogodka > takim sramom, da sepi sani pred seboj za rde val. Ponoči se mi j« mešal v sanje s strašnimi izidi. 1 teku časa pa je to minevalo in izginjalo. Fotografijo gospe grofice ima in še danes, spomini.. Omedlela je kakor Teklo je poletje in preselili smo se v letovišče v T. Tam je bi-J lo vse polno najrazličnejših, no-1 brat. — To je krivo! vosti, krasni parki, krasni goz- — Saj smo vsi prav igrali! — di v brezkončnimi izprehajališči sem se smejal jaz, a moj učenec in sto in sto mladih letoviščark. I je naenkrat zaklical: ki so se kosale v lepoti in bujno-sti. Jaz nisem niti koketiral. Živel sebi. Na eno od teh sem napisal nekoč v žalostni uri obupa pesem, ki se je še samo deloma spominjam. Glasi se: ....in jaz ne bom nikoli poljubil tvojih oči, tvojih lic ne bom pobožal vse svoje dni. Daleč od tebe bom živel, tam. kjer je tema in noč. in vso temo in noč bom mislil na tebe in dan tvoj vroč! ur. V letovišču nas je posetil grofov brat, gospod Sigismund. — Brat je bil debel, gospod "Sigismund suh in dolg. brat flegma-tik. gospod Sigismund živahen in sploh dosti temperamenten. Med eno in drugo liaturo ni bilo spoznati prav nobenega krvnega srodstva. Samo rada sta se imela, kakor bi bila oba eno. Takrat smo se mnogo vozili po jezeru. Grof, moj učenec, gospod Sigismund in jaz v enem čolnu, ženske v drugem, večjem in počasnejšem. Poizkusili smo tudi z jadri in pri taki priliki je nastal nekoč prejak veter iu čoln z ženskami se je prevrnil. Jaz sem vrgel takoj suknjič in vestjo od sebe, strgi'1 letno obuvalo z nog in plaval za gospo grofico. Nihče ni kričal razven guvernante. Vse skupaj se je zgo dilo blizu brega in kmalu smo bili vsi zunaj. Gospa grofica je plavaka kakor ščuka, držala v eni roki nad' vodo svojo hčerko iu bila naenkrat z njo vred na kopnem. Tam se je smejala: — Ste hoteli reševati, ali ne? — me je vprašal«. — Hvala! Zlezel sem se na kopno in nisem mogel odvrniti pogleda od grofice. Tenka mokra obleka se je*je tesno prijela in polne forme njenega života so stopile odločno na dan. Rdeč sem bil in ves v zadregi. Pozabil sem bil že na slučaj in samo vroče nagnjenje d/o gospe me je preplavljalo« GovernantO so pripeljali v čolnu na breg. Rekli so, da bi se bila skoro utopila. Položili' so jo na travo, gospod Sigismund je pokleknil k njej. ji razpel bluzo in jo pričel z robcem digniti po golih prsih. Njene grudi so bile iu Vse bi se lahko natanko tako dogodilo na svetu. In nekoe bi ji lo čudila in dejala: rekel, da je mej čas potekel, daj -r- Glejte si, gljete si, HB kakšni zaprtih kočijah. Jaz, grofica, sin so bile to, kar je preteklo, sanje, ljudje vse živijo po svetu! Za te,in hčerka v prvi, ostali'v drugi, ki so bile silno lepe in krasne, ki še nisem vedela, še nikoli nisem Sin. moj učenec je pravil, kako jih uiMi m pofitun. YSiriiE — slišala o njih! ptaral, ..tjferte; fc ' m: \ 4 - 'i- , i ■ ~ -i-iiM . - " L'f.iOjt. _.. V k.......... Ltdtki — Pagat ni padel! "Štejmo!' — je ukazal gospod Sigismund in grof je takoj sem sam zase. želel bližino svoje (razvrstil karte po mizi. Pagat je oboževanke. gospe grofice, in če ^ reSuično manjkal, te ni bilo. sem mislil nanjo živo _ Vrag si ga vedi, kam bi se in vroče in gledal njene fotogra- \ uaj zamešal! — sem vzkliknil jaz fije. ki sem jih nosil vedno pri ki selu za zadnjG igro delil karte. Stvar se mi je zdela samemu čudna in še zdaj si ue vem raztolmačiti, kaj je bilo s tem pa-gatom. Ali je bil odletel kam stran, da ga ni nihče videl, ali se je bil zamešal kam v prt tako nesrečno, da ga nismo našli? Gospod grof je postal naenkrat izvrstne volje, vstal je in rekel: — Jaz ga imam! Pričel je odlagati vse, kar je iuiel v svojih žepih, po mizi. smejal se je in nazadnje vse žepe obrnil, da so viseli prazni iz obleke. :— Storimo vsi tako! — se je pričel smejati še gospod Sigismund. vstal tudi on, odlagal naglo na mizo, kar je imel pri sebi in obrnil žepe. Tudi učenec je storil z veseljem ravno tako. Jaz sem bil v zadregi. Pri sebi sem imel vsaj štirideset grofiči-nih fotografij, o katerih nisem vedel, ali so obrnjene na notranjo stran žepov ali na zunanjo. Naj bi bil prinesel samo eno s pravim licem na piano, takoj bi jo bili opazili in spoznali. Beli veliki konj bi jih bil spomnil na domačo sliko že od daleč. In tudi če bi bil nanosil vse kup narobe obrnjenih slik ua mizo, bi me bil eden ali drugi ogovoril z "dovolite" in posegel po fotografijah. Kaj bi bilo iz tega. ali smeh ali resnoba, to ini je šumelo nerodno po glavi. Sedel sem in hotel smatrati obračanje žepov za prostovoljno Salo. — No, — je dejal moj učenec. '— Gospod učitelj, obrnite žepe! ~ Saj smo jih vsi! — se je smejal gospod grof. — Ta pagat je imel nekaj čarobnega na sebi. Mardo je sfrčal med nadzemske duhove! Gospod Sigismund je gledal vame in kakor sem videl in čutil — vedno resneje. Jaz sem sedel in se smehljal v večji in večji zadregi. Svojih slik ne bi bil pokazal za vse na svetu. Učenec se je nehaj smejati in tudi grof. Gospod Sigismund je rekel hladno: — Nehajmo! Šel je dvakrat preko sobe, sklonil glavo dol, nekaj mislil in jo zopet dvignil. Ko je odšel, mi ni segel v roke. Želel je pri vratih lahko noč in se izgubil. Tudi mi smo se razšli zelo prisiljeno. Moj učenec je bil ves zmeden. V moji sobi je sedel za mizo in opozoriti sem ga moral, da naj gre spat. Zjutraj mi je prinesla stara sobarica za ju trek v sobo in tik posodic za kavo je ležalo belo pi-t smo. Odpri sem. ga, preletel vrste in hipoma mi je postalo vroče, kakor bi me vrgli v krop. — Kaj, kaj, kaj T — 'sem planil pokonci. — Ali tako, ali tako f I* Juveite je padel papirnat gjaaaaiggiaiaiBiBiBiB^^ CENIK KNJIG katere( |ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NSW TOR?, IT aafBieiaii!