CIVILNI PRAVDNI POSTOPNIK Izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani Zvezek II. Civilni pravdni postopnik s kratkimi pojasnili Priredil tir. Rudolf Sajovic red. univ. profesor V Ljubljani 1939 Založili in tiskali J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani (Odgovoren L. Mikuš) 46830 č> $ 3 0 Vsebina. Stran Predgovor . 9 Okrajšave. 12 Uvodni zakon /.a zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah. I. Uveljavitev (čl. 1). 15 II. Prejšnji zakoni, prejšnje uredbe in naredbe (čl. 2—18). 16 III. Obče odredbe (čl. 19—55).39 IV. Prehodne odredbe (čl. 36 — 46). 52 V. Spremembe in dopolnitve v zakonu o sodni¬ kih rednih sodišč (čl. 47—48). 66 VI. Končne odredbe (čl. 49).67 Zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnih). Prvi del. Sodišča. Prvi oddelek. Sodišča in sodni organi. Redna sodišča (§1).68 Razmerje sodišč glede stopenj (§ 2 — 4) .... 145 Izvrševanje sodne oblasti (§ 5—9).146 Posvetovanje in glasovanje (§ 10 — 13).151 Zapisnikarji (§14).153 Izključitev in izločitev sodnikov (§§ 15—23) . . 153 Izključitev in izločitev drugih sodnih organov (§24).157 Drugi oddelek. Pristojnost. Prvo poglavje. Obče odredbe o pristojnosti . Določanje krajevne pristojnosti po kasačijskem sodišču (§25).158 I rajanje pristojnosti (§26).158 Delegacija (§§ 27 — 29). 158 Krajevna omejitev pristojnosti (§§ 30 — 31) . . . 159 Prenašanje posameznih poslov na predsednika ali odrejenega sodnika (§§ 32 — 35). 160 Stran Poverjanje službenih poslov drugim sodiščem (§34).. . . 162 Vzajemna pravna pomoč med domačimi sodišči (§35).. . _. 162 Pravna pomoč na zaprosilo inozemskih sodišč (§§ 36—38) ,i .163 Ocen jan je pristojnosti (§§ 39—41).166 Spor o pristojnosti (§§ 42—43). 169 Drugo poglavje. Stvarna pristojnost. Okrajna sodišča §§ (44—45). 170 Okrožna sodišča (§§ 46).173 Spori v trgovinskih stvareh (§47).175 Spori v rudniških stvareh (§ 48).178 Vrednost spornega predmetu (§§ 49 — 56) .... 179 Izpodbijanje pristojnosti civilnega, trgovinskega ali rudniškega senata (§§ 57—60). 184 Tretje poglavje. Krajevna pristojnost (podsod- nost) Obča krajevna podsodnost (§§ 61 — 72).186 Posebna krajevna pristojnost: 1. Izključna (§§ 73—82).191 2. Krajevna pristojnost po izboru (§§ 83 — 101) . 196 Drugi del. Obče odredbe o postopku. P r vi o d d e 1 e k. Pravdne stranke. Prvo poglavje. Sposobnost, biti pravdna stranka in pravdna sposobnost (§§ 102 — 111) .... 210 Drugo poglavje. Sosporniki (§§ 112—110) .... 217 Tretje poglavje. Udeležba drugih oseb v pravdi. Glavna intervencija (§117).220 Stranska intervencija (§§ 118 — 121).221 Obvestitev druge osebe o pravdi (§ 122) .... 223 Imenovanje prednika (§§ 123 — 126). 224 Četrto poglavje. Pooblaščenci (§§ 127—141) . . . 225 Peto poglavje. Pravdni stroški. (§§ 142 — 157) . . 237 Šesto poglavje. Dajanje varščine (§§ 15S — 163) . . 247 Sedmo poglavje. Siromaška pravica (§§ 164—174) 251 Drugi o d dele k. Postopek. Prvo poglavje. Vloge (§§ 175—186). 263 Drugo poglavje. Roki in naroki.271 Stran 1. Roki (§§ (87—195). 271 2. Naroki (§§ 194—205). 276 5. Skupne odredbe (§§ 204—207). 282 I !'etje poglavje. Posledice zamude in postavitev v prejšnji stan (§§ 208—218). 283 Četrto poglavje. Prekinitev in mirovanje po¬ stopka .290 Prekinitev postopka (§§ 219—251). 290 Mirovanje postopka (§§ 232—234). 298 Tretji oddelek. Ustna razprava. Prvo poglavje. Javnost (§§ 255—239). 299 Dr ugo poglavje. Govori strank in pravdno vod¬ stvo .501 Govori strank (§§ 240—243). 301 V odstvo pravde: 1. Po predsedniku senata (§§ 244—250) .... 304 2. Po senatu (§§ 251—256). 509 Konec razprave (§§ 257 — 259). 314 Očitanje prekršitve predpisov o postopku (§ 260) 516 I retje poglavje. Vzdrževanje reda na zasedanju (§§ 261—267). . . . .. 317 Četrto poglavje. Kazni (§ 268). 321 Peto poglavje. Zapisniki (protokoli) (§§ 269—281) 321 Šesto poglavje. Poravnava (§§ 282 — 284) .... 530 Sedmo poglavje. Spisi (§§ 285 — 286). 352 Četrti oddelek. Vročanje (S§ 287—3 1 6) 1. V naši državi (§§ 288—515). 333 Pooblaščenec za vročitve (§§ 292—297). 536 Kraj in čas vročitve (§§ 298—301). 539 "V ročanje tožb (§§ 302—504). 343 Odklanjanje sprejema (§ 305). 346 Vročilnica (sodni recepis) (§ 306). 546 Sprememba stanovanja (S 307). 548 Neposredna izročitev (§ 308). 348 Vročanje z javnim naznanilom (§ 509). 349 Vročanje skrbniku (§§ 310 — 312).350 V ročanje izdeželnim osebam (§ 315).551 2. Vročanje v inozemstvu (§§ 314—316) .... 352 Peti oddelek. Prazniki in sodne počit¬ nice (§§ 517—320). 354 Stran Tretji del. Postopek pred zbornimi sodišči prve stopil je. Prvi o d d el e k. Postopek do sodbe. Prvo poglavje. Tožba, odgovor na tožbo, priprav¬ ljalni postopek in ustna sporna razprava . 357 Tožba (§§ 321—526). 357 Obstoj pravde (tekoča pravda) (§§ 327—329) . . ~68 Sprememba tožbe (§ 556) . . ..371 Vmesni predlog, da se kaj ugotovi (tj 331) . . . . 374 Umik tožbe (§§ 332—333). 376 Prjvi narok (§§ 334—337). 377 Odgovor na tožbo (§ 338). 380 Določitev ustne sporne razprave (§ 339) .... 382 Pripravljalni postopek (§§ 340—551). 382 Ustna sporna razprava (§tj 552—360). 390 Utrditve z zapisnikom (§ 361).. 397 Drugo poglavje. Obči predpisi o dokazu in o iz¬ vajanju dokazov. 398 Dokaz (§§ 362—369). 39,8 Verjetnost (§ 370). 404 Izvajanje dokazov (§§ 371 — 377). 404 Izvajanje dokazov pred odrejenim ali zaproše¬ nim sodnikom (t)§ 378—383). 410 Postopek ob izvajanju dokaza (§§ 584—387) . . 414 Tretje poglavje. Dokaz z listinami. 416 Dokazna moč listin (§§ 388—392). 416 Dokazovanje z listinami (§§ 393—398). 420 Predlaganje listin po nasprotniku (§tj 399—403) . 425 Predlaganje listin po drugih osebah (§§ 404—405) 426 Dokaz pristnosti listine (§§ 406—409). 428 Primerjanje rokopisov (§§ 410—411).450 Čuvanje listin pri sodišču (tj 412).451 Obnova listin (§ 413).451 Pojasnilne stvari (§ 414—415).451 Četrto poglavje. Dokaz s pričami. 452 Nedopustnost in odklanjanje pričanja (tjt) 416 do 422). 432 Ocena pričanja (§ 423). 439 Izvajanje dokaza po odrejenem ali zaprošenem sodniku (§ 424). 439 Vabila za priče (§§ 425 — 428). 440 Posledice izostanka (§§ 429—431). 442 Stran Zasliševanje prič (gg 452 — 441). 444 Pričnine (gg 442—443). 452 Način in oblika vlaganja (tj 444). 453 Pravna sredstva (§ 445). 455 Izvedene priče (§ 446). 454 Peto poglavje. Dokaz z izvedenci (§§ 447—465) 454 'šesto poglavje. Dokaz z ogledom (gg 464—466) . 464 Sedmo poglavje. Dokaz z zaslišanjem strank (gg 467 — 479).. . 466 Osmo poglavje. Zavarovanje dokazov (gg 486 4S5) . ..474 Drugi oddelek. Sodbe in sklepi Prvo poglavje. Sodbe. 478 Končna sodba (g 486). 478 Delna sodba (gg 487 — 488). 479 Vmesna sodba (§ 489). 481 •Sodba na podstavi odrečenja (g 490). 482 Sodba na podstavi pripoznave (§ 491). 483 Sodba zbog izostanka in zamude (gg 492—499) . 484 Vsebina sodbe (§§ 500—506). 493 Pravnomočnost sodbe (§ 507). 499 izrek, razglasitev in vročitev sodbe (gg 508—513) . 502 Pismeni odpravek sodbe (gg 514—517).505 Poprava sodbe (g 518).511 Dopolnitev sodbe (gg 519 — 520). 512 Drugo poglavje. Sklepi (gg 521—526). 513 Četrti del. Postopek pred okrajnimi sodišči (gg 527 — 554). 516 Posebne odredbe za postopek v malotnih (baga¬ telnih) stvareh (gg 543 — 547). 525 Posebni predpisi za postopek o tožbah zbog mo¬ tene posesti (gg 548 — 554). 529 Peti del. Pravna sredstva. Prvi oddelek. Priziv (gg 555 — 595). 552 Obči predpisi za prizivni postopek (g 557) . . . 535 Prizivni rok (g 558). 536 Vlaganje priziva (gg 559 — 563). 537 Postopek pred prizivnim sodiščem. — Predhodni postopek (gg 564—573). 541 Določitev prizivne razprave (gg 574 — 575) . . . 553 Sira« Ustna prizivna razprava (§§ 576—587). 555 . Odločba o prizivu (§§ 588—595). 567 Drugi oddelek. Revizija (§§ 596—607). 576 Tretji oddelek. Rekurz (§§ 608—622). 599 Šesti del. Tožba zbog ničnosti in tožba za obnovo (§§ 623—640).611 Sedmi del. Posebne vrste postopka. Prvi o d d e 1 e k. Mandatni postopek (§§ 641 do 648).. . .622 Drugi oddelek. Postopek v meničnih in čekovnih sporih (§§ 649—654 .... 632 Tretji oddelek. Postopek v sporih, ki izvirajo iz zakupnih ali najemnih (rabokup- nih pogodb (§§ 655—671). 635 Četrti oddelek. Postopek pred razso¬ dišči Pogodba na razsodnike (§§ 672—682). 649 Postopek pred razsodniki (§§ 683—69«) .... 657 Razveljavitev razsoda razsodišča (§§691—695) . . 661 Končna odre d b a (§ 696). 667 Dodatek I.: Uredba o prilagoditvi predpisov, ki veljajo v območju apelacijskih sodišč v Za¬ grebu. Ljubljani in Splitu, o postopku v za¬ konskih pravdah pred rednimi sodišči, no¬ vemu civilnemu pravdnemu postopku . . . 66 S Dodatek II.: Pogodbe o mednarodni pravni po¬ moči. 1 ) Haaški pravdni dogovor.677 2 ) Avstrija. 684 3) Belgija.689 4 ) Bolgarija.692 5) Češkoslovaška.696 6 ) Italija.705 7) Ogrska.709 8 ) Poljska.715 9) Turčija.722 I«) Velika Britanija s Severno Irsko .... 726 Stvarno kazalo.757 Predgovor. Svrha ]iove izdaje civilnopravdnih zakonov je ista, kakor jo je zasledovala izdaja zako¬ nika o sodnem kazenskem postopanju in kakršna je običajna za priročno izdajo zakonov: zbrati vso zakonsko snov, ki ureja to pravno materijo, obenem pa dati praktičnemu pravniku kratka po¬ jasnila za pravilno uporabljanje. Prvi namen skuša doseči knjiga s tem, da opozarja na ustreznih me¬ stih na predpise drugih zakonov, ki urejajo skupno s civilnopravdnim postopnikom dotično vprašanje in na katere se pravnik ob uporabi mora ozirati. Če zadostuje zato zgolj citat vsaj pri večjih zakonih, ki so izšli tudi v samostojni knjigi, pii bi bilo to premalo za obilico manjših zakonov in predpisov. Ti so navedeni zato poleg popolne navedbe njih vira tudi vsaj s tistim be¬ sedilom. ki se nanaša na isto vprašanje, kakor ga obravnava civilni pravdni postopnik. Posluževa- lec knjige bo glede teh oproščen mučnega in zamudnega iskanja v uradnih glasilih. Kar se tiče pojasnil k zakonu, je treba na¬ glasiti, da knjiga ni nikjer prekoračila obsega, ki ga narekuje zgolj priročna izdaja. Pojasnila se omejujejo na to. da opozarjajo na zvezo z drugimi skladnimi zakonskimi določbami, in da skušajo pojasniti nekatera težja in važnejša me¬ sta le s par vrsticami. Ker pa je praktičnemu pravniku, ki mu teoretska podlaga zakona ni tuja, najboljša razlaga dobra in stalna sodna praksa, je opuščeno marsikako pojasnilo, ako je 9 rešila isto vprašanje kasacijska odločba, ki se navaja pod črto. Zato so v knjigi zbrane vse od¬ ločbe naših najvišjih sodišč, kolikor jih je bilo priobčenih doslej iz področja civilnega pravd¬ nega postopka, razen tega pa tudi odločbe stola sedmorice odd. B, ki obrazlagajo določbe pred¬ hodnika našega zakonika, civilnopravdnega reda. S teni pa, da so bile prevzete skoro vse odločbe naših domačih sodišč, nikakor nočem reči, da se strinjam prav z vsemi; navedbe nasprotujočih si odločb govore same zoper takšno naziranje. Izpu¬ stil sem le nekaj takih, o katerih po skoro obči sodbi ni moglo biti prav nobenega dvoma, da postavljenega vprašanja niso pogodile. Avstrijskih odločb nisem prevzel, čeprav so v mnogočem te¬ melj za razlago naših procesnih zakonov in če¬ prav jih na primer navajata tudi dve najnovejši priročni izdaji našega izvršilnega postopnika. Opustil sem jih iz premišljenih razlogov. Kakor priznavam njih veliki pomen in izredno važnost tako za teorijo kakor prakso, vendar menim, da spadajo te odločbe z ostalimi materiali jami v si¬ stematično ali eksegetično knjigo o civilnem pravdnem postopku, kjer morejo biti obravna¬ vane skupno z našim novim pravom in sodstvom in podvržene kritiki v pogledu na to oboje. To tembolj, ker citati odločb sami ne morejo nuditi zadostne koristi, ako ni pri roki tudi utemeljitve za odločbo. Takih zbirk avstrijskih odločb pa pravniki nimajo in tudi sodne knjižnice razpola¬ gajo le v najmanjši meri z njimi. Ker so te od¬ ločbe zbrane vrh tega v nekaterih jugoslovanskih delih o civilnopravdnem postopku, ki so tudi v splošni rabi, upam, da s tem za knjigo ne nastane nobena vrzel. Onim, ki se bodo posluževali tudi 10 nemških del, bodo korisiile navedbe ustreznih paragrafov avstrijskih zakonov pri določbah ci¬ vilnega pravdnega postopnika. Zunanja oprema knjige je ostala ista kakor pri prvem zvezku. H koncu naj izrečem založni¬ kom, ki so omogočili s to izdajo redno nadalje¬ vanje započete zbirke in jo opremili prav tako lično kakor prvi zvezek, svojo toplo zahvalo. V LJUBLJANI, o Vseh svetih 1938. R. S. il Okrajšave. S s številko brez pristavka pomeni paragraf v zako¬ niku o civilnopravdnem. postopku, čl. s številko brez pristavka člen uvodnega zakona k postop- niku, S 14/2 pomeni § 14 cpp., 2. odst. Kar je v I |, so prirediteljevi vrinki med zakonski tekst zaradi lažjega razumevanja istega, avt. zak. = zakon o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929. cpp. = civilni pravdni postopnih, c. pr. r. = civilnopravdni red z dne 1. avgusta 1895. č. z. = zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931. dež. zak. = deželni zakonik, dod. = dodatek. drž. zak. = (avstrijski) državni zakonik, fin. zak. = finančni zakon. 'p. = zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilni po¬ stopnik) z dne 9. julija 1930. izvrš. = izvršilen. izp. zak. = zakon o izpodbijanju pravnih dejanj iz¬ ven stečaja z dne 22. januarja 1931. j. n. = zakon o izvrševanju sodne oblasti in o pri¬ stojnosti rednih sodišč v državljanskih stvareh (jurisdikcijska norma) z dne 1. avgusta 1895. min. pr. = ministrstvo pravde, mz. = menični zakon z dne 29. novembra 1928. nar. = naredba. n. p. = natančnejši podatki. np. = zakon o nepravdnem postopku z dne 24. ju¬ lija 1934. n. trg. zak. = trgovinski zakon z dne 2. oktobra 195?. ob. z. = zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931. odi. — odločba. odz. = obči državljanski zakonik z dne I. junija 181 J. op. — opomba. Paliorukov = Pahorukov N.: Zbirka raspisa i upu- stava Ministarstva pravde i drugih Ministarstva koji se odnose na primenu sudskih i drugih zakona. Beograd 1934. prav. = pravilnik. pst. = pravilnik za izvrševanje zakona o sodnih taksah z dne 11. junija 1930. Sl. N. = Službene Novine. Sl. L. = Službeni List. S P- = sodni poslovnik za sodišča prve in druge stop¬ nje. srb. g. z. = srbski gradjanski zakonik z dne II. mar¬ ca 1844. stz. = stečajni zakon z dne 22. novembra 1929. tisk. z. = zakon o tisku z dne 6. avgusta 1925. ucpp = uvodni zakon k civilnopravdnemu postopniku. unp. = uvodni zakon k nepravdnemu postopniku z dne 26. julija 1954. ur. = uredba. Lr. L. = Uradni List. za. = zakon o advokatih z dne 17. marca 1929. zadr. z. = zakon o gospodarskih zadrugah z dne II. septembra 1957. zak. o drž. rac. = zakon o državnem računovodstvu z dne 22. maja 1922. zak. o cbč. = zakon o občinah z dne 31. marca 1935. Zb. = Zbornik zakona i naredaba za llrvatsku i Slavoniju. zb. = zakon o javnih beležnikih (notarjih) z dne (I. septembra 1930. zdrpr. = zakon o državnem pravobranilstvu z dne 15. julija 1934. zjz. = (avstrijska) zbirka justičnih zakonov, zpr. = zakon o prisilni poravnavi izven stečaja z dne 22. novembra 1929. zs. = zakon o sodnikih rednih sodišč z dne 8. ja¬ nuarja 1929. zst. = zakon o sodnih taksah z dne 50. maja 1930. zup. = zakon o občem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930. /us. = zakon o ureditvi rednih sodišč z dne 18. ja¬ nuarja 1929. zzk. = zakon o zemljiških knjigah z dne 18. ma¬ ja 1930. Odločbe so citirane po sodišču, ki jo je izreklo, in po zbirki ali časopisu, kjer je bila priobčena. V tem pogledu pomen ja: 13 Beograd = Kasacijsko sodišče v Beogradu. Novi Sad = Kasacijsko sodišče v Beogradu odd. B s sedežem v Novem Sadu. Podgorica = Veliko sodišče v Podgorici. Sarajevo = Vrhovno sodišče v Sarajevu. Zagreb SS = stol sedmorice v Zagrebu. Zagreb SS B = stol sedmorice odd. B v Zagrebu. Arhiv = Arhiv za pravne i društvene nauke, Beograd. Branič = Branič, Beograd. Ignjatovič = Ignjatovičeva zbirka novosadskih od¬ ločb, Novi Sad. Mjes. = Mjesečnik, Zagreb. Polic. = Policija, Beograd. Pravni Život = Pravni Život, Beograd, 1. 1936. samo¬ stojna publikacija, od 1. 1937. dalje priloga Pra- vosudju. Pravos. = Pravosudje, Beograd. Sl. Pr. = Odločbe kasacijskega sodišča v civilnih stvareh. Pravnikova zbirka, ki izhaja kot pri¬ loga ..Slovenskemu Pravniku". Odločbe v upravnih stvareh (Sl. Pr.) — Prav¬ nikova zbirka upravnih odločb. Službeni Glasnik = Službeni Glasnik ministarstva unutrašnjih poslova. Themis = Rješenja Kasacionog suda u gradjanskim pravnim stvarima, izdaja založbe Themis, Zagreb. VrM = Vragovič i Milanovič: Rješenja stola sedmo¬ rice i stola sedmorice (odjelj. B) u gradjansko- pravnim stvarima, Zagreb. 14 I. Uveljavitev. Uvodni zakon za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnik) z dne 9. julija 1930. 1 1 Razglašen v Sl. N. z dne 30. julija 1930., št. 171— UX V/384, Sl. L. 77/1931. I. Uveljavitev. Člen t. — p) Zakonik o sodnem postopku v ci¬ vilnih pravdah (civilni pravdni postopnik — cpp.) z dne 13. julija 1929. dobiva, ne da bi se pose¬ galo v predpise drugega odstavka istega 1 člena, obvezno moč v območjih stola sedmorice v Za¬ grebu, oddelka B stola sedmorice v Zagrebu, oddelka B beograjskega kasacijskega sodišča v Novem Sadu in vrhovnega sodišča v Sara¬ jevu ]. aprila 1953., v območju apelacijskega sodišča v Beogradu 1. januarja 1934., v območjih apelacijskega sodišča v Skoplju in velikega sodi¬ šča v Podgorici pa, ko to določi zakon, s katerim se ustanove v teh območjih okrajna in okrožna sodišča. 2 3 ( 2 ) Sedmo poglavje zakonika o sodnem po¬ stopku v civilnih pravdah (§§ 164 do 174) o siro- maški pravici dobi obvezno moč za vso državo z dnem, ko se razglasi ta zakon. 1 Pravilno bi se moralo glasiti „tega“. 2 To besedilo prvega odst. tega člena je bilo končno ustanovljeno z zak. z dne 27. decembra 1932.. 15 Členi 1—4. Sl. N. 504 — CXIV/7%, Sl. L. 25/1953. Prvotno je dolo¬ čalo. da stopi cpp. v območjih apelacijskili sodišč v Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu in Zagrebu v veljavo dne 1. januarja 1932., v ostalih območjih pa dne I. januarja 1933; zakon z dne 2. septembru 1951., Sl. N. 202 — LXV, 420, Sl. L. 562, pa je odrejal, naj dobi cpp. obvezno moč po vsej državi z dnem 1. januarja 1933. :t Po čl. 1 ur. z dne 2. januarja 1935., Sl. N. 4 — 1/4. Sl. L, 36. je dobil cpp. v območju apelacijskega so¬ dišča v Skoplju obvezno moč dne 1. maja 1955., v območju velikega sodišča v Podgorici pa po čl. I ur. z dne 4. junija 1937., Sl. N. 129—XXXV111/289. Sl. P. 440, dne 1. novembra 1937. 11. Prejšnji zakoni, prejšnje uredbe in naredbe. Člen 2. — Ko dobi novi zakon o sodnem po¬ stopku v civilnih pravdah obvezno moč, presta¬ nejo veljati vsi predpisi drugih zakonov, uredb in nareclb o predmetih, ki so urejeni s tem novim zakonikom, kolikor jih ne pušča ta uvodni za¬ kon v veljavi. č'len 3. — Kolikor se sklicujejo, kakšen zakon, kakšna uredba ali naredtba ali kakšna pravila družbe, zavoda ali društva na predpise zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah (na civilni pravdni postopnih) ali na pravilnik sodne obla¬ sti (jurisdikeijsko normo, civilni sodni pravilnik) ali na katerega drugega izmed razveljavljenih zakonov, ki se z njimi ureja pristojnost ali po¬ stopek v civilnih pravdah, se morajo umevati s temi predpisi dotični predpisi novega zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah; kolikor pa napotujejo ti zakoni na pravne stvari realne pri- 16 II. Prejšnji zakoni, prejšnje uredbe in naredbe. stojnosti, se morajo umevati pravne stvari, ome¬ njene v §§ 77 in 79 tega novega zakonika. Člen 4. — ( 1 ) V veljavi ostanejo: 1 1) predpisi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., „Službene novinc“ št. 117-XIX, in člen 314 finančnega zakona z dne 28. marca 1928., „Službene novine“ št. 72-XXII, o sodiščih za delavsko zavarovanje; 2) predpisi naredbe o zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode z dne 30. maja 1922., „Službene novine“ št. 170 A, o razsodišču za presojanje zahtevkov iz tega zava¬ rovanja; 3) predpisi pravil bratovske skladnice z dne 1. decembra 1924., „Službene novine" št. 21-1V iz leta 1925., o sodiščih rudarskega zavarovanja; 4) predpisi zakona o glavni kontroli z dne 30. maja 1922., „Službene novine“ št. 125-XX, o pristojnosti glavne kontrole kot računskega sodi¬ šča (členi 73 do 96) in o njeni pristojnosti za raz¬ sojanje sporov po računih samoupravnih obla- stev, ustanov in korporacij s stalno državno pod¬ poro ter po cerkvenih in samostanskih računih (člen 102); 5) predpisi § 49 zakona o pristaniških kapeta¬ ni jah z dne 50. marca 1922., „Službene novine“ št. 190-XXVIII, o pristojnosti pristaniških kape¬ tani j; 6) predpisi čl. 34 2 zakona o prevzemu portfe- Ijev življenjskih zavarovanj od inozemskih za¬ varovalnic z dne 19. aprila 1922., „Službene no- vine“ št. 207-XXIX; 17 Člen 4. 7) predpisi zakona o izplačevanju vojne ško¬ de z dne 29. novembra 1922., „Službene novine“ št. 280, o sodiščih za cenitev vojne škode; 8) predpisi čl. 40 zakona o zavarovanju po¬ sevkov in pridelkov zoper točo z dne 31. julija 1923., »Službene novine“ št. 189; 9) predpisi §§ 46 in 58 pravilnika, kako se dajeta v zakup in vršita prenos in prevoz poštnih pošiljk, z dne 18. decembra 1924., »Službene no- vine“ št. 58-VIII iz leta 1925., o sodni pristojnosti za spore o povračilu škode ali stroškov iz take pogodbe; 10) predpisi uredbe o ureditvi razmerja med novinarji in lastniki listov z dne 25. septembra 1925.. 3 ,»Službene novine“ št. 219-YII, o razsodi¬ šču za presojanje sporov iz nameščenskih raz¬ merij med novinarji in lastniki listov; 11) predpisi zakona o ureditvi šerijatskih so¬ dišč in o šerijatskih sodnikih z dne 21. marca 1929., »Službene novine" št. 73-XXIX, o pristoj¬ nosti šerijatskih sodišč; 12) predpisi invalidskega zakona z dne 4. ju¬ lija 1929., »Službene novine“ št. 161-XVI, o inva¬ lidskih sodiščih; 13) predpisi zakona o povračilu škode državi zbog dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imo- vino oseb, obdolženih takih dejanj, z dne 18. sep¬ tembra 1929., »Službene novine“ št. 224-XC, o pristojnosti za pravde o zahtevkih iz tega zakona; 14) predpisi stečajnega zakona odnosno zako¬ na o prisilni poravnavi izven stečaja, o sodni oblasti v stečaju odnosno v poravnalnem posto¬ panju, zlasti pa predpisi o tem, kdaj se morajo 18 II. Prejšnji zakoni, prejšnje uredbe in naredbe. vlagati tožbe pri stečajnem sodišču, odnosno pri poravnalnem sodišču, potem, koliko je pristojnost stečajnega sodišča izključna in kdaj je moči na¬ daljevati pri stečajnem sodišču postopek, ki je bil z uvedbo stečaja prekinjen; 15) predpisi, s katerimi se odkazuje ostvarjanje zasebnopravnih zahtevkov v pristojnost upravnih oblastev, upravnih sodišč ali mednarodnih raz¬ sodišč, ali po katerih se mora vršiti pred civilno sodno pravdo postopek drugega, ne pa sodnega oblastva; 16) predpisi posebnih zakonov, uredb in na- redb, s katerimi se izjemoma določa pristojnost rednih civilnih sodišč; 17) predpisi, ki določajo pristojnost sodišč ob razlastitvah; 18) predpisi, s katerimi se odkazujejo spori iz služabnih pogodb (najem delovne moči) v pri¬ stojnost posebnih sodišč ali upravnih oblastev; 19) ugodnosti glede sodne pristojnosti, ki so priznane z zakonom izvestnim družbam, zavodom in društvom; 20) zakoniti predpisi, s katerimi se pripoznava zbornicam za trgovino, obrt in industrijo ali dru¬ gim korporacijam, družbam in društvom pravica, postavljati razsodišča za razsojanje izvestnih sporov. ( 2 ) Na postopek pred razsodišči, omenjenimi v prednjem odstavku, je uporabljati namesto pred¬ pisov §§ 688, drugega do četrtega odstavka, in 689, prvega odstavka, civilnega pravdnega po- stopnika dotične odredbe v pravilniku zbornice, korporacije, družbe ali društva o razsodišču. Raz- 19 Člena 4—5. sode takega razsodišča ni moči izpodbijati po določbi št. 3. § 691 civilnega pravdnega postop- nika, kolikor se nanaša ta odredba na omenjene predpise § 688, drugega do četrtega odstavka, civilnega pravdnega postopnika. 1 Vse te predpise, kolikor so še pomembni, gl. v pripombah k § 1 ali na drugih ustreznih mestih. 2 Pravilno bi se moralo glasiti „3 in 4.“ 3 Prav 1926. Člen 5. — l 1 ) Predpisi o borznih razsodiščih ostanejo v veljavi z nastopnimi spremembami in dopolnitvami: 1 1. Minister pravde se pooblašča, predpisati z uredbo po sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo, katere odredbe morajo obsegati borz¬ na pravila o ureditvi borznih razsodišč in o po¬ stopku pred njimi. 2. Razsod borznega razsodišča je moči izpod¬ bijati s prit ožbo zbog ničnos ti : 2 3 * * * * 8 Čl. 5. 1. O ničnostni pritožbi zoper sodbe borznih razsodišč razpravlja trgovinsko kot redno sodišče prve, ne kot druge stopnje. (Beograd z dne 29. decembra 1934., Pravos. 1935, 135.) 2. Klavzula na podpisanem računu, da je za spore iz posla tega računa pristojno borzno razsodišče, bi ustanavljala to pristojnost le takrat, kadar bi pod¬ pisnik računa izrečno pristavil, da pristane na to klavzulo. (Beograd z dne 22. januarja 1938., Pravni Život 1938, 134.) 3. Razsodi borznih razsodišč, izrečeni preden je stopil uepp. v veljavo, se pobijajo po prejšnjih pred¬ pisih. Določba I. odst. čl. 5 uepp., da ostanejo dose¬ danji predpisi v veljavi, se tiče zgolj dela in postopka borznih razsodišč, ne tudi onih predpisov, po katerih je bilo dopustno te razsode pobijati. (Novi Sad z dne 8. junija 1938., Pravni život 1938, 266) 20 Borzna razsodišča. a) če pogodba o razsodišču ni veljavna; Pogodba o razsodišču ni veljavna zlasti ta¬ krat, kadar jo je sklenil pritožilec glede na to, ker je predpisano z dogovori med člani zveze podjetnikov (kartela ), 3 da se -smejo prodajati tvarina, orodje in ostali pripomočki, potrebni za njegovo obrtno (industrijsko) proizvajanje, samo, če se podvrže kupec glede sporov iz tega prav¬ nega posla borznemu razsodišču. Preden se začne razprava pred razsodiščem, se ne more nihče odreči pravici, podati prigovor ničnosti po prednjih predpisih; b) če se je izreklo razsodišče neutemeljeno za pristojno ali nepristojno; c) če ni bila tožba vročena tako, kakor pred¬ pisujejo borzna pravila, ali če ni bila dana stranki možnost, razpravljati pred razsodiščem, s postopanjem, ki nasprotuje borznim pravilom ali pravilom o borznem sodišču; č) če je razpravljal kdo, ki po zakonu ni bil za to sposoben ali ni bil za to upravičen; d) če je sodeloval pri razpravljanju in odlo¬ čanju sodnik, ki je bil po borznih pravilih ali pravilih o borznem sodišču opravičeno odklonjen; e) če ni bilo razsodišče predpisno sestavljeno; f) če je bila javnost neopravičeno izključena. Pritožba zbog ničnosti se m-o-ra vložiti pri tr¬ govinskem ali okrožnem sodišču, v čigar območju ima razsodišče sedež, in sicer v petnajstih dneh od dne, ko je bila vročena odločba razsodišča. Preden izda sodišče svoj sklep , 4 mora zasli¬ šati stranke in, če je potrebno, tudi predsednika in zapisnikarja razsodišča. 21 S pritožbo se ne ustavlja izvršitev razsoda razsodišča. Vendar pa sme sodišče, pri katerem se je vložila pritožba, odložiti na predlog izvršbo, dokler ne postane sklep o pritožbi zbog ničnosti pravnomočen, če je stranka, ki je zmagala, za¬ varovana s tem, da se je kakšno izvršilno deja¬ nje že opravilo, ali kako drugače; če je naloženo z odločbo razsodišča plačilo denarnega zneska, se sme odložiti izvršba tudi takrat, kadar je dotični znesek položen pri sodišču. 5 3. Odločba razsodišča se da izpodbijati s tožbo kot neučinljiva, če nasprotuje prisilnim pravnim predpisom ali če razsodišče v sporih, ki ne izvi¬ rajo iz borznih poslov, sploh ni ali če je odločilo pogrešno o prigovoru, da se opira tožbeni zahte¬ vek na diferencijski posel, ki ga je treba pre¬ sojati kot stavo ali igro. Tožba se mora vložiti v tridesetih dneh od dne, ko je bil vročen razsod razsodišča, pri so¬ dišču, omenjenem v št. 2., drugem odstavku. Predpis št. 2., četrtega odstavka, velja tudi tukaj. ( 2 ) Če je postala odločba, s katero se je izreklo razsodišče za nepristojno, pravnomočna, ne sme odkloniti redno sodišče razpravljanje in odloča¬ nje o dotični pravni stvari. 1 S 61. 1 zak. z dne 30. marca 1922., Sl. N. 105 — XVII, Ur. L. 160, je bila veljavnost členov t, 6, 7, 8, 14? in 15 zak. o javnih borzah z dne 2. novem¬ bra 1886 razširjena na vso kraljevino. — Čl. 6. Ako bi bilo v pravilih (statutih) borze določeno, da rešuje spore iz borznih poslov razsodišče, se mora v teh pravilih točno označiti 1) kako bodi to razsodišče sestavljeno, 2) njegovo področje in način, kako se bo postopalo pred njim. — V pravilih borze se lahko določi, da mora reševati spore iz borznih poslov raz- Zakonske pravde. sodišče, ako se nista pogodnika pismeno pogodila drugače. — Da se katera stranka podredi razsodbi borznega razsodišča, je v vsakem primeru treba, da sta ali obe pravdni stranki vpisani kot posetnika borze ali da sta stranki pismeno predhodno ali na¬ knadno pristali na pristojnost borznega razsodišča. — Čl. 14. — Za borzne posle se smatrajo' vsi oni, ki se sklepajo v javni borzni dvorani (lokalu), v določe¬ nem poslovnem času in o predmetih, ki se smejo prodajati in beležiti (notirati) na dotični borzi. Gl. statut beograjske borze z dne 7. junija 1898. z novelo z dne 10. marca 1930.; pravilnik ljubljanske borze z dne 5. maja 1924., Ur. L. 262 z novelo z dne 22. januarja 1925., Ur. L. 66; pravila zagrebške borze z dne 3. decembra 1918. s kasnejšimi dopolnit¬ vami; statut novosadske borze z dne 28. februarja 1921.; statut skopijanske borze z dne 27. septembra 1927.; statut somborske poljedeljske borze z dne 28. februarja 1921. 2 Razlogi so našteti taksativno. 3 Po § 2 ur. z dne 25. novembra 1935., Sl. N. 291— LXX/664, Sl. L. 734, s katero se spreminja ur. o kar¬ telih z dne 3. avgusta 1934., Sl. N. 190 — L/477, Sl. L. 547, so karteli pogodbe, sporazumi in dogovori, s ka¬ terimi se utesnjuje ali izključuje ali utegne utesniti ali izključiti svobodna tekma ob proizvodnji, prodaji ali nabavi blaga, v prometu, kreditu ali zavarovanju, ob določanju poslovnih pogojev ali določanju cen ali tarif. 4 Zoper sklep je dopusten rekurz po določbah cpp. 0 Ta odstavek puščata čl. 24 in 25 uip. v veljavi. Člen 6. — ( J ) Dokler se ne sklene za vso dr¬ žavo zakon o pristojnosti in postopku za spore, ki izvirajo iz zakonskega razmerja, pa niso imovin- skopravne narave, ostanejo v veljavi predpisi, ki obstoje o tem. 1 ( 2 ) Minister pravde se pooblašča, prilagoditi z uredbo novemu civilnemu pravdnemu postop- niku predpise o postopku v zakonskih pravdah, 23 Člena 6— 7 . veljavne v današnjih območjih višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu, prav tako pa tudi predpise o zakonskih pravdah pred rednimi so¬ dišči, veljavne v današnjem območju banskega stola v Zagrebu . 2 1 Po teli predpisih so pristojna za zakonske prav¬ de: a) v območjih apelacijskih sodišč v Ljubljani, Novem Sadu in Splitu redna civilna sodišča izvzemši pravde med muslimani; b) v območjih apelacijskih sodišč v Beogradu, Osjeku, Podgorici, Skoplju in Zagrebu cerkvena sodišča za katolike in pravoslavne, za muslimane šerijatska sodišča, za ostale redna ci¬ vilna sodišča; c) v območju apelacijskega sodišča v Sarajevu cerkvena sodišča; d) za zakonske pravde med muslimani po vsej državi šerijatska sodišča. — Podrobnejše predpise gl. pri § 1 pod A II in III. dzključno državna sodišča so pristojna za reševanje zakonskih sporov med brezkonfesionalnimi osebami. 2 Gl. dotično uredbo v dod. pod I. Člen ?. — (!) Občinska ali krajevna sodišča 1 kakor tudi občinski posredovalni uradi , 2 kjer ob¬ stoje dandanes, za sedaj ostanejo. ( 2 ) Minister pravde predpiše z uredbo potreb¬ ne odredbe o sestavi in pristojnosti obstoječih ob¬ činskih (krajevnih) sodišč in o postopku pred njimi ter se pooblašča, ustanoviti z uredbo ob¬ činska sodišča, kjer jih še ni, ali jih ukiniti, kjer dandanes obstoje, ali jih nadomestiti z občin¬ skimi oblastvi za posredovanje, za katera izda potrebne predpise. 1 Gl. pri § 1 pod A I. 2 Po čl. I. zak. z dne 27. februarja 1907., št. 59 drž. zak., se glase ustrezne določbe zak. z dne 2i. septem¬ bra 1869., št. 150 drž. zak., takole: § i. Prepirajoče se stranke morejo pred posredovalnim uradom, ki je sestavljen iz zaupnikov občine, skleniti v smislu tega 24 Občinska sodišča. zakona veljavne poravnave: a) o denarnih terjatvah in zahtevkih na premičnine; b) v sporih o dolo¬ čitvi ali popravi mej nepremičnin ali o zemljiških služnostih; c) v sporih o služnosti stanovanja; d) v posestnih sporih. — Za sklenitev take poravnave je treba, da sta navzočna hkrati vsaj dva zaupnika. — Poravnave, s katerimi se prenese lastnina v zem¬ ljiški knjigi vpisane nepremičnine ali del iste ali se spremeni zemljiškoknjižno telo, mora priobčiti po¬ sredovalni urad po službeni dolžnosti merilnemu uradniku. Poravnalni razpravi se sme v takih pri¬ merih na predlog strank zaradi prikaza nepremič¬ ninskih mej pritegniti izvedenec, ki je za izdelavo in overovljenje geometrijskih (situacijskih) načrtov pooblaščen. — § 2. Stranka, ki se pozivu, priti na posredovalni urad, neče odzvati ali pa se mu ne more iz razloga, ki ji dotlej ni bil znan, mora naj¬ kasneje dan pred odrejeno poravnalno razpravo sporočiti to posredovalnemu uradu, sicer jo sme po¬ sredovalni urad, če ne pride, kaznovati z denarno kaznijo pol do pet kron. Takšne denarne kazni se izterjavajo kakor denarne dajatve, ki se po veljav¬ nem občinskem sklepu dopuščajo za občinske svrhe, in zapadejo v korist ubožnega sklada občine, v kateri je bila poravnalna razprava odrejena. — Zoper stranke, ki se pozivu ne odzovejo, uporabljati pri¬ silna sredstva, ni dopustno. Strankam se mora že ob vabilu priobčiti, da niso dolžne, priti pred posredo¬ valni urad, da se pa smejo, če ne pridejo ali če izo¬ stanek prepozno javijo, izreči zoper nje denarne kazni, ter tudi znesek teh kazni. — Na aktivne vo¬ jake, osebe deželne brambe in žandarmerije se pred¬ nje kazenske določbe ne uporabljajo; te osebe se vabijo pred posredovalni urad po njih predpostav¬ ljeni komandi. — § 7. Prizadetim strankam se izda na njih ustno ali pismeno prošnjo uradna listina o skle¬ njeni poravnavi. — Ta uradna listina se mora pozi¬ vati na število zvezka uradne knjige in obsegati do- sloven prepis tega, kar je zapisano v njej; podpisati jo morata občinski predstojnik in en član posredo¬ valnega urada in opremiti z občinskim pečatom. — § 8. V smislu prednjih določb pred občinskimi posre- Členi 7 — 9 . dovalnimi uradi sklenjene poravnave imajo moč sod¬ nih poravnav, določbam § 7 ustrezajoče uradne listine o takih poravnavah so enake odpravkom uradnih sod¬ nih poravnav. — Na temelju poravnav, s katerimi se deli katastrska parcela (§ 1, b), je moči to delitev v zemljiški knjigi izvesti le, če ustreza opis ali geome- trski načrt delitve v uradni listini ali situacijskem planu, ki je priključen tej, veljavnim predpisom. Gl. dež. zak. za Koroško z dne 14. julija 1910., št. 35 dež. zak., za Kranjsko z dne 27. septembra 1911. št. 45 dež. zak., za Štajersko z dne 29. de- decembra 1914 št. 23/1915 dež. zak. Člen 8. — V veljavi ostanejo: 1) predpisi o zastopanju v civilnih pravdah dr¬ žave in imovinskih mas, ki jih upravlja država; 1 2) zakoniti predpisi o zastopanju v civilnih pravdah občin in drugih samoupravnih teles, po¬ tem imovine verskih zajednic, nadalje družb, za¬ drug in bratovskih skladnic kakor tudi o tem, kako se jim vročajo sodni pozivi in drugi sodni spisi; 3) zakoniti predpisi o postavljanju skupnega skrbnika (kuratorja) za imetnike delnih obvez¬ nic, ki se glase na prinosnika ali se prenašajo z indosamentom, kakor tudi za imetnike zastav- nic. 2 1 Gl. § 128/3 in op. 3 pri tem §. Zak. o ustanovah z dne 6. julija 1930., Sl. N. 155 — LVIII//338, Sl. L. 178. — § 15 (6). če je pover¬ jena uprava ustanove kakemu javnemu oblastvu, za¬ stopa ustanovo pred drugimi oblastvi državno pravo¬ branilstvo. Ostale ustanove sme državno pravobranil¬ stvo zastopati samo z izrečnim pooblastilom ministra za prosveto. 2 Kot taki zakoniti predpisi prihajajo v poštev: v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu zak. z dne 24 aprila 1874 št. 48 in 49 drž. zak., z 26 Zastopanje države. — Konzuli. dne 5. decembra 1877. št. 111 drž. zak., z dne 27. de¬ cembra 1905. št. 213 drž. zak., z dne 8. avgusta 1910. št. 149 drž. zak.; v območju apelacijskih sodišč v Zagrebu in Novem Sadu zak. čl. XXXVI: 1876 in XXXII. : 1893; v območju apelacijskega sodišča v Sa¬ rajevu zak. z dne 23. junija 1908., Glasnik št. 93. — Gl. tudi čl. 6 in 7 uvodnega zak. k stz. in zpr. Gl. nadalje čl. 30 pogodbe z dne 29. marca 1925., Sl. N. 110—XXV iz 1. 1924. o izključnem pooblaščenju kuratorjev, ki so člani upravnega odbora, da zasto¬ pajo imetnike obligacij Društva južnih železnic (sedaj železnic Dunav-Sava-Jadran) nasproti državam po- godnicam in društvu. Člen 9. — Civilni pravdni postopnik ne posega v predpise državnih pogodb, po katerih je treba zaslišati konzularne funkcionarje kot priče v njih stanovanju ali se jim mora dopustiti, da oddado svojo izpoved kot priče pismeno. 1 1 Pogodbe, ki obsegajo takšne predpise so: z Albanijo z dne 22. junija 1926., Sl. N. 117—L/274 iz 1929., Ur. L. 25/1929 — 30 (čl. 11); z Belgijsko-luk- semb urško ekonomsko unijo z dne 16. decembra 1926., Sl. N. 44—XI/67 iz 1928., Ur. L. 67/1928 (čl. 27); z Bolgarijo z dne 27. novembra 1919., Sl. N. 140/ 1920; s Češkoslovaško z dne 7. novembra 1928., Sl. N. 307—CXXXI/645 iz 1929, Ur. L. 145/1929-30 (čl. 9); s Francijo z dne 30. januarja 1929., Sl. N. 112 — XLVlI/253, Ur. L. 251 (čl. 14); z Grško z dne 2. novembra 1927., Sl. N. 254—LXXXIV A/405 iz 1928, Ur. L. 92/1929 (čl. 27); s Holandijo z dne 28. maja 1930., Sl. N. 85—XXXVII/242 iz 1932, (čl. 12); z Italijo z dne 21. avgusta 1924., Sl. N. 266— LXXXVII A/416 iz 1928., Ur. L. 4/1929 (čl. 17); z Japonsko z dne 16. novembra 1923., Sl. N. 82 — XVI/98 iz 1925, Ur. L. 140 (čl. IV); z Nemčijo z dne 6. oktobra 1927., Sl. N. 288—LXXX/385, Ur. L. 6/1928 (čl. 29); z Ogrsko z dne 4. junija 1920., Sl. N. 140 (čl. 214); s Poljsko z dne 6. marca 1927., Sl. N. 285—XCIII/652 iz 1931, Sl. L. 2/1932 (čl. VII); 27 Členi 9—11. s Španijo z dne 27. septembra 1929; Sl. N. 307 — CXXXI/646, Sl. L. 155/1929-30 (čl. 20); s Švico z dne 16. februarja 1888., zb. zak. 43, 197 (čl. 7); .s Turčijo z dne 28. oktobra 1925., Sl. N. 35—X/36 iz 1926, (čl. 2); z Veliko Britanijo in Irsko z dne 12. maja 1927., SI. N. 46— XII/68 iz 1928, Ur. L. 81 (čl. 23); z Združenimi državami severnoameriški¬ mi z dne 14. oktobra 1881., zb. zak. 38, 107 (čl. IV). Člen 10-( 1 ) Nadalje se ne posega v roke, do¬ ločene za odpoved rabokupnili pogodb (zakupnih ali najemnih pogodb) glede zemljišč, zgradb ali stvari, ki jih priznava državljansko pravo za nepremičnine, kakor tudi ne v dni in roke, dolo¬ čene za izročitev ali prevzem takih zakupnih ali najemnih stvari (§§ 655, št. 2, in 668, drugi od¬ stavek civilnega pravdnega postopnika). 1 ( 2 ) Kjer taki dnevi ali roki niso določeni, jih sme določiti banska uprava za svoje območje po sporazumu s pristojnim apelacijskim sodiščem. Prav tako se smejo spremeniti že obstoječi roki ter določiti, kdaj in v kolikem obsegu mora do¬ pustiti zakupnik ali najemnik ogled zakupne ali najemne stvari omenjene vrste, glede katere je zakupna ali najemna pogodba odpovedana, osebam, ki bi hotele vzeti to stvar v zakup ali najem. Te naredbe banske uprave se morajo raz¬ glasiti v novinah, določenih za službene objave dotične banovine. 1 Glede ogledovanja najemnih in zakupnih predme¬ tov na bivšem Kranjskem gl. objavo z dne 16. aprila 1897. št. 15 dež. zak. — Odpovedni roki za: Ljub¬ ljano nar. z dne 18. aprila 1890. št. 10 dež. zak., za Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Novo mesto, Ribnico, Škofjo Loko, Višnjo goro in Vrhniko nar. z dne 31. maja 1900. št. 11 dež. zak.; za Novi 28 Prejšnji zakoni. S u d mestni statut z dne 7. avgusta 1890, za Panče¬ vo ur. z dne 16. marca 1934., Sl. N. 73—XVIII/170, za Petrovgrad statut z dne 18. junija 1900, za Sa¬ rajevo ur. z dne 20. julija 1929, za S en to statut z dne 17. maja 1900, za Sombor statut z dne 29. ok¬ tobra 1884, za Subotico statut z dne 7. marca 1895, za Vršac statut z dne 17. januarja 1887, za Za¬ greb nar. z dne 24. decembra 1875., Zbornik št. 4/1876. Člen 11. — Ne posega se v predpise državljan¬ skega prava: 1) s katerimi se priznavajo izvestne listine za javne ali se priznavajo za enake domačim javnim listinam; 1 2) s katerimi se veže dokazna moč izvestnih listin na določene pogoje; 3) s katerimi se predpisuje, da ne zadošča za dokaz, kdaj in kje so bile izvestne listine izdane, samo izjava njih izdatelja, ampak da je treba drugega dokaza; 2 4) s katerimi se predpisuje, kako je predla¬ gati trgovinske knjige, in se določajo pravne po¬ sledice, če se ne predlože te knjige; 5) s katerimi se predpisuje predložitev dnev¬ nikov trgovinskih mešetarjev in izvirnikov listin, ki jih je sestavil javni notar. 1 N. pr. po zak. o državnem računovod¬ stvu z dne 22. maja 1922., Sl. N. 148, Ur. L. 57. — Čl. 97. Pogoji, odnosno pogodba, ki so jih podpisali dotični minister ali njegov pooblaščenec, odnosno av¬ tonomna uprava ali njih delegati in dotični dobavi¬ telj ali podjetnik ali kupec, po katerih se je oddala nabava podpisanemu dobavitelju odnosno podjetniku ali kupcu, so javne listine po civilnosodnem postopku. — Čl. 191. Neposredno sklenjene pogodbe ali nakupe mora prav tako podpisati minister ali oni, ki je za to pooblaščen, odnosno avtonomna uprava, in združiti 29 Členi 11 — 14. se morajo z akti, ki jih pojasnjujejo. Tudi te pogodbe in ti nakupi postanejo javna listina po civilnosodnem postopku, ako so izpolnjeni pogoji iz člena 97 tega zakona. Po čl. 13 prav. opogodbenih poštah z dne 28. marca 1926, Sl. N. 90 — XXVI/109, Ur. L. 197, služ¬ bene listine pogodbenih pošt; plačilni nalogi osred¬ njega urada za zavarovanje delavcev. Drugo gl. op. 1 pri § 389. 2 Gl. § 54 stz., § 63 zzk. Člen 12. — H Nadalje se ne poseza v §§ 99, 157 in 158 državljanskega zakonika, ki velja v območjih banskega stola v Zagrebu in višjih de¬ želnih sodišč v Ljubljani in Splitu, prav tako ne v predpise § 114 državljanskega zakonika za kraljevino Srbijo. ( 2 ) Zakonski zadržek, omenjen v § 99 držav¬ ljanskega zakonika, ni moči dokazati z zasliša¬ njem zakoncev po predpisih §§ 467 in naslednjih civilnega pravdnega postopnika. Člen 13. — V veljavi ostanejo: 1) predpisi trgovinskega zakona o pristojnosti za tožbo glede stvari, zadržanih za prodajo (člen 315 trg. zakona, ki velja v območju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu; 1 § 310 trg. zak., ki velja v območjih banskega stola v Za¬ grebu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu in § 327 trg. zak., ki velja v območju vrhovnega sodišča v Sarajevu); 2) predpisi trgovinskega zakona, po katerih sme zahtevati stranka predhodni sodni ogled in zaslišanje izvedencev (členi 348, 365 in 407 trg. zak., ki velja v območjih višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu; §'§ 347, 371 in 481 trg. zak., Prejšnji zakoni. ki velja v •območjih banskega stola v Zagrebu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu, in §§ 365, 384 in 422 trg. zak., ki velja v območju vrhov¬ nega sodišča v Sarajevu). ( 3 ) V primerih, omenjenih v prvem odstavku pod št. 2., je pristojno sodišče navedeno v § 480, tretjem odstavku, civilnega pravdnega postop- nika. Glede postavljanja, zapriseganja in zasliše¬ vanja izvedencev se uporabljajo §§ 480 do 485 civilnega pravdnega postopnika o zavarovanju dokazov. 1 Pri sodišču, kjer ima tožilec občo podsodnost. Člen 14. — V veljavi ostanejo nastopni zakoni (zakoniti predpisi), ki veljajo v območjih višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu: 1) zakon z dne 26. aprila 1873., št. 67 drž. zak., o opominjevalnem postopku s spremembami in dopolnitvami po cesarski naredbi z dne 1. junija 1914., št. 118 drž. zak. (novela o razbremenitvi so¬ dišč), potem po zakonu z dne 30. januarja 1922., „Službene novine“ št. 105 — XVII, in po uredbi z dne 15. aprila 1924., „Službene novine“ št. 106 -XXIII; 1 2) predpisi § 3 zakona z dne 5. marca 1869., št. 27 drž. zak., odnosno zakona z dne 12. julija 1902., št. 147 drž. zak., o odgovornosti železnic za telesne poškodbe in usmrtitve ljudi, povzročene z dogodki na železnicah; 2 3. predpisi zakona o pokojninskem zavarova¬ nju nameščencev z dne 12. maja 1922., „Službene novine“ št. 125 — XX, in uredbe ministra za so¬ cialno politiko z dne 31. avgusta 3 1922., „Službene 31 Člen 14. novine“ št. 268—XXXVII, o pristojnosti razsodišča za reševanje tožb o izpodbijanju odločb pokoj¬ ninskega zavoda za nameščence o zahtevkih za¬ varovancev in njih rodbin. 4 1 Zak. o opominjevailnem postopku z dne 27. aprila 1873. št. 67 drž. zak. v besedilu cesar¬ skega ukaza z dne 1. junija 1914, št. 118 drž. zak., naredbe poverjenika za pravosodje z dne 3. septem¬ bra 1919., Ur. L. 639, zak. z dne 30. januarja 1922., Sl. N. 105— XVII, Ur. L. 150, in uredbe o spremembah denarnih zneskov v zakonu o olajšavah v sodnem postopanju za območji višjih deželnih sodišč v Ljub¬ ljani in Splitu z dne 15. aprila 1924., Sl. N. 106—XXIII, Ur. L. 144: § 1. V izterjanje terjatev v denarju ali drugih nadomestnih stvareh sme upnik v opominjevalnem postopku zahtevati izdajo pogojnega plačilnega povelja zoper osebnega dolžnika, če zahtevani zne¬ sek ali vrednost zahtevanega predmeta brez ob¬ resti in stranskih pristojbin ne presega vsote šest tisoč dve sto petdeset dinarjev. — Za terjatve, ki jih pri sodiščih sploh ali ob času ni moči ostvarjati, ka¬ kor tudi za menične terjatve se ni moči poslužiti opominjevalnega postopka. — § 2. Za izdajo pogoj¬ nega plačilnega povelja so pristojna okrajna sodišča vključno okrajna sodišča za trgovinske in pomorske stvari. — Krajevno pristojnost za izdajo plačilnega povelja urejajo določbe jurisdikcijske norme o kra¬ jevni pristojnosti v spornih stvareh. Sodišča v (Ga¬ liciji, Bukovini in) Dalmaciji [in v Kastvu, Krku, Rabu in Pagu] so za izdajo pogojnega plačilnega po¬ velja samo takrat pristojna, kadar ima toženec v njih svoje redno prebivališče. — § 3 Zoper osebe, katerih bivališče ni znano, se ne more izdati po¬ gojno plačilno povelje. — § 4. Prošnja za izdajo pogojnega plačilnega povelja se sme izjaviti ustno ali pismeno. — V njej mora upnik: 1. označiti svoje in dolžnikovo ime, stan ali obrt in prebivališče; 2. navesti znesek in pravni temelj terjatve in zne¬ sek vsake posamezne postavke in njih pravni temelj, če obstoji terjatev iz več postavk. — Kadar terjatev 32 Opominjevalni postopek. ne gre na denar, ampak na druge nadomestne stvari, mora označiti upnik v prošnji znesek, ki ga je vol jan sprejeti namesto istih. — Zaradi več terjatev istega upnika zoper istega dolžnika se sme zahtevati izdaja plačilnega povelja z isto prošnjo, čeprav te terjatve niso v dejanski ali pravni zvezi, če ne presegajo sku¬ paj vsote, navedene v § 1. — § 5. Prošnja naj se reši brez dolžnikovega zaslišanja. — Zavrne naj se, če ne ustreza določbam §§ 1 do 4 ali če izhaja iz prosilčevih navedb, da je terjatev sploh ali sedaj nedopustna ali da je pogojena še z nasprotno terjatvijo. — Zoper izdajo plačilnega povelja ni pravnega sredstva, zoper zavrnitev je dopusten rekurz v osmih dneh. — § 6. Plačilno povelje mora obsegati: 1) napis: plačilno po¬ velje; 2) v § 4, št. 1 in 2 označene navedbe; 5) nalog dolžniku, da mora v 14 dneh po vročitvi plačilnega povelja v izogib izvršbi poravnati terjatev z zahteva¬ nimi obrestmi vred in stroške plačilnega povelja, ako se je zahtevalo njih povračilo, v znesku, določenem po sodniku, ali da mora izjaviti zoper plačilno povelje oporek, če ima prigovore zoper zahtevek; 4) opombo, da se more plačilno povelje razveljaviti samo s pri¬ glasitvijo oporeka. — Če je bila izdaja plačilnega po¬ velja zaprošena zaradi več terjatev, ki so bile izjav¬ ljene ali ocenjene s posebnimi denarnimi zneski, je v plačilnem povelju naložiti plačilo terjatev posamič. — Če terjatev ne gre na denar, ampak na druge na¬ domestne stvari, je dati dolžniku v plačilnem povelju na izvoljo, da plača namesto zahtevanih stvari v proš¬ nji označeni znesek v denarju. — § 7. Plačilno pove¬ lje se mora vročiti dolžniku in, če je naperjeno zoper več dolžnikov, vsakomur izmed njih. po predpisih ci- vilnopravdnega reda o vročitvi tožb. in upniku. — S 8. Za priglasitev oporeka zadošča izjava, ki jo poda dolžnik na sodišču ustno ali pismeno, da priglaša zoper plačilno povelje oporek. Razlogov zato mu ni treba navesti. — Dolžnik sme izjaviti oporek v roku za oporek tudi pri okrajnem sodišču, kjer se mudi, na zapisnik. Zapisnik se pošlje brez odloga sodišču, ki je izdalo plačilno povelje. — § 9. Če je vložil dolžnik pravočasno oporek, izgubi plačilno povelje svojo moč. To velja tudi, če je naperjen oporek samo zoper del Člen 14. terjatve ali če priglasi zoper plačilno povelje, ki je bilo izdano zoper več dolžnikov zaradi istega zahtev¬ ka, oporek samo en dolžnik. — Če je bilo vendar s plačilnim poveljem naloženo plačilo več, v posebnih zneskih izraženih terjatev in se je oglasil oporek iz¬ rečno samo zoper eno ali drugo terjatev, ostane pla¬ čilno povelje v pogledu drugih naloženih stroškov v moči. — § 10. O pravočasno vloženem oporekli je ob¬ vestiti upnika in dolžnika. — Prepozno vloženi opo¬ rek se zavrne s pozivom na pretekli rok; upnika v tem primeru ni treba obveščati. — § 11. Stroške za izdajo pogojnega plačilnega povelja, če je bil zoper njega oglašen pravočasno oporek, trpi upnik; njemu je naložiti tudi povračilo stroškov oporeka, če jih dolžnik zahteva, v znesku, ki ga določi sodnik. — Če se v posledici oporeka vloži tožba, se odloči o zahte¬ vanih stroških opominjevalnega postopka kakor o delu stroškov pravnega spora. — § 12. Zoper sklepa, s katerima se zavrne oporek in naloži upniku povra¬ čilo stroškov oporeka, je dopusten rekurz v roku osmih dni. — § 13. Prošnja za izdajo plačilnega po¬ velja prekine zastaranje. Vročitev plačilnega povelja ustanovi sovisnost pravde; prošnja za izdajo plačil¬ nega povelja in vročitev istega pa ne ustanavljata podsodnosti nasprotne tožbe. — Če izgubi plačilno po¬ velje s priglasitvijo oporeka moč, se smatra zasta¬ ranje do vložitve oporeka za zadržano. — § 14 če se je rok za oporek vsled nepredvidnega ali neodklon- ljivega dogodka zamudil, je zaprositi za postavitev v prejšnji stan v 14 dneh, ko je zaznal dolžnik za za¬ mudo in je zadržek odpadel. Glede te prošnje se upo¬ rablja smiselno določba 2. odst. § 8. Dovolitev vzposta¬ vitve učinkuje kakor oporek in tega ni treba vnovič vložiti. — Če je dolžnik prosil za postavitev v prej¬ šnji stan, se sme, dokler se prošnja ne zavrne, dovo¬ liti zoper njega samo izvršba v zavarovanje. — § 15. Če dolžnik ni ne plačal ne priglasil pravočasno opo¬ reka, se dovoli upniku na njegovo prošnjo izvršba na podlagi plačilnega povelja. Ce je bilo izdano plačilno povelje o terjatvah, ki ne gredo na denar, ampak na druge nadomestne stvari, je dolžniku vedno na izvolji, 34 Opominjevalni postopek. da se s plačilom denarnega zneska, ki je označen v plačilnem povelju, s stranskimi terjatvami vred oprosti izvršbe, ki se vodi v izterjanje teh stvari. — (§ 16 je razveljavljen.) — § 17. Pismene vloge za izdajo plačilnega povelja in za priglasitev opo¬ reka se vlagajo v enem izvodu in hranijo pri sodišču. — Plačilna povelja in odpravki, potrebni za obvesti¬ tev upnika in dolžnika o priglašenem oporeku, se se¬ stavljajo po službeni dolžnosti; rubrike zato ni treba prilagati. — Prepisi zapisnikov, ki se sestavijo o proš¬ nji za izdajo plačilnega povelja ali o priglasitvi opo¬ reka, se nasprotni stranki ne izdajajo. — Osebam, ki priglašajo v dolžnikovem imenu oporek, se ni treba zato izkazati s pooblastilom. Vročitev sodne rešitve pa se vendar vroči pooblastite!ju samemu, če pooblastilo ni bilo priloženo. — § 18. V oporni n jevalnem in izvr¬ šilnem postopku na podlagi plačilnega povelja se uporabljajo, če ni s tem zakonom določeno kaj dru¬ gega, določbe zakona o sumarnem postopku. — Z uvedbo opominjevalnega postopka se na sodni pri¬ stojnosti za poznejšo vložitev tožbe nič ne spremeni. — § 19. Upnik sme zahtevati izdajo plačilnega povelja tudi s tožbo, ki gre na izterjanje terjatve, če. je pri¬ stojno za tožbo in izdajo plačilnega povelja isto so¬ dišče. — V tem primeru naj izda sodišče na tožbo plačilno povelje s pripombo, da se bo o tožbi raz¬ pravljalo, če se bo oporek priglasil. En prepis tožbe, ki ga mora vložiti tožilec, se pridrži. — Ce vloži to¬ ženec zoper plačilno povelje oporek, določi sodišče narok za razpravljanje o tožbi po postopku, ki se mora po zakonu uporabljati, in povabi nanj obe stranki, rešuje s tem oporek. — Če najde sodišče za¬ htevo za izdajo plačilnega povelja za nedopustno, jo zavrne in razpiše o tožbi takoj narok za zakonito raz¬ pravljanje. (§ 20 je razveljavljen). 2 Gl. pri § 47. § 9 zak. o odgovornosti za škode iz obrata z m o - tornimi vozili z dne 9. avgusta 1908. št. 162 drž. zak.: Tožbe na povračilo škod, povzročenih v obratu z motornim vozilom, se smejo vlagati tudi pri stvarno 35 3 * Členi 15—1". pristojnem sodišču, v čigar okolišu se je poškodovalni dogodek pripetil. 3 Pravilno „julija“. 4 Gl. V. pri § 1. Člen 15. — V vel javi ostaneta nastopna zakona (zakonita predpisa), ki veljata v območju ban¬ skega stola v Zagrebu: 1) § 8 zakona z dne 8. decembra 1877., Zbornik zakonov in naredi) iz leta 1877., št. 71, o dolžnosti železniških podjetništev, povrniti škodo, povzro¬ čeno z dogodki na železnicah; 1 2) zakon z dne 22. decembra 1890., Zbornik zakonov in naredb iz leta 1891., št. 3, s katerim se spreminjajo, odnosno dopolnjujejo določila za postopanje v urbarskib poslih. 2 1 Gl. op 5a pri § 47. 2 Gl. op. 1 pri § 3. Člen 16. — V veljavi ostanejo nastopni zako¬ niti predpisi, ki veljajo v območju apelacijskega sodišča v Novem Sadu: 1) predpisi sedmega poglavja (§§ 588 do 605) zakonskega člena L iz leta 1911. o plačilnih na¬ logih; 1 2) predpisi posebnih zakonov, ki odkazujejo izvestne pravne stvari, ne glede na vrednost pravdnega predmeta, v pristojnost okrajnih so¬ dišč ali ki odkazujejo predmete, neomenjene v §§ 46 do 48 novega civilnega pravdnega postop- nika, v pristojnost okrožnih sodišč. Čl. 14. Podsodnost po izboru iz § 9 zak. z dne 9. av¬ gusta 19(18., št. 162 drž. zak. je še vedno v veljavi. (Za¬ greb, SS B z dne 24. aprila 1935., Sl. Pr. III, 514. Prejšnji zakoni, Pruvne stvari, za katere je določena v enem izmed omenjenih zakonov izključna pristojnost budim peštanskega sodnega stola ali budimpe- štanskega trgovinskega in meničnega sodnega stola, spadajo v pristojnost okrožnega sodišča v Novem Sadu; 3) predpisi posebnih zakonov, ki določajo za izvestne pravne stvari posebne predpise o kra¬ jevni pristojnosti; 4) predpisi, po katerih se odkazuje ostvarja- nje zasebnopravnih zahtevkov v področje po¬ sebnih sodišč. 1 Vojvodinski opominjevalni postopek sliči več ali manj slovensko-dalmatinskemu. Glavne razlike: Spor¬ ni predmet sme biti vsaka ter jatev na denar ali nado¬ mestne stvari, o kateri sme soditi okrajno sodišče, tudi menična ali čekovna regresna terjatev. Prošnja se vloži kakor tožba, plačilni nalog' se sme izdati le, če ima dolžnik v okolišu okrajnega sodišča svoje pre¬ bivališče. Roki znašajo 15 dni. V tem roku se mora vložiti tudi tzv. kontradikci ja. Na vsako kontradikcijo razpiše sodišče ustno razpravo, ki se izvede po pred¬ pisih, ki urejajo postopek pred okrajnimi sodišči. Člen 17. — V območju vrhovnega sodišča v Sarajevu ostanejo v veljavi: f) naredba z dne 20. februarja 1884., Zbornik zakonov in naredb, št. 22, o dajanju tapij na zemljišča, ki se štejejo za gozdna zemljišča; 2) člena 21 in 22 zakona z dne 17. maja 1928., »Službene novine“ št. 122 — LXI, o bivših kmet¬ skih seliščih in pridobljenih beglukih. 1 1 Gl. pri § 1 D 1 b. Člena 18—19. Člen 18. — f 1 ) V veljavi ostane zakon z dne 27. marca 1950., „Službene novine“ št. 78—XXIX, o zamejničevanju državnih gozdov, ki velja v območjih apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici. 1 ( 2 ) Dokler se ne izda in ne dobi obvezne moči zakon o rodbinskih zadrugah, ostanejo v veljavi predpisi §§ 434 do* 448 zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah za Srbijo z dne 20. febru¬ arja 1865. in predpisi členov 29 in 30 uredbe o pospešitvi poslovanja pri sodnih in izsledovalnih oblastvih z dne 22. junija 1921., kolikor se nana¬ šajo ti predpisi na delitev imovine med zadruž¬ nike; v območju, kjer velja državljanski zakon z dne 11. marca 1844., veljajo za postopek in sojenje v teh sporih predpisi tega zakonika. Ko¬ likor je v teh predpisih govora o prvostopnih sodiščih, je razumeti s tem okrajna sodišča. O pritožbah, označenih v poslednjem stavku § 447 tega zakonikti, odloča okrožno sodišče v drugi in poslednji stopnji. ( s ) Če se pojavi vprašanje o tem, ali je kakšen predpis iz zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah za Srbijo tudi po uveljavitvi novega civilnega pravdnega postopnika še v veljavi, se pooblašča minister pravde, da zahteva o tem na¬ čelno odločbo obče seje kasacijskega sodišča v Beogradu, ki je obvezna za sodišča. 3 1 Gl. pri § l A 21. 2 Drugi in tretji odstavek tega člena sta bila do¬ dana s čl. 22. fin. zak. 1934/35, Sl. N. 73—XVIII/168, Sl. L. 272. 5S Prejšnji zakoni. — III. Obče odredbe. III. Obče odredbe. Člen 19. — j 1 ) Predpisi prvega dela civilnega pravdnega postopnika o sodiščih (§§ 1 do 101) se uporabljajo tudi v onih civilnih pravnih stvareh, ki spadajo po državnih pogodbah ali načelih mednarodnega prava pod sodno oblast naših so¬ dišč ter niso izvzete s posebnimi zakonitimi pred¬ pisi sodni oblasti rednih sodišč. 1 ( 2 ) Sodna oblast naših sodišč se razprostira tudi na one osebe, ki uživajo po načelih medna¬ rodnega prava pravice izdeželnosti, 2 če in kolikor se same podvržejo našim sodiščem, ali če se na¬ naša pravna stvar na njih nepremičnine, ki so v naši državi, ali na njih stvarne pravice na ne¬ premičninah drugih oseb, katere nepremičnine so v naši državi. ( 3 ) Če sodišče dvomi, ali je osnovana pristoj¬ nost naših sodišč glede kakšne izdeželne osebe ali pa, je li kakšni osebi priznana pravica izdežel¬ nosti, se mora obrniti za pojasnilo na ministra pravde. To pojasnilo veže sodišče, ko presoja vprašanje pristojnosti. 1 N. pr. po čl. 51 mednarodnih konvencij o pre¬ vozu 'blaga na železnicah (M. K. R.) in o prevozu potnikov in prtljage po želez¬ nicah (M. K. P.), sklenjenih v Rimu dne 23. novem¬ bra 1933, zakon z dne 2. oktobra 1937., Sl. N. 235— I.XX/529; po čl. 29 zak. o konvenciji za zenačenje ne¬ katerih predpisov o mednarodnem z r a k o - plovnem prevozu z dne 31. marca 1931., Sl. N. 124—XXXVIT/267, Sl. L. 613. 2 Izdeželne osebe so tuji državni poglavarji, šefi in člani akreditiranih poslanstev in poslaništev, na¬ meščenci, družinski člani in sluge teh, kolikor niso vsi ti jugoslovanski državljani. Prav tako zastopniki 59 Členi 19—22. Društva narodov in člani mednarodnih komisij in raz¬ sodišč. Konzuli uživajo izdeželnost le na podlagi po¬ sebnih pogodb. V načelu velja izdeželnost tudi za tuje države, čeprav to ni izrečno priznano. Po zak. o nasta- njevanju in konzularni službi z Italijo z dne 21. avgu¬ sta 1924, Sl. N. 266— LXXXVH A/416 iz 1928, Ur. L. 4/1929, konzularni uslužbenci niso podvrženi pravo- sodstvu naše države, kolikor gre za izvrševanje nji¬ hovih funkcij (čl. 13). Podobno po čl. 4 konvencije s Češkoslovaško, gl. op. pri čl. 9. Gl. §§ 77, 78, 79 in 81. Člen 20. — Glede terjatev iz poslov na odpla¬ čilo 1 2 3 (na obroke) se pristojnost proti kupcu, ki ima prebivališče v naši državi, ne more opirati na predpise §§ 85 in 101, prvega in drugega od¬ stavka, civilnega pravdnega postopnika. To ne velja, če je posel za kupca trgovinski posel. 