^^ Življenja trnjeva pot —.50 Z slikami mesta New Yorka po —.25 SPILMANOVE POVESTI: « ^ POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški ■—.25 Ahnov nemakoangleški tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar i—.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angL- slov. slovar —.50 Slov.-angL in angl.-slov. slovar 1.50 Trtna us in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec r—.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 ZABAVNE IN BAZNE DBUGE KNJIGE: Doli z orožjem! —.50 Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po ,—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Leban, 100 beril ,—.20 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih •—.20 O jetiki —.15 Odvetniška tarifa <—.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju .—.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek i—.40 Zlate jagode, vea. i—.30 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij- -akega kneza —.25 RAZGLEDNICE: ; Newyorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa (J. H. na drngi strani pa eeli ■rat —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.23 —.23 —.10 —50 —.25 *1 50 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, pošini nakaznici, ali potitaOi znamkah. Poštnina je pri vseh eenah i* Taftnoana - Pozor rojaki! Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven-skaknjiga: SLOVENIJA VST AN 1! izpod peresa Dr. Nike Zupaiiiča. J^jiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slo-.venskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikoni v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 et. in se dobi pri: V j t ** Dr. N. Zupaniču, M0? 8. 40 8t Cleveland, Ohio. 16816611 ¥ GLAB NAKOPA, 29. ATQ. im Vrt, vrti Povest. — Spisal 1 fctrakelj. (Nadaljevanje)« Kako čudni »o nekateri ljudje! Naj bi bil župnik takoj prvič Koščku vzel vse upanje: to bi se bil inož srdvt! "Nalašč mi nagaja in meče polena pod noge! Ali je to krščanska ljubezen, ki jo ima vedno na jeziku? Duliovui gospodje tiuft niso taki. kakoršni bi morah biti! Zlomka vendar, druge zakramente, reeiiuo izpoved, tako priporoča, da bi si kmalu je zik obrabil, zakon pa odbija! Mar ni naš 1 zveliear postavit" vseb, mar niso vsi sveti!" Prav gotovo bi se bil Košček tako togotil m še pristavil: "A jaz ne dam kar tebi nič meni nič ugnati s< v kozji rog! Saj znatno pota! O, saj so še vi* j i gospodje!" pa bi bil še tisti dan drl v Ljubljano v škofijo iskat si pravice in vso pot klel, če«, kaj mi napravilja sitni župnik tako pot! Kaj meni. da dobrvam jaz podplate zas»tonj! Misli, da vsi postopamo in čas ubijamo, če je sam od jutra do večera brez delat Kdo mi bo povrnil stroške za pot. kdo mi bo kaj dal za to, da bom toliko časa zapravil!" Take ljudi ie le treba poznati in po tem ž njimi ravnati, zlasti zato, ker se jim zadržki, kot je duhovno sorodstvo, zde tako malenkostni in odveč, da bi jih precej utajili, če bi le bilo moči. "Kateri vrag neki nima drugega opravka kakor iztikatr za takimi stvarmi, ki mi samo pota in sitnosti na-pravljajo, pa njemu nič ne koristijo in bi meni nič ne škodile?" priveroval se je nedavno neki ženin Koščkove vrste. Košček bi bil pač tudi z mirno, ali vsaj po svojih dokazih pomirjeno vestjo stopil s Tono v zaikon, da ni bil zadržek tudi drugim znan. A sedaj je bilo vse končano. Tono bo treba pozabiti, pa drugo poiskati, saj ga skoro »ilijo, naj to stori. Kajpak, malo kitno bo. ker se bo daleč razneslo, k a Ko mu je pri To n i izpod'.etelo. pa saj človek tudi za druge reči trpi. zakaj bi še za žeuo ne. ki je tudi lep dar božji. Spela se je skrivala v svoji koči, kar se je le dalo, Kj«če-k tudi ni prišel izpod strehe, temveč je le psi svoji omarici in steklenicah kovat načrte, Tona je bila v Ljubljani, pa ljudje so vendar-ie vse natanko vedeli, kaj in kako je H-lo s Tono in Koščkom. No, Koščka še niso preveč objedali, češ, saj ue bode nikoli dolgo, da bo drugo dobi!. Itav čisto 'brez nič pa tudi ni bilo. "Koliko si je prizadel, pa vse za prazen nič." "E. kar je podaril Toni — če ji J je kaj — ni zavrženo. Ali se ne spodobi, da boter semtertja obdari onega, ki ga je nesel h krstu?" "Polona pa je le tica. da jima je zares tako »♦'"eno zmedla!" "I, kdor'le vrta. že kaj dobi. če bi bilo ue vem kaj." "Jaz sem pa sklenil, da pojdem pa kdor bi take reči razna^jsil, ne bil bi nič boljši, zato ni. da bi se spravljalo še to med ljudi. Najbolje je, da zamašimo pot takim hotel ugovarjati Košček. Nič. — Eh-ugje je popraševal. "Krivčeva Katriea bi bila tudi _______f _ ^_ bogata, ali pa Jeričeva Franca", lažera iu opravljanju. Naj bo To-1 gibal je Košček nasJedaije dni in1 v "Spat pojdiva!" svetoval na v Ljubljani, kjer je dovolj potrkal pri Krivcu in pri JerieuJ Simen Lenčki. "Kaj bi dobrih ljudi; če se bo hotela na-JPa povsod ista pesem: oče ne bra-'Oče so malo bolni, jutri jim i njih stran, za vezala bo ni, če ga le dekle hoče; pa zato1 menda že odlegla." Šiinen in Lienčka pa nista nič videla in si tudi nista prizadevala. saj sta vedela, da pri Koščku ni vse v redu I* 19» je visela ? bo gniti na njih stran, zavezala bo'ni, če ga le dekle hoče; pa vse zlobne jezike iu našla srečo oče ne brani, ker bi lahko prrse-l Lenčka ga je slušala. Košček tudi na tujem. Res. da bi bila pri jH. da ga hči ne bo morala. In da-, je pa še v temi dobro videl Mater Koščku prišla k mizi. na kateri ue ^ta zopet le "oče", "vi" da bi Božjo in jo občudoval. bi nikoli pogrešala kruha, toda um vsaj ena "ti" rekla, čeprav kruh še ni vse. Hog ve, aH bi ji ne bi ga s to besedico ozmerjala! bil pozneje kdaj mož očital, češ,' "K, to so še otroei, kaj pa ho-kot beračiva si prišla k hiši, kaj eeon s takimi! Saj so tudi še pasi pa prinesla s seboj, jk)kaži. če metne ženske na svetu Že vem. imaš kaj svojega? Take besede pa Mahnova Čila! Okrog štiridesetih prav globoko vrežejo iu kruh po- bode. nekaj krajcarjev ima na tem ne teicne, dasi ga je obiio. (strani, pridna in spretna je7 pri ln ni neverjetno, da bi r.e bila Roglju sem jo že večkrat vide*, kdaj morala poslušati očitanje o pomagala, pa ji vse k ro- svojem siromaštvu. Zakaj Košček kam stoji, ta pa, ta..." je pri svojih prihodnjih zakon-! To Je nov Koščkov sklep, »kili začel upoštevati tudi denar- Prvo nedeljo je že govoril s Ciio. no stran. Kolikor bolj so se nje- Samo precej dolgo časa jo je mo-mu topili srebrnjaki, toliko več '"d čakati, zakaj Cila je po kr-jih je želel priženiti. (ščanskem nauku molil-a še križe v Samote se je že naveličal; kar P«t in še kaj drugega; Košček med ljudi je šel. ne meneč se za to jo j« že prav težko čakal. Pa kaj poreko. Pravzaprav pa, kaj kdor čaka, dočaka, mu pa hočejoAli je storil kaj Košček jej je kot pameten že-nepoštenega ? Ženiti se vsaj sme, pametno povedal, da jo vza-ne? Torej nič bati! ter jej tudi naslikal pribod- Dolgo je že mislil, koliko tiso- "jo srečo, ki jo čakov ima Lazar in koliko jih bo uživala odštel svoji Pepi. "Ta bi bila tudi zaatie dobi malo podrezal stane, z Ijazarjem sva dobra pri- sita (Dalje prihodnjič). Razvoj svetovne vojne. DKKT.ARACUE VOJN. 1914. 28. julija — Avstrija Srbiji. 1. avgusta — Nemčija Rusiji, avgusta — Nemčija Belgiji \ in Franciji. 4. avgusta — Francija Nemčiji. 5. avgusta — Avstrija Rusiji. 6. avgusta — Belgija Nemčiji. 6. avgusta — Srbija Nemčiji. 8. avgusta — Crnagora Av- striji. 12. striji. , 12- bode pri njem stri ji i "Delala boš, kolikor se ti bode I" _ _ ---- V.1J1. 23. rezal! Poskusu ja nrč ne vsa is. oan nos Janšo tritcrat 'Kave čiji I 25. jatelja." Kes je kmalu prilika na-| Tukaj naj pa slavno ženstvo sa-1^] nesla, da sta se sešla. In Koščku mo sodi Čilo. Ali jej je mogel Ko-j kar nič ni bilo treba po ovinkih šč*k še kaj več ponuditi? Pa Cila hoditi. !Je imela svoje muhe; Boig ve. al i j avgusta — Anglija avgusta — Francija Av-avgusta — C rnagora Nein-avgusta — Jaipunska Nem-avgusta — Avstrija Japou- PBIPOROCZLO. Dr. Niko Zupanič, ameriški od-poslanik Jugoslovanskega odbora v Londonu, pošilja za slovenske vjetnike v Rusiji večjo poailjatev pod varstvom zavezniških držav. Ce želi kdo od Slovencev kaj poslati kojemu od svojih, dragih znancev, lahko to stori preko dr. Zupaniča. (Naslov: 1869 East 40. St., Cleveland. Ohio/k Rok -je odločen samo za kratek čas, osem dni. Torej požurite se, Slovenci! Najprimernejše darilo za vjete Slovence na Ruskem bi pa-e bila knjiga "Slovenija vstani!", ker druga knjige bi prišle pod cenzuro in se dotičniin ne bi izročile, če niso pisane v slovenskem in Rusom prijaznem duhu. Denarja se ob tej priliki ne bo pošiljalo, ker se to lahko stori preko bank, posebno preko banke Frank Sakser, ki je poslala v Rusijo že veliko denarja in so ga aotični vjetniki tudi resnično dobili. Dr. Zupanič se je krepko zavzel za naše vjete fante v Rusiji in sedaj se jim veliko bolje godi, kakor pa v začetku vojne. Če ima At- kdo izmed Slovencev še kako posebnost glede svojih v Rusiji ali pa v srbskem vjetništvu, naj piše g. Zupaniou, ker on bo gotovo potnogel, kolikor je v njegovih močeh. HIŠE NA PRODAJ tod! nove na lahka odplačila, kakor 2b. avgusta — Avstrija Belgiji, fwraie lote in farme. 2. novembra — Rusija Turčiji.: darovanje proti ognja. 5. novembra — Anglija in JOHN ZULICH, "No. prijatelj", podražil ga je je čakala brhkejšega ali kali, kar Francija Turčiji. 1,65 Norw«od Cleveland, Oblo Lazar, "ali so se oči že prijele ka- ni hotela pritrditi Koščku in ni j 7. navembra — Belgija iu Sr- - tere druge!" # hotela. In še prevzetna je bila kjja Turčiji. HAZHATfiLO. ........." " " ' 1915, . bija Turčiji. "Se ne. pa bi se kmalu, takoj bi skoro zaradi tega. Se tisti večer se, samo če bo tebi všeč", ni se je namreč pripovedovala postaa- skrival Košček. »ni prijateljici, kaj ji je bilo na "Meni je vse všeč; kaj misliš? ponudlbo, in ta je rekla, Jasneje govori!" prav ravnala. "Saj bom. Vidiš, Pepo boš mo-J "Oh, Cila", bile so njene be- ral enkrat dati od hiše, pa ne veš, ^de, "toliko časa že nosiš devi- kam "00 prišla in h kakšnim lju- ^ venec, pa bi ga takemu dedcu dem. Daj jo meni!" | vrgla! Žal bi ti biilo vedno; a dal jg "Zakaj pa ne? O, kar ž njo go- « ponudbo odbila, veselilo te bojriji. 23. maja - Italija Avstriji. j Slov€Dsko podporno društvo 3. junija — San Marino Av-'sv- Petra St- 50 J S. K. Jednote da je s tri j L / • j v Brookl.vnu, N. Y., priredi LET- 22. avgusta — Italija Turčiji. 'NI PIKNIK v nedeljo dne 3. sep 14. oktobra — Bolgarija Srbiji.'tembra 1916 v Henrv Walter's oktobra - Anglija Bolga- Emer\ld parkUf Glendale, L. I. 15. nji. dvajsetih letih in iz bogatih hiš v SV°P hiši?" dobro vedo. da bodo lahko izbira-j Toda pil je odslej bolj kakoi* !e 111 snubaee odganjale; zato ne poprej. Saj je bila pijača edina verjamem, da bi se takoj prvemu njegova odkritosrčna prijateljica, obesila na vrat." J ki se mu n< nikoli izneverila. In Košček pa toga ni pomislil iu se pri pijači >mu je šinila marsikaka nadejal, da pojde vse gladko, zato misel v glavo, posebno Tone se je oktobra — Franeija Bolga-oktobra — Ru&ija Bol ga-oktobra — Itaiija Bolga-1916. j 8. marca — Nemčija Portugal-bom res umrl brez ženskega krila skj 18. riji. 19. vori, če ona pritrdi, jaz dani doto vsak dan. ' in svoj blagoslov, pa jo vedi pred Košček pa od tega dne ni pool tar!