1 Zak. o poslih na obroke (odplačilo) z dne 27. aprila 1896. št. 70 drž. zak.: § 1. Posli na obroke v smislu tega zakona so prodaje premičnih stvari, izvr¬ šene v trgovinskem ali obrtnem obratu, katerih kup¬ nina naj se odplačuje v delnih zneskih (obrokih) in ki se izroče kupcu, preden poplača popolnoma kup¬ nino. — § 6. Če ima kupec svoje prebivališče v ozem¬ lju, kjer ima veljavo ta zakon, tedaj za tožbe zoper njega iz poslov na obroke podsodnost po dogovoru ni dopuščena in je brez obveznosti, če se podvrže kupec Čl. 20. 1. Določba § 6 zak. z dne 27. aprila 18%. št. 70 drž. zak. ne velja za kupce, prebivajoče izven ozemlja, kjer velja navedeni zakon. (Zagreb SS B z dne 22. aprila 1932., Sl. Pr. II, 360.) 2. Nepristojnost inozemskega sodišča se pri obroč¬ nih poslih tudi po novi zakonodaji še vedno lahko prigovarja, dokler se ne opravi izvršilna prodaja. (Zagreb SS B z dne 24. februarja 1937., Sl. Pr. III, 557.) 3. Za spore iz obročnih poslov se na razsodišče ni moči dogovoriti. (Zagreb SS B z dne 9. januarja 1935., Sl. Pr. II, 459.) 40 III. Obče odredbe. prostovoljno drugi podsodnosti. — Na nepristojnost se je ozirati po službeni dolžnosti in sicer, dokler se ne opravi izvršilna prodaja. — Nepristojnost se more odpraviti samo s tem, da se spusti toženec navzlic poprejšnjemu sodniškemu pouku v razpravljanje. Člen 21. — Osebe, ki jim ne pripada držav¬ ljanstvo kraljevine Jugoslavije, 1 se smatrajo gle¬ de predpisov civilnega pravdnega postopnika za inozemce. 1 Gl. zak. o državljanstvu z dne 21. septem¬ bra 1928., Sl. N. 254—LXXXIV/401, Ur. L. 365, in izvrš. ur. z dne 28. novembra 1928., Sl. N. I—1/1 iz 1929, Ur. L. 48/1929. Člen 22. — Cerkvenim (duhovnim) sodiščem, pristojnim za razsojanje zakonskih sporov, potem obrtnim sodiščem in razsodiščem kakor tudi raz¬ sodnikom, naposled tudi vsem ostalim posebnim sodiščem, oblastveni in ustanovam, ki je zanje to izrečno predpisano, morajo dajati redna so¬ dišča na njih zaprosilo pravno pomoč, kolikor je zaprošeno sodno dejanje po zakonu dopustno in kolikor je zaprošeno sodišče za to dejanje pri¬ stojno. Predpisi § 58 civilnega pravdnega postop¬ nika se uporabljajo smiselno tudi tukaj. 1 1 Zup. določa: § 14/2. Sodiščem se sme pošiljati tako zaprosilo za pravno pomoč samo v okviru ve¬ ljavnih predpisov. Na zaprosilo državnih oblastev so sodišča dolžna, vročati oblastvom svoje spise, kolikor to ne bi oviralo dotičnega sodnega postopanja. — §105/2. Sodna oblastva se smejo zaprositi za izvaja¬ nje dokazov samo v onih primerih, kjer to poedini predpisi izrečno določajo. O izkazovanju pravne pomoči šerijatskim sodiščem gl. § 26 zak. o ureditvi šerijatskih sodišč itd (n. p. pri § t A 111, 8); o izkazovanju administrativne pravne pomoči čl. 6 zak. o srbski pravoslavni cerkvi (n. p. pri § I D 5c), čl. 8 zak. o verski zajednici Židov (n. p. 41 Členi 22—26. pri § 1 D 5c), § 13 zak. o evangeljsko-krščanskih cer¬ kvah itd. (n. p. pri § ( d 5c), nadalje o pravni po¬ moči med rednimi in obrtnimi sodišči § 22 zak. o obrtnih sodiščih (n. p. pri § 1 A IV, 10). Glede glavne kontrole čl. 30 zak. o glavni kontroli (n. p. pri § I B 6). O pravni pomoči, ki jo izkazuje uprava za za¬ ščito industrijske svojine sodiščem gl. § 76 zak. o za¬ ščiti industrijske svojine (n. p. pri § 1 B 1). Člen 23. — ( J ) Če se vloži po predpisih §§ 75 in 92 civilnega pravdnega postopnika v pravnem sporu, ki bi spadal sicer v pristojnost okrajnega sodišča, tožba pri zbornem sodišču, pretrese in reši tak pravni spor po predpisih, ki veljajo za posto¬ pek pred zbornimi sodišči prve stopnje, en sodnik pristojnega zbornega sodišča kot sodnik poedinec. Za pretresanje in reševanje malotnih (bagatelnih) stvari in tožb zbog motene posesti so odločilni predpisi §§ 543 do 554 civilnega pravdnega po¬ stopnika. 1 ( 2 ) V pravnih sporih, omenjenih v prvem od¬ stavku, drugem stavku, ni treba, da bi bile stranke zastopane z advokatom. 1 Gl. stz.: § 126. V pravnih sporih, ki se morajo vo¬ diti pri stečajnem sodišču, razpravlja in odloča sod¬ nik poedinec po predpisih, ki veljajo za postopek pred okrajnimi.sodišči (§§ 523 do 547 zakonika o sod¬ nem postopku v civilnih pravdah), če ne presega vred¬ nost spornega predmeta dvanajst tisoč dinarjev; dru¬ gače pa veljajo odredbe § 6 zakonika o sodnem po¬ stopku v civilnih pravdah. — § 174. Tudi ko je stečaj odpravljen, veljajo odredbe §§ 123 in 126 za zahtevke, ki jih ostvarjajo upniki zoper stečajnega dolžnika na podstavi odredb §§ 162 in 173. Člen 24. — Predpise civilnega pravdnega po¬ stopnika o odpovedovanju rabokupnih pogodb (zakupnih ali najemnih pogodb) in o postopku v 42 III. Obče odredbe. sporih, ki izvirajo iz zakupnih ali najemnih po¬ godb, ni uporabljati na težaška razmerja, ki ob¬ stoje v današnjem območju višjega deželnega so¬ dišča v Splitu, izvzemši območji okrajnih sodišč v Krku in Kastvu, 1 in ki so označena v naredbi bivše pokrajinske uprave za Dalmacijo z dne 8. decembra 1928., št. 12.735/18, ,.Dalmatinski glas¬ nik" št. 11. 1 S § 3 zak. z dne 27. decembra 1932,, Sl. N. 304— CXIV/796, Sl. L. 23/1933., sla bili okrajni sodišči v Krku in Kastvu obenem z okrajnima sodiščema na Rabu in Pagu podrejeni novoustanovljenemu okrož¬ nemu sodišču na Sušaku in s tem apelacijskemu sodi¬ šču v Zagrebu. Vendar se s tem glede veljave posa¬ meznih zakonov ni nič spremenilo. Člen 25. — Kjer napotuje civilni pravdni po¬ stopnih na odredbe državljanskega prava, je treba ometi ne samo predpise državljanskega za¬ konika, ampak tudi predpise trgovinskega prava, meničnega zakona in čekovnega zakona, nadalje drugih zakonov, kolikor so v njih odredbe za¬ sebnega prava. Člen 26. — Kjer nalaga državljansko pravo stranki, ki se hoče koristiti s pravico do jamstva, dolžnost, zahtevati zastopanje (zaščito), 1 je ometi s tem dolžnost obveščanja o pravdi po predpisu § 122 civilnega pravdnega postopnika. Če se opu¬ sti obvestitev o pravdi, so združene s tem pravne posledice, ki jili predpisuje državljansko pravo glede opustitve zahtevanja za zastopanje (za¬ ščito). 1 Gl. § 931 odz. 43 Člena 27—28. Člen 27. — (*) Advokat, ki je po § 165, št. 5., civilnega pravdnega postopnika postavljen za zastopnika siromašne stranke, sme predlagati pri pravdnem sodišču prve stopnje, naj se razreši dolžnosti zastopanja, če smatra ostvarjanje ali obrambo pravic, ki sta mu izročeni, za objestni ali breznadni. Pravdno sodišče odloči o takem predlogu s sklepom, ko je zaslišalo siromašno stranko. 1 Siromašna stranka sme podati rekurz zoper ta sklep na sodni zapisnik tudi v postopku pred zbornim sodiščem. 2 ( 2 ) S tem, da je advokat pravnomočno razre¬ šen dolžnosti zastopanja, prestane obenem v pravdah, v katerih je predpisano prisilno zasto¬ panje z advokatom, tudi dovoljena siromaška pravica za to pravdo. 3 1 V nejavni seji. 2 Gl. §§ 173/2, 616 in 622. 3 Predpis tega čl. se ne nanaša na uradnike dr¬ žavnega tožilstva in sodišča, ki so postavljeni z.a za¬ stopnike siromašni stranki po št. 4 § 165. Člen 28. — Minister pravde predpiše z uredbo pristojbine, 1 ki gredo sodnim organom za vroča¬ nje sodnih spisov, in postopek za njih izterjavo. Dokler se ta uredba 2 ne izda, vel jajo o tem pred¬ pisi, ki obstoje dandanes. 3 1 Gl. o tem §§ 76 do 78 sp. O teh pristojbinah vodi pri vsakem sodišču predstojnik sodne pisarne ali drug sodni uslužbenec ob njegovem nadzorstvu potni dnev- Čl. 27. Predlog zastopnika siromašne stranke, naj ga sodišče odveže naložene dolžnosti, je utemeljen, ako bi bila nameravana tožba brez uspeha. (Zagreb SS B z dne 17. septembra 1930., Sl. Pr. II, 258.) 44 Vročnine. nik, ki ga mora kdaj pa kdaj preskusiti tudi sodni starešina (§§ 75 in 79 sp.). 2 Ta uredba doslej še ni izdana. V območju apela- cijskega sodišča v Ljubljani velja naredba ministru pravde o trošarinah, h oda r in ah, prenoč¬ ninah, vročninah z dne 23. novembra 1922., št. 44679, Ur. L. 407, ki določa: Prenočnina. Čl. 6. — Ako mora izvrševalni organ prenočiti, da opravi uradno opravilo po členu I., odstavku 1., ali da združi več takih uradnih opravil, dobiva prenoč¬ nino po 10 din za vsako noč. V potnem dnevniku naj se izkaže, da je bilo treba prenočevati. Isto prenočnino dobiva izvrševalni organ brez iz- kazila, ako je prehodil peš v enem dnevu poleti 40km, pozimi 30 km na kraj uradnega opravila in nazaj (člen 7., odstavek 1.). Poletni in zimski čas se računi po zadnjem odstavku člena 2.* V obeh primerih se mora razdeliti prenočnina po enakih delih na združena opravila, za katera je treba plačati trošnino, ako ni bilo prenočevanje očividno povzročeno po enem ali po posameznih uradnih opra¬ vilih. Hodarina. Čl. 7. — llodarina znaša 50 p za vsak km od se¬ deža sodišča do kraja uradnega opravila. Ulomki, ki presezajo pet desetin kilometra, se računijo za cele kilometre, manjši ulomki se ne upoštevajo. Ako opravi sodni organ na enem službenem poto¬ vanju na različnih krajih več uradnih opravil v ci¬ vilnih stvareh, dobiva hodarino po 1. odstavku po naj¬ krajši poti za vsako posamezno opravilo. Ako pa mora opraviti po naročilu na enem službe¬ nem potovanju samo eno uradno opravilo v civilnih stvareh ali več uradnih opravil v civilnih stvareh v * Nočni čas za računanje trošnine traja od dne L oktobra do dne 31. marca od 17. do 7. ure, od dne 1. aprila do dne 30. septembra pa od 18. do 6. ure prihodnjega dne. 45 Člen 28. istem kraju, dobiva enkratno hodarino za pot na kraj uradnega opravila in nazaj. Hodarino dobiva sodni organ tudi, če uporablja železnico (parnik) ali druga splošna vozila. Ako pa je voznina višja od hodarine, dobiva namesto liodarine povračilo voznine za najcenejši razred, toda samo, če se mu je dovolilo, uporabljati splošna vozila. Iloda- rina se potem računi od zadnje postaje dalje. V pot¬ nem dnevniku naj se izkaže, da je bilo naročeno sod¬ nemu organu, uporabljati splošna vozila. Ako spremlja izvrševalni organ uradnika in upo¬ rablja njegov voz, si ne sme zaračunati hodarine. Vročnina. Čl. 8. — Vročnina v civilnopravnih stvareh v spor¬ nem in v nespornem postopanju znaša za vsako vroč- bo izven uradnega poslopja po 1 din. Če se izvrši vročba istočasno z izvršilnim dejanjem pri isti osebi, ne gre zanjo vročnina. Za vročbo v kazenskih stvareh se ne plačuje vročnina (stalna hodarina). Čl. 9. — Za vročbe v civilnopravnih stvareh dobiva sodni organ hodarino, prenočnino in povračilo voz¬ nine na železnicah, parnikih in drugih splošnih vo¬ zilih (člena 6 in 7). Za vročbe ali druga opravila v kazenskem posto¬ panju dobiva, ne glede na njih število, le enkratno hodarino po 50 p za km za pot od sodnega poslopja do kraja uradnega opravila in nazaj, prenočnino (člen 6) in povračilo voznine na železnicah, parnikih in drugih splošnih vozilih (člen 7, odstavek 4.). Le v nujnih primerih sme sodni organ iti na pot zgolj v svrho vročb ali drugih opravil v kazenskem postopa¬ nju. V tem primeru se razdeli tu hodarina in pre¬ nočnina na posamezne kazenske vročbe (opravila) po enakih delih. Ako se združi na istem potovanju več opravil (vštevši vročbe) v civilnem in v kazenskem postopa¬ nju, se sme izplačevati hodarina (voznina) le za vroč¬ be v civilnih stvareh (člen 7, odstavek 2.). Za kazen¬ ske vročbe (opravila) dobiva sodni organ v tem pri¬ meru hodarino le za pot, ki jo je prehodil zgolj v 46 Vročnine. svrho kazenske vročbe (opravila). Prenočnina se raz¬ deli v tem primeru le na opravila v civilnih stvareh (člen 6, odstavek 3.). Povprečnina. Čl. 10. — Povprečnina po razpisu bivšega avstrij¬ skega justienega ministrstva z dne 24. avgusta 1899., ukaznika št. 34, se zvišuje za sluge od 30 K na 30 din in od 20 K na 20 din. [Po tej naredbi se je plačevala vsakemu služitelju, ki je bil več kakor dve tretjini časa zaposlen zgolj z vročanjem (t. j. ne tudi obenem z izvršilnimi posli) izven službenega kraja in v občinah ne več kakor 3 8 km na okoli, mesečna povprečnina po 30 K, in slu¬ žitelju, ki je bi! s takimi posli zaposlen več kakor tretjino pa manj kot dve tretjini časa, po 20 K.] Čl. 11. [Namesto tega čl. velja § 78 sp.:] Če mora stranka, ki uživa siromaško pravico ali za katero je postavljen skrbnik, plačati stroške za službeni posel zunaj sodne zgradbe, se ti izterjajo, kolikor je to mogoče (§ 9 zst., čl. 26 pst., § 111 cpp.), od nasprotnika osebe, zavezane povračilu stroškov. Če to ne uspe ali ce ni nasprotne stranke, zavezane povračilu stroškov, se izvrši izplačilo iz računa o materialnih stroških, razen stroškov kazenskega postopka, in se zabeleži zaradi morebitne poznejše izterjave (§§ 194, 3. in 4. odst., 233, 2. odst.). Izterjava se mora poskusiti naj¬ manj enkrat vsakega pol leta. Če se izterjava niti v treh letih ne da opraviti, odredi predsednik apelacij- skega sodišča sporazumno s finančno direkcijo iz¬ bris (izknjižbo) tega plačila. Čl. 12. — (3) Uradna opravila, za katera je treba plačati pristojbine, se vpisujejo v potni dnevnik samo, ee je bilo treba plačati zanje v posameznem primeru poleg trošnine prenočnino ali hodarino. [Iz § 76 sp.]: Izvršilni organ (vročevalec) mora na¬ vesti v svojem poročilu o službenem dejanju (na vročilnici) prejete zneske stroškov kakor tudi šte¬ vilko in stran priznaniške knjižice; pri tem je na¬ vesti posamezne zneske, iz katerih stroški sestoje, in oddaljenost (daljavo) v kilometrih (povračilo pre- 47 Člen 28—30. vaznih stroškov). Ce opravi uslužbenec na enem službenem potovanju več službenih dejanj, na katera se naj potnina porazdeli, predloži obračun samo v enem spisu in označi ostale spise. K poročilu o izvr¬ šenem poslu je postaviti v vsak spis zaznamek, v ka¬ terem spisu je obračun. Potnina se razdeli v raz¬ merju zneskov terjatev, na katera se nanašajo služ¬ bena dejanja, če pa taka razdelitev ni mogoča, na enake dele. Upravitelj izvršilnega oddelka (§ 37, 3. odst.) pre¬ gleda, odobri ali popravi višino stroškov, vzporedi po¬ datke v priznaniški knjižici s podatki o izvršenem poslu (na vročilnici) in postavi na obeh mestih svoj skrajšani podpis. Če presegajo prejeti zneski pripa¬ dajoče stroške, izda naredbo za povračilo viška; tako naredbo pa sme izdati tudi višje oblastvo. § 13. [Namesto 1. odst. sedaj i. odst. § 76 sp.;] Vsak izvršilni organ in vročevalec je po uredbi o hranarini in potnini pri opravljanju službenega de¬ janja upravičen zahtevati in na priznanico prejeti pripadajoče stroške ali jih z izrečno pooblastitvijo starešine sodišča, dano na dotičnem spisu, pridržati od denarnega zneska, ki se je prostovoljno položil ali se je našel ob rubežu ali dobil ob prodaji. Tako izterjanih trošnin [hranarin] po čl. 12 ni treba vpisovati v denarno knjigo, pač pa se morajo ugotavljati po členu 12. Čl. 14. — Hodarine in prenočnine v kazenskih stvareh je treba ugotavljati vsak mesec in izplačevati iz zaloge za kazenske stroške [gl. § 235 sp.|. Pristojbine za vročbe v kazenskih stvareh naj po- svedoči vročevalni organ na vročilnici, pisarna pa naj jih vpiše v stroškovnik. Ako se pri ugotovitvi po prvem odstavku spremeni pristojbina, ki je zapisana v stroškovnik, je treba stroškovnik popraviti in vr¬ niti neupravičeno izterjani znesek. Čl. 15. — Ta naredba razveljavlja vse dosedanje predpise o trošninah, hodarinah, prenočninah in vroč- ninab sodnih organov, kolikor ji nasprotujejo. Čl. 16. — Naredba dobi veljavo z dnem, ko se raz¬ glasi v uradnem listu. Za uradna dejanja, ki so se izvršila do tega dne, veljajo dosedanji predpisi. 48 Obče odredbe. 3 Gl. čl. 7 uredbe o hranarini in potnini iz¬ vršilnih organov z dne 26. aprila 1938., Sl. N. 95 — XXXII/236, Sl. L. 218: K jer se opravljajo vročitve po sodnih organih (§ 153 sp.), ostanejo, dokler se ne izda uredba po čl. 28. ucpp., predpisi, ki veljajo sedaj o tem, le da morajo sodni izvršilni organi z izvršilnimi dejanji redoma združevati tudi vročitve v istem kra¬ ju; za tako vročitev ne gre izvršilnemu organu ni¬ kakršna pristojbina po tej uredbi. Člen 29. — Glede občevanja sodišč z oblastvi m strankami v inozemstvu so odločilne posebne odredbe, ki obstoje o tem ali ki se izdado o tem (državne pogodbe, naredbe ministrstev in po¬ dobno ) 1 1 Gl. pogodbe o pravni pomoči v dodatku pod ll ln podatke pri § 36 cpp. ter § 52 sp. Člen 30. — Pravica, ki jo daje državljanski zakonik posestniku nepremičnine ali stvarne pra¬ vice, da sme zahtevati pri sodišču prepoved po¬ stavljanja in podiranja zgradbe , 1 ne velja, če je °ni, ki postavlja ali podira zgradbo, po veljavnih gradbenih predpisih zahteval dovolitev, da po¬ stavi ali podere zgradbo, in oni, ki zahteva pre¬ poved, ni prišel na narok, ki ga je predpisno do¬ ločilo pristojno oblastvo o zahtevi za dovolitev, da se postavi ali podere zgradba, najsi je bil redno in pravočasno povabljen na narok, ali je pač prišel na narok, pa ni prigovarjal zahtevani dovolitvi. 2 1 Gl. § 340 odz., §§ 548 sl. 2 § 89 gradbenega zak. z dne 7. junija 1931., bi. N. 133 — XLII/294, Sl. L. 297: (1) Ko prejme občina Prošnjo za gradbeno dovolilo, mora izvršiti v desetih dneh komisijski ogled na licu mesta, zaslišati vse interesente, zlasti vse sosede, kakor tudi odposlanca 49 4 Členi 31—34. gradbenega odbora (§ 106), sestaviti zapisnik o raz¬ pravi in poslati predmet v mnenje gradbenemu od¬ boru. — Pripombe zasebnopravne narave naj poskusi rešiti komisija z dogovorom, če ne uspe, naj napoti pristojno oblastvo prizadete stranke k rednemu so¬ dišču, prosilcu pa izda gradbeno dovoljenje na nje¬ govo odgovornost. Drugi in tretji odst. § 111 ob. z. se glasita: Vpra¬ šanja zasebnopravne narave se morajo, kolikor se ne dajo urediti med deležniki s sporazumom, samo vpi¬ sati v zapisnik, ki se vodi o vsem komisijskem po¬ slovanju, deležnike pa napotiti z odločbo (§ 112) na redno civilno sodišče. Pravico tožbe na civilno sodišče ima tudi stranka, ki na narok ni bila predpisno po¬ zvana. Deležnik, ki je bil napoten na redno civilno sodišče, sme vložiti tožbo samo v 30 dneh od dne vročitve odloka. — Obče upravno oblastvo ne sme prepovedati postavitev delavnic ali naprav zaradi za¬ sebnopravnih spornih vprašanj. Člen 31. — ( 1 ) Z izrazom „redna pot zakona", odnosno „po redni pravni poti" v drugem od¬ stavku § 176 obrtnega zakona (zakonski člen XVII. iz leta 1884.), ki velja za današnji območji apelacijskega sodišča v Novem Sadu in banskega stola v Zagrebu, je umeti okrajno sodišče, ne glede na vrednost pravdnega predmeta. ( 2 ) V stvareh, ki jih odkazuje obrtno oblastvo, odnosno pomirjevalni odbor (pomirjevalno pover- jenstvo) po predpisih omenjenega obrtnega za¬ kona sodišču, je izključno pristojno ono okrajno sodišče, v čigar območju je sedež obrtnega obla- stva ali obrtne zadruge. Če izreče obrtno oblastvo ali pomirjevalni od¬ bor pravnomočno svojo nepristojnost, sodišče po¬ stopek ne sme odreči. 30 Obče odredbe. Člen 32. — Skrbniki (varuhi ali skrbniki) smejo predlagati v pravdah svojih strank dokaz z zaslišanjem strank tudi brez odobritve skrb¬ stvenega oblastva. Člen 33. — (*) Kdor je po predpisih držav¬ ljanskega prava dolžan, napovedati imovino ali dolgove , 1 ali kdor verjetno ve, da je kdo drugi zamolčal ali zatajil imovino, se sme prisiliti s sodbo do tega, da navede, po potrebi s predložit¬ vijo seznamka te imovine ali teh dolgov, kar mu je znano o tej imovini ali teh dolgovih, odnosno o tem, da se je dotična imovina zamolčala ali za¬ tajila, in da priseže o tem, da so njegove navedbe resnične in popolne. ( 2 ) Vložiti tožbo je upravičen vsakdo, ki ima zasebnopravno korist od tega, da se ugotovi sta¬ nje imovine ali dolgov. ( 3 ) Če je združena s tožbo za napoved imovine pod prisego tožba za izročitev onega, kar dolguje toženec na podstavi pravnega razmerja, na ka¬ tero se opira zahteva za izročitev, sme tožilec opustiti označbo storitve, ki jo zahteva, dokler se ne napove imovina pod prisego. 1 N. pr. po predpisih §§ 1012, 1039, 1198 odz. ali Po §§ 617, 628, 737, srb. g. z. Člen 34. — S tožbo se sme zahtevati, da se predloži skupna listina (§ 400 civilnega pravd¬ nega postopnika) tudi takrat, kadar ta listina ni Potrebna za dokaz v že tekočem pravnem sporu. Čl. 34. Za tožbo je treba pravnega interesa (Za¬ greb SS B z dne 13. junija 1933., Sl. Pr. II, 401.) 51 4 * Člena 35—36. Člen 35. — Priposestvovan je ali zastaranje pravice, ki je nastopilo ob času, ko traja pravda ali ko je pravda že končana, ni moči uveljavljati na škodo onega, ki mu je naknadno dovoljeno, obnoviti pravdo, katera je tekla o dotični pravici. IV. Prehodne odredbe. Člen 36. — P) Kolikor ni odrejeno v nasled¬ njih členih kaj drugega, se ne uporabljajo pred¬ pisi novega civilnega pravdnega postopnika na pravne spore, v katerih je bil na dan, ko je dobil ta zakon obvezno moč, že vložen odgovor na tož¬ bo 1 (prigovor zoper tožbo ali nasprotni spis) ali se je že začela ustna sporna razprava (razprava o glavni stvari). Ti spori se pretresajo in rešujejo po dosedanjih predpisih. ( 2 ) Če pa gre za pravne spore, tekoče po po- stopnikih, ki so veljali pred civilnimi pravdnimi postopniki, ki veljajo dandanes v poedinih prav¬ nih območjih, 2 in postopek v takih sporih ni v rednem teku na dan, ko stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, bodisi zato, ker miruje bo¬ disi iz drugega razloga, se mora, če se zahteva po uveljavitvi novega civilnega pravdnega postop¬ nika v takem sporu nadaljevanje postopanja, na¬ daljevati postopek po predpisih novega civilnega pravdnega postopnika, razen če se je že izrekla sodba prve stopnje. Prednje odredbe veljajo tudi, če je sodba prve stopnje, izrečena v takem prav¬ nem sporu pred uveljavitvijo novega civilnega Čl. 36. Gl. odi. pri čl. 38. 52 IV. Prehodne odredbe. pravdnega postopnika, razveljavljena spričo pravnega sredstva. Na postopek, nadaljevan po predpisih novega civilnega pravdnega postop¬ nika se uporabljajo smiselno predpisi § 570 tega postopnika. ( 3 ) Na ostale spore, že uvedene na dan, ko stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, se uporabljajo njegovi predpisi z nastopnimi izje¬ mami: 1) če se je začela razprava o prigovorih, ki preprečujejo pravdo, pred uveljavitvijo novega civilnega pravdnega postopnika in še teče, jo je končati po dosedanjih predpisih; prav tako je presoditi učinek odločbe o takem prigovoru po dosedanjih predpisih; 2) v primerih, omenjenih pod št. 1., se sme tožba umakniti (§ 532) opp., dokler se ne začne prvi narok za ustno sporno razpravo. ( 4 ) V današnjih območjih banskega stola v Zagrebu, apelacijskih sodišč v Beogradu in Skop¬ ijo izgube v pravnih sporih, omenjenih v tretjem odstavku na dan uveljavitve novega civilnega pravdnega postopnika, veljavo odločbe sodišča, s katerimi je tožencu naloženo, vložiti odgovor na tožbo (prigovor zoper tožbo ali nasprotni spis), in Prestanejo roki, določeni za vložitev odgovora (prigovora, nasprotnega spisa). Namesto tega mora določiti pravdno sodišče po službeni dolž¬ nosti narok za ustno razpravo (§ 325 cpp.), če je za to po predpisih novega zakona stvarno pri¬ stojno; drugače mora odstopiti spise sodišču, ki je postalo pristojno po predpisih novega zakona (člen 42). Členi 36—38. ( 5 ) Prednji predpisi veljajo zlasti tudi za one primere, v katerih morajo po odredbi člena 3. tega zakona predpisi novega civilnega pravdnega postopnika nadomestiti dosedanje druge vrste postopka. 1 Odločilna je dejanska vložitev odgovora na tožbo. 2 V območju apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu torej za pravde, v katerih je bil vložen pri¬ govor ali se je začela razprava o glavni stvari že pred 1. januarjem 1898 kot dnem, katerega je bil stopil c. pr. r. v veljavo. Člen 3?. — j 1 ) Če se poda v mandatnem po¬ stopku, v postopku v meničnih sporih ali v po¬ stopku v sporih iz zakupnih ali najemnih po¬ godb tožba, odpoved ali predlog, da se izroči ali prevzemi zakupna ali najemna stvar, preden stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, in se predlože prigovori zoper plačilni nalog ali zoper odpoved ali zoper nalog, da se zakupna ali najemna stvar izroči ali prevzemi, o pravem času po uveljavitvi novega civilnega pravdnega po¬ stopnika, ali če se predlože prigovori sicer prej o pravem času, toda se na dan, ko stopi novi ci¬ vilni pravdni postopnik v veljavo, še ni začela razprava o teh prigovorih, se morajo uporabljati za nadaljnji postopek o teh prigovorih pred¬ pisi novega zakona. ( 2 ) Predpise prednjega odstavka je uporab¬ ljati smiselno tudi, če se poda v opominjevalnem Čl. 37. V mandatnem postopku se razpravlja po novem zakonu, čeprav so bili vloženi prigovori že poprej, razprava o njih pa se je pričela šele potem, ko je stopil cpp. v veljavo. (Beograd z dne 26. ju¬ nija 1934, Branič 1935, 127.) 54 IV. Prehodne odredbe. postopku (člen 14 št. 1) zahteva, da se izdaj pogojni plačilni nalog pred uveljavitvijo novega civilnega pravdnega postopnika, a se poda oporek zoper plačilni nalog o pravem času šele, ko stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, ali če se se ni začela razprava, določena o tožbi spričo oporeka, ki je bil predložen o pravem času pred uveljavitvijo' novega civilnega pravdnega postop¬ nika, kakor tudi če se vloži v postopku o pla¬ čilnih nalogih (člen 16, št. 1.) prošnja, da se izdaj plačilni nalog, pred uveljavitvijo novega civil¬ nega pravdnega postopnika, kontradikcija zoper plačilni nalog pa se vloži o pravem času šele po uveljavitvi novega civilnega pravdnega postop¬ nika, ali če se razprava, določena spričo kontra¬ dikcije, ki se predloži o pravem času pred uve¬ ljavitvijo novega civilnega pravdnega postop¬ nika, na dan njegove uveljavitve še ni začela. Člen 38. — H V onih pravnih sporih, v kate¬ rih se je na dan, ko stopi novi civilni pravdni Postopnik v veljavo, že vložil odgovor na tožbo Čl. 38. 1. Sporazum strank o stroških pravde, ki sta jo vodili po starem postopniku, ni pogoj, da se uporablja novi cpp. (Zagreb SS z dne 23. maja 1935., vrM 155.) 2. Stranke se morejo tudi molče, s tem da ne pri¬ govarjajo sodnikovi odredbi, sporazumeti o tem, naj se nadaljuje pravda po predpisih cpp. S postopniki, ki so veljali pred civilnimi pravdnimi postopniki, ki veljajo dandanes v posameznih območjih, je razumeti v območju stola sedmorice odd. B tiste pravdne pred¬ pise, ki so bili v moči pred civilnopravdnim redom iz. 1. 1895. (Zagreb SS B z dne 22. junija 1937., Sl. Pr. III, 569) Členi 38—40. (prigovor zoper tožbo ali nasprotni spis) ali v katerih se je že začela ustna sporna razprava (razprava o glavni stvari), smejo stranke spora¬ zumno odstopiti od dosedanjega pravdnega po¬ stopanja ter predlagati, da .se pretresi in reši pravna stvar po predpisih novega civilnega pravdnega postopnika in da se odstopi v ta na¬ men po potrebi onemu sodišču, ki je po novih predpisih pristojno zanjo. 1 ( 2 ) Prekinitev zastaranja, ki je nastopilo zato, ker se je vložila tožba, se ne razveljavi zbog ta¬ kega sporazuma ali zbog takega odstopa dru¬ gemu sodišču, 1 Namreč stvarno pristojno. Člen 39. — Če bi se moral uporabljati v pri¬ merih, omenjenih v členih 37 in 38, po doseda¬ njih predpisih sumarni ali bagatelni postopek, se izvede in dovrši taka pravna stvar, kakor naj pač pride v pristojnost zbornega ali okrajnega sodišča, po predpisih novega civilnega pravdnega postopnika, ki velja za postopek pred zbornimi sodišči, ali pa po' predpisih, ki veljajo za posto¬ pek pred okrajnimi sodišči. V poslednjem pri¬ meru se uporabljajo tudi posebni predpisi §§ 543 do 547 civilnega pravdnega postopnika o postopku v malotnih (bagatelnih) stvareh. Člen 40. — Zoper končne sodbe, ki se izrečejo, preden stopi novi civilni pravdni postopnik v ve¬ ljavo, prav tako pa tudi zoper končne sodbe, ki se izrečejo po uveljavitvi novega postopnika v pravdah, izvedenih po dosedanjih predpisih, je dopustna postavitev v prejšnji stan ali obnova 56 IV. Prehodne odredbe. postopka, toda po dosedanjih predpisih. Nasprot¬ no pa se smejo izpodbijati take sodbe, ko stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, s tožbo zbog ničnosti po novih predpisih civilnega pravd¬ nega postopnika (§ 625 cpp.). Ali obstoji v poedi- nem primeru razlog za izpodbijanje, se presodi po predpisih, ki so veljali za izpodbijanje po¬ stopka ob času, ko se je vršil ta postopek. Člen 41. — j 1 ) Za pravne spore, ki že teko na dan, ko stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, in ki se morajo izvesti in končati glede na predpise člena 36 po dosedanjih predpisih, ostanejo do njih dovršitve pristojna ona sodišča, v katerih pristojnost spadajo po dosedanjih pred¬ pisih. To velja zlasti za pristojnost na drugi in tretji stopnji. ( 2 )Če je moči izpodbijati sodbo, izrečeno v takih pravdah, ali sodbo, izrečeno pred uvelja¬ vitvijo novega civilnega pravdnega postopnika, s tožbo zbog ničnosti po členu 40, je pristojno za tako tožbo sodišče, navedeno v § 626 novega ci¬ vilnega pravdnega postopnika. ( s ) Vkljub predpisu prvega odstavka preide v območjih vrhovnega sodišča v Sarajevu in veli- Čl. 40. i. Obnovitvene tožbe, za katere veljajo še Predpisi c. pr. r., se presojajo v vseh primerih, tudi y vprašanju rokov in stroškov, po določbah c. pr. r. jn ne po cpp. (Zagreb SS B z dne 20. oktobra 1936., Sl. Pr. III, 532.) 2. Obnovo pravde, s sodbo končane po starem po¬ stopku, je moči dovoliti samo po določbah starega Postopnika. (Beograd z dne 13. novembra 1934., Arhiv 1935, XLVII, 69; z dne 21. decembra 1935., Branič 1936, 428.) 57 Členi 41—46. kega sodišča v Podgorici reševanje pravnih sred¬ stev, za katera sta bili pristojni vrhovno sodišče v Sarajevu odnosno veliko sodišče v Podgorici, v pristojnost apelacijskih sodišč, ki se ustanove za ti območji. Nanje preide tudi pristojnost za tožbe zbog ničnosti v onih primerih, kjer bi moralo biti pristojno po § 626 novega civilnega pravdnega postopnika vrhovno sodišče v Sarajevu ali veliko sodišče v Podgorici. 1 1 Dokler se ne ustanovi apelacijsko sodišče v Pod¬ gorici, nreja vprašanje ur. z dne 4. junija 1937., SI. N. 129/XXXVIII/289, Sl. 1. 440. Po čl. 3 nav. ur. poslu¬ jejo začasno kot apelacijsko sodišče senati velikega sodišča v Podgorici, ki štejejo po 5 ali 3 sodnike. Člen 42. — Za pravne spore, ki že teko na dan, ko stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, in ki se morajo dovršiti po predpisih tega zakona (člen 36 odst. 2 in 3 in člen 37) ali po spora¬ zumu strank (člen 38) po predpisih novega civil¬ nega pravdnega postopnika, ostanejo pristojna sodišča, v katerih pristojnost spadajo po doseda¬ njih predpisih, razen če ta sodišča po predpisih novega civilnega pravdnega postopnika niso stvarno pristojna, pretresti in razsoditi dotično pravdo. Člen 43. — To, da stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, ne posega v tek in trajanje rokov, določenih z državljanskim zakonikom, z dosedanjimi civilnimi pravdnimi postopniki ali z drugim zakonom ali s sodno odločbo za vložitev kakšne tožbe, kakršni sta tožba zbog motene po¬ sesti in tožba za opravičbo predznambe v zemlji¬ ških knjigah ali za vložitev prigovora zoper pla- 58 Kasacijsko sodišče. čilni nalog ali zoper odpoved zakupne ali na¬ jemne pogodbe ali zoper nalog, da se izroči ali prevzemi zakupna ali najemna stvar. Člen 44. — Ali je dopustno, izpodbijati raz- sode razsodišč, ki so bili izrečeni, preden stopi novi civilni pravdni postopnik v veljavo, se pre¬ soja po dosedanjih zakonitih predpisih. 1 1 Prim. § 435 ob. z. Člen 45. — l 1 ) Zakon o razširitvi pristojnosti kotarskih sodišč na sedežu sodnih stolov, o raz¬ širitvi pristojnosti krajevnih sodišč in o razši¬ ritvi malotnega postopka v območju banskega stola v Zagrebu z dne 6. februarja 1929., „Služ- bene novine“ št. 33—XVI, velja, dokler ne dobi novi civilni pravdni postopnik obvezne moči, z nastopnimi spremembami: 1. v členu 2. pod črko c) se znižuje znesek 2000 dinarjev na 500 dinarjev; 2. v členu 3. se znižuje znesek 1000 dinarjev, omenjen pod črkama a) in c), na 500 dinarjev, znesek 500 dinarjev, omenjen pod črkama b) in c )> pa na 300 dinarjev. ( 2 ) Odredbe drugega odstavka št. 2. ne velja¬ jo za pravde, v katerih se je vložila tožba, pre¬ den stopijo predpisi tega zakona v veljavo. 1 Gl. § l A I. 2. Člen 46. — j 1 ) Dokler se ne ustanovi eno- ka¬ sacijsko sodišče za vso kraljevino, velja to-le: Čl. 44. Gl. odi. 3 pri 61. 5. Čl. 46. Senat za reševanje sporov o pristojnosti po¬ stopa samo na predlog sodišča. (Kompeteneni senat z dne 10. oktobra 1936., Sl. Pr. III, 536.) 39 Člen 46. 1. Sedanji oddelki kasacijskega sodišča, ome¬ njeni v § 103 zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929., 1 se smatrajo za kasacijsko sodišče po predpisih civilnega pravdnega postop- nika. 2. V primerih §§ 23 in 64 civilnega pravdnega postopnika je pristojen, določati krajevno pri¬ stojnost, oni izmed oddelkov kasacijskega sodi¬ šča, omenjenih v št. 1., v čigar območju je prebi¬ vališče stranke, ki podaja predlog. 3. Predpisi § 104 zakona o ureditvi rednih so¬ dišč se uporabljajo smiselno tudi v primerih § 28, drugega odstavka, civilnega pravdnega postopni¬ ka, če se zahteva, da se prenese pravna stvar iz območja enega današnjih oddelkov kasacijskega sodišča v območje drugega oddelka kasacijskega sodišča, kakor tudi v primerih § 42 civilnega pravdnega postopnika, če nastane spor med sodi¬ šči, ki so v območjih raznih oddelkov kasacij¬ skega sodišča. 2 4. Predpisi §§ 55 do 63 zakona o ureditvi red¬ nih sodišč se uporabljajo z nastopnimi spremem¬ bami: 3 a) Zbirke važnih odločb in knjiga načelnih odločb se vodijo za sedaj posebej pri vsakem iz¬ med oddelkov kasacijskega sodišča, omenjenih v št. 1. Vsaka odločba, vpisana po § 56 zakona o ure¬ ditvi rednih sodišč v zbirko važnih odločb enega izmed oddelkov kasacijskega sodišča, omenjenih v št. 1., se vroči v najkrajšem roku predsednikom ostalih oddelkov kasacijskega sodišča, ti pa od¬ rede, da se vpiše vročena odločba v zbirko važ¬ nih odločb njih oddelkov. 60 Kasacijsko sodišče. b) Predpisi § 57 zakona o ureditvi rednih so¬ dišč se uporabljajo samo toliko, da predloži pred¬ sednik vsakega oddelka kasacijskega sodišča pravna vprašanja, ki so jih rešili poedini oddelki kasacijskega sodišča, omenjeni v št. 1., na razli¬ čen način, plenarni seji kasacijskega sodišča, da odloči po predpisih tega paragrafa. Prav to sme zahtevati tudi minister pravde. c) Plenarna seja kasacijskega sodišča za odlo¬ čanje po § 57 zakona o ureditvi rednih sodišč za¬ seda izmenoma pri kasacijskem sodišču v Beo¬ gradu in stolu sedmorice v Zagrebu, predseduje pa ji predsednik dotičnega sodišča. Plenarno sejo sestavlja poleg predsednika še enajst sodnikov vseh oddelkov kasacijskega sodi¬ šča, omenjenih v št. 1. Vsak teh oddelkov, razen velikega sodišča v Podgorici, izvoli v plenarni (obči) seji 4 po dva člana za to sejo in prav toliko namestnikov, veliko sodišče v Podgorici pa enega člana in enega namestnika. Ve je predsednik kasacijskega sodišča v Beo¬ gradu ali stola sedmorice v Zagrebu odsoten ali zadržan, stopi na njegovo mesto eden izmed na¬ mestnikov, izvoljenih od tega oddelka, plenarni se ji pa predseduje po činu najstarejši član ple¬ narne seje. č) Redno občo sejo za odločanje po § 59 za¬ kona o ureditvi rednih sodišč sestavlja poleg članov plenarne seje, omenjene pod črko c), še enajst sodnikov današnjih oddelkov kasacijskega sodišča, izvoljenih po sorazmerju in tako, kakor Je navedeno pod črko c). Tudi redna obča seja zaseda izmenoma pri kasacijskem sodišču v Beogradu in stolu sedmo- (>1 Člen 46. rice v Zagrebu pod predsedstvom njiju pred¬ sednikov. Predpis tretjega odstavka črke c) velja tudi tukaj. d) Predpisi §§ 25, poslednjega odstavka, in 49, tretjega odstavka, drugega stavka, v zakonu o ureditvi rednih sodišč se uporabljajo tudi v pri¬ merih, navedenih pod črkama c) in č). 5 Predpisi, omenjeni pod črkami a) do d) te številke, se uporabljajo samo toliko, kolikor gre za uporabljanje enotnih zakonov. Kolikor ne gre za uporabljanje enotnih zakonov, veljajo za vsa¬ kega izmed oddelkov kasacijskega sodišča, ome¬ njenih v št. 1., dosedanji predpisi o vzdrževanju enotnosti sojenja. 5. Plenarna seja, omenjena v št. 4. pod črko' c), je tudi pristojna, izrekati odločbe, navedene v § 48, št. 4., zakona o ureditvi rednih sodišč. 8 ( 2 ) Posle, razen onih, ki SO' navedeni v št. 4. in 5. prvega odstavka in ki spadajo po zakonu o ureditvi rednih sodišč v področje plenarne seje, redne in izredne obče seje kasacijskega sodišča, rešuje vsak izmed oddelkov kasacijskega sodišča, omenjenih v št. 1., za svoje območje, in sicer v obči seji, sestavljeni tako, kakor je navedeno v § 112, št. 4., zakona o ureditvi rednih sodišč. 7 1 § 103/1 zn s.: Dokler se ne uredi eno kasači jsko sodišče za vso državo, se smatrajo: sedanje kasačij- sko sodišče v Beogradu, oddelek B beograjskega ka¬ sacijskega sodišča v Novem Sadu, stol sedmo rice v Zagrebu, oddelek B stola sedmorice v Zagrebu, vr¬ hovno sodišče v Sarajevu in veliko sodišče v Pod¬ gorici za oddelke kasacijskega sodišča. 2 § 104 zus. Spore o pristojnosti po točki 1) § 48 med civilnimi upravami in vojaškimi oblastvi ali med upravami in rednimi sodišči v istem območju rešuje oddelek kasacijskega sodišča, pristojen za to 62 Kasacijsko sodišče. območje, v senatu, sestavljenem iz petih sodnikov. Take spore med oblastvi in sodišči raznih območij rešuje senat, sestavljen iz šestih sodnikov današnjih oddelkov kasacijskega sodišča. Senat ima sejo na se¬ dežu kasačijskega sodišča v Beogradu. Vsak oddelek izvoli za ta senat v obči seji 4 po enega člana in enega namestnika. Senatu predseduje po činu najsta¬ rejši član. Ta član sestavi senat, kadar koli ga je treba, s pismenim odlokom. Senat sklepa z večino glasov; ob enaki porazdelitvi glasov se smatra, da je večina na oni strani, kjer je glasoval predsedujoči član. Glede sporov z vojaškimi oblastvi in sodišči je § 104 zus. doipolnjen s čl. 2 zak. z dne 6. februarja 1929., Sl. N. 35 — XVII/81, Ur. L. 66, ki se glasi: Spore o pristojnosti med vojaškimi oblastvi ali vojaškimi sodišči na eni strani in civilnimi oblastvi ali civilnimi sodišči na drugi strani, najsi so ta v istem pravnem območju ali v raznih pravnih območjih, rešuje senat sedmih sodnikov. V ta senat spadajo člani senata ka¬ sacijskega sodišča, omenjenega v 2. in 3. odstavku za¬ kona o ureditvi rednih sodišč za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 18. januarja 1929., in en sodnik velikega vojaškega sodišča. Člane senata iz¬ med sodnikov velikega vojaškega sodišča in njego¬ vega namestnika odredi minister za vojsko in morna¬ rico. Senat sklepa z večino glasov. — Predpisi 3. in 4. stavka § 104 zakona o ureditvi rednih sodišč veljajo tudi tukaj. Po 4. odst. čl. 1 ur. o kartelnem sodišču z dne 14. marca 1936., Sl. N. 66—XIII/138, Sl. L. 284, se rešujejo spori o pristojnosti med kartelnim sodiščem in rednimi sodišči po predpisih § 104 zus. Prav tako tudi spori o pristojnosti med kartelnim sodiščem in državnim svetom. 3 §§ 55 do 63 zus. obsegajo določbe o evidenci važ¬ nih in načelnih odločb kasacijskega sodišča. — § 56. Ali naj se sprejme izvestna odločba v zbirko važnih odločb, o tem odloči senat, ki jo je izrekel. Ta senat izroči svojo odločbo s spisi, ki se je tičejo, odseku za 63 Člen 46. evidenco, ta pa jo vpiše v zbirko važnih odločb ter to sporoči predsedniku kasacijskega sodišča. — § 57. Ce odloči ta ali oni senat, da v pravnem vprašanju od¬ stopa od odločbe, že vpisane v zbirko važnih odločb, ali če se dogodi, da izrečeta dva senata protislovni odločbi o pravnem vprašanju, ki ni vpisano v zbirko, in obenem odločita, naj se vpiše v zbirko, zadrži predsednik kasacijskega sodišča odpravo teh proti¬ slovnih odločb ter predloži pravno vprašanje plenar¬ ni seji 4 kasacijskega sodišča, ki odloči o njej, ko je zaslišala oba poročevalca, katerih predloga se morata priobčiti vsakemu članu plenarne seje najmanj osem dni pred sejo. — § 58. Odločbo, ki jo je izrekla ple¬ narna seja, vpiše odsek za evidenco v knjigo načel¬ nih odločb, pa tudi v zbirko važnih odločb samo, če se tiče ta odločba take odločbe, ki je bila semkaj o istem pravnem vprašanju že vpisana. Ta odločba veže vse senate kasacijskega sodišča, dokler je po pred¬ pisih tega zakona redna obča seja kasacijskega sodi¬ šča ne spremeni ali ne ukine. — § 59. Če sklenejo člani enega ali drugega senata ob posvetovanju o eni ali drugi stvari soglasno, da je treba odstopiti od odločbe o pravnem vprašanju, ki je že vpisana v knjigo načelnih odločb, opuste odločitev in zahtevajo od predsednika kasacijskega sodišča, naj se predloži to pravno vprašanje redni obči seji, in ta odloči o njem, ko je zaslišala oba poročevalca, katerih pred¬ loga se morata priobčiti vsakemu članu redne obče seje najmanj osem dni pred sejo. — § 60. Če je od¬ ločba redne obče seje istovetna z odločbo, že vpisano v knjigo načelnih odločb, pripiše odsek za evidenco v to knjigo in v zbirko važnih odločb samo njen da¬ tum in označbo spisa; drugače pa vpiše vso njeno vsebino. Taka odločba je obvezna za vse senate ka¬ sacijskega sodišča, dokler se ne ukine. — § 61. Če za¬ stopa poročevalec pravno mnenje, ki nasprotuje od¬ ločbi, vpisani v knjigo načelnih odločb, sporoči to, preden predloži stvar senatu, predsedniku kasacij¬ skega sodišča, ki odloči, ali je treba predložiti to pravno vprašanje v razpravo redni obči seji (§ 59) ali pa ga prepustiti v ocenitev senatu. 64 Kasacijsko sodišče. Pravila za evidenčne odseke gl. v uredbi ministr¬ stva pravde o oddelku za evidenco važnih odločb in o načelnih odločbah kasacijskega sodišča z dne 27. decembra 1930., Sl. N. 301—CVI/645, Sl. L. 274/1931 s popravkom Sl. N. 11—III/ 14 iz !. 1931, Sl. L. 398, in pojasnilo min. pravde z dne 9. aprila 1931., št. 37562 k čl. 19 nav. ur. (Pahorukov 143). 4 Ta plenarna in obča seja sta sestavljeni, dokler se ne ustanovi enotno kasacijsko sodišče za vso dr¬ žavo, po določbi drugega odstavka tega §. (Gl. opom¬ bo 7.) § 25/5 zus.: Če pride na občo sejo [okrožnega so¬ dišča] sodo število sodnikov, se smatra, da je ob ena¬ ki porazdelitvi glasov večina na oni strani, kjer je glasoval predsednik. § 49 zus. o izžrebanju sodnikov in njih namestni¬ kov za občo sejo kasacijskega sodišča, 3. odst.: Sod¬ niki za redno občo sejo se izžrebajo konec vsakega leta za naslednje leto v enakem številu iz obeh od¬ delkov kasacijskega sodišča; prav tako se izžreba osem namestnikov. Namestnike pozivlje predsednik po abecednem redu njih priimkov. — Izredno občo sejo sestavljajo vsi sodniki kasacijskega sodišča, naj¬ manj pa polovica. 0 § 48/5 zus.: V področje plenarne seje spada poleg stvari... 4) Odločbe o pravnih stvareh, ki so jih nižja sodišča pravnoveljavno rešila na različen način ali pogrešno, če zahteva vrhovni državni tožilec ali s am ali pa po naredbi ministra pravde, da se skliči zaradi tega plenarna seja v civilnopravnih stvareh. Te odločbe se smejo tikati samo onih stvari, ki ne mo¬ rejo priti po predpisih zakona o civilnopravdnem po¬ stopku ali po drugih zakonitih predpisih v odločanje n kasacijskemu sodišču. V civilnopravnih stvareh nimajo take odločbe za nižja sodišča obvezne moči. ' kazenskopravnih stvareh se popravljajo taki po¬ greški na zahtevo vrhovnega državnega tožilca za zaščito zakona po odredbah zakona o kazenskopravd- nem postopku. 7 § 112 št. 4 zus.: Kjer omenja zakon o sodnikih redno občo sejo kasacijskega sodišča, je urneti občo 65 5 Členi 46—46. sejo, ki jo sestavljajo vsi sodniki dotičnega oddelka, najmanj pa polovica, in ki ji predseduje predsednik ali njegov namestnik. V. Spremembe in dopolnitve v zakonu o sodnikih rednih sodišč. Člen 4?. — Člena 25 in 46 zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. se spremi¬ njata in dopolnjujeta tako-le: 1. Na mesto sedanjega poslednjega odstavka v členu 25 stopa ta-le predpis: Odredbe prvega do četrtega odstavka veljajo tudi za osebe, ki niso sodniki po tem zakonu, toda izvršujejo po zakonu o ureditvi rednih sodišč sodno oblast, potem za vse organe, postavljene pri sodišču za opravljanje sodnih uradnih poslov, nadalje za sodne poverjenike (javne notarje), do¬ ločene za opravljanje sodnih uradnih poslov, in naposled za uradnike davčnih oblastev in Držav¬ ne hipotekarne banke glede njih poslovanja s sodnimi depoziti in denarjem oseb pod skrbstvom. 2. V členu 46, petem odstavku, prvem stavku, stopa na mesto besede: „pet“ beseda „osem“. Člen 48. — V dobi dveh let od dne, ko se raz¬ glasi ta zakon, se smejo postavljati sodniški pri¬ pravniki za sodnike okrajnih sodišč takoj po opravljenem sodniškem izpitu. Čl. 47. Javni beležniki kot sodni poverjeniki od¬ govarjajo po 61. 25 zs., ne po §§ 1299 in 1300 odz. (Za¬ greb SS B z dne 10. februarja 1932., Sl. Pr. II, 345.) V. Zakon o sodnikih. VI. Končne odredbe. Za isto dobo se skrajšuje za območji današ¬ njega banskega stola v Zagrebu in višjega dežel¬ nega sodišča v Splitu pripravljalna služba, pred¬ pisana s členom 8 zakona o sodnikih rednih so¬ dišč z dne 8. januarja 1929., od treh na dve leti. 1 1 Ta rok je bil s § 5 zak. z dne 27. decembra 1932., Sl. N. 504—ČXIV/796, Sl. L. 23/1933, podaljšan za na¬ daljnji dve leti do 30. decembra 1934. VI. Končne odredbe. Člen 49. — Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih novinah“, ter dobi, izvzemši predpise členov 1, drugega odstavka, 45, 46, št. 4., 47 in 48, obvezno moč za vsako območje, omenjeno v členu 1., z dnem, ko dobi za dotično območje obvezno moč zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnik); Predpisi členov 1, drugega odstavka, 47 in 48 dobe obvezno moč v vsej kraljevini z dnem, ko se raz¬ glasi ta zakon, predpisi členov 45 in 46, št. 4., pa dobe obvezno moč v vsej kraljevini, ko izteče mesec dni od razglasitve tega zakona. Minister pravde se pooblašča, izdati sodni poslovnik kakor tudi vse uredbe in pravilnike, potrebne za izvrševanje tega zakona in zakonika ° sodnem postopku v civilnih pravdah, in sicer, kolikor posezajo v pristojnost drugih ministrstev, v sporazumu s pristojnimi ministri. 67 5' Zakonik 0 sodnem postopku v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnik) za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 15. julija 1929.' 2 1 Glede naziva državnega imena gl. § 30 zak. z dne 3. oktobra 1929., Sl. N. št. 232 in št. 233—XCVl/489, Ur. L. 399. - Razglašen v Sl. N. z dne 3. avgusta 1929., št. 179— LXXV/396, Sl. L. 76/1931. PRVI DEL. Sodišča. Prvi oddelek. Sodišča in sodni organi. Redna sodišča. § 1. — V civilnih pravnih stvareh izvršujejo sodno oblast, kolikor ni odrejeno s posebnimi zakoni kaj drugega, ta-le redna sodišča: okrajna, 68 Redna sodišča. okrožna, trgovinska, apelacijska so-clišca in ka- sacijsko sodišče . 1 Prim. § 1. j. n. 1 Sodstvo v civilnopravnih stvareh je mišljeno tu v najožjem smislu, namreč samo civilno pravdno sodstvo. Razen v pravdnem postopku sodijo o civil¬ nih spornih stvareh redna državna sodišča še po § 1. 1. Zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zasebnik na svoji imovini vsled že¬ lezniške gradnje, spada pred redno sodišče. (Zagreb SS B z dne 10. decembra 1929., Th Vlil, 1004.) 2. Prav tako zahtevek občine na odškodnino, ki jo zahteva od svojega predsednika oziroma blagajnika. (Zagreb SS B z dne 17. februarja 1931., VrM 252.) 3. Za tožbo državnega uradnika zoper državo na plačilo odškodnine zbog neupravičene upokojitve je dopustna redna pravdna pot. (Zagreb SS B z dne 18. oktobra 1927., Sl. Pr. I, 167; Th. Vlil, 527.) Redno sodišče je nadalje pristojno: 4. Za tožbo zaradi škode, nastalo vsled slabega stanja cest, naperjeno zoper okrajni cestni zaklad. (Zagreb SS B z dne II. septembra 1928., Sl. Pr. I, 187.) 5. Za odškodninsko tožbo službojemca zoper služ- bodavca, ker ga ta ni prijavil pokojninskemu zavodu. (Zagreb SS B z dne 23. oktobra 1929., Sl. Pr. T, 198; Th VITI, 981.) 6. Za spore o odškodninskih zahtevkih, povzroče- 11 ih po malomarnosti železniške uprave z nepravilnim carinjenjem blaga, došlega iz inozemstva. (Zagreb SS B z dne 3. februarja 1931., Sl. Pr. II, 276.) 7 O delavčevem zahtevku na odškodnino zbog ne¬ opravičenega odpusta iz službe zoper rudarsko pod¬ jetje. (Zagreb SS B z dne 23. oktobra 1928., Th. VIII, 801 .) 8. Za zahtevek žene na vzdrževanje, oprt na dvor¬ ci dekret z dne 4. maja 1841., zb. just. zak. št. 531. (Zagreb SS B z dne 11. septembra 1928., Sl. Pr. II, 214, rh. VIII, 778 .) 9- Za rešitev sporov med državnimi komisarji sekvestrirane imovine in zasebniki. (Zagreb SS B z one 7. februarja 1927., Th. VIII, 355.) 69 § 1 . nepravdnem postopku, včasih tudi kazenska sodišča. Po § 1 zus. pa izvršujejo sodno oblast v civilnih stvareh še t. zv. posebna, ali v nasprotju z rednimi 10. Za spore med carinskim posrednikom in nje¬ govim pooblastiteljem. (Zagreb SS B z dne 20. okto¬ bra 1925., Th. VI, 36.) 11. Za tožbo, s katero se izpodbija dopustnost iz¬ vršbe na temelju plačilnega naloga OUZD. (Zagreb SS B z dne 4. septembra 1928., Th. VIII, 773.) 12. Kadar gre za posamezne koristi občine in drugih društev kot sopogodnikov. (Zagreb SS B z dne 8. oktobra 1928., Th. VIII, 792.) 13. Povračilo za osebno oškodbo po § 37 avt. zak. ..me prisoditi tudi civilno sodišče. (Zagreb SS B z dne 24. marca 1937., Sl. Pr. III, 560.) 14. O tem, ali gre solastniku pravica, zahtevati, da mu drugi solastnik izroči solastninski delež v lastnino razsojajo sodišča v pravdnem postopku. (Za¬ greb SS B z dne 23. junija 1937., Sl. Pr. III, 570.) 15. Za tožbo učitelja zoper občino zbog nepla¬ čane stanarine niso pristojna redna sodišča. (Beo¬ grad z dne 8. februarja 1938., Službeni Glasnik 1938. 253.) 16. Za vprašanje o pravici države, ali sme država zadržati pogodbeno globo, če podjetnik ni zahteval podaljšanje roka za izvršitev posla v smislu čl. 99 a zak. o drž. rač. (Beograd z dne 20. februarja 1937., Službeni Glasnik 1937, str. 383; z dne 23. novembra 1937., Branič 1938. 184.) 17. Za razpravljanje o vprašanju, ali je plačati kazen zaradi zamude v izpolnitvi po čl. 99a zak. o drž. rač., je pristojno upravno oblastvo. (Beograd z dne 30. decembra 1936., Pravni Život 1937, 202.) 18. Iztoževanje pravdnih stroškov vsled umika tožbe po nasprotni stranki ni dopustno. (Zagreb SS B z dne 25. februarja 1930., Sl. Pr. II. 225.) 19. Stroški postopka v zavarovanje dokazov niso samostojno vtožljivi, če je zastarana terjatev, zbog katere je bilo zavarovanje dokazov izvedeno. (Zagreb SS B z dne 16. novembra 1932., Sl. Pr. II, 372.) 20. Redno sodišče ni pristojno, prisoditi pravdne stroške nastale v pravdi pred cerkvenim sodiščem. 70 Občinska sodišča. sodišči pravilneje nazvana izredna sodišča, druge ustanove in končno še upravna oblastva. Sodno oblast rednih civilnih sodišč omejujejo torej naslednja ob¬ lastva in ustanove: A. Izredna (posebna) sodišča. I. Občinska sodišča. 1. Občinska sodišča na ozemlju kasacijskega sodi¬ šča v Beogradu. — Uredba za pospešitev dela pri sodnih in izsledovalnih oblastvih z dne 22. junija 1921., Sl. N. 155. — Čl. 15. V civilnih stvareh so ob¬ činska sodišča pristojna: a) da sodijo o vseh sporih v vrednosti do 500 dinarjev vključno, a o nepremič¬ ninah do 200 dinarjev in o meničnih terjatvah do 100 dinarjev; b) da sodijo o poljskih služnostih iz § 535 drž. zakonika; v) da potrjujejo poravnave na vsote do 500 dinarjev, izvzemši poravnave o nepre¬ mičninah čez 200 dinarjev; g) da odobre po spora¬ zumu strank razsodišča za spore, navedene v točki a); d) kmeti so pristojni do vsote 50 dinarjev. — Sodbe občinskih sodišč so izvršljive, ako ne presegajo vred¬ nosti 100 dinarjev. Pritožba zoper sodbo občinskih so¬ dišč v sporih čez 100 dinarjev se izjavlja pristojnemu prvostopnemu sodišču. Zoper sodbe občinskih sodišč v meničnih sporih je dopustna pritožba ne glede na vrednost. — Čl. 22. Zadolžnice za vsoto do 500 dinar¬ jev vključno morejo potrjevati tudi občinska sodišča. ker prisoja le stroške, ki so nastali stranki v pravdi pred njim. (Zagreb SS z dne 22. junija 1958., Od- vjetnik 1938., 248.) 21. Redno civilno sodišče ni pristojno, rešiti spor med družbeniki trgovinske družbe glede uprave imo- vine. (Zagreb SS B z dne 24. novembra 1932., SI. Pr. II, 374.) A. 1 . 1 . Gl. odi. pri čl. 7. 2. Zneske, ki niso ne v pravni ne v dejanski zvezi, in za katere je posamič pristojno občinsko sodišče, s seštevanjem ni moči vtoževati pod rednim sodiščem. (Beograd z dne 22. novembra 1937., Arhiv 1938, LIH. 623.) 71 § i. — Po zak. z dne 22. aprila 1885. odločajo občinska sodišča tudi o odškodnini za okvaro poljščine v vred¬ nosti od 21 do 200 din (§ 25), o višjih odškodninah posebno razsodišče. — Prav tako tudi po prav. z dne 12. septembra 1904 z dopolnitvami z dne 9. apri¬ la 1905. in 30. oktobra 1910. spore med gospodarji in služabništvom, ako se prično med službovanjem ali najkasneje v 3 dneh po prestanku službenega raz¬ merja. Kjer obstoje upravna oblastva prve stopnje ali razsodniški odbori, so pristojni ti in ne občinska sodišča. 2. Krajevna sodišča na ozemlju stola sedmorice v Zagrebu. Zakon z dne 3. oktobra 1876., Zb. XXXII št. 87 s spremembami po zak. z dne 14. maja 1907., Zbr. 40, po zak. z dne 21. aprila 1922., Nar. Nov. 38/1923, po zak. z dne 6. februarja 1929., Sl. N. 33— XVI/75 in el. 45 ucpp. — § 21. Spodaj navedeni civil¬ nopravni spori se morajo razpravljati in reševati pred krajevnimi sodišči: 1. v mestih: Zagrebu, Bakru, Bjelovaru, Brodu, Karlovcu, Karlovcih, Koprivnici, Kostajnici, Križevcu, Mitroviči, Osjeku, Petrinji, Pe- trovaradinu, Požegi, Senju, Sisku, Varaždinu in Ze¬ munu a) civilnopravni spori o denarnih vsotah, ako te vsote brez obresti in stranskih pristojbin ne pre¬ segajo 500 din, b) civilnopravni spori o drugih pred¬ metih (premičninah, osebnih storitvah), ako je tožilec izrečno voljan, sprejeti namesto njih takšno denarno vsoto; 2) v ostalih občinah civilnopravni spori iste vrste, ako zahtevana denarna vsota brez obresti in stranskih pristojbin ne presega zneska 300 din. — § 22. Ako zahteva tožilec obrok ali ostanek terjatve, ki presega znesek 500 din odnosno 300 din ali dospele obresti od glavnice, presegajoče označene vsote, je kra¬ jevno sodišče pristojno' samo, ako prizna toženec pred sodiščem celo terjatev ali ne pride na sodišče. — Ako toženec terjatve v celoti ne prizna, krajevno sodišče o sporu ne sme razpravljati, ampak mora napotiti stranke na rednega sodnika. — § 23. Civilnopravne spore za večje denarne vsote kakor so one, navedene v § 21 toč. 1., 2. in 3., potem terjatve iz rudarskih in meničnih poslov, terjatve, ki so podvržene izključ¬ no realni podsodnosti, izločitvene tožbe, o moteni po- Občinska sodišča. sesti, prav tako tudi ne pravne posle, o katerih se izdaja na temel ju naredb z dne 21. maja 1855. (d. z. br. 95) in 18. julija 1859. (d. z. br. 130) plačilno po¬ velje, krajevna sodišča niti takrat ne smejo razprav¬ ljati, nko so stranke tudi voljne, podvreči se njih odločbi. Pred krajevnimi sodišči se tudi tožbe iz rabokupne pogodbe ne smejo razpravljati razen, ako je naperjena tožba samo na to, da se izterja najem¬ nina ali zakupnina. — Zoper končne odločbe krajev¬ nih sodišč je dopustna pritožba na okrajno sodišče, v čigar okolišu je sedež krajevnega sodišča. 3. Občinska sodišča na ozemlju oddelka B kasa- cijskega sodišča v Novem Sadu. Zak. čl. I : 1911. — § 758. V področje občinskega sodišča (pomirjevalnega sod¬ nika) spadajo tožbe zaradi plačila v gotovini, zaradi oprave dela ali zaradi premičnih stvari, ako vrednost spornega predmeta ne presega 500 dinarjev. — V po¬ dročje občinskega sodišča ne spadajo: 1) tožbe, ki so odkazane v področje okrožnega sodišča ne glede na vrednost, kakor tudi tiste tožbe ne, za katere odreja zakon izključno pristojnost; 2) tožbe, ki jim je pred¬ met dedna pravica, skupni pridobitek ali vdovska pravica (plačilo za zvestobo); 3) tožbe, ki izvirajo iz delniškega ali zadružnega razmerja; 4) tožbe, ki se morejo započeti na podlagi meničnega zakona, dalje tožbe, ki izvirajo iz trgovskih nakaznic, bonov ali čekov, iz listin javnih skladišč ali iz enega dela iste, in iz drugih vrednostnih papirjev, ki se morejo pre¬ našati z indosamentom; 5) tožbe zaradi odškodnine, nastale iz kršitve predpisov, ki se nanašajo na zako¬ nito zaščito patentov, zaščitnih znamk in obrtnih vzorcev; 6) tožbe, ki jih izvzema poseben zakon iz področja občinskega sodišča ali jih odkazuje v po¬ dročje okrajnega sodišča. — Ako pristojno sodišče iz kakega razloga, navedenega v §§ 59 — 62 ne more postopati, je treba započeti tožbo pred okrajnim so¬ diščem. — Ta § ne izključuje, da ne bi tožilec mogel ostvarjati svoj zahtevek pred okrajnim sodiščem s plačilnim nalogom. — § 759. Ako izreče občinsko so¬ dišče, da ni pristojno, redno sodišče ne more odbiti tožbo, češ da spada tožba v področje občinskega so¬ dišča. — Ako se toženec" spusti v pravdo, se sodišče g 1. na okolnost, da spada pravda v področje občinskega sodišča, ne more več ozirati. — Odločba sodišča se iz razloga, da spada stvar v področje občinskega sodi¬ šča, ne more napadati s pravnim sredstvom. — § 765. Nezadovoljna stranka more stvar, ki jo reši občinsko sodišče s svojo odločbo, v petnajstih dneh, računa¬ joč od priobčitve odločbe, vložiti pri okrajnem so¬ dišču. 4. V mejah bivše Črne gore so pristojna sreska načelstva odnosno sodišča mestnih občin za vse imo- vinske pravde izvzemši dednih do vrednosti 100 di¬ narjev, s pismenim pristankom pravdnih strank pa do 200 dinarjev, dalje za pravde o moteni posesti, mejnem poslužju in za odpovedne pravde (§§ 6, 306 črn. grpp.). II. Cerkvena sodišča. Gl. op. I pri čl. 6. 5. Katoliška, a) Zakon uveden s cesarskim paten¬ tom z dne 8. oktobra 1856. št. 185 drž. zak., veljaven za območje nekdanje Hrvatske in Slavonije. — § 42. O veljavnosti zakonov med katoliki odloča tisto cer¬ kveno sodišče, ki je po zakonih katoliške cerkve pri¬ stojno. — § 43. O veljavnosti zakonov, ki se sklenejo med katoliškimi in nekatoliškimi kristjani, sme, do¬ kler pripada en zakonec katoliški cerkvi, odločati zgolj katoliško ženitno sodišče. — § 48. Ako dve osebi, ki sta se poročili kot nekatoliška kristjana, prestopita v katoliško cerkev, odloča katoliško ženitno sodišče, kolikor se pojavi vprašanje veljavnosti ali neveljav¬ nosti zakona. — § 56. Če sta oba zakonca nekatoliške veroizpovedi, odloča o veljavnosti njunega zakona so¬ dišče, ki je za zakonske stvari njune veroizpovedi pristojno. b) Po čl. 13 konkordata med Srbijo in rimsko stolico z dne 24. junija 1914. je pridržano razprav¬ ljanje sporov iz čistih in mešanih katoliških zakonov katoliškim cerkvenim sodiščem. c) Za področje apelacijskega sodišča v Sarajevu določa bivši civilnopravni red z dne 4. aprila 1883. v § 1: Cerkvena sodna oblastva in šerijatska sodišča ohranijo tudi nadalje izvrševanje sodniških poslov v 74 Cerkvena sodišča. zakonskih stvareh svojih vernikov, kolikor niso imo- vinskopravne narave. d) Na področju velikega sodišča v Podgorici sme po čl. 10 konkordata med bivšo Črno goro in Ad 5 — ?. 1. Sodbe v zakonskih pravdah, ki so jih iz¬ rekla po veljavnih zakonih v posameznih območjih obstoječa cerkvena sodišča, postanejo pravnomočne. (Zagreb SS B z dne 10. decembra 1929., Th. Vlil, 1003.) 