*' Tako je Lazar govoril, a praŠal nobene več. prepiičan je bil. da iz te moke ne' "Le prevzetujte, le, kolikor bo-|rjjj bo kruha. *'No. če je pa moja Pe-'eete", jezil se je vso pot do domaj pa tako kratkovidna, ne bom ji l>i doiua še tudi. "Kaj mislite, da-branil čisto nič. A dekleta pri je še pristavil: "Za doto se bomo že še zmenili. cesto spominjal. "Oj, Tona je bila dekle, kakor za tisto se nič ne mudi pa pri te-.se gre; imeila je vsaj nekaj srca! bi tudi ne bo sitnosti." I Drugod pa sama prevzetija! Kaj "Upam. da ne. Zakaj jaz tako J® bilo treba Poloni na dan spra pravim: kdor ima otroke, imej tudi doto zanje. Otrokom je treba i dati toliko, da imajo dobro podlago: če so za kaj. lahko nadalju-i jejo: če pa niso pridni, bilo je še 1mua-^ viti tisto botrsi vo? Jaz sem že pozabil nanj. drugi bi ne bili vedeli, prijetno bi lahko živela s Tono! Ali ta grda nevoščljivost Polo- to preveč. "Modro govoriš, saauo malo je takih očetov zanje, kot si ti." "E, kaj me boš hvalil, rajši se pomeni s Pepo, tam-le menda gredice pleve; jaz moram pa še po-Koščka za botra prosit, če bi se gledati, ' ako bo z otavo v dolgem kakšna puučika hotela vriniti v' travniku; ue bo že preveč odla-mojo družino." {sati, pozneje se slalbo suši, pa ni- "Pa vrat za seboj ne zapiraj!", m.am ^ dovolj koscev naproše-"Rad bi vedel, koliko obljub je nib " naredil, da ne bo nobeni deklici' Lazar je odšel od doma, Košček več za botra." (se je pa že zopet ženil. Dobršen "Pač ni mislil, da luu bo kdaj čas je slonel na vrtni ograji in napotje delalo, ko je kumoval prijazno govoril s Pepo. nazadnje Toni." ' J ji je pa povedal, kakšne besede Toda to govorjenje je bilo nič sta imela z njenim očetom, proti temu, kar so počeli o Toni.J "Oh. Koščkov oče. kam se meni "V^duo je precej visoko nos mudi možiti se", smejala se je nosila, pa taki se rado pokaži." j Pepa Koščku. "Zopet ne kam visoko leta. £e-j "Zmerom tudi ne boš tako. to mu sili v Ljubljano? Brž bo go- sama veš", pregovarjal jo je Ko-fcpa, ne?" šček. "O, poprej še gospodična, prav] "Zakaj pa ne. oče! Ali uri je nališbana in našemljena! Le ni- kaj hudega?" kar je ne pozabi pogledati, kadar j "O tisto ne, pa — ali bi ti bilo $e zopet kaj pokaže v domačem pri meui hudo?" kraju. Težko, če jo bomo še po-J "Tega ue trdim. Pa. oče, jaz še znaJi." 'nisem nikoli mislila na možitev "A visokost gre pred pad-! "Pa sedaj misli." ccm | In Pepa se je zopet smejala, ta- "K e. Ljubljana je Ljubljana! ko da Košček sam ni vedel, ali je Moji otroci naj rajši beračijo tu še tako otročja, ali se samo šali, po kmetih, pa bo«m bolj vesel, ka- ali ga ima tudi kaj rada. Poslovil kor če bi hodili po mestu v se je iu obljubil, da še pride, da I se bodo drugič do dobrega zine-" Sprla je hčer preveč razvadi-'Dili. Pepa se je zopet smejala. — la. Kar si izmisli, pa ji potrdi." (Koščka je pa to najbolj bodlo, da "Nima prave pameti, ne. Za mu je zmerom rekla "oče". To dekle v Toniuih letih ni mesto,je sitno ženiti, ako dekle snu-kjer je nihče ne pozna, in stori, bača vedno le "oče" nazivi je! kar samo hoče." | Zvečer pa se nista mogla na "Se plačevada bo soseska za- smejati Lazar in njegova Pepa. njo " j Ko se je Košček drugič oglasil, "V»e je mogoče, suuo kaj sla- pokazala mu je Pepa bolj jasno, bega vedno raje kot kaj dobre- da ga ne mara. "Le drugo po»či-C®- j te, jaz ne grem nikamor od do- "Nan*ezadnje bi blo bolje, da ma". odrekla mu je naravnost,— \n jo bil dobil Košček." j Lazar pa je dejsi, da je noče a To se je sitfilo: nefcaj so pa tu- liti, ker je še nflada, in sploh pri- 10 čiji. 15. marca — ski. 27. avgusta 27. avgusta stri j i. marca — Portugalska Nam-Avstrija Portugal- — Italija Nemčiji. — Romunija Av- Iščem svojega očeta in brate AN TONA, JANEZA in FRANCA SAJN. Vsi se nahajajo v državi Wisconsin ali v Jolietu, 111. Prosiim jih, da se mi oglasijo, ker umrl mi je mož Andrej La-hajnar, ki se je na avtomobilu ponesrečil. Prosim, da eden pri de semkaj v Thomas, ker jaz sani a ne morem priti do vas. — Ivanka Laliajnar, Thomas, AV. Va. (26-29—8) Mož je moral malo piti. da se je umiril. Potem je pa zopet začel: "Pa vse tvoje rovanje bo zastonj, ljuiba moja Polona! Košček pojde k sodišču in naredi oporoko, da se boš čudila! Tebi tudi toliko ne, kolikor je za nohtom črnega! Kmalu bo treba iti, zakaj če bi me smrt nenadoma zalezla, da bi ne mogel govoriti, vse bi bilo Pol on in o. vsaj po Lenčkini smrti. Pa ne boš kaše pihal! Nič tebi! Ne vinarja!___Ako bi sim spisal oporoko, veljala bi že, toda lahko jo Polona uniči; saj tisto je več kot gotov o, da bo brž vse pre^ taknila, še predno dobro zatisnem oči. Pri sodišču ali notarju se mora narediti, potlej naj se pa re-peuči. kolikor hoče! Kdo je pa gospodar f!..." Razburjal se je vedno bolj ki vedno bolj pil in pil močno sli-vovko. A glava je zato trpela, zvečer se mu je že premaknilo eno ali poldrugo kolesce. Lenčka in šimen sta večerjala, Košček je pa ležal na peči. "Oče. pojdite večerjat!" klicala ga je hče. "Le sama jejta, jaz ne bom", zavrnil jo je Košček. Onadva sta tihoma zajemala pusti močnik, oče je pa mirno počival na gorki peči. Pa gorkota pijanemu človeku ne koristi. Nekaj časa je miroval, potem pa začel širiti roke in jih hitro sklepati, oči pa je imel srepo obrnjene v strop. Naenkrat pa zaične: "O, prelepa naša kraljica! Kaka si lepa, o kraljica naša!" Lenčka in Šimen postaneta m pogledata, ne da bi si vedela tolmačiti Koščkovih besedi. Angleška pomožna križarka potopljena. London, Anglija, 27. avgusta. —. Uradno se je včeraj naznauilo, da, -e je potopila v Severnem morju! neka angleška pomožna kri/arka. Triindvajset mož se je ootopilo, eseminsedemdeset se jih je pa rešilo. ^ Križarka se je imenovala "Duke of Albany". Berlin pravi, da jo "Bremen" blizu Btltimora. Berlin, Nemčija. 