2. Na ozemlju Slovenije in Dalmacije so poklicana, da sodijo o ločitvi od mize in postelje, o razvezi in veljavnosti zakonov katere koli veroizpovedi redna sodišča, v katerih območju sta imela zakonska druga zadnje skupno prebivališče. (Zagreb SS B z dne 10. de¬ cembra 1929., Th. VIIT, 1003; z dne 11. junija 1928., Th. VIII, 728; z dne 12. oktobra 1937., Sl. Pr. III, 579.) 3. Ženitna sodišča na območju stola sedmerice so pristojna zgolj za razpravljanje o zakonskih prav¬ dah domačinov, ne tudi inozemcev. (Zagreb SS z dne 6. oktobra 1938., Pravni Život 1938, 302.) 4-. O veljavnosti v Vojvodini sklenjenega civilnega zakona med katolikom in Židinjo, pripadnikoma ob¬ čine v bivši Hrvatski-Slavoniji, sodi katoliško cer¬ kveno sodišče. (Zagreb SS z dne 18. junija 1931., VrM 97.) 5. Razpravljanje o zakonskih pravdah spada v Bosni in Hercegovini pod pristojnost cerkvenih so¬ dišč dotične veroizpovedi, dočim rešujejo imovinska vprašanja redna civilna sodišča. (Sarajevo z dne 15. decembra 1922., Th. III, 334.) 6. S čl. 129 ustave srbske pravoslavne cerkve ni prenesena pristojnost za spore o dolžnosti moža, da¬ jati ženi po razvezi zakona vzdrževalnino, od rednih sodišč na cerkvena. (Sarajevo z dne 9. septembra 1933., Pravos. 1934, 57.) Nasprotna odločba: Po čl. 129/4 nav. ustave odloča eparhijsko sodišče le o vzdr¬ ževalni dolžnosti, dočim odmeri višino vzdrževalnine civilno sodišče v nepravdnem postopku. (Beograd z dne 3. februarja 1938., Pravni Život 1938, 79.) 7. Sodišča starokatoliške cerkve ne morejo soditi z veljavnostjo za državno območje. (Zagreb SS B z dne 7. maja 1935., Sl. Pr. III, 482; z dne 27. oktobra 1931., VrM 287.) § 1 - rimsko stolico z dne 18. avgusta 1886. zakonske stvari med katoliki, kolikor se tičejo civilnih posledic, re¬ ševati katoliško cerkveno sodišče. 6. Pravoslavna. Ustava srbske pravoslavne cerkve z dne 16. novembra 1931., Sl. N. 275-LXXXVI/603, Sl. L. 61/1932 (postupak za sudove u Srpskoj pravo- slavnoj crkvi od 30. maja (12. junija) 1933.). — Čl. 64. Sveti arhierejski sinod... 35) sodi na prvi stopnji: a) o zakonskih sporih kralja in članov kraljevskega doma. — Čl. 74. Veliko cerkveno sodišče razpravlja, odobrava, spreminja in razveljavlja na drugi in zadnji stopnji rešitve in sodbe eparhijskih cerkvenih sodišč po službeni dolžnosti ali po izjavljenem pri¬ zivu. — Čl. 129. Eparhijsko cerkveno sodišče kot sod¬ ni organ ... 5) razsoja — v lastni pristojnosti — spo¬ re o veljavnosti, razveljavitvi in razvezi zakona; 4) rešuje — v lastni pristojnosti — ali naj mož daje pre¬ živnino ženi za trajanje zakonske pravde in pri kateri pravdni stranki naj ostanejo otroci za ta čas odnosno ali naj daje mož po končani zakonski pravdi stalno preživnino, pri katerem izmed staršev naj ostanejo otroci in kdo izmed njiju naj trpi stroške za pre¬ življanje otrok, (ločim odmerjajo višino preživnine redna civilna sodišča; 5) rešujejo spore med duhov¬ niki kakor tudi spore zaradi parohijskih dohodkov in zbog premične in nepremične imovine, ki je odrejena duhovništvu na uživanje. 7. Reformirane krščanske cerkve. Ustava refor¬ mirane krščanske cerkve z dne II. maja 1933., Sl. N. 126—XXXVI/361, Sl. L. 435: § 94. Pod cerkveno sod¬ stvo spadajo cerkveni prestopki in prekrški, sporni cerkvenoupravni posli in zakonske pravde, kolikor niso imovinskopravne narave in ne spadajo v pristoj¬ nost državnih sodišč. — Sodstvo o cerkvenih prestop¬ kih in prekrških ter sodstvo o spornih cerkveno¬ upravnih poslih ureja Statut o cerkvenem sodstvu, ki ga izda državna cerkev. Za cerkveno zakonsko 1 pravo in zakonski pravdni postopek veljajo posebni pred¬ pisi, ki jih tudi izda državna cerkev. — § 95. Cerkev izvršuje svojo sodno oblast po svojih sodiščih. Cer¬ kvena sodišča so: I) Cerkveno sodišče; 2)senjoratsko sodišče in 3) sodišče državne cerkve. 76 Šerijatska sodišča. III. 8. šerijatska sodišča. Zakon o ureditvi šerijat- skih sodišč in o šerijatskih sodiščili z dne 2i. marca 1929., Sl. N. 73—XXIX/149: § 1. O rodbinskih in dednih predmetih muslimanov in v stvareh islamskih vaku- fov vrše sodno oblast na prvi stopnji posebni oddelki okrajnih sodišč, ki jim je naziv „okrajno šerijutsko sodišče", a na drugi in zadnji stopnji oddelki apela- cijskili sodišč, ki imajo naziv „vrhovno šerijatsko so¬ dišče". — § 2. Stvari, ki po § 1 spadajo v pristojnost še¬ rijatskih sodišč, so: 1) predmeti zakonskega spora, ako sta mož in žena islamske vere ali ako je zakon sklenjen pred šerijatskim sodiščem odnosno pred osebo, pooblaščeno po šerijatskem sodišču, in to brez razlike, ali se tičejo imovinskopravnih ali drugih vpra¬ šanj iz zakonskega razmerja; 2) v istem obsegu vsi predmeti, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti med starši in otroki; med te se prištevajo tudi spori O' tem, ali je otrok rojen v zakonitem zakonu; 3) razpravlja¬ nje in delitev zapuščin po muslimanih; 4) tožbe, ki se tičejo zapuščin, kolikor je rešiti vprašanja dedne pravice in veljavnosti odredb, odrejenih za primer smrti; 5) postavitev varuhov maloletnim muslimanom, preklic polnoletnih muslimanov, razveljavitev skrb¬ stva in proglasitev maloletnih muslimanov za polno¬ letne; 6) proglasitev muslimanskih oseb za mrtve in 7) vsi spori, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti, ki temelje na vakufskem svojstvu nekega imetja, ko¬ likor ni vakufsko svojstvo samo sporno, kakor tudi spori o tem, ali je po šerijatskopravnih predpisih, z naredbo poslednje volje ali s pravnim poslom med njimi ustanovljen vakuf. •— Okrajna šerijatska sodi¬ šča so upravičena, da overavljajo podpise muslima¬ nov. — § 3. Pri vsakem okrajnem sodišču, v čigar območju živi najmanj 5000 muslimanov, se postavi poseben oddelek kot šerijatsko sodišče. Minister prav¬ de bo predpisal z uredbo, pod katero okrajno šerijat¬ sko sodišče bodo spadali okraji, v območjih v katerih živi manj kot 5000 muslimanov. — Vrhovni šerijatski sodišči se bosta postavili kot posebna oddelka apela- 8. Šerijatska sodišča niso pristojna za preklic pol¬ noletnih muslimanov. (Beograd z dne 22. februarja 1938., Službeni Glasnik 1938, 198.) 77 s i. cijskih sodišč v Sarajevu in Skoplju. Krajevno pri¬ stojnost teh vrhovnih šerijatskih sodišč bo določil mi¬ nister pravde z uredbo. IV. Sodišča za reševanje sporov iz službenih raz¬ merij. 9. Razsodniški odbori (izbrani odbori, sodišča do¬ brih ljudi) po uredbi z dne 3. julija 1937., Sl. N. 178— XLIII/475, Sl. L. 176. Čl. 1. V banovinah odrede bani, da se pri občih upravnih oblastvih prve stopnje po potrebah dotič- nih krajev (mest in okrajev) v smislu § 343 zakona o obrtih urede in začno poslovati razsodniški odbori kot sodišča dobrih ljudi. — Za območje občine mesta Beograda razen Zemuna se ustanove razsodniški od¬ bori pri upravi mesta Beograda, obrtnem oddelku. — Obče upravno oblastvo, pri katerem naj razsodniški odbor posluje, mora skrbeti za pisarniške in za vse druge potrebščine dotičnega razsodniškega odbora. — Čl. 3. Razsodniški odbori so pristojni za reševanje sporov, navedenih v čl. 4 te uredbe, kolikor ne gre za spore med službodavci in službojemci, katerim so poverjene važnejše službe (§ 343 zakona o obrtih). — Pristojnost razsodniških odborov je izključna, če ne privolita obe stranki, da reši njun spor razsodišče, osnovano v smislu § 385 odst. 1 zakona o obrtih. — V pristojnost razsodniških odborov ne spadajo na¬ čelni spori iz kolektivnih pogodb, pri katerih se ne rešujejo zahtevki posameznikov. — Čl. 4. V pristoj¬ nost razsodniških odborov spadajo, če vrednost spor¬ nega predmeta ne presega 12.000 dinarjev in če niso po čl. 3 izvzeti iz pristojnosti razsodniških odborov, spori iz službenih razmerij med službodavci in po¬ možnim osebjem (pomočniki), obrtnimi in tovarniški¬ mi delavci in učenci (vajenci), katerih razmerja so urejena z zakonom o obrtih: 1) zaradi plač oziroma prejemkov; 2) o obstoju službenih pogodb, o začetku nadaljevanju in koncu učenskega in službenega razmerja pomožnega osebja kakor tudi o opravljanju službe v podjetjih; 3) o opravljanju službe in o od¬ škodnini, ki izvira iz službenega in učenskega raz¬ merja, zlasti spori o obračunavanju plače, o dopustu in o konvencijskih kaznih; 4) o izdajanju in vpisova- 78 Službeno razmerje. nju v poslovne knjižice, izpričevala in potrdila in pod., kakor tudi spori o škodi, nastali iz teh predmetov; 5) o odpovedi in izpraznitvi delavskih stanovanj in podobno, ki jih uporablja omenjeno pomožno osebje brezplačno ali proti odškodnini. — Če vrednost spor¬ nega predmeta ni ocenljiva, je razsodnišiki odbor pri¬ stojen, da rešava spore o vprašanjih iz 1. odst. ne glede na vrednost. — Določba 1. odst. velja tudi za osebje, navedeno v § 433 zakona o obrtih. — Čl. 5. Za razpravljanje in reševanje v čl. 4 navedenih spo¬ rov je pristojen tisti razsodniški odbor, v čigar ob¬ močju se nahaja podjetje, delavnica, poslovalnica ali tovarna. Ako gre za osebje, ki dela zunaj delavnice po kosu ali po poedinih storitvah, je pristojen tisti razsodniški odbor, v čigar območju se je opravljala ali bi bilo opravljati službo ali izplačati zaslužek (prejemke) (§ 351 zakona o obrtih). — Ako je o sporu že razpravljalo redno sodišče in pravnomočno izreklo, da je pristojen za rešitev dotičnega spora razsodniški odbor, le-ta ne more več izreči, da je za ta spor nepristojen oziroma da reševanje spora pred razsodniškim odborom ni dopustno. Ako je reševal spor že razsodniški odbor in izrekel, da za spor ni pristojen oziroma da reševanje pred razsodniškim odborom ni dopustno, pa je na tožbo pred rednim sodiščem izreklo tudi redno sodišče, da za spor ni pristojno oziroma da je za njega reševanje pristojen razsodniški odbor, mora le-ta na tožilčevo tožbo o tem sporu ponovno postopati in ne sme več izreči, da za ta spor ni pristojen oziroma da reševanje tega spora pred razsodniškim odborom ni dopustno. — Cl. 39. Sodba razsodniškega odbora se sme pobijati s tožbo pri pristojnem okrajnem sodišču skladno z odredbami § 691 izvzemši točko 1 zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah (§ 352 odd. 6 ob. z.). — Za vložitev tožbe veljajo skladno odredbe § 692 omenjenega zakonika (§ 352 odd. 6 ob. z.). — Vložena tožba ne zaustavi izvršitve sodbe (§ 352 odd. 6 ob. z.); pristojno sodišče pa sme ob izkazani potrebi posto¬ pati v smislu 3. odst. čl. 48 te uredbe. — Po § 434/1 ob. z. se rešujejo spori iz službenih razmerij med službodavci in službojemci po dosedanjih predpisih, dokler se razsodniški odbori ne osnujejo. (To se do- 79 § 1 - slej v Dravski banovini še ni zgodilo. Zato gl. tudi § 1 A I 1, D 8.) Po 51. 22 ur. z dne 12. februarja 1937., Sl. N. 33 — XI/58, Sl. L. 103 spadajo individualni spori iz kolektivnih pogodb in iz odločb razsodniškega od¬ bora v pristojnost razsodniških odborov (razsodišč) po ob. z. 10. Obrtno sodišče v Ljubljani na podlagi zak. o obrtnih sodiščih z dne 27. novembra 1896. št. 218 drž. zak. 1. Ustanovitev, področje in se¬ stava. § 1. Za reševanje obrtniških pravnih sporov med obrtniškimi podjetniki in delavci, potem med delavci istega obrata med seboj se ustanove obrtna sodišča. — V krajinah, kjer obstoje na osnovi zakona o obrtnih sodiščih z dne 27. novembra 1896. št. 218 drž. zak. obrtna sodišča, obdrže ta sodišča svojo pri¬ stojnost po vseh predmetih, ki spadajo po tem za¬ konu v pristojnost razsodniških odborov. Dokler ta sodišča obstoje, se v območju teh sodišč razsodniški odbori ne postavijo [§ 434/3 ob. z., ki je stopil name¬ sto prejšnjega 2. odst. tega zak. Glede območja pri¬ stojnosti same gl. 1. odst. čl. 4 ur. o razsodniških odborih pod 10.] — Na spore med erarjem in delavci, zaposlenimi v vojaških napravah ali sploh po voja¬ ški upravi, se pristojnost obrtnih sodišč ne raztega. — § 5 (2). Pristojnost obrtnega sodišča izključuje pri¬ stojnost političnih oblastev kakor tudi rednih sodišč in obstoječih obrtnih sodišč; pravdni stranki se pri¬ stojnosti obrtnega sodišča ne moreta odreči. — [Na¬ mesto §§ 4 in 5 gl. 2. odst. § 1 tega zak.] — § 6. S potrebno opravo opremljene uradne prostore, potem kurjavo, razsvetljavo in druge stvarne potrebščine za obrtno sodišče mora preskrbeti občina, v kateri ima to svoj sedež. Oprava vročb je prav tako dolžnost občine. Če se raztega okoliš obrtnega sodišča na ozemlja več občin, prispevajo dotične občine po raz- A 10. Izključna podsodnost obrtnega sodišča je podana takrat, kadar je vsled tega izključena pristoj¬ nost rednega sodišča v okolišu dotičnega obrtnega sodišča, ne pa nekega sodišča zunaj tega okoliša. (Zagreb SS B z dne 18. junija 1928., Th. VIII, 737.) 80 Službeno razmerje. merju pridobninskih in dohodninskih davščin, ki so jim predpisane. — Druge stroške trpi država. — § 7. Obrtno sodišče obstoji iz predsednika in, če je treba, namestnika, ter iz najmanj deset prisednikov in potrebnega števila namestnikov iz vsake volilne skupine. Predsednik in namestnik morata biti za sod¬ niško službo usposobljena sodniška uradnika; ime¬ nuje ju pravosodni minister. — Prejemke predsednika in namestnika določa vselej posebej pravosodno mi¬ nistrstvo v sporazumu z udeleženimi ministrstvi. — Sodnike laike za obrtno sodišče v Ljubljani in njih namestnike iz službodavske skupine voli trgovinska, obrtna in industrijska zbornica v Ljubljani, one iz službojemniške skupine delavska zbornica v Ljub¬ ljani [čl. 268 fin. zak. z dne 31. marca 1927., Sl. N. 73— XVI/77, Ur. L. 184, ki je stopil namesto 3. odst. § 7 in §§ 8, 9 ter prvih dveh odstavkov § 10]. — § 10 (5). Ako je dobilo več oseb, kakor jih je bilo voliti, nad- polovično večino glasov, se smatrajo za izvoljene tiste, ki so prejele večje število glasov. Kadar nad- polovična večina s prvo oddajo glasov ni bila do¬ sežena, se vrši med osebami, ki so dobile največ glasov, ožja volitev. V ožjo volitev je privzeti dvojno število članov, kolikor jih je še voliti. — (4) Natanč¬ nejše določbe o opravi volitve, o rokih, ki naj se drže, o popravi volilnih imenikov, o preskusu volilnih re¬ zultatov se odrede z uredbo. Ce se raztega pristoj¬ nost obrtnega sodišča po § 5 na različne kategorije velikih ali malih obratov, se sme določiti, da naj se voli po določnih skupinah obratov, da se izvolijo pri- sedniki iz različnih obratov, ki so v okolišu obrtnega sodišča. — § 11. Predsednik obrtnega sodišča in nje¬ gov namestnik izvršujeta službo pod svojo sodniško prisego. — Predsednik ima vodstvo in porazdelitev poslov obrtnega sodišča. — Nadzorstveno pravico nad predsednikom obrtnega sodišča in njegovim namest¬ nikom izvršuje predsednik tistega zbornega sodišča prve stopnje, v čigar okolišu ima obrtno sodišče svoj sedež. — Prisedniki in namestniki obljubijo s prisego, preden nastopijo svojo službo, da jo bodo vestno in nepristransko izvrševali. Obljubo sprejme predsednik obrtnega sodišča. — § 12. Ime in prebivališče vseh članov obrtnega sodišča "se javno razglase. — § 13. Sl 6 Prisedniki in namestniki smejo zahtevati povračilo primernih izdatkov v gotovini. Iz delavske volilne skupine izvoljeni prisedniki in namestniki prejmejo poleg tega za vsakokratno poslovanje odškodnino za odhod na zaslužku, katere višina se ustanovi z uredbo. — § 14. Prisedniki in njih namestniki se volijo na štiri leta. Vsaki dve leti mora izstopiti polovica pri- sednikov in njih namestnikov in sicer v enakem šte¬ vilu iz obeh volilnih skupin. Za te, ki izstopijo na ta način, se vrši nadomestna volitev. Enako volitev je opraviti dalje za ostanek tekoče volilne dobe, ako se po preudarku zbornega sodišča prve stopnje zdi, da je zbog izločitve večjega števila prisednikov in na¬ mestnikov treba nadomestne volitve, da se zagotovi redno poslovanje obrtnega sodišča. — Po prvih dveh letih poslovanja obrtnega sodišča izstopijo izvoljeni po izžrebanju. — § 15. Ce do izvolitve prisednikov v kaki volilni skupini iz kakršnega koli razloga potem, ko je bila volitev dvakrat razpisana in začeta, ne pride, pošlje politično oblastvo imenike volilcev do- tične volilne skupine zbornemu sodišču prve stop¬ nje in označi obenem tiste osebe v njih, ki jih sma¬ tra za najsposobnejše in najvrednejše, opravljati službo prisednika. — Zborno sodišče sestavi iz teh vo¬ lilnih imenikov po lastnem preudarku seznamek za prisedniško službo sposobnih oseb, ki mora obsegati trikrat toliko imen, kolikor je postaviti prisednikov, in iz katerega se z žrebom določi za tekočo volilno dobo potrebno število prisednikov. — § 16. Prisednike, ki brez zadostne opravičbe k sejam sploh ne pridejo ali ne pravočasno, obsodi predsednik na kazen za¬ radi nereda do 200 gl. v vsakem primeru kakor tudi na povračilo povzročenih stroškov. Če se poda nak¬ nadno zadostno opravičilo, sme predsednik obsodbo celoma ali deloma preklicati. — Zoper naložitev kaz¬ ni zbog nereda je dopusten v štirinajstih dneh re- kurz na zborno sodišče prve stopnje, ki dokončno od¬ loči. — Za izterjevanje in uporabo kazenskih glob in morebitno spremembo istih veljajo predpisi nar. prav. min. z dne 5. novembra 1852., št. 227 drž. zak. Spremembo kazni izreče zborno sodišče prve stopnje. [Gl. sedaj § 215 sp.]. — § 17. Zborno sodišče prve stop¬ nje mora razrešiti prisednika ali namestnika njegove Službeno razmerje. službe: a) če glede njega nastopijo ali se dozvedo okolnosti, ki bi izključevale njegovo volilnost (§ 9, odst. 2); b) če zelo prekrši službene dolžnosti in zla¬ sti navzlic večkratni obsodbi na kazen zbog nereda izostaja od sej. — Izrek zbornega sodišča obsegaj do¬ ločitev časa, v katerem od službe odstavljeni ne sme biti zopet voljen. Zoper odločbo zbornega sodišča je dopusten rekurz na višje deželno sodišče v roku šti¬ rinajst dni. — § 18. Odstavitev od službe prisednika ali namestnika se izvrši s sklepom zbornega sodišča prve stopnje tudi takrat, kadar prisednik iz stanu obrtniških podjetnikov svoje dotlejšnje podjetje opu¬ sti, zaradi katerega je pridobil volilnost za dotično obrtno sodišče, ali če prisednik delavskega stanu s prestopom v drug poklic trajno prestane biti delavec, dalje če ima prisednik delavskega stanu za tri me¬ sece delo v podjetju, za katero obrtno sodišče ni pri¬ stojno. — Zoper odločbo zbornega sodišča je dopusten v štirinajstih dneh rekurz na višje deželno sodišče. •— V primerih, navedenih v prvem odstavku, so prised- niki ali njih namestniki upravičeni, prostovoljno od¬ ložiti službo. — § 19. Člani obrtnega sodišča so dolžni, se vzdrževati sodelovanja v sporih, ki zadevajo njih same, njih soproge ali take osebe, s katerimi so v ravni črti v sorodu ali v svaštvu ali zvezani s posvo¬ jitvijo, ali s katerimi so v stranski črti do četrte stopnje v sorodu ali do druge stopnje v svaštvu. Stranke jih smejo, dokler se niso spustile v razpravo sporne stvari, razen tega izločiti, če je sicer kaj razlogov, ki so pripravni, da vzbude sum v njih nezavzetnost ali nepristranost. Če izločeni član iz¬ ključitvenega razloga ne prizna, odloči takoj pred¬ sednik dokončno. — § 20. Obrtno sodišče razpravlja in razsoja v senatih, ki obstoje iz predsednika ali njegovega namestnika in dveh prisednikov, od kate¬ rih mora biti eden podjetnik (uradnik državnih obra¬ tov, uradnik prevozniškega ali tovarniškega pod¬ jetja), drugi delavec. — Z uredbo se določi, po kak¬ šnih načelih naj predsednik kliče posamezne prised- nike in njih namestnike na seje. —• Po različnosti obrtnih strok ali po vrstah sorodnih strok more biti obrtno sodišče razdeljeno n,g več samostojnih oddel¬ kov. — § 21. Ce se raztega stvarna pristojnost obrt- 83 6 ' § i- nega sodišča tudi na obrtniške spore med trgovci in njih uslužbenci, se napravi za te spore poseben odde¬ lek obrtnega sodišča. Volitev prisednikov za te od¬ delke se izvrši ločeno od drugih volitev v posebnih volilnih skupinah. — II. Postopek. § 22. Na po¬ stopek pred obrtnimi sodišči se uporabljajo, kolikor se v naslednjem ne določa kaj posebnega, predpisi civilnopravdnega reda, ki veljajo za postopek o ma- lotnih stvareh pred okrajnimi sodišči. — § 25. [Odst. 1 je obsoleten]. — (2) Obrtno sodišče mora na svojo pristojnost paziti po službeni dolžnosti. — § 24. Če je izreklo redno sodišče, da je obrtno sodišče stvarno pristojno, veže odločba krajevno pristojno obrtno so¬ dišče, pri katerem bo pravna stvar pozneje vložena. Če je obrtno sodišče pravnomočno izreklo, da je po¬ dana stvarna pristojnost rednih sodišč, SO' ta vezana na odločbo obrtnega sodišča. — § 25. Stranke se sme¬ jo po svojih poslovodjih ali nameščencih kot poobla¬ ščencih dati zastopati. Zastopanje po poklicnih tovari¬ ših je dopustno, če se verjetno izkaže, da je stranka ovirana, sama priti, ali da ni sposobna sama zastopati svoje stvari. — § 26. Prvi narok je odrediti po pravilu na enega prihodnjih treh dni po vložitvi tožbe. — § 27. Obrtno sodišče določi in razglasi po potrebi do¬ ločene dni in ure, ob katerih sme tožilec z nasprotno stranko tudi nepovabljen priti, da se začne pravna stvar in o tem razpravlja. — § 28. Prvi narok sme predsednik obrtnega sodišča opraviti brez prisedni¬ kov, da doseže poravnavo, odloči o prigovorih nedo¬ pustne pravne poti, nepristojnosti sodišča, sovisnosti pravde in pravnomočno razsojene sporne stvari, ali da izreče sodbo po pripoznavi, odreeenju ali zamudi. — Če se stranki sporazumno odrečeta, da bi se priteg¬ nila prisednika, razpravlja in odloči o glavni stvari takoj prisednik. — V vseh drugih primerih se odka- žejo sporne stvari, ki na prvem naroku niso bile re¬ šene, obrtnemu sodišču. — § 29. Če se je vršil prvi narok brez prisednikov, poroča predsednik ob za¬ četku razprave pred obrtnim sodiščem o posledkih prvega naroka. — Pri razpravah, ki se vrše pred obrtnim sodiščem, imajo prisedniki pravico, stavljati na stranke, priče in izvedence vprašanja. — § 30. V spornih stvareh do stodvajset pet dinarjev [ur. z dne 84 Službeno razmerje. 15. aprila 1924. št. 144 Ur. L.] odloča obrtno sodišče dokončno in je zoper sodbo dopusten zgolj priziv iz ničnostnih razlogov (§ 477 c. pr. r. = § 571 cpp.). O' teli odloči zborno sodišče prve stopnje, v čigar oko¬ lišu ima obrtno sodišče svoj sedež. Razpravljanje in reševanje se vrši po predpisih, izdanih v civilno- pravdnem redu za prizivni postopek zbornih sodišč prve stopnje. Zastopanje z advokati ni zapovedano. — § 31. V spornih stvareh za višje zneske se sme na¬ padati odločba obrtnega sodišča s prizivom. Priziv se izjavi pred obrtnim sodiščem v strogem roku štiri¬ najst dni po vročitvi pismenega izdatka sodbe, če sta bili pa obe stranki prisotni, v štirinajstih dneh po razglasitvi sodbe na zapisnik ali vloži pismeno. O prizivu odloči dokončno v § 30 označeno zborno so¬ dišče. — Pred prizivnim sodiščem se razpravlja spor¬ na stvar znova v mejah, določenih s predlogi. Na po¬ stopek pred prizivnim sodiščem se uporabljajo pred¬ pisi, ki so ustanovljeni v civilnopravdnem redu za postopek pred zbornim sodiščem prve stopnje kot pravdnim sodiščem s to spremembo, da se izmenjava pripravljalnih vlog ne vrši in da zastopanje strank z odvetniki ni zapovedano. — Zborno sodišče odloči o tem prizivu s pritegnitvijo dveh obrtniških prisednikov. Po kakšnih načelih naj se ti pozivljejo k sejam, se določi z uredbo. — § 32. Pravni sredstvi ničnostne in obnovitvene tožbe v postopku pred obrtnimi sodi¬ šči nista dopustni. — Kolikor je v postopku pred obrtnimi sodišči dopusten rekurz, gre ta na v § 30 označeno zborno sodišče. Postopek se ravna po za¬ devnih določbah civilnopravdnega reda. — § 33. Na podstavi pravnomočnih sodb obrtnega sodišča in pred njim sklenjenih poravnav je dopustna izvršba in mora v to svrho obrtno sodišče strankam na zahtevo potrditi pravnomočnost sodbe. — Izvršba se zaprosi pri v §§ 18 in 19 i. r. [§§ 22 in 23 ip.j označenem so¬ dišču in izvede po predpisih izvršilnega reda. — ITT. Mnen ja in predlogi obrtnega sodi¬ šč a. § 36. Obrtno sodišče mora na zaprosilo deželnih oblastev oddajati mnenja o obrtniških vprašanjih. Za pripravo ali oddajo takih mnenj se morejo izmed obrtnega sodišča ustanoviti posebni odseki. — Ti od¬ seki morajo biti, kolikor gre za vprašanja, ki zade- 85 § 1 . »V vajo koristi podjetnikov in delavcev, sestavljeni po enakih delili iz prisednikov obeh vrst. Zborujejo pod vodstvom predsednika obrtnega sodišča. Obrtno sodi¬ šče je upravičeno, stavljati na deželna oblastva pred¬ loge v obrtniških stvareh, ki se tičejo njegovi sodni oblasti podrejenih obratov. 11. Razsodišče za spore med novinarji in lastniki listov po uredbi z dne 25. septembra 1926., Sl. N. 219—LVII/250, Ur. L. 387. — § 1 . Določbe te uredbe se raztezajo na one nameščence novinarskih podjetij, ki ustvarjajo vsebino listov z besedilom, izvestji in sli¬ kami ter so stalno nameščeni in jim je novinarstvo stalni poklic in glavni zaslužek. — § 13. Vse spore, ki nastanejo med novinarjem in lastnikom iz nameščen- skega razmerja, rešuje razsodišče. — To razsodišče je v vseh večjih krajih, kjer izhaja več listov, stalna institucija; njeno kontinuiteto pa vzdržuje predsed¬ nik, ki ga imenuje izmed državnih sodnikov v tem kraju minister pravde za tri leta. Razsodnika (naj¬ več dva) imenujeta v vsakem poedinem primeru no¬ vinar in lastnik, ki sta v sporu. — Tožba se predloži predsedniku razsodišča, ki pozove v petih dneh po prejemu tožbe obe stranki, naj imenujeta svoja raz¬ sodnika. Če se to ne zgodi v dvanajstih dneh, imenuje razsodnika predsednik sam v nadaljnjih osmih dneh. — Sodba razsodišča je izvršljiva po razglasitvi in zo¬ per njo ni ne priziva ne rekurza. — Vse sodbe raz¬ sodišča morajo priobčiti predsedniki Novinarskemu udruženju in Udruženju lastnikov listov. 12. Razsodišča po uredbi o zmanjšanju režijskih stroškov pridobitnih podjetij z dne 23. novembra 1934, Sl. N. 272—LXXI/640, Sl. L. 745. — Podjetje, za ka¬ tero predstavljajo osebni režijski stroški za časa krize nerazmerno veliko obremenitev, more doseči odpoved, znižanje plač, odpravnin in pokojnin svo¬ jih vodilnih uradnikov in nameščencev (in njih družin) z odločbo posebnega razsodišča, ako ni v pogodbi predvideno zato že posebno razsodišče (čl. 3, 4). — čl. 5. Pri vsakem trgovinskem sodišču, kjer ga pa ni, pri okrožnem (prvostopnem) sodišču se postavi razsodišče za celo področje sodišča. — Razso¬ dišče je sestavljeno iz predsednika in dveh članov. S6 Socialno zavarovanje. Predsednika odredi za celo leto predsednik trgovin¬ skega (okrožnega, prvostopnega) sodišča izmed sodni¬ kov tega sodišča, vsaka stranka pa izbere v vsakem posameznem primeru po enega člana. — Potrebno pi¬ sarniško osebje da na razpolago trgovinsko (okrožno, prvostopno) sodišče. — Čl. 9. Zoper odločbo razsodišča ni pravnega sredstva. V ostalem se skladno uporab¬ ljajo predpisi civilnega sodnega postopka, ki je v območju tega trgovinskega (okrožnega, prvostopnega) sodišča v veljavi. — Čl. 1 i. Vsaka stranka more, ko se razmere spremene, zahtevati na isti način novo odločbo. Glede stroškov tega postopka vel ja jo predpisi civilnega pravdnega postopka, ki je v veljavi v tem območju. — Čl. 13. S plačo po tej uredbi se razume¬ vajo tekoča plača v denarju, doklade vseh vrst, re- numeracije, trinajsta plača, delež na dobičku, provi¬ zije in podobno. — Čl. 14. Za nameščenca v smislu te naredbe se šteje osebje, omenjeno v § 324 zakona o obrtih, ne glede na to, ali spada podjetje pod ta za¬ kon ali ne. V. Sodišča socialnega zavarovanja. 15. Sodišče delavskega zavarovanja (zak. o zav. del. z dne 14. maja 1922., Sl. N. 117—XIX, Ur. L. 169 v zvezi s čl. t. 93 fin. zak. 1956/37, pravilnik o ureditvi sodišč delavskega zavarovanja in o sodnem postopku pri teh sodiščih z dne 10. avgusta 1925., Sl. N. .190 — XLIII/251, Ur. L. 288.) — § 160 zak. Na sedežu vsakega okrožnega urada za zavarovanje delavcev se ustanav¬ lja sodišče delavskega zavarovanja, ki je pristojno za to okrožje. — Ta sodišča so pristojna za vse spore, ki nastanejo med zavarovancem ali njegovimi pravno upravičenimi sorodniki na eni strani in osrednjim uradom odnosno okrožnim uradom za zavarovanje de¬ lavcev ali blagajno za zavarovanje delavcev promet¬ nih podjetij, ki ima svoj sedež v sodnem okrožju, na drugi strani, glede onih podpor ali odškodnin ob bo¬ lezni, onemoglosti, starosti in smrti in ob nezgodah, ki jih morajo poslednji dajati v svojem področju po tem zakonu. — Iz pristojnosti teh sodišč so izločeni spori o rodbinskih razmerah med umrlim zavarovan- 87 § i. ccm odnosno rentnikom in onimi, ki zahtevajo pod¬ poro ali odškodnino. Preden odloča sodišče delav¬ skega zavarovanja o teh sporih glede podpore ali odškodnine, napoti sodišče delavskega zavarovanja interesente na redno civilno sodišče, da dokažejo svojo pravico. — § 172. Za rešitev pravočasno vlo¬ žene pritožbe je pristojno vrhovno sodišče delavskega zavarovanja, ki se s tem zakonom ustanavlja na se¬ dežu osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § % t. 10. fin. zak. 1938/39 (Sl. N. 73—XXV/178, Sl. L. 214): Ustanovitev vrhovnega sodišča delavskega za¬ varovanja, določenega v §§ 172 in 173 zakona o za¬ varovanju delavcev, se odlaga; pristojnost prednjega sodišča po tem zakonu preide v pristojnost kasacij- skega sodišča na sedežu osrednjega urada za zavaro¬ vanje delavcev. 14. Razsodišče zavarovanja državnega prometnega osebja (nar. z dne 30. maja 1922., Sl. N. 170 A, Ur. L. 296 s spremembami in dopolnitvami z dne 11. ja¬ nuarja 1935., Sl. N. 14 — 11/16, Sl. L. 84, in zakon z dne 5. aprila 1931., Sl. N. 84— XLVII/191, Ur. L. 214). — § 76. Za reševanje spornih vprašanj med osebama, za¬ varovanimi zoper bolezen in nezgode, ali med njih pravno pooblaščenimi sorodniki in bolniškim fondom, odnosno državnim prometnim proračunom, se postav¬ lja v Beogradu razsodišče. — V pristojnost razsodišča spadajo spori, ki nastajajo med zavarovanci ali njih pravno pooblaščenimi sorodniki na eni strani in bol¬ niškim fondom, odnosno državnim prometnim prora¬ čunom na drugi strani o podporah in odškodninah ob bolezni ali nezgodah, ki jih mora fond, odnosno mini¬ strstvo za promet, dajati po tej naredbi. — Iz pristoj¬ nosti tega razsodišča so izvzeti spori o rodbinskih od- nošajih med zavarovanci in onimi, ki zahtevajo od¬ škodnino. Preden odloči razsodišče o odškodnini, na¬ poti interesente na redno civilno sodišče, da dokažejo svojo rodbinsko pravico. — § 89. Zoper sodbo razso¬ dišča imajo stranke pravico, da vlože v roku petnajst dni od dne, ko jim je bila sodba vročena, po razsodi¬ šču pismeno pritožbo na kasacijsko sodišče v Beo¬ gradu. Glede poti pritožbe, glede razveljavitve se uporabljajo nalično določbe §§ 170, 172 in 177 zakona ss Socialno zavarovanje. o zavarovanju delavcev. — Ureditev sodišča in posto¬ pek pred njim, kolikor ni predvideno z naredbo pro¬ metnega ministra z dne 30. maja 1922. št. 16276 o za¬ varovanju državnega prometnega osebja za primer bolezni in nezgod, predpiše minister pravde v spora¬ zumu s prometnim ministrom. 15. Sodišča rudarskega zavarovanja (pravila bra¬ tovske skladnice z dne 30. decembra 1937., Sl. N. 300— LXXXIX/688, Sl. L. 72/1938). - § 35. Sodišče rudar¬ skega zavarovanja obstoji na sedežu vsake glavne bratovske skladnice za reševanje sporov, ki nastanejo med zavarovanimi člani, invalidi (nezgodniki) in upo¬ kojenci ali njihovimi pravno pooblaščenimi sorodniki na eni strani in bratovskimi skladnicami na drugi strani glede podpor ali odškodnin, ki so jih te posled¬ nje v svojem območju ob bolezni, nezgodah, onemog¬ losti, starosti in smrti dolžne dajati po teh pravilih. — Spori o rodbinskih razmerjih med umrlim članom, upokojencem ali invalidom in tistimi, ki zahtevajo podporo, invalidsko pomoč (nezgodno rento) ali po¬ kojnino, ne spadajo v pristojnost tega razsodišča. Taki spori spadajo v pristojnost rednih civilnih so¬ dišč. — § 38/4. Zoper sodbo sodišča rudarskega zavarovanja je dopustna pritožba v 15 dneh na vr¬ hovno sodišče delavskega zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev in to preko sodišča rudarskega zavarovanja, ki je sodbo izreklo. Po tem roku vloženo pritožbo zavrne sodišče rudarskega zavarovanja po službeni dolžnosti kot prekasno vloženo. — (5) Dokler se to sodišče ne ustanovi, je za reševanje sporov te vrste pristojno kasacijsko sodišče v Beogradu. — (6) Obnovitev pravde je dopustna v roku enega leta pod pogoji, ki so predvideni v sodnih postopkih, ki veljajo na ozemlju dotičnega rudarskega sodišča prve stopnje. 16. Razsodišče Pokojninskega zavoda v Ljubljani (zak. z dne 16. decembra 1906. št. 1/1907 drž. zak. s poznejšimi spremembami v prečiščenemu besedilu SI. N. 285—LXXXIV/801, Sl. L. 65/1934). — § 66/2. Rešitve o zahtevku zavarovane osebe ali člana njegove dru¬ žine, predloženem pokojninskemu zavodu, morajo ob¬ segati, ako se mu ugodi, količino in način računanja priznane dajatve, če se pa -odkloni, razloge zavrnitve. 89 § 1 - Takšne rešitve se lahko pobijajo edino s tožbo na razsodišče Pokojninskega zavoda (§ 68) v nepodal jšl ji- vem roku 6 mesecev po vročitvi rešitve. Vse ostale re¬ šitve, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti po tem zakonu, ki se pa nanje ne nanaša odredba prejšnjega odstavka, se lahko pobijajo v roku 14 dni s prigovo- vorom na bansko upravo one banovine, v kateri je uslužbencev službeni okraj. — § 68. (5) Razsodbe raz¬ sodišča se ne morejo pobijati niti s pravnimi sredstvi niti s tožbami. — § 69. Sodišče je vezano na pravno¬ močne odločbe upravnih oblastev, izdane v mejah njihove pristojnosti. — Ako sloni pravnomočna od¬ ločba obiastva na odločbi o predhodnem vprašanju, za čigar samostojno odločitev sodišče ali upravno ob- lastvo nista bila pristojna, lahko zahteva stranka ob¬ novitev postopka, če je pristojno oblastvo o tem pred¬ hodnem vprašanju izdalo drugačno pravnomočno od¬ ločbo, bodisi da je bila ta odločba sploh pozneje iz¬ dana ali da se stranka v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla nanjo pozivati. VI. 17. Borzna razsodišča. Glej člen 5. VII. Na drugih zakonih temelječa izredna sodišča. 18. Sodišča za povračilo lovske škode ali škode po¬ vzročene po divjačini (zak. o lovu z dne 5. decembra 1931., Sl. N. 285 A—XCIV/697, Sl. L. 84/1932). - § 58. Zahteve o povračilu škode po lovu ali škode po 1 divja¬ čini do višine 1000 din rešuje odškodninsko sodišče (za povračilo škode), ki se ustanovi pri občinah. Zahteve o povračilu škode nad 1000 din rešujejo redna sodi¬ šča. — § 73. Odločbe odškodninskega sodišča, kolikor se nanašajo' na zahtevano odškodnino, so izvršljive. — Zoper izrek o stroških imajo stranke pravico do pri¬ tožbe po splošnih predpisih na obče upravno oblastvo prve stopnje, čigar odločba je končna. — Zoper od¬ ločbo odškodninskega razsodišča je dopustna tožba 90 Druga izredna sodišča. pri rednem sodišču po predpisih § 692 zakona o sod¬ nem postopku v civilnih pravdah iz razlogov, navede¬ nih v § 691 istega zakona, a do uveljavljenja tega zakonika po sedanjih predmetnih zakonitih predpisih. 19 . Agrarna sodišča, (zak. o ureditvi agrarnih raz¬ merij v bivšili pokrajinah Južne Srbije in Črne gore z dne 5. decembra 1931., Sl. N. 285—XCIII/658). — § 34. Za razpravljanje agrarnih odnošajev in vseh spornih vprašanj po tem zakonu so pristojna agrarna sodišča, ki jih ustanovi po tem zakonu minister za poljedelstvo. — § 35. Agrarna sodišča so pristojna, da razpravljajo o agrarnih odnosih in da sodijo o gospo¬ darskem pravu nastopajočih imetnikov takih pravic kakor tudi o njih pravici na rento in odškodnino za zemljišča, ki se po tem zakonu odstopajo v lastnino oseb, katerih agrarne odnose ureja zakon. — § 36. Za razpravljanje agrarnih odnosov in sporov po tem za¬ konu obstoje sodišča dveh stopenj: a) okrajna agrar¬ na sodišča; in b) višje agrarno sodišče [v Skoplju § 39]. 20. Razsodišča za delitev imovine med člani hišnih zadrug. Glej 2. odst. člena 18 ucpp. 21. Sodišča za omejničenje državnih gozdov v Sr¬ biji, Južni Srbiji in Črni gori po zak. z dne 27. marca 1930., Sl. N. 78—XXIX/168. — § 2. Omejničenje držav¬ nih gozdov izvedejo posebna zato določena sodišča, katerih člani se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za šume in rudnike. — § 20. Zoper sodbo sodišča se moreta pritožiti prijavilec in državni zastopnik in to, ako gre samo za gozd do 5 hektar jev, na krajevno pristojno prvostopno (okrožno) sodišče, ako pa je zemljišče večje ali ako so na njem druge kulture ali zgradbe, na krajevno pristojno apelacij- sko sodišče. — Rok za pritožbo je osem dni, računa¬ joč od dne, ko je bila sodba vročena pritoževalcu. Prvostopno (okrožno) in apelacijsko sodišče sodita na zadnji stopnji. — § 21 (2). Tožbo za obnovitev je vlo¬ žiti pri sodišču, ki je izrdklo sodbo, ako pa je sodišče 91 § 1 - že likvidirano, se vloži tožba pri krajevno pristojnem prvostopnem ali okrajnem sodišču. Kadar pa se po¬ bija sodba, ki je bila izrečena na pritožbo, se vloži pri sodišču, ki jo je izreklo. — (7) Tožbo je treba vložiti v roku 30 dni, potem ko je tožilec izvedel za razlog pod točko 1 ali je bila tožba vročena njemu ali, ako ni pravdno sposoben, njegovemu zakonitemu zastopniku, pa je rok za pritožbo že iztekel (št. 2), ali od dne, ko je kazenski postopek pravnomočno končan (št. 3, 4 in 5). Po preteku 10 let od dne, ko je postala sodba pravnomočna, je obnovitev izključena. — § 22. Ko sodišče razpravlja o vprašanju, ali prijav¬ ljena pravica obstoji, uporablja samo predpise tega zakona in onih zakonov o državljanskem pravu, ki veljajo na območju, kjer je predmet spora. — Ako pa zatrjujeta dva ali več oseb lastninsko pravico ali ena lastninsko pravico, druga pa kako drugo stvarno pra¬ vico na istem delu gozda, naj reši sodišče samo vpra¬ šanje, ali obstoji ta pravica na gozdu, glede vpraša¬ nja pa, komu gre, naj napoti prijavilce na redno so¬ dišče. V takem primeru se smatrajo vsi pidjavilci pred sodiščem kot ena enotna stranka in sodba velja za njih vse; pritožbo sme vložiti vsakdo od njih. — § 23. Lastninsko pravico ne more izgubiti tisti, ki ima pravilno po našem sodišču potrjeno tapijo, pa tudi on mora vložiti na sodišču prijavo. Ako tega ne stori pravočasno (§ 12), sme vložiti tožbo pri rednem so¬ dišču, vendar trpi vse stroške naknadnega merjenja in ugotavljanja mej tega posestva in tudi vse pravd¬ ne stroške. Gl. še t. 10 § 75 zak. o proračunskih dvanajstinah 1935/36. VIII. Mednarodna razsodišča. 22. do 26. Takšna obstoje za razpravljanje in raz¬ sojo sporov: 22. po čl. 304 mirovne pogodbe, skle¬ njene dne 28. junija 1919. med Kraljevino SHS in Nemčijo v Versaillesu, zač. zak. z dne 10. maja 1920., Sl. N. 119a, 23. po čl. 256 mir. pogodbe sklenjene dne 10. septembra 1919. med Kraljevino SI1S in Av- 92 Mednarodna razsodišča. strijo, zač. zak. z dne 10. maja 1920., Sl. N. 133a, 24. po el. 188 mir. pogodbe, sklenjene dne 27. novembra 1919., med Kraljevino SHS in Bolgarijo, zač. zak. z dne 10. maja 1920., Sl. N. 221a, in 25. po čl. 239 mir. pogodbe, sklenjene dne 4. junija 1920., med Kraljevino SHS in Madžarsko, zač. zak. z dne 17. junija 1921., Sl. N. 140. Ta razsodišča razpravljajo zlasti o denarnih terjat¬ vah iz dvostranskih pogodb, ki so dospele v plačilo pred vojno ali med njo in ki naj jih plačajo držav¬ ljani, podaniki ene vojskujoče se moči državljanom nasprotne moči, o dospelih obrestih in glavničnih od¬ plačilih za vrednostne papirje, ki jih je izdala ena izmed prizadetih držav, o prestanku drugih pogodb, sklenjenih pred vojno, zastaranju dajatev iz njih in izpolnitvi zamudnih sodb, o razveljavitvi izrednih voj¬ nih odredb in prenosnih naredb, tičočih se imetja, pravic in interesov državljanov zveznih in pridruže¬ nih moči in o kršitvah industrijske, literarne in umet¬ niške svojine, zagrešenih med vojno. Postopki pred temi razsodišči so predpisani z za¬ koni: v razmerju proti Nemčiji Sl. N. 117/1921., Ur. L. 260 in 1/1922; v razmerju proti Avstriji Sl. N. 281a/ 1921., Ur. L. 349; v razmerju proti Bolgariji Sl. N. 17a/1921., Ur. L. 20 in v razmerju proti Madžarski Sl. N. 272—LIX/1924, Ur. L. 95/1925. Jugoslovansko-avstrij- sko in jugoslovansko-bolgarsko mešano razsodišče ne obstojita več, ker so bili rešeni že vsi predmeti (Sl. N. 253—LXXIX/552 iz 1. 1931 in 124—XLVII/263 str. 1011 iz 1. 1930). 26. Posebno razsodišče se ustanovi po čl. 50 spora¬ zuma o administrativni in tehnični reorganizaciji prog društva Južnih železnic, sklenjenega dne 29. marca 1923. med Avstrijsko republiko, kraljevino Ma¬ džarsko, kraljevino Italijo, Kraljevino SHS in Dru¬ štvom Južnih železnic, zak. moč na podlagi čl. 279 in 280 fin. zak. za 1924/1925. Po tem čl. sta pridržani raz¬ pravljanje in razsoja vseh sporov o tolmačenju ali iz¬ vršitvi sporazuma, dalje tudi odločitev vseh sporov, ki so odkazani po § 60 konvencijske listine z dne 23. septembra 1858. razsodišču, posebnemu razsodišču, ki se postavi za vsak primer posebej. 93 § 1 - B. Druga stalna oblastva in ustanove. 1. Uprava za zaščito industrijske svojine po zak. z dne 17. februarja 1922., Sl. N. 69—IX, Ur. L. 163. — § 66. Uprava za zaščito industrijske svojine je pristoj¬ na za podelitev, odvzem, razdelitev, preklic in za re¬ šitev o zavisnosti patentov, za rešitev o relativni neve¬ ljavnosti patentov (§§ 14 in 16) in o pozivnih pravdali (§ 153), o prisilnih licencah (§ 26), za vse vpise v pa¬ tentni register, kakor tudi za vpise v register vzorcev, modelov, register žigov in za odločanje o pobijanju vzorcev in žigov. — § 153. Vsakdo sme zahtevati od uprave za zaščito industrijske svojine, naj z odločbo ugotovi: da proizvodi, ki jih hoče izdelovati, stavi jati v promet, prodajati, uporabljati ali da postopek pri izdelovanju, ki ga hoče uporabljati, ne spada ne celo¬ ma ne deloma pod določeni zaščitni izum (patent) in da ga ne kršijo. — Vse, kar je v tem paragrafu po¬ vedano o patentih, velja tudi za vzorce in modele. — Prav tako in po istem postopku se rešavajo tudi vpra¬ šanja: ali je neki znak istoveten ali podoben nekemu določenemu zaščitnemu žigu, ali gre komu izključna pravica na uporabo nekega zaščitnega žiga, nadalje o prvenstvu ali o prenosu te pravice, če je sporna, in o tem, ali sme kdo uporabljati registrirani žig koga drugega za drugo vrsto blaga, za katero ni zaščiten. 2. Državno sodišče za zaščito države je pristojno po čl. 8 zak. o povračilu škode državi zbog dejanj ve¬ leizdaje in o prepovedi nad imovino oseb. obdolženih takih dejanj z dne 14. septembra 1929., Sl. N. 224— XC/464, Ur. L. 427, tudi za civilne pravde, ki se po- krenejo o zahtevkih, omenjenih v čl. 1 [merečih na neposredno ali posredno škodo, povzročeno z deja¬ njem iz čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda B) 1. Uprava za zaščito industrijske svojine je pri¬ stojna, odločati o tem, ali gre za nov izum, dajati, od¬ vzeti, uničiti, preklicati ali odločati o zavisnosti pa¬ tenta. Civilno sodišče odloča le o obstoju pravice in¬ dustrijske svojine, ki je predmet patenta, in o kršitvi te pravice. (Zagreb SŠ B z dne 11. oktobra 1923., Sl. Pr. I, 77.) 94 Druga stalna oblastva in ustanove. v državi in še primerne imovinske odškodbe]. V teh stvareh odloča v senatu iz petih sodnikov. Senatu predseduje predsednik državnega sodišča ali njegov namestnik, če .pa je eden ali drugi zadržan, pa po činu najstarejši član senata. Člani senata, razen pred¬ sednika ali njegovega namestnika, in njih namestniki, ki jih mora biti prav toliko, kolikor je članov, se izžrebajo v plenarni seji vseh članov državnega sodi¬ šča in njih namestnikov. — Državno sodišče za za¬ ščito države razpravlja in odloča o takih pravdah po predpisih zakona o sodnem postopku v civilnih prav¬ dah z dne 13. julija 1929., ki velja za postopanje pred zbornimi sodišči prve stopnje. — Ko senat odloča o takem zahtevku, je vezan glede vprašanja krivde, od¬ nosno vračunljivosti kaznivega dejanja, na obsodilno kazensko sodbo. — Odločbe državnega sodišča o ome¬ njenih zahtevkih so izvršljive. 3. Razsodišče za spore med člani kraljevskega doma. čl. 22 rodbinskega pravilnika za člane kraljev¬ skega doma z dne 5. aprila 1930., Sl. N. 92 — XXXVI/ 197, Ur. L. 282: Spori med člani kraljevskega doma se ne razpravljajo pred sodiščem. Dvorni .svet ima dolž¬ nost, storiti vse, da se tak spor poravna. Če se spor ne more dokončati na ta način, ga presodi dokončno posebno razsodišče, sestavljeno iz treh sodnikov, iz¬ med katerih odredi predsednika kralj, .po enega sod¬ nika pa vsaka pravdna stranka izmed članov kraljev¬ skega doma ali članov dvornega sveta. 4. Invalidska sodišča po zak. z dne 4. julija 1929., Sl. N. 161 — LXVI/350, Ur. L. 326, z dopolnitvami in spremembami po zak. z dne 4. decembra 1929., Sl. N. 283 — CXVlII/589, Ur. L. 30/50, in z dne 18. septembra 1930., Sl. N. 224— LXXVIII/474, Sl. L. 207. - § 62. O pridobitvi in izgubi invalidnine, invalidske podpore in pomoči po odredbah tega zakona, odločajo na prvi stopnji invalidska sodišča, na drugi in poslednji pa višje invalidsko sodišče. 5. Upravna sodišča. Zakon o občem upravnem po¬ stopku z dne 9. novembra 1930., SI. N. 271—XCIII/571, Sl. L. 26/1951. — § 134. Najvišje oblastvo, ki je pristoj¬ no, odločati o dotičnein predihetu (instanca), je upravi- 95 § 1 . ceno, v zaščito javne koristi v potrebnem obsegu raz¬ veljaviti ali spremeniti pravnomočno odločbo, koli¬ kor je to neizogibno potrebno, da se odvrne težka ne¬ varnost za življenje in zdravje ljudi, za državno var¬ nost, za javni mir in red, za javno varnost in nevar¬ nost ali za narodno gospodarstvo. — Ob izdaji te od¬ ločbe je treba kar najbolj varovati pridobljene pra¬ vice. O povračilu škode z razveljavitvijo pridobljene pravice sodijo po svobodnem prepričanju upravna so¬ dišča na prvi stopnji, državni svet pa na drugi stop¬ nji. Pravica do povračila škode zastara čez leto dni od dne, ko se sprejme končna odločba upravnega ob- lastva, oziroma upravnega sodišča ali državnega sveta, če je stranka vložila tožbo. 6. Glavna kontrola po zak. z dne 30. maja 1922., Sl. N. 125, Ur. L. 248, s spremembami in dopolnitvami z dne 7. januarja 1929., Sl. N. 9 — IV/13, Ur. L. 15, in z dne 17. oktobra 1930., Sl. N. 244 — LXXXV/517, Sl. L. 237. — Čl. 1. Za pregled državnih, banovinskih in občinskih računov in za nadzorstvo nad izvrševanjem njihovih proračunov obstoji glavna kontrola kot vr¬ hovno računsko sodišče. Kot posebno računsko obla- stvo in računsko sodišče odvrača glavna kontrola protizakonito uporabljanje ali oškodovanje državnih, banovinskih in občinskih materialnih sredstev, s pre¬ gledovanjem računov pa ugotavlja njih pravilnost, zlorabe ali nepravilnosti, v zvezi s tem pa tudi za¬ konsko odgovornost za zlorabe in za povračilo škode. — ČL 26. V področje glavne kontrole spada nadalje to-le: Glavna kontrola 1) sodi in rešuje na način in v mejah tega zakona vse spore o povračilu škode, ki se ugotovi pri pregledu računov, blagajn, stvari in ma¬ teriala, kateri so podrejeni njenemu pregledu in nje¬ nemu nadzorstvu. — Čl. 72. Računodavci nimajo pra¬ vice do presežka, ugotovljenega v blagajni ob red¬ nem in izrednem pregledu blagajn in ob pregledu 6. Za tožbe na povračilo denarja, najdenega v dr¬ žavni blagajni, ki ga ni imeti za prebitek, izvirajoč iz uprave državne blagajne, pravdna pot ni izključena. (Zagreb SS B z dne 6. februarja 1928., Sl. Pr. I, 181; Th. VIII, 617.) 96 Druga stalna oblastva in ustanove. računov. Presežek pripada državni blagajni. Ako pa računodavec popolni pojavljeni nedostatek s pisme¬ nim referatom s svojim in s komisarjevim, odnosno nakazovalčevim podpisom in vpričo njiju, a se po¬ zneje ugotovi s pregledom računov ali drugače, da nedostatka ni bilo, ima pravico do povračila položene vsote, ko se predhodno račun podrobno pregleda in dožene po predpisanem postopku, o čemer odloča glavna kontrola. — Čl. 73. Kot računsko sodišče re¬ šuje glavna kontrola v rednih sejah spore o povračilu škode, ki bi jo učinili računodavci, upravitelji ali nakazovalci ali h kateri bi pripomogli kot knjigo¬ vodje, kontrolorji, inšpektorji in računski pregled¬ niki. bodisi v denarju, bodisi v vrednostnih stvareh. — Pritožbe zoper rešitve vojaške kontrole v smislu člena 112 zakona o administraciji vojske in morna¬ rice in zoper rešitve senata za razpravljanje in raz¬ rešitev občinskih računov rešuje redna sodeča seja glavne kontrole, sestavljena iz pet (5) po čl. 39 tega zakona izbranih članov. Odločbe te seje so izvršlji¬ ve. — Redna sodeča seja izreka sodbe in rešitve v imenu Nj. V. kralja. — Čl. 80. Vsi organi javne kontrole, ki bi vsled opuščene ali neredno izvršene dolžnosti pomogli, da zastara pravica do povračila škode, so odgovorni za povračilo pri rednem sodnem oblastvu na tožbo glavne kontrola ali državnega pravobranilstva. — Čl. 82. Sodbe glavne kontrole se vročajo pravdnim strankam v prepisu. Zoper nje je dopustna pritožba na kasacijsko sodišče. — Čl. 83. Pri¬ tožba se sme vložiti pri kasacijskem sodišču samo, ako je bil s sodbo glavne kontrole kršen materialen ali formalen zakonit predpis. — Računske ugoto¬ vitve o stanju in rezultatu, ki jih je ugotovila glavna kontrola, kasacijsko sodišče ne sme spreminjati ra¬ zen očitili pogreškov v številkah. — Čl. 84. Pritožbe zoper sodbe glavne kontrole se vlagajo v 15 dneh od dne vročitve. — Čl. 93. Ako obsodi sodišče toženca za kaznivo dejanje, ga istočasno obsodi na povračilo vseh škod. ki so ugotovljene s kontrolnim pregledom in s preiskavo kakor tudi stroškov; ako ga pa oprosti ka¬ zenske odgovornosti bodisi v celoti bodisi za posa¬ mezne vsote, vroči akte glavni kontroli v pretres vprašanja o povračilu škode, kolikor ni to prisojeno 97 7 § 1 . s sodbo. — Čl. 98. Banovinske račune pregleduje, raz¬ pravlja in rešuje glavna kontrola po postopku, ki je predpisan za državne račune. — Čl. 100. Pregled in priprave za razpravljanje občinskih računov se vrše pri krajevni kontroli na finančni direkciji, na katere ozemlju je občina. — Za razpravljanje in razrešitev teh računov je pristojen svet za razpravljanje in raz¬ rešitev občinskih računov. — Čl. 101. Kadar svet za razpravljanje in razrešitev občinskih računov spozna, da je račun pravilen, ga razreši in da računodavcem razrešnico. — Ako pa svet ugotovi, da so za te račune odgovorne osebe povzročile s svojim delom občinski blagajni škodo, napravi potrebne pripombe in odloči, ali naj se hkrati zahteva pri pristojnem sodišču zava¬ rovanje. — Kadar odgovorne osebe v določenem roku, ki ne more biti krajši od 10 dni in ne daljši od 2 me¬ secev, na pripombe ne odgovore, niti se ne opravičijo niti ne povrnejo škode, razpravlja svet z rešitvijo o njih odgovornosti za povračilo škode, ako vrednost ne presega 10.000 dinarjev. Zoper to rešitev je dopustna pritožba na glavno kontrolo v roku 15 dni od dneva prejema rešitve. — Pritožba se predloži krajevni kon¬ troli neposredno ali pa po pošti na povratni recepis. Dan, ko se preda pošti s povratnim recepisom, se smatra za dan prejema v krajevni kontroli. — Ako pritožba ni pravočasna ali je izjavljena po neupra¬ vičeni osebi, jo svet zavrže; zoper to rešitev je do¬ pustna pritožba na glavno kontrolo v roku 15 dni od dneva prejema. — Rešitev redne sodeče seje glavne kontrole, ki je pristojna za reševanje o teli pritožbah, je izvršljiva in njene pripombe so za svet obvezne. — Ako presega vrednost povzročene škode 10.000 dinar¬ jev, vroči svet predmet s svojo tožbo glavni kontroli, ki bo na svoji redni sodeči seji postopala dalje po odredbah tega zakona in po istem postopku kakor v primeru, kadar odgovarjajo državni uslužbenci. — Ako spozna svet, da tvori dejanje odgovornih oseb kaznivo dejanje, vroči predmet glavni kontroli, ki na redni proračunski seji reši, ali naj se kazenska ovadba preda rednemu sodišču. Odločba seje je za svet ob¬ vezna in on mora po njej postopati. — Čl. 102. Za pre¬ gledovanje, razpravljanje in reševanje računov občin, ki so pod trajno in preventivno kontrolo, je pristojna 98 Nepravdna sodišča. glavna kontrola. Tej so odgovorne vse osebe, katerim je poverjeno izvrševanje občinskih proračunov in po¬ slovanje z občinsko imovino sploh. — Čl. 122. Denar in vrednosti se vračajo samo po odločbi pristojnega upravnega oblastva. Če presega 10.000 dinarjev, se vroči odločba kontroli, ki ima zoper njo pravico pri¬ tožbe po predpisih zakona o državnemu svetu in upravnih sodiščih. — V uradih, pri katerih posluje krajevna kontrola, se izdajajo denar in vrednosti, ko postavi ta kontrola vizum. Če pristojno upravno obla- stvo zasebnemu zahtevniku odkloni zahtevano povra¬ čilo, se sme zahtevnik zoper to pritožbo pritožiti na upravno sodišče, odnosno na redno sodišče, ako je predmet pravne narave. V tem drugem primeru mora upravno oblastvo poslati sodišču vse akte, ki se tičejo predmeta. — Ti predpisi se ne nanašajo na odločbe sodišč o povračilu denarja in vrednosti, položenih po njih. 7. Vojaška kontrola po zak. o administraciji vojske in mornarice z dne 28. novembra 1929., Sl. N. 291 — CXXI/603, Ur. L. 216/30, (sprememba 30. septembra 1931., Sl. N. 250 — LXXVII/529, Sl. L. 481). - Čl. 102. V pristojnost kontrole spada to-le: 8. Razpravljanje o sporih o povračilu škode za vsote čez 5000 dinarjev, ki se ugotovi ob pregledih blagajn in založišč hrane, opreme in drugega vojaškega državnega materiala. Pod 1), 2), 3), 4), 5) in 6) tega člena navedene posle obavljajo kontrolni proračunski oddelki ministrstva za vojsko in mornarico in vojaški kontrolorji pri admi¬ nistrativnih organih I. in II. stopnje; posle pod 7) in 8) pa vrši in odloča o njih „vojaška kontrola'* kot po¬ seben organ pri ministrstvu za vojsko in mornarico. C. Nepravdna sodišča. 1. Zasebnopravni posli, ki jih odkazuje ne¬ pravdni postopnik sodiščem, da jih resa vajo po nepravdnem postopku, so: zapuščinska razprava, va- ruštvo, skrbstvo, pomočništvo, posvojitev, pozakonitev, C) 1. Ugotovitev, da se more preživljati nezakonski otrok sam, se mora rešiti v pravdnem postopku. (Za¬ greb SS B z dne 15. februafja 1926., Th. VII, 117.) 99 prostovoljna cenitev in prodaja, proglasitev za mrtve¬ ga, dokaz smrti, amortizacija listin, odločba o negi, vzgoji in vzdrževanju nedoletnih otrok ločenih in razvezanih zakoncev, odločba o vzdrževanju neza¬ konskih otrok, določitev dote in opreme, ureditev razmerja med solastniki, če o sami solastninski pra¬ vici poedinih solastnikov ali o velikosti njih deležev ni spora, razdružitev skupnosti, ureditev meja. 2. Polnoletni kmetski sin ne more zahtevati v ne¬ pravdnem postopku od očeta del zemljišča, češ da nima samostojnega vzdrževanja. (Zagreb SS B z dne 19. novembra 1931., Vr. M. 126.) 3. Po čl. 129/4 ustave srbske pravoslavne cerkve odloča cerkveno eparhijsko sodišče le o vzdrževalni dolžnosti moža za ženo, dočim odmerjajo višino vzdr- ževalnine po § 117 ogz. v zvezi s § 263 np. civilna so¬ dišča v nepravdnem postopku. (Beograd z dne 3. fe¬ bruarja 1938., Pravni Život 1938, 79.) 4. Mejni spor ni podan samo takrat, kadar stranki ne moreta pokazati v naravi meje, marveč tudi ta¬ krat, kadar izkazujeta vsaka svojo mejo. (Zagreb SS B z dne 20. aprila 1937., Pravni Život 1937, 210.) 5. Okrajno sodišče, ne sresko načelstvo, je pri¬ stojno, da reši pritožbo zoper odlok občinskega obla- stva, s katerim je bila zavrnjena prošnja na izdajo potrdila o tem, da je prosilec zaščiten kmet. (Zagreb SS z dne 1. aprila 1937., Mjes. 1937, 78.) 6. Tožba na izbris neopravičene predznambe ni do¬ pustna. Izbris se doseže na prošnjo po načelih ne¬ pravdnega postopnika. (Zagreb SS z dne 4. marca 1937., Mjes. 1938, 136.) 7. O zahtevku na doto odloči sodišče vselej v ne¬ pravdnem postopku, najsi se zahteva določitev iste pred poroko ali po nji. (Zagreb SS B z dne 12. ja¬ nuarja 1937., Sl. Pr. III, 545.) 8. Gl. odi. 14 pri § 1. 9. Čim je nepravdno sodišče odmerilo odvetnikove stroške, se s tožbo ne more več zahtevati izrek, da so neki stroški bili potrebni ali nepotrebni. (Zagreb SS z dne 15. junija 1938., Odvjetnik 1938, 250.) 100 Nepravdna sodišča. 2. Obči državljanski zakonik odkazuje na nepravdni postopek: odločitev o vzgoji in stanu otro¬ ka (§ 148), o poprejšnjem pologu tromesečnih vzdrže¬ valnih prispevkov za nezakonskega otroka in neza¬ konsko mater (§ 168), odpomoč zoper zlorabo očetov¬ ske oblasti (§ 178), sporazumno ločitev zakona od mize in postelje (§ 105). 3. Po trgovinskem zakonu postopa sodišče, uporabljaje nepravdni postopek: v stvareh trgovin¬ skega registra (§ 26), ko postavlja revizorje, pover¬ jenike za preskušnjo, preskuša njih poročila in jim določa stroške (§§ 191, 195, 210, 325, 326, 469, 486), podaljšuje rok za opravo ustanovne skupščine (§ 202), določa rok za sestavo letnih sklepnih računov (§§ 330, 470), sklicuje občni zbor na zahtevo manjšine (§ 254), sklicuje upnike (§ 373), rešuje spore o pravici družbenikov, poučevati se o družbenih stvareh (§ 121), dovoljuje pregled družbenih knjig (§ 228, 233), odredi priobčitev bilance, pregled knjig in spisov tajnemu družbeniku (§ 493), postavlja razsodišče za odločbe o obvestitvah glede razmerij družbe (§§ 279, 455), odredi hranitelja trgovinskih knjig in spisov (§ 161), dovo¬ ljuje odsvojitev delnic (§ 226) in prenos deležev (§§ 432, 443, 446), postavlja, odstavlja in odstranjuje člane uprave (§§ 295, 296, 312, 314, 459, 464), likvi¬ datorje in skrbnike (§§ 151, 152, 368, 369, 378, 478) in jim določa nagrado, razveljavlja skupščinske sklepe (§§ 288, 457), odloča o pritožbah zoper iz¬ ključitev iz d. z o. z. (§ 431) in o vnovčitvi deleža izključenega družbenika (§ 432) ali o naknadnem plačilu nanj (§ 438), odloča o predlogu za izstop iz revizorske zveze (§ 324), izreka prestanek družbe (§§ 182, 215, 364, 475) in zastopništva tuje trgovske družbe (5) 509), izreka kazni zbog prekrškov trgov¬ čevih dolžnosti (§§ 59, 99) in zbog nereda (§ 413). 4. Po zadružnem zakonu postopa sodišče po načelih in oblikah nepravdnega sodstva v stvareh za¬ družnega registra (§ 9), če se predlaga izredna skup¬ ščina (§ 30) ali razveljavitev zadružnih sklepov po službeni dolžnosti (§ 38), če izreče prestanek zadruge (§ 65), postavi likvidatorje (§ 65), odreja izvršitev odredb revizijske zveze (§ 99). 101 § 1 . 5. Po načelih nepravdnega postopka se opravljajo posli glede sodstva javnih knjig (zemljiških, intabu- lacijskih, hipotečnih in zastavnih), o izdajanju tapij, o ladijskih in zrakoplovnih registrih, o sodnih depo¬ zitih, končno razpravljajo sodišča v območju stola sedmerice odd. B o zahtevku, da se dovoli zasilna pot, v nepravdnem postopku (§ 9 zak. o dovoljevanju za¬ silnih poti z dne 7. julija 1986., št. 140 drž. zak.). 6. O sodelovanju nepravdnih sodišč pri razlastitvah gl. pod D 22. 7. Prav tako se opravljajo vsi sodni posli po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. sep¬ tembra 1956., Sl. 'N. 223—LIII/559, Sl. L. 628, v ne¬ pravdnem postopku. 8. Po zakonu o likvidaciji agrarnih odnosov v Dal¬ maciji z dne 19. oktobra 1930., Sl. N. 251 — LXXXVIII/ 540, (nar. z dne 29. oktobra 1930., Sl. N. 279—XCIV/ 585, v zvezi s § 54 t. 1. zak. z dne 29. julija 1935., Sl. N. 174 — XXXIX/598, Sl. L. 453 razpravljajo o razre¬ šitvi vseh fevdnih, kmetskih, težaških in podtežaških, kolonatskih, emfitevtičnih in zakupnih razmerij na prvi stopnji okrajna sodišča, na drugi in poslednji stopnji pa apelacijsko sodišče v Splitu. Postopek je nepravden z nekaterimi posebnostmi (§ 27), obnova izrečenih odločb (sodb) se dopušča po predpisih pravdnega postopnika (§46). (Gl. §46 fin. zak. 1934/35). Na skupne paše Seljakov, dalje na pravice paše in drvarjenja na pašnikih in gozdnih zemljiščih se zakon ne nanaša (§ 37). 9. Po § 29 za. odmeri nepravdno sodišče na predlog odvetnika ali stranke, odvetnikovo nagrado za stroške. 10. Nepravdno sodišče obnovi tudi nečitljivo ali poškodovano zasebno listino, če se izdajatelj temu ne upira (§ 413 opp.). Č. Kazenska sodišča. Po § 295 kp. sme ostvarjati zahtevek za povračilo stvari, za povračilo škode ali za razveljavitev izvest- nega posla ali pravnega razmerja, kdor je oškodovan z kaznivim dejanjem, tudi v kazenskem postopku, če 102 Kazenska sodišča. se je temu pridružil kot zasebni udeleženec. — Po¬ sebne določbe o pridružnem postopku imajo še: 1) zakon o povračilu škode, učinjene z zlonamernim požigom in namerno protizakonito uničbo stvari z dne 20. marca 1892., 2) zakonik o postopku vojaških sodišč v kazenskih stvareh z dne 13. februarja 1901. (§ 229), 3) zakon o zaščiti industrijske svojine z dne 17. fe¬ bruarja 1922., Sl. N. 69—IX, Ur. L. 163 (§ 148), 4) zakon o tisku z dne 6. avgusta 1925., Sl. N. 179 — XXXIX/225, Ur. L. 272 (čl. 40), 5) zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928., Sl. N. 144 — XLYII/234, Ur. L. 287 (čl. 116), 6) zakon o pobi¬ janju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca 1929., Sl. N. 78 — XXXI/168, Ur. L. 161 (čl. 12—14), 7) zakon o zaščiti avtorskega prava z dne 26. decembra 1929., Sl. N. 304 — CXXIX/629, Ur. L. 109/30 (§ 57), 8) zakon o pobijanju nečedne tekme z dne 4. aprila 1930., Sl. N. 83- — XXXII/185, Sl. L. 10 (§ 17), 9) zakon o držav¬ nem sodišču za zaščito države z dne 24. oktobra 1930., Sl. N. 254 — XXXVIII/539, Sl. L. 273 (§ 63), o povračilu škode, prizadejane državi s kaznivimi dejanji, o ka¬ terih sodi to sodišče, 10) zak. o glavni kontroli § 93, gl. pod § 1 B 6. Č) I. Stroške kazenskega postopka ni moči iztožiti z redno civilno tožbo. (Zagreb SS B z dne 27. oktobra 1936., Sl. Pr. III, 533, SS z dne 12. aprila 1935, Vr. M. 151); pa najsi je bil kaz. post. ustavljen vsled amne¬ stije. (Zagreb SS z dne 9. junija 1938., Mjes. 1938, 523.) 2. Stroški kazenskega postopka ne štejejo med ško¬ do, ki jo je povrniti po določbah zasebnega prava. (Zagreb SS B dne 29. januarja 1936., Sl. Pr. III, 510). 3. Veljavnost sklepa kazenskega sodišča o povra¬ čilu kazenskih stroškov ni moči izpodbijati s tožbo pred civilnim sodiščem. (Zagreb SS B z dne 25. aprila 1922., Th. III, 242). 4. Odločba kazenskega sodišča o vrnitvi zaplenje¬ nih predmetov zločinstva se s tožbo pred civilnim so¬ diščem ne da pobijati. (Zagreb SS B z dne 11. julija 1922., Th. III, 277). 103 § 1 . D. Upravna oblastva. 1. Agrarna reforma. a) Vse posle, zvezane z agrarno reformo v Slove¬ niji, Hrvatski-Slavoni ji in Vojvodini, zlasti tudi raz¬ lastitve vrše bani in komisije za likvidacijo agrarne reforme. Obča upravna oblastva prve stopnje ugo¬ tavljajo odškodnino v pogledu zgradb, ki se razlaste obenem z zemljišči (§ 60 zak. o likvidaciji agrarne reforme na velikih posestvih z dne 19. junija 1931., Sl. N. 142 — XLVII/312, Sl. L. 263, v zvezi z zak. z dne 5. decembra 1931., Sl. N. 285—XCIII/671, Sl. L. 664), v pogledu drugih odškodnin komisija za likvi¬ dacijo agrarne reforme (§§ 28, 29). Po § 48 se dolo¬ čena odškodnina, ako je obremenjeno razlaščeno zemljišče s hipotekami ali realnimi bremeni, ne iz¬ roči bivšemu lastniku, ampak položi na sodišču, ki izvrši razdelitev na predlog po določbah ip. (§ 48). (Gl. tudi pravilnik z dne 15. julija 1931., Sl. N. 161 — LI1I/353, Sl. L. 278). b) Po zak. o bivših kmetskih seliščih in pridoblje¬ nih beglukih z dne 17. maja 1928., Sl. N. 122—LXI/198, spremenjenem z zakonom z dne 25. novembra 1930., Sl. N. 287—XCIX/617) opravljajo vse z agrarno re¬ formo združene posle politična oblastva prve stop¬ nje. § 21. Ako se družini ali zadrugi, ki je na biv¬ šem kmetskem selišču, krati pravica na to selišče ali ako nastane spor o tem, ali ima neka oseba članstvo v tej družini ali zadrugi ali ako se pobija izvedena delitev, se ti primeri izločijo, da se reši najprvo ta spor. — Vse spore rešujejo okrajna sodišča na prvi D) Splošno. 1 . Za rešitev vprašanja, ali nasprotu¬ jejo izvrševanju zasebnih pravic javnopravni oziri, so pristojna upravna oblastva. (Zagreb SS B z dne 31. decembra 1929., Tli. VIII, 1018.) 2. Zahtevek na storitev, ki jo je določilo upravno oblast v o, ne spada pred redna sodišča. (Zagreb SS B z dne 3. februarja 1937., Sl. Pr. III, 552.) 3. Spor o tem, ali je izključitev iz društva, osnova¬ nega po predpisih javnega prava, utemeljena, ne 104 Agrarna reforma. stopnji. — Nezadovoljna stranka ima pravico pri¬ tožbe na pristojno okrožno sodišče v roku 45 dni, ki odloči na zadnji stopnji in čigar rešitev je izvrš¬ ljiva. — § 22. Ako je kmetsko selišče zoper predpise uredbe o vpisu lastnine bivših kmetov z dne 21. ju¬ nija 1919. vpisano v zemljiško knjigo na kakega čla¬ na družine ali zadruge namesto na bivšo kmetsko družino, sme vsak član te družine ali zadruge, ki je s tem vpisom oškodovan na svoji pravici, v roku 6 mesecev od dne, ko je stopil v moč ta zakon, zahte¬ vati s tožbo popravek tega vpisa. Ako bi bile oško¬ dovane s takim vpisom pravice oseb, ki so pod varu- štvom (skrbstvom), je dolžan varuh (skrbnik) zahte¬ vati popravek. Tudi taki spori se rešijo v postopku, navedenem v čl. 21. — Ako je po begluški uredbi spada pred redna sodišča. (Zagreb SS B z dne 1. aprila 1930., VrM 189.) 4. Po čl. 11 hrv. slav. zak. o sodniški oblasti z dne 28. februarja 1874. je strankam v primerih, kadar so¬ dijo o zasebnopravnih vprašanjih upravna oblastva, dopustna zoper odločbo upravnega oblastva pot redne pravde, ako ta ni izrečno izključena. Ta predpis še ni razveljavljen, zlasti ne s čl. 52 zak. o državnem svetu in upravnih sodiščih. (Zagreb SS z dne 13. no¬ vembra 1930., VrM 38.) 5. Ako upravlja sreski fizik kakor zasebni zdrav¬ nik in ne kakor postavljeni namestnik okrožnega zdravnika vse zdravniške posle, odločajo o sporih iz teh poslov redna sodišča. (Zagreb SS B z dne 29. mar¬ ca 1926., Th. VIT, 163.) 6. Spore o tekoči vodi v smislu dalm. zak. z dne 15. maja 1873., pa najsi je to tudi deževnica ali snež- nica, rešujejo upravna oblastva. (Zagreb SS B z dne 8. junija 1926., Th. VII, 203.) 7. Za spore o uporabi vode iz mestnega vodovoda v Zagrebu so pristojna redna sodišča in ne upravna oblastva. (Zagreb SS z dne 5. julija 1950., VrM 22.) 1, 8. O obstoju, spremembi, razveljavljanju agrar- noreformnili zakupnih razmerij odločajo le upravna oblastva, pravdna pot je izključena. (Zagreb SS B z dne 1. septembra 1924., Sl*. Pr. I, 104.) 105 § 1 . pripadlo zemljišče s sodbo ali poravnavo samo enemu ali nekaterim članom družine, sme zahtevati vsak član družine ali zadruge, ki je oškodovan v svoji pravici, v istem roku in po istem postopku popra¬ vek sodbe ali poravnave. c) Po zakonu o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931., Sl. N. 134—XLIII/295, Sl. L. 302, (spremembe in dopolnitve z dne 5. decembra 1931., Sl. N. 285—XCIII/669, Sl. L. 665) odločajo o dodelje¬ vanju zemlje poljedelcem, rokodelcem, ki izvršujejo za kmetsko prebivalstvo potreben ali sicer majhen obrt, in tudi nižjim državnim nameščencem na prvi stopnji najvišji poverjenik za agrarno reformo v Skoplju, na drugi minister za poljedelstvo. Tožba na državni svet je izključena (§§ 34, 35). 2. Agrarne operacije. a) Zakon z dne 7. junija 1883. št. 92 drž. zak. — § 6. V komasacijskih stvareh so pristojni zapriseženi krajni komisarji, deželna komisija pri političnem de- 2. 9. Vsi posli in spori, ki se tičejo delitve skupnih zemljišč in ureditve njih užitnih pravic, so podvrženi pristojnosti agrarnih oblastev. (Zagreb SS B z dne 9. marca 1925., Sl. Pr. I, 105.) 10. Agrarna oblastva so pristojna zgolj za spore o lastnini in posesti deležev skupnega zemljišča med sodeležniki. Za tožbo ene skupine sodeležnikov zo¬ per drugo skupino sodeležnikov na priznanje last¬ nine do zemljišča v celoti pa so pristojna redna sodišča. (Zagreb SS B z dne 15. julija 1930., Sl. Pr. II, 255.) 11. Komasacijski postopek (hrv. slav.) je imeti za končan, čeprav to še ni javno razglašeno; zbog tega je tožba, ki se tiče predmeta komasacije, po tem trenutku pred rednim sodiščem nedopustna. (Zagreb SS z dne 9. aprila 1931., VrM 69.) 12. Redna sodišča samo za spore, navedene v §§ 50—53 hrv. slav. zak. z dne 25. aprila 1894. o lastnini na nepremičnini med zemljiško zajednico in upravi¬ čencem te zajednice niso pristojna. (Zagreb SS z dne 13. marca 1930., VrM 5.) 106 Agrarne operacije. želnem oblastvu, ministrska komisija v poljedelskem ministrstvu. — Kjer se v tem zakonu govori o ob- lastvih brez natančnejšega oznamenila, je razumeti spredaj omenjena oblastva. — § 7. Pristojnost teh ob- lastev se razteza, če je v § 29 oziroma 33 tega zakona v misel vzeti razglas izvršen po uradnem deželnem ča¬ sopisu, na razpravljanje in razsojo o vseh dejanskih in pravnih razmerjih, ki ne morejo, če se komasacija izvede, ostati v svojem dosedanjem stanju, in izklju¬ čuje zatorej, od dneva tega razglasa počenši pristoj¬ nost onih oblastev, v katerih zakonito področje spa¬ dajo stvari izven primera komasacije. Od tega so iz¬ vzeti spori o lastnini in posesti zemljišč, privzetih v komasacijski postopek, ki spadajo tudi po tem raz¬ glasu pred rednega sodnika; potem stvari, ki se tičejo železnic in javnih potov, ali ki jih ureja stavbinski red, kolikor se je treba za vse v takšnih stvareh po¬ trebne rešitve in naredbe obračati tudi po tem raz¬ glasu na ona oblastva, v katerih zakonito področje spadajo te stvari. b) Zakon o gozdih z dne 21. decembra 1929., Sl. N. 307—CXXXI/647, Ur. L. 162/30. — § 112. Zaradi aron¬ dacije in izločitve osredkov (enklav) v državnih goz¬ dih je minister za šume in rudnike upravičen, izvr¬ šiti z odobritvijo predsednika ministrskega sveta za¬ meno za ekvivalentno vrednost 100 ha površine. Za večje površine velja zakon o odsvajanju državnih ne¬ premičnin. — O načinu arondacije, odkupa osredkov in gozdnih služnosti in komasacije raztresenih gozd¬ nih parcel nedržavnih gozdov se izda poseben za¬ kon. — Dokler se ne izda ta zakon, se opravljajo navedeni posli po sedaj veljavnih zakonih. Zakon o očiščenju gozdnega sveta tujih osredkov (enklav) in zaokrožitve gozdnih mej z dne 7. junija 1883. št. 95. drž. zak. c) Zakon o delitvi skupnih zemljišč in ureditvi užitnih in upravnih pravic na njih z dne 7. junija 1883. št. 94 drž. zak. — § 1. Po zakonu z dne 7. junija 1883. št. 92 drž. zak. v stvareh zemljiških zložb pri¬ stojna oblastva so pristojna tudi v postopku pri de¬ litvi zemljišč in v postopku pri ureditvi skupnih užitnih in upravnih pravic na zemljiščih, ki osta- 107 § 1 . nejo nerazdeljena, in glede katerih ali a) obstoje med bivšimi gosposkami in občinami ali nekdanjimi podložniki ali pa tudi med dvema ali več občinami skupne posestne in užitne pravice ali b) se po vseh ali po nekaterih članih občine, enega ali več oddel¬ kov občine, soseščine ali podobnih agrarskih skup¬ nosti (razredov kmetov, uživalcev, singularistov in pod.) na podlagi njih osebnega ali s posestjo zvezanega članstva ali po soupravičenih na menjalnih ali spre- minjalnih zemljiščih, kakor se v posameznih deželah, skupno ali menjaje uporabljajo. — Ta oblastva kot taka so pristojna tudi za razpravi janje in razsojo sporov, ki nastanejo med sodeležniki prej imenova¬ nih zemljišč (§ 2 lit. c tega zakona) o posesti ali last¬ nini na posameznih delih teh zemljišč, potem za raz¬ pravljanje in razsojo o morebitnih nasprotnih dajat¬ vah za uživanje takih zemljišč ali njih posameznih delov. — Ta oblastva morajo vselej že, ko prično de¬ lovati, preskusiti, ali obstoje te predpostavke za njih pristojnost. Prim. k temu enako glaseči se uredbi o agrarnih operacijah v Ljubljanski in Mariborski oblasti ljub¬ ljanske oblastne skupščine z dne 20. marca 1928., Samouprava 1928., str. 47 in mariborske oblastne skupščine z dne 28. marca 1928., Samouprava 1928., str. 97, izdani na temelju pooblastila čl. 323 in 242 fin. zak. 1927/28. Čl. 1 in 2 teh uredb, ki navajata vse v izvedbo navedenih državnih zakonov izdane deželne zakone, se glasita: Čl. 1. Pod posli „agrarnih operacij" je razumeti izvrševanje naslednjih agrarnih zakonov kakor tudi k tem zakonom izdanih izvršilnih naredb in ministr¬ skih ukazov: 1. zakonov o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi pravic do njih skupnega premoženja, uživanja in upravljanja, in sicer: zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., s spremembami in dopolnili z zakoni z dne 3. septembra 1894., kranj. dež. zak. št. 27, z dne 18. maja 1896., kranj. dež. zak. št. 30, z dne 16. novembra 1910., kranj. dež. zak. 108 Agrarne operacije. št. 38, ter z dne 10. maja 1914, kranj. dež. zak. št. 19; zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44; zakona z dne 5. julija 1885., kor. dež. zak. št. 23, z dopolnili in izpremembami z zakoni z dne 14. februarja 1891., kor. dež. zak. št. 18, z dne 18. maja 1896., kor. dež. zak. št. 25, z dne 21. februarja 1900., kor. dež. zak. št. 14 in z dne 12. aprila 1908., kor. dež. zak. št. 14; 2. zakonov o odpravi gozdnih enklav in aronda¬ ciji gozdnih mej, in sicer: zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 3 iz leta 1888.; zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 46; zakona z dne 22. februarja 1890., kor. dež. zak. št. 10: 3. zakonov o zložbah poljedelskih zemljišč, in sicer: zakona z dne 7. novembra 1900., kranj. dež. zak. št. 28, z izpremembami in dopolnili zakona z dne 15. novembra 1910., kranj. dež. zak. št. 37; za¬ kona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 45; za¬ kona z dne 21. februarja 1900., kor. dež. zak. št. 15, 4. zakonov o novi uredbi in odkupu pravic drva- renja, paše in dobivanja gozdnih pridelkov, urejenih s postopanjem po ces. patentu z dne 5. julija 1853., drž. zak. št. 130, in sicer: zakona z dne 2S. januarja 1911., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1912; zakona z dne 16. septembra 1909., štaj. dež. zak. št. 29 iz leta 1911.; zakona z dne 28. avgusta 1908., kor. dež. zak. št. 33 iz leta 1910.; 5. zakonov o varstvu planin in pospeševanju pla¬ ninskega gospodarstva, in sicer: zakona z dne 26. maja 1909., kranj. dež. zak. št. 18, z izpremembami in dopolnili zakona z dne 14. maja 1910., kranj. dež. zak. št. 19; zakona z dne 7. septembra 1909., štaj. dež. zak. št. 69.; zakona z dne 14. junija 1908., kor. dež. zak. št. 3 iz leta 1909.; 6. zakona o izboljšanju pašnikov z dne 4. septem¬ bra 1912., kranj. dež. zak. št. 63; in 7. vseh ostalih zakonov, v kolikor določajo isti pristojnost oblastev za agrarne operacije. Čl. 2. Kot oblastva za agrarne operacije v Ljub¬ ljanski in Mariborski oblasti poslujejo: 109 § 1 . 1. Komisarji za agrarne operacije. 2. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Ta oblastva so v izvrševanju svojih poslov samo¬ stojna in neodvisna od drugih oblastev. Vsa druga oblastva in vsi drugi uradi jih morajo podpirati in ustrezati njihovim na podstavi zakonov stavljenim zaprosilom. Upoštevaj pri tem še § 80 zakona, s katerim se po¬ daljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih za¬ konov in zakonov o proračunskili dvanajstinah z dne 1. avgusta 1929., Sl. N. 190—LXXVTII/4i9, Ur. L. 376: Zakoni o agrarnih operacijah, veljavni za mari¬ borsko oblast, se razširjajo tudi na sreza Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo in sicer: 1) Državni (okvirni) zakon z dne 7. junija 1883., drž. zak. št. 94, o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi pravic do njih uživanja in upravljanja. 2) Deželni zakon z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44, o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi pravic do njih uživanja in uprav¬ ljanja z ministrsko izvršilno naredbo z dne 12. okto¬ bra 1909., štaj. dež. zak. št. 78. 3) Državni zakon z dne 7. junija 1883., drž. zak. št. 92, o zložbi polje¬ delskih zemljišč. 4) Deželni zakon z dne 26. maja 1909, štaj. dež. zak. št. 45, o zložbi poljedelskih zem¬ ljišč z izvršilno naredbo z dne 19. oktobra 1909., štaj. dež. zak. št. 79. 5) Cesarski patent z dne 5. junija 1853., drž. zak. št. 130. 6) Državni zakon z dne 7. ju¬ nija 1883., drž. zak. št. 94. 7) Deželni zakon z dne 8. januarja 1889., kranj. dež. zak. št. 7, ki izpremi- nja zakon pod 1). 8) Deželni zakon z dne 16. septem¬ bra 1909., štaj. dež. zak. št. 29 iz leta 1911., o novi uredbi itd. z izvršilno naredbo o novi uredbi itd. 9) Deželni zakon z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 46, o odpravi gozdnih enklav. (Člen 265 finanč¬ nega zakona za leto 1928/1929.) Po hrv. slav. zak. z dne 22. junija 1902. spadajo komasacijski posli in vsa pravna in stvarna razmerja, ki naj se spremene s komasacijo, v pristojnost koma¬ sacijskih poverjeništev. Ista oblastva so pristojna za reševanje skupnih užitnih pravic in razmerij zem¬ ljiških zajednic (hrv. slav. zak. z dne 25. aprila 1894). 110 Bolniške pristojbine. — Carine. 3. Bolniške pristojbine. a) Zakon o bolnišnicah z dne 27. februarja 1930., Sl. N. 52—XVIII/94, Ur. L. 186. — § 10. Kadar pri¬ stojna občina potrdi, pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje pa overi, da more sam plačati stroške zdravljenja v bolnišnici, pa bolnik stroškov zdrav¬ ljenja do svojega odhoda iz bolnišnice ni plačal, naj pošlje bolnišnica račun za zdravljenje pristojni davčni upravi, ki je dolžna, bolniške pristojbine brez odloga izterjati in jih poslati bolnišnici, ki je izsta¬ vila račun. b) § 22 zak. o občinah z dne 14. marca 1933., Sl. N. 85 — XXVI/225, Sl. L. 229 določa: Občine ne smejo niti članom drugih občin odreči najpotrebnejše pod¬ pore, če zaidejo v bedo, toda o tem morajo takoj obvestiti pristojno občino. Občina ima pravico do povračila dane podpore po upravni poti. Gl. enako glasečo se določbo § 18 zak. o mestnih ob¬ činah z dne 22. julija 1934, Sl. N. 169—XLIII/415 Sl. L. 530. 4. Carine. Carinski zakon z dne 21. januarja 1899. določa: Čl. 72. Za blago, ki se uvozi pod pogojem, da se de¬ loma ali popolnoma izvozi, velja v carinskem po¬ stopku, kakor da je blago, uvoženo za negotovo pro¬ dajo. — § 183. Vse carinarnice, vsaka v svojem pasu, vršijo vse poizvedbe o carinskih prekrških in ostalih sporih. — Točnejše opredelitve o poizvedbi in reše¬ vanju carinskih prekrškov in sporov, kolikor niso vsebovane s tem zakonom, se razlože v pravilih, ki jih predpiše minister za finance. — § 195. Zoper re¬ šitve glavne carinarnice se sme vložiti pritožba na ministra za finance v 10 dneh od dne, ko je bila rešitev priobčena ali vročena, izvzemši odločbo po čl. 58 tega zakona. 4. 13. Carinsko oblastvo in ne redno sodišče od¬ loča, ali je vrniti carino za uvoženo blago, ki je bilo zopet izvoženo iz države. (Zagreb SS B z dne 27. sep¬ tembra 1926., Th. VII, 236.) 111 5. Cerkvene in verske dajatve. a) Po (slov. dalm.) zak. z dne 23. maja 1874., št. 50 drž. zak. rešujejo spore o vprašanju, ali je cerkev ali nadarbina patronatna ali pa ima glede nje škof pravico svobodne podelitve, upravna oblastva. Za vprašanje, komu gre patronat nad cerkvijo in pre- bendo, so pristojna redna sodišča (§ 33). Tudi spori o patronatnih dajatvah spadajo pod upravna oblastva, samo za vprašanje o tem, ako se sklicuje patron glede oprostitve neke dajatve na civilnopravni naslov, so pristojna sodišča (§ 34). Spore o dolžnosti, oprav¬ ljati ali dajati kaj za bogočastne namene, razsojajo po rednem instančnem postopku upravna oblastva, kadar se zahteva takšna oprava od koga sploh zato, ker pripada cerkveni občini, sodišča pa tedaj, kadar se zahteva iz posebnega pravnega naslova (§ 55). Po (slov. dalm.) zak. z dne 7. maja 1874., št. 51 drž. zak. določajo verskozakladni prispevek upravna oblastva. « Po (slov. dalm.) zak. z dne 31. decembra 1894. št. 7/1895 drž. zak. odločajo o dokladah, ki se nala¬ gajo faranom za kritje potrebščin farne občine, upravna oblastva (§ 9). Prav tako tudi po zak. z dne 20. marca 1890. št. 7 dež. zak. za Kranjsko glede pri¬ spevanja stroškov za popravo in vzdrževanje kato¬ liških cerkev in duhovniških poslopij in za popravo cerkvenih potreb, pokopališč (§ 17). O odkupu denar¬ nih in naturalnih dajatev za cerkve, župnije in njih organe odločajo po § 11 dež. zak. za Kranjsko z dne 25. januarja 1896. št. 8 dež. zak. upravna oblastva. b) Na ozemlju bivše llrv.-Slav. rešujejo vsa snoma vprašanja o patronatnem pravu po čl. XTT. konkor¬ data z dne 18. avgusta 1855. upravna oblastva. Po nar. z dne 19. januarja 1853. in z dne 20. aprila 1854. se ugotavljajo, likvidirajo in izterjujejo župnijske dajatve (bira in podobno n. pr. štolnina) po admi¬ nistrativni poti. 6. 14. Tožba na priznanje, da gre stranki pravica na cerkveni sedež, je dopustna. (Zagreb, SS B z dne 6. marca 1928., Sl. Pr. I, 184.) Cerkvene in verske dajatve. — Ceste. c) Druge priznane veroizpovedi določajo pri¬ spevke za verske potrebščine same: zak. o srbski pravoslavni cerkvi z dne 8. novembra 1929., Sl. N. 269—CX1/543, Sl. L. 94/150 (čl. 6) in ustava srbske pravoslavne cerkve z dne 16. novembra 1931., Sl. N. 275-LXXXVI/605, Sl. L. 61/1932 (čl. 260 sl.); zak. o evangel jsko-krščanskih cerkvah in reformirani kr¬ ščanski cerkvi z dne 16. aprila 1930., Sl. N. 95- XXXVII/204, Sl. L. 21 (§ 9, 13) ter ustave nemške evangeljsko-krščunske cerkve avgsburške veroizpo¬ vedi z dne 19. novembra 1930., Sl. N. 293-CI/625, (čl. 110), slovaške evangeljsko-krščanske cerkve avgs¬ burške veroizpovedi z dne 24. julija 1932., Sl. N. l61-LXXH/477 (§ 9); reformirane krščanske cerkve z dne 11. maja 1933., Sl. N. 126-XXXVI/361, Sl. L. 435 (§ 8); zak. o islamski verski zajednici z dne 25. marca 1936., Sl. N. 74-XVI/168, Sl. L. 361 (§§ 5a, 8) in ustava islamske verske zajednice z dne 24. oktobra 1936., Sl. N. 256-LXIV/656, Sl. L. 19/1937 (§ 193); zak. o verski zajednici Židov z dne 14. decembra 1929.. Sl. N. 301 -CXXVII/624, Ur. L. 136 (§ 7). 6. Ceste. a) Zakon o državnih cestah z dne 8. maja 1929., Sl. N. llO-XLV/243, Ur. L. 246: § 11. Zaradi gradnje ali preložitve državnih cest ali mostov imajo osebe, ki se legitimirajo s pismenim pooblastilom pristoj¬ nega gradbenega oblastva, pravico, vršiti na tujem zemljišču potrebna predhodna dela. — Storjeno škodo povrne gradbeno oblastvo na podstavi cenitve po za¬ konitih predpisih. — Če se oškodovana stranka ne zadovolji z odmerjeno odškodnino, ima pravico, za¬ htevati v 30 dneh od dne, ko je bila obveščena, naj ji določi odškodnino pristojno redno sodišče. — § 13. Privatne, cerkvene, odnosno verske, občinske, vaške, sreske in oblastne imovine se razlaščajo za potrebe državne ceste proti odškodnini lastnikom po zakonitih predpisih o razlastitvi nepremičnin za obče narodne potrebe. — § 22. Kdor povzroča znatno večje stroške za vzdrževanje državnih cest nego ostali (interesenti), mora plačevati vsako leto izreden 115 8 prispevek za vzdrževanje prekomerno ukoriščene ceste. — Ta prispevek se določa sporazumno med gradbeno sekcijo in onim, ki cesto okorišča. Prispe¬ vek mora biti tolik, da se z njim po možnosti pokri¬ vajo vsi večji stroški. — Ta sporazum postane prav¬ nomočen, ko ga odobri gradbena direkcija. Če se sporazum ne doseže, določi višino prispevka gradbena direkcija. — Ta prispevek se polaga v denarju ali v materialu pri pristojni gradbeni sekciji ter se mora uporabljati za vzdrževanje samo onih cest in njih delov, za katere je bil pobran. — § 23. Če se promet prekine zbog elementarnih nezgod (snežni zameti, naplavine ob nalivih, razrivanje pobočij itd.), mora odrediti sreski poglavar na zahtevo gradbene sekcije uporabo ljudskega dela za popravilo državnih cest, kolikor je to potrebno za vzpostavitev najnujnejšega prometa. Potrebno delovno moč morajo dati proti nagradi na razpolago predsedniki (župani) občin, po potrebi tudi predsedniki (župani) sosednjih občin. V takih primerih se sme vzeti tudi ves potrebni ma¬ terial, ki se najde na okolnem privatnem zemljišču; vendar pa se mora naknadno izplačati po tržnih cenah. b) Zakon o samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929., Sl. N. 119—XUV/244, Ur. 1,. 247 s spremembami z dne 5. avgusta 1929., Sl. N. 189—LXXVII/415, Ur. L. 332, in z dne 30. maja 1930., Sl. N. 128—XL1X/271. Sl. L. 114. — S 17 je enak § II zak. pod a). — § 19. Pri¬ vatne, cerkvene, odnosno verske, občinske, vaške in sreske imovine se razlaščajo za potrebe samoupravne ceste proti odškodnini lastnikom po zakonitih pred¬ pisih o razlastitvi. — § 21. Kamen, gramoz in pesek, potreben za gradnjo in popravljanje samoupravnih cest, se sme jemati iz oblastnih, sreskih, občinskih, cerkvenih, odnosno verskih zemljišč, kolikor ga last¬ niki sami ne potrebujejo za svoje namene. — če so imeli lastniki takih zemljišč od tega kaj dohodka, sc jim mora ta dohodek povrniti. — § 23. Če drži cesta skozi gozde, odredi pristojno šumsko oblastvo na zahtevo samoupravnega telesa izseko svetlih prog, kolikor je to potrebno, da dobi cesta dovolj svetlobe in zraka. Prav tako odredi pristojno šumsko oblastvo Ceste. — Davčni odtegljaji. tudi pogozdovanje goličav, nadalje ureditev hudour¬ nikov in deročih tokov poleg ceste, kjer je to po¬ trebno, ter proglasi za zaščitne gozde po odredbah zakona o gozdih one gozde, kjer je potrebno za vzdrževanje ceste. — § 30. Če služi cesta več obči¬ nam, morajo te občine sorazmerno prispevati k nje gradnji in vzdrževanju. — Če se prizadete občine glede tega prispevanja ne morejo sporazumeti, od¬ loči o sporu pristojni organ oblastvene samouprave. — Isto velja tudi, če je most v območju ene občine, a ga ukordšča v večji meri druga občina. — § 33. Kdor povzroča znatno večje stroške za vzdrževanje samo¬ upravnih cest nego ostali interesenti, mora plačati vsako leto izreden prispevek za vzdrževanje preko¬ merno ukoriščene ceste. Ta prispevek mora biti to¬ lik, da se z njim po možnosti pokrivajo vsi večji stroški. — Ta prispevek se določa sporazumno in si¬ cer pri oblastnih cestah med pristojnim okrajnim cestnim odborom, pri občinskih cestah pa med občino in onim, ki cesto ukorišča. Če se sporazum ne do¬ seže, določi prispevek pristojni organ oblastne samo¬ uprave. — § 47. Cestna obveznost [uporaba ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest], pretvorjena v denar, se mora plačati najdlje do dne 1. oktobra; drugače se izterja prisilno. — Osebe, ki niso odkupile svoje obveznosti in niso prišle na osebno delo, se privedejo na delo prisilno ter se kaznujejo poleg tega z zaporom do sedmih dni. — Prisilno izterjavo vrši in kazen izreka na predlog pristojnega samoupravnega oblastva sreski poglavar. 7 . Davčni odtegljaji. § 103 zak. o neposrednih davkih z dne 8. febru¬ arja 1928., Sl. N. 29-VII/51, Ur. L. 75: Vse spore med delodavci in njih nameščenci glede davčnih odteg¬ ljajev rešuje davčno oblastvo prve stopnje, pritožbe zoper te rešitve, ki se morajo vložiti v 15 dneh po vročitvi, pa rešuje pristojno davčno oblastvo druge stopnje. 115 8 ’ 8. Delovnopravni spori. a) V dvorna dekreta z dne 18. aprila 1828., z j z. 2540 in z dne 21. novembra 1846. št. 1002 zjz. spre¬ jete določbe z dne 22. marca 1828. in 24. oktobra 1846.. uveljavljene z naredbo z dne 7. decembra 1856. št. 224 drž. zak. določajo, da razpravljajo o služ¬ benih sporih med gospodarji in posli, ki izvirajo iz službenega razmerja ali mezdne po¬ godbe in ki se ustvarjajo v času, ko službeno raz¬ merje traja ali pa, preden poteče 30 dni od dneva, ko je službeno razmerje prestalo, politična oblastvu, o sporih pa, ki se ustvarjajo po preteku tega roka, redna sodna oblastva. Po naredbi z dne 1. marca 1860. št. 73 drž. zak. se uporabljajo te določbe tudi na takšne spore med poljedelci in gozdarskimi pridobitniki ter njihovimi poljedelskimi in gozdarskimi pomožnimi delavci in dninarji. Ustrezne določbe imajo poselski redi za Koroško z dne 10. junija t894. št. 14 dež. zak., za Kranjsko z dne 18. marca 1858. št. 6 dež. zak. (§ 41) in za Štajersko z dne 27. junija 1895. št. 84 dež. zak. (§ 34, izvzemši za mesta. Toda gl. glede tega § odi. 15.) b) Naredba, s katero se ureja službeno raz¬ merje hišnih ali gospodinjskih poslov v Sloveniji z dne 18. junija 1921., Ur. L. 224. — § I. Uredba velja za službeno razmerje oseb, ki opravljajo gospodinjska dela proti plačilu v gospo¬ dinjstvu gospodarjevem in so sprejete v njegovo dru¬ žino. Določila te uredbe ne veljajo za osebe, ki so, razen v gospodinjstvu, redno zaposlene tudi v obrt¬ nem ali poljedelskem obratu gospodarjevem. — § 28. Vsi spori, ki nastanejo iz službenega razmerja po¬ slov, se morajo najprej obravnavati pri pristojnem občinskem posredovalnem uradu, da se poizkusi po¬ ravnava, Poravnava, ki se sklene pri občinskem posre¬ dovalnem uradu, ima veljavnost sodnih poravnav. Če se poravnava ne doseže, imata stranki pravico uve- 8. 15. Z naredbo z dne 18. junija 1921. je bil § 34 štajerskega poselskega reda razveljavljen. (Zagreb SS B z dne 20. februarja 1925., Sl. Pr. I, 64.) Delovnopravni spori. ljaviti svoje zahteve pred rednim sodiščem. — Če se vloži tožba pri sodišču brez potrdila občinskega posredovalnega urada, da je bil poizkus poravnave brezuspešen, mora sodišče tožbo uradoma odstopiti pristojnemu občinskemu posredovalnemu uradu, da poizkusi doseči med strankama poravnavo. — Posel ima pravico tožiti pri sodišču, v katerega okolišu ravno stanuje. c) Uredba mariborske oblastne skupščine o vi¬ ničarskem redu z dne 20. julija 1928., št. 32 Samouprave. — § 1. Viničarji so osebe, katere na¬ jame vinogradnik v službo, da obdelujejo vinograd v izmeri najmanj 5600 m 2 (oral) ali še zraven pripa¬ dajoče dele posestva proti plačilu v denarju ali v naturalijah, žive pa v lastnem gospodinjstvu v vi¬ nogradnikovi zgradbi in imajo za pravilno izvrše¬ vanje svoje službe potrebno strokovno usposoblje¬ nost. — Viničarjem se ureja njih delovno razmerje po določilih te uredbe. — § 23. V vsaki občini, kjer so viničarji, obstoja posebna viničarska komisija iz treh članov. — Predsednik je župan občine, v ka¬ teri leži posestvo, na katerem je viničar zaposlen. Enega člana imenuje vinogradnik, drugega pa vi¬ ničar za vsak slučaj posebej. Predsednik ima na¬ mestnika, ki je namestnik župana pri občini. — § 22. Glede vseh sporov, izvirajočih iz viničarskega raz¬ merja, osobito pa, ako hoče gospodar bodisi viničar uveljavljati predčasno prenehanje službenega raz¬ merja iz razlogov, naštetih v §§ 20 in 21, se mora s takim predlogom bodisi ustno bodisi pismeno obrniti na viničarsko komisijo. — § 26. Izrek viničarske ko¬ misije, da je gospodar dolžan viničarja takoj izpu¬ stiti iz službe, ter izrek, da se mora viničar izseliti s posestva, je izvršljiv po preteku rokov, ki so do¬ ločeni v drugem odstavku § 25. Izvršba se vrši po predpisih o izvršilnem postopanju pred političnimi oblastvi. Predlog je vložiti pri županstvu na sedežu viničarske komisije, ki je izrekla to odločbo. — § 27. Izrek o odškodnini postane izvršljiv le tedaj, če stranka, ki se čuti po izreku prizadeta, ni vložila tožbe pri rednem sodišču in zahtevala, da se nastala škoda sodno ugotovi. — Tožba se mora vložiti tekom ti" § i. 30 dni od dneva razprave, na kateri je viničarska komisija škodo ugotovila in presodila. Po preteku tega roka se tožba ne more več vložiti, tudi je stranka izgubila pravico do tožbe, ako sta stranki že pred potekom 30 dni po viničarski komisiji ugotovljeno škodo popolnoma poravnali. — § 28. Kljub izvršlji¬ vosti izreka o izpustu iz službe in o izselitvi s po¬ sestva (§ 26) lahko stranka pred rednim sodiščem uveljavlja svoj polni odškodninski zahtevek radi ne¬ izpolnitve službene pogodbe, ako misli, da izrek vi¬ ničarske komisije stvarno in pravno ni utemeljen. Tudi to tožbo je vložiti tekom 30 dni po izreku vini¬ čarske komisije, sicer je stranka izgubila pravico do tožbe. — § 30. Poravnave, tičoče se viničarskega raz- mgrja, sklenjene pred viničarsko komisijo, imajo veljavo sodnih poravnav. Listino o poravnavi podpiše predsednik komisije. d) Za območje bivše Hrvatske in Slavonije gl. po- selska reda z dne 19. januarja 1857. (za mesta) in z dne 11. julija 1853., za območje kasacijskega sodišča v Beogradu pravila z dne 12. septembra 1904, z do¬ polnitvami (n. p. pri A I, i), za območje apelacij- skega sodišča v Novem Sadu zak. čl. XIII: 1876 in XLV: 1907). e) Po čl. 5 uredbe o znižanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito z dne 23. novembra 1934., Sl. N. 272 — LXXI/639, Sl. L. 743, se mora prito¬ žiti upravljajoči uradnik ali nameščenec denarnega zavoda glede določitve pokojnine samo na ministra za trgovino in industrijo. Zoper ministrovo odločbo ni pravnega sredstva, zlasti ne na državni svet. f) Gl. uredbi pod b) in c) točke 21., pomorstvo. 9. Gozdi. a) Zakon o gozdih z dne 21. decembra 1929., Sl. N. 307-CXXXI/647, Ur. L. 162/30. — § 37. V sporih glede paše in žirjenja odloča po odredbah tega zakona občeupravno oblastvo prve stopnje, ko je predhodno zaslišalo šumarskega referenta, lastnika gozda in pri¬ zadetega živinorejca. — § 67. Z gozdi, ki so obreme¬ njeni s služnostno pravico do lesa ali paše, je treba 118 Gozdi. gospodariti po načelu stroge trajnosti na podstavi gospodarskih načrtov. — Za državne gozde, obreme¬ njene s služnostmi, je obvezno, razgrniti gospodarski načrt interesentom na javen vpogled. — Če se pri- glase prigovori, odloči o njih ban. — § 7i. Pri služ¬ nostih stavbnega lesa in drv mora dokazati upravi¬ čenec na zahtevo dejansko potrebo kakor tudi upo¬ rabo lesa. — § 72. Če je obstoj služnosti nesporen, odloča v sporih o načinu, času in obsegu njih izvr¬ ševanja upravno oblastvo. — Prizadeti stranki je odprta pot za redno pravdo, če ni zadovoljna z od¬ ločbo upravnega oblastva, s katero se spreminja obseg služnosti ali odreja odškodnina. — § 81. Vsak posestnik zemljišča mora dovoliti lastniku gozda, od¬ nosno lastniku gozdnih proizvodov, da izvaža čez njegovo zemljišče gozdne proizvode, če jih ni mo¬ goče izvoziti drugače, v drugi smeri ali če bi bil drug način ali druga smer nerazmerno dražja. — Če se med lastnikom gozda ali lastnikom gozdnih pro¬ izvodov in posestnikom zemljišča ne doseže spora¬ zum o zasilni poti, izda na prošnjo prvih po pred¬ hodnem komisijskem ogledu in zaslišanju prizadetih oseb in strokovnjakov odločbo po načelu razlastit¬ venega postopanja v mejah svojega območja obče upravno oblastvo prve stopnje, v mejah dveh ali več srezov pa ban. Odločba se mora izdati v 30 dneh od dne, ko je bila prošnja vložena. — § 83. Oni, ki se mu prizna pravica do zasilne poti, mora povrniti škodo, ki nastane iz tega za lastnika zemljišča kakor tudi za vse osebe, ki imajo na zemljišču kakšno pra¬ vico. — Posestniki teh zemljišč so upravičeni za¬ htevati. da se jim del zemljišča, odvzet za zasilno pot, odkupi po načelu razlastitve. — § S4. Če je kak¬ šna stranka nezadovoljna z odločbo upravnega ob¬ lastva glede odškodnine, ima pravico predložiti svoj zahtevek rednemu civilnemu sodišču. — § 86. Pravica zasilne poti prestane, ko prestane njena potreba, o čemer odloči oblastvo, omenjeno v § 81. — § 106. Gozdi in gozdna zemljišča zasebnikov se smejo deliti samo z dovolitvijo oblastev. To dovolitev daje za gozde do 500 ha ban, za večje površine pa minister za šume in rudnike. — §, 170. Upravno oblastvo izreče 119 § 1 . poleg predpisane kazni [zaradi gozdnih kaznivih de¬ janj po §§ 151 do 161, 164, 165] na zahtevo tudi ob¬ sodbo o povračilu celokupne škode, storjene s kazni¬ vim dejanjem. b) Po (bos. herc.) zak. z dne 20. februarja 1884. izdajajo tapije o gozdnih zemljiščih posebne banske komisije (§§ 13, 17). 10. Gradnje. Gradbeni zakon z dne 7. junija 1951., Sl. N. 133— XLII/294, Sl. L. 297. — § 51. (!) Občina mora pozvati interesente ter jim določiti rok za prostovoljno po¬ pravo njih meja. — (2) Če se interesenti sporazu¬ mejo in če občina odobri ta sporazum, je postopanje končano. — (5) Če se sporazum ne doseže, izvrši ob¬ čina sama popravo meje, upoštevaje koristi lastni¬ kov. — (4) Za izravnavo razlike v vrednosti se mo¬ rajo uporabljati podobne določbe razdelka o komasa¬ ciji. — (5) Odločbo o popravi meje potrdi občinski odbor. — (6) Občina mora zahtevati v dveh mesecih po končanem postopanju popravo v zemljiških ali v intabulacijskih knjigah. — (7) Če kakšna stranka ni zadovoljna z odločbo o odškodnini, ima pravico, za¬ htevati odškodnino z redno pravdo. — § 52. (1) Z zemljišči, ki se zatečejo kot nesposobna za gradbišče ali ki po razlastitvi za otvoritev ulice, trga in vobče za izvajanje regulacijskega načrta niso sposobna za gradbišče po gradbenih predpisih in na katerih ni zg'radb, je postopati, kolikor se njih lastniki ne spo¬ razumejo drugače z lastniki sosednjih zemljišč, ta- ko-le:... (2) Ta apropriaeija se izvrši s svobodno po¬ godbo ali pa s cenitvijo, izvršeno po predpisih §§ 110 in 111, ki je obvezna za obe stranki. Občina ne sme izdati gradbenega dovolila za zidanje lastnikom gradbišč, dokler se ne izvrši spojitev ali razdelitev teh gradbišč. Ta prepoved ne sme trajati nad leto dni. — 10 . 16. O tožbenem zahtevku, da mora toženec do¬ pustiti, da se postavi zgradba po določenih pogojih, sodijo redna sodišča. Tožba je dajatvena. (Zagreb SS 15 z dne 26. novembra 1928., Th. Vlil, 820). 120 Gradnje. — Hišne zadruge. — Hudourniki. § 53. (1) Če se določi po regulacijskem načrtu zatvo- ritev kakšne ulice ali ceste, sme zahtevati lastnik za¬ zidanega ali nezazidanega zemljišča, ki izgubi svojo komunikacijo, da občina odkupi njegovo zemljišče. — (2) Glede višine odkupne cene veljajo načela, na¬ vedena v § 110 tega zakona. Ta zahtevek se ostvarja po rednem sodišču, če se z občino ne da doseči spo¬ razum. — § 79. (1) Pri ministrstvu za notranje posle se ustanavlja višja komasacijska komisija. — (4) Viš¬ ja komasacijska komisija odloča o pritožbah zoper komasacijski načrt in zoper odločbo o odškodninah v denarju in stroških. Odločba višje komasacijske komisije se sklene z večino glasov. Glede teh vpra¬ šanj je izključena vsaka druga pravna pot. — § 105. Vse takse in stroške ugotovi s svojo odločbo pri¬ stojno oblastvo (§ 51: poprava mej, § 52: apropriacija, § 56: parcelacija, § 79: komasacija, § 103: gradbene takse, § 123: hodniki, § 124: ulice in trgi, § 125: vo¬ dovodi in kanalizacija]. — § 111. Glede pristojnosti in postopka pri razlastitvi, višine odškodnin in vsega drugega, veljajo predpisi zakona o razlastitvi, koli¬ kor ni določeno s tem zakonom kaj drugega. 11. Hišne zadruge. Postopek o razdelitvi hišnih zadrug po hrv. slav. zak. z dne 9. maja 1889. spada v poslovanje politič¬ nih oblastev. Glede hišnih zadrug v Srbiji gl. čl. 18. 12. Hudourniki. Zak. o urejanju hudournikov z dne 20. februarja 1930., Sl. N. 48-XVII/88, Sl. L. 1/1931. — § 21. Na pod¬ stavi komisijskega zapisnika odloči obče upravno ob¬ lastvo prve stopnje o projektu [za ureditev hudour¬ nika] vobče in o poedinih njegovih delih, o razlastit¬ vah in drugih določenih ukrepih, o vprašanjih od¬ škodnine, končno o stroških vsega podjetja, o pri¬ spevkih poedinih udeleženih strank za izvajanje in vzdrževanje del in o načinu, po katerem naj se ti prispevki izplačujejo podjetniku. — Obenem odloči o stroških komisijskega ogleda. — § 22. Vsaka pri- 121 zadeta stranka ima pravico pritožbe v 15 dneh od dne, ko je prejela odločbo, na bana, čigar rešitev je dokončna. — Če prizadeta stranka glede odškodnine ni zadovoljna z banovo rešitvijo, sme zahtevati od¬ škodnino s civilno pravdo pri pristojnem sodišču. — To pravdo mora začeti prizadeta stranka najdlje v enem mesecu, ko postane odločba občega upravnega oblastva prve stopnje pravnomočna. — Poznejši za¬ htevek glede odškodnine se ne jemlje v poštev. 13. Ime. Zakon o osebnih imenih z dne 19. februarja 1929., Sl. N. 47—XXI/104, Ur. L. 110. Čl. 4. Spore, nastale zbog imena, ki ga mora no¬ siti fizična oseba po določbah tega zakona, rešujejo obča upravna oblastva prve stopnje. — Če je izreklo pristojno sodišče glede na pravno činjenico, ki vpliva po določbah tega zakona tudi na ime določene osebe, končno sodbo, je upravno oblastvo pri eventualnem odločanju o imenu vezano na to sodbo. — 14. Kmetijstvo. a) Zakon o pospeševanju kmetijstva z dne 6. sep¬ tembra 1929, Sl. N. 221—LXXXVlII/459, Ur. L. 416, določa v § 44: V državni kmetijski sklad se ste¬ kajo: 5) Poslovnina, ki se pobira ob izvozu blaga. — Tukaj omenjena poslovnina se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačevanje carine in carinskih davščin. — Povračilo pogrešno in neosnovano plačane poslov- nine se vrši po predpisih, ki veljajo za povračilo carine in carinskih potrebščin. b) Na podlagi zakona o obveznem zavaro¬ vanju posevkov in plodov proti toči z dne 10. februarja 1931, Sl. N. 43—XII/66, Sl. L. 606, so bile izdane uredbe za posamezne banovine, in si¬ cer: za vrbasko dne 19. februarja 1932, Sl. N. 51 — XIX/126, za moravsko dne 26. julija 1932, Sl. N. 179— —LXXVI/517, za vardarsko dne 3. avgusta 1932, Sl. N. 182—LXXVII/524, za zetsko dne 28. januarja 1933, Sl. N. 27—IX/78, za savsko dne 12. julija 1935, Sl. N. Ime. — Kmetijstvo. — Lov. — Monopoli. — Imovina. 191 — XLPV7447, za primorsko dne 31. avgusta 1936., SI. N. 207—XLVIII/520, za drinsko dne 15. decembra 1937., Sl. N. 295—LXXXV/670, za donavsko dne 4. marca 1938., Sl. N. 59—XIX/139, (spremembe z dne 11. avgusta 1938., Sl. N. 197—LXI/480). Po vseh teh uredbah ocenjajo škodo končno veljavno banovinski odbori ali po njih postavljene komisije. 15. Lov. Po § 92 zak. o lovu z dne 5. decembra 1931., Sl. N. 285A—XCIV|697, Sl. L. 84/1932, sme zahtevati lovski upravičenec odškodnino za ubito, poškodovano ali ujeto divjačino pred rednim sodiščem, če je ni zahte¬ val pred upravnim oblastvom, ki je razpravljalo o prijavljenem prekršku. 16. Monopoli. Pravilnik o področju oblastnih monopolskih in¬ špektoratov z'dne 16. aprila 1925., Sl. N. 123—XXV/146, Ur. L. 198. — Čl. 9. V področje oblastnih monopol¬ skih inšpektoratov glede pridelovanja in fermenta¬ cije tobaka spadajo ti-Ie posli: t. 10) Rešujejo v drugi in zadnji stopnji spore, nastale pri ocenjanju to¬ bačnega pridelka. Zak. o monopolskem kazenskem postopku z dne 4. aprila 1932., Sl. N. 58—XXXVIII/260, Sl. L. 376. Po čl. 83 izvrši finančna direkcija razdelitev zalotnine. Ta rešitev je pravnomočna in ni zoper njo nobenega pravnega sredstva (§ 128 m. z.). Isto določbo ima § 128 zak. o državnih monopolih z dne 3. decembra 1931., Sl. N. 285—XCIII/667, Sl. L. 70/1932. 17. Neprijafeljska imovina. Uredba o imovini neprijateljskih podanikov z dne 21. junija 1920., Sl. N. 149; Ur. L. 284. — Čl. 49. O vseh spornih vprašanjih glede neprijateljske imovine [— imetja, pravice in interesi podanikov neprijatelj¬ skih držav — čl. 1], zlasti glede oprostitve imovine od sekvestra, razpravlja komisija za likvidacijo ne- § 1 . prijateljske imovine, sestavljena iz petih članov, ki jih postavlja minister pravde izmed članov državnega sveta in kasacijskega sodišča in jim določi obenem tudi namestnike iz teh ustanov. — K temu čl. VI spo¬ razuma o sekvestrih. sklenjenega z republiko Avstri¬ jo, zak. z dne 29. februarja 1924-., Sl. N. 88— XIX, Ur. L. 152: V vseh primerih, kjer je treba, da se izvede popolna ali delna likvidacija imovine pravic ali ko¬ risti avstrijskih pripadnikov (fizičnih ali pravnih oseb) na podlagi zakonov ali uredb o likvidaciji imo¬ vine neprijateljskih podanikov, in to proti volji in¬ teresentov in v nasprotju s čl. 267 senžermenske mi¬ rovne pogodbe, se smatra, da je s tem členom pred¬ videna pravica na povračilo aii odškodnino ohranje¬ na; realizacija teh pravic pa se izvršuje po rednih sodiščih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gl. še zakon z dne 29. januarja 1922., s katerim se razširjata na vse ozemlje Kraljevine SHS veljav¬ nost zakona z dne 17. avgusta 1915. o postopanju z imovino podanikov, ki so v sovražnosti s Srbijo, in zakona s katerim se jemljejo na znanje in odobri¬ tev odločbe pariške gospodarske konference, z dne 18. oktobra 1922., Sl. N. 278—XL. 18. Občinski uslužbenci. a) Zakon o občinah z dne 14. marca 1933., Sl. N. 85—XXVI/255, Sl. L. 229: § 88 (6). Spori o pravicah do pokojnine in o odločanju iznosa pokojnine so 18. 17. Spori med občinskimi uslužbenci in obči¬ nami na podlagi dalmatinskega zakona z dne 28. fe¬ bruarja 1899., spadajo pred redna civilna sodišča. (Zagreb SS B z dne 5. marca 1928., Th. VIII, 644). 18. Službeno razmerje med občino in njenimi na¬ meščenci je (bilo pred veljavnostjo novih občinskih zakonov) zasebnopravne narave in so pristojna za razpravljanje sporov iz njih redna sodišča. (Zagreb SS B z dne 23. aprila 1929., Th VIII, 905). 19. Razmerje med mestno občino in njenimi usluž¬ benci, ki se postavljajo na nedoločen čas in me¬ sečno plačujejo, je po § 112 zak. o mest. obč. javno- 124 Občinski uslužbenci. — Oskrba siromakov. upravni. — Na podlagi § 85 iega zakona izdana uredba o občinskih uslužbencih Dravske banovine z dne 12. marca 1934., SI. L. 184, določa v čl. 2: Pravno razmerje med občino in njenim uslužbencem je jav¬ nopravnega značaja. — Spore iz tega razmerja rešu¬ jejo obča upravna oblastva v rednem upravnem po¬ stopku. — To ne velja za občinske uslužbence, ki so postavljeni s posebno službeno pogodbo. b) Zakon o mestnih občinah z dne 22. julija 1934., Sl. N. 169—XL111/415, Sl. L. 530: — § 112. Odnosi med mestno občino in njenimi uslužbenci, ki se postav¬ ljajo na nedoločen čas in plačujejo mesečno, iz- vzemši pogodbene uslužbence, kakor tudi spori o po¬ kojninah so administrativni. 19. Oskrba siromakov. a) Zakon z dne 18. avgusta 1883., št. 17 kranj. dež. zak. — § 43. Ubožec ne more zahtevati po pravni poti, da naj ga občina oskrbuje (§ 44 dom. zakona). Ako ubožec misli, da se mu godi krivica, ker se ob¬ čina brani ali ker opušča, preskrbovati ali podpirati ga, ali ker to dolžnost le nepopolnoma izpolnjuje, se mora pritožiti pri deželnem odboru. — § 45. Ako ob¬ čine zahtevajo za oskrbovanje ubogih povračila stro¬ škov od oseb, katere niso po državljanskem pravu, ampak po drugih zakonih dolžne te stroške povrniti, ali ga zahtevajo od občin, razsojajo o tem in vrh tega v spornih primerih § 9 politična oblastva. — Ako zahteva občina povračilo stroškov za ubožno pravne narave. Za spore o prejemkih teh uslužbencev so pristojna upravna oblastva. (Beograd z dne 19. ma¬ ja 1937., Polic. 37, 876.) 20. Za spore o vrnitvi vlog, ki jih je vlagal ob¬ činski uslužbenec v pokojninski fond, je pristojno upravno oblastvo, tudi če vlagatelj ni več v občinski službi. (Beograd z dne 8. aprila 1938., Polic. 1938, 793.) 19. 21. Državni zakon z dne 15. maja 1922. ni raz¬ veljavil prejšnjih pokrajinskih zakonov. (Zagreb SS B z dne 4. junija 1935.," Sl. Pr. III, 489.) . 125 § 1 - oskrbovanje po pravni poti od takih oseb, ki so po državljanskem pravu dolžne, ubogega preskrbovati (§ 38 dom. zakona), mora tudi politično oblastvo naj¬ prej določiti, koliko znašajo dotični oskrbovalni stro¬ ški, in o tem se ne more več obravnavati po pravni poti (§ 39 dom. zakona). Gl. zak. z dne 22. maja 1886. št. 18 kor. dež. zak.; z dne 12. maja 1873. št. 19 staj. dež. zak.; z dne 26. februarja 1876. št. 13 dalm. dež. zak.; hrv. slav. zak. z dne 30. aprila 1880. in zakon o zaščiti siromaš¬ nih, starih in onemoglih z dne 15. maja 1922., Sl. N. 150 — XXV, Ur. L. 233. 20. Poljska okvara. a) Kranjski deželni zakon za ohranitev poljščine z dne 17. januarja 1875. št. 8 dež. zak. — § 1. Poljšči¬ na se stavlja pod posebno obrambo te postave. — Ob izvrševanju te postave se k poljščini štejejo vse tiste stvari, katere so s kmetovanjem in poljedel¬ stvom v najširšem smislu ali naravnost ali posredno v zvezi, dokler so te stvari na samem polju. — K poljščini se torej štejejo zemljišča sama, kakršna so: njive, travniki, pašniki, vrtovi, vinogradi, sadno drevje in vsakršni nasadi, teščilnice (prešalnice), poljske koče. kozleci. senice. uljnjaki (bučelnjaki), plotovi in seči, ribniki, ribarnice in naredbe za ume- teljno ribarstvo, naprave za dovod in odvod vode, jezovi, vodne stavbe in vodovodi, poljski vodnjaki, poljski kolovozniki in steze itd., ter tudi vsi še ne spravljeni pridelki in setve, dalje seno, slama in pri¬ delki v kupih in stogih, ostrnicah in kozlecih, na polju puščeno kmetsko orodje, vprežna živina, gnoj itd. — § 30. Postopati o poljskih okvarah, oziroma preiskovati jih in kaznovati, pristoji županu tiste občine, ki se je v n jenem okolišu postava prelomila. — § 39. V kazenski razsodbi naj se za storjeno okva¬ ro izreče tudi pravica do njenega povračila, ki okvarjencu pristoji po kaki pogodbi s poljskim okvar- nikoin ali po cenitvi, ako tega povračila ni nad pet¬ najst goldinarjev ter ga obsojenec ne izpodbija zato, ker se mu zdi preveliko. — Kadar se izpodbija pra- 126 Poljska okvara. — Pomorstvo. vičnost kake cenitve, ki je bila nad 15 goldinarjev postavljena, tedaj je v kazenski razsodbi izreči samo do 15 gld. povračila, in okvarjenca je treba za tisto, kar več zahteva, napotiti na civilno pravdo. — Obenem je treba tudi o osebi tistega, ki je povra¬ čilo dolžan, razsoditi po §§ 15 in 16 ter, ako so od poljske okvarbe užitka imeli še kaki drugi ljudje, kateri niso krivice deležni, kakor se to godi, kadar se kaj popase, tedaj je izreči, če naj tudi ti ljudje okvar- jencu kaj povračila dado znotraj tistih mej, katere so za povračilno vsoto (znesek) narejene v prvem odstavku. Enako določata deželna zak. za Koroško z dne 28. marca 1875. št. 22 dež. zak. in za Štajersko z dne 10. aprila 1904. št. 57 dež. zak. Po (srb.) zak. z dne 22. aprila 1885. rešuje spore o okvari poljščine do vrednosti 20 din selski kmet, do 200 din občinsko so¬ dišče in preko tega obvezno razsodišče (§ 25). b) Gl. § 25 zak. o čuvanju poljskega imetja z dne 22. aprila 1885. pod A 1). c) Hrv. slav. zak. z dne 14. januarja 1875. o polj¬ skem redarstvu. 21. Pomorstvo. a) Zakon o pristaniških kapetanijah z dne 30. marca 1922., Sl. N. 190— XXVIII, Ur. L. 294. — § 49. V sporih o odškodnini, če trči en objekt ob drugega, če se havarira, ali če nasede, med privatnimi bro¬ darskimi osebami ali podjetji, je pristaniška kapeta- nija edino pristojno oblastvo za razpravo in razsojo do vrednosti 3000 dinarjev. — Pritožbe zoper raz¬ sodbe kapetanij smejo osebe ali podjetja predložiti v roku 15 dni ministrstvu za promet (direkciji za rečni promet) po pristaniški kapetaniji. — Preko one vrednosti prehaja pristojnost za razsojo na redni spor pri civilnem sodišču, ki se mu za preiskavo od¬ stopijo dotični spisi. — § 50. Če zahtevajo sporne stranke strokovno komisijo (ekspertizo), jo morajo zaprositi pismeno po pristaniški kapetaniji. V to ko¬ misijo se odrejajo pristaniški kapetan, en strojni strokovnjak in en civilni inženir. — § 51. Na pismeno zahtevo sodnega oblastva, da se prepovej tovor ali pridrži objekt, postopa pristaniška kapetanija po proveritvi zahteve; takoj pa mora o tem poročati mi¬ nistrstvu za promet (direkciji za rečni promet). b) Uredba o organizaciji prometnega ministrstva in prometne službe z dne 30. marca 1927., Sl. N. 138 — XLI/181, Ur. L. 380. — § 45. Direkcija pomorskega prometa opravlja te-le posle: 9) odloča o sporih, ki nastanejo iz pogodb o zaposlovanju pomorcev, koli¬ kor ne spada to v pristojnost rednih sodišč in višjih oblastev. c) Po čl. 55/3 uredbe o ureditvi delovnih pogojev na morskih ladjah z dne 29. marca 1935., Sl. N. S6—XXII/225 odloča pristaniško oblastvo v sporih, ki nastanejo, če so se obroki hrane, ki se morajo dajati mornarjem, poslabšali ali zmanjšali. 22. Pošte, telegrafi, telefoni. a) Zakon o pošti, telegrafu in telefonu z dne 13. julija 1931., Sl. N. 170—LV/365, Sl. L. 388. — § 40. Spori o odškodnini za redne poštne pošiljke se ne smejo pokreniti pred rednimi sodišči, dokler se ne konča razpravljanje po upravni poti, na način, dolo¬ čen v tem zakonu. — § 43. Rešitev o odškodnini izda pristojna direkcija pošte in telegrafa. — Pritožba zo¬ per odločbo direkcije se more vložiti po direkciji pri prometnem ministru v 15 dneh od dne priobčitve. Dan priobčitve se ne šteje. — Zoper ministrovo od¬ ločbo ni moči vložiti tožbo na državni svet. Stranki ostane pravica, da pokrene v treh mesecih od dne¬ va priobčitve ministrove rešitve civilni spor. — § 77. Namerno storjene škode na telegrafskih in telefonskih progah za javni promet mora povrniti v denarju ona občina, na katere območju so storjene, njej pa se prepušča pravica, izslediti krivca, izterjati od njega škodo in ga prijaviti državnemu tožilcu zaradi pre¬ gona po kazenskem zakoniku. — Rešitev o povračilu škode izda pristojna direkcija pošte in telegrafa, pritožba zoper to rešitev se sme vložiti po isti di¬ rekciji prometnemu ministru v petnajstih dneh po dnevu priobčitve. Pošte, telegrafi, telefoni. — Razlastitev. b) Pravilnik o dajanju prevoza poštnih pošiljk v zakup in o izvrševanju istega z dne 18. decembra 1924., Sl. N. 38—VIII/1925, Ur. L. 94: Cl. 46 (2) Ce bi podjetnik brez odobritve državnega sveta razvezal dogovor, zapade njegova kavcija v korist državne blagajne, če bi pa s tem nastala škoda za državno blagajno, ki se ne bi mogla pokriti iz podjetnikove kavcije, se izterja odškodnina iz ostale podjetnikove imovine po sodišču, ki je na sedežu direkcije. — Čl. 58. (18) Če bi nastali, ko se oddaja prenos in prevoz komu drugemu, za državno blagajno večji izdatki, ki se ne bi mogli pokriti iz podjetnikove kavcije, iz¬ terja odškodnino iz ostale podjetnikove imovine so¬ dišče v kraju, kjer je sedež direkcije. c) Pravilnik o poštnem avtomobilskem prometu z dne 12. junija 1926., Sl. N. 107—XLVI/210, Ur. L. 317. — Čl. 66. Povračilo za učinjeno škodo se pobira po cenovniku in sicer: od potnikov takoj na licu me¬ sta ali pa administrativno ali sodno, od voznega in delovnega osebja ob izdajanju plače po odločbi di¬ rekcije ali ministrstva. — Cenovnik avtomobilne pri- preme mora biti obešen na vidnem prostoru v vsa¬ kem avtomobilu, predpiše pa ga ministrstvo vsakega pol leta. 23. Razlastitev. a) Zakon o razlastitvah za železnice z dne 18. fe¬ bruarja 1878., št. 30 drž. zak. — § 17. Po preskusu predloženih spisov ugotovi politično deželno oblastvo predmet in obseg razlastitve s tem, da izda eno ali več razlastitvenih odločb. — § 18. Razlastitvene od¬ ločbe so vročiti železniškemu podjetju in razlašče¬ nim, oziroma onim osebam, o katerih je uradno znano, da je nanje prešla razlastitvena pravica. — Razlastitveno odločbo smejo pobijati le tisti razla¬ ščenci, ki so zoper razlastitev pravočasno prigovar¬ jali, in njih pravni nasledniki (§§ 14, 15) in železni- 23. 22. Po zak. o razlastitvi nepremičnin za mesto Zagreb je dopustno pravno sredstvo samo zoper končno odločbo in sicer na stol sedmorice. (Zagreb SS z dne 27. novembra 1930., Vr. M. 41). 129 9 ško podjetje z rekurzom toliko, kolikor odločba ni ugodila predlogu, ki ga je stavila rekurzna stranka. — Rekurz, ki ga je vložiti pri političnem deželnem oblastvu, ima odložno moč. Reku rani rok znaša osem dni. — O rekurzu odloči ministrstvo za notranje po¬ sle v sporazumu z ministrstvom za trgovino in z drugimi upravnimi ministrstvi, katerih področja se dotikajo v vprašanjih, ki naj se rešijo. — Civilno- pravdna pot je o vprašanju, kateri predmet in v ko¬ likšnem obsegu naj se razlasti, nedopustna. — § 20. Ako je zemljišče, ki je predmet razlastitve, vpisano v zemljiški knjigi, tedaj zaprosi za rešitev na prvi stopnji pristojno politično deželno oblastvo potem, ko je postala odločba o razlastitvi pravnomočna, pri zemljiškoknjižnem sodišču za zaznambo razlastitve. Predlogu se priključijo vse priloge, ki so potrebne za utrditev istovetnosti ali pa se tu po potrebi zahte¬ vajo. — Zemljiškoknjižno sodišče ima izvesti za¬ znambo pri dotičnem zemljiškoknjižnem vložku. — Zaznamba ima učinek, da se nihče, ki pridobi po¬ znejši vpis, ne more sklicevati na neznanje razla¬ stitve. — § 23 (2). Za določitev odškodnine je pristojno sodišče, v čigar okolišu naj se razlastitev izvede. — § 24 (1). Sodišče mora za vsa razmerja, ki so odlo¬ čilna za ugotovitev odškodnine, pozvedeti po načelih nepravdnega postopka na licu mesta s pritegnitvijo treh izvedencev. — § 30 (6). Ostvarjanje zahtevkov, o katerih je bilo odločeno po postopku, urejenem za ugotavljanje odškodnin s tem zakonom, po redni sodni poti ni dopustno. b) Srbski zakon o odvzemanju zasebnih nepre¬ mičnin z dne 15. marca 1866. s spremembami in do¬ polnitvami z dne 17. januarja 1896., z dne 30. maja 1931.. Sl. N. 125-XXXVIII/274, za.k. za potrebo želez¬ niških gradenj z dne 15. januarja 1880. s spremem¬ bami z dne 12. junija 1884. in z dne 31. decembra 1909. Redna sodišča ne sodelujejo, samo po zadnje navedenem zakonu je dopustna pritožba zoper ceni¬ tev na kasacijsko sodišče. c) Na področju Ilrvatske, Slavonije, Vojvodine in Medjimurja je v veljavi zak. čl. XLI: 1881. Razlastitev. d) Na ozemlju bivše Črne gore zakon z dne 5. ju¬ lija 1906. e) Na ozemlju bivše Bosne in Hercegovine zakon z dne 4. rdžepa 1272. f) Po zakonu o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922.. Sl. N. 69—IX, Ur. L. 163 s spre¬ membami in dopolnitvami z dne 27. aprila 1928., Sl. N. 116—XXXIX/192, Ur. L. 199, odločajo o so¬ uporabah izumov, vzorcev in modelov, ki se dajo uporabljati za izdelovanje vojnega orožja, razstreliv, streliva, utrdb, vojnih ladij ali se nanašajo sploh na deželno brambo, vojaška upravna oblastva, o onih, ki se dajo uporabiti na predmetih monopolske za¬ ščite, uprava za zaščito industrijske svojine. O raz¬ lastitvah izumov v interesu deželne brambe, javnega reda, blagostanja in sploh v javnem interesu odloča ministrski svet. Odškodnino pa določajo, kolikor se daje, in če se ne doseže sporazum, pristojna civilna sodišča (§§ 15, 16). g) Zakon o zrakoplovstvu z dne 22. februarja 1928., Sl. N. 50—XIII/75, Ur. L. 85, spremenjen z zakonom z dne 14. januarja 1930., Sl. N. 18-VII/32, Ur. L. 127. •— Čl. 33. Zemljišča za postavitev državnih zrako- plovnih pristanišč (člen 23, točka a) in javnih, ki jih postavljajo državna ali samoupravna telesa (člen 23, točka b) kakor tudi za postavitev objektov, namenje¬ nih javnemu zrakoplovnemu prometu, se smejo od¬ kupovati tudi po predpisih, veljavnih za razlastitev zemljišč za potrebe železnic. Podobno velja po čl. 34 in 35 za postavitev orientacijskih znakov in odstra¬ nitev objektov, ki ogražajo javni zračni promet ali zrakoplovno pristanišče. h) Zakon o državni brambi z dne 14. julija 1930., Sl. N. 161-LX/357, Sl. L. 186 določa: Čl. 22. Vsaka za državno brambo koristna iznajdba se mora ponuditi najprej državi v odkup. Oceno iznajdbe vrši in vi¬ šino odkupnine določa strokovna komisija. Člane strokovne komisije določa predsednik državnobramb¬ nega sveta na predlog državnobrambnega inšpektorja. Sklep o odkupu, odnosno o svobodnem razpolaganju 2 iznajdbo, izdaja po zaslišanju državnobrambnega sveta predsednik ministrskega sveta. — Če bi iznaj- 131 9 ' § 1 . ditelj ne pristal na višino odkupnine, sme državno- brambni svet dovoliti ali prepovedati, da se dotična iznajdba objavi ali proda kateri tuji državi, če je to v interesu državne bram.be. Gl. k temu prav. za izvrševanje zakona o izdelo¬ vanju, uvažanju, izvažanju in prodaji smodnika, raz- nesil in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja z dne 12. marca 1930., Sl. N. 64-XXIII/132, Sl. L. 4. i) Zak. o obrt. določa v § 428 (5): Kolikor obsega ta zakon odredbe o razlaščanju, se opravlja razla¬ stitveni postopek po predpisih zakona o razlaščanju, ki velja v območju, kjer se razlastitev izvaja. —- Te odredbe se tičejo razlastitev za električne vode (§ 58), javne klavnice (§ 91) in za odstranitev naprav, ki povzročajo škodljive vplive in nevarnosti. O razlastitvah po zakonih: gradbenem, o držav¬ nih cestah, o samoupravnih cestah, o ukoriščanju vodnih sil, o gozdovih, o agrarni reformi, o odvra¬ čanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, o likvi¬ daciji imovine avstrijskih podanikov gl. opombe pri navedenih zaglavjih. 