27. avgusta. — Glasom ' 'Cologne Gazette", kot poroča Prekmorska agencija, je Lohmann, ravnatelj dotične družbe, ki lastuje nemške trgovske podmorske čolne, izjavil, da je "Bremen" že prav blizu Baltimore. Dalje je Lohmann tudi izjavil, da se bo podmorsko mornarico v kratkem povečalo. Car in Poljaki. PetrogJrad, Rusija, 27. avgusta. Car Nikolaj je danes odgovoril na pismo predsednika Wilsona, v katerem ga je naprosil, da bi sodeloval. oziroma, da ne bi Rusija delala kakih ovir pri pošiljanju hrane iz Amerike na Poljsko. Car je v odgovoru izrazil svoje odobravanje, da poskuša ameriško ljudstvo pomagati trpečemu poljskemu narodu. Obenem pa obžaluje, da države, ki so v vojni z Rusijo, nočejo dovoliti, da bi šla hrana neovirano naprej. Dr.ieiUNZ, di šopetafc m »ar^kaj M "'fesi ti ove: vpraša SftfcoB g} — gaj je pal "Kaj pa imate, Lenčka. "Ali nič ne vidiš? Poglej Mater Božjo! O, kako m lepa, kraljica naša!" Koieek je kezai^v strop in »Me- ir%&i9i ^ 'f ■ Dr. KOLER 638 Pen Are., Pittsburgh, Pa. slovenski zdravnik Dr. Kol«r Je najstarejši »loven s ki zdravnik, ipeclja-llat v Pittsburchu, ki ima 131etno prah •o v zdravljenju tajnih mofikib bolezni. Sirili« ali zastrupljen je krvi zdrait s glasovi Um 6v6, ki |ft Je I šumel dr. prof. Erlieh. C« i-mate mozolj« ali mehurčke po telo-las. bolečin« v i stil vam bo Irrt. bolezen se naleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trl-per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samec« Bobe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moika zmožnost, ne Čakajte, temveč pridite in Jaz vam Jo bon zopet povrniL Sušenje cevi, ki vodi lz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo all kilo ozdravim v 10 urah ln sicer brez operacije. Bolezni mehurja, kt povzročijo bolečine v krilu ln hrbtu In vCasih tudi gri spuščanju vode, ozdra\im ■ fo- Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline. srbečico, ikrofle In druge kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ln ni potreb no letati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah 1» petkih od 8. zjutraj do S. popoldne. V torkih, četvrtkih in sobotah cd 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. 8 potto ne delam. — Pridite eeebse. — Ne poeablte ime ln ttevilkol Rad bi zvedel za naslov svojega brata GREGORJA CANKAR. Kakor mi je znano, je prišel iz starega'kraja v Waukegan. 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Thomas Cankar, Box 37, Sartell. Minn. (2930—8) •Dr. Ki enter j ot |PAIN-EXPELLER in i in Bc. Pristni prihtja v zavoja, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso sape-Cateni s Anchor Rojaki! Columbia gramofone ln slovenske pioSCe je dobiti ]J)vedno pri: IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugb, Pa. Pišite po cenik. Iščem svojega prijatolja MARTINA GRIiJ. Pred dvema letoma se je nahajal nekje v Coloradi in zdaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa* sam oglasi. — Auton Jurkovič, Bex 166. Monongaih, Va. (26-29—8) \ varstveno ko. — 26 in 60 centov v lekarnah ali tt ravnost od F. AD. RICHTER &C0. 74-80 Vaafcmf tea S«. Rsw Terk. M-T. HARMONIKE bodisi kakrfnekoll vrste Izdelujem ta popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno m zanesljivo. V popravo ■anesljlvo vsakdo pofflje. ker sem fo nad 18 let tukaj v tem posla in sedaj ▼ svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po dela ka-korfino kdo zahteva brea nadsljnlh rprafianj.__ JOHN WENZKL. Ifl7 Bast IM BU SredištV slovenske naselbine v New Yorku je sinlaj nova slovenska cerkev, ki je ua St. Marks Place ali ua vzhodni 8. uliei iihmI prvo in drugo Ave. Zato smo tudi uii naS ]>rvi iu eiiini slovenski nabožni mesečnik "AVE M A R I A" iz 21 Nassau Avenue, Brooklyn, N. Y. k- preselili na prav isti naslov 62 St. Marks Place, New York City. S tem smo gotovo ustregli vsem svojim naročnikom, ker nas boilu v Nevr Yorku lažje dobili kakor v Brooklynu. Naša pisarna je 11:1 64 St. Marks PL med prvo in drugo Ave. Mimo nas,-vozijo jxieestne železnice Second Ave. Line in Eitrht St. Crosstown Car iu Christopher Street Ferry, ki vse vozijo tudi Ch-z Williamsburg most v Brooklyn. Poleg tega ima uadeestna železnica 8eeoiul Ave. Line postai«» skoraj prav tik rerkv«>. na osmi ulici. Subway |K.»l»-estna železnica ima svojo jmstajo na Astt>r Plat-e in S. ulica, to ji- dva bloka t«l nas. Poleg tega ni dalee znana 11. ulit-a. po kateri vozijo 14. St. Crosstown Car in 2:irrl Street Ferry Car. Tonij imamo direktne zveze s eelim mestom in z vsemi postajami. Pri tej priliki pa naš nabožni list "AVE MARIA" kar najtopleje pri|Hm»-f-imo vsem uašim rojakom. Tekom osemletnega obstanka si je ta list pridobil veliko zaupanja meti rojaki i>o celi Ameriki. Sploh velja skorai za najbolje u-rejevani nabožnik v Ameriki. Ona mu je tako nizka ($1.001. da j«i vsjikdo lahko zmuri>. Oltenem smo tukaj uredili svojo LASTNO TISKARNO. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, ki je opremljena z vsemi jK'trebninii stroji in napravami. Frank Petkovšek Javili notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET VAUKIGAN, ILL. Zastopnik M6LAS R 410 DA' 82 Cortland t Street. New York, N. Y. PRODAJA fina vina, izvaetaie imotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. mmmmmmmk Cenjenim rojakom •roja tittjbollfcim Nejboljie staro belo vino Jttee ling 10 faL $6^0, 27 do 28 «mi $15.50, 50 «*L $27^0. Staro rde6e Tino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galoa $25. Lenko belo rino 27 do 28 galon $14, 50 galoo $25, rdeŽo vino 27 do 28 giloo $12^0, 50 salon $22£0. — 10C proof močan tropinjeree gol $12,10 saL pa $25. Pri omenjenih Je Tite* tudi vojni davek — Potovalni net J« HELLO CENTRAL! GIVE ME HTT.AHD 1111 Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko salonov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-čkov slivovice, ter par galonov rdeče whiske. Čul sem, da imai t zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter likere, tod* glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-■trežen, naj se zaupno obrne na: Ignatz Podvasnik, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postaje. .KRACKERJEV BRINJEEVC - jc najstarejk in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Cen* za "BRINJEVEC je: 6 stektanlc S 6.60 12 stekUuic 1300 T ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPINJEVEC ta SLIVOV-KA kubuta v naši lastni dlstUerijL Naše cene m dede«e: Tropinjeree per gal. SL25, f2JS0. $2.7 i lo $3.00 Slivorit« per gal.................$1.75—$3.00 Tropin je vec caboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj........................ $13.00 "68" Rye Whisker 5 let star. zaboj ......$11.00 > RudeCa Ohio vina per saL ..:... 55c. 60c., 75c. Catavrbs in Delaware per sal.......75c.—80c. Za 5 In 10 $al. poeodo rateuM $1.00. m US sal- «2i)0. za večja naroČila Je sod xastonj. NaroČilu naj se priloSi denar all Masej Order ln aatanCni naslov. Za grille trt Thi Obla Branil D»ti1Ki| Ga i6tt4i sv. cum Avt« ciEvauum, o ■ i......i M ■ . X OTROCIMARTE (Nadaljevanju romana "Doli z orožjem!") (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) AAA TFT e a an — J 1 1 ,L< «■ B « __OfcAB NAHODA, 29. AVG. 1916.--— ^ __ __ — - ne moreva. — Kaj pa Hugo? — Ali misliš, da bi ue imel kake druge, če bi ga ti ne marala? — Nikar ne govori tako, KudoLf- — Oprosti, Silvija. — Če bi oe imela Kajetane, ne vem. kaj bi počela. — Vrjemi, da som jezna nato. ker sam si jo od podil. — Zaknj uaiae? — Ali sem jo morda jaz od podil? — O, ti prav dobro ves. — Daii. on jc vedel. — Silno je zabrepenel po njej in najrajše bi videl, da bi bila že v jrrudu. — Najrajše bi bil rekel Silviji: — Piši ji, da uaj se vrne — pa se je še pravočasno premislil. (Nadaljevanje >. • K ud.. IT ni- je zelo začudil iu vprašal: — Zukiij je pa tako tieiiiidoma odpotovala— Kaj se je zgodilo? — .Muli j<» je iiepercstauo vabila k sebi. — Ker sem že v.stala iz postelje, je iiiKlilu. da je popolnoma rešila svojo nalogo. — Nikdar ne boni itozabila. kaj nii je to deklo dobrega storilo. Zatem je komaj slišno zašepetala Rudolfu na ulio: — Pred teboj beži. Popoldne je obiskal Rudolf svojo mater v njeni sobi. — Bila je sama. — Ker je bila zelo utrujena, je ležala na zofi. — No, kako st- kaj počutiš? — je vzkliknil Rudolf. — Veseli me. tla si prišel. — Veliko ti imam povedati. Pristavil je stol k zofi in sedel nun j. — Rada bi govorilo s teboj o onem. kar bo |m> moji smrti.... — Ne. O tem pa n<» boš govorila, mati. — jo je prekinil Rudolf iu /amaliuil /roko. — Zdaj si zopet zdrava. — Nikar ue misli na smrt. Jaz nočem ničesar slišati o tem. .Marta je sklenila roke. — Bodi vendar pameten. — Niti predstavljati si ne moreš, kako težko mi je bilo pri sreu. ko se mislila, da bom umrla iu ko te ni bilo pri uieui. — Ker lahko ta trenutek k malo zopet nastopi, je boljše, da -e natančno pogovoriva. — Jaz sem pri romal a do konca poti svojega življenja. — Zdaj je večer. — Vrjemi, da me ui strah noči. Z mizice je vzela kozarec limonade in jo v dušku izpila. — Torej, pripoveduj, mati. jaz te poslušam. — Prosim te — iu to je moja zadnja prošnja — nikar ue opusti nikdar dela. katerega »i začel. — Veliko razočaranj boš doživel, toda cilj, ki ga boš morda nekoč dosegel, bo nekaj krasnega. — »Srečen boš, ueizmeruo srečen.... — Vem. kaj misliš. Marta is- z mirnim glasom nadaljevala: — Ko nekateri zapuščajo svet, jim je vseeno, kaj se bo zgodilo za ujimi. — Meni ni. — Moje misli, so hiisli bodočnosti, ue pa sedanjosti. — Velika je bodočnost in velika obeta. — Tilling je bil srečen — je rekel Rudolf. — Da. (»n je bil -rečen, in jaz sem bila srečna žnjiin. — Rudolf — ne vem, kako bi ti rekla.. . . če se čutiš samega.... ali imaš kakega dekleta ? — Ne. mati:. . . moje srce je prosto... . vem. kaj nameravaš. .. . Kuje ta na kaj n-.*? — Kaj -i mislila pri mizi, ko si mi rekla, da beži pred menoj ? — To je nekaj čisto saiuoposebi umevnega. — Ona sluti, da veš za njeno ljubezen.... Pri tem pa tudi dobro ve. da ti ne misliš nanjo. — Zato se te izogiba. — Prcpoiiosna jc in boji se te. — Ona te ljubi iu občuduje, da sc je popolnoma posvetilu tvojemu stremljenju in idejam. — Ona ve vse, kar si ti govoril iu pisai. — Ona zna vse tvoje spise skoraj na pamet. Rudolf se je ves zamišljen zagledal skozi okno. Potem te pa še nekaj prosim, Rudolf. — Kaj pa, mati? — Za vzemi se za našo Silvijo. — Stoj ji na strani, reviei. — Ali mi obljubuješ, Rudolf? — Obljubljeni ti. mati. — Tako in zdaj — Marta je vstala — zdaj se pa podaj nazaj k živečim. — Vrjemi, da imam upanje, da bum jaz še ozdravela. Rudoir jo je objel rekoč: — O tem sem prepričan, mati. Naslednjega dne. ko sta bila mati iu sili zopet sama pogovarjati o istih stvareh kot prejšni dan. — Danes se veliko boljše počutim — je rekla Marta — morda bo jutri že čisto dobro.' — Seveda bo. — Akoravno se ne bojim smrti, mi je življenje še \seeuo drago. Veselju sb'di žalost, žalosti veselje. — Vedua izpremeinba. — Samo še pet let bi rada živela. — Zakaj pa ravno pet? — K«-r sr bo tedaj zavelo uovo stoletje. — lu morda bodo v