24. Ribarstvo. Zakon o sladkovodnem ribarstvu z dne 20. sep¬ tembra 1937., Sl. N. 245 — LXXIV/573, Sl. L. 52/1938, določa: a) Prvostopno obče upravno oblastvo določi po¬ vračilo škode, ki jo stori ribarski upravičenec z ribo¬ lovom na tujem poplavljenem zemljišču (§ 10) ali pri ribolovu z uporabo sosednega zemljišča (§ 24), od¬ vzame v zakup odvzeti okraj zakupniku, če se ne ravna po določbah zakona in posebnih predpisih, ali ga odda v zakup drugemu (§ 15). b) Ban sme odvzeti zakupniku v zakup vzeti ri¬ barski odsek, če se zakupnik ne ravna po določbah zakona in posebnih predpisih, in ga oddati v zakup drugemu ob stroških starega zakupa (§ 20). c) Prvostopno upravno oblastvo določi višino ti¬ stih delov zakupnine, ki naj pripadajo posameznim posestnikom ribarskih pravic ribarskih okrajev in odsekov, če se ti med seboj ne morejo sporazumeti 132 Ribarsfvo. — Socialni prispevki. (§§ 17, 20), določi višino zakupnine ali odkupnine za zemljišča, ki naj se odstopijo za postavitev zgradb za ribiče, ribiške priprave, prodajo in predelavo rib (§ 25), določi odškodnino ribarskemu upravičencu za škodo, nastalo vsled tega, ker spuščajo naprave v vodo tvarine, ki ribam škodijo (§ 26) ali ker se in¬ dustrijskim in drugim podjetjem in napravam do¬ voli raba ribolovnih voda, (S 27). V vseh teh prime¬ rih sme stranka, ki z odškodnino, določeno po občem upravnem oblastvu, ni zadovoljna, v 30 dneh po pre¬ jemu odločbe zahtevati, naj se določi višina odškod¬ nine po redni sodni poti. d) Ban določi, a z njegovo odločbo nezadovoljna stranka sme zahtevati v 30 dneh po prejemu odločbe ugotovitev po redni sodni poti: višino odškodnine, ki se daje za odkup posameznih ribarskih pravic, ako se ta ne more določiti po povprečni letni zakupnini v poslednjih treh letih, in odškodnino za investicije (§ 7), višino odškodnine ribarskim upravičencem za investicije, napravljene v ribarstvu, če država ali banovina z vravnalnimi deli ali pa vodne zadruge zaradi obrambe od poplave ločijo posamezne rokave odprtih voda z gradnjo obrambnih nasipov ali če ka¬ nalizirajo vodne zadruge posamezne vodne toke za¬ radi odvajanja vode, namakanja ali naplavljanja (§ 9), ob določitvi ribarskega prispevka višino za¬ kupne vrednosti okraja ali odseka, ako se vidi pri¬ javljena zakupnina prenizka, ali ako se niso oddali v zakup (§ 23), odloči o obstoju ribarskih pravic po točkah 2 in 7 § 5 (§72). 25. Socialni prispevki. a) Po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14-. maja 1922., Sl. N. 117-XIX. Ur. L. 169, s poznejšimi spremembami, se določa po upravni poti: § 150 (3). V spornih vprašanjih, ki nastajajo med uradom in zdravniki glede izvrševanja zdravniških poslov in glede pogojene plače, odloča ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Zoper odločbo osrednjega urada je dopustna pritožba v 8 dneh po vročitvi na ministra za..socialno politiko. — § 151 (3). 133 Za honoriranje enega ali več tako nameščenih zdrav¬ nikov [pri ekspozituri okrožnega urada] morata pri¬ spevati podjetje in okrožni odnosno osrednji urad za zavarovanje delavcev. (4) Količino prispevkov določa v spornih primerih minister za socialno poli¬ tiko. — (5) Ako podjetje ne namesti potrebnega zdravnika, poskrbi za zdravnika nameščencem tega podjetja osrednji urad za zavarovanje delavcev, in sicer na račun podjetja. — (6) Zoper odločbe osred¬ njega urada po tem paragrafu je dopustna pritožba v 8 dneh po vročitvi na ministra za socialno politiko. — § 159. Ona sporna vprašanja, ki nastajajo na pod¬ stavi tega zakona vobče med nameščenci in delo- davci glede prispevkov za zavarovanje, kakor tudi sporna vprašanja glede zahtev delodavcev za od¬ škodnino na podstavi § 61. rešuje okrožni, odnosno osrednji urad za zavarovanje delavcev. — Zoper odločbo okrožnega urada za zavarovanje delav¬ cev je dopustna pritožba v 8 dneh po vročitvi na osrednji urad za zavarovanje delavcev. Zoper odločbo osrednjega urada za zavarovanje delavcev je do¬ pustna pritožba v istem roku na ministra za socialno politiko. [Podobno za določanje prispevkov: §§ 22, 23, 24, 27, 31, 35, 40.] — § 185. Zoper odredbe, sklepe, odločbe in razsodbe ministra za socialno politiko, učinjene odnosno izrečene v področju, ki mu je do¬ ločeno s tem zakonom, se sme vložiti pritožba na državni svet, razen če je prepuščeno ministru, da odloča po svojem prostem preudarku. — Toda oni, ki je prizadet, sme civilno pravdno uveljavljati svoje pravice, ako se sklepi, odločbe ali razsodbe ne tičejo pravic in obveznosti osrednjega urada za zavarova¬ nje delavcev, njegovih krajevnih organov in njih članov kakor tudi ne pravic in obveznosti zavaro¬ vancev in delodavcev po tem zakonu, ampak se ti¬ čejo pravic in obveznosti tretjih oseb, ki so v po¬ godbenem razmerju z osrednjim uradom za zavaro¬ vanje delavcev in njegovimi krajevnimi organi ali so upravičeni kaj zahtevati na zasebnopravni podla¬ gi. — Nasprotno so izrečno dodeljene rednim sodi¬ ščem naslednje stvari: § 63. (5) Terjatve [regresne] osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki se Socialni prispevki. smejo po tem paragrafu uveljavljati zoper delodavca ali njegovega pooblaščenca, se realizirajo po redni sodni poti. Zastarajo v 5 letih od konca leta, ko se je končala bolezen. — § 96. (1) Ako je delodavec ali njegov pooblaščenec namerno povzročil nezgodo, mo¬ ra vse stroške nezgode povrniti osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev. — [Enako, ako niso bile ukre- njene varnostne odredbe ali so bila opuščena dana na¬ vodila.] — (4) Terjatve osrednjega urada za zavaro¬ vanje delavcev po tem paragrafu se realizirajo po redni sodni poti. Zastarevajo v 3 letih od dne, ko postane izvršna kazenska sodba, ki je ugotovila kaznivo dejanje, odnosno opustitev delodavčevo ali pooblaščenčevo. — § 134. O povračilu škode, ki sta jo povzročila z malomarnostjo ali zlorabo ravnateljstvo in nadzorni odbor osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ali so jo povzročili nameščenci urada, ve¬ ljajo izdani zakoniti predpisi in povrnitev škode se mora izvršiti sodno. — § 148. (2) Istotako se tičejo odredbe § 134 tudi odgovornosti za povračilo škode mestnih in občinskih nameščencev kakor tudi občin samih (§ 146). — § 185. (2) gl. gori. b) Po zakonu o pokojninskem zavarovanju name¬ ščencev z dne 16. decembra 1906., št. 1/1907 drž. zak. v prečiščenem besedilu Sl. N. 285-LXXXIV/801, Sl. L. 65/1934: 66. (1) Vse rešitve in obvestitve po tem zakonu izdaja penzijski zavod zainteresiranim ose¬ bam pismeno. — (3) Vse ostale rešitve [razen v (2) navedenih, gl. A 15], ki se nanašajo na pravice in dolžnosti po tem zakonu, pa se nanje določba prej¬ šnjega odstavka ne nanaša, se morajo v roku 14 dni pobijati s prigovorom, naslovljenim banski upravi ti¬ ste banovine, v kateri je nameščenčev službeni kraj. — (4) Zoper rešitev banske uprave se dopušča pri¬ tožba na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ki jo je treba predati v roku štirih tednov banski upravi. Vse te odredbe veljajo po § 57 t. 2 a) fin. zak. za 1934/1935 tudi za nameščence vseh pomorskih parni- ških podjetij ne glede na luko pripadnosti ladje in lekarnarje ter dispenzante. § i. c) Pravila bratovske skladnice z dne 30. decem¬ bra 1937., Sl. N. 300-LXXXIX/688, Sl. L. 72/1938. - § 57. (2) Zoper plačilni nalog [da odvede podjetje re¬ dovne vloge članov bratovski blagajni] ima podjetje pravico pritožbe na rudarsko oblastvo v petnajstih dneh od dne, ko je prejelo nalog. Pritožba ne more odložiti plačilo. — § 76. (4) Za terjatve bratovske bla¬ gajne iz teh regresnih pravic [nasproti podjetju ali tretjim osebam] je pristojno redno sodišče. Takšne terjatve zastarajo v treh letih, računši od konca leta, v katerem je bolezen prestala. Vse regresne pravice za terjatve izvršuje za krajevne bratovske skladnice glavna bratovska skladnica. 26. škode: a) prizadete v službi. Zakon o občem upravnem postopku z dne 9. no¬ vembra 1930., Sl. N. 271-XCIII/571, Sl. L. 26/1931: § 102. (1) Vsak lastnik ali posestnik stvari, prostorov ali zemljišč, ki jih je ogledati ali v katerih so ali na katerih so ogledne stvari ali ki je treba iti čez nje, mora dopustiti opravljanje ogleda. (3) O povračilu škode, ki bi se zaradi tega prizadela lastniku ali po¬ sestniku, odloči oblastvo, ki je odredilo ogled, s po¬ sebno odločbo, zoper katero je dopustna samostalna pritožba. Ta zahtevek se mora zglasiti pri tem obla- stvu v enem mesecu. — § 166. (2) Če se pravnomočno ugotovi, da pravno ne obstoji zahtevek, zaradi čigar zavarovanja je bila dovoljena začasna odločba [po upravnem oblastvu v smislu § 165], ali če ta stranka zamudi, vložiti tožbo ali zahtevati izvršbo ali se dru¬ gače pokaže, da je dovoljena začasna odločba ne¬ upravičena, mora povrniti predlagatelj začasne od¬ ločbe, v katere korist je bila ta odločba dovoljena, svojemu, nasprotniku škodo, ki mu je prizadeta z za¬ časno odločbo. O tem odločajo oblastva, pristojna za začasne odločbe. b) prizadete iz političnih nagibov. Uredba z dne 9. oktobra 1938., SI. N. 234—LXX/552, Sl. L. 505. — Čl. 1. Vsakdo je upravičen, za škodo, storjeno naklepoma iz političnih nagibov s tem, da se 136 Škode. — Terjatve iz službenega razmerja, njegova imovina uniči, poškoduje, požge ali opleni, zahtevati povračilo od tiste občine, v katere območju je bilo kaznivo dejanje storjeno. — Čl. 2. Zahtevek za povračilo škode po čl. 1 se uveljavlja zoper ob¬ čine, za katere velja zakon o občinah s tožbo na pri¬ stojno obče upravno oblastvo prve stopnje, zoper ob¬ čine, za katere velja zakon o mestnih občinah, pa s tožbo na pristojnega bana oziroma občino mesta Beo¬ grada na upravnika mesta Beograda. — Čl. 3. (4) Če se v poizvedovalnem postopku ugotovi, da je dovolj osnove, da gre za naklepno kaznivo dejanje iz poli¬ tičnih nagibov, je za nadaljnji postopek ustna in javna razprava obvezna. Drugače napoti oblastvo to¬ žilca, naj uveljavi svoj odškodninski zahtevek po redni poti pred pristojnim rednim sodiščem. — Čl. 4. (2) Če se z odločbo prizna utemeljenost tožbe, odmeri oblastvo v odločbi znesek celotne škode in jo pri¬ sodi tožilcu. — (3) Če oblastvo po ustni in javni raz¬ pravi oceni, da dejanje, s katerim je bila tožilcu škoda prizadejana, ni bilo storjeno naklepoma iz po¬ litičnih nagibov, zavrne tožbeni zahtevek in napoti tožilca, naj uveljavlja svoj odškodninski zahtevek po redni poti pred pristojnim rednim sodiščem. — Čl. 8. Če se izsledi ali ujame storilec škode, zahtevaj ob¬ čina od njega za izplačano odškodnino in stroške re¬ gres po redni sodni poti. — Čl. 10. Stranka more od¬ stopiti od tožbe po tej uredbi, dokler ni izdana od¬ ločba prve stopnje o glavni stvari. — Oškodovanec, ki se ne koristi s to naredbo ali ki odstopi po pred¬ njem odstavku od tožbe ali čigar zahtevek za po¬ vračilo škode po tej uredbi se zavrne, more uve¬ ljavljati svoj zahtevek zoper odgovorne osebe po redni poti pred pristojnim rednim sodiščem. 27. Terjatve iz službenega razmerja. a) Zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931., Sl. N. 73-XXII/150, Sl. L. 133. — § 94. Državne terjatve proti 27. 23. Škodo, ki jo povzroči državni imovini pro¬ metni uslužbenec z malomarnim ali zlonamernim de¬ janjem, ugotavljajo in izterjujejo administrativni organi in ne redna sodišča. (Zagreb SS z dne 26. sep¬ tembra 1936., Pravos.-1936., 94). državnim uslužbencem, izvirajoče iz službenega raz¬ merja, se ugotavljajo, kolikor ne spada to v pristoj¬ nost glavne kontrole, administrativno. — Določbe prednjih odstavkov veljajo tudi za državne terjatve iz službenega razmerja proti pogodbenim uradni¬ kom, honorarnim uslužbencem, dnevničarjem in nad- ničarjem na delu v državni službi. — b) Zakon o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931., Sl. N. 146-XLVIII/317, Sl. L. 246. - Cl. 97. Vsak uslužbenec državnih prometnih ustanov odgovarja državni prometni napravi za vse poškodbe in škode na državni imovini, istotako tudi za poškod¬ be, primanjkljaje in izgube privatne imovine, ki je poverjena prometni ustanovi in mora zaradi tega po¬ vrniti vobče vsako škodo, ki je nastala ustanovi po njegovi krivdi. — Ce je napravilo škodo več usluž¬ bencev, tedaj jo povrnejo vsi skupaj sorazmerno vsak po svoji krivdi, če se deli ne morejo določiti, tedaj odgovarjajo za škodo po enakih delih. — Po¬ vračilo se odredi po službeni poti in kolikor bi se ne izvršilo takoj v gotovini, se povrne iz plače, pokoj¬ nine ali podpore krivcu brez posredovanja drugih oblastev. — V primeru, da se krivec ne more obre¬ meniti z vso odškodnino, bodisi zbog narave učinjene krivice ali iz drugega upravičenega razloga, se iz¬ terja od njega samo del odškodnine. — Odločbo o povračilu izdajo direktorji, odnosno upravniki po prejšnjem zaslišanju odbora direkcije odnosno upra¬ ve, zoper odločbo direktorja odnosno upravnika je dopustna pritožba na ministrstvo za promet v 15 dneh; zoper odločbo ministra je dopustna tožba na državni svet. — Odločbe direktorja odnosno uprav¬ nika o povračilu škode do 100 dinarjev so izvršljive in zoper nje niso dopustne pritožbe. c) Prav. o delavcih državnih prometnih ustanov z dne 11. maja 1933., Sl. N. 113-XXXII/310, Sl. L. 443 določa v čl. 47, da se državne zahteve nasproti delav¬ cem. ki izvirajo iz službenega razmerja, ugotavljajo po službeni poti, v čl. 72, da se prav tako upoštevajo pritožbe zaradi premalo vračunanega delovnega ča¬ sa, in v čl. 86 o določitvi povračila odškodnine kakor v čl. 97 zakona pod b). Terjatve iz službenega razmerja. d) Zakon o organizaciji finančne kontrole z dne 28. februarja 1922., Sl. N. 207-XXIX, Ur. L. 34-8 s spremembami po uredbi z dne 25. aprila 1925., Sl. N. 95-XIX/119, Ur. L. 177. — Čl. 73. O vzajemnih terjat¬ vah med izstopajočim poduradnikom in državo se sestavlja obračun. Terjatve se smejo pobrati po ad¬ ministrativni poti brez sodne sodbe. — Toda dolg umrlega poduradnika se ne sme izterjati od pokoj¬ ninskih prejemkov njegove družine. — Za uradnike finančne kontrole veljajo v tem oziru predpisi ka¬ kor za druge državne uradnike. e) Pravilnik o uslužbencih rečne plovitve z dne 21. februarja 1927., Sl. N. 49-XI/45, Ur. L. 120. — Čl. 26. Vsi uslužbenci so napravi odgovorni za vse škode in poškodbe njene imovine, prav tako pa tudi za poškodbe, manjke in izgube privatne imovine, ki je napravi poverjena; potemtakem morajo povrniti vsako škodo, ki so jo prizadeli napravi zlonamerno ali z malomarnim službovanjem. — Če je prizadelo škodo več izmed njih, jo povrne vsak sorazmerno s svojo krivdo; če pa se deleži ne morejo odrediti, od¬ govarja vsak za škodo solidarno. — Odškodnino do¬ loči naprava uradoma na podstavi izvršene preiska¬ ve. — Če prizadenejo škodo računodavci, oskrbovalci in nakazovalci ali knjigovodje, kontrolorji, računski pregledniki itd. veljajo uredbe iz poglavja IX. za¬ kona o glavni kontroli. f) Pravilnik za uslužbence bratovskih skladnic z dne 20. decembra 1937., Sl. N. 296-LXXXVI/674, Sl. L. 142/1938. — § 63. Terjatve bratovske skladnice proti njenim uslužbencem, ki izvirajo iz službenega raz¬ merja, ugotavlja administrativno bratovska -skladni- ca sama. g) Po uredbi o vojaški disciplini z dne 9. julija 1923., Sl. N. 9-1 iz 1924., Ur. L. 45/1924 izrekajo vo¬ jaška disciplinska oblastva obenem s kaznijo tudi obveznost, povrniti škodo na državni imovini ali dru¬ gim osebam, ako ta ne presega zneska 3000 din. Od¬ škodnina se poravna z odtegljaji od plače, ako je to možno (§§ 60, 72). Čl. 298 zak. o ustrojstvu vojske in mornarice (n. p. pod 31) ima podobno^ odredbo kakor § 94 č. z. 139 § 1 . 28. Tlakovina. Uredba z dne 10. maja 1928., Sl. N. 110-XXXVII/181, Ur. L. 182. — Čl. 5. Napačno ali neumestno pobrana tlakovina se povrača in neplačana ali premalo pla¬ čana tlakovina se pobira po predpisih, ki veljajo za povračanje in za doplačilo carine in carinskih dav¬ ščin. 29. Trošarina. O povračilu plačanih trošarin odločajo oblastva, ki so pobrala trošarino ali v korist katerih je bila pobrana. Gl. nar. o občinski trošarini mesta Ljublja¬ ne Sl. L. 251/1930. (čl. 25); uredbo o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske troša¬ rine na vino in žganje z dne 23. novembra 1934., Sl. N. 272-LXXI/641, Sl. L. 773 (čl. 30) ; o trošarini ob¬ čine mesta Beograda z dne 10. julija 1936., Sl. N. 157-XXXIX/444 (čl. 63); čl. 16 prav. o načinu pobi¬ ranja banovinskih trošarin z dne 31. marca 1936., Sl. N. 75-XVII/176, Sl. L. 240. 30. Vodne sile. Zakon o ukoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1931., Sl. N. 154-LI/333, Sl. L. 33. — § 11 (2). Oblastvo, ki izda rešitev o podelitvi dovoljenja, izda tudi re¬ šitev o potrebi in obsegu služnostnih pravic (§ 38) in razlastitve (ekspropriacije), razlastitev sama pa se izvrši po zakonu o razlastitvi (ekspropriaciji). — § 14. Če povzročajo dovoljene naprave... komu ško¬ do in če se to na zahtevo oškodovanega in po odredbi bana ugotovi s strokovnim ogledom na licu mesta, mora imetnik dovoljenja po svoji izberi ali trajno plačevati odškodnino, določeno z vzajemnim spora- 30. 24. Za razpravljanje sporov glede ukoriščanju vodne moči po zakonu o ukoriščanju vodnih sil so pristojna redna sodišča, ne pa upravna oblastva. (Beograd z dne 8. junija 1937., Polic. 1937, 1171.) 25. Za razpravljanje vprašanja, kdo je lastnik vodnega kanala, so pristojna redna sodišča. (Beograd z dne 1. marca 1938., Službeni Glasnik 1938, 199.) 140 Tlakovina. — Trošarina. — Vodne sile. — Voj. dajatve. znmom, odnosno z odločbo rednega sodišča na pod¬ stavi mnenja veščakov ... Po hrv. slav. nar. z dne 7. julija 1860., str. 159 Zb. 1865 so pristojna za reševanje tožb o motenem delovanju vodostrojev zbog spremembe žlebov, po¬ litična oblastva. Gl. tudi (srb.) zakon o vodah in njih uporabi z dne 26. decembra 1878. 31. Vojaške dajatve. a) Zakon o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929., Sl. N. 222-LXXXIX/465, Ur. L. 191/1930 s spremembami in dopolnitvami z dne 24. oktobra 1931., Sl. N. 252-LXXVIII/540, Sl. L. 16/1932. - Čl. 244. V rednem in pripravljenem stanju se smejo za po¬ trebe vojaške sile jemati na uporabo živina in vozila od vseh onih, ki jih imajo na mestu in ne glede na to, ali so obvezniki dajalci teh predmetov ali niso. — Za to uporabo daje država lastnikom odškodnino. Odškodnina se določa po dneh, a velikost odškodnine odreja minister za vojsko in mornarico v mejah pro¬ računa in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. — Čl. 245. V rednem in pripravljenem stanju se vrši, ko se prepuščajo živina in vozila vojski in mornarici in ko se pozivajo na vežbo, njih jemanje od lastnikov po komisijski ocenitvi. V komisijo spada tudi predstavnik dotične občine ali eden izmed pri¬ sotnih dajalcev za vso prijavljeno živino skupaj. — Natančneje odredbe o tem iin postopek predpisuje minister za vojsko in mornarico. — Čl. 246. Če se ob službeni uporabi pri vojski in mornarici živina, vozilo in kakršno koli vzeto sredstvo uniči ali one¬ sposobi, povrne država lastniku škodo po ocenitvi. — Kako se izplačuje odškodnina, predpisuje mini¬ ster za vojsko in mornarico. — Čl. 247. "V mobilnem in vojnem stanju plačuje država odškodnino za vzeto živino in ostala vozila lastnikom iz remontno-komor- skega fonda po komisijski ocenitvi, pričenši najprej z najsiromašnejšimi obvezniki in z onimi, ki jim je živina edini vir vzdrževanja. Če se izplačila za vzeto živino in vozila ne bi mogla izvršiti iz rednih kre¬ ditov, se plačajo iz izrednih kreditov, ki se odobre za to, ali pa se izvrši plačilo po vojni. — Čl. 354. V red- 141 § 1 . nem, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju se smejo jemati, če ni vojaško-državnih zgradb za na¬ stanitev obveznikov in njih živine in vozil, kadar so na vežbi in v službi pri vojski in mornarici, tudi zgradbe državnih in samoupravnih teles, nadalje pri¬ vatnih oseb, ustanov in podjetij. — Za nastanitev v državnih zgradbah in v zgradbah samoupravnih te¬ les se ne dajo nikakršne odškodnine. Za nastanitev v zgradbah privatnih oseb, ustanov in podjetij daje država lastnikom v rednem in pripravljenem stanju odškodnino v denarju; v mobilnem in vojnem stanju pa se jim ne daje nikakršna odškodnina. — CI. 255. Natančnejše odredbe o zagotovitvi zemljišč in zgradb za potrebe vojske in mornarice, pravico, odrejati na¬ stanitev in velikost odškodnine po členih 353 in 354 tega zakona, in vse ostalo, kar se nanaša na nasta- njevanje vojske in mornarice v rednem, pripravlje¬ nem, mobilnem in vojnem stanju, predpisuje zakon o nastanjevanju vojske in mornarice. — Čl. 356. Za¬ gotovitev zemljišča, potrebnega za postavljanje utrdb in gradbenih prostorov, namenjenih za obrambo dr¬ žave ali meje, se vrši po odredbah zakona o utrje¬ vanju. — Čl. 359. Za zalaganje vojaške sile med voj¬ no se sme odrejati po potrebi tudi rekvizicija. — Rekvizicija v državi se vrši proti odškodnini. — Pravico tega odrejanja ima minister za vojsko in mornarico z odobritvijo predsednika ministrskega sveta. — Velikost odškodnine odreja predsednik mi¬ nistrskega sveta na predlog ministra vojske in mor¬ narice, sporazumno z ministrom za finance. — Pra¬ vico, vršiti rekvizicijo, in vse ostalo o rekviziciji predpisuje zakon o rekviziciji. — Čl. 361. Vse ostalo o zalaganju vojske in mornarice, o pravicah in dolž¬ nostih odgovornih oseb ob nabavljanju, voditvi in kontroliranju uporabe državne imovine za svrhe voj¬ ske v rednem, pripravljenem in vojnem stanju pred¬ pisuje zakon o administraciji vojske in mornarice. b) Zakon o vojaški nastanitvi z dne 28. novembra 1933., Sl. N. 282-LXXlII/800, Sl. L. 109, v zvezi s prav. z dne 7. novembra 1934., Sl. N. 21-III/35 iz 1935., Sl. L. 286/1935. — Čl. 4. Velikost odškodnine za nastani¬ tev v rednem stanju po določbah čl. 3 tega zakona 142 Vojaške dajatve. — Zalotnina. določa ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico in ministra za finance. — Čl. 14 (2). O pritožbah zoper občinska oblastva [o zavzemanju pro¬ storov za nastanitev] odloča upravno oblastvo prve stopnje, čigar odločba je dokončna, in zoper njo ni pravnega sredstva. — Podana pritožba ne odlaga iz¬ vršitve. — Čl. 28. Nesporazume in sporazume in spo¬ re med obvezniki in prebivalci zbog nastanitve raz¬ sojajo vojaška oblastva ob udeležbi krajevnih obla- stev. — čl. 30 (2). Pritožbe [zaradi storjenega kvara in škode] se pošiljajo redno pred odhodom čete, brž ko nastaneta kvar odnosno škoda, da se dasta ugoto¬ viti in o njiju sestaviti zapisnik še pred odhodom trupe. — Glede vsega ostalega, kar se nanaša na cenitev in povračilo škode, veljajo določbe predpisov o povračilu škode, storjene po vojski in mornarici, ki jih predpisuje minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle. — Čl. 31. Velikost odškodnine za opravljene začasne nastani¬ tve določa mešana komisija, sestavljena iz treh čla¬ nov: predstavnikov vojske, upravnega in občinskega oblastva. 32. Zalotnina. Carinski zakon z dne 21. januarja 1899. — Čl. 202 določa, da se izvrši razdelitev denarnih kazni, ki so izrečene zaradi carinskih prekrškov in ne pripadajo državni blagajni, po predpisih čl. 203 do 206 car. zai. Po 61. 207 razdeli denar tista carinarnica, pri kateri je bil prekršek odkrit. Rešitve o razdelitvi popresoja finančni minister, čigar odločba je izvršljiva. Zoper njegovo rešitev je dopustna tožba na državni svet (čl. 201). 32. 26. Redna sodišča niso pristojna za presojo, komu pripada carinska zalotilna nagrada. (Zagreb SS B z dne 5. novembra 1924., Sl. Pr. I, 90.) 33. 27. Čim je (hrv. slav.) upravno oblastvo iz¬ reklo, da se zasilna pot kot nepotrebna odpravi, pred rednim sodiščem ni dopustno tožiti, da služnost poti na isti površini ne obstoji. (Zagreb SS z dne 11. apri¬ la 1935., Vr. M. 149.) 143 §§ l~2. 33. Zasilni prelazi. Po (hrv. slav.) zak. o prisilnih prelazih (potih) z dne 6. aprila 1906., odloča o določitvi zasilne poti, o odškodnini in stroških upravno oblastvo prve stop¬ nje (§ 15). Lastnik zemljišča more pobijati rešitev o višini odškodnine pred rednim sodiščem (§ 36). 34. Zdravniške zbornice. Zakon o zdravnikih z dne 14. januarja 1931., Sl. N. 17-V/20, Sl. L. 107, določa: § 60 (4). Upravni odbor je zlasti pristojen, da: 5. oddaja mnenje o velikosti zdravniške nagrade, zlasti na prošnjo sodišč, in skrbi za to, da se spori o takih zahtevkih rešujejo mirno. —■ § 67 (2). Zbornice so dolžne, izterjati zaostalo in neplačano članarino, po potrebi prisilno po upravnih oblastvih. Rešitev zbornic o izmeri članarine je iz¬ vršljiva. — § 72 (3). Zdravniki člani zbornic so dolžni, plačevati prispevke (premije), ki se predpi¬ šejo s pravilnikom. Prispevki, ki se predpišejo, so izvršljivi. 35. Železniške pristojbine. § 2 zak. o povračanju, pobiranju in storniranju voznine in ostalih pristojbin na državnih železnicah z dne 23. septembra 1929., Sl. N. 228-XCII/469, Ur. L. 400: Če se uporabijo tarife in predpisi pogrešno na škodo železnic, mora pošiljatelj, odnosno prejemnik, manj plačano voznino povrniti železniški upravi na njen poziv brez posredovanja sodnega oblastva. ako gre za manj plačano voznino v znesku do 500 dinar¬ jev po enem tovornem listu (§ 70 ur. o prevozu pot¬ nikov in blaga). V tem primeru poberejo izvršilna oblastva v državi manj plačano voznino od pošilja¬ telja odnosno prejemnika na zahtevo železniške upra¬ ve, in sicer na podstavi odločbe, ki jo izda o tem železniška uprava. 36. Živalske kužne bolezni. Zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928., Sl. N. 144-XLViI/234, Ur. L. 287. — Čl. 105. O dajanju odškodnine in izkupička 144 Zasilni prelazi. — Razmerje sodišč glede stopenj. (VI. poglavje) [za poginule in ubite živali in za uničene predmete] odloča na prvi stopnji veliki župan, na drugi in poslednji stopnji pa minister za poljedel¬ stvo in vode. — Pritožba se mora vložiti v 15 dneh. — Pravico pritožbe ima tudi država. — čl. 120. V kazenski sodbi se izreče tudi sklep o odškodbi, če se zaradi potrebe nadaljnjih dokazov ne pokaže za nuj¬ no, napotiti zahteve za odškodnino pred civilna so¬ dišča. — Če se prisodi v kazenski sodbi političnega ali pomorskega administrativnega oblastva odškodba ali če se zahteva zanjo zavrne, sme zahtevati oni, ki s to sodbo ni zadovoljen, po redni pravdni poti za¬ dostitev svojih zahtev. — Sklep političnega in pomor¬ skega administrativnega oblastva o odškodbi, izre¬ čen po predpisu drugega odstavka tega člena, se sme izvršiti zoper osebo, obsojeno na odškodbo, samo, če ne dokaže ta oseba v roku, določenem za plačilo odškodnine, političnemu ali pomorskemu administra¬ tivnemu oblastvu, da je vložila tožbo na redno civil¬ no sodišče za razveljavitev tega sklepa. Razmerje sodišč glede stopenj. § 2. — Kolikor ni odrejeno v posebnih zako¬ nih kaj drugega, so poklicana izvrševati na prvi stopnji sodno oblast okrajna sodišča, okrožna sodišča in trgovinska sodišča. Prim. § 2 j. n. § 3. — O pravnih sredstvih zoper odločbe okrajnih sodišč odloča na drugi stopnji okrožno sodišče. 1 Če je odločilo na prvi stopnji okrajno sodišče, izvrševaje trgovinsko ali pomorsko so¬ dno oblast, odloči na drugi stopnji pristojno trgovinsko sodišče ali trgovinski senat pristoj¬ nega okrožnega sodišča. Prav to velja tudi za rudniške stvari. O pravnih sredstvih zoper odločbe okrajnih sodišč odloča na tretji stopnji kasačijsko sodišče. 145 10 §§ 3—6. Prim. § 3 j. n. 1 V urbarskih poslih (gl. čl. 15 št. 2) je prva stop¬ nja okrožno sodišče, druga in zadnja stopnja stol sedmorice kot vrhovno urbarsko sodišče. § 4. — O pravnih sredstvih zoper odločbe, ki jih izrekajo na prvi stopnji okrožna ali trgovin¬ ska sodišča, odločajo na drugi stopnji apelacij- ska sodišča, na tretji stopnji pa kasacijsko so¬ dišče. Prim. § 4 j. n. Izvrševanje sodne oblasti. § 5. — Pri okrajnih sodiščih izvršuje sodno oblast v civilnih pravnih stvareh sodnik 1 poedi- nec, pri okrožnih in trgovinskih sodiščih, kolikor ni predpisano s posebnimi naredbami kaj dru¬ gega, pa senat, ki ga sestavljajo, najsi sodi na prvi ali na drugi stopnji, trije sodniki, izmed katerih eden predseduje. 2 3 V senatih trgovinskih sodišč in v senatih okrožnih sodišč, ki odločajo na prvi ali na drugi stopnji v trgovinskih ali pomorskih stvareh (tr¬ govinski senati) ali v rudniških stvareh (rudni¬ ški senati), pride na mesto enega sodnika v spor¬ nih pravnih stvareh en častni sodnik izmed tr¬ govcev ali veščakov v brodarstvu ali rudarstvu. 4 V razpravah, ki trajajo dalj časa, sme pri¬ vzeti predsednik senata enega ali več dopolnilnih sodnikov, ki prisostvujejo razpravi, tako da sto¬ pi, če je med poslovanjem kakšen član senata zadržan, ta dopolnilni sodnik na mesto zadrža¬ nega sodnika. Odločbo o predlogu za izdajo plačilnega na¬ loga po predpisih mandatnega, meničnega ali če- 146 Izvrševanje sodne oblasti. kovnega postopka poveri starešina zbornega so¬ dišča prve stopnje sodniku, ki posluje kot sodnik poedinec. Prim. §§ 5, 7, 9 j. n. 1 O tem gl. 61. 1 zs. 2 Gl. §§ 13 in 14 sp. in § 26 zus. v op. 1 pri § 6. § 19 zus.: Predsednik okrožnega sodišča sestavi na koncu vsakega leta s pismenim odlokom senate za naslednje leto... Predsednik in sodniki smejo biti stalni člani ali namestniki v več senatih. — § 22 zus. Če ne more v izvestnem primeru ne sodnik senata ne njegov namestnik izvrševati svoje dolžnosti ter se ne moreta nadomestiti z drugim sodnikom, sme pozvati predsednik sodnika okrajnega sodišča v istem kraju, naj izvršuje sodniško oblast v tej stvari. V senatu se sme samo en član nadomestiti z okrajnim sodnikom. — Sodnika poedinca pri okrožnem sodišču ne sme nadomeščati okrajni sodnik. — § 68 zus.: Pri okrožnih sodiščih smejo nadomeščati tajniki in pri¬ stavi v senatu enega zadržanega sodnika, če ni po razporedu drugih sodnikov, ki bi jih mogli nadome¬ ščati, in bi se tudi nadomeščanje ne moglo izvršiti po § 22. 3 O obči seji gl. § 25 zus. 4 Gl. §§ 30 in 73 do 77 zus. in ur. o častnih sodnikih z dne 22. julija 1933., Sl. N. 174-XLIX/513, Sl. L. 459. § 6. — Pravne spore o imovinskopravnih za¬ htevkih, ki spadajo pred okrožna in trgovinska sodišča, pretresa in odloča po predpisih, ki ve¬ ljajo za postopek pred zbornimi sodišči prve stopnje, sodnik pristojnega sodišča kot sodnik poedinec, 1 odrejen za to od starešine sodišča, če ne presega sporna stvar v denarju ali v denarni vrednosti trideset tisoč dinarjev ali če se skrči do začetka ustne sporne razprave vrednost spor¬ ne stvari na ta znesek ali pod ta znesek. 147 10 * §§ 6-7. Če se razširi, ko se začne ustna sporna raz¬ prava, tožbeni zahtevek preko gorenjega zneska, ostane sodnik poedinec pristojen za sojenje tudi o razširjenem zahtevku. V pravdah, navedenih v §§ 91 in 92, razpravlja in odloča sodnik poedinec, ne glede na vrednost spornega predmeta. 2 Pravdne stranke se smejo zediniti, da jim sodi sodnik poedinec v sporih, katerih vrednost znaša preko 50.000 dinarjev. Pismeni sporazum je treba predložiti že v tožbi; toda četudi takega sporazuma ni, razpravlja in sodi sodnik poedinec, če se je spustil toženec v razpravljanje o glavni stvari, ne da bi bil prigovarjal, da sodišče ni sestavljeno po predpisih. 3 Prim. § 7 a j. n. 1 § 22 zus. — Sodnika poedinca pri okrožnem so¬ dišču ne sme nadomeščati okrajni sodnik. — § 26 zus. — Razen v primerih, ki jih navajajo zakoni o kazenskopravdnem postopku in zakoni, ki veljajo za izvrševanje sodne oblasti v civilnih stvareh, ni treba pri okrožnih sodiščih, da bi sklepal senat o nasled¬ njih stvareh: 1. o dovolitvi začasnega zastopanja stranke po predpisih zakona o civilnopravdnem po¬ stopku; 2. o odmerjanju pristojbin, ki jih mora pla¬ čati stranka svojemu odvetniku; 3. o dovolitvi siro- maške pravice; 4 o zahtevi, naj se polože listine, in o njih vračanju po predpisih zakona o civilnopravd¬ nem postopku; 5. o postavitvi v prejšnji stan zaradi izostanka od prvega naroka; 6. o zahtevi, da se vpi¬ ši hipotekarna tožba ali začeta pravda v zemljiško knjigo; 7. o pravdnih stroških in določanju njih zne¬ ska, če se tožba umakne pred prvim narokom ali na njem ali izven ustne razprave; 8. o pristojbini za priče in izvedence; 9. o stroških zaradi zavarovanja dokazov in o stroških predlagateljevega nasprotnika ob izvajanju dokazov: 10. o tem, da se priobči pri¬ ziv ali revizija prizivateljevemu nasprotniku, od- 148 Izvrševanje sodne oblasti. nosno revizijskemu nasprotniku, da se priobči njiju odgovor prizivatelju, odnosno zahtevatelju revizije, nadalje, da se pošlji priziv, revizija ali pritožba s spisi vred pristojnemu sodišču ali sodišču, ki jih je dolžno odpremiti dalje; Jf. o dovolitvi spora¬ zumne začasne ločitve (razveze od mize in postelje), če se doseže zaradi tožbe na ločitev izven ustne raz¬ prave poravnava, po kateri zahtevata to ločitev obe stranki; 12. o spisih, ki jim je predmet obveščanje drugih uradov ali zahtevanje obvestila od njih. — Vse te posle rešuje senatni predsednik ali pa za to posebej odrejen član senata kot sodnik poedinec. 2 O pravdah po § 92 in o pravdah sodnikov in zoper sodnike po § 75 gl. čl. 23. 3 Dopusten je tudi sporazum ob pričetku ustne razprave. § ?. — Pri apelacijskih sodiščih 1 izvršuje sod¬ no oblast v civilnih pravnih stvareh senat iz petih sodnikov, izmed katerih eden predseduje. Vendar pa odloča apelacijsko sodišče v sena¬ tih iz treh sodnikov o pravnih sredstvih v civil¬ nih pravnih stvareh zoper sodbe in druge od¬ ločbe zbornih sodišč prve stopnje, ki jih je izre¬ kel sodnik poedinec. 2 Prim. § 8 j. n. 1 Ur. z dne 4. junija 1937., Sl. N. 129-XXXVIlI/289, Sl. 1. 440, določa: Čl. 2. Od dne, ko stopita v členu 1. omenjena zakona v območju velikega sodišča v Pod¬ gorici v veljavo, in dokler se ne ustanovi za to ob¬ močje apelacijsko sodišče, rešujejo predmete v ci- vilnopravdnih stvareh, ki spadajo po zakoniku o sodnem postopku v civilnih pravdah, po uvodnem zakonu za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah in po zakonu o ureditvi rednih sodišč v pri¬ stojnost apelacijskega sodišča, po točkah 4. in 5. § 7. Pri višjem sodišču sekretar višjega sodišča ne more nadomestovati zadržanega sodnika. (Beograd z dne 9. novembra 1937.,'" Pravni život 1937, 307.) 149 §§ ?■—10. § 27 finančnega zakona za leto 1937/38, posebni se¬ nati 3 in 5 sodnikov (§ 7 cp.p.) pri velikem sodišču v Podgorici. — Čl. 6. Dokler se ne ustanovi v območju velikega sodišča v Podgorici apelacijsko sodišče, re¬ šuje vse predmete sodne uprave, za katere je po za¬ konu o ureditvi rednih sodišč in po uredbi o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje pristojno apelacijsko sodišče, v tem območju veliko sodišče v Podgorici. 2 O obči seji in personalnem senatu pri apelacij- skem sodišču gl. §§ 25 in 37 zus.; o stvareh, za katere ni treba senatne rešitve § 9. § 8. — Kasacijsko sodišče 1 izvršuje sodno ob¬ last v civilnih pravnih stvareh v senatih iz petih sodnikov, izmed katerih eden predseduje, koli¬ kor ne odrejajo posebni predpisi senatov z več¬ jim številom sodnikov. 2 Prim. § 8 j. n. 1 Gl. št. i čl. 46. 2 O stvareh, za katere ni treba senatne odločbe, gl- § 9. O plenarni seji kasacijskega sodišča gl. § 48 zus. in čl. 46; o redni obči seji §§ 49 sl. zus. in čl. 46, o izredni obči seji § 51. zus. in čl. 46. Določbe o evi¬ denci važnih in načelnih odločb ter o kompetenčnem senatu gl. pri čl. 46. § 9. — Razen v primerih, določenih v drugih zakonih, ni treba pri apelacijskih sodiščih in pri kasacijskem sodišču odločbe senata, če se odloča: o določanju krajevne pristojnosti sodišča (§ 25), o delegaciji sodišč po §§ 27 in 29 kakor tudi o poslih, sestoječih samo iz priobčil, ki naj se sprej¬ mejo na znanje. Poročevalec senata sestavi osnu¬ tek odločbe o tem ter ga predloži v odobritev predsedniku senata. Prav tako je postopati, če gre za to, da se kakšne odločbe priobčijo drugim oblastvom, ali če gre za posle, ki obsegajo deja- 150 Posvetovanje in glasovanje. nja ali naredbe iz področja sodne uprave; nada¬ lje za reševanje opozoritev (pritožb), ki se tičejo odklanjanja sodnega delovanja ali zavlačevanja sodnih poslov, za dopisovanje naših sodišč z ino¬ zemskimi oblastvi, za dobavljanje ali odpošilja¬ nje dokazil ali spisov ali če gre za navodila, ki se dajo drugim oblastvom, ali če se zahteva poročilo od njih. Če se predsednik ne strinja s poročeval¬ čevim predlogom, odloča o tem senat. 1 1 Razen tega ni treba senatu odločbe pri apelacij- skem sodišču v točkah 2, 4, 7, 8, 10, 12 § 26 zus. (§ 38 zus.), pri kasaeijskem sodišču v točkah 2, 7, 8 § 26 zus. (§ 54 zus.). Gl. pri § 6. Posvetovanje in glasovanje. § 10 . — Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje. 1 Posvetovanje in glasovanje se vrši redno v nejavni seji; 2 če pa se ne pokaže potreba za posvetovanje, se sme odločiti o stvari že na zasedanju. Poročevalec 3 glasuje prvi; po činu mlajši sod¬ niki glasujejo pred starejšimi, predsednik senata pa glasuje poslednji. Častni sodniki glasujejo za poročevalcem, če pa tega ni, pred ostalimi sod¬ niki. Prim. § 10 j. n. 1 Gl. § 509.' 2 Natančnejše določbe o tem imajo §§ 116 sl. sp. § 116/4 sp.: Posvetovanje in glasovanje v senatu ni javno. Če naj se izdajo med ustno razpravo (glavno razpravo) odločbe, za katere ni treba dolgega pretre¬ sanja, se vrši posvetovanje in glasovanje lahko nati- homa na zasedanju, kolikor se ne pojavi razlika v mnenjih. 3 Poročevalca omenjajo n. pr. §§ 9, 358, 509. 564, 580; §§ 10, 117 do 119"sp. 151 §§ 11-15. § 11. — Najprej je treba glasovati o pristoj¬ nosti sodišča, 1 o potrebi, da se dopolni postopa¬ nje, in o drugih predhodnih vprašanjih. 2 Če je treba odločiti pri odločbi o glavni stvari o več zahtevah, se glasuje o vsaki posebej. Sodnik, ki je ostal pri glasovanju o kakšnem predhodnem vprašanju v manjšini, ne sme odreči glas o vprašanju, o katerem je treba odločiti potem. Prim. § 11 j. n. 1 Scilicet sploh o pravdnih predpostavkah. 2 N. pr. o vmesnem ugotovitvenem predlogu, prav tako tudi o vprašanjih, ki so podlaga ostvarjanega tožbenega zahtevka, najsi niso predmet vmesnega ugotovitvenega predloga ali pa to sploh ne morejo biti. § 12. — Za vsako odločbo sodišča je treba nad- polovične večine glasov. 1 Če se razdele glasovi na več ko dvoje različ¬ nih mnenj, tako da nima nobeno izmed njih ve¬ čine, poskusi predsednik senata doseči nadpolo- vično večino s tem, da deli vprašanja in ponavlja glasovanje. Če se razdele glasovi glede vsote ali količine na več ko dvoje mnenj, tako da nima nobeno nadpolovične večine, se prištevajo gla¬ sovi, oddani za največjo vsoto ali količino, gla¬ sovom, oddanim za najbližjo manjšo vsoto ali količino, dokler se tako ne doseže nadpolovična večina glasov. Če se pojavi razlika v mnenjih o točnosti gla¬ sovanja, kakor ga je ugotovil predsednik, odloči o tem senat. Prim. § 12 in 13 j. n. 1 Vseh članov senata, vštevši predsednika (gl. tudi §§ 17 in 47 zus.). Le če pride na občo sejo po 152 Posvetovanje. — Izključitev. §§ 25, 37, 51 zus. in čl. 46 sodo število sodnikov in v (primeru § 104 zus., se smatra, da je ob enaki poraz¬ delitvi glasov večina na oni strani, kjer je glasoval predsednik. § 13. — O posvetovanju in glasovanju se se¬ stavi takoj poseben zapisnik. Kako je treba se¬ staviti ta zapisnik, predpiše sodni poslovnik. 1 Prim. § 14 j. n. 1 § 120 sp. Zapisnike o tem stranke ne smejo vpo- gledati (§ 286). Zapisnikarji. § 14. — Zapisnikarji se smejo jemati ne samo izmed sodniških pomočnikov, 1 ampak tudi izmed osebja sodne pisarne. 2 Prim. §§ 15 in 16 j. n. 1 Gl. § 68 zus. 2 Gl. § 87 zus. in § 34 sp. Izključitev in izločitev sodnikov. § 15. — Sodnik 1 je izključen od sodniškega poslovanja v stvareh: 2 1) v katerih je sam pravdna stranka ali glede katerih je z eno izmed pravdnih strank v raz¬ merju soupravičenca, soobvezanca ali regresnega 'obvezanea ali v katerih je eni pravdni stranki upnik ali dolžnik; 2) svoje žene, najsi je zakon razvezan ali lo¬ čen, ali svoje zaročenke; § 15. 1. Tudi odvetniški pripravnik je strankin po¬ oblaščenec, pa utegne dati zato razlog za izključitev sodnika. (Zagreb SS z dne 15. januarja 1937., Mjes. 1937, 350.) 2. Sodnik, ki je kakor koli sodeloval na nižji stopnji, čeprav ne pri pobijani sodbi, je izključen. (Zagreb SS z dne 1&. februarja 1937., Pravni Život 1937, 127.) 155 §§ 15—18. 3) onih oseb, s katerimi je v sorodstvu: po krvi v premi vrsti do katere koli stopnje, v stran¬ ski vrsti do četrte, po svaštvu pa do druge stop¬ nje, najsi zakona več ni; 4) v katerih je pravdna stranka njega posino- vitelj, pohčeriteljica ali posvojenec, rednik ali rejenec; 5) v katerih je ena pravdna stranka sodniku krstni boter, ali če je sodnik pravdni stranki krstni boter ali če je pravdna stranka krstni bo¬ ter sodnikovim otrokom; 6) v katerih je bil ali je še sodnik pooblašče¬ nec ali poslovodja ali varuh ali skrbnik ali oskr¬ bovanec; 7) v katerih je izrekel kot sodnik nižjega so¬ dišča ali razsodišča odločbo ali je sicer oddal v sporni stvari svoje pravno mnenje; 8) v katerih je pravdni pooblaščenec oseba, s katero je sodnik v sorodstvu po krvi v premi vrsti do katere koli stopnje, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do druge stopnje. Prim. § 20 j. n. 1 Vsak, ki izvršuje sodno oblast, torej tudi častni sodnik. 2 Taksativno naštetih. Poleg teh razlogov določa še čl. 16 zs.: Istočasno ne smejo biti pri istem so¬ dišču in tudi ne skupaj soditi sodniki po krvi v premi vrsti katere koli stopnje, v stranski vrsti do vštete četrte stopnje, po svaštvu ali po krstu do vštete druge stopnje kakor tudi ne svaki, katerih žene so rodne sestre. Nadalje gl. § 627/2. § 16. — Če obstoji kateri izmed razlogov, na¬ vedenih v § 15, mora sodnik to naznaniti 1 stare¬ šini sodišča in zahtevati, naj ga sodišče izključi 154 Izključitev in izločitev sodnikov. iz sojenja, dasi bi stranka ne zahtevala, da se izloči. 2 Če obstoji tak razlog izključitve za starešino sodišča mora starešina to naznaniti svojemu na¬ mestniku, če pa tega ni, starešini njemu nepo¬ sredno nadrejenega sodišča. 1 Gl. § 78 zus. in § 183 sp. 2 Vzdržati se mora vsakega nadaljnjega oprav¬ ljanja pravdnih poslov. § 17. — Vsaka stranka sme zahtevati, da se izloči sodnik od sojenja iz vseh razlogov, nave¬ denih v § 15, nadalje če je dovolj razlogov, dvo¬ miti o njegovi nepristranosti, kar je domnevati zlasti takrat, kadar je ena pravdna stranka ose¬ ba, ki naj sodi sodniku ali njegovim sorodnikom (§ 15, št. 3.) v že uvedeni pravdi. Prim. § 19 j. n. § 18. — Sodnikovo izločitev mora izjaviti stranka z vlogo ali pa ustno na zapisnik pri onem sodišču, ki mu sodnik pripada. Pri tem mora stranka točno navesti okolnosti, na katere opira izločitev. 1 Sodnik, ki se izločuje, se mora izjaviti o iz¬ ločitvi. Stranka, ki izločuje sodnika iz razloga pristra¬ nosti, mora verjetno izkazati okolnosti, na katere opira odklonitev, če jih sodnik prereka. Sodnikovo izločitev iz razloga pristranosti mo¬ ra zahtevati stranka, preden se spusti v razpravo pred tem sodnikom ali pred senatom, čigar član § 17. Zgolj nezaupanje stranke ni zadosten razlog za izločitev sodnika. (Zagreb SS B z dne 29. marca 1927., Th. VIII, 412.) '• 155 §§ 18—24. je, ali preden poda predlog pred njima. Pozneje sme zahtevati stranka izločitev iz razloga pristra¬ nosti samo, če zve za tak razlog šele kasneje ali če nastopi tak razlog šele kasneje. Prim. §§ 21 in 22 j. n. 1 Postopek ureja § 184 sp. § 19. — Če spozna sodišče, da namerja stranka z zahtevanjem izločitve samo zavleči postopanje ali onemogočiti stalni razpored poslov, zavrne zahtevano izločitev, stranko pa, ki jo je predla¬ gala, obsodi na denarno kazen 1 (§ 268). 1 O izterjevanju kazni gl. § 258 sp. § 20. — Sodnik, čigar izločitev se zahteva, sme opravljati, dokler se pravnomočno ne odloči o tem, samo take posle, ki se ne smejo odlagati, 1 pa ni nikogar, ki bi ga nadomeščal. Prim § 25/1 j. n. 1 Formalnotehnične narave (odredba vročitve, spre¬ jem tožbe ali pravnega sredstva na zapisnik). Očitno predaleč gre določba 4. odst. § 184 sp., ker je v na¬ sprotju s § 571 št. 1. § 21. — O predlogu, da se izloči sodnik pri okrajnem sodišču, odloči okrožno sodišče, ki je nadrejeno temu sodišču. Če pripada sodnik, čigar izločitev se zahteva, zbornemu sodišču, odloči to zborno sodišče. Če bi postalo pristojno zborno so¬ dišče z izstopom tega sodnika nesposobno, odlo¬ čiti o odklonitvi, odloči neposredno nadrejeno sodišče. Če sodnik prizna osnovo izločitve, mu sme po¬ staviti starešina sodišča namestnika. V takem primeru ni treba odločbe po prvem odstavku. Prim. § 23 j. n. 156 Izključitev in izločitev. § 22. — O izločitvi se odloči s sklepom brez predhodne ustne razprave. Preden pristojno so¬ dišče kaj sklene, sme odrediti poizvedbe in za¬ slišanje. 1 Prim. § 24/1 j. n. 1 Gl. § (84/3 sp. § 23. — Odločba, s katero se izločitev dovo¬ ljuje, se ne more izpodbijati 1 ; treba pa jo je priobčiti starešini sodišča, ki mu pripada izlo¬ čeni sodnik. Če se izloči starešina okrajnega so¬ dišča, se priobči odločba starešini nadrejenega okrožnega sodišča. Če se izloči predsednik zbor¬ nega sodišča, se priobči odločba njegovemu na¬ mestniku; če pa se izloči predsednik zbornega sodišča z vsemi člani tega sodišča vred, se pri¬ obči odločba predsedniku zbornega sodišča višje stopnje. Prim. § 24/2 j. n. 1 Pač pa odločba, ki predlog na izločitev zavrača. Izključitev in izločitev drugih sodnih organov. § 24. — Odredbe §§15 do 25 se nanašajo tudi na zapisnikarje in na osebje sodne pisarne. O predlogu za izločitev odloči končnoveljavno sta¬ rešina sodišča, ki so mu ti organi podrejeni. Če so drugi sodni organi 1 proti stranki v raz¬ merju, ki bi sodnika izključilo od opravljanja službe, morajo naznaniti to razmerje starešini so¬ dišča, ki odredi, ali naj se ti organi zdrže oprav¬ ljanja službe. Zoper take odločbe starešine sodišča ni prav¬ nega sredstva. Prim. §§ 26 in 27 j. n. 1 N. pr. Tolmači, vročevalci, izvršilni organi. 137 §§ 25 — 30 . Drugi oddelek. Pristojnost. Prvo poglavje. Obče odredbe o pristojnosti. Določanje krajevne pristojnosti po kasacijskem sodišču. § 25. — Če naj sodi o sporni civilni pravni stvari domače sodišče, 1 toda po tem zakonu ni predpostavk za določitev krajevne pristojnosti kakšnega domačega sodišča ali če se ne morejo ugotoviti, odredi kasači j sko sodišče 2 na strankin predlog, katero stvarno pristojno sodišče bodi krajevno pristojno. Prim. § 28. j. n. 1 Gl. čl. 46, §§ 64, 98. 2 Odločanja v senatu ni treba (§ 9). Trajanje pristojnosti. § 26. -— Sodišče, ki je bilo pristojno takrat, ko mu je bila predložena pravna stvar, obdrži svojo pristojnost, dokler se stvar ne dokonča, najsi se med postopanjem spremene okolnosti, ki so bile v začetku odločilne za določitev pristojnosti tega sodišča. To pravilo ne velja, če se spremene okol¬ nosti tako, da odvzamejo stvar domači sodni ob¬ lasti sploh ali vsaj sodni oblasti rednih sodišč. 1 Prim. § 29 j. n. 1 Gl. § 40. Delegacija. § 27. — Če sodišče iz katerega koli razloga, navedenega v § 15 ali v § 17, 1 ne more izvrševati 158 Določanje krajevne pristojnosti. sodno oblast, pošlje spise neposredno višjemu so¬ dišču in to odredi, katero drugo sodišče iste vrste vzemi dotično pravno stvar v delo. 2 Prim. § 30 j. n. 1 Ne samo v teh dveh primerih in v onem iz § 21, marveč sploh vselej, kadar je to nujno potrebno, ker pristojno sodišče ne more poslovati n. pr. ker je sod¬ nik obolel, mesto je izpraznjeno in pod. Prim. tudi § 572/3. 2 Odločanja v senatu ni treba (§ 9). § 28. — Zaradi primernosti 1 in na strankin predlog sme odrediti pristojno apelacijsko sodi¬ šče za razpravo in razsojo' pravne stvari namesto pristojnega sodišča drugo sodišče iste vrste, ki je v območju istega apelacijskega sodišča. Samo kasacijsko sodišče sme odrediti, da se prenesi pravna stvar iz območja enega apelacij¬ skega sodišča v območje drugega apelacijskega sodišča. 2 Prim. § 31, odst. 1 in 2 j. n. 1 Če je to primerno ali koristno za ves postopek kot tak in ne samo v prilog eni stranki. 2 Gl. čl. 46 in § 104 zus. (kompetenčni senat). § 29. — Predlog o delegiranju ne odlaga po¬ stopanja. O tem predlogu se odloča brez pred¬ hodne ustne razprave. 1 Preden pošlje sodišče spise v odločitev apelacijskemu ali kasačijskemu sodišču, sme pozvati stranke, naj se izjavijo o predlogu v določenem roku. Prim. § 31, 3. odst. j. n. 1 Odločanja v senatu ni treba (§ 9). Krajevna omejitev pristojnosti. § 30. — Vsako sodišče opravlja službene posle v mejah svojega območja. 159 §§ 30—33. Vročitve in drugi službeni posli, ki naj se opravijo v zgradbah ali na ladjah, zasedenih od vojske, se opravijo šele, ko se predhodno prija¬ vijo poveljniku zgradbe ali ladje . 1 Vročitve in drugi službeni posli, ki se tičejo izdeželnih (eksteritorialnih) oseb 2 ali ki naj se opravijo proti drugim osebam v prostorih izde¬ želnih oseb, se vrše s posredovanjem ministrstva za zunanje posle . 3 Isti službeni posli glede oseb, nastanjenih v zgradbah kraljevskega dvora, se opravljajo po dvornem maršalatu. Prim. § 32 j. n. 1 O načinu oprave gl. §§ 165, 167 sp. 2 O tem gl. op. 2 pri čl. 19. 3 Gl. § 313 cpp. in § 167 sp. § 31. — Če bi bilo nevarno odlagati ali če bi se moral opraviti službeni posel na meji sodnega območja, je vsako sodišče upravičeno, prestopiti na ozemlju naše države meje svojega območja; o tem mora takoj obvestiti sodišče, v čigar ob¬ močju je opravilo sodne posle. Prim. § 33 j. n. Prenašanje posameznih poslov na predsednika ali odrejenega sodnika. § 32. — Samo v primerih, določenih z zakonom ali s sodnim poslovnikom, je dopustno, da oprav¬ lja predsednik zbornega sodišča ali predsednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana, sam po¬ samezne sodne posle ali da se poverijo posamezni sodni posli članu senata ali članu pristojnega zbornega sodišča (odrejeni sodnik ). 1 160 Odrejeni sodnik. Kolikor ni odrejeno s posebnimi predpisi kaj drugega, sme poveriti samo senat, ki je poklican, razpravljati in odločiti o pravni stvari, posamez¬ ne sodne posle v tej pravni stvari enemu svojih članov. 2 Prim. § 34 j. n. 1 bodisi, da imajo vse te osebe samostojno odloču¬ jočo moč in se morejo zato njih odločbe izpodbijati neposredno s pravnimi sredstvi, ali pa, da te nimajo in da veljajo glede odpomoči zoper njih odredbe §§ 33, 350, 382 in 610. Oprava posameznih poslov se sme poveriti po § 68 zus. tudi tajnikom in pristavom. 2 S tem odstavkom so mišljene samo stvari, o kate¬ rih mora po zakonu razpravljati ali odločevati samo senat, pa je iz razlogov primernosti dopuščeno, da se poverijo enemu članu senata kot sodniku poedincu (gl. § 33, op. 2). Za te primere tudi ni izključeno, da bi se ti posli ne poverili sodnemu pomočniku (tajniku ali pristavu), če je član senata. Kjer odreja zakon sam, da opravi posel namesto senata sodnik poedinec, kjer ima ta samostojno odločujočo oblast (n. pr. oprava prvega naroka), so sodniški pomočniki izklju¬ čeni, da bi se jim poverjali posli odrejenega sodnika. § 33. — V postopku pred zbornimi sodišči 1 se poverijo odrejenemu sodniku oni sodni posli, 2 ki naj se izvrše izven ustne razprave ali seje, glede katerih pa ni pogojev, da bi se zaprosilo drugo sodišče, naj jih izvrši. Kolikor ni odrejeno z zakonom kaj drugega, sme senat, 3 ki je odredil sodnika, spremeniti od¬ ločbe odrejenega sodnika ali na predlog ali po službeni dolžnosti. 4 Prim. § 35 j. n. 1 Ne tudi pred okrajnim sodiščem. 2 N. pr. pripravljalni postopek, izvedba dopušče¬ nih dokazov. 8 Gl. §§ 350, 382. 161 11 §§ 33 — 36 . 4 O r&kurzih zoper sklepe odrejenega sodnika gl. § 610. Poverjanje službenih poslov drugim sodiščem. § 34. — Okrožno (trgovinsko) sodišče sme prenesti izvrševanje posameznih sodnih poslov, za katere je pristojno, tudi na okrajno sodišče svojega območja, če je to z zakonom določeno ali če je potrebno, da se posel laže dovrši ali da se odvrnejo nepotrebni stroški. Če naj se izvrše taki sodni posli izven območja okrožnega (trgovin¬ skega) sodišča, se mora obrniti to sodišče na so¬ dišče, pri katerem ali v čigar območju naj se izvrše ti posli (pravna pomoč). Izvrševanje sodnih poslov se prenaša na drugo sodišče (zaprošeni sodnik) z zaprosilom. 1 Če se zaprosi za izvršitev inozemsko sodišče, se stori to tako, da se vzamejo v poštev vse na- redbe (državne pogodbe, konvencije o pravni po¬ moči i. dr.), 2 ki se nanašajo na to. Prim. § 36 j. n. 1 Tajnikom in pristavom se smejo poverjati posli zaprošenega sodnika (§ 68 zus.). 2 Te gl. v dodatku pod II. Vzajemna pravna pomoč med domačimi sodišči. § 35. — Vsa domača sodišča morajo dajati drugo drugemu pomoč v službenih poslih. 1 Kolikor ne odreja zakon kaj drugega, je treba zaprositi za pravno pomoč okrajno sodišče, v či¬ gar območju naj se izvrši službeni posel. Zaprosilo, da bi se izvršili službeni posli, ki jih je moči izvršiti samo- pri določenem zbornem sodišču, se pošlje temu sodišču. 162 Zaprošeni sodnik. — Pravna pomoč. — Zaprosilo. Če zaprošeno sodišče ni krajevno pristojno za zahtevani službeni posel, pošlje zaprosilo pristoj¬ nemu sodišču, ako mu je to znano, ter obvesti o tem proseče sodišče; če mu pa pristojno sodišče ni znano, vrne zaprosilo prosečemu sodišču. Za kraje, kjer je več okrajnih sodišč, sme od¬ rediti minister pravde z uredbo eno izmed teh sodišč za dajanje pravne pomoči. Prim. § 37 j. n. 1 Gl. § 3 zus. Glede načina občevanja gl. § 52 sp., glede oblike zaprosila §§ 115 in 387 sp., glede zaprosil za vročitev določa § 141 sp.: Če je treba izvršiti vročitev v naši državi po sodišču ali občini, zadošča, da se postavijo na ovoj pošiljke ali vročilnice, priložene pošiljki, be¬ sede „zaprosilo za vročitev". Pravna pomoč na zaprosilo inozemskih sodišč. § 36. — Domača sodišča morajo dajati pravno pomoč tudi inozemskim sodiščem, kadar koli se ta obrnejo nanje, tako, kakor je določeno v dr¬ žavnih pogodbah, konvencijah o pravni pomoči ali z drugimi naredbami, 1 razen: 1. če zahtevani pravni posel ne spada pod pri¬ stojnost zaprošenega sodišča. Če spada ta posel v področje drugega domačega sodišča ali drugega domačega oblastva, napoti zaprošeno' sodišče za¬ prosilo v postopanje na to pristojno sodišče ali na pristojno oblastvo ter obvesti o tem ob krat¬ kem inozemsko sodišče; 2. če se zahteva tako dejanje, ki je po zakonih naše države prepovedano; 3. če ni vzajemnosti v dajanju pravne moči. 163 li* §§ 36—3?. Če sodišče dvomi o obstoju vzajemnosti, se mora obrniti na ministra pravde za pojasnilo, po katerem je sodišče dolžno postopati. Prim. § 38. j. n. 1 Gl. čl. 29. Posebne mednarodne pogodbe o izkazovanju prav¬ ne pomoči je sklenila naša država z Avstrijo, Bel¬ gijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, Italijo, Madžarsko, Poljsko, Turčijo in Veliko Britanijo s Severno Irsko. Razen tega je pristopila Jugoslavija še k Jlaaškemu pravdnemu dogovoru, ki so ga sklenile in podpi¬ sale bivša Avstrija, Belgija, Danska, Francoska, Ni¬ zozemska, Italija, Luksemburška, Madžarska, Nemčija, Norveška, Portugalska, Romunija, Španija, Švica, Ru¬ sija in Švedska. Na podlagi mirovnih pogodb velja ta dogovor za vse države podpisnice razen za Francijo, Portugalsko in Romunijo. Po vojni so pristopile k do¬ govoru Češkoslovaška, Estonija, Finska, Gdansk, Ju¬ goslavija. Letonija in Poljska. Po določbah teh pogodb je dogovorjeno: a) Neposredno občevanje med prosečim in zaprošenim sodiščem v razmerju z Bolgarijo, Če¬ škoslovaško in Poljsko, nadalje z bivšo Avstrijo med sodišči v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani, Sa¬ rajevu, Splitu in Zagrebu na eni strani in med sodi¬ šči višjih deželnih sodišč na Dunaju in v Gradcu na drugi strani, razen tega med vsemi jugoslovanskimi sodišči in sodišči na nekdanjem avstrijskem ozemlju v nujnih primerih, slednjič še med sodišči v območjih apelacijskih sodišč v Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Zagrebu na eni strani ter sodišči italijanskih apela¬ cijskih sodišč v Trstu in Zadru in med oblastvi na Reki na drugi strani, razen tega v nujnih primerih med vsemi jugoslovanskimi in italijanskimi sodišči. b) Posredno občevanje preko ministrstva pravde je predpisano v razmerju z Belgijo in Madžar¬ sko, dalje z bivšo Avstrijo in Italijo, kolikor ni do¬ pustno v razmerju z zadnjima dvema neposredno ob¬ čevanje. c) Občevanje po diplomatski poti v vseh ostalih primerih. 164 Pravna pomoč na zaprosilo inozemskih sodišč. Jezik zaprosil je naslednji: a) V občevanju s sodišči bivše Avstrije, Bolgarije in Italije se piše v jeziku prosečega sodišča, v nujnih primerih se pri¬ klopi v občevanju z bivšimi avstrijskimi in italijan¬ skimi sodišči prevod v jeziku zaprošenega sodišča, b) V občevanju s Češkoslovaško in Poljsko se piše v jeziku prosečega sodišča, zaprosilu pa se priloži ove¬ rovljen prevod v jeziku zaprošenega sodišča, c) V vseh ostalih primerih se zaproša v jeziku zaprošene države, ali pa se mu mora priložiti overovljen pre¬ vod v jeziku zaprošenega sodišča, za Madžarsko tudi v nemškem ali francoskem jeziku, dočim pišejo ma¬ džarska sodišča v madžarščini, ki se ji priloži prevod v srbskem, nemškem ali francoskem jeziku, d) Kar se tiče zaprosila samega, zadostuje v razmerju z bivšo Avstrijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Ttalijo. Madžarsko in Pol jsko, da so opremljene z uradnim pečatom pro¬ sečega sodišča in nadaljnja overovitev ni potrebna, e) Priloga ali spisi, ki naj se vroče, morajo biti v.obče (razen za Bolgarijo in Italijo) napisani v jeziku za¬ prošenega sodišča ali opremljeni z overovljenim pre¬ vodom. Sicer se izvrši zaprošena vročitev le, ako na¬ slovnik prostovoljno sprejme. Podrobne predpise o vsem tem gl. v dodatku pod II. Glede občevanja domačih sodišč z diplomatskimi predstavništvi prim. razpis min. pravde št. 9443 z dne 25. decembra 1929.: V zvezi z obstoječimi razpisi tega ministrstva o dopisovanju sodnih oblastev na eni strani in naših predstavništev (diplomatskih in kon¬ zularnih) na drugi strani, se sodišče opozarja, da v smislu navodil ministrstva za zunanje posle neposred¬ no občevanje z našimi predstavništvi ni dopustno, ampak samo posredno, to je s posredovanjem mini¬ strstva. Z razpisom z dne 5. septembra 1928. št. 52.081 je ministrstvo priobčilo sodiščem, naj ne zavračajo kratkomalo dopisov tujih konzulatov, ki so napisana v tujem jeziku, marveč naj jih samo vrnejo in pro¬ sijo za prevod na naš jezik. § 3?. — Pravna pomoč se daje po odredbah, ki veljajo za zaprošeno sodišče. 165 §§ 37 — 41 . Od odredb domačih predpisov je dopustno od¬ stopiti samo, če se izrečno prosi, da se upoštevaj pri zaprošenem dejanju izvesten postopek, ki ga ne prepovedujejo domači zakoniti predpisi. Prim. § 39 j. n. § 38. — Če zaprošeno sodišče odreče zahte¬ vano pravno pomoč ali če se pojavi glede načina, po katerem naj se izvrši pravna pomoč, različ¬ nost v mnenju med prosečim in zaprošenim sodi¬ ščem, odloči apelacijsko sodišče, ki je nadrejeno zaprošenemu sodišču, na zaprosilo prosečega so¬ dišča ali drugega za to poklicanega inozemskega oblastva ali kakšne stranke, o tem, ali je po¬ stopanje zaprošenega sodišča umestno. 1 Prim. § 40 j. n. 1 Ta določba se uporablja tudi v primerih čl. 22. Ocenjanje pristojnosti. § 39. — Čim se predloži sodišču pravna stvar sporne narave, mora oceniti po službeni dolžnosti, je li pristojno. 1 To ocenjanje se vrši na podstavi tožilčevih na¬ vedb, kolikor niso znane sodišču kot neresnične. Prim. § 41 j. n. 1 Predhodni preskus tožbe (§ 325) obsega tudi oce¬ njanje vrednosti spornega predmeta po § 55. Če sodišče že po predhodnem preskusu tožbe zbog nepristojnosti ni zavrnilo, sme tožilec uveljaviti do konca ustne sporne razprave druge razloge za uteme¬ ljitev pristojnosti. § 39. Pri predhodnem ocenjevanju pristojnosti se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali je tožba ute¬ meljena tudi po materialnem pravu. (Zagreb SS z dne 24. marca 1938., Mjes. 1935, 367.) 166 Ocenjanje pristojnosti. § 40 -Če je pravna stvar, predložena sodišču, odvzeta domači sodni oblasti 1 sploh ali vsaj sodni oblasti rednih sodišč , 2 mora izreči sodišče v vsa¬ kem stanju postopanja s sklepom svojo nepristoj¬ nost ali nedopustnost redne pravne poti in nič¬ nost že izvedenega postopka. Prav tako morajo postopati višja sodišča, če se pojavi šele pred njimi omenjena nepristojnost ali nedopustnost redne pravne poti. Če pa se pokaže taka nepristojnost ali nedo¬ pustnost redne pravne poti 3 šele, ko je posto¬ pek že pravnomočno končan, izreče kasacijsko sodišče na predlog vrhovnega upravnega oblast- va 4 izvedeni sodni postopek za ničen. Odločba po prvem in drugem odstavku se ne sme izreči, če ji je glede na razlog ničnosti na poti druga pravnomočna odločba, ki jo je izreklo ali isto ali drugo sodišče. Prim. § 42 j. n. 1 Če je pravna stvar podvržena tuji sodni ali ne- sodni oblasti ali domačim nesodnim oblastvom. 2 Če je pristojno izredno sodišče ali drugo domače stalno oblastvo ali ustanova. 3 Ne velja za stvari, ki jih morajo razpravljati in reševati domača sodišča v nepravdnem postopku. Ti primeri se obravnavajo kakor absolutne (neproroga- bilne) nepristojnosti (št. 6 § 571) po 2. odst. 1. odd. § 4i. 4 Pristojno ministrstvo oziroma banska uprava. § 41. — I. Če se smatra sodišče iz drugih raz¬ logov, ne pa iz onih, ki so navedeni v § 40, za ne- § 41. 1. Zoper sklep, ki je izrekel, da je za pravno stvar pristojno zborno sodišče, ni pravnega sredstva, najsi je izdalo sklep zborno sodišče prve ali druge stopnje. (Zagreb SS B a dne 12. marca 1955., Sl. Pr. 167 §§ 41—42. pristojno (§ 39, drugi odstavek), zavrne tožbo po službeni dolžnosti. Kadar pa je sodišče o tožbi že določilo narok, se sme izreči za nepristojno samo, če poda tože¬ nec o pravem času 1 prigovor nepristojnosti 2 ali če ne more postati sodišče po odredbah tega za¬ kona pristojno za to pravno stvar niti po izreč¬ nem sporazumu strank . 3 O tem se odloči s skle¬ pom. II. Če je odločilo zborno sodišče, da je stvarno pristojno, ali če je razsodilo stvar, dasi stvarno ni pristojno, po razpravi , 4 ki sta se je udeležili obe stranki , 5 ni dopustno, izpodbijati odločbo ali sodbo, češ, da je pristojno za to pravno stvar drugo zborno ali okrajno sodišče. III. Če je bila stvarna nepristojnost sodišča pravnomočno izrečena, je vezano na to odločbo vsako sodišče, ki se mu pozneje predloži ta prav¬ na stvar . 6 Na podstavi odločbe okrajnega sodišča, ki se je izreklo glede na vrednost spornega predmeta za nepristojno, se sme uvesti ista pravna stvar pred zbornim sodiščem prve stopnje, še preden postane ta odločba pravnomočna; na odločbo okrajnega sodišča je vezano tudi to zborno sodi¬ šče, dokler se odločba na višji stopnji pravno¬ močno ne spremeni. III, 477; z dne II. septembra 1928., Th. Vlil, 779: z dne 27. marca 1928., Sl. Pr. 11, 210; z dne 25. oktobra 1927., Th. VIII, 539; Beograd z dne 6. decembra 1937., Branič 1938, 187. 2. Z zbornim sodiščem je razumeti okrožno sodišče tudi takrat, kadar je odločil sodnik poedinec. (Zagreb SS z dne 16. januarja 1936., Pravni Život 1936, 568. 168 Spor o pristojnosti. Prav to velja takrat, kadar cdkaže trgovin¬ sko sodišče ali trgovinski ali rudniški senat kak¬ šnega zbornega sodišča pravno stvar kakšnemu zbornemu sodišču ali kakšnemu senatu, ki mu je izvrševati občo sodno oblast, naposled pa tudi, če se je izreklo tako zborno sodišče ali izrekel tak senat za nepristojno, odnosno za nepristojnega, glede na odredbe §§ 47 in 48. Prim. §§ 43, 45, 46 j. n. 1 Na prvem naroku ali na okrajnem sodišču, pre¬ den se spusti toženec v razpravljanje. 2 Namreč prorogabilne (relativne). 3 Kadar gre za neprorogabilno nepristojnost (§ 101/3). Če spada stvar pred nepravdno sodišče, jo je odstopiti tjakaj. 4 V teku katere se pa o pristojnosti ni razpravljalo. 5 Torej ne, ako je izšla sodba zbog izostanka, a se na naroku o pristojnosti ni razpravljalo. 6 Podobno velja v razmerju med rednimi in izred¬ nimi sodišči. Spor o pristojnosti. a) Med d o m a č i m i sodišči. § 42. — O sporih med različnimi sodišči prve stopnje glede pristojnosti za izvrstno pravno stvar odloča s sklepom ono sodišče, ki jim je po stopnji neposredno skupno višje sodišče. 1 Ta odločba se izreče brez predhodne ustne razprave na strankin predlog ali po prijavi ka¬ terega izmed sodišč, ki se udeležujejo spora. Ta odločba se ne more izpodbijati. Prim. § 47 j. n. 1 O sporih med sodišči različnih pravnih območij gl. § 104 zus. pri čl. 46.'* 169 §§ 43—44. b) Z inozemskimi oblastvi. § 43. — Spore o pristojnosti med domačimi so¬ dišči in inozemskimi sodišči ali oblastvi morajo prijaviti domača sodišča ministru pravde. Pojasnilo ministra pravde je za domače so¬ dišče obvezno. Prim. § 48 j. n. Drugo poglavje. Stvarna pristojnost. Okrajna sodišča. § 44. — V pristojnost okrajnih sodišč spadajo: 1. spori o imovinskopravnih zahtevkih, če ne presega njih predmet v denarju ali v denarni vrednosti 12.000 dinarjev, izvzemši one pravne tspore, ki so odkazani, ne glede na vrednost spor¬ nega predmeta, v pristojnost zbornih sodišč prve stopnje. Ne glede na vrednost spornega predmeta, spa¬ dajo v pristojnost okrajnih sodišč: 2. spori o očetovstvu 1 nezakonskega otroka in o obveznostih, 2 ki jih ima po zakonu nezakonski oče proti materi in otroku; § 44. 1. Za odškodninsko pravdo zbog zapeljevanja po § 1528 odz. ni izključne pristojnosti po št. 2. (Zagreb SS B z dne 27. decembra 1928., Th. Vili, 848.) Nasprot¬ no, da je pristojno za odškodninski zahtevek neza¬ konske matere iz § 1528 odz. ne glede na vrednost spornega predmeta odi. z dne 25. aprila 1950., Sl. Pr. H, 252. 2. Če se je najemnik obvezal, da bo izvršil popra¬ vila v stanovanju, pa tega ni storil on, temveč hišni lastnik, uveljavlja slednji s tožbo na povrnitev teh stroškov izpolnitev pogodbe, ki se ne tiče nje obstoja. 170 Okrajna sodišča. 3. spori o določitvi ali popravi meja nepremič¬ nih imovin, * * 3 potem spori o služnosti stanovanja 4 in o zadržani preživnini (preživitek); 4. spori zbog motene posesti, 5 če se zahteva s tožbo samo, da bi se zaščitilo in vzpostavilo po¬ slednje dejansko posestno stanje; 5. vsi spori, ki izvirajo iz zakupne ali najemne (rabokupne) pogodbe in pa iz pogodb, omenjenih v § 671, kolikor ne gre za spor niti o obstoju takih pogodb niti o plačevanju zakupnine ali na¬ jemnine ali pa odškodnine; 6 potem spori o odpove¬ di, o izročitvi ali prevzemu stvari, danih v zakup ali najem, nadalje spori o zadržbi premičnih stvari, ki jih je vnesel najemnik ali zakupnik ali ki sicer jamčijo za zavarovanje zakupnine one¬ mu, ki daje stvar v zakup; 7 6. spori, ki izvirajo iz pogodb o najemu delov¬ ne moči med službodavcem in služabništvom (sluga, služkinja) ali drugimi osebami, ki so v služabnem razmerju in prav tako žive v službo- davčevem gospodarstvu; med hišnimi lastniki in hišnimi čuvarji; med poljedelskimi in gozdar¬ skimi pridobitniki in njih pomožnimi delavci ali dninarji; potem med posestniki rudnikov in vsemi drugimi službodavci (delodavci) in pri njih za- Za tožbo je pristojno okrajno sodišče. (Zagreb SS B z dne 27. marca J928., Th VIII, 679.). 3. Izključna pristojnost po št. 5 ni podana, če se opira tožbeni zahtevek razen na najemno pogodbo še na drug pravni naslov. (Zagreb SS B z dne 5. maja 1920, Th. I, 28.). 4 . Za uslužbenca, ki nadzira in čuva gozdno posest, velja določba št. 6. ne glede na to, če stanuje in če ima hrano doma. (Zagreb SS B z dne 12. aprila 1932., SI. Pr. II, 358). §§ 44 — 46 . poslenimi mojstri, pomočniki, delavci ali vajenci; nadalje spori, ki izvirajo iz služabnega razmerja mornarjev, kolikor niso vsi ti spori s posebnimi predpisi odvzeti pristojnosti rednih sodišč; 8 7. spori med lastniki ladij, brodniki, splavarji, vozniki in njih naročitelji ali med gostilničarji in njih potniki in gosti o obveznostih, ki izvirajo iz teh razmerij; 9 8. spori zbog hib na živini; 10 9. spori o poljskih služnostih; 11 10. vsi spori, ki jih odkazujejo posebni zakoni v področje okrajnih sodišč. 12 V področje okrajnih sodišč spadajo tudi od¬ ločbe o sodni odpovedi zakupnih ali najemnih pogodb, naštetih v prvem odstavku, št. 5; izdaja¬ nje nalogov za predajo ali prevzem zakupnih ali najemnih stvari kakor tudi izvajanje dokazov o pomorskih škodah. 13 Prim. § 49. 1 § 163 odz. 2 § 167 odz. 3 Gl. sedaj čl. 24 in 25 unp., §§ 275 sl. np. 4 §§ 521, 522 odz. 5 §§ 548 cpp. 6 n. pr. stroškov za popravilo stanovanja. 7 Po 61. 3 ur. z dne 4. junija 1937., Sl. N. 131— XXXIX/293, Sl. L. 360 (prej § 1101 odz.). 8 Gl. zadevne predpise § 1 D 7. 9 §§ 970 sl., 1316 odz. 10 §§ 922 sl. odz. 11 §| 477 sl. odz. 12 Na podstavi drugih predpisov so izključno pri¬ stojna okrajna sodišča: a) za tožbe o delitvi zapuščin (§ 74/2); b) za sprejem dokazov v svrho zavarovanja istih, kadar se pravda še ni začela in v nujnih primerih (§ 480); Okrajna, okrožna sodišča. c) za izkazovanje pravne pomoči (§§ 35, 36, 685); č) za sprejem tožbe siromašne stranke in njene prošnje za podelitev siromaške pravice na zapisnik po t. 4 § 165 in po § 166. d) za tožbe o pravici kmetov na selišča ali o pri¬ padnosti teh k zadrugi po zak. o bivših kmetskih se- liščih in o pridobljenih beglukih z dne 17. maja 1928., Sl. N. 122—LXT/198 (čl. 17). e) za pravne stvari, omenjene v čl. 16, t. 2. f) Okrajno kot izvršilno sodišče je pristojno za razpravljanje o vseh sporih, ki nastanejo ob izvršil¬ nem postopku in zaradi njega, § 21 ip., nadalje tudi za tožbe po §§ 34, 35 ip., če je dovolilno sodišče okrajno sodišče in za tožbe po § 36 ip., če se vloži tožba, ki bi sicer spadala pred okrožno sodišče, po¬ tem ko se je izvršba že pričela. 13 T. j., kadar je za odločitev o škodi sami pristoj¬ na pristaniška kapetani ja, gl. t. 20 pod Č pri § 1. § 45. — V pristojnost okrajnih sodišč spadajo v mejah, označenih v § 44. prvem odstavku, št. 1, tudi izdaje plačilnega naloga po predpisih man¬ datnega, meničnega in čekovnega postopka (§ 5, četrti odstavek), nadalje spori, ki so nastali na podstavi prigovorov, podanih zoper te naloge. 1 1 In izdaja pogojnega plačilnega povelja, gl. 61. 14 in 15. Okrožna sodišča. § 46. — V pristojnost okrožnih sodišč spadajo vsi oni spori, ki niso odkazani v pristojnost okrajnih sodišč. S 46. Pri imovinskih tožbah iz zakonskega razmerja je za pristojnost odločilen zgolj predmet zahtevka, ne temelj. Torej se ravna pristojnost za tožbe, ki gredo na plačevanje preživnine, po višini zahtevane pre¬ živnine. (Zagreb SS B z dne 22. marca 1928., Sl. Pr. I. 177, Th. Vlil, 650). Nasprotno: vzdrževalni zahtevek izvira iz zakonskega razmerja, zato ni čist imovinsko- 173 §§ 46—47. Ne glede na vrednost spornega predmeta, spa¬ dajo) pod izključno pristojnost okrožnih sodišč: 1. spori o priznanju ali izpodbijanju zakon¬ skega rojstva; 1 2. spori o ločitvi od mize in postelje, o razvezi zakona ali o neveljavnosti zakona, kolikor ne bi odkazovali posebni zakoni teh sporov v področje drugih oblastev; 2 3. vsi ostali spori, ki izvirajo iz medsebojnega razmerja zakoncev in se ne tičejo čisto imovin- skopravnih zahtevkov, ali iz razmerja med rodi¬ telji in otroki, kolikor ne spadajo ti spori v področje drugih oblastev ali v nepravdni posto¬ pek; 4. spori o povračilu škode, ki jo store držav¬ ljanom državni ali samoupravni organi z nepra¬ vilnim izvrševanjem službe; 3 5. spori o rudniških stvareh (§ 48); 6. vsi spori, ki jih odkazujejo posebni zakoniti predpisi v področje okrožnih sodišč. 4 Prim. § 50 j. n. 1 §§ 157 sl. odz. 2 §§ 94 sl., 107 odz., kolikor niso pristojna cerkvena sodišča. O tem gl. § 1 A II. 3 § 25 zs., § 78 č. z., § 80 zak. o drž. prometnem osebju, § 38 zak. o banski upravi, § 87 zak. o občinah, § 112 zak. o mestnih občinah. 4 Okrožno sodišče je vselej pristojno za tožbe sod¬ nikov in zoper sodnike po § 75 cpp. v zvezi s čl. 23, nadalje po § 62 avt. zak. za tožbe na ugotovitev av¬ torskih pravic na zabrano njih nadaljnje kršitve ka¬ kor tudi na izročitev onega, za kolikor je kršilec obogatel. pravni zahtevek, pa je pristojno zanj vselej okrožno sodišče. (Novi Sad z dne 22. junija 1935., Ignjatovič 1935, 161). 74 Okrožna, trgovinska sodišča. Spori v trgovinskih stvareh. § 47. — I. Pred trgovinska sodišča ali pred trgovinske 'senate okrožnih sodišč spadajo, če presega vrednost spornega predmeta 12.000 din: 1. spori iz trgovinskih poslov, če je naperjena tožba zoper trgovca, trgovsko družbo ali zadrugo in je posel za toženo stranko trgovinski posel; 2. spori, ki izvirajo iz poslov trgovinskih po¬ srednikov (mešetarjev), merilcev in drugih oseb, ki so pooblaščene, vršiti in potrjati v trgovinskem prometu podobne posle, če teko ti spori med njimi in njih naročitelji; 3. spori, ki nastanejo iz pravnega razmerja med trgovci in njih prokuristi, trgovinskimi po¬ oblaščenci, trgovinskimi pomočniki in drugimi nameščenci v njih obratu, kolikor ne spadajo ti poslednji med služabništvo, nadalje spori, ki na¬ stanejo iz pravnega razmerja vseh teh oseb proti drugim osebam, proti katerim izvira njih odgo¬ vornost iz poslov, izvršenih v obsegu obrata ta¬ kega delodavca; 4. spori, ki izvirajo iz meničnopravnih in če- kovnopravnih zahtevkov. 12 II. Ne glede na vrednost spornega predmeta, spadajo v izključno pristojnost trgovinskih so¬ dišč ali pa trgovinskih senatov okrožnih sodišč: 1. spori, ki izvirajo iz pravnih razmerij ter se tičejo zaščite in rabe izumkov, vzorcev, modelov § 47. 1 Vse tožbe osebja, ki je nameščeno pri tr¬ govcu, spadajo pred trgovinsko sodišče, če presega vrednost spornega predmeta znesek 12.000 din, ne pa pred okrajno. (Zagreb SS z dne 20. decembra 1955., Mjes. 1935, 92.) 2. Gl. odi. pri § 1 B"i). 175 in žigov, kolikor ni o tem drugih zakonitih od¬ redb; 3 2. spori, ki se tičejo ladij in plovitve na morju in na vodah, proglašenih za mednarodne, potem spori, ki izvirajo iz vseh pravnih razmerij, o ka¬ terih je soditi po zasebnem pomorskem pravu, kolikor se ne uporabljajo odredbe § 44, št. 5. do 7; 4 3. spori iz odsvojitve trgovinskega obrata, ki teko med strankami pogodnicami; 4. spori o pravici, uporabljati trgovinsko fir¬ mo, kakor tudi spori, ki izvirajo iz te pravice; 5. spori, ki nastanejo med ustanovitelji delni¬ ške družbe med njimi samimi in med podpisniki delnic in ustanovitelji; iz pravnega razmerja čla¬ nov trgovske družbe med njimi samimi kakor tudi iz pravnih razmerij med člani uprave in lik¬ vidatorji družbe, prav tako pa tudi med njimi in družbeniki; med tihimi drugovi in lastnikom tr¬ govinskega podjetja; med udeleženci društva za poedine trgovinske posle, ki se vodijo na skupni račun, in sicer vse to v dobi, dokler traja druž¬ beno razmerje, kakor tudi ko prestane. 5 Prim. § 51 j. n. 1 Ce ni za spor pristojno okrajno sodišče po § 45. 2 Po čl. 22 zak. z dne 17. junija 1931., Sl. N. 137- XLV/307, Sl. L. 356, je v sporih, v katerih je pravdna stranka Narodna banka, pristojno trgovinsko sodišče, če presega vrednost spornega predmeta 12.000 din. Isto velja po čl. 49 zak. o Priv. agrarni banki z dne 17. aprila 1929., Sl. N. 94—XXXIX/207, Ur. L. 201 za Privilegirano agrarno banko. 3 Po § 147 zak. o industrijski svojini (n. pr. pri § I B 1) so pristojna trgovinska sodišča o tožbah na ugotovitev industrijske svojine, opustitev Trgovinska sodišča. nadaljnjih kršitev, na izvedbo potrebnih zavaroval¬ nih ukrepov, na izročitev s kršitvijo dobljene obo¬ gatitve, na po.vračilo povzročene škode pri krivdni kršitvi in na povračilo odišlega dobička, če je bila kršitev namerno prizadeta. — Nadalje so pristojna za določitev odškodnine zbog razlastitev predmetov in¬ dustrijske svojine za deželnobrambne ali monopolne svrhe, kolikor se odškodnina daje in če se ne doseže sporazum (§§ 15, 16, 20, 36, 48 zak.) . — O ostalih spo¬ rih sodi uprava za zaščito industrijske svojine. 4 Če se vodi dotična pravda pred sodiščem na Su- šaku, Splitu ali Dubrovniku, nastopa v teh pravdah pomorski senat imenovanega okrožnega sodišča (§ 29 zu s.). 5 Pred trgovinsko sodišče ali trgovinski senat spa¬ dajo še, ne glede na vrednost spornega predmeta: a) Odškodninske tožbe zaradi telesnih poškodb in usmrtitve ljudi, povzročenih z dogodki na železnicah (gl. čl. 14 in 15). b) Tožbe (pritožbe) zbog ničnosti ali neučinljivosti razsodov borznih razsodišč po čl. 5. c) Tožbe na razveljavitev skupščinskih sklepov delniške družbe in družbe z omejeno zavezo zbog kršitve zakona ali pravil (§§ 285, 457 n. trg. zak.). d) Za tožbe po § 18 zadr. zak. na povračilo škode, povzročene s kršitvijo pravil, in na razveljavitev skupščinskih sklepov gospodarske zadruge po § 3S nav. zak. e) Po § 21 zak. o pobijanju nelojalne kon¬ kurence z dne 4. aprila 1930., Sl. N. 83-XXXII/185, Sl. L. 10 vse tožbe, ki se vodijo na podlagi tega zakona. f) Ur. o kartelih z dne 3. avgusta 1934., Sl. N. 190-L/477, Sl. L. 547 s spremembo z dne 5. avgusta 1934., Sl. N. 291-LXX/664, Sl. L. 734, določa v 2. odst. § 15: Sporni predmeti po tožbah iz 1. odst. |na pri¬ znanje pravice do odstopa od kartelne pogodbe] ter imovinski spori med pogodbenimi strankami, ki na¬ stanejo zbog odstopa od pogodbe ali zbog izdaje od¬ ločbe na osnovi § 11 [s katero se prepovedo pogodbe izvestne vsebine], spadajo, ne glede na vrednost spor- 177 12 nega predmeta, pred trgovinska sodišča, odnosno pred trgovinske senate okrožnih sodišč, v katerih območju ima tožena stranka svoj sedež. Spori v rudniških stvareh. § 48. — Pred rudniške senate okrožnih sodišč, ki izvršujejo rudniško sodno oblast, gredo spori, ki se tičejo rudarstva, kolikor ne spadajo po § 44, št. 1, 5, 4, 5 in 6, v področje okrajnih sodišč. Ne glede na vrednost spornega predmeta, spa¬ dajo izključno pred omenjeni senat spori: 1. o tožbah, s katerimi se ostvarja stvarna pra¬ vica do predmetov rudniške lastnine skupno z njenimi sestavinami nad zemljo in s priteklinami rudnikov ali s katerimi se zahteva, da se taka pravica razveljavi; 2. o rabi predmetov, označenih pod št. i; 3. o starejši pravici kopanja ob rudarskih koncesijah; 4. o pozivu za odmero meja zemljišču za ru¬ darska kopanje; 5. o prestanku rudniških pravic; 6. o lastnini ali rabi jamskih voda; 7. o razmerjih, urejenih v rudniških zakonih, med rudniškimi podjetniki kakor tudi med njimi in njih uradniki 1 in pooblaščenci; potem o raz¬ merjih med rudniškimi podjetniki in posestniki drugih nepremičnin; 8. o upravljanju rudniškega podjetja in nje¬ govih priteklin kakor tudi o računovodstvu gle- § 48. Samo za tožbe o sporih, ki se nanašajo na rudarstvo in ki so urejeni z rudarskim zakonom, je pristojno rudarsko sodišče. (Zagreb SS B z dne 22. ju¬ lija 1929., Th. VIII, 948.) Rudniški spori. — Vrednost spornega predmeta. de njega med posestnikom rudnika in njegovimi uradniki ali pooblaščenci; 9 . o družbenih pogodbah glede obratovanja, uporabljanja ali okoriščanja skupnih rudnikov; 10. o razmerjih rudarskih družb proti njih članom, kolikor so urejena ta razmerja z rudar¬ skimi zakoni. Prim. § 53 j. n. 1 Spori paznikov in redarjev spadajo po 1. odst. pred okrajna sodišča. Vrednost spornega predmeta. § 49 . — Vrednost spornega predmeta glede sodne pristojnosti se oceni po času, ko se tožba vloži. 1 Plodovi, prirastek, obresti, škode in stroški se ne jemljejo v poštev, če niso predmet glavnega tožbenega zahtevka. Prav to velja o reševanju vprašanja, ali spa¬ da sporna stvar pred sodnika poedinca ali pred senat zbornega sodišča prve stopnje. 2 Prim. § 54 j. n. 1 §§ 321, 543, 594; § 1 zak. o opominjevalnem post.- gl. pri či. 14. Če se zahteva določena vsota denarja, je ta enaka vrednosti spornega predmeta. Poznejša sprememba vrednosti ostane za pristojnost neodlo- čilna, ako sporni predmet ni denarna terjatev (§ 26). § 49. 1. Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se upoštevajo obresti le, če se uveljavljajo same zase, kot sestavni del glavne stvari in ne le kot stranske dajatve. (Zagreb SS B z dne 28. decembra 1927., Th. VIII, 582.) 2. Če se glasi glavnica na tujo valuto, se upošteva tudi premija, ki jo določa Narodna banka. (Beograd z dne 14. marca 1934., Branič 1934, 444.) 179 12 * §§ 49—52. Če je to. potem je zvišanje zahtevka nedopustno, če bi postalo s tem sodišče nepristojno. Glede ma- lotnih stvari gl. § 543. 2 § 6 . § 50 . — Če vtožuje z eno tožbo več sosporni- kov več zahtevkov zoper več tožencev po § 112, št. 1, ali zoper istega toženca ter se opirajo v tem poslednjem primeru ti zahtevki na isti dejanski in pravni temelj, se določi vrednost spornega predmeta zaradi tega, da se ugotovi pristojnost, po seštevku vseh vtoževanih zahtevkov. 1 Če pa se vtožuje z eno tožbo več zahtevkov po § 112, št. 2 , ali po § 522 , drugem stavku, ni odločilen za ugotovitev pristo jnosti seštevek vrednosti vseh zahtevkov, ampak pristojnost se presoja po vred¬ nosti predmeta vsakega poedinega zahtevka zase. 2 * Če se zahteva samo del glavnice, je odločilen skupni znesek še neporavnane glavnice; 8 če pa se zahteva presežek, ki ostane iz pobota vzajemnih terjatev pravdnih strank (prebitek), je odločilen skupni znesek terjatev, ki jih je navedel tožilec zato, da ustanovi zahtevani prebitek. 4 * * Prim. § 55 j. n. 1 Zahtevki se seštevajo tako pri subjektivnem in sicer materialnem sosporništvu) kakor pri objek- § 50. 1. Ostanek skupne vsote terjatev iz posamez¬ nih faktur je v pogledu stvarne pristojnosti odločilen tudi pri odprtem računu. (Zagreb SS B z dne 13. marca 192S., Th. Vlil, 665.) 2. Tudi če vtožuje cesionar samo delni znesek terjatve, ki mu je bil odstopljen, je odločilen za do¬ ločitev pristojnosti celotni znesek še ne poravnane glavnice. (Zagreb SS z dne 17. februarja 1938.. Pravni Život 1938, 126.) 180 Vrednost spornega predmeta. tivnem (§ 322) kopičenju, če se opirajo na isto de¬ jansko in pravno podlago. 2 Vsota posameznih vrednosti je neupoštevna. 3 Ce tudi se ne vtožuje vsa še neporavnana glav¬ nica. Če se zahteva ostanek neke terjatve, je odloči¬ len ta ostanek. 4 Upošteva se skupni znesek celotnih terjatev in se pri tem ne upošteva, da je nekatere teh terjatev ali del njih pobotati (§ 51). Le če je bilo pobotanje že izvršeno ali če se je nek znesek dejansko že pla¬ čal, se te nasprotne terjatve odštejejo od sk upne ga zneska vtoževanih terjatev. fu, 7**7- § 51. — Če izjavi tožilec v tožbi, da je voljan sprejeti namesto vtoževane stvari določen de¬ narni znesek, 1 ali če zahteva v tožbi, da se mu prisodi stvar ali določena vsota, 2 je ta vsota od¬ ločilna za oceno pristojnosti ali za sestavo sodi¬ šča (§ 6, prvi odstavek). V vseh drugih primerih, kjer je vrednost spornega predmeta odločilna za oceno pristojno¬ sti ali za sestavo sodišča in sporni predmet ni de¬ narni znesek, mora označiti tožilec v tožbi nje¬ govo vrednost. To velja zlasti tudi pri ugotovit¬ venih tožbah. 3 Ob oceni vrednosti spornega pred¬ meta se ne sme odbiti vrednost onih nasprotnih dajatev, ki jih je tožilec morda dolžan. 4 Prim. § 56 j. n. 1 §§ 506, 594: izberna možnost (facultas alterna¬ tiva). - Alternativna obligacija. 3 In tudi za vmesni ugotovitveni predlog po §§ 331 in 354. 4 Nasprotne terjatve, s katerimi se utegne pobo¬ tati, se ne upoštevajo, gl. op. 4 pri § 50. § 52. — Če se zahteva s tožbo samo zavarova¬ nje terjatve ali zastavna pravica, se določi vred- 181 §§ 52—55. nost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje. Če je zastavljeni predmet manj¬ še vrednosti od terjatve, ki naj se zavaruje, se določi vrednost spornega predmeta po tem pred¬ metu. 1 Prim. § 57 j. n. 1 Zato mora navesti tožilec v tožbi vrednost za¬ stavnega predmeta. § 53. — Za vrednost pravice, prejemati koristi ali dajatve, ki se ponavljajo, se jemlje, in sicer: 1. če je doba trajanja neomejena, dvajsetletni znesek koristi ali dajatev; 2. če je doba trajanja nedoločena ali omejena na življenje, desetletni znesek koristi ali dajatev; 3. če je doba trajanja določena, seštevek vseli prihodnjih koristi ali dajatev za vso to dobo, toda nikakor ne več od dvajsetkratnega enoletnega zneska. 1 V sporu, ali obstoji ali ne obstoji zakup ali najem stvari, se jemlje za vrednost spornega predmeta triletni seštevek zakupnine ali najem¬ nine. V sporu o zakoniti preživnini (alimentaciji) se jemlje za vrednost spornega predmeta sešte¬ vek triletnih obrokov, kolikor se ne zahteva pre¬ živnina za krajšo dobo. Prim. § 58 j. n. 1 Posamezni enoletni zneski se pri tem ocenjajo po prednjih predpisih. Če se ne vtožuje pravica, prejemati korisii ali da¬ jatve, ampak posamezne koristi ali dajatve, odloča skupna vrednost vtoževanih koristi ali dajatev. § 54. — Za spore, ki jim je predmet izvršitev kakšnega dela, dopustitev, opustitev ali izjava 182 Vrednost spornega predmeta. volje, a se jim imovinska vrednost ni ugotovila pred tožbo z naredbo oblastva, s pogodbo ali z običajem, se jemlje za vrednost spornega pred¬ meta oni znesek, ki ga označi tožilec kot svojo korist. Prim. § 59 j. n. § 55. •— Če misli 1 zborno sodišče prve stopnje, da je vrednost spornega predmeta v tožbi oči- viclno ocenjena čez mero visoko, in če se mu zdi verjetno, da bi po pravilni cenitvi vrednost spor¬ nega predmeta ne dosegla vrednostne meje, odlo¬ čilne za pristojnost zbornega sodišča, sme to so¬ dišče, preden pristopi k ustnemu razpravljanju, preskusiti po službeni dolžnosti 2 točnost nave¬ dene cenitve, bodisi da zasliši pravdne stranke, bodisi da ogleda sporni predmet ali ga po potrebi oceni po izvedencu, če se da storiti to poslednje brez znatnih stroškov in brez znatne zamude. 3 Če spozna zborno sodišče, da je pristojno za pre¬ sojo stvari okrajno sodišče ali da je pristojen sodnik poedinec zbornega sodišča prve stopnje, odpremi spise k pristojnemu sodišču ali pa k sodniku poedincu. V tem primeru zadenejo stro¬ ški za poizvedbe tožilca; sicer pa spadajo med pravdne stroške. Prim. § 60 j. n. 1 Ko predhodno preskuša tožbo po § 525. 2 Za ta preskus velja preiskovalno načelo. 3 Gl. § 330 sp.: Zaradi poizvedb o vrednosti spor¬ nega predmeta (§ 55 cpp.) se ne sme odlagati ne prvi narok, ne nalog za vložitev odgovora na tožbo. Po¬ trebne poizvedbe in izvedbo dokazov poveri senat odrejenemu sodniku. Ko so poizvedbe dovršene, od¬ loči sodišče brez ustne razprave, ali se odstopi stvar sodniku poedincu ali okrajnemu sodišču. 185 §§ 56 — 58 . § 56. — Izvzemši primer, omenjen v § 55, 1 je vrednost spornega predmeta, kakor je navedena v tožbi, glede pristojnosti obvezna tako za sodi¬ šče kakor tudi za toženca. Prim. § 60/4 j. n. 1 Ter primera § 54 (če je vrednost ugotovljena z oblastveno naredbo, s pogodbo ali običajem) in § 545. Izpodbijanje pristojnosti civilnega, trgovinskega ali rudniškega senata. § 57. — Če se predlaga 1 v pravni stvari, ki se razpravlja pred civilnim senatom okrožnega so¬ dišča, da se odkaži pravna stvar trgovinskemu ali rudniškemu senatu istega sodišča (prigovor nepristojnosti), in sodišče spozna, da je treba ta prigovor usvojiti, preden se konča razprava o glavni stvari, sme skleniti obenem, kolikor se pokaže to po stanju razprave za primerno 1 , da zamenja enega rednega sodnika senata takoj častni sodnik. 2 Prav to se sme storiti s tem, da se zamenja častni sodnik z rednim sodnikom, če se poda pri¬ govor, da trgovinski ali rudniški senat ni pristo¬ jen zato, ker spada pravna stvar v področje obče sodne oblasti. § 56. Druga stopnja je vezana na ocenitev spor¬ nega predmeta v tožbi, če pravdno sodišče ni popra¬ vilo ocenitve navzdol. (Zagreb SS B z dne 30. novem¬ bra 1952., Sl. Pr. II, 377.) § 57. Sodišče občega sodstva nanj naslovljeno tožbo ne sme odstopiti samo trgovinskemu senatu istega sodišča, marveč mora čakati na zadevni stran¬ kin predlog (Zagreb SS B z dne 30. junija 1926., Tli. VII, 214.) 184 Izpodbijanje pristojnosti. Odločbo o prigovoru nepristojnosti ni odprav¬ ljati v teh primerih strankam posebej, ampak sprejme se v sodbo, ki se izreče po končani raz¬ pravi o glavni stvari. Prim. § 61 j. n. 1 Gl. odločbo. 2 Sklep se ne more pobijati s samostojnim rekur- zom (anal. § 58/4). § 58. — Če si pridrži senat v primerih pred¬ njega paragrafa odločbo o prigovoru nepristoj¬ nosti, dokler ne odloči o glavni stvari, sme pri¬ vzeti predsednik senata, kakor se pač zahteva da se odkaži stvar ali trgovinskemu, rudniškemu ali pa civilnemu senatu, po potrebi k razpravi častnega sodnika ali rednega sodnika za dopol¬ nilnega sodnika. Če spozna prvotni senat potem, da je prigo¬ vor nepristojnosti osnovan, odredi predsednik senata, ako se razpravlja stvar pred civilnim se¬ natom, a bi morala priti pred trgovinski ali rud¬ niški senat, da zamenja enega rednega sodnika privzeti častni sodnik. Če pa se razpravlja ta pravna stvar pred trgo¬ vinskim ali rudniškim senatom, a bi morala priti pred civilni senat, odstopi častni sodnik tega se¬ nata svoje mesto rednemu sodniku, ki je bil pri¬ vzet k temu senatu kot dopolnilni sodnik. To določbo ni dopustno izpodbijati s samo¬ stojnim pravnim sredstvom. V sodbi je treba navesti spremembo, ki je na ta način nastopila v sestavi senata, in imena čla¬ nov senata, ki so po tej spremembi izrekli sodbo. Član senata, ki je na ta način izstopil, mora prisostvovati razpravi in posvetovanju, ne sme pa 185 §§ 58 — 64 . se udeleževati posvetovanja in glasovanja o od¬ ločbi; toda v treh dneh. po izrečeni odločbi mora priobčiti predsedniku senata o presoji sporne stvari pismeno svoje mnenje, ki se priloži zapis¬ niku o posvetovanju. Prim. § 62 j. n. § 59. — Odredbe §§ 57 in 58 se uporabljajo tudi takrat, kadar se poda v pravni stvari, ki se je izročila trgovinskemu sodišču, prigovor nepri¬ stojnosti zato, ker mora priti pravna stvar pred okrožno sodišče, ki je poklicano, izvrševati občo sodno oblast, ali pa pri tem poslednjem sodišču zato, ker mora priti pravna stvar pred trgovin¬ sko sodišče. Prim. § 63 j. n. § 60. — Če se izpodbija odločba, izrečena s po¬ močjo dopolnilnega sodnika, zbog nepristojnosti sodišča in misli višje sodišče, da je bil prvotni senat resnično pristojen, presoditi stvar, se ni ozirati višjemu sodišču na nepristojnost, ako se tudi mnenje onega člana senata, ki je izstopil pred končno odločbo, ujema z izpodbijano od¬ ločbo. Prim. § 64 j. n. Tretje poglavje. Krajevna pristojnost (podsodnost). Obča krajevna pristojnost. § 61. — Vse tožbe, za katere ni osnovana po¬ sebna krajevna pristojnost pri drugem sodišču, je treba vlagati pri stvarno pristojnem sodišču, 186 Obča krajevna pristojnost. pri katerem ima toženec občo krajevno pristoj¬ nost. 1 Prim. § 65 j. n. 1 Siromašna stranka sme vložiti tožbo na sodni zapisnik pri okrajnem sodišču svojega prebivališča ali bivanja. § 62. — Obča podsodnost kakšne osebe 1 se določa po kraju, kjer se je ta oseba nastanila z namero, 2 da bi tam stalno prebivala (prebivali¬ šče, domicil). 3 Če ima ta oseba prebivališče v območju raznih sodišč, sme vložiti tožilec tožbo pri katerem koli teh sodišč. Prim. § 66 j. n. 1 Fizične osebe. 2 Gre za prostovoljno nastanitev. 3 Glej podsodnost za ustvarjanje trgovske zadržne pravice pri čl. 13. § 63. — Za osebo, ki nima prebivališča ne v naši ne v drugi državi, je obče krajevno pristoj¬ no ono sodišče, v čigar območju biva ob času, ko se tožba vloži pri sodišču. Če ta oseba vobče ne biva v naši državi ali če se ne ve, kje biva v naši državi, sme biti to¬ žena zaradi obveznosti, ki so nastale, dokler je bivala v naši državi, ali zaradi obveznosti, ki jih mora izpolniti v naši državi, pri sodišču svojega poslednjega prebivališča ali bivanja v naši dr¬ žavi. Prim. § 67 j. n. § 64. — Naši državljani, ki žive stalno v ino¬ zemstvu kot uradniki ali uslužbenci naše države, obdrže občo podsodnost, ki so jo imeli, dokler so 187 §§ 64 — 67 . živeli v naši državi. Če se taka podsodnost ne da dozvedeti, se določi zanje obča podsodnost po kraju, ki mu pripadajo kot občani. Če niti take obče krajevne pristojnosti ni ali če je ni moči dozvedeti, jo določi po § 25 kasacijsko sodišče. 1 Prim. § 69 j. n. 1 Ta podsodnost je podana po § 72 tudi za ženo in otroke, če žive skupaj s tem državljanom. § 65. — Za osebe, ki so v vojaški službi, in za osebe, ki služijo pri orožništvu, finančni ali ob¬ mejni straži, je pristojno' ono sodišče, v čigar območju je edinica ali neposredna komanda (po- veljništvo), ki ji pripadajo te osebe. Ob premestitvi traja ta podsodnost, dokler ne dospe ta oseba v novi namembni kraj. Za vojaško osebo, ki ni v naši državi, je pri¬ stojno sodišče onega kraja, kjer je komanda, ka¬ teri pripada, ali sodišče, v čigar območju je bil kraj poslednje edinice ali neposredne komande vojaške osebe. 1 Prim. § 68 j. n. 1 Gl. § 72/2 glede podsodnosti za ženo in otroke. § 66. — Za državo je pristojno sodišče onega kraja, kjer je sedež javnega organa, ki je po do- tičnih zakonitih ali drugih predpisih poklican, zastopati državo v sporni stvari, 1 za oblast, srez in občine pa sodišče, v čigar območju je sedež uprave teh samoupravnih teles. Prim. § 74 j. n. § 66. Generalna direkcija državnih železnic je sa¬ mostojno upravno ohlastvo, podrejeno prometnemu ministrstvu. (Državni svet z dne 28. decembra 19%., Odločbe v upravnih stvareh (Sl. Pr.) I, 19.) 188 Obča krajevna pristojnost. 1 Uredba o poslovanju državnega pra¬ vobranilstva z dne 50. decembra .1936., Sl. N. 28 — IX, 36 iz 1. 1937., Sl. L. 445/1937, določa v tem po¬ gledu: Čl. 2. V pravdah zoper državo, za katero se določa pristojnost sodišča po toženčevi obči krajevni pristojnosti v smislu §§ 61 in nasl. cpp., je poklicano zastopati predvsem tisto državno pravobranilstvo, v čigar območju je stvar, na katero se nanaša spor, nato pa tisto, v čigar območju se je pripetil dogodek, iz katerega je nastal uveljavljam zahtevek, naposled pa tisto, v čigar območju je sedež tistega osrednjemu oblastvu neposredno podrejenega urada, v čigar po¬ dročje spada tožbeni predmet. — V vseh drugih pravdah, kakor tudi za druga zastopanja pred sodi¬ ščem ali drugim oblastvom je pristojno tisto državno pravobranilstvo, na čigar ozemlju je sodišče prve stopnje ali oblastvo, pri katerem je postopek započet. V drugih poslih državnega pravobranilstva odloča glede pristojnosti načelo, izraženo v prvem odstavku tega člena. Čl. 3. Vsako državno pravobranilstvo sme, če je treba, opraviti o stvareh svoje krajevne pristojnosti potrebna pravdna dejanja tudi izven svojega ob¬ močja. § 6?. — Kolikor posamezne obče obvezne od¬ redbe ne predpisujejo kaj drugega, se ravna obča krajevna pristojnost javnih trgovinskih, koman- ditnih in delniških družb, družb z omejeno za¬ vezo, zadrug, rudniških družb, javnih zakladov in korporacij, cerkva, nadarbin in ustanov, zavodov, ki služijo javnim namenom, imovinskih mas, društev, imovinskih, cerkvenih, bogoslužnih in drugih občin, zemljiških skupnosti, hišnih za¬ drug kakor tudi drugih pravnih oseb, ki niso fi¬ zične osebe in ne spadajo niti pod odredbe § 66, po' njih sedežu. V dvomu se smatra za njih se¬ dež kraj, kjer se vodi njih uprava. 1 Prim. § 75 j. n. §§ 67-73. 1 Čl. 22 zak. o Narodni banki kraljevine Jugoslavije z dne 17. junija 1931., Sl. N. 137—XLV/307, Sl. L. 356, določa: Za vse spore, bodisi s strani banke zoper druge osebe bodisi za one drugih oseb zoper banko je pristojno trgovinsko sodišče v Beogradu, odnosno sodišče s sedežem v kraju, kjer je bančna podružnica. Podobno določa čl. 49 zak. o Privilegirani b a n k i z dne 16. aprila 1929., Sl. N. 94—XXXIX/207, Ur. L. 201, vendar pa to ne velja za spore, glede ka¬ terih obstoji po cpp. izključna pristojnost kakega sodišča. § 68. — Sodišče, ki je pristojno za tožbe zoper pravno osebo, je pristojno tudi za tožbe, ki jih vloži ta oseba zoper svoje člane iz razmerja članstva, kakor tudi če tožijo- člani iz tega raz¬ merja člane uprave ali zastopništvo te pravne osebe. j. ■ i ' . ■; § 69. — Za ženo je pristojno sodišče, ki je pristojno za njenega moža (§ 61), dokler zakon ne prestane z moževo smrtjo ali z razvezo ali do¬ kler nista zakonca sodno ločena od mize in po¬ stelje. Če je mož opustil prebivališče v naši državi, žena pa je ostala v tuzemstvu, je pristojno zanjo sodišče v kraju njenega stalnega bivanja, dokler ne začneta zakonca nanovo skupnega zakonskega življenja. Prim. § 70 j. n. § 70 . — Sodišče, pristojno za očeta (§ 61), je pristojno tudi za njegove zakonske, posvojene ali pozakonjene otroke, dokler so pod njegovo očetovsko oblastjo. Za te otroke je, ko pre¬ stane očetovska oblast, a so ti še maloletni, kakor 190 Izključne podsodnosti. tudi za osebe pod skrbstvom, pristojno stvarno pristojno sodišče v kraju, kjer je ono sodišče, ki je pristojno, voditi varuštvo in skrbstvo. Prim. § 71 j. n. § 71. — Za nezakonske maloletne otroke je pristojno sodišče, ki je pristojno za mater (§§ 61, 69), dokler ne postanejo polnoletni. Za nezakon¬ ske maloletne otroke, ki jih vzdržuje javen za¬ vod, pa je pristojno sodišče, v čigar območju je sedež zavoda. Prim. § 72 j. n. § 72. — Za ženo in otroke, omenjene v § 70, prvem stavku, onih oseb, ki so označene v § 64, kakor tudi onih, ki SO’ označene v poslednjem odstavku § 65, je pristojno sodišče, ki je pristoj¬ no za moža ali za očeta, če žive skupaj. Sicer pa je pristojno zanje sodišče kraja, kjer prebivajo ali se stalno mude. Prim. § 73 j. n. Posebna krajevna pristojnost. 1. Izključna. Zakonske stvari. § 73. — Za tožbe, s katerimi se zahteva loči¬ tev od mize in postelje, razveza zakona ali izrek, da je zakon ničen, potem za tožbe o imovinsko- pravnih zahtevkih iz zakonskega razmerja, zdru¬ žene s tožbo za ločitev ali razvezo zakona, kakor tudi za vse tožbe, ki izvirajo iz zakonskega raz¬ merja in se ne tičejo zgolj imovinskopravnih za- § 73. Gl. odi. pri-§ 46. 191 §§ 73 —??. htevkov, je pristojno sodišče, v čigar območju sta imela zakonca poslednje skupno prebiva¬ lišče. 1 Prim. § 76 j. n. 1 Nadomestna podsodnost § 98. C) pristojnosti cerkvenih sodišč gl. pri § I pod A II. Zapuščinske stvari. § 74. — Za tožbe: 1. o dedinski pravici ali tožbe, ki se opirajo na legat (volilo) ali na druge naredbe za primer smrti; 2. dedičev zoper dediče kot take; 3. upnikov, ki nastanejo iz zahtevkov proti pokojniku ali proti njegovim dedičem kot takim, je pristojno, dokler se pravnomočno sodno ne prisodi (izroči) zapuščina (do razporedile re¬ šitve), ono stvarno pristojno sodišče, v čigar ob¬ močju je sedež sodišča, pred katerim se razprav¬ lja zapuščina. 1 Za tožbe o delitvi zapuščine je pristojno tako pred pravnomočnim sodnim prisoji lom zapuščine kakor tudi po njem ono sodišče, ki razpravlja o zapuščini ali je odločilo o njej. 2 Prim. § 77 j. n. 1 Če gre za zapuščino muslimana, šerijatsko so¬ dišče, če se tiče spor zapuščine inozemca, sodišče, v čigar območju so nepremičnine, ki tvorijo dotično zapuščino. 2 Okrajno sodišče. Tožbe, ki jih vlaga sodnik, intožbe zoper sodnika. § 75. — Če bi moral vložiti tožbo ali bi moral biti tožen okrajni sodnik pri onem sodišču, pri § 74. Tožba, s katero se zahteva delitev zapuščine, spada izključno pred sodišče, ki vodi zapuščinsko raz¬ pravo. (Zagreb SS B z dne 25. maja 1921., Th. I, 71.) 192 Izključne podsodnosti. katerem posluje, je pristojno za spor nadrejeno okrožno sodišče. Če je v istem položaju pred¬ sednik kakšnega okrožnega sodišča, je pristojno najbližje okrožno sodišče, bodisi da je pristojno za spor okrožno, bodisi njemu podrejeno okraj¬ no sodišče. 1 Prim. § 79 j. n. 1 Glede postopka gl. čl. 23. Ta podsodnost izključuje tudi podsodnosti po § 73, 74, 76 in 77, ne vpliva pa na podsodnost za tožbo, v katerih je pravdna stranka sodnikova žena ali otrok. Tožbe za povračilo zoper državne in samoupravne organe. § 76. — Za tožbe, s katerimi se zahteva po¬ vračilo zbog prekršitve pravice, ki jo zakrive državni ali samoupravni organi, opravljajoči službo, je krajevno pristojno ono stvarno so¬ dišče, v čigar območju je sedež državnega ob- lastva ali samoupravnega telesa, ki je prekršilo pravico ali čigar nameščenci so povzročili to prekršitev pravice. 1 Prim. § 80 j. n. 1 Za tožbe, kadar je tožena država ali samouprava sama, ali za tožbe, s katerimi se zahteva odškodnina od sodnikov in drugih sodnih organov (čl. 25 zs. v zvezi s čl. 47 ucp.p.) ter občinskih organov ali name¬ ščencev (§ 87 zak. o občinah in § 112 zak. o mestnih občinah — n. p. pri § 1 pod D 17). Za tožbe zoper druge državne in banovinske organe je pristojno okrožno sodišče, v čigar območju je bila škoda stor¬ jena (§ 78 č. z. in § 80 zak. o drž. prom. osebju). Spori o nepremičnini. § 77 . — Pri nepremičninah je pristojno za tožbe o stvarnih pravicah, o neobstoju takih pra- 195 13 §§ 77—'«2. vic ali o njih razveljavitvi, o delitvi, 1 o mejah, 2 potem za posestne tožbe kakor tudi za tožbe zbog motene posesti sodišče, v čigar območju leži nepremičnina. Za tožbe o poljskih in hišnih služnostih ali drugem stvarnem bremenu je pristojno sodišče, v čigar območju je služno ali obremenjeno po¬ sestvo. Prim. § 81 j. n. 1 O razdružitvi skupnosti odloča nepravdno so¬ dišče, če med solastniki ni sporu: a) o predmetu de¬ litve in o obsegu skupne stvari; b) o solastninski pravici poedinih solastnikov ali o velikosti njih deležev (§ 267 sl. np.). 2 Nepravdno sodišče po §§ 275 sl., pravdno po §§ 280 sl. Spori o moteni posesti glede vod¬ nih pravic. § 78. — Za tožbe zbog motene posesti glede vodnih pravic je pristojno ono sodišče, v čigar območju se je posest motila. Prim. § 82 j. n. Spori o zakupih ali n a j e m i h nepremičnin. § 79. — Spori, izvirajoči iz pogodb o zaku¬ pih ali najemih zemljišč, zgradb ali stvari, ki jih priznava državljansko pravo za nepremični¬ ne, nadalje spori iz pogodb o zakupu ali najemu mlinov na ladjah ali drugih zgradb, postavljenih na ladjah, spadajo pred ono sodišče, v čigar ob¬ močju leži zakupna ali najemna stvar. 1 m Izključne podsodnosti. Isto sodišče je tudi pristojno, izdajati v teh stvareh odločbe in naloge, naštete v poslednjem odstavku § 44. Prim. § 83 j. n. 1 To sodišče je pristojno tudi za zastavni popis vnesenih predmetov, če se ne predlaga obenem s tožbo zaradi najemnine ali zakupnine po čl. 3. ur. z dne 4. junija 1937., Sl. N. 131—XXXIX/293, Sl. L. 360. Če leži sporna nepremičnina v raz¬ nih sodnih območjih. § 80. — Če leži nepremičnina v območju več sodišč in se ocenja podsodnost po kraju, kjer leži sporna stvar, je tožilcu na izvolji, vložiti tožbo pri katerem koli teh sodišč. Prav to velja tudi takrat, kadar je glede na meje območja raznih sodišč dvomno, v čigavem območju leži sporna imovina. Če se združi v eni tožbi več zahtevkov, ki bi spadali po prednjih odredbah glede na kraj, kjer leži sporna imovina, v pristojnost raznih sodišč, je tožilcu na izvolji, vložiti tožbo pri ka¬ terem koli teh sodišč. 1 Prim. § 84 j. n. 1 Pravica do izbora prestane z vročitvijo tožbe tožencu (§ 100). § 81. — Predpisi o izključni podsodnosti po §§ 77, 78 in 79 veljajo tudi za izdeželne osebe. 1 Prim. § 85 j. n. 1 Gl. čl. 19. Spori iz članskega razmerja. § 82. — Spori pod I., št. 3., in pod II., št. 5. § 47 kakor tudi spori, v katerih se izpodbijajo sklepi glavnih skupščin trgovinskih družb ali 195 13 ’ §§ 82—85. pridobitnih gospodarskih zadrug, 1 spadajo pod izključno pristojnost onega sodišča, pri katerem je firma vpisana v trgovinskem registru, ali kjer bi se bila morala vpisati. 2 Prim. § 83 b j. n. 1 §§ 283, 285, 457 trg. zak., §§ 18, 38 zadr. zak. 2 Nadaljnje izključne podsodnosti določa § 22 zakona o pobijanju nelojalne konku¬ rence [n. p. gl. op. 5 e) pri § 47]: (1) Za tožbe, vložene na podstavi tega zakona zo¬ per onega, čigar podjetje je v državi, ali zoper ka¬ terega se vloži tožba glede na zaposlenost pri po¬ sebnem podjetju v državi, je izključno pristojno so¬ dišče območja, kjer je podjetje. Če ima podjetje več obratovališč, je pristojno sodišče onega kraja, na ka¬ terega se dejanje nanaša, drugače pa sodišče, kjer je glavni kraj podjetja. Za tožbe zoper osebe, ki ni¬ majo podjetja v državi, je pristojno sodišče kraja, kjer toženec stalno prebiva. Če nima prebivališča v državi, sodišče začasnega bivanja v državi ali če tudi to ni znano, sodišče kraja, kjer je bilo dejanje stor¬ jeno. (2) Zoper več tožencev, za katere so pristojna na podstavi I. odst. razna sodišča — če so izpolnjeni po¬ goji civilnosodnega postopka — se sme vložiti tožba pri katerem koli teh sodišč. (3) Če se vrši storjeno dejanje, nasprotno temu zakonu, po spisih ali natisnjenih delih, ki se pošiljajo iz kraja zunaj naše države, se smatra glede pristoj¬ nosti sodišča za kraj, kjer je bilo dejanje izvršeno, oni kraj, kamor je bil spis ali natisnjeni izdelek po¬ slan ali kjer je bil izročen ali razširjen. 2. Krajevna pristojnost po izboru. Podsodnost po kraju opravila. § 83. — Osebe, ki bivajo kje v okolnostih, po katerih je moči domnevati, da bodo bivale tam dalj časa, zlasti delavci, služabništvo in dijaki, 1 % Podsodnosti po izboru. smejo biti toženi, če imajo pravdno sposobnost, 1 zaradi vseh imovinskopravnih zahtevkov tudi v kraju njih bivanja. Prim. § 86 j. n. 1 Polnoletnost se ne zahteva. P o d s o d n o s t po kraju stanišča (n a s t a n a). § 84. — Osebe, ki imajo zunaj sodnega ob¬ močja svojega prebivališča rudnik, tvornico, tr¬ govinsko ali drugo obratovalnico, smejo biti to¬ žene v sporih iz pravnih razmerij, izvirajočih iz teh podjetij, pri sodišču, v čigar območju je to podjetje. Ce imajo lastniki rudnikov, tvornic, trgovin¬ skih ali obrtnih podjetij tudi zunaj kraja, kjer je sedež podjetja, posebne nastane, se sme vložiti zoper nje tožba iz pravnih razmerij, ki se tičejo teh nastanov, tudi pri sodišču, v čigar območju je nastan. Osebe, ki obdelujejo kot lastniki, uživalci ali zakupniki bodisi sami, bodisi po drugih, pose¬ stvo, h kateremu spadajo stanovanjska ali go¬ spodarska poslopja, smejo biti tožene zaradi vseh pravnih razmerij, izvirajočih iz obdelova¬ nja tega posestva, tudi pri sodišču, v čigar ob¬ močju je to posestvo. Prim. § 87 j. n. Podsodnost po kraju izpolnitve. § 85. — Tožba zaradi ugotovitve, ali obstoji ali ne obstoji pogodba, tožba zaradi izpolnitve § 85. 1. Dogovor o kraju izpolnitve utemeljuje podsodnost le, kadar 'je dokazan z listino. (Zagreb SS 197 §§ 85—87. ali razveljavitve pogodbe kakor tudi tožba, s ka¬ tero se zahteva odškodnina zato, ker pogodba sploh ni bila izpolnjena ali ni bila izpolnjena tako kakor je treba, se sme vložiti tudi pri so¬ dišču kraja, kjer mora toženec po sporazumu strank izpolniti pogodbo. Ta sporazum se mora z listino dokazati. 1 Med osebami, ki izvršujejo trgovinski obrt, 2 se ustanavlja podsodnost po kraju izpolnitve tudi takrat, kadar je na pismeni naročilnici, ki jo je naročitelj podpisal, zabeležka, da se mora plačati kupnina za naročeno blago v določenem kraju in da se sme v tem kraju tudi tožiti. 3 Prim. § 88 j. n. 1 Ni treba, da bi bile izjave strank obsežene v isti listini. 2 § 19 ob. z. 8 Pri obročnih poslih se po čl. 20 podsodnost po § 85 ne da dogovoriti, razen če je posel na kupčevi strani trgovinski. § 86. — Imetnik menice sme vložiti tožbo zoper njene podpisnike pri sodišču, v čigar ob¬ močju je plačilni kraj. 1 Prim. § 89 j. n. 1 Glede sospornikov gl. 2. odstavek § 90. Prim. tudi § 85. § 87. — Tožbe, ki izvirajo iz najema ladje, iz službenega razmerja mornarjev in iz poslov po- B z dne 22. novembra 1921., Th. II, 172; Beograd z dne 6. junija 1958., Arhiv 1938, L1V, 257.) 2. Faktura ni naročilnica, podpis te potrjuje sa¬ mo prejem robe in ne dokazuje zato dogovora o pri¬ stojnosti, pa najsi je v fakturi tudi takšna klavzula. (Beograd z dne 12. novembra 1935., Pravos. 1935, 480.) § 87. Gl. odi. 1 pri čl. 14. 198 Podsodnosti po izboru. morske vožnje, se smejo vlagati tudi pri sodišču, v čigar območju toženec biva, kjer se mora blago predati, kjer se mora potnikov prevoz do¬ vršiti ali kjer se potovanje prekine. 1 Prim. § 90 j. n. 1 Druge slične podsodnosti: a) Tožbe na odškodnino zaradi telesnih poškodb in usmrtitve ljudi, povzročenih z dogodki na želez¬ nicah, se smejo vlagati tudi pri sodišču kraja, v čigar območju se je dogodek pripetil (gl. čl. 14 in 15). b) Tožbe na povračilo škod, povzročenih v obratu z motornim vozilom, se smejo vlagati tudi pri stvarno pristojnem sodišču, v čigar okolišu se je po- škodovalni dogodek pripetil (§ 9 zak. z dne 9. avgusta 1908., n. p. gl. pri čl. 14 op. 2). c) Po zak. o z r a k op 1 o v s t v u z dne 22. febru¬ arja 1928., Sl. N. 50-XIII/75, Ur. L. 83: § 90. Tožba za povračilo škode, prizadete na zemlji ali na terito¬ rialnih vodah, se sme vložiti pri sodišču kraja, kjer je bila škoda storjena, ali pri sodišču toženčevega stalnega prebivališča (domicila). Če je bila škoda pri¬ zadeta zrakoplovu v letu, je pristojno tisto sodišče, v čigar območju se je moral poškodovani zrakoplov spustiti na zemljo. -— Da sodi prevoznikom zaradi denarne odgovornosti, je pristojno po oškodovanče¬ vem izboru sodišče toženčevega stalnega prebivališča (domicila), v kraju odhoda, v kraju prihoda ali v kraju, kjer se je dogodek pripetil. d) Po zak. o konvenciji za zenačenje izvestnih predpisov mednarodnega zrakoplovnega prevoza z dne 31. marca 1931., Sl. N. 124-XXXVII/267, Sl. L. 613: Čl. 28. Odškodninska tožba se mora po tožilče¬ vem izboru vložiti na ozemlju ene Visokih strank po- godnic ali pri sodišču prevoznikovega prebivališča, glavnega sedeža njegovega obratovanja ali pri sodi¬ šču kraja, kjer je zavod, s pomočjo katerega je bila sklenjena pogodba, ali pri sodišču namembnega kra¬ ja. Postopek se opravi po zakonu pristojnega sodi¬ šča. — Čl. 32. Nične so vse klavzule o prevozni po¬ godbi in vse posebne prejšnje konvencije o škodi, s 199 §§ 8 ? — 91 . katerimi bi stranke odstopale od predpisov te kon¬ vencije, bodisi da se odrejajo z odredbo zakona, ki se uporablja, bodisi s spremembo predpisov o pri¬ stojnosti. Razsodiščne klavzule v mejah te konven¬ cije, kadar naj nastopa razsodišče v krajih, kjer so pristojna sodišča, omenjena v 1. odst. čl. 28, pa so dopustne. Podsodnost po kraju, kjer so za¬ stavljene stvari. § 88. — Pri sodišču, pristojnem po § 77, se sme združiti s tožbo, s katero se ostvarja zastav¬ na pravica, tožba, s katero se zabteva plačilo terjatve, zavarovane z zastavo; s tožbo, s katero se zahteva, da se ukini (izbriši) zastavna pravica, pa se sme združiti tožba, s katero se zahteva ugotovitev, da ne obstoji terjatev, zavarovana z zastavo, če sta naperjeni obe tožbi zoper istega toženca. 1 Tožbe zbog zaostalih dajatev, ki izvirajo iz stvarnega bremena, se smejo vlagati zoper posest¬ nika obremenjenega zemljišča tudi pri sodišču, v čigar območju leži obremenjeno zemljišče. Prim. § 91 j. n. 1 Stvarna pristojnost se odreja po sodišču, ki bi bilo pristojno, če se ostvarja zastavna pravica ali zahteva izbris iste (§ 52). Podsodnost ob moteni posesti na premičnih stvareh. § 89. — Tožbe zbog motene posesti (§ 44, št. 4.) na premičnih stvareh se smejo vlagati tudi pri sodišču, v čigar območju se je posest motila. Prim. § 92 j. n. 200 Podsodnosti po izboru. Podsodnost za sospornike. § 90. — Več oseb, ki imajo občo podsodnost pred različnimi sodišči, sme biti toženih, kolikor ni določena za spor skupna posebna pristojnost, 1 kot sosporniki 2 pred vsakim domačim sodiščem, pri katerem obstoji obča podsodnost za enega izmed sospornikov, ali, če so med njimi glavni in stranski obvezanci, pred sodiščem, pri katerem obstoji obča podsodnost za enega izmed glavnih obvezancev, 3 razen če ne more postati sodišče po § 101, tretjem odstavku, pristojno niti z izreč¬ nim sporazumom strank. 4 Osebe, obvezane po isti menici, smejo biti tožene kot sosporniki pri sodišču, v čigar ob¬ močju je plačilni kraj te menice. 5 Prim. § 93 j. n. 1 N. pr. §§ 74, 77, 79, 85 do 87. 2 Po § 112 št. I. T. zv. nepravo ali formalno so- sporništvo po št. 2 § 112 ne prihaja v poštev, ker mo¬ ra biti sodišče pri tem stvarno in krajevno pristojno za vsakega toženca. Sosporništvo mora biti podano po navedbah tožbe. 3 Prigovor nepristojnosti učinkuje le za tistega sospornika, ki prigovarja. Stranski obvezanec pa sme prigovarjati, da sodišče za glavnega ni pristojno. 4 N. pr. če gre za zahtevke, od katerih je pristoj¬ no za ene okrajno, za druge izključno okrožno so¬ dišče, ali za en zahtevek bi bilo sodišče pristojno po § 75. 5 Gl. § 86. Podsodnost glavne pravde. § 91. — Tožba, s katero se otvarja zahtevek do stvari ali pravice, o katerem že teče pred § 90. Pri sodišču, pristojnem za sospornike, smejo biti toženi zaeno s tuzemci tudi inozemci. (Zagreb SS B z dne 10. oktobra 1922., Th. III, 302.) 201 §§ 91 — 95 . kakšnim sodiščem pravda med drugimi osekami (glavna intervencija), 1 se sme vložiti tudi pri istem sodišču, dokler se glavna pravda pravno¬ močno ne konča. Prim. §94/1 j. n. 1 Gl. §§ 6 in 117. T. zv. individualna pristojnost, ker je določena tako krajevna kakor tudi stvarna pri¬ stojnost. § 92. — Tožba pravdnega pooblaščenca 1 in pooblaščenca za vročitve, 2 s katero zahtevata na¬ grado in stroške, se sme vložiti tudi pri sodišču pravde, iz katere izvirajo te nagrade ali ti stroški. 3 Prim. § 94/2 j. n. 1 §§ 127 sl. in § 6. S krajevno pristojnostjo se do¬ loča obenem stvarna. 2 §§ 292 sl. in § 6. 3 § 32 za.: Za odvetnikove tožbe iz zastopstvene- ga razmerja je pristojno sodišče, pred katerim je bila stvar rešena na prvi stopnji; drugače pa je pristojno sodišče onega kraja, kjer je odvetnikov sedež. (Tudi ta pristojnost je izberna.) § 93. — Tožbe, navedene v §§ 88, 91 in 92, se smejo vlagati pri tam navedenih sodiščih, najsi ne bi bila ta sodišča stvarno pristojna. 1 Prim. § 95 j. n. 1 Gl. § 6. P o d s o d n o s t nasprotne tožbe. § 94. — Pri sodišču, kjer je vložena tožba, sme vložiti toženec 1 nasprotno tožbo, 2 dokler ni ustna razprava o tožbi končana na prvi stopnji, vendar pa samo, če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali je sicer moči 202 Podsodnosti po izboru. ta zahtevka pobotati, ali če se zahteva z nasprot¬ no tožbo ugotovitev pravnega razmerja ali pra¬ vice, ki sta postali med pravdo sporni in od katerih obstoja ali neobstoja je celoma ali de¬ loma zavisna odločba o tožbenem zahtevku. Nasprotna tožba ni dopustna, če ne bi moglo postati sodišče pristojno 3 za zahtevek, ki se uve¬ ljavlja z nasprotno tožbo, ali za ugotovitveno tožbo (§ 523) niti s sporazumom strank (§ 101, št. 3.). 4 Prim. § 96 j. n. 1 Ne tudi stranski intervenient. 2 O delni in končni sodbi v takem primeru gl. § 4S7. 3 Stvarno pristojno, krajevna nepristojnost je ne- odločilna. 4 Prošnja za izdajo plačilnega povelja in vročitev istega ne ustanavljata podsodnosti nasprotne tožbe (§ 13 zak., nav. v op. 1 pri čl. 14). Podsodnost po prejšnjem pre¬ bivališču. § 95. — Rokodelci, prodajalci na drobno, krč¬ marji, brodniki, vozniki in drugi obrtniki; na¬ dalje pomočniki, služabništvo in drugi delavci za mezdo smejo tožiti za svoje terjatve od prodaje izdelkov in blaga, za opravljeno službo ali delo v treh mesecih od dne, ko so poslednjič kaj pro¬ dali ali opravili, kupca ali naročitelja dela ali delodavca, ki se je v tem preselil v območje drugega sodišča, pri onem sodišču, ki je bilo pri¬ stojno po njegovem prejšnjem prebivališču. 1 Prav to velja tudi za zasebne učitelje glede zahtevka za nagrado. 205 §§ 95—98. Prim. § 97 j. n. 1 Hišni in gospodinjski posli sinejo tožiti tudi pri sodišču, kjer ravno stanujejo (gl. § lD7). P o d s o d n o st za brodnike in m o r - nar j e. § 96. — Terjatve, ki izvirajo iz pravnih razme¬ rij, navedenih v § 95, se smejo vtoževati zoper brodnike in mornarje pri sodišču, v čigar ob¬ močju bivajo ti ob času, ko se vloži tožba, tudi takrat, kadar imajo prebivališče v območju dru¬ gega sodišča. Prim. § 98 j. n. P o d s o d n o s t i m o v i n e. § 97. — Tožbe zbog imovinskopravnih za¬ htevkov zoper osebe, 1 ki nimajo nobenega pre¬ bivališča v naši državi, se smejo vlagati pri vsa¬ kem domačem sodišču, v čigar območju je imo- vina 2 3 teh oseb ali stvar, ki se zahteva s tožbo. Ce ima taka oseba terjatev v naši državi, se smatra prebivališče njenega dolžnika za kraj, kjer je njegova imovina. Ce niti toženčev dolž- § 97 . \. Za podsodnost imovine vrednost in kako¬ vost predmeta nista odločilni. Tak predmet je tudi veriga v vrednosti 10 din. (Zagreb SS B z dne 4 de¬ cembra 1928., Th. Vlil, 827.) 2. Tudi terjatev, ne glede na višino, se smatra za imovino. Možnost pobota ni zapreka za podsodnost imovine. (Zagreb SS B z dne 20. marca 1928., Th. Vili, 673.) 3. Tožilcu naloženi pravdni stroški o tožbi zoper inozemca, zavrnjeni zaradi nepristojnosti, ne morejo osnovati za isti zahtevek podsodnost imovine. (Zagreb SS B z dne 5. februarja 1929., Sl. Pr. 11, 216.) 204 Podsodnosti po izboru. nik ne prebiva v naši državi, a je v njenem območju stvar, ki jamči za toženčevo terjatev, je pristojno ono domače sodišče, v čigar območju je ta stvar. Inozemske zavode, imovinske mase, družbe, zadruge in druga inozemska društva je moči to¬ žiti mimo tega tudi pri domačem sodišču, v čigar območju je njih stalno zastopništvo za našo dr¬ žavo ali organ, ki mu je poverjeno, opravljati posle teh zavodov ali družb. 3 Glede sporov, ki se tičejo ladij in plovitve na morju, se smatra domača luka, v kateri je ladja registrirana, za kraj, kjer leži imovina. Prim. § 99 j. n. 1 Domačine in tujce, fizične ali juridične osebe, prav tako je brez pomena tožilčeva državna pripad¬ nost. 2 Terjatev, ki je že plačana, pa zastavna pravica zanjo v zemljiški knjigi še ni izbrisana, ni imovina v smislu § 97. 3 §§ 504 sl. n. trg. zak. Nadomestna (subsidiarna) p o d s o d - n ost za tožbe iz zakonskih in rodi¬ teljskih razmerij. § 98. — Tožbe zoper našega državljana, s katerimi se zahteva ločitev od mize in postelje, razveza zakona ali da se izreče zakon za ničen, in druge tožbe, ki se ne tičejo zgolj imovinsko- pravnih zahtevkov ter izvirajo iz medsebojnega razmerja zakoncev ali iz razmerja med roditelji in otroki, se smejo vlagati, kolikor ne spadajo te tožbe v področje drugih oblastev 1 in ne obstoji § 98. Gl. odi. pri § 73. 205 §§ 98 — 101 . zanje v naši državi ne obča ne posebna podsod- nost, 2 pri sodišču, ki je za tožilca obče krajevno pristojno, če pa take podsodnosti ni v naši dr¬ žavi, pri okrožnem sodišču, v čigar območju ima tožilec domovinstvo (občinsko pripadnost). Če ni za tožilca niti take krajevne pristojnosti, določi kasacijsko sodišče, katero stvarno pristojno so¬ dišče bodi krajevno pristojno za to pravno stvar (§ 25). Ta odredba velja tudi za tožbe zoper zakon¬ skega moža ali očeta, ki je bil ob času, ko se je sklenil zakon, naš državljan, pa je pozneje ali opustil ali izgubil naše državljanstvo. Prim. § 100 j. n. 1 N. pr. cerkvenih sodišč. 2 N. pr. po § 73. Vzajemna podsodnost za tožbe zo¬ per inozemske državljane. § 99. — Če se dopuščajo v drugi državi zo¬ per naše državljane 1 v civilnih pravnih stvareh tožbe pred takimi sodišči, ki bi po odredbah te¬ ga zakona sploh ne bila ali bi bila samo omejeno krajevno pristojna za te pravne stvari, velja ista pristojnost tudi pri naših sodiščih proti državlja¬ nom one države. Prim. § 101 j. n. 1 Pa tudi zoper lastne. Zakon ima v mislih t. zv. materialno reciprociteto. Izbor med več enakimi podsod¬ nost m i. § 100. — Če je pristojnih za isti spor več sodišč, sme vložiti tožilec tožbo pri katerem koli 206 Sporazum o pristojnosti. teh sodišč. Tožilčeva pravica do izbora prestane, ko se tožba vroči tožencu. Prim. § 102 j. n. Sporazum o pristojnosti sodišč. § 101. — Stranke se smejo zediniti s pisme¬ nim sporazumom, da jim sodi določeno sodišče prve stopnje. 