novem stolet ju drugačni ljudje. Ne. tega lie verjamem, mati. — Narava ne dela uikakili skokov. — Vse se mora razviti natančno po pravilih. — Čakaj, še nekaj, mati. .. — Izrekla si bila željo z oziroui na.... Utihnil je. — Kaj hočeš, Rudolf? — (jlede Kajetane. — Povej, ali bi bila res tvoja želja? — Oh, pa še kako. — Zakaj? — Zato, da bi tvoje plemstvo ue izumrlo. — Moje plemstvo? — To je meni najbolj zadnja stvar ua svetu. — Če mi ni bilo nič za posestvo, mi bo za plemstvo tem manj. — Rudolf, ti me ue razumeš. — Jaz ne mislim na grofovstvo. — Moja želja je. da bi ne izumrli tako plemeniti ljudje kot si ti. — Ti si podedoval to plemenitost po Tilliugu. da jo bo tvoj siu po tebi._ luiej otroke iu jih vzgajaj po tem. — Ze zopet misliš na poznejše generacije. — Zaenkrat nimam o-pravka s sedanjostjo. — Šele ko bo sedanjost dobra, se bomo začeli baviti z bodočnostjo. Medtem sta vstopila Koluos iu Silvija. Koluos je prinesel pisma, Rudolf je pa odvede! Silvijo v drugi kouee sobe. — Pogovoriva se malo. Silvija. — Moja želja je. da mi popolnoma odkriješ svoje srce. Marta je prebrala pisma ter dvoje pisem izročila Kolnosu, rekoč: Vojna bo trajala toliko časa. dokler se bo moral vsak možki odreči prisege "ubijati se ue sme", dokler bo moral na povelje svojega poveljnika vse pobiti iu postreliti. — Ljudem se mora dopovedati iu dokazati, da sami povzročajo vojno stem, da se bolj pokore ljudem kot pa Bogu. Lev Tolstoj. Rudolf iu Silvija sta bila za tem sedla ua malo zolo. — On jo je t strahom opazoval. — Bila je bleda iu otožua. — Ne boj se, zopet boš vzevetela. »— Komaj osemindvajset let si slara. — Vse. kar boš hotela, ti bo še uudilo življenje. — Meui ue bo ničesar več nudilo. — Ali si bral dramo "Mrtva zvezda"? — t)a. — Toda lepo te prosim, nikar ne misli vedno ua pokojnika. — Vem. da je bil to hud udarec. — Oh, če bi bila moja nesreča brez vsakega kesanja. — Brez kesanja ? — Ti si bila vendar njegova lju--- Zamahnila je z roko: — Ne. kesam se, ker uisem te sreče nikdar užila. .. —----na brošuro in — Silvija. pomisli vendar, koliko je morala prestati uajiua mati. naj se blagovolijo podati: Ona je bilu poročena, leta in leta je živela s svojim možem, potem ga bilo XXXI. r T Opolnoči. — Ker se je Marta nekoliko boljše počutila, ni potrebno, da bi kdo spal v njeni sobi. Zaspati ui nikakor mogla. — Prižgala je luč iu sedla ua posteljo. — Ali naj pozvoui hišni' — Ne. — Zakaj? — Saj je ne potrebuje. — Samo zraka hoče. samo zraka. Obula je šolne. ogrnila plušč iu odprla okuo. — Zuuaj je pršil droban dež. Zatem je odšla v svojo pisarno iu začela ogledovati TilliugovQ. sliko. — — Moj Friderik! — Dve veliki solzi so ji spolzeli po licu. — Z bliskovito naglico so se vrstili spomini pred njo. Zuuaj je začelo močneje deževati. Marto je nekaj stisuilo pri srcu, omahnila je na tla iu začela pridušeno stokati. To stokanje je zaslišala hišna iu prišla v sobo. Takoj je bila cela hiša kvišku.* Poklicali so zdravnika, ki je dal nekaj zdravil iu brzojavil nekemu dunajskemu profesorju. Silvija je brzojavila po Kajetaiio. 'Po preteku ene ure je Marta zaspala. — Zaspala je iu se ui nikdar več prebudila. " Zadela jo je srčna kap. te Z istim vlakom kot duuajski zdravnik je dospela naslednji dan tudi Kajetana Ranegjr. Solznih oči je stopila v sobo iu začela poljubljati mrtvo, poleg katere je klečal Rudolf. — Silvija je sedela ob steni. — Obraz je imela zakrit z rokami. Rudolf je vstal iu pristopil k Kajetani. Objel jo je iu zajokal. — Kajetaua, mati te je ueizmeruo ljubila. Vedel je, da se je s tciu objemom iu s tem "ti" zaročil. — Zdelo se mu je. da se je začela njegova ladja brez jader bližati pristanišču. Naslednji večer. — pri pokojnici sta bila Silvija in Koluos — sta odšla Rudolf in Kajetana v vrt. — Kajetana, najsrčnejšo pokoju i čno žpljo sva izpolnila. Prestrašila se je. — Kako? — Morda samo zategadelj / — Morda samo zato, da je bila izpolnjena njena želja t Rudolf jc odkimal. — Ona mi ni ničesar zapovedaia* .—- tta* je veifafcs, bom ukrenil tako kot bo zame najboljše. — Samo uekaj sein ji moral priseči: — Da bom ostal zvest svoji življeUski nalogi. — Otrok, ali hočeš biti moja zaupnica, moja tovarišicat — Da, hočem. — Ali veš, da se moraš odpovedati vsem svojim, ali veš, da boš morala marsikaj prestati? — Da, vem. — Z menoj boš morala iti v tuje dežele, morda naju bodo zasledovali, morda zaprli? — Vse hočem deliti s teboj: — proguaustvo, ječo, celo smrt. Rudolf je obstal. — Morda boš pa delila z meuoj zmago, ljubica — je rekel in jo pritisnil ua srce. KONEC. POZOR ROJAKI! KABODA" nedelj 1» p*. "GLAS KABODA" lshaja dnevno na iestih straneh, taka, da dobita tedensko M strani borila, v 156 strani, aH 8M strani v ftttrDi GLAS KABODA" doaaia poročila s bojltta te časno sliko.' Sedaj ga sleherni dan raspocfljaase M.0001 — Ta itovHka Jasno govori, da Jo Ust ado rasttrjea. ▼to osobjo liste Jo organisiraiio te spada ? strokovne ulja. - , ---— - kakor tudi »■ CM Utaa»cUa sr*at»jo » •MhtaSqft kmal «wti ta dotei Imrn* kakor t odi — TU fcrtl !■ tm !■ iiliii IUII Ii- BmttiMM. koatikol aH tisaaj« » rokah. ««ah m v krtin. ▼ ornih teak »mil........ opeklin«, boki kara. kraata in srint«. kurje nf«»a. aaakBna » *mr dnek p*-odstranim. Kdor bi mojm »dravila brci napaka rabil mu jamčim za WOO. Piftitc takoj p-» canik. kiča takoj počljam zastnanj. JACOB WAHOlO, 6702 Bonna Avs., Cleveland. Ohio. ISČB SB GOZDABJB Za delati drva; $1.35 od klaftrza rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, svelarje itd. Za splošno delo y gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO.. Trustees, ai—7 v d) Weils. Mich KAZKAKILO HI FBIFOBO- Ouo. ________ Cenjenim rojakom v Cierelan do, Ohio in okoliei nasnanjamo. da jih bo obiskal nai potovaln' sastopnik Velika zaloga vina in žganja MARIJA GRM.L Prods je* belo vino po ......... ..... 70c (alioi. Črno vino po............... 60c .. Droftnik 4 gallone zrn ........................................tli no Briojerac 12 steklenic ta ..............................$12 no * gallon« (*od(*k) ta --------f 16 IK* Za obilnornarotbo m priporoma Marija Grill, W08 St. C1 tir An., N. E.. OeieUuri, Okie DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja 17SO-82 E 28th St.. Lorain. Ohio. COKKORD RDEČE VINO $25.00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po duhovom. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmi IsČE SE DELAVCE za splošno delo v tovarni. Vprašajte pri: Employment Department, Westiugkouse Electric and Manufacturing Company, East Pittsburgh, Pa. (19—S v d) kateri je pooblaičen pobirati ns ročnino na nsi list, knjige in dro go v naio strogo spadajoče posle ter isdajati pravoveljavne pot* dila valed česar gi rojakom naj topleje priporočamo. Upravniitvo "Glas Narod* * *ta >>e začela NAZNANILO. Izšla je brošura pod imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE. Izdal iu^ založil jo je Viktor J. Kubeika. Čisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim voja škim ujetnikom v Sibiriji oziroma Rusiji. Zvezek te brošure velja 501. Vsa tako nabrana svota bo izročena ameriškemu Rdečemu križu, ki bo denarje razdelil med avstrijske vojaške ujetnike na Ruskem. Brošura obsega sledeče dike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, av str i j ski prestolonaslednik in poveljnik našega tretjega armadne ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi za stavami. — Avstrijska kolona ns poti v Rusijo. — Avtomobil Rdečega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pionirji — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrij ski častniki v belih snažnih pla ščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi. — Vnuk Andreja Hofferja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji — Zavzet strelni jarek v G orlicah. — Avstrijski vojak pelje svojega ranjenega nemškega tovariša ▼ bolnišnico. — Avstrijski vojski defili-rajo pred generalove Maekense-nom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega letalca. - Avstrijski vojaki spravljajo čolne na reko Sao__Oddelek konjenice v Goliciji — Vojaška avstrijskih čet V Srbiji Naročila je pa kar uaenkrat izgubila. — To je zlo, ki ga midva niti pojmiti 17 ; EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Kotu? Public) ▼ GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR C2 CORTLaNDT STREET, NEW YORK, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete ▼ vseh vojaških Kade v ah. Rojakom, ki šele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja ali imena pfwi^ Obrnite se saupno na njega, kjer boat« točno in solidno po MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • # • DELO OKUSNO. • • • • IZVRŠUJE PREVODE \ DRUGE JEZIKE. tu m k ta UNUSKO ORGANIZIRAT . ■ M k. a POSEBNOST SO: DRUŠTVENA P R A V IL A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. Kaj pravijo pisatelji afwajskl la drlaralkl o kajlsl "Doli z orožjem!" xa Uv Nlkelajevli TMstaJ Je pisal: Kajlso w kom prebral la v njej nafel veliko korlstaesa. vpliva aa Človeka ln ob«ega nebroj lepih mlaH Friderik pL Bedeastedt: Odkar Je umrla___ bilo oa sveta tako davne pisateljice kot Je Battaeijsva. Pref. dr. A Dedel: DoU ■ oroSJeaT Je pravo ogledalo ss Cul Ko Oovek prečita to kajlso. mora M___ ss bližajo človeštvu bolj« časL Kratkonalo: selo dobra Dr. Ui MstonU: To knjigo M človek naJraJS* miljam. T dno srca sm Je pretreslo, ko sem Jo bral. fttsjetskl Peter Beeesser pile: Sedaj sam v aHm sosdu pri Grleglach in seas bral kn£*o ■ naatovoea "DoU a ara* Jaar Prebiral sesa Jo dva dneva neprenehoma ta sedaj vetaa, da eta ta dva dneva nekaj poeflwifga v mojem ttvljeaja. Ko ns Jo prebral sem aaielel. da bi se prestavilo knjigo v vse koltnrae JeMke. dn M Jo Imela vsaka knjigarna, da H Jo tadl v ■slab as amelo manjkati. Na svata so droSbe. ki raxSrJaJo Si Plssaa Ali bi ss ne moglo ustanoviti dndbo, k> bi fenJtasi it — To Je aaJbeU očarljiva kaJIgs* kar sam JU C. Nmm—m BmNrt — To Je najboljfc knjiga, ka* so Jib sn*-sall ljudje, ki se borijo m svetovni mir. Umm land (na sbodn, katerega Je Ipsl lata 1«0 v Berlina)1 Ms bom slnvU knJlge, ramo Imenoval Jo bom. Vsekamo Jo bem ML Naj bi todl ta kajlgs asfla mela apostol Je^ ki M KI taje kxmamevet in nGUl vse narode. ta v nsslsnakl sborald: Saj Je bltalpred^MjSTpoeeSfiS pretzeeljlv načta vojna. KnJ!^s ni naplm drflsvnlk, pač pa prlprosta ▼as, pnsisflte par ar tessn Slovenic Publishing Co., J. KUBELKA, „__. _ Nem Tort. N. ..........................................................J VSA NAROČILA POSLJIT* NA: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. T. Velika vojna mapa fojskqocih se evropskih držav« V olik osti lo 21 pri 38 Pflcln. <—iP Cena 15 centov. Zadej jo natančen popis koliko obsega kaka drlava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V calogi imamo tudi . Stensko nape cele Evrope Veliko stensko mapo, ns eni m ran i Zjedi* nje države in na drn^ri pa cen ne^ > . : . Zemljevid Primorske, Kranjske in Dahns-cije s mejo Avstro-Ocrsfce * "(talijo. Cena je iS cmtov. Veliki ^ojni atlas Vii|8k«io3li se «vrii«Mil» držav ia oa in -dok poeesbv vseh veferf.' ^Oisgn 11 rasnih snmUoWduv, i ena nno 2B centa« Naročila in denar poiljitd aa] Slovene Pobfisliia« Compuv9 «1 OOKTLAHDT STKKBT, KXW TOKK, H. T. ■ .- "i " t TbA -.. r ... - JferE