1 Listina 2 o tem se mora priložiti še v tožbi. Ta sporazum velja samo, če se tiče določe¬ nega pravnega spora ali pa več pravnih sporov, ki izvirajo vsi iz določenega pravnega razmerja. 3 4 5 6 Spori, vobče odvzeti področju rednih sodišč, se ne morejo spravljati prednje na podstavi takih sporazumov. Prav tako se ne morejo spravljati § 101 . 1 . Dogovorjena podsodnost je veljavna, dasi je obenem tudi obča, in ostane v veljavi tudi po spremembi slednje. (Zagreb SS B z dne 23. janu¬ arja 1928., Sl. Pr. I, 174) 2. Listina mora biti le izvirnik ali poverjen pre¬ pis. (Zagreb SS B z dne 11. aprila 1927., Th. VIII, 420.) 3. Listina je, če podpiše stranka s pomočjo ko¬ pirnega papirja dva izvoda naročilnice. (Zagreb SS B z dne 24. julija 1928., Th. VIII, 761.) 4. Pismen sporazum je veljaven tudi, čeprav je podpis ene stranke na neobičajnem mestu. S cesijo terjatve preide na prevzemnika tudi piristojnost, ki je bila dogovorjena za spore o tej terjatvi. (Zagret) SS B z dne 7. marca 1935., Sl. Pr. III, 476.) 5. Ce se sklicuje stranka na dogovorjeno pristoj¬ nost šele med pravdo, mora predložiti šele takrat li¬ stino. (Zagreb SS B z dne 23. januarja 1928., Th. Vlil, 602.) 6. Ni treba, da bi bilo dogovorjeno sodišče nave¬ deno imenoma, zadostuje, da je naznačen kraj. (Za¬ greb SS B z dne 7. novembra 1922., Th. III, 316.) Ne 207 § 101 . pred zborna sodišča spori, ki spadajo pred okraj¬ na sodišča in tudi ne pred okrajna sodišča spori, ki spadajo v izključno pristojnost zbornih sodišč (§ 46, drugi odstavek, § 47, II. razdelek, in § 48, drugi odstavek). 4 Sodišče, ki je samo po sebi nepristojno, po¬ stane, kolikor bi moglo postati pristojno s spo¬ razumom strank, pristojno tudi s tem, da se spu¬ sti toženec v ustno razpravljanje o glavni stvari in ni podal o pravem času prigovora o nepristoj¬ nosti tega sodišča. 5 Prim. § 104 j. n. 1 Ki postane s tem ali stvarno ali krajevno ali pa v obojnem pogledu pristojno. 2 Mora biti ena listina. zadostuje pa klavzula, da je za spor pristojno sodi¬ šče kraja, v katerem je zastopništvo, ki je podpisalo polico. (Zagreb SS B z dne 9. novembra 1926., Th. VII, 258.) 7. Dogovorjena pristojnost sama po sebi ni iz¬ ključna. (Zagreb SS B z dne 9. januarja 1935., Sl. Pr. II, 460.) 8. Pravne stvari, za katere je pristojno okrajno sodišče, se z dogovorom ne morejo predložiti okrož¬ nemu sodišču. (Zagreb SS B z dne 25. maja 1921., Th. I, 71.) 9. Pač pa je dopustno, da se dogovori okrožno so¬ dišče kot pristojno za spor, o katerem bi naj sodil si¬ cer trgovinski senat. (Zagreb SS B z dne 13. junija 1922., Th. III, 265.) 10. Dogovor na sodišče drugega pravnega po¬ dročja je po zavarovalnem zakonu dopusten. (Zagreb SS B z dne 1. septembra 1931., Sl. Pr. II, 320.) 11. Delitev zapuščine se ne more zahtevati tudi z dogovorom drugje kakor pri zapuščinskem sodišču. (Zagreb SS B z dne 25. maja 1921., Th. I, 71.) 12. Gl. odi. pri čl. 20. 208 Sporazum o pristojnosti. 3 Dogovorjena pristojnost j‘e izključna lei, ako sta stranki to izrečno dogovorili, sicer je le izberna. 4 Nedopustni so naslednji dogovori krajevnih pri¬ stojnosti: a) Po zak. o obročnih poslih [n. p. gl. pri čl. 20] se stranki ne moreta dogovoriti ne na podsodnost po kraju izpolnitve (§ 85), ne na dogovorjeno pristojnost, ako ima kupec prebivališče v tuzemstvu. To ne ve¬ lja, če je posel za kupca trgovinski posel (gl. čl. 20 uepp.). b) Na področju stola sedmorice odd. B se sme po zavarovalnem zakonu za tožbe zoper zavarovatelja dogovoriti le, da se vlagajo tožbe iz zavarovalne po¬ godbe pri sodišču na sedežu zbornega sodišča, v čigar območju ima zavarovatelj prebivališče, obrtni nastan ali kmetijsko posestvo (§ 12 zak. z dne 23. decem¬ bra 1917., št. 501 drž. zak.). c) Po § 22 zak. o nečedni tekmi [n. p. pri op. 5 e § 47 in op. 2 § 82] se ne sme dogovoriti ne druga stvarna ne krajevna pristojnost, kakor sta z zakonom določeni. d) Izključitev dogovorjene pristojnosti velja po pravilu tudi za individualne pristojnosti. 5 Pred zbornimi sodišči na prvem naroku, pred okrajnimi, preden se prične razprava o glavni stvari. Razen tega postane zborno sodišče pristojno še, če je odločilo o zahtevku, za katerega ni bilo pristojno, po ustni razpravi, opravljeni z obema strankama (§ 40 II). 209 14 S 102. DRUGI DEL. Obče odredbe o postopku. Prvi oddelek. Pravdne stranke. Prvo poglavje. Sposobnost, biti pravdna stranka, in pravdna sposobnost. § 102. — Pravdna stranka more biti vsaka fi¬ zična in pravna oseba, kolikor ima pravno spo¬ sobnost po predpisih veljavnih zakonov, kakor § 102 . 1 . Vsaka pravna oseba, ki je po zakona priznana, ima sposobnost, biti stranka, in pravdno sposobnost. (Zagreb SS B z dne 10. januarja 1922., Th. III, 193.) 2. Tudi javna trgovinska družba, ki v trgovinski register še ni vpisana, more biti tožena kot taka. (Za¬ greb SS B z dne 7. marca 1927., Th. VIII, 332.) 3. Aprovizacijski občinski odbori so samo poobla¬ ščenci upravnih občin in zato ne morejo biti toženi. (Zagreb SS B z dne 14 maja 1926., Th. VII, 193.) 4 Šolska občina je samostojna pravna oseba. (Za¬ greb SS z dne 5. decembra 1931., VrM 135.) 5. Administracija (crkovinarstvo) ni subjekt cer¬ kvene imovine (§ 28 zak. z dne 7. maja 1874) in zato ne more biti pravdna stranka. (Zagreb SS B z dne 17. oktobra 1927., Th. VIII, 522.) 6. Posamezna oblastva morejo vlagati tožbe, ka¬ dar pa to store, store v imenu države in za njen ra¬ čun in ne za sebe. Zato je očividno, da je v takih primerih pravdna stranka država in ne dotično obla- stvo. (Beograd z dne 4 februarja 1936., Arhiv 1936, XL1X, 588, Pravni Život 1936, 345.) 210 Pravdna sposobnost. tudi društva 1 in imovinske mase, 2 ki jim prizna¬ vajo posebni zakoniti predpisi pravico biti pravd¬ na stranka. Sposobnost, samostojno opravljati pravdna dejanja pred sodiščem kot stranka (pravdna spo¬ sobnost), ima vsaka oseba, kolikor more samo¬ stojno prevzemati obveze. 3 Prim. § 1 c. pr. r. 1 Dovoljena društva, trgovinska družba, gospo¬ darske zadruge, ne tudi tajna ali prigodna trgovinska družba. 2 Ležeča zapuščina, stečajna masa. 8 Kolikor more pravno veljavno za živa razpo¬ lagati s svojo imovino. 7. Napaka tožbe, naperjene zoper direkcijo dr¬ žavnih železnic, je popravljena s tem, da je bila vro¬ čena tožba državnemu pravobranilstvu, ki je sesta¬ vilo v imenu države poleg drugih vlog tudi odgovor na tožbo. (Zagreb SS B z dne 28. marca 1928., Th. VIII, 682.) 8. Sela kot posebni deli občin so pravne osebe in morejo pridobivati samostojno pravice in spreje¬ mati nase obveze. (Beograd z dne 15. marca 1958., Službeni Glasnik 1938, 226.) 9. Državni upravnik (sekvester) ni zastopnik last¬ nika nepremičnin, ampak organ, ki se opira na lastno, po zakonu ustanovljeno upravičenost. Sme se torej obvezovati neodvisno od lastnika in ima zato sa¬ mostojno pravdno sposobnost. (Zagreb SS B z dne 10. januarja 1922., Sl. Pr. I, 44.) 10. Prisilni upravitelj je legitimiran za tožbe, ki se tičejo prisilne uprave in služijo svrham te. (Za¬ greb SS B z dne 5. marca 1929., Th. VIII, 884.) 11. V teku stečaja je upravitelj stečajne mase upravičen za tožbe, čim pa je stečaj odpravljen, je nadaljevanje pravde zoper njega nično. (Zagreb SS B z dne 13. januarja 1931., Sl. Pr. II, 274.) 211 14 ' §§ 103—105. § 103. — Kolikor ne odreja ta zakon ka j dru¬ gega, se ocenja po veljavnih zakonitih predpisih, ali sme kdo samostojno prevzemati obveze ali je treba pravdno nesposobni stranki zakonitega zastopanja kakor tudi ali je treba posebne po¬ oblastitve 1 za pravdanje ali za poedina pravdna dejanja. 2 3 Prim. § 1 c. pr. r. 1 Tako za osebe, ki nastopajo kot zakoniti zastop¬ niki pravdne stranke n. pr. varuhi ali skrbniki, po¬ močniki (§§ 233, 282 odz.) ali za osebe, ki niso ne sub¬ jekti v pravdo zapletenega pravnega razmerja, pa na¬ stopajo kot stranke iz lastne pravice na tujem mate¬ rialnopravnem razmerju — odsvojitelj spornega pred¬ meta — ali za one osebe, ki morejo nastopati kot pravdne stranke na podlagi posebne zakonite upravi¬ čenosti — upravitelji stečajne mase (§§ 127, 128 stz.), branilec zakonskega rojstva (§ 158 sl. odz.). 2 Od pravdne sposobnosti je ločiti predla¬ ga 1 n o (postulati jsko) sposobnost, t. j. sposobnost, opravljati posamezna pravdna dejanja ali izjave vo¬ lje osebno, brez posredovanja izbranega zastopnika: te nimajo stranke v vseh pravdah, v katerih je pred¬ pisano prisilno zastopanje z odvetnikom, gluhonemi, osebe, ki niso sposobne, da bi se razločno izjavile o predmetu pravnega spora ali ustne razprave, prav ta- § 103. 1. Stranka je pravdno sposobna, ako se sme sploh veljavno pravno obvezati. Ni pa predpo¬ stavka pravdne sposobnosti, da bi morala biti stranka subjekt dotičnega pravnega razmerja, ki je podlaga tožbi. (Zagreb SS B z dne 3. februarja 1927., Th, VIII, 353.) 2. Kadar je tožena omožena žena, je sposobna, pre¬ vzemati samostojno pravdna dejanja. (Beograd z dne 31. avgusta 1936., Arhiv L, 366.) 3. Postopek je ničen, ako je nastopal kot stranka omejeno preklicani. (Zagreb SS B z dne t3. novembra 1930., VrM 229.) Pravdna sposobnost. ko osebe, ki ne znajo državnega jezika, dalje osebe, ki jih je sodišče izključilo od cele ali delne ustne razprave pred okrajnim sodiščem. § 104. — Inozemec, ki po pravu svoje države nima pravdne sposobnosti, se smatra pred sodi¬ šči naše države za pravdno sposobnega, če je pravdno sposoben po zakonih, ki veljajo v naši državi. Vendar pa to ne ovira, da ga zastopa zakoniti zastopnik, ki je po zakonih njegove države upra¬ vičen za to, dokler tak inozemec ne izjavi, da sam prevzema voditev pravde. Prim. § 3 c. pr. r. § 105. — Zakoniti zastopnik pravdno nespo¬ sobne stranke mora dokazati pri prvem pravd¬ nem dejanju, ki ga opravlja pred sodiščem, z li¬ stino, da je zakoniti zastopnik, razen tega pa, kolikor je treba, tudi posebno pooblastitev za voditev pravde, 1 če ni že oboje pri sodišču obče znano. Prav tako je treba dokazati potrebno posebno pooblastitev za opravljanje poedinih pravdnih dejanj, kadar se ta dejanja opravljajo. Prim. § 4 c. pr. r. 1 Gl. op. 1 pri § 103. § 103. Po § 84 zak. o obč. je predsednik občine upravičen, zastopati občino tudi v tožbah, ki so na¬ perjene zoper občino. (Beograd z dne 1. junija 1937., Polic. 1937, 1170.) 2. Pripoznava po skrbniku ležeče zapuščine je dejanje, za katero zahteva zakon posebno pooblastilo. Ako tega ni, je pripoznava nična. (Zagreb SS B z dne 17. septembra 1929., Th. VIII, 952.) §§ 106 — 108 . § 106. — Kar odreja zakon za pravdne stran¬ ke, to velja tudi za njih zakonite zastopnike, ko¬ likor ta zakon ne razlikuje. 1 * III, * * * * VIII, Prim. § 5 c. pr. r. 1 Zakon ne razlikuje glede prisilnega zastopanja z odvetniki (§ 128), ali glede odstranitve od naroka (§ 262), pač pa pri povračilu pravdnih stroškov (§ 151), glede predpostavk za priznanje siromaške pravice (§ 164), kdaj se zaradi smrti ali izgube pravdne spo¬ sobnosti stranke ali njenega zastopnika prekine prav¬ da (§§ 219, 222). § 107. — Sodišče mora paziti v vsakem stanju pravde po službeni dolžnosti na to, ali ima oni, ki nastopa kot stranka, sposobnost, biti pravdna stranka, kakor tudi na nedostatek pravdne spo¬ sobnosti, zakonitega zastopanja, nadalje na ne¬ dostatek potrebne posebne pooblastitve za vodi- tev pravde. § 107. 1. Nedostatek sposobnosti, biti pravdna stran¬ ka, se ne more odpraviti. (Zagreb SS B z dne 16. no¬ vembra 1926., Th. VII, 272; z dne 17. oktobra 1927., Th. VIII, 522). 2. Nedostatek pravdne sposobnosti maloletnika se more odpraviti tudi še v prizivnem postopku. (Zagreb SS B z dne 11. junija 1928., Th. VIII, 729.) 5. Pravdno sodišče preskuša le, ali je bil skrbnik formalnopravno veljavno postavljen, zlasti ali je bilo dotično sodišče pristojno za postavitev, ne sme pa preiskovati materialnopravno podlago skrbniškega dekreta. (Zagreb SS B z dne 25. oktobra 1922., Th. III, 311.) 4. O uporabi tega § ne more biti govora, kadar gre za pooblastilo svojepravne osebe, za katero ne obstoje okolnosti, ki bi upravičevale postavitev skrb¬ nika. (Zagreb SS B z dne 28. februarja 1928., Th. VIII, 641.) 214 Pravdna sposobnost. Če se da tak nedostatek odstraniti, 1 izda so¬ dišče po službeni dolžnosti za to potrebne naloge in določi potreben rok, do katerega se odloži od¬ ločba o pravnih posledicah tega nedostatka. 2 Ka¬ dar pa je za stranko, ki nima sposobnosti, biti stranka, ali za pravdno nesposobno stranko ne¬ varno odlagati, se sme dopustiti tej stranki ali osebi, katera jo zastopa, da opravi potrebna pravdna dejanja, še preden izteče ta rok; toda naknadno mora odstraniti nedostatek. 3 Naredbe, 4 ki jih ukrene sodišče po drugem odstavku, ni dopustno izpodbijati s samostojnim pravnim sredstvom. Podaljšati rok, določen za odstranitev nedostatkov, je dopustno samo, če se nedostatek ne da odstraniti zbog zaprek, ki so izven dosežaja stranke ali njenega zastopnika. Prim. § 6 c. pr. r. 1 Po kratki poti, da se povabi zakoniti zastopnik pravdne nesposobne stranke na sodišče. 2 Sodišče se obrne na varuško ati skrbstveno so¬ dišče. 3 Če se nedostatek ne odpravi, nastopi primer § 109, postopek se izreče za ničen. 4 Za odstranitev teh nedostatkov potrebno se ukrene tudi v postopku na višjih stopnjah. § 108. — Če se nedostatek sposobnosti, biti stranka, pravdne sposobnosti, zakonitega zasto- § 108. t. Nedostatek je popravljen s tem, da je upravitelj stečajne mase vložil prigovore zoper me¬ nični plačilni nalog. (Zagreb SS B z dne G. marca 1928., fh. VIII, 658.) 2. Ni treba, da razpiše sodnik narok in na tem izreče, da je postopek ničen, ker ena stranka ni pravdno sposobna. Storiti sme to tudi izven naroka. (Zagreb SS B z dne 15. julija 1930., Sl. Pr. II, 255.) §§ 108 — 112 . panja ali pooblastitve za voditev pravde ne da odstraniti ali če je rok, določen za to, brezuspeš¬ no iztekel, izreče sodišče prve ali višje stopnje, pri katerem se pravda vodi, s sklepom postopek 1 za ničen (§ 153). Ta odločba se ne sme izreči, če ji je glede na razlog ničnosti na poti druga pravnomočna odločba, ki jo je izreklo isto ali drugo domače sodišče. 2 Prim. § 7 c. pr. r. 1 Ali tudi le posamezno pravdno dejanje. Postopek se izreče za ničen tudi, ako nedostatek pozneje odpade, pa zakoniti zastopnik ali stranka, ki je postala pravdno sposobna, prejšnjega postopka ne odobri (§§ 571 št. 5., 623 št. 2). 2 Pravdno ali nepravdno sodišče. Ne veže pa prejš¬ nja odločba, če so se okolnosti, ki vplivajo na pravdno sposobnost, pozneje spremenile, § 109. — Ce naj se opravi pravdno dejanje zoper pravdno nesposobno stranko, ki nima za¬ konitega zastopnika, in bi bilo za nasprotnika te stranke nevarno odlašati, postavi pravdno sodi¬ šče na predlog tega nasprotnika pravdno nespo¬ sobni stranki skrbnika. 1 Skrbnik se udeležuje za to stranko postopa¬ nja, dokler ne vstopi zakoniti zastopnik v prav¬ do. Razen tega se mora skrbnik prizadevati, da se postavi tej stranki zakoniti zastopnik, če je to potrebno. Prim. § 8 c. pr. r. 1. Edini primer, da postavi pravdno sodišče skrb¬ nika pravdno nesposobni stranki. Potrebna pojasnila, ki utemeljujejo nujnost, da se postavi skrbnik, dobi sodišče na način, predpisan s § 56 sp. Postavitev skrb¬ nika ni treba javno oklicati kakor v primeru § 311. 210 Pravdna sposobnost. — Sosporniki. § 110. — O predlogu, podanem po § 109, pr¬ vem odstavku, se odloči s sklepom in, če ni bil podan predlog na ustni razpravi, brez predhodne ustne razprave. Vendar pa se smejo uvesti pred odločbo potrebne poizvedbe. 1 V postopku pred zbornimi sodišči odloči o predlogu, ki ni bil podan na ustni razpravi, pred¬ sednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana. Prav to velja tudi v vseli drugih primerih, kjer mora postaviti pravdno sodišče v civilnih pravdah stranki skrbnika po predpisih držav¬ ljanskega prava ali po tem zakonu. 2 Prim. § 9 c pr. r. 1 Gl. opombo 1 pri § 109 in § 56 sp. 2 Primeri, predvideni v tem zakoniku, so omenjeni v §§ 310, 313, 315 in 482, vendar gre pri teh za pravdno sposobne stranke. Izvršilno sodišče postavi skrbnika v primerih §§ 49, 135, 257 ip. § 111. — Stroške za postavitev skrbnika in za njegovo poslovanje trpi stranka, ki je dala s pravdnim dejanjem povod, da se je postavil skrbnik, toda ne da bi se ji kratila pravica do povračila, ki ji morda gre. 1 Prim. § 10 c. pr. r. 1 Stroški se določijo s sklepom. Drugo poglavje. Sosporniki. § 112. — Razen v primerih, ki so posebej ozna¬ čeni v drugih zakonih, 1 sme več oseb tožiti ali biti toženih skupno (sosporniki): § 112. Po št. I morejo biti tožene obenem z dru¬ gimi tudi osebe, ki v tuzemstvu nimajo podsodnosti. (Zagreb SS B z dne 10. oktobra 1922., Th. III, 302.) 217 § 112 — 115 . 1. če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njih pravice ali ob¬ veze na isto dejansko in pravno podstavo; 2 2. če so predmet spora zahtevki ali obveze iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podstavo ter velja krajevna in stvarna pristojnost istega sodišča za vsakega poedinega toženca. 3 Prim. § 11 c. pr. r. 1 N. pr. v §§ 86, 113; § 22/2 zak. o nelojalni kon¬ kurenci. 2 T. zv. materialno ali pravo sosporništvo: § 90, solidarni upniki ali dolžniki. 3 T. zv. formalno sosporništvo: § 50/1, 2. stavek, § 322, 2. stavek. § 113. — Kolikor ne preprečujejo tega po¬ sebni pogoji dogovorjenega jamstva (poroštva), smeta biti tožena glavni dolžnik in porok skupno. 1 Prim. 12 c. pr. r. 1 Gl. § 90. § 114. — Ysak sospornik je proti nasprotni stranki v pravdi toliko samostojen, da dejanja ali opustitve enega sospornika drugemu niti ne koristijo niti ne škodujejo. 1 Prim. § 13 c. pr. r. 1 T. zv. priprosto sosporništvo, več pravd je združenih samo formalno v enoto. Zato je vsak so¬ spornik sam zase delaven ali muden, njegova pravd¬ na dejanja drugim sospornikom niti ne škodujejo, niti ne koristijo. Njegovi procesualni predlogi, naj se pravda nadaljuje, razpiše narok, služijo sicer vsem sospornikom (§ 116), toda o stvari sami se upoštevajo njegovi predlogi le glede njegovega tožbenega zahtev¬ ka. S tem sme le sam razpolagati, o tem sme biti le on (po pravilu) zaslišan kot stranka, sicer le kot pri- 218 Sosporniki. ča. Priprosti sosporniki morajo postaviti skupnega po¬ oblaščenca (§ 295), postopek se prekine tudi samo v pogledu enega sospornika, glede drugih teče pravda dalje, roki tečejo za vsakega sospornika posebej (gl. op. 1 pri § 19i), 6e je stvar zrela za odločbo glede enega sospornika, se izda delna sodba (487). § 115 . — Ce se raztega po naravi spornega pravnega razmerja ali po zakonitem predpisu učinek sodbe, ki jo je izreči, na vse sospornike, so ti enotna pravdna stranka, tako da se raztega, če zamude poedine pravdne stranke pravdno de¬ janje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. 1 2 Prim. § 14 c. pr. r. § 115. 1. Enotna sporna stranka obstoji le, kadar mora biti učinek sodbe za vse sospornike eden in isti. Tega ni, ako zahteva tretja oseba od dveh so¬ lastnikov pripoznanje, da je ona izključni lastnik stvari. (Zagreb S SB z dne 10. januarja 1922., Th, lil, 197.) 2. V služnostni pravdi so solastniki enotni sospor¬ niki. (Zagreb SS B z dne 24. oktobra 1927., Th. VIII, 530.) 3. Sosporniki v pravdi zbog neveljavnosti oporo¬ ke so enotni. (Zagreb SS B z dne 5. decembra 1927., Th. VIII, 560. Nasprotna pa z dne 30. decembra 1932., VrM 312.) 4. Solidarna obveza po sebi ne daje še temelja za enotno sosporništvo. (Zagreb SS B z dne 31. avgusta 1920., Th. I, 40; z dne 2. julija 1928., Th. VIII, 749; z dne 19. novembra 1930., VrM 231.) 5. Lastnik avtomobila in toženi šofer v pravdi zaradi odškodnine, povzročene z avtomobilsko vožnjo, nista enotna .sospornika. (Zagreb SS B z dne 20. mar¬ ca 1928., Th. VIII, 676.) 6. Pripoznava samo enega enotnega sospornika ne more biti podlaga sodbi na podstavi pripoznave. (Za¬ greb SS B z dne fT. septembra 1929., Th. VIII, 952.) 219 §§ 115—119. 1 T. zv. enotno s o s p o r n i š t v o. Glede ro¬ kov gl. § 191 v zvezi s § 498, 2. odst.; skupni poobla¬ ščenec § 295, zaslišanje strank § 4t>9. Okolnost, ki pre¬ prečuje, da se ne more pravda nadaljevati v pogledu le enega sospornika, učinkuje v pogledu vseh, enotni sosporniki morejo le skupno razpolagati s tožbenim zahtevkom. Dejanja delavnih sospornikov koristijo tudi zamudnikom, med dejanji delavnih učinkuje vedno ono, ki je skupnemu smotru najbolj ugodno. 2 Primeri enotnega sosporništva, navedeni v raznih zakonih: §§ 117, 124 in 665 cpp., §§ 103, 195, 272 ip., § 124 stz., §§ 138, 287, 380, 457, 480, 495 n. trg. zak., glej tudi § 22 zak. pri § 1 A 21. § 116. — Vsakemu sosporniku gre pravica, po¬ dajati predloge, ki služijo teku pravde. V primeru § 115 se morajo povabiti na vsak narok vsi sosporniki, najsi so nekateri izmed njih izostali od prejšnjega naroka. Prim. § 15 c. pr. r. Tretje poglavje. Udeležba drugih oseb v pravdi. Glavna intervencija. § 11 ?. — Kdor si celoma ali deloma lasti stvar ali pravico, o kateri že teče pravda med drugimi osebami, sme tožiti obe te pravdni stranki skupno, dokler se ne konča ta pravda s pravnomočno odločbo. 1 § 117. Pravna osnova glavne intervencijske tožbe mora biti osnovana v materialnem pravu. Zahtevati se sme z njo le ista stvar ali ista pravica, ki je sporna v temeljni pravdi. Te ni, ako gre v pravdi na izročitev zemljišča na podlagi pogodbe, tretja oseba pa zahteva to zemljišče zase. češ da je ona lastnik. (Zagreb SS B z dne 22. novembra 1927., Th. VIII, 554.) Glavna intervencija. — Stranska intervencija. Prim. § 16 c. pr. r. 1 Pristojnost gl. §§ 6/3, 91 in 93; pravdno poobla¬ stilo § 132 št. 1; prekinitev § 254/2. Stranska intervencija. § 118. — Kdor ima pravno korist 1 od tega, da zmaga v pravdi, tekoči med drugimi osebami, ena izmed strank, se sme pridružiti tej pravdni stranki. Razen tega se smejo tako pridružiti kakšni stranki vse osebe, ki jih upravičujejo posebni zakoniti predpisi za stransko intervencijo. 2 1 Prim* § 17. c. pr. r. 1 Ne samo gospodarsko, češ ker bi vplivala ugodna ali neugodna rešitev na intervenientove imovinske razmere. Korist mora koreniniti v pravnem razmerju te druge osebe, najsi je to imovinsko — ali rodbin- skopravno, najsi je podrejeno zasebnemu ali javne¬ mu pravu. 2 N. pr. § IS zadr. zak., § 3 zak. z dne 24. aprila 1874. št. 48 drž. zak., nadalje v vseli primerih, kjer bi bile osebe kot pravdne stranke enotne sospornice, a ne nastopajo kot take. § 119. — Stranska intervencija v pravdi se izvrši s tem, da se vloži pri sodišču posebna vloga, 1 v kateri navede intervenient, zakaj mu je bilo do tega, da bi ena stranka zmagala. Ta vloga se vroči obema pravdnima strankama. 2 Stranska intervencija sme trajati, dokler se ne konča ta pravda s pravnomočno odločbo. Če predlaga 3 ena izmed pravdnih strank, da se zavrni stranski intervenient, se odloči o tem predlogu s sklepom po predhodni ustni razpravi, § 118. Kdor hoče pristopiti pravdni stranki, more to storiti le kot stranski intervenient. (Zagreb SS B z dne 13. maja 1929., Sl. Pr. T, 196.) §§ 119—122. izvedeni med stranskim intervenientom in ono stranko, ki izpodbija pravico do intervencije. S tem se ne ovira tek glavnega postopanja. 4 Dokler se pravnomočno ne zavrne stranska intervencija, se mora dopustiti intervenientu so¬ delovanje pri glavnem postopanju in se njegova pravdna dejanja ne smejo izključevati. Odločbo, s katero se dopušča stranska inter¬ vencija, ni dopustno izpodbijati s samostojnim pravnim sredstvom. Prim. § 18 c. pr. r. 1 Ni dopustno, izjaviti stransko intervencijo med ustno razpravo na razpravni zapisnik. 2 Sodišče preskuša po službeni dolžnosti samo formalno in abstraktno vprašanje, ali je intervencija dopustna, t. j. ali sme intervenient sploh nastopati pred sodiščem, ali ustreza vloga oblikovno, ali sledi iz navedbe vloge sploh pravna korist. 3 Predlog sme podati stranka med ustno razpravo na razpravni zapisnik. 4 Prekinitev §§ 254, 256. § 120. — Intervenient mora sprejeti pravdo v onem stanju, 1 v katerem je ob času njegove in¬ tervencije. Med nadaljnjo pravdo je upravičen uporabljati, v podporo one stranke, glede katere mu je iz pravnih koristi do tega, da bi zmagala (glavna stranka), vsa napadalna in obrambna sredstva, ponujati dokaze in opravljati vsa ostala pravdna dejanja; 2 njegova pravdna dejanja ima¬ jo za glavno stranko pravni učinek toliko, ko¬ likor ne nasprotujejo pravdnim dejanjem te stranke. 3 5 pristankom obeh pravdnih strank sme vsto¬ piti intervenient v pravdo kot stranka namesto onega, kateremu se je pridružil. OOD Stranska intervencija. — Obvestitev o pravdi. Prim. § 19 c. pr. r. 1 T. j. pravda se nadaljuje, kakor da bi se je in- tervenient udeleževal že skraja. Vsa prej opravljena dejanja obdrže moč in se ne ponove. 2 Sodišče ga mora vabiti na vse nadaljnje naroke. 3 Intervenientova pravdna dejanja preprečijo na¬ stop zamudnih posledic, ako bi bila stranka sama nedelavna. § 121. — Če se razteza pravni učinek sodbe, izrečene v pravdi, po naravi spornega pravnega razmerja ali po posebnem zakonitem predpisu tudi na intervenientovo pravno razmerje proti nasprotniku podpirane stranke, ima intervenient po § 115 sosporniški položaj. 1 Prim. § 20 c. pr. r. 1 Gl. primere, navedene v op. 2 § 115. Obvestitev druge osebe o pravdi. § 122. — Kdor mora zato, da si zagotovi iz- vesten civilnopraven učinek, 1 obvestiti koga dru¬ gega o začeti pravdi, more to storiti z vročitvijo vloge, v kateri navede razlog obvestitve in ob kratkem stanje, v katerem je pravda, če se je ta že začela. S tako obvestitvijo se sme združiti v pravdi, ki se je že začela, ali v pravdi, ki se bo šele za¬ čela, poziv za zaščito (stranska intervencija), ki se opira na predpise državljanskega prava. 2 Obvestitev o pravdi ne daje stranki, ki ob¬ vešča, pravice zahtevati, da bi se prekinila začeta pravda, podaljšali roki in odložil narok, določen za razpravo. Prim. § 21 c. pr. r. 1 § 931 odz., §§ 79, 80 mz. 2 Gl. čl. 26. 223 §§ 121 — 127 . Imenovanje prednika (avktorja). § 123. — Kdor je tožen kot posestnik (imet¬ nik) stvari ali stvarne pravice, 1 a se neče spu¬ stiti v pravdo, češ, da je v posesti za koga dru¬ gega, mora pozvati takoj, ko se mu vroči tožba, tega drugega (prednika), naj se izjavi na prvem naroku, določenem pred pravdnim sodiščem, o svojem razmerju proti spornemu predmetu ali proti tožbeni zahtevi. Ta poziv na prednika in njegovo vabilo se zgodi s tem, da se mu vroči vloga, ki mora ob¬ segati zaradi obrazložitve tega poziva potrebno obvestilo o začeti pravdi. En izvod te vloge se vroči tožilcu še pred prvim narokom. Prim. § 22 c. pr. r. 1 Ne pa, češ da je motil posest (§§ 548 sl.). § 124. — Če prednik prizna na naroku obstoj razmerja, ki ga trdi toženec, sme vstopiti s to- ženčevim pristankom namesto njega kot stranka v pravdo. Tožilčevega pristanka za to je treba samo to¬ liko, kolikor uveljavlja tudi zahtevke, katerih obstoj ni odvisen od vprašanja, ali ima toženec stvar ali pravico v prednikovem imenu. Če prednik prevzame pravdo, mora pravd¬ no sodišče toženca s sklepom 1 oprostiti tožbe (§ 356), ako toženec to predlaga. 2 Če pa se na prvem naroku ne doseže sporazum o tem, da bi prednik prevzel pravdo, se ne sme toženec dalje upirati, da bi se spustil v pravdo. 3 Prim. § 25 c. pr. r. 1 V senatnih pravdali odloča o tem senat na pod¬ lagi zapisnika o prvem naroku brez predhodne ustne razprave, če ni med strankami o tem sporazuma. 224 Imenovanje prednika (avktorja). — Pooblaščenci. 2 Sodba se izreče v tem primeru nasproti pred¬ niku, ki je vstopil v pravdo, a učinkuje in je iz¬ vršljiva tudi zoper izstopivšega prvotnega toženca. 3 Pač pa sme imenovani prednik pristopiti to¬ žencu kot stranski intervenient. § 125. — Če prednik, najsi je bil pravilno povabljen, ne pride na prvi narok, ali če na prvem naroku izpodbija toženeevo trditev ali če se na prvem naroku vobče ne izjavi, ima toženec pravico, se oprostiti tožbe s tem, da zadosti tožil¬ čevemu zahtevku. Koliko nastane iz tega za prednika pravica do povračila škode, se oceni po državljanskem pravu. Prim. § 24 c. pr. r. § 126. — Vročitev vlog, označenih v §§ 119, 122 in 123, odreja predsednik senata. Prim. § 25 c. pr. r. Četrto poglavje. Pooblaščenci. § 127. — Če ne odreja ta zakon kaj drugega, 1 smejo stranke opravljati pravdna dejanja ali osebno ali po pooblaščencih. Tudi ona stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme priti pred sodišče s svojim pooblaščencem ter podajati poleg njega pred sodiščem ustne izjave tudi v onih primerih, kjer je predpisano zasto¬ panje z odvetnikom. 2 Prim. § 26 c. pr. r. 1 Gl. §§ 128, 249, 262/3 (primeri t. zv. predlagalne nesposobnosti). 2 Gl. § 136. 225 is § 128 . § 128. — V postopku pred zbornimi sodišči vseh stopenj morajo biti stranke zastopane z od¬ vetnikom, 1 bodisi da se vodi pravda pred sena¬ tom, bodisi pred sodnikom poedincem. Vendar pa se ne nanaša ta odredba na posto¬ pek prve stopnje v zakonskih sporih; nadalje ne na prvi narok in, kolikor ne odreja ta zakon kaj drugega, ne na pravdna dejanja pred odre¬ jenim 2 ali zaprošenim sodnikom, pred senatnim predsednikom in starešino sodišča kakor tudi ne na one izjave in ona dejanja, ki se opravljajo v sodni pisarni. 3 Zastopanje erarja in javnih zakladov se ureja s posebnim zakonom. 4 5 Kar odreja ta zakon za odvetnike in njih namestnike, velja tudi za za¬ stopnike erarja in njih namestnike. Prim. § 27 c. pr. r. 1 Odvetnik je, kdor je vpisan v imenik odvetnikov pri tuzemski odvetniški zbornici (§ 1 za.). O upravi¬ čenosti zastopanja italijanskih odvetnikov s prejš- § 128. I. Okrožne urade za zavarovanje delavcev morajo zastopati odvetniki, kjer je tako zastopanje predpisano, ne more jih zastopati njih predstavnik. (Beograd z dne 23. novembra 1936., Branič 1937, 36.) Tej nasprotujoči odločbi: Beograd z dne 21. oktobra 1935., Branič 1936, 89; Pravos. 1936, 250.) 2. Pravobranilec hipotekarne banke sme zastopati to v pravdi, čeprav ni vpisan v imenik odvetnikov. (Novi Sad z dne 13. marca 1931., Pravos. 1932, 245.) 3. GL odločbo št. 7 pri § 102. 4. Pred okrajnimi sodišči morejo zastopati državo tudi šefi odsekov ali pravni referenti posameznih dr¬ žavnih oblastev — § 10 zdrpr. (Beograd z dne 4. fe¬ bruarja 1936., Pravni Život 1936, 345.) 5. Na prvem naroku ni treba, da bi bila stranka zastopana z odvetnikom. (Beograd z dne 10. febru¬ arja 1938., Branič 1938.. 364.) 226 Državno pravobranilstvo. njega ozemlja Dalmacije in Reke gl. sporazum, o od¬ vetnikih pod 6c v dodatku pod II. 2 Razen v pripravljalnem postopku, kjer je za¬ stopanje z odvetnikom obvezno. 3 Drugi primeri, kjer zastopanja z odvetnikom ni treba: §§ 173, 444, 465, 559, 562, 614, 677, čl. 23; § 91 zus.; § 126 stz. Nadalje po čl. 56 č) zak. z dne o spremembah in dopolnitvah zak. o privilegi¬ rani agrarni banki: Pred sodiščem sme banko zastopati vsaka oseba, ki jo banka pooblasti, tudi ta¬ krat, kadar je z zakonom predpisano, da mora stranko zastopati odvetnik. Po št. 6 § 48 zak. o ureditvi državne hipo¬ tekarne banke v noveliranem besedilu (ur. z dne 22. junija 1938., Sl. N. 145—XLVlI/378, Sl. L. 414), smejo zastopati banko pred vsemi sodišči pooblaščeni bančni uradniki, ki imajo opravljeni sodniški ali od¬ vetniški izpit, če so prebili po opravljenem izpitu v službi pri državni hipotekarni banki, sodišču ali od¬ vetnikih vsaj tri leta. Podobno velja na podlagi čl. 90 zak. o proračun¬ skih dvanajstinah za april, maj, junij in julij 1925., Sl. N. 72—XV/97, Ur. L. 138, za P o š t n o h ranil- n i c o. V prizivnem postopku pred obrtnim sodiščem po §§ 30 in 31 zak. o obrt. sod. zastopstvo z odvetniki ni predpisano. 4 Zak. o državnem pravobranilstvu z dne 15. julija 1934., Sl. N. 164—XLII/406, Sl. L. 553, določa: § 2. Pri ministrstvu za finance se ustanavlja vrhovno državno pravobranilstvo, ki načeluje držav¬ nemu pravobranilstvu. — Na sedežu vsakega apelacij- skega sodišča obstoje državna pravobranilstva s teri¬ torialno pristojnostjo teh sodišč. — § 3. Državno pravobranilstvo zastopa državo pred sodišči in osta¬ limi oblastvi kakor tudi proti vsem osebam, razen če ni s posebnimi zakoni drugače odrejeno. — § 8. Vr¬ hovni državni pravobranilec in državni pravobranilci zastopajo po tem zakonu brez posebnega pooblastila. — § 9. Vrhovni državni pravobranilec in državni pravobranilci so upravičeni, poveriti zastopanje tudi uradnikom pravobranilstva in tudi sodnim uradnikom, in to v tistih primerih, kjer zakoni predpisujejo, da 227 15 * §§ 128 — 129 . more zastopati stranko samo odvetnik. Po potrebi in naravi posla smejo poveriti zastopanje tudi uradni¬ kom drugih strok. — § 10. V uradih, kjer obstoje šefi pravnih odsekov ali pravni referenti, so tudi ti upravičeni, zastopati državo v sporih, ki spadajo v pristojnost okrajnih sodišč. — § 11. Vrhovni državni pravobranilec poveri lahko ob potrebi zastopanje državnemu pravobranilcu, ki po § 2 ni teritorialno pristojen. — § 13. Če vodijo pravne osebe in usta¬ nove, katerih imovinskopravne interese zastopa dr¬ žavno pravobranilstvo po posebnih zakonih, pravde z državo ali pa med seboj, jih v teh sporih ne more zastopati državni pravobranilec. — § 15. Samo dr¬ žavno pravobranilstvo sme vlagati za državo tožbe in dajati odgovore na tožbe zoper državo, kolikor s tem zakonom ni odrejeno drugače. — § Ih. Dosedanji predpisi poedinih zakonov, po katerih morejo poedini uradi in ustanove voditi pravde v imenu države, ostanejo še dalje v veljavi. — § 17. Vse sodne odločbe v stvareh, ki spadajo v pristojnost državnega pravo¬ branilstva, se morajo vročati državnemu pravobranil¬ stvu; drugače ne morejo imeti pravnega učinka. — § 18. Vsa oblastva so dolžna poslati tožbe in druge spise, podane zoper državo in zoper ustanove, ki jih zastopa državno pravobranilstvo, ki pa so pogrešilo k njim prispeli, brez odlašanja pristojnemu držav¬ nemu pravobranilstvu. — § 19. Državni pravobranilec sme pripoznavati in se poravnati v imenu države do 1000 dinarjev; če znaša sporna vrednost do 30.000 di¬ narjev, po odobritvi vrhovnega državnega pravobra¬ nilca, čez to vsoto do 1,000.000 dinarjev po odobritvi ministra za finance, za večje zneske pa pO' odobritvi ministrskega sveta. -— Pripoznave in poravnave brez teh odobritev ne morejo imeti proti državi pravnega učinka. — § 22. Državno pravobranilstvo občuje sa- mostalno in neposredno z vsemi oblastvi. — Vsa državna oblastva morajo dajati državnemu pravobra¬ nilstvu pravno pomoč, če jo v službenih poslih zahte¬ va, in mu pošiljati zahtevane spise, če ni glede tega zakonitih zadržkov. — Za vsako nerodnost oblastva odgovarja uradnik, po čigar krivdi se je nerednost zgodila, ne samo disciplinsko, marveč tudi za povra¬ čilo škode, ki bi iz tega državi nastala. •— § 23. Razen 228 Državno pravobranilstvo. — Samozastopstvo. državnega pravobranilstva in oblastev, ki so po po¬ sebnih zakonih piooblaščena, zahtevati zavarovanje za državo, so tudi druga oblastva dolžna in upravičena, ob potrebi zahtevati ta zavarovanja; rešitev o tem pa mora vročiti sodišče tudi državnemu pravobranilstvu. — § 24. Pravde z državo smejo razsojati samo redna državna sodišča. — § 26. Državno pravobranilstvo mora brez odloga ukreniti vse, kar je treba, da se pravnomočne odločbe takoj izvrše. — § 32. Natanč¬ nejše določbe o poslovanju državnega pravobranilstva po tem zakonu predpisuje minister za finance. Po naredbi ministra za finance z dne 24. no¬ vembra 1954., št. 44886—I, Sl. L. 3/1935 zastopajo dr¬ žavna pravobranilstva še: a) fonde, ki jih upravljajo državna oblastva ali ki jih dotira država; b) patro- natne pravice teh fondov; c) cerkveno imovino in imovino župnih beneficijev; d) šolske občine in e) obče javne interese, kadar ni določen drug po¬ seben organ. 4. odstavek § 15 zak. o ustanovah z dne 6. julija 1930., Sl. N. 155 — LVIII/338, Sl. L. 178: Če je pover¬ jena uprava ustanove javnemu oblastvu, zastopa ustanovo pred drugimi oblastvi državno pravobranil¬ stvo. Druge ustanove sme državno pravobranilstvo zastopati samo po osebni pooblastitvi ministra za prosveto. § 129. — Odvetniki, javni beležniki in profe¬ sorji prava na univerzi vobče, toda uradniki so¬ dišča, državnega pravobranilstva (odvetništva), državnega tožilstva in ministrstva pravde samo, če so sposobni, izvrševati sodniško službo ali odvetništvo, smejo sami opravljati pravdna de¬ janja 1 in ni jim treba odvetnika ne na prvi ne na višji stopnji v svojih pravdah, v pravdah svoje žene in svojih otrok kakor tudi ne v onih pravdah, v katerih so zakoniti zastopniki drugih oseb. Prim. § 28 c. pr. r. 1 Samo ako izvršujejo svoj poklic. §§ 130—132. § 130. — Kjer ni predpisano zastopanje z od¬ vetnikom, se sme postaviti za pooblaščenca vsa¬ ka svojepravna oseba. 1 Osebe, ki so znane sodišču kot zakotni pisači, 2 ne smejo zastopati stranke kot pooblaščenci ne na razpravi ne pri drugih pravdnih dejanjih. Zoper odločbo o tem ni samostojnega pravnega sredstva. Prim. § 29 c. pr. r. 1 Drugi odst. § 3 zb. se glasi: V civilnih spornih stvareh, v kazenskem in izvršilnem postopku kakor tudi v nepravdnih stvareh, razen v onih, ki so ome¬ njene v prvem odstavku, so javni beležniki v svojem službenem kraju upravičeni, zastopati stranke, samo takrat, kadar v tem kraju ni dveh odvetnikov in kadar zakon izrečno ne predpisuje zastopanja z od¬ vetnikom. 2 Po § 120 z,a. je zakotni pisač, kdor za nagrado zastopa stranke pred sodišči in drugimi državnimi in samoupravnimi oblastvi ali javnopravnimi telesi ali kdor sestavlja obrtoma za druge osebe listine o pravnih poslih ali listine, ki naj drugače služijo pred sodišči, izvzemši občinskimi sodišči, a zato po zakonu ni upravičen. § 131. — Odvetniki ali drugi pooblaščenci mo¬ rajo dokazati pri prvem pravdnem dejanju, 1 ki ga opravijo v pravdi, z izvirnim (originalnim) pooblastilom (§§ 388 do 390) ali z overovljenim prepisom, da so pooblaščeni za zastopanje. Po¬ oblastilo se sme pri sodišču pridržati. 2 § 131. 1. Listino o pravdnem pooblastilu zahteva zakon samo zaradi dokaza, pooblastilna pogodba pa se more skleniti pismeno ali ustno. (Zagreb SS B z dne 3. junija 1930., VrM 208.) 2. Pravdno pooblastilo, ki ga izda slepec, mora biti posvedočeno v notarskem zapisu. (Zagreb SS B z dne 13. junija 1927., Th. VIII, 469. 230 Pravdno pooblastilo. Če se je dalo pooblastilo z zasebno listino in nastanejo pomisleki 3 o njeni pristnosti, sme odrediti sodišče na predlog ali po službeni dolž¬ nosti, da se predloži pooblastilo, overovljeno od sodišča ali beležnika. Zoper to naredbo ni prav¬ nega sredstva. Stranka, ki pride osebno z zastopnikom pred sodišče, sme izjaviti na naroku, da daje poobla¬ stilo zastopniku, sodišče pa mora ugotoviti to ustno pooblastitev z zapisnikom. 4 Prim. § 30 c. pr. r. 1 Ko vlože tožbo, pridejo na prvi narok, vlože odgovor na tožbo, pravno sredstvo ali odgovor nanj. 2 Prepisa za pravdni spis ni treba. Vrnitev po¬ oblastila po § 286/5. 3 Za odpravo pomislekov tudi poizvedbe po § 56 sp. 4 V razpravnem zapisniku pri okrajnem ali zbor¬ nem sodišču (gl. § 530/2). § 132. — Pooblastilo, dano odvetniku za prav¬ do (pravdno pooblastilo), ga upravičuje po za¬ konu samem: 1 1. vložiti in prejeti tožbo in opravljati vsa pravdna dejanja, ki se tičejo pravde, vštevši semkaj tudi ona, ki jib povzroča nasprotna tož- § 132. 1. Pravdno pooblastilo ne pooblašča za vpise v zemljiško knjigo. (Zagreb SS B z dne 10. maja 1927., Th. VIII, 447.) 2. Ni treba, da je pravdno pooblastilo vprav kot tako označeno. Obseg pooblastila se da zaključiti tudi iz cele vsebine. (Zagreb SS B z dne 3. junija 1930., VrM 208.) 3. Odvetnik pravdnega pooblastila na odvetniške¬ ga pripravnika ne more prenesti, pač pa na drugega odvetnika. V tem primeru stopi pooblaščeni odvetnik v neposredno zvezo s stranko. (Zagreb SS B z dne 24. marca 1931., VrM- 260.) §§ 132—134. ba, tožba zbog ničnosti ali tožba za obnovo, nadalje predlog za začasne odredbe in tožba po § 117 ; 2. sklepati poravnave o predmetu pravde, pri- poznati nasprotnikove zahtevke, se odreči zah¬ tevkom, ki jih je uveljavil njegov pooblastile«;; 2 3. izposlovati začasne odredbe; 4. zahtevati izvršbo (eksekucijo) zaradi za¬ varovanja in plačila ter opravljati vsa dejanja, ki se pokažejo v tem postopku za potrebna; 3 5. prejemati prisojene stroške od nasprotne stranke; 4 in 6. prenesti njemu izdano pravdno pooblastilo na drugega odvetnika tako za poedina dejanja kakor tudi za oddelke postopanja. Tam, kjer je predpisano zastopanje z odvetnikom, sme nado¬ meščati tega z njegovo pooblastitvijo odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen in po zakonu upravičen za nadomeščanje (§ 133); za ona pravd¬ na dejanja, za katera ni predpisano zastopanje z odvetnikom, pa sme postaviti tudi druge na¬ mestnike. 5 Prim. § 31 c. pr. r. 1 Prav tako tudi, če zastopa siromašno stranko (§ 165 cpp. in § 192 sp.). 2 Ne tudi skleniti razsodiščno pogodbo' brez poseb¬ ne pooblastitve § 1008 odz. 3 V nasledujoči izvršbi pooblašča za predhodno pravdo dano pravdno pooblastilo samo, če nastopa pooblastitelj kot zahtevajoča stranka, ne pa tudi na¬ robe. 4 Gl. § 171 cpp. in § 31 za., ki se glasi: Pravdne stroške, ki se prisodijo stranki od nasprotne stranke, sme pridržati odvetnik, ki je zastopal stranko, do zne¬ ska svoje nagrade in stroškov, kolikor jih stranka že ni poravnala. 232 Pravdno pooblastilo. 5 O tern določa § 25 za.: Če je odvetnik osebno za¬ držan, si sme odrediti drugega odvetnika za namest¬ nika. — Odvetnik je odgovoren za namestnikovo nagrado in njegove stroške; če se pa ti stroški ne bi mogli izterjati od njega, je odgovorna stranka sama, razen če je nagrado in stroške že plačala svojemu odvetniku. § 133. — Odvetniški pripravnik, ki je vpisan v imenik odvetniških pripravnikov, sme nado¬ meščati odvetnika, pri katerem je v praksi, če se izkaže s potrdilom odvetniške zbornice, toda pri apelacijskem in upravnem sodišču samo, če je opravil odvetniški izpit (§ 26 zakona o odvetni¬ kih). Prim. § 31/3 c. pr. r. 1 Na razpravah pred sodišči, drugimi državnimi in samoupravnimi oblastvi in javnopravnimi telesi sme nadomeščati odvetnika tudi odvetniški pripravnik, ki je pri njem v praksi; mora pa se legitimirati s po¬ trdilom odvetniške zbornice, kolikor ne odrejajo dru¬ gi zakoniti predpisi drugače. •— Pripravnik sme za¬ stopati pri apelacijskem in upravnem sodišču šele. ko je opravil odvetniški izpit. Pri kasaeijskem sodišču in državnem svetu sme zastopati samo odvetnik. - Odvetnika sme nadomeščati z njegovim pooblastilom tudi drug uradnik njegove pisarne. — Vselej, kadar se da odvetnik nadomeščati, je odgovoren za namest¬ nikovo poslovanje (§ 26 za.). § 134. — Omejitev zakonitega obsega pravd¬ nega pooblastila ima, tudi če je izražena v poob¬ lastilu, proti nasprotni stranki pravni učinek sa¬ mo, kolikor se tiče omejitev pravic, označenih v § 132 pod št. 2. in 3., in kolikor se je to po pravd¬ nem sodišču posebej naznanilo nasprotni stranki. 1 Prim. § 32 c. pr. r. 1 Vročitev po § 379 sp. §§ 135—139. § 135. — Osebam, ki niso odvetniki, sme dati stranka pravdno pooblastilo ali pa jih pooblastiti samo za poedina pravdna dejanja. Obseg, učinek in trajanje pravdnega poobla¬ stila se ocenja po predpisih tega zakona; obseg, učinek in trajanje pooblastila za poedina pravd¬ na dejanja pa se ocenja, kolikor ni odrejeno z zakonom kaj drugega, po vsebini pooblastila in po državljanskem pravu. Prim. § 33 c. pr. r. § 136. — Pravdna dejanja, ki jih opravlja po¬ oblaščenec na podstavi pravdnega pooblastila, imajo proti nasprotniku isti pravni učinek, ka¬ kor bi jih bil opravil pooblaščenec sam. 1 Vendar pa velja to o priznanju činjenic in drugih činje- ničnih izjavah samo, kolikor jih takoj ne pre¬ kliče, ne dopolni ali ne popravi stranka, ki je prišla skupno s pooblaščencem. 2 3 Prim. § 34 c. pr. r. 1 Prav tako učinkujejo tudi opustitve in zamude. 2 Gl. § 127 . § 15?. — Pravdno pooblastilo ne prestane niti s pooblastilčevo smrtjo niti s spremembo glede § 137. 1. S pooblastiteljevo smrtjo pravdno poob¬ lastilo ne prestane, dokler ga ne odpovedo dediči. (Zagreb SS B z dne 12. junija 1926., Sl. Pr. I, 146.) 2. Pravdno pooblastilo ne prestane, ako je bil uveden po izstavitvi pooblastila zoper pooblastitelja postopek, da se ta prekliče in mu postavi začasni po¬ močnik. (Zagreb SS B z dne 3. oktobra 1927., Th. VIII, 505.) 3. Ta predpis se ne nanaša na primere, če postane stranka med pravdo pravdno sposobna. Po varuhu izdano pooblastilo prestane, ako ga varovanec, ki je 234 Pravdno pooblastilo. njegove pravdne sposobnosti ali njegovega zako¬ nitega zastopstva. 1 Vendar pa sme pooblastilčev pravni naslednik ali novi zakoniti zastopnik pravdno nesposobne stranke vsak čas preklicati pravdno pooblastilo. 1 Prim. § 35 c. pr. r. 1 Postopek se ne prekine, gl. §§ 219 in 222. Sodišče pa sme prekiniti postopek v primeru § 226. § 138. — Če se pooblastilo za pravdo ali za poedina pravdna dejanja prekliče ali odpove, velja to proti nasprotni stranki šele takrat, kadar ji naznani stranka po pravdnem sodišču, da je pooblastilo prestalo, a v mejak, kjer je zastopa¬ nje z odvetnikom predpisano, kadar ji naznani stranka svojega novopostavljenega odvetnika. Eno in drugo se zgodi z vročitvijo vloge. Glede te vročitve velja odredba § 126. 1 Ko se je pooblastilo odpovedalo, 2 je poobla¬ ščenec še mesec dni dolžan in upravičen, nasto¬ pati za pooblastilca samo toliko, kolikor je treba, da odvrne od njega pravno škodo. 3 Prim. § 36 c. pr. r. 1 Gl. § 379 sp. Glede preklica pooblastila po siro¬ mašni stranki gl. § 192 sp. 2 Ne tudi preklicalo. 3 Gl. §§ 23 in 24 za. § 139. — Sodišče mora paziti v vsakem stanju postopka po službeni dolžnosti na nedostatek po¬ oblastila. 1 Če se ni predložilo v pravdah, v katerih je predpisano zastopanje z odvetnikom, pooblastilo postal pravdno sposoben, ne odobri. (Zagreb SS B z dne 13. julija 1920.;- Th. I, 30.) §§ 139—142. že v tožbi ali pa v odgovoru na tožbo 2 in če ne predloži stranka v roku, 3 ki ga ji določi predsed¬ nik senata, pooblastila, ki ga je dala odvetniku, zavrne predsednik senata tožbo ali odgovor. Po¬ daljšati ta rok ni dopustno. Prim. § 37 c. pr. r. 1 Če nastopa za stranko oseba, ki nima pooblastilu, je to, razen v primeru § 140, ničnost. 2 Prav tako v prizivu, prizivnem odgovoru ali re¬ ku rzu. 3 Gl. §§ 183 in 184. § 140. — Pri posameznih nujnih pravdnih de¬ janjih 1 sme dopustiti sodišče po svoji oceni, da opravi začasno za stranko pravdno dejanje oseba, ki ni predložila pooblastila, in sicer po izprevid- nosti sodišča ali ko ta oseba nasprotno stranko zavaruje za možno škodo in stroške, ali brez tega zavarovanja. Sodišče 2 odredi takoj, da se naknadno pred¬ loži pooblastilo za izvršitev pravdnega dejanja ali da se naknadno pridobi odobritev za ta deja¬ nja; dokler pa ne izteče za to določeni rok, 3 mora § 140. 1 . Osebe brez pooblastila sme sodišče pripu¬ stiti, da opravijo nujna pravdna dejanja le, ako se more po razmerah pričakovati, da se izkažejo le osebe naknadno z veljavnim pooblastilom. (Zagreb SS B z dne 13. junija 1927., Th. Vili, 469.) 2. Ta določba predpostavlja, da je prišla na raz¬ pravo oseba, ki more biti po zakonu postavljena za pooblaščenca. (Zagreb SS B z dne 27. decembra 1928., Th. VIII, 847.) 3. Ta določba je uporabljiva le, če hoče nekdo za¬ stopati, ki nima pooblastila. Če se dotičnik sklicuje na pooblastilo, zlasti na pismo, ki takšno pooblastilo ob¬ sega, potem ta § ni na mestu. (Zagreb SS B z dne 28. februarja 1928., Th. VIII, 641.) 236 Pravdni stroški. počakati 4 z izdajo odredbe ali odločbe. Ko ta rok brezuspešno izteče, je postopati ne glede na to pravdno dejanje; nasprotna stranka ima pravico, zahtevati povračilo stroškov in škode, 5 ki jih je povzročila ta začasna dopustitev takega zasto¬ panja. Razen odločbe o povračilu stroškov in škode ni dopustno, s samostojnim pravnim sredstvom izpodbijati sodne odločbe, izdane po prednjih odredbah. Prim. § 38 c. pr. r. 1 Toda ne tistih, s katerimi se pravda uvaja (n. pr. pri vložitvi tožbe). 2 V senatnih pravdah senatni predsednik, gl. t. 1 § 26 zus. pri § 6. 3 Ni strogi rok. 4 Postopek se ne prekine. s S predložitvijo stroškovnika in event. vloge, v kateri se škoda utemelji. Odločba po § 369. § 141. — Kolikor ta zakon ne razlikuje, se našajo njegove odredbe o pravdnih strankah tudi na njih pooblaščence. Prim. § 39 c. pr. r. Peto poglavje. Pravdni stroški. § 142. — Vsaka stranka mora predhodno sama trpeti stroške, ki jih je povzročila s svojimi pravdnimi dejanji. 1 Obe stranki morata skupno zalagati stroške takih sodnih dejanj, ki sta jim dali povod obe stranki skupaj ali ki jih opravi sodišče v korist obema strankama na predlog ali po službeni dolžnosti. 2 Koliko gre stranki pravica do povračila stro¬ škov, ki jih je plačala, se oceni po predpisih tega poglavja, če ne odreja ta zakon kaj drugega. 3 4 5 Prim. § 40 c. pr. r. 1 Gl. §§ 111, 149, 312, 313, 315, 428, 442, 464, 484, toda s pridržkom povračila, da jih ji povrne stranka, ki bo v pravdi propadla. Glede jamstva za plačilo sodnih taks gl. § 6 zst. 2 Če sta predlagali stranki ista dokazila. 3 N. pr. v §§ 55, 150, 153, 206, 218, 264, 295, 332, 375, 404, 413, 424, 578, 607. § 143. — Stranka, 1 2 ki v pravdi popolnoma pro¬ pade, mora povrniti nasprotni stranki in nje¬ nemu stranskemu intervenientu vse stroške, po- § 143. 1. Stroški, ki nastanejo nasprotniku predla¬ gatelja zaradi njegove udeležbe pri izvedbi zavaro¬ vanja dokaza, so imeti za pravdne stroške. (Zagreb SS B z dne 8. junija 1926., Th. VII, 205.) 2. Kadar pobija stranka samo sklep, ki je vsebo¬ van v prizivni odločbi, in zoper katerega se sme vlo¬ žiti samo rekurz, takrat predstavlja nasprotnikov re¬ vizijski odgovor samo nepotrebne stroške, ki se na¬ sprotniku ne morejo priznati. (Zag'reb SS B z dne 31. maja 1927., Th. VIII, 457.) Podobno z dne 6. junija 1927., Sl. Pr. I, 165, in z dne 2. julija 1928., Th. VIII, 749. 3. Če revizijski odgovor ne uveljavlja, kar je po¬ trebno za obrambo, ni priznati zanj stroškov. (Zagreb SS B z dne 28. marca 1922., Sl. Pr. I, 49; z dne 19. junija 1923., Sl. Pr. I, 59; z dne 8. februarja 1927., Th. VIII, 363; z dne 13. julija 1927., Th. VIII, 494.) 4. Stroški za prepozno vloženi revizijski odgovor se ne morejo prisoditi. (Zagreb SS B z dne 28. febru¬ arja 1928., Th. VIII, 642.) 5. Stroški revizijskega odgovora, ki odgovarja na nedopustno ali nepravilno nazvano pravno sredstvo, niso potrebni in se ne smejo priznati. (Zagreb SS B z dne 6. julija 1927., Th. VIII, 488; z dne 14. maja 1929., Th. VIII, 918.) Pravdni stroški. vzročene s pravdo, ki so bili potrebni za pri¬ merno ostvarjanje ali obrambo pravice . 2 O višini in potrebi stroškov odloči sodišče po svoji izpre- vidnosti, pri čemer mora skrbno oceniti vse okol- nosti; dopustiti pa ne sme dokaznega postopka. Ce obstoji službeno predpisana tarifa za na¬ grade odvetnikov ali sicer za višino stroškov, se odmerjajo stroški po tej tarifi . 3 Po prvem odstavku tega paragrafa se priso¬ jajo tudi stroški, nastali s sodelovanjem odvet¬ nika, ki ne stanuje v kraju, kjer se je opravilo pravdno dejanje. Ce je sodelovalo za isto stranko več odvetnikov, ji gre povračilo stroškov, kakor bi bil sodeloval samo en odvetnik, razen če je bilo treba premeniti odvetnikovo osebo. Prim. § 44 c. pr. r. 1 Ne tudi stranski intervenient; sosporniki odgo¬ varjajo po § 148. Razen stranke odgovarjajo za stro¬ ške zakoniti zastopniki, poblaščenci po § 151, sodniki po 155, priče in izvedenci po §§ 422, 429, 450. O odgo¬ vornosti stranke za objestno pravdanje gl. § 504. Stranka ne odgovarja za stroške, če je bil stranski intervenient zavrnjen — § 119 — ali če je bila pri- puščena oseba, da opravi nujno pravdno dejanje po § 140, a se pozneje s pooblastilom ni mogla izkazati. 2 Tudi primerne stroške mora stranka včasih sama trpeti, n. pr. §§ 218, in 424. Kot nepotrebne pravdne stroške smatra zakon stroške naknadne ugotovitvene lastninske tožbe po § 25 zak. z dne 27. marca 1950. (omejničenje državnih gozdov, n. p. gl. pri § 1 A 21.) § 52 za. določa: V svoji lastni stvari ima odvetnik pravico, zahtevati od nasprotne stranke, da mu po¬ vrni nagrado in stroške, ki bi pripadali pooblašče¬ nemu odvetniku. § 256 zb.: Nagrada za zastopanje stranke pred so¬ diščem se določa po predpisih zakona o odvetnikih. — javnemu beležniku gre v lastnih stvareh nagrada, 259 §§ 143—147. ki bi mu šla, ko bi bil opravil dotično stvar kot od¬ vetnik kakšne stranke. 0 odvetniških nagradah gl. §§ 27 sl. za. 3 Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle in tarifa z dne 6. februarja 1936., Sl. 55—VI/65, Sl. L. 104. § 144. — Za svoj osebni trud ne smeta ne stranka ne stranski intervenient zahtevati povra¬ čilo. Ce je bilo treba stranki osebno 1 priti pred sodišče in zlasti če je prišla stranka pred okrajno sodišče brez pooblaščenca, se ji prisodi povračilo za škodo, ki jo je imela spričo zamude časa, kakor tudi povračilo potnih stroškov. Ce zastopa stranko oseba, ki ne pripada ne odvetniškemu ne beležniškemu stanu, 2 se naloži propadli stranki, da mora povrniti nasprotni stranki samo državne takse in potrebne izdatke v gotovem denarju, povzročene s pravdo. Ven¬ dar pa ne velja ta omejitev za povračilo pravd¬ nih stroškov, katero zahteva pravdna stranka, ki jo zastopa po zakonitih predpisih državno pravo¬ branilstvo. Prim. § 42 c. pr. r. 1 Gl. §§ 247, 471, 475. 2 Gl. op. 2 pri § 143. § 145. — Ce vsaka stranka deloma zmaga, de¬ loma pa propade, se stroški medsebojno pobo¬ tajo ali sorazmerno razdele. Ta del stroškov se sme določiti s številko ali pa z odstotkom. Vendar pa sme naložiti sodišče tudi ob takem izidu pravde eni stranki povračilo vseh stroškov, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen stran¬ ski intervenient, če je propadla nasprotna stran¬ ka samo v razmeroma neznatnem delu svojega zahtevka in niso nastali zbog tega dela posebni 240 Pravdni stroški. stroški, ali če je bilo treba velikost njene ter¬ jatve v pravdi šele ugotoviti z izvedenci, po vza¬ jemnem obračunu ali po izprevidnosti sodišča. 1 Prim. § 43 c. pr. r. 1 Zlasti po § 369. § 146. — Če se uveri sodišče iz okolnosti, da je mogla stranka še prej 1 navesti činjenice in dokazila, ter se je spričo te zakasnitve zavlekla dovršitev pravde, sme naložiti sodišče tej stranki na predlog ali po službeni dolžnosti, naj celoma ali deloma povrne pravdne stroške, celo tudi, če zmaga. To velja zlasti tudi takrat, kadar bi bila mo¬ rala podati stranka, ki je zmagala, svoje navedbe in dokaze že v pripravljalnih vlogah, 2 pa je to storila pozneje ter je na ta način zavlekla raz¬ pravo ali dovršitev pravde. Prim. § 44 c. pr. r. 1 Predpostavlja krivdo stranke, prim. §§ 150, 245, 371, 374/2. 2 V tožbi, odgovoru na tožbo, s posebno vlogo- pred okrajnim sodiščem, ali tudi v pripravljalnem po¬ stopku (§ 353). § 147. — Če ni dal toženec s svojim postopa¬ njem povoda tožbi in če je pripoznal takoj na prvem naroku tožbeni zahtevek, mora tožilec plačati svoje pravdne stroške in tožencu povrniti njegove. 1 Prim. § 45 c. pr. r. 1 T. 5 § 33 fin. zak. za 1958/39 določa: Če je mogel zahtevajoči upnik pri rubežu bona fide sklepati iz obstoječih ok-olnosti, zlasti ker so predmeti, ki se ru¬ bijo, v zavezančevi (dolžnikovi) posesti, trpi v sporu o lastnini zarubljenih predmetov vsaka stranka svoje pravdne stroške. 241 16 §8 148 — 152 . § 148. — Če sestoji stranka, ki je dolžna, po¬ vrniti stroške, iz več oseb, ki niso v glavni stvari solidarno odgovorne, se razdele stroški po gla¬ vah. Če pa je znatna razlika glede udeležbe pri pravdi, določi sodišče deleže povračila po raz¬ merju te udeležbe. Kolikor so osebe, obvezane za povračilo stro¬ škov, po predpisih državljanskega prava v glavni stvari solidarno odgovorne, se raztega ta soli¬ darna odgovornost tudi na pravdne stroške, pri¬ sojene nasprotni stranki. Za stroške, ki so nastali s tem, da so opravili poedini udeleženci posebna pravdna dejanja, ne odgovarjajo ostali udele¬ ženci. 1 Prim. § 46 c. pr. r. 1 V primeru § 151. § 149. — Stroški sklenjene poravnave se sma¬ trajo za vzajemno pobotane, če se ni dogovorilo v njej kaj drugega. 1 Prav to velja za stroške v pravdah, ki se končajo s poravnavo, če ni že njih povračilo prisojeno eni stranki s pravnomočno odločbo in ne bi bilo o tej prisoji v poravnavi ničesar omenjenega. Stranke smejo sporazumno poveriti sodišču odmero zneska onih pravdnih stroškov, ki jih mora po sklenjeni poravnavi ena stranka povr¬ niti drugi. Zoper to odločbo sodišča ni pravnega sredstva. Stroški brezuspešno poskušene poravnave se smatrajo za pravdne stroške. To velja tudi za primer § 529. Prim. § 47 c. pr. r. 1 Stroške za izdajo odpravka o poravnavi trpi stranka, ki ga zahteva (§ 284). 242 Pravdni stroški. § 150. — Če je povzročila stranka nasprotni stranki stroške po svoji krivdi 1 ali z naključ¬ jem, 2 ki se ji je pripetilo, ji sme naložiti sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti povračilo teh stroškov nezavisno od izida pravde. Stranka, ki ji je bilo prisojeno povračilo ta¬ kih stroškov že med pravdo, jih ni dolžna vrniti niti takrat, kadar se obsodi v glavni stvari na povračilo pravdnih stroškov. Prim. § 48 c. pr. r. 1 Gl. § 146/1, zlasti op. 1. 2 Če je predlagala podaljšanje roka, preložitev naroka, postavitev v prejšnji stan. § 151. — Zakonitim zastopnikom, odvetnikom in drugim pooblaščencem more naložiti sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti, da morajo sami plačati ali iz svoje imovine povrniti one stroške, ki so jih provzročili po svoji veliki krivdi. 1 To velja zlasti tudi za večje stroške, povzro¬ čene po veliki krivdi s tem, da se je navajalo v vlogi ono, kar ne spada k stvari, ali da so bile vloge preobširne. Odločba o tem se izreče s posebnim sklepom. Pred odločbo se zasliši o tem zastopnik čili poob¬ laščenec. Čim postane ta sklep pravnomočen, ga je dopustno izvršiti iz imovine dotične osebe. Prim. § 49 c. pr. r. 1 N. pr. v primeru § 264. § 152. — Odredbe §§ 142 do 151 so odločilne tudi za postopek s pravnimi sredstvi in za od¬ ločbe, ki jih morajo izreči sodišča druge in tretje 243 16 ' §§ 152—155. stopnje o stroških postopka, izvedenega na pod¬ stavi pravnih sredstev. Prav tako veljajo te od¬ redbe tudi takrat, kadar je odločati višjemu so¬ dišču, ko spreminja odločbo nižjega sodišča, tudi o stroških vsega predhodnega postopka. To, da ima stranka zase odločbe nižjih sodišč, ni odlo¬ čilno za vprašanje o povračilu stroškov postopka. 1 Prim. § 50 c. pr. r. 1 Kolikor ne prihajajo v poštev določbe §§ 150 in § 153. — Če se spričo pravnega sredstva ali po službeni dolžnosti postopek nižjega sodišča razveljavi ali izreče za ničen in če se sme pri¬ pisati eni stranki v krivdo, da se je postopek začel ali nadaljeval, dasi je obstajal razlog raz¬ veljavitve ali razlog ničnosti, ali ji je pripisati v krivdo, da je nastal razlog razveljavitve ali razlog ničnosti, sme odločiti sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti, da povrni ta stranka stroške razveljavljenega postopka in stroške, ki so nastali spričo pravnega sredstva. Če se je vršil razveljavljeni postopek zato, ker sodišče iz očividne velike krivde ni pazilo na obstoječi razlog razveljavitve ali razlog nič¬ nosti, ali če je sodišče z očividno veliko krivdo povzročilo razveljavitev postopka, se sme nalo¬ žili na predlog ali po službeni dolžnosti sodniku poedincu ali onim članom senata, ki so odgo¬ vorni za to očividno veliko krivdo, da morajo povrniti stroške razveljavljenega postopka ka¬ kor tudi stroške, nastale spričo pravnega sred¬ stva. Preden sodišče odloči o tem, mora zaslišati odgovorne sodnike. Ta sklep, s katerim se nalaga 244 Pravdni stroški. povračilo stroškov, sme izpodbijati sodnik z re- kurzom (§ 608). Če se razveljavi zbog ničnosti samo odločba, ne pa tudi postopek, se pridrži sklepanje o po¬ vračilu stroškov za novo odločbo o stvari sami. Razen v teh primerih se morajo stroški raz¬ veljavljenega ali za nično izrečenega postopka medsebojno pobotati. Prim. § 51 c. pr. r. § 154. — Sodišče mora odločiti v vsaki sodbi in v sklepu, 1 s katerim se konča sporna stvar za to stopnjo (instanco), tudi o povračilu pravdnih stroškov. V sklepih, s katerimi se sporna stvar ne konča, sme odločiti sodišče o povračilu stro¬ škov samo takrat, kadar ni dolžnost povračila odvisna od odločbe o glavni stvari. 2 Če ne more odločiti sodišče ob izdaji delne 3 sodbe glede razsojenih zahtevkov ali delnega za¬ htevka takoj tudi o stroških, je treba izreči v sodbi, koliko se pridržuje odločba o tem za po¬ znejšo sodbo. Prim. § 52 c. pr. r. 1 V končnem sklepu, plačilnem nalogu, meničnem ali čekovnem plačilnem nalogu, kadar se zavrne tož¬ ba po predhodnem razpravljanju na prvi ali drugi stopnji zbog pravdnega zadržka, ali se zavrne pravno sredstvo, se odloči o pravnem sredstvu s sklepom. 2 V sklepih, ki se izreko v primerih, navedenih v op. 3 pri § 142. 3 Velja tudi za vmesno sodbo (§ 489). § 155. — Ob ustni razglasitvi sodbe ali sklepa, s katerim se nalaga povračilo stroškov, se sme pridržati, kadar jč predpisan pismeni odpravek. §§ 155—159. odmera zneska stroškov za pismeni odpravek sodbe ali sklepa. 1 Prim. § 53/2 c. pr. r. 1 § 510/4: Odmera stroškov se sme v tem primeru poveriti tudi enemu članu senata. Če izostane stro¬ škovni izrek, se sme zahtevati dopolnitev odločbe. § 156 . — O dolžnosti, povrniti stroške, je od¬ ločiti brez predloga stranke, če se je predložil o pravem času stroškovnik (seznamek stroškov). Stranka, ki zahteva povračilo stroškov, mora izročiti sodišču stroškovnik s potrebnimi prilo¬ gami, preden se konča razprava, ki se vrši nepo¬ sredno pred odločbo o povračilu stroškov (§ 154); če pa je treba odločiti brez predhodne razprave, mora izročiti stranka stroškovnik s prilogami vred še ob zaslišanju ali obenem s predlogom, o katerem je treba odločiti sodišču. 1 Prim. §§ 52/3, 54 c. pr. r. 1 Če se umakne tožba ali pravno sredstvo, v osmih dneh po vročitvi zadevnega sklepa (§§ 578, 607), v istem roku tudi, ako naj povrne pravdne stroške priča ali izvedenec (§§ 430, 463). § 15 ?. — Odločba o stroških, ki je obsežena v sodbi pravdnega sodišča, se sme izpodbijati samo z rekurzom, če se ne izpodbija obenem tudi od¬ ločba o glavni stvari. Če izpodbija ena stranka sodbo samo glede stroškov, druga pa glede glavne stvari, odloči sodišče druge stopnje obenem o prizivu in o rekurzu. 1 Prim. § 55 c. pr. r. 1 Oba izreka se vzameta v skupno odločbo. 246 Kako se daje varščina. Šesto poglavje. Dajanje varščine. Kako se daje varščina. § 158. — Če niso dogovorile pravdne stranke drugače, se daje varščina, predpisana s tem za¬ konom, 1 praviloma tako, da se položi pri sodišču gotovina. Če sodišče to odobri, se smejo položiti pri so¬ dišču namesto gotovine domači vrednostni pa¬ pirji, ki se beležijo na borzi in dajo po oceni so¬ dišča zadostno kritje, 2 ali vložne knjižice doma¬ čih denarnih zavodov ali poljedelskih (kmetij¬ skih) zadrug. Da se da varščina z vknjižbo (in- tabulacijo) na nepremičnine, ki leže v naši dr¬ žavi, ali s poroštvom, sme dopustiti sodišče samo, če se uveri, da varščino drugače sploh ni moči ostvariti ali da jo je moči ostvariti le stežka. Na predmetu, danem za varščino, se pridobi zastavna pravica za zavarovani zahtevek, čim se je položil pri sodišču. Prim. § 56 c. pr. r. 1 §§ 140, 159, 503, 552, 618/3. 2 Ni treba, da bi bili pupilarno varni. Dajanje varščine za pravdne stroške. § 159. — Če ni določeno z državnimi pogod¬ bami 1 kaj drugega, morajo dati inozemci, 2 kadar ___ * _ S 158. Na položeni varščini se pridobi zastavna pra¬ vica; z varščino se po pologu brez privolitve osebe, ki je pridobila zastavno pravico, ne more razpola¬ gati. (Sarajevo, z dne 15. junija 1936., Pravni Život 1937, 80.) 247 §§ 159 — 161 . tožijo v naši državi, na toženčevo zahtevanje varščino za pravdne stroške, razen: 1. če po zakonih države, ki ji pripada tožilec, državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven¬ cev niso zavezani, dajati varščino; 2. če ima tožilec v območju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dovolj imovine v nepre¬ mičninah ali vknjiženih terjatvah (intabulaci- jah), da se krijejo pravdni stroški; 3. pri tožbah v zakonskih pravdah; 4. pri meničnih, čekovnih, mandatnih tožbah, pri nasprotni tožbi kakor tudi pri tožbi, vloženi spričo javnega sodnega poziva. 3 4 Ce nastane dvom o tem, kakšni zakoni, kak¬ šne naredbe ali kakšen postopek veljajo v dr¬ žavi, ki ji pripada tožilec, je treba izprositi o tem pojasnilo ministra pravde. To pojasnilo je za sodišče obvezno. Prim. § 57 c. pr. r. 1 S haaškim pravdnim dogovorom in posebnimi pravnomočnimi pogodbami (Belgija, Bolgarija, Dan¬ ska, Finska, Gdansk, Latvija, Madžarska, Norveška, Nizozemska, Poljska, Švedska, Turška), ako ima ino- zemec kot tožilec v eni izmed držav pogodnic svoje prebivališče in nastopa v drugi kot tožilec ali inter- venient (čl. 17); s pravnomočnimi pogodbami (Avstri¬ ja, Češkoslovaška, Italija) in trgovinskimi pogod¬ bami (Albanija, Grška, Estonska, Francija, Japonska, Luksemburško, Nemčija, Španija, Švedska, Švica, Ze¬ dinjene države ameriške), ne glede na tožilčevo pre¬ bivališče, s pravnopomočno pogodbo z Veliko Britanijo in Severno Irsko, če ima tožilec prebivališče v tu- zehistvu, sicer pa, če ima v tuzemstvu dovolj nepre¬ mične imovine, zadostujoče za pokritje teh stroškov in pristojbin, končno z Romunijo na podlagi čl. 17 pogodbe z dne 13. maja 1937., SI. N. 1-13—XLVI;342. 248 Dajanje varščine za pravdne stroške. 2 Gl. 51. 19. Velja tudi za inozemske juridične osebe (§§ 66, 67), in pa za stranske interveniente. s § 128 zzk., § 38 sl. zak. o notranji ureditvi, osnav- ljanju in popravljanju zemljiških knjig, § 20 zb., §§ 101, 112, 256 np. 4 Drugi predpisi, ki opraščajo od dajanja varščine za pravdne stroške, so še: § 165 glede siromašne stranke; čl. XXXI konvencije, s katero se ugotavlja končni štatut Donave, zak. z dne 12. avgusta 1931., Sl. N. 189 — LXI/399, glede pravd, ki se nanašajo na plovidbo po Donavi, ako se vodi pravda pred so¬ diščem obrežne države. § 160. — Toženec mora podati na prvem na¬ roku in preden se spusti v razpravljan je o glavni stvari, 1 predlog, da se mu daj varščina za pravd¬ ne stroške, in označiti znesek zahtevane varščine; sicer izgubi pravico, to zahtevati. Pozneje sme toženec zahtevati, da se mu daj varščina, samo, če nastopijo med pravdo predpostavke za var¬ ščino 2 ali če se pokaže med pravdo, da dana var¬ ščina ne zadošča. Vendar pa naknadno zahteva¬ nje, da se daj ali ponudi varščina, ni dopustno, če neizpodbijani del tožilčeve terjatve zadošča, da pokrije toženčeve stroške. 0 predlogu, da se daj ali dopolni varščina, se odloči s sklepom. Prim. §§ 58, 59, 62/2 c. pr. r. 1 §§ 334, 537. 2 Tožilec postane inozemec ali meddržavna po¬ godba stopi iz veljave. § 161. — Ce se predlog usvoji, se določi v sklepu 1 višina varščine kakor tudi rok, v katerem mora tožilec položiti varščino. Ko se odmerja znesek varščine, se vzamejo v poštev stroški, ki jih bo bržkone imel toženec; 249 §§ 161 — 164 . upoštevati pa ni stroškov, ki utegnejo nastati spričo njegove nasprotne tožbe. Tožilec mora dati varščino v določenem roku. V pismenem odpravku sklepa se priobči tožil¬ cu, da bo izreklo sodišče, ako brezuspešno izteče rok, omenjen v prvem odstavku, na toženčev predlog 2 tožbo za umaknjeno ali pa da bo sma¬ tralo, če se poda predlog med postopkom s prav¬ nimi sredstvi (§ 160), da je tožilec umaknil prav¬ no sredstvo. Tako o enem kakor o drugem se odloči s sklepom, ko je bil tožilec ustno ali pi¬ smeno zaslišan. Prim. § 60 c. pr. r. 1 Sklep izda sodnik, ki vodi prvi narok, § 354 / 3 . 2 Brez predloga sodišče ne ukrene ničesar. § 162. — Če je podal toženec o pravem času 1 predlog, da mu daj tožilec varščino za stroške, ni toženec dolžan, nadaljevati postopek v glavni stvari, dokler se ne odloči o njegovem predlogu. 2 Če se predlog zavrne, sme odrediti sodišče nadaljevanje postopka, ne da bi bilo treba ča¬ kati, da postane sklep pravnomočen; zoper to odredbo ni rekurza. Predlog, da se varščina dopolni, ne odlaga postopka. Prim. § 61 c. pr. r. 1 Na prvem naroku ali v teku postopka takoj, čim nastopijo predpostavke zato. 2 Postopek sam se sicer ne prekine, vendar ima zastoj pravde prekinitvi podobne učinke. § 163. — Čim se da o pravem času varščina, se nadaljuje na predlog ene ali druge stranke postopek v glavni stvari. Prim. § 62 c. pr. r. 250 Siromaška pravica. Sedmo poglavje. Siromaška pravica. § 164 . — Sodišče sme, skrbno ocenjevaje vse okolnosti. priznati siromaško pravico oni stranki, ki ne zmore pravdnih stroškov brez škode za zasilno vzdrževanje same sebe in svoje rodbine. 1 Inozemcem se priznava ta pravica samo ob predpostavki vzajemnosti. 2 3 V dvomu o vzajem¬ nosti je izprositi o tem pojasnilo ministra pravde, ki je za sodišče obvezno. Prim. § 63 c. pr. r. 1 Prim. § 188 sp.: (4) Osebam pod varstvom (skrb¬ stvom) se prizna siromaška pravica, če one same, kakor tudi osebe, ki so jih po zakonu dolžne vzdr¬ ževati, ne zmorejo stroškov brez škode za zasilno vzdrževanje samih sebe in svojih rodbin. Če pozna varstveno (skrbstveno) sodišče imovinske razmere oseb pod varstvom (skrbstvom) kakor tudi oseb, ki so jih dolžne vzdrževati, izda lahko samo potrdilo o imovinskem stanju (čl. 12, 6 odst. pst.). — (5) Siromaške pravice ni priznati za tožbe, ki se morajo predložiti zbornemu sodišču, če stoji proti tožbenemu zahtevku nepristojnost sodišča, nedopustnost redne pravne poti. § 164. 1 . Okolnost, da zastopa stranko v pravdi odvetnik, ni zapreka, da bi se ji ne podelila siro¬ maška pravica. (Zagreb SS z dne 11. februarja 1932., Mjes. 1932, 140.) 2. Pri podelitvi siromaške pravice je jemati v po¬ štev poleg višine takse tudi, ali utegne stranka plačati to takso brez škode za zasilno vzdrževanje same sebe in svoje rodbine. (Beograd z dne 10. novembra 1932., Branič 1934, 18.) 3. Dohodek iz razmerja, ki je predmet pravnega spora, ni razlog, da bi se stranki siromaška pravica ne podelila, saj ta dohodek ni gotov. Prav tako tudi ne ženina imovina. (Beograd z dne 8. novembra 1933., Branič 1934, 21.) " §§ 164 — 165 . pravnomočno razsojena stvar ali okolnost, da pravda že teče. Če ne zadoščajo navedbe strank, da se izda odločba o tem predhodnem vprašanju, je pojasniti dejansko stanje z zaslišanjem predlagatelja, po po¬ trebi pa tudi na kakšen drug primeren način. Podobno določa tudi čl. 12 pst., ki predpisuje še naslednje: Predpisi za pridobitev siromaške pravice fizičnih oseb se nanašajo tudi na hišne zadruge, ko¬ likor nastopajo te kot pravdna stranka. — Član hišne zadruge sme dobiti siromaško pravico samo, če sme dobiti to pravico tudi zadruga, h kateri spada. — Oprostitev od taks na podstavi siromaške pravice gre samo osebi, ki ji je siromaška pravica priznana, in njenemu upravičencu (pooblaščencu, zakonitemu za¬ stopniku); ta pravica ne prehaja na pravne nasled¬ nike. Iz vseh teh predpisov se podaja, da morajo pri¬ dobiti siromaško pravico samo fizične osebe in hišne zadruge. 2 Na podlagi pravnopomočnih pogodb, haaškegn pravdnega dogovora in trgovinskih ter konzularnih pogodb se podeljuje siromašna pravica državljanom naslednjih držav: Albanije, Avstrije, Belgije, Bolga¬ rije, Češkoslovaške, Danske, Estonije, Finske,. Fran¬ cije, Gdanskega, Grške, Italije, Irske, Japonske, Latvi¬ je, Luksemburškega, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Ogrske, Poljske, Romunije, Španije, Švedske, Švice, Turčije, Velike Britanije in Združenih držav severno¬ ameriških. § 165. — S priznavo siromaške pravice dobi stranka v tej pravdi: 1 2 3 § 165. 1. Priznanje siromaške pravice se ne more omejiti samo na en določen akt. (Beograd z dne 19. novembra 1932., Branič 1933, 221.) 2. Siromaška pravica, podeljena za določeno prav¬ do, se ne more uporabiti za drugo pravdo. (Beograd z dne 16. oktobra 1933., Branič 1934, 14.) 3. Stranka je po končani pravdi dolžna, plačati takse le, če ji je bila siromaška pravica odvzeta na 252 Siromaška pravica. 1. začasno oprostitev od plačevanja taks in drugih državnih pristojbin, ki se plačujejo spričo pravde; 2 3 2. oprostitev od pologa varščine za pravdne stroške; * * 4 3. pravico zahtevati, da se ji postavi odvetnik, ki naj začasno vodi pravdo brezplačno, toda sa¬ mo, kolikor je za pravdo predpisano zastopanje z odvetnikom; 5 * 4. pravico, da sme podati v sporu, za katerega ni predpisano zastopanje z odvetnikom, v kate¬ rem pa mora vložiti tožbo pri sodišču izven svo¬ jega prebivališča ali stalnega bivanja, pri okraj¬ nem sodišču svojega prebivališča ali stalnega bi¬ vanja na zapisnik svojo tožbo ter zahtevati, da se odpremi ta zapisnik k pravdnemu sodišču in da ji to postavi zastopnika, ki jo zastopa v prav¬ di brezplačno; za take zastopnike se postavijo uradniki državnega tožilstva ali sodišča; 0 5. začasno oprostitev od plačevanja pristojbin, potnih stroškov, dnevnic itd. za odposlane sodne uradnike in služitelje, izvršilne organe, priče, iz¬ vedence, potem stroškov za potrebne oglase, pre¬ pise in rubrike, naposled potrebnih stroškov v gotovini, ki jih izdajo zakoniti od sodišča po¬ stavljeni zastopniki ali siromašni stranki postav¬ ljeni odvetniki ali zastopniki. Ti stroški se iz¬ plačujejo začasno iz državne blagajne. 7 Prim. § 64 c. pr. r. podlagi § 172. (Beograd z dne 15. novembra 1933., Branič 1954, 17.) 4. Ne more se izreči, da se taksa ne bo izterjala, najsi je siromašna stranka v pravdi propadla. (Beo¬ grad z dne 23. novembra 1935., Branič 1934, 19.) 253 §§ 165—166. 1 Gl. § 189 sp. in poleg tega § 195 sp., o posebni skrbnosti, ki naj jo posvečajo sodišča, če iina stranka siromaško pravico. V razpisu z dne 22. marca 1952, št. 29659 pravi min. pravde, da trajajo oprostitve na podlagi siromaške pravice za celo pravdo ne glede na dobo, dokler bo trajala ta pravda. Kavtele zoper morebitne zlorabe nudijo določbe §§ 169 in 172 cpp. 2 Po razpisu min. pr. z dne 21. aprila 1958., št. 40457 (Pravni Život 1958, 158) se nanaša oprostitev od taks tudi na takso iz tar. št. 56 zst., namreč na takso za pooblastilo. 3 § 9/4 zst.: O teh taksah mora sestaviti sodišče popis (seznamek), ki ga vroči po končanem postopku pristojni davčni upravi, da izterja takso. — Na zah¬ tevo davčne uprave ji pošlje sodišče tudi spise na vpogled, vendar pa s tein ni moči zadržati postopek. — Gl. § 195 sp. 4 Gl. § 159. 5 Gl. §§ 22 in 27 za. in § 191 sp.; obseg odvetniških pravic § 192 sp. 3 Gl. § 192 sp. in § 91 zus. 7 Gl. § 194 sp. — Po razpisu min. pravde z dne 50. maja 1955. št. 128025 se plačujejo izdatki iz točke 5 § 165 cpp. po predpisih §§ 78, 255 in izterjujejo po § 194 sp. — Avtentično tolmačenje min. pravde z dne 10. septembra 1955. št. 60928 (Pravni Život 1956, 48) odreja, da se izplačujejo ti izdatki po ur. št. 84600/1 7 . dne 12. decembra 1951., Sl. N. 506—C/747, Sl. L. 46. § 166. — Prošnja za priznanje siromaške pra¬ vice se vloži pismeno ali se poda na zapisnik pri pravdnem sodišču prve stopnje ali na zapisnik pri okrajnem sodišču, v čigar območju ima siro¬ mašna stranka prebivališče ali kjer stalno biva. 1 V prošnji se navede pravna stvar, 2 za katero je treba priznati siromaško pravico, in priloži potrdilo o imovinskih razmerah siromašne stran¬ ke. V potrdilu je treba navesti dohodke, ki jih ima stranka od svojega zaslužka ali iz drugih 254 Potrdilo o imovinskem stanju. virov, kakor tudi osebe, ki jih mora pravdna stranka vzdrževati; razen tega je treba izrečno potrditi, da stranka ne zmore stroškov postopa¬ nja (§ 164, prvi odstavek). Izdajati 3 taka potrdila je pristojno občinsko oblastvo one občine, v kateri ima siromašna stranka prebivališče ali v kateri biva; z uredbo pristojnih ministrov pa se predpiše postopek, kako se izdajajo in potrjujejo taka potrdila. Osebam, ki so pod varuštvom ali skrbstvom, smejo izdajati taka potrdila tudi varuštvena in skrbstvena oblastva. 7 Prim. § 65 c. pr. r. 1 Gl. § 198 sp. Po § 378 sp. se smejo dajati prošnje za priznanje siromaške pravice na sodni zapisnik tudi pri zbornih sodiščih. 2 Siromaška pravica se ne sme priznati na osnovi potrdila, izdanega za drug predmet (§ 188/1 sp.). 3 Gl. uredbo o izdajanju in potrjevanju potrdil o imovinskem stanju z dne 4. ja- nuarja 1932., Sl. N. 14—VI/37, Sl. L. 131, v zvezi z dopolnitvijo po uredbi z dne 28. marca 1934., Sl. N. 84—XXI/200. Čl. 1. Potrdilo o imovinskem stanju zaradi pri¬ znanja siromašnosti, primerno zakonu o sodnem po¬ stopku v civilnih pravdah izdaja in podpisuje pred¬ sednik (načelnik) tiste občine, v katere območju ima stranka, ki namerava zaprositi za priznanje siro¬ maške pravice, svoje prebivališče. Občina kraja, kjer stranka, ki ima v naši državi stalno prebivališče, samo prehodno biva, ne more izdati potrdilo o siro- maškem stanju. Čl. 2. Potrdilo o siromašnosti se bo izdajalo brez plačila takse in brez kakršne koli drugačne odškod¬ nine po obrazcu ministrstva za finance. 4 Obrazce bodo nabavljala pristojna oblastva od davčnih uprav za nabavno ceno. Uporaba drugih obrazcev za to svrho je prepovedana. — V vsakem potrdilu mora biti na¬ veden predmet ali spor, za katerega se potrdilo daje. 255 § 166 . — Potrdilo o siromaški pravici, ki jih izdaja var¬ stveno oblastvo po predpisih nepravdnega postopka osebam, ki so pod varstvom (ali skrbstvom), se ne iz¬ daja po prej navedenem obrazcu. Čl. 3. Prošnja za potrdilo o imovinskeni stanju, ki ni podvržena nobeni taksi, se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojnem občinskem oblastvu. — Ako se vloži prošnja pismeno, mora priložiti pro¬ silec takoj osebne in imovinske podatke , 5 izpolnjene na obrazcu, ki ga dobi pred vložitvijo prošnje pri občini proti plačilu nabavne cene. Prav tako more izposlovati prosilec izjavo hišnega lastnika na ob¬ razcu, kjer stanuje, in potrdilo davčne uprave o predpisu davkov. — Če se da prošnja na zapisnik, se napišejo takoj osebni in imovinski podatki, ki jih stranka podpiše. Čl. 4. Postopek za izdajo potrdila mora biti tak, da bo z ene strani gotovo, da se bodo ugotovile vse razmere, odločilne za potrdilo, točno in vestno, z druge strani pa, da dobi stranka hitro in na enostaven način potrdilo. — Če navede občinski predsednik ali organ, ki sodeluje pri poizvedbah, potrebnih za iz¬ dajo potrdila o imovinskem stanju, kakor tudi ob izdaji potrdila vede kaj nepravilnega ali potrdi kot resnično ono, o čemer ve, da ni pravilno, odgovarja po kazenskem zakonu. Razen tega so vsi organi ob¬ čine, če bo siromaška pravica priznana, odgovorni za zneske, katerih je bila stranka začasno oproščena, za stroške zastopanja z odvetnikom in za vso ostalo na¬ pravljeno škodo (§ 170 cpp.). Čl. 5. Občina preskrbi po najkrajši poti brez do¬ pisovanja tako podpis lastnika hiše, v kateri pro¬ silec stanuje, kakor potrdilo davčne uprave o davč¬ nem predpisu, če tega stranka ni že sama preskrbela. — Davčna uprava zaznamuje, koliko in kakšen da¬ vek je predpisan prosilcu in osebam, ki so po zakonu dolžne, prosilca vzdrževati. Če pa izterjujejo občine davek same, smejo vpisati v obrazec potrdila o siro- maškem stanju tudi občine same vse podatke, ko¬ likor morejo dobiti občine te podatke iz uradnih knjižnih podatkov, ki so pri njih. — Nato preskusi občina, ali so navedbe v poročilu točne, pa jih po potrebi popravi in popolni. Nato preišče natančno pri- 256 Potrdilo o imovinskem stanju. dobitne, dohodkovne in imovinske prosilčeve razmere. Na isti način preskusi tudi razmere oseb, ki so po zakonu dolžne, prosilca vzdrževati. — Na podlagi teli preskusov in nadaljnjih ocen izda občina potrdilo na predpisanem obrazcu. Cl. 6. Izdaja potrdila se ne sme odreči zbog tega, ker podatki, ki jih je navedel prosilec v poročilu, niso točni ali so nepopolni, ali ker je hišni lastnik odklonil, podati izjavo. Občina pregleda in popolni poročilo sama in odloči na podlagi tega, ali naj izda potrdilo na predpisanem obrazcu. Čl. 7. Občina pošlje potrdilo sreskemu načelstvu brez spremnega spisa, ki preskusi s svoje strani po¬ ročilo o razmerah in potrdilo, in ga, če soglaša, po¬ trdi v najkrajšem času s pečatom in podpisom ter vrne občini, da ga vroči prosilcu. — Dopustno' je, da se izda potrdilo prosilcu samemu, da ga predloži v potrditev sreskemu načelstvu in ga prejme potrje¬ nega od sreskega načelstva. Čl. 8. Občina mesta Beograda in mestne občine s pravico občega upravnega oblastva prve stopnje iz¬ dajajo potrdila prosilcu brez potrdila po čl. 7. — Po¬ trdila občin na sedežih banske uprave, če ne spa¬ dajo med občine iz prvega odstavka, potrjujejo po¬ licijske uprave. Čl. 9. Potrdilo, starejše od enega leta, se more uporabiti samo takrat, če je oblastvo, ki ga je iz¬ dalo, pismeno potrdilo v teku šestih mesecev pred dnem uporabe, da niso nastale nobene spremembe (čl. 12/10 pst.). — Kadar je treba, potrditi starejše spričevalo, se postopa na isti način, kakor je nave¬ deno v čl. 5 do 8 tega pravilnika s tem, da se mo¬ rata preskrbeti ponovno izjava hišnega lastnika in potrdilo davčne uprave. Čl. 10. Če občina odreče izdajo spričevala, mora izreči o tem odločbo. — Za vložitev pritožbe kakor tudi za postopek o pritožbi veljajo predpisi zakona o občem upravnem postopku. Čl. 11. Inozemci morajo predložiti potrdilo o imo¬ vinskem stanju oblastva, ki je po zakonu dotične dr¬ žave pristojno zato. Takšno potrdilo mora obsegati vse osebne in imovinske podatke, ki so predpisani za domača spričevala. .Če ima inozemec stalno prebiva- 257 17 §§ 166 — 168 . lišče v naši državi, mora predložiti poleg- potrdila inozemskega oblastva tudi potrdilo občine svojega stalnega prebivališča v naši državi. 6 Čl. 12. Ta uredba stopi v veljavo, ko< se razglasi v Službenih Novinah. Istega dne zgube veljavnost pred¬ pisi o izdajanju spričeval o imovinskem stanju, ob¬ seženi v čl. 17 do 25 pravilnika o izvršitvi zakona o sodnih taksah, št. 43292 z dne 11. junija 1930. (Sl. N. z dne 17. junija 1930. št. Xll/134—L) kakor tudi vsi drugi predpisi o izdajanju spričeval o imovinskem stanju, ki so veljali doslej v posameznih delih kra¬ ljevine. 4 Z razpisom z dne 25. novembra 1930. št. 113251 je min. pravde priobčilo, da je uporaba drugih kakor uradnih obrazcev za izdajanje potrdil o imovinskem stanju prepovedana, z razpisom z dne 20. marca 1935. pa sodiščem naročilo, naj sporeče vselej, kadar bi opazila, da potrdilo o siromašnosti ni sestavljeno na obrazcu, ki ga je izdalo min. za finance. 15 Po razpisu min. za finance z dne 21. julija 1933. št. 61803/33 mora stranka, ki prosi za siromaško pra¬ vico, v potrdilu izrečno navesti, da nima ne v ob¬ čini svojega prebivališča ne v drugi nobene imovine (razpis min. pr. z dne 25. avgusta 1935. št. 77794). 6 Razpis min. pravde z dne 2. marca 1932. št. 15211 pravi: Vprašanje siromaške pravice je urejeno s haaškim dogovorom, ki mu je pristopila tudi naša kraljevina, kakor tudi v drugih dvostranskih spo¬ razumih, ki jih je sklenila naša država z drugimi v pogledu pravne pomoči. — V vseh konvencijah je predvideno, da more oblastvo, ki odloča o prošnji za priznanje siromaške pravice, zaradi preskusa prositi za pojasnila o imovinskem stanju prosilca-inozemca pri oblastvu druge stranke pogodnice, na podlagi ka¬ terih bi moglo izdati domače oblastvo potrdilo zaradi priznanja siromaške pravice. — Ti predpisi medna¬ rodnega značaja s čl. 11 uredbe o izdajanju in potr¬ jevanju potrdil o imovinskem stanju niso razveljav¬ ljeni, nasprotno, odredba 3. odstavka čl. 11, po kateri mora inozemec, ki ima v naši državi stalno prebi¬ vališče, predložiti poleg potrdila inozemskega obla¬ stva tudi še potrdilo občine stalnega prebivališča v naši državi, velja samo v tistih primerih, kjer vpra- 258 Siromaška pravica. sanje siromaške pravice ni urejeno s konvencijami — niti s haaško niti s posebno in kjer obstoji de¬ janska vzajemnost; kjer pa so mednarodne pogodbe o pravni pomoči, so odločilne te za izdajanje potrdil. 7 Gl. op. 1 pri § 164. § 16?. — Odločbo 1 o tem, ali naj se dodeli stranki, ki ji je priznana siromaška pravica, od¬ vetnik (§ 165, št. 3.), izreče v vsakem primeru pravdno sodišče prve stopnje. 2 Kateri odvetnik naj zastopa siromašno stran¬ ko, določi odbor odvetniške zbornice. 3 Prim. § 66 c. pr. r. 1 Sklep, ki ga izda pri zbornih sodiščih predsednik senata (§ 26 št. 3 zus.). Sklep, s katerim se priznava stranki siromaška pravica, in sklep, da je postaviti za siromaško stranko odvetnika, ni dopustno, izpod¬ bijati s pravnim sredstvom (§ 173). O vsebini sklepa gl. § 191 sp. 2 Po razpisu min. za finance z dne 4. junija 1935. izda občina samo potrdilo o imovinskem stanju, a siromaško pravico sodišče. 3 § 27/4 za., § 191/1 sp. § 168. — Ce nastane med pravdo potreba, opraviti izven območja sodišča, v katerem pre¬ biva postavljeni odvetnik siromašne stranke, pravdno dejanje, pri katerem mora sodelovati odvetnik, določi na predlog 1 postavljenega od¬ vetnika ali siromašne stranke odbor pristojne odvetniške zbornice odvetnika, ki prebiva v ob- § 167. Sodišče ocenjuje samostojno, ali so podani pogoji za priznanje siromaške pravice. (Zagreb SS B z dne 5. maja 1931., Pravo«. 1932, 246.) 2. Okrajno sodišče ni pristojno za odločbo o pri¬ znanju siromašne pravice za pravdo, ki se mora vlo¬ žiti pri zbornem sodišču. (Beograd z dne 19. maja 1934., Pravos. 1934, 823.) 259 17 ’ §§ 168—172. močju sodišča, kjer naj se opravi pravdno de¬ janje. Prim. § 67 c. pr. r. 1 § 191/3 sp. določa: Ce nastane med ipravdo, za katero je že postavljen odvetnik siromašne stranke, potreba, da se opravi zunaj območja sodišča, kjer prebiva postavljeni odvetnik siromašne stranke, prav¬ dno dejanje, kateremu mora prisostvovati odvetnik, ni dolžnost sodišča, marveč postavljenega odvetnika ali siromašne stranke, da se obrne po § 168 cpp. do odvetniške zbornice zaracK določitve odvetnika. Vsa obvestila o določitvi odvetnika opravi v tem primeru odbor odvetniške zbornice. § 169. — Pravdno sodišče prve stopnje mora vsak čas odvzeti 1 siromaško pravico, in sicer na predlog ali po službeni dolžnosti, čim se pokaže, da predpostavk, potrebnih za priznavo te pra¬ vice, ni bilo ob času njene priznave; 2 kadar pa so prestale te predpostavke med pravdo zbog tega, ker se je spremenilo strankino imovinsko stanje, izreče tudi takrat pravdno sodišče prve stopnje na predlog ali po službeni dolžnosti, da je siromaška pravica prestala. 3 4 S strankino smrtjo prestane siromaška pra¬ vica, ki ji je bila priznana. Prim. § 68 c. pr. r. 1 Po § 173 s sklepom brez predhodne ustne raz¬ prave. 2 Poleg izgube siromaške pravice in s tem zve¬ zanih olajšav že skraja še nadaljnje posledice po S 170. V sklepu je treba vse to navesti. Prim. tudi § 39 zst. § 169. Da je plačala siromašna stranka visoko takso za listino o pravnem poslu, ni razlog, da se ji siromaška pravica odvzame. (Beograd z dne 10. no¬ vembra 1933., Branič 1934, 20.) 260 Siromaška pravica. 3 Izguba olajšav gl. § 172. 1 C) prestanku siromašne pravice na odvetnikov predlog gl. čl. 27. § 170. — Stranke, ki z neresničnimi navedbami izmamijo priznanje siromaške pravice, kaznuje pravdno sodišče zbog objesti (§ 268). 1 Kdor navede v potrdilu, omenjenem v § 166, vedoma kaj nepravilnega ali potrdi za resnično ono, o čemer ve, da ni pravilno, odgovarja, če se je siromaška pravica priznala, za zneske, katerih je bila stranka začasno oproščena, za stroške za¬ stopanja z odvetnikom in za vso ostalo naprav¬ ljeno škodo. Prim. § 69 c. pr. r. 1 Gl. op. 2 pri § 169. § 171. — Če se naloži nasprotniku siromašne stranke povračilo pravdnih stroškov, se smejo izterjati neposredno od njega 1 tudi stroški, ozna¬ čeni v § 165, št. 1. in 5., ki jih je bila stranka začasno oproščena, kakor tudi nagrada in izdatki odveinika, 2 ki je zastopal siromašno stranko. Prim. § 70 c. pr. r. 1 Gl. §§ 194/2 in 195 sp. 2 Gl. § 31 za. § 172. — Če so predpostavke za to, da se pri¬ znana siromaška pravica pozneje 1 odvzame, se naloži stranki, ki ji je bila ta pravica odvzeta, po službeni dolžnosti ali na predlog kakšnega ude¬ leženca, da mora doplačati one zneske, ki jih je bila začasno oproščena. Glede na imovinsko sta¬ nje siromašne stranke se ji sme odrediti tudi samo delno doplačilo. 2 261 §§ 172—175. Če se odredi stranki tako doplačilo, mora poravnati stranka v prvi vrsti izdatke v gotovini, ki obremenjajo po § 165, št. 5. državo, potem poravnati nagrado in stroške za odvetnika 3 in na¬ posled plačati takse in državne pristojbine. Čim postane sklep, izdan po prvem odstavku, pravnomočen, ga je dopustno izvršiti iz imovine stranke, obvezane za doplačilo. 4 Prim. § 71 c. pr. r. 1 § 169 pri op. 3. 2 Gl. §§ 194, 195 sp. 3 Gl. § 27/5 za. 4 §§ 194, 195 sp. § 173. — V primerih, označenih v §§ 166, 167, 169 in 172, se odloči o podanih predlogih brez predhodne ustne razprave. Vendar pa sme zahte¬ vati sodišče potrebna pojasnila. 1 Sklep, s katerim se priznava stranki siroma- ška pravica, in sklep, da je postaviti za siromaš¬ no stranko odvetnika, ni dopustno izpodbijati s pravnim sredstvom. Stranke smejo opravljati dejanja iz tega po¬ glavja brez odvetnika tudi pred zbornim sodi¬ ščem. 2 Prim. § 72 c. pr. r. 1 Način je določen v § 56 sp. 2 Tudi za vložitev rekurza po siromašni stranki ni treba odvetnikovega podpisa. § 174. — Nobena stranka se ne sme upirati, da bi se spustila v pravdo ali da bi nadaljevala § 174. Stranka ne prosi za siro-maško pravico pra¬ vočasno, če stori to šele zadnji dan. Taka prošnja ne podaljša roka za vložitev odgovora na tožbo. (Za¬ greb SS B z dne 6. marca 1935., Sl. Pr. II, 475.) 262 Siromašita pravica. — Vloge. razpravljanje, in tudi ne sme zahtevati, da bi se podaljšali roki 1 ali odložili naroki zbog tega, ker se je vložila prošnja za priznanje siromaške pra¬ vice ali ker se je podal drug predlog po pred¬ pisih tega poglavja. Če pa je stranka o pravem času vložila proš¬ njo za priznanje siromaške pravice, a ni bilo o prošnji nič sklenjenega, ali če se je rešila ugod¬ no, toda siromašni stranki še ni postavljen zastop¬ nik siromakov, se v postopku, kjer je predpi¬ sano zastopanje z odvetnikom, ne sme izreči zato, ker je prišla siromašna stranka brez od¬ vetnika na narok, določen za ustno sporno raz¬ pravo, ali ker ni bil o pravem času vložen odgo¬ vor na tožbo, sodba zbog izostanka ali zbog tega, ker ni bil vložen odgovor na tožbo. 2 Prim. § 73 c. pr. r. 1 Rok za odgovor na tožbo se sme podaljšati. 2 Da se ne zamudi rok za vložitev pravnega sred¬ stva, določi sodišče po § 91 zus. sodnika ali sodniškega pomočnika, da dotično pravno sredstvo sestavi. Drugi oddelek. Postopek. Prvo poglavje. Vloge. § 175. — Pismene vloge, 1 s katerimi je moči po tem zakonu izven ustne razprave podajati sodišču predloge, prošnje ali priobčila, morajo obsegati: 1. oznamenilo sodišča, potem strank po pri¬ imku in imenu, opravilu in bivališču, položaju v 263 §§ 175 — 178 . pravdi, njih zastopnikov in oznamenilo spornega predmeta; 2. oznamenilo prilog in njih število kakor tudi to, ali se vlagajo priloge v izvirniku ali v pre¬ pisu; 3. podpis 2 stranke same ali njenega zakoni¬ tega zastopnika ali pooblaščenca, v pravdah, v katerih je predpisano zastopanje z odvetnikom (§§ 128 in 129 ), pa tudi odvetnikov podpis. Prim. §§ 74, 75 c. pr. r. 1 Službeni jezik je srbski, hrvatski, slovenski (čl. 3 ust., § 54 sp.). Oblika vlog § 59 sp., pisane mo¬ rajo biti na pisalni stroj ali s črnilom. 2 Podpisi morajo biti postavljeni s črnilom ali s kemičnim svinčnikom na prvi strani ali na koncu vloge, uporaba pečatil za podpis ni dovoljena (§ 59/3 sp.). § 176 . — V vsaki vlogi se morajo nadalje navesti ob kratkem 1 in pregledno einjenice, s katerimi se predlogi obrazlagajo. 2 Če je treba poedine navedbe dokazati ali ver¬ jetno izkazati, se morajo označiti posamič tudi dokazila, ki jih hoče stranka uporabiti. Prim. § 76 c. pr. r. 1 Odpomoč zoper preobširno pisanje § 151. 2 Gl. §§ 178, 353, 536; za tožbe in druge začetne vloge §§ 321, 630, 641, 642, 651, 657; za odgovor na tožbo § 338. § 177 . — Če je treba o predlogu, podanem v vlogi, razpravljati ustno, se pri lože 1 vlogi samo prepisi 2 listin, na katere se stranka sklicuje; če so upoštevni samo deli listine, zadošča, priložiti izpisek, obsegajoč uvod, mesto, ki se nanaša na stvar, konec, datum in podpis. 264 Vloge. Če so listine nasprotni stranki že znane ali če so znatno obsežne, zadošča, da se v vlogi točno označijo in da se ponudi nasprotni stranki, naj jih pregleda, ali da se izroče sodišču, če se to zahteva. 3 Če nima listin v rokah stranka, mora navesti, 4 kako bi se pribavile. Prim. § 77 c. pr. r. 1 Če ima en udeleženec več zastopnikov ali več udeležencev enega pooblaščenca za vročitev, zadošča po en prepis vsake priloge (§§ 289, 292), 2 Izvirnik se predloži, kadar se sklicuje stranka na posebno podsodnost (§§ 85, 101), dalje pravdno po¬ oblastilo (§ 131), vlogam, na podlagi katerih se za¬ čenja mandatni, menični ali čekovni postopek (§§ 641, 642, 651, 653) in obnovitvena tožba v primeru § 633. 3 § 182 . 4 Že v tožbi (§ 324) ali odgovoru nanj (§ 338). § 178. — Vlogo, s katerimi se pripravlja ustna razprava (pripravljalne vloge), morajo obsegati poleg onega, kar je navedeno v § 175, tudi še: 1. predloge, ki jih namerja podati stranka na ustni razpravi; 2. činjenice, razložene tako, kakor je navede¬ no v § 176, na katere se misli stranka sklicevati na ustni razpravi, da obrazloži svoje predloge ali da izpodbije nasprotnikove predloge, kakor tudi dokazila, ki jih hoče uporabiti stranka na raz¬ pravi, da dokaže lastne navedbe ali da ovrže na¬ sprotnikove činjenične trditve; 3. če je treba, tudi izjave o tem, ali je res¬ nična, točna in popolna navedba o činjenicah, obsežena v kakšni prejšnji nasprotnikovi vlogi, nadalje izjavo o tem, ali so dopustna dokazila, ki jih je ponudil nasprotnik. 265 §§ 178—182. V pripravljalno vlogo se ne smejo sprejemati pravna izvajanja in razlaganja o verjetnosti ali verodostojnosti poedinih činjeničnih trditev ali o verjetnosti dokazne moči ponujenih dokazov. 1 Prim. § 78 c. pr. r. 1 Izjeme v prizivnem postopku, če se stranke od¬ povedo ustni prizivni razpravi (§ 586), dalje v revi¬ zijskem in rekurznem postopku (§§ 600, 601, 614). § 179 . — Kjer dopušča zakon, 1 se sme spre¬ jeti predlog, prošnja ali priobčilo na sodni zapis¬ nik, kar velja toliko kolikor pismena vloga. Ta zapisnik se sestavi po predpisih o vlogah. Izven ustne razprave sme sestaviti ta zapisnik v postopku pred zbornimi sodišči tako sodnik kakor tudi sodniški pomočnik, ki ga odredi sta¬ rešina sodišča ali predsednik senata. Prim. §§ 74 in 79 c. pr. r. 1 Vobče pred okrajnimi sodišči in v primerih §§ 559/2 in 562/2; pred zbornimi sodišči v primerih §§ 18/1, 24/1, 165 št. 4, 166/1, 175/3, 226/2, 353/2, 382/2, 419, 444, 451, 463, 559/2, 562/2 cpp.; § 614 cpp.; §§ 87 in 91 zus. § 180 . — Vloge, ki se morajo vročiti po zakonu tudi nasprotni stranki, se izroče sodišču, če ni odrejeno s tem zakonom drugače, 1 v toliko izvo¬ dih, kolikor je nasprotnikov, in še en izvod za sodišče. Vlogam se prilože še rubrike (nadpisi), 2 ko¬ likor jih je treba za obvestitev drugih udeležen¬ cev. Rubrika mora obsegati oznamenilo sodišča, strank in spornega predmeta tako, kakor je na¬ vedeno v § 175. V primerih, ki so prikladni za odpravke v skrajšani obliki, 3 vpiše predložilec rubrike vanje 266 Vloge. namesto spornega predmeta zahtevek tako, ka¬ kor je naveden v vlogi. Natančnejši predpisi o tem se izdado s sodnim poslovnikom. Prim § 80 c. pr. r. 1 §§ 289, 292, gl. op. t pri § 177. 2 Gl. § 59 sp. 3 V pravdnem postopku §§ 510/2, 515, 516, pa tudi v primerili §§ 645, 651 in če se izda pogojno plačilno povelje. Oblika teh § 146 sl. sp. § 181. — Če se mora vročiti po tem zakoniku nasprotni stranki izvod vloge, se mu pridoda tudi prepis prilog. 1 Listine, predložene v izvirniku, se obdrže pri sodišču ter se dado nasprotniku na vpogled, 2 če to zahteva. Prim. § 81 c. pr. r. 1 Gl. op. 1 pri § 177. 2 Gl. § 171 sp. § 182. — Ce pa predložilec sodišču ni izročil izvirnih listin, na katere se sklicuje in ki jih ima v rokah, je nasprotna stranka upravičena za¬ htevati, 1 da jih izroči sodišču v treh dneh in da jo obvesti o tem. Nasprotna stranka sme v treh dneh od dne, ko je prejela obvestilo, te listine vpogledati ter vzeti prepis 2 od njih. Če stranka verjetno izkaže, da listino nujno potrebuje, sme sodišče, v postopku pred zbor¬ nim sodiščem pa predsednik senata, na njen predlog rok za vpogled primerno skrajšati. Zo¬ per odločbo o takem predlogu ni pravnega sred¬ stva. Prim. § 82 c. pr. r. 1 O predlogu odloča predsednik senata § 26 št. 4 zus. 2 § 171 sp. 267 §§ 183—184. § 183. — Kolikor ni predpisano v tem zakonu kaj drugega, odredi sodišče po službeni dolžnosti, da je odstraniti nedostatke v obliki, 1 2 3 4 ki ovirajo redno poslovanje z vlogo. Tako odredbo ni do¬ pustno izpodbijati s samostojnim pravnim sred¬ stvom. Za nedostatek v obliki se smatra zlasti, če se niso upoštevali predpisi §§ 175 in 177 ali če ni potrebnega števila izvodov ali rubrik. Če je pravno sredstvo nepravilno nazvano, je to brez pomena, ako je sicer zahtevek jasen. V postopku pred zbornimi sodišči izdaja te naredbe predsednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana. Prim. § 84 c. pr. r. 1 N. pr. če vloga ni predložena v toliko izvodih, kolikor je predpisano, če ni zadostnega števila prilog ali izvirnikov, kjer so ti potrebni, če ni podpisa stranke ali odvetnika, če vloga ni spisana tako, kakor predpisuje sp., če ni naveden skupni pooblaščenec g 183. I. Vlogo je moči vrniti samo v popravo ob- ličnih napak. Kot take utegnejo biti oblika, pravna konkretizacija prigovorov, nikakor pa ne pomanj¬ kljiva vsebina. (Zagreb SS B z dne 24. januarja 1928., Th. VIII, 609, z dne 24. julija 1928., Th. Vlil, 764.) 2. Samo oblična hiba je, ki se da popraviti, če v prizivu ni navedena sodba, ki se pobija. (Zagreb SS z dne 16. januarja 1934., VrM 140.) 3. Napačen naziv pravnega sredstva ne škoduje, ako se more razvideti zahtevek. (Zagreb SS B z dne 3. oktobra 1922., Th. IIT, 300, in z dne 2. julija 1928., Th. VIII, 749; z dne 30. decembra 1929., Sl. Pr. II, 228.) 4. Napačna označba pravnega sredstva z revizijo namesto revizijskim rekurzom ne ovira, da bi se pravno sredstvo ne vzelo v delo kot rekurz. Vendar se v takem primeru ne priznajo stroški za revizijski odgovor. (Zagreb SS B z dne 6. julija 1927., Th. Vlil, 488.) 268 Vloge. za vročbe, če so naslovi strank netočni, če so za¬ htevki kumulirani, kadar to ne gre. Za okrajno so¬ dišče gl. tudi § 531. § 184. — Da se odstranijo nedostatki v obliki, se sme pozvati 1 stranka na sodišče ali pa se ji sme vrniti vloga z navodilom, kako naj odstrani nedostatek v obliki, ki ga ji je treba označiti. Ce je bilo treba paziti ob izročitvi vloge na rok, se mora določiti za ponovno predložitev vloge nov rok. 2 Če se poda vloga v tem novem roku, se smatra za podano sodišču onega dne, ko je bila podana prvič. Podaljšati ta rok ni dopustno. Zoper sklepe, izdane po prednjih predpisih, ni samostojnega pravnega sredstva. Koliko se sme zahtevati zbog tega pomoč pri višjih sodnih ob- lastvih, ki imajo nadzorstveno pravico, določata zakon o ureditvi sodišč in sodni poslovnik. Prim. § 85 c. pr. r. 1 Način gl. § 60 sp.: Če vloga ne ustreza predpisom § 59 ali če odredi sodišče iz drugega razloga, da je odstraniti kakšen nedostatek v obliki, ki ovira redni postopek (§ 183 cpp.), je dati stranki možnost, ko¬ likor zakon to dovoljuje (drugi odst. § 102 zzk.), da odstrani nedostatek na najpreprostejši način. V ta¬ kem primeru vrne stranki vlogo s točno označbo ne- dostatka, če pa zakon predpisuje, tudi z rokom za vložitev popravljene vloge, ali pa se pozove stranka, eventualno po telefonu, naj pride na sodišče zaradi odstranitve nedostatkov. Če stranka, ko pride na so¬ dišče, nedostatke odstrani, je to na vlogi označiti s kratkim zaznamkom (§ 184 cpp.); če se pa pozivu ne odzove, ji je vrniti vlogo s potrebnimi odredbami. — Ob ocenjanju vlog v obličnem pogledu po § 59 ali drugih predpisih se sodišče ne sme ozirati na malen¬ kosti niti puščati iz vida, da je namen teh predpisov, da se poslovanje olajša. Sodišče prve stopnje odredi samo odstranitev nedostatkov v obliki na vlogah, ki 269 §§ 184—188. so predložene v postopku o pravnih sredstvih, zlasti pa pribavi pred predložitvijo spisov višjemu sodišču pooblastila in druge priloge (§ 180/4). 2 Gl. § 59/7 sp.: Če sodišče stranki vlogo vrne, da se odstranijo nedostatki v obliki, ali če vroči sodišče svojo odločbo stranki v nadaljevanju (brez koncepta) in na izvirni vlogi sami, mora vrniti stranka sodišču izvirno vlogo, ko odstrani nedostatek, odnosno ko vloži pravno sredstvo zoper odločbo. § 185. — Brzojav se vzame v poštev samo, če prispe v treh dneh od dne, ko je prejelo sodišče brzojav, vloga, sestavljena v predpisani obliki, ali če se drugače v tem roku odstranijo nedo¬ statki brzojava. Take pismene dopolnitve ni treba za one prošnje in priobčila, ki zanje ni predpi¬ sana posebna oblika. Če je vloga vezana na rok, mora dospeti k sodišču tudi omenjena pismena dopolnitev, preden izteče ta rok. Samo glede stranke, ki stanuje zunaj sedeža pravdnega so¬ dišča in nima pooblaščenca na sedežu sodišča, se smatra, da je podala vlogo, vezano na rok, o pravem času, če je prispel njen brzojav, dokler traja ta rok, in če prispe vloga k sodišču v treh dneh po brzojavu. § 186. — Če se v vlogi z žaljivimi napadi pre¬ krši dolžno spoštovanje proti sodišču ali če se razžali nasprotnik, zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec, sme izreči sodišče, kateremu je bila podana, kazen zoper predložilca zbog ne¬ reda, 1 nc glede na to, ali se uvede kazenski po¬ stopek. Iz istih razlogov se sme kaznovati zbog ne¬ reda odvetnik, ki je podpisal tako vlogo. Prim. § 86 c. pr. r. 3 Gl. § 268 cpp., § 52 za. 270 Roki. Drugo poglavje. Roki in naroki. 1. Roki. § 187. — Kolikor ni odrejeno trajanje rokov 1 za opravljanje pravdnih dejanj že z zakonom (zakoniti roki), jih mora določiti sodišče glede na posebnosti poedinega primera (sodniški roki). 2 Prim. § 123 c. pr. r. 1 Naslednje določbe veljajo le za t. zv. pravdne roke, 1. j. v tekočem pravdnem postopku določene roke, v teku katerih mora opraviti stranka določeno pravdno dejanje. Ne tičejo se pa t. zv. napotilnih (inštrukcijskih), pripravljalnih ali vmesnih in zlasti ne rokov za vložitev tožbe, bodisi da so to materialno¬ pravni (§§ 967, 1097 odz., §§ 49, 70, 74, zzk,), bodisi da so določeni v procesnem zakonu (§§ 548, 628, 692 epp., § 194 ip., § 122 stz.). Za te prihajata v poštev samo §§ 188, 189. 2 Nadzorovanje poteka rokov po sodni pisarni § 374 sp. § 188. — Ce ni odredilo sodišče glede roka kaj drugega, začne teči sodniški rok 1 takrat, ko se vroči sklep, s katerim se rok določa. Ce sklepa ni treba vročiti, se začne rok takrat, ko se sklep razglasi. 2 Prim. § 124 c. pr. r. 1 Zakoniti rok začne teči prvi dan po dogodku, ki po zakonu sproži začetek roka. 2 § 522. Enako vpliva razglasitev sodbe na podlagi odrečenja ali pripoznave, zbog toženčeve zamude (§ 513) in v malotnih stvareh (§ 546) na začetek in tek zakonitih rokov. 271 §§ 189—190. § 189 . - Ko se izračunava rok, ki je določen po dneh, ni vračuniti v rok onega dne, ko nastopi trenutek ali dogodek, po katerem je treba ra- čuniti začetek roka . 1 Roki, določeni po tednih, mesecih ali letih, se končajo z iztekom onega dne v poslednjem tednu ali mesecu, ki se ujema po imenu ali številu z dnem, ko se je rok začel. Če tega dne ni v po¬ slednjem mesecu, se konča rok z iztekom posled¬ njega dne tega meseca. Konec roka se more označiti tudi z določenim koledarskim dnem . 2 Prednji predpisi veljajo tako za zakonite ka¬ kor tudi za sodniške roke. Prim. § 125 c. pr. r. 1 O računanju materialnopravnih izpraznitvenih rokov v rabokupnem postopku gl. § 668. 2 Vselej, kadar sodišče podaljša rok. § 190 . — Začetka in teka zakonitih in sodni- , ških rokov ne ovirajo nedelje in prazniki . 1 Če pa izteče rok na nedeljo ali praznik, se vzame za poslednji dan roka prvi prihodnji delavnik. Katere dni je smatrati za praznike, odredi z uredbo minister pravde. Prim. §§ 126, 221 c. pr. r. § 189. če ima stranka več pooblaščencev, se šteje rok za vložitev pravnega sredstva od dne, ko je bila sodba prvič vročena enemu izmed pooblaščencev, a ne od dne druge vročitve ostalini pooblaščencem. (Beograd z dne 5. novembra 1937., Branič 1938, 81.) § 190. Mali Šmaren (8. september) za katolike ni državni praznik in ne ovira ne pričetka ne poteka pravdnih rokov. (Zagreb SS B z dne 12. januarja 1931., Sl. Pr. II, 312.) Roki. 1 Gl. zakon o praznikih z dne 27. septem¬ bra 1929., Sl. N. 233 — XCYI/488, Ur. L. 401, ki določa: § 1. Ob državnih praznikih, ob nedeljah, ob svojih verskih praznikih, označenih v § 3, in na praznik svoje krstne slave državnim uslužbencem ni treba biti v službi, razen v primerih, ki so izvzeti z za¬ konom. — § 2. Državna praznika sta rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja in dan zedinjenja. — § 6. Minister pravde predpiše z uredbo one dni, ki jih je smatrati za praznike po zakonu o ureditvi rednih sodišč, po zakonu o civilnem in kazenskem sodnem postopku, po meničnem in po čekovnem za¬ konu kakor tudi po drugih zakonih, s katerimi so na praznike vezani izvestni pravni učinki. — Ob teh dneh uraduje sodno osebje kakor ob delavnikih, če niso ti dnevi državni ali verski prazniki po tem zakonu. 2 Na podstavi § 6 zak. o praznikih je predpisal minister pravde to-le uredbo o praznikih po sodnih postopkih in ostalih zakonih, razen meničnega zakona in čekovnega zakona, z dne t. februarja 1950., Sl. N. 29—X/54, Ur. L. 140 iz 1929/30: § 1. Kolikor vežejo zakon o ureditvi rednih sodišč, zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah, za¬ konik o sodnem kazenskem postopku kakor tudi drugi zakoni, razen meničnega zakona in čekovnega zakona, na praznike izvestne pravne učinke, se sma¬ trajo za praznike: a) Za vse državljane: rojstni dan Njegovega Veli¬ čanstva kralja, dan zedinjenja in vse nedelje. b) Za državljane pravoslavne vere nastopni pra¬ voslavni prazniki: 1. Bogojavljenje. 2. Sabor sv. Jo¬ vana (Jovanj dan). 3. Sv. Sava. 4. Sretenje. 5. Blago- vest. 6. Djurdjev dan. 7. Sv. Ciril in Metod. 8. Sv. Pe¬ ter in Pavel. 9. Sv. llija. 10. Preobraženje. 11. Velika gospojina. 12. Mala gospojina. 13. Krstov dan (dne 14./27. septembra). 14. Mitrov dan. 15. Arhandjelov dan. K>. Vavedenje Bogorodice. 17. Sv. Nikola. 18. Badnji dan. 19. Prvi in drugi dan božiča. 20. Veliki petek. 21. Drugi dan uskrsa. 22. Spasov dan. 23. Drugi dan duhov. c) Za državljane rimsko-katoliške vere ti-le rim- sko-katoliški praznikh 1. Novo leto. 2. Sv. Trije kralji. 275 18 §§ 190 — 192 . 5. Svečnica. 4. Sv. Jožef. 4-. Marijino oznanenje. 6. Sv. Ciril in Metod. 7. Sv. Peter in Pavel. 8. Veliki Šmaren. 9. Vsi sveti. 10. Brezmadežno spočetje blažene Device Marije. 11. Prvi in drugi dan božiča. 12. Drugi dan Velike noči. 13. Vnebohod. 14. Drugi dan bin¬ košti. 15. Telovo. č) Za državljane grško-katoliške vere ti-le grško- katoliški prazniki: 1. Bogojavljenje. 2. Sabor Sv. Jo¬ vana (Jovanj dan). 3. Sv. Sava. 4. Sretenje. 5. Blago- vest. 6. Djurdjev dan. 7. Sv. Ciril in. Metod. 8. Sv. Pe¬ ter in 1’avel. 9. Sv. Ilija. 10. Preobraženje. 11. Velika gospojina. 12. Mala gospojina. 13. Krstov dan (dne 14./27. septembra). 14. Mitrov dan. 15. Arhandjelov dan. 16. Vavedenje Bogorodice. 17. Sv. Nikola. 18. Bad- nji dan. 19. Prvi in drugi dan božiča. 20. Veliki petek. 21. Drugi dan uskrsa. 22. Spasov dan. 23. Drugi dan duhov. d) Za državljane evangelijce avgsburškega in hel- vetskega (reformiranega) veroizpovedmi ja ti-le evan¬ geljski prazniki: 1. Novo leto. 2. Veliki petek. 3. Dru¬ gi dan velike noči. 4. Vnebohod. 5. Drugi dan binkošti. 6. Praznik reformacije (dne 31. oktobra). 7. Dan pred božičem. 8. Drugi dan božiča. e) Za državljane islamske vere ti-le islamski praz¬ niki: 1. Prvi dan praznika Mohamedovega rojstva (mevlud). 2. Prvi trije dnevi ramazanskega bajrama. 3. Prvi trije dnevi kurbanskega bajrama. 4. Prvi dan novega leta. V petek, potem ob dneh: leilei-regaib, leilei-miradž, leilei-berat in leilei-kadr in ob dneh pred ramazanom in obema bajramoma je treba omo¬ gočiti strankam islamske vere, ki pridejo pred obla- stva, da odidejo v petek do 11. ure, ob ostalih ome¬ njenih dneh pa do poldne, da morejo opraviti svoje verske dolžnosti. f) Za državljane židovske vere ti-le židovski praz¬ niki: 1. Vsaka sobota. 2. Dva prva in dva poslednja dni pashe. 3. Dva dni ševuota. 4. Rošašana (dva dni). 5. Jon kipur, poldrugi dan (pol dne pred j on kipu- rom). 6. Prva dva dni in poslednja dva dni sukota. § 2. Ob spredaj navedenih verskih praznikih mo¬ rajo biti državni uslužbenci v službi kakor ob delav¬ nikih, če niso ti prazniki zanje verski prazniki po § 3 274 Roki. zakona o praznikih. Za poslovanje sodišč in ostalih uradov, podrejenih ministrstvu pravde, veljajo pred¬ pisi § 4 zakona o praznikih. § 3. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v ..Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije"; takrat prestanejo veljati visi dosedanji predpisi o predmetu te uredbe. § 191. — Če izteko bodisi zakoniti, bodisi sod¬ niški roki za izvršitev istega pravdnega dejanja za poedine sospornike ob raznih časih, morejo opravljati to pravdno dejanje vsi sosporniki, do¬ kler je tudi le enemu izmed njih še na razpolago rok za to dejanje. 1 Prim. § 127 c. pr. r. 1 Velja glede na §§ 116 in 498/2 samo za enotne sospornike. § 192. — Sodišče sme zakonite in sodniške roke podaljševati, izvzemši one roke, ki jih za¬ kon izrečno prepoveduje podaljševati (strogi ali prekluzivni roki). Podaljševati roke po spora¬ zumu strank ni dopustno. Sodišče sme podaljšati rok na predlog, če je stranka, v katere korist teče rok, zbog neuklon¬ ljivih ali vsaj jako važnih razlogov 1 zadržana, o pravem času opraviti pravdno dejanje, ki je ve¬ zano na rok, ter bi imela stranka nepopravljivo škodo, ko bi se rok ne podaljšal. Predlog se mora vložiti pri sodišču, preden izteče 2 rok, ki bi ga bilo podaljšati. O predlogu se sme odločiti s sklepom 3 brez predhodne ustne razprave; vendar pa je zaslišati, preden se do- § 192. Strogi roki se morajo upoštevati po služ¬ beni dolžnosti na vsaki stopnji. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1927., Tli. VIII, 361.) 275 18 * §§ 192 — 195 . voli ponovna podaljšava roka, nasprotnika, če ne podasta predloga sporazumno obe stranki. Cinjenice, ki se navedejo, da se opraviči pred¬ log, se morajo verjetno izkazati. 4 Ce predlog ni dovolj obrazložen, ga je treba zavrniti. Ce se rok podaljša, se določi vselej tudi dan, ko izteče podaljšani rok. Prim. § 128 c. pr. r. 1 Oboje se presoja po strankinih osebnih razmerah. 2 Pozneje je možna le postavitev v prejšnji stan. :l Rekurz samo pod pogoji § 205. 4 Gl. § 370. Prim. tudi § 199. § 193 . — Oni dan, ko se odda na pošto 1 vloga, naslovljena na sodišče, se smatra za dan, ko se je izročila sodišču samemu. Ta dan se ugotovi z recepisoin ali poštnim žigom na omotu. 2 3 1 Ni treba, da bi bilo to priporočeno, kakor zah¬ teva § 90 zus. 2 Poslovanje s spisi, došlimi po pošti gl. §§ 100 sl., zlasti § 109 sp. 2. Naroki. § 191 . — Naroki se določajo na strankin pred¬ log, kolikor ne odreja zakon drugače. 1 Pazeč na posebne predpise tega zakona, mora skrbeti so- § 193. I. Podaljšanje roka nastopi le takrat, kadar je bila vloga predana pošti, ne pa tudi, če je bila vložena pri nekem drugem oblastvu, a ne pri na¬ slovnem sodišču. (Zagreb SS R z dne 26. julija 1927., Th. VIII, 500.) 2. Vloga je vložena pravočasno, če je oddana na pošto z navadnim, nepriporočenim. pismom. (Zagreb SS B z dne 12. junija 1935., Sl. Pr. III, 491.) 3. Le takrat, kadar se odda vloga na pravilni na¬ slov, se smatra, da je podana sodišču samemu že s tem, da se odda na pošto. (Zagreb SS B z dne 12. ja¬ nuarja 1937., Sl. Pr. ITI, 544.) 276 Naroki. dišče za določitev naroka ter označiti njega kraj, dan in uro. Zoper določitev 2 naroka ali zoper kakršno koli vabilo na narok ni samostojnega pravnega sredstva. 3 Prim. § 130 c. pr. r. 1 Vsled oficialnega načela določa naroke praviloma sodišče po službeni dolžnosti. Na okrajnem sodišču smeta priti stranki na določeni dan tudi brez sodnega vabila (§ 535). 2 Po obliki sklep. 3 Glede določanja narokov gl. § 57 sp. § 195. — Stranka, ki je zahtevala, da se določi narok, se povabi nanj z rubriko, 1 nasprotna stranka pa s pismenim vabilom, ki se mu priloži 2 en izvod vloge ali prepis zapisnika. Ce se določi narok po službeni dolžnosti, se povabita obe stranki s sodno rubriko. V pravdah, v katerih je predpisano po zakonu zastopanje z odvetnikom, pozove sodišče stranki v prvem vabilu na ustno razpravo, 3 če se to va¬ bilo že ne vroča odvetniku, naj postavita za za¬ stopnika odvetnika, ter ju opozori, katere škod¬ ljive posledice nastanejo po zakonu, če odvetnika ne postavita in če izostaneta od naroka. Če se določi na razpravi ustno nov narok, je povabiti posebej samo ono stranko, ki ni priso¬ stvovala razglasitvi novega naroka. Prim. § 131 c. pr. r. 1 Gl. § 180. 2 Gl. §§ 181 in 179. 3 N. pr. na prvi narok § 354. § 195. Če v vabilu ni bil vpisan pravi dan naroka, vabilo ni bilo v redu izvršeno. (Zagreb SS B z dne 15. marca 1927., ThV VIII, 390.) §§ 196—199. § 196. — Če ne odreja zakon drugače, 1 se opravlja narok v sodnem poslopju. Narok za ustno razpravo se sme določiti tudi kje zunaj sodnega poslopja, če je moči razpravo na tem kraju laže izvesti ali se s tem ogniti več¬ jim stroškom. Prim. § 132 c. pr. r. 1 Zlasti v primerih §§ 424, 448. 0 t. zv. rednih sodnih (uradnih) dnevih izven se¬ deža okrajnega sodišča gl. § 12 zus. in §§ 70 sl. sp. § 197 . — Narok se začne z oklicem stvari. 1 Narok se smatra za zamujenega, če se stranka, odkar je stvar oklicana, pa do konca ustne raz¬ prave ne javi ali se javi, pa se neče spustiti v razpravljanje, dasi jo je sodnik pozval na to, ali če po oklicu stvari zopet odide. 2 Za zamujenega se smatra narok tudi takrat, kadar pride stranka brez odvetnika na narok za ona pravdna dejanja, za katera je predpisano zastopanje z odvetnikom. 3 Prim § 153 c. pr. r. 1 Stvar se okliče točno ob napovedani uri, kolikor sodišče ni z drugimi službenimi posli ovirano ter mora oklicati zbog tega pozneje. Točnost ure kontro¬ lira sodnik, ni pa predpisan zato srednjeevropski čas. 2 N. pr. §§ 200, 208, 262, 3 Izjema § 174/2. § 198. — Naroki se smejo preložiti samo s sod¬ niško odločbo, 1 in sicer na predlog ali po služ¬ beni dolžnosti: 1. če spozna sodišče, da je preprečila neuklon¬ ljiva ali vsaj jako važna ovira pravočasni prihod ene ali obeh strank ali ju je zadržala, začeti ali 278 Naroki. nadaljevati 2 razpravo, in bi imela stranka ne¬ popravljivo škodo, če se narok ne preloži: 2. če je sodišče po drugih neodložnih službe¬ nih poslih ali iz drugih važnih razlogov zadr¬ žano, 3 začeti ali nadaljevati razpravo: 3. če se odredi izvedba dokaza, ki se ne more takoj izvesti pred pravdnim sodiščem, 4 a je ta dokaz bistvene važnosti 5 za nadaljnjo razpravo, ali če je treba dobaviti zaradi nadaljevanja in do vršitve razprave listine ali pojasnilne stvari ali ogledno stvar; 4. če ni moči dovršiti 6 razpravo na določenem naroku iz drugih razlogov. 7 Prim. § 134 c. pr. r. 1 S sklepom po § 207, rekurz § 205. 2 Presoja se po osebnih razmerah stranke. 3 Ce je zadržan sodnik iz službenih razlogov ali vsled bolezni. 4 Ampak pred odrejenim ali zaprošenim sodnikom, oziroma na licu mesta. 5 To bo zlasti, ako naj se zasliši stranka pod pri¬ sego (§ 475) ali v svrho sklenitve sodne poravnave (§ 282). 0 N. pr. v primerih §§ 249, 264, 549, 498 ali vsled obsežnosti pravdnega gradiva. 7 Poleg teli taksativno naštetih odložitvenih raz¬ logov predvidevajo zakonit razlog za preložitev še §§ 203 (prekratek pripravljalni rok) in 123, 249. Preložitev naroka prepovedujejo §§ 122, 174, 243. § 199. — Predlog, da se narok preloži, je treba obrazložiti v primeru § 198, št. 1., tudi takrat, kadar sta ga podali sporazumno obe stranki. Okolnosti, ki preprečujejo strankin prihod, za¬ četek ali nadaljevanje razprave, se morajo na- 279 §§ 199—203. vesti in na zahtevanje sodišča verjetno izkazati. Če predlog ni dovolj obrazložen, se zavrne. 1 Prim. § 135 c. pr. r. 1 S pismenim sklepom. Zoper to rekurz, ki pa nima odložne moči. Narok se zato vrši, kakor določeno, ali pa nadaljuje, če se je že pričel (§ 200). § 200 . — Predlog, da se narok preloži, se sme podati na naroku samem ali pa pred začetkom naroka. V prvem primeru se odloči o predlogu takoj, toda ko je bila zaslišana nasprotna stranka. Če se preložitev ne dovoli, se začne ali nadaljuje razprava brez nadaljnje prekinitve. Zoper stran¬ ko, ki odide pred odločbo ali ki po zavrnitvi predloga noče razpravljati o stvari, nastopijo pravne posledice zamujenega naroka. 1 Na predloge o preložitvi, ki prispejo pred na¬ rokom, se uporabljajo predpisi § 192, tretjega odstavka. 2 Prim. § 136 c. pr. r. 1 Če neče razpravljati nobena stranka, nastopi mi¬ rovanje postopka. 2 Sklep izide brez predhodne ustne razprave, ra¬ zen če se predlaga ponovna preložitev. § 201 . — Če se narok preloži, priobči sodišče, ako je mogoče, strankam takoj dan in uro no¬ vega naroka; sicer se obvestijo stranke z rub¬ riko. 1 Ta odredba se uporabi zlasti tudi takrat, ka¬ dar se odloži narok zaradi izvedbe dokazov. Prim. § 137 c. pr. r. 1 Tudi takrat, kadar je dopusten zoper preložitev rekurz (§ 205). 280 Naroki. § 202. — Kolikor ni treba po § 508, drugem odstavku, zbog spremembe, nastale v sestavi so¬ dišča ponoviti razpravo, razloži sodnik ali pred¬ sednik senata, pred katerim se vrši razprava, če se je narok preložil, na podstavi razpravnega zapisnika in ostalih pravdnih spisov, na katere se je treba ozirati, na prihodnjem naroku ustno ono, kar je bilo na prejšnji ustni razpravi bi¬ stvenega, in potem nadaljuje prekinjeno raz¬ pravljanje. Prim. § 133 c. pr. r. § 203. — Ce se vroči pripravljalna vloga ali prepis zapisnika, na katerih podstavi se je izdalo vabilo, tako kasno, da čas med vročitvijo vabila in narokom ne zadošča, 1 da bi se nasprotnik pri¬ pravil za ustno razpravo ali da bi o pravem času postavil odvetnika, kjer je to po zakonu po¬ trebno, in če poleg tega nasprotnik ni kriv te zakasnitve, preloži 2 sodnik, v postopku pred zbornimi sodišči pa predsednik senata, pred ka¬ terim se vodi razprava, na predlog ali po služ¬ beni dolžnosti narok, še preden se začne. O tem se morajo nemudoma obvestiti vse osebe, ki so bile povabljene na narok. Prim. § 139 c. pr. r. 1 T. zv. pripravljalni roki, ki jih navaja postopnik v §§ 326, 352, 532, 574, 603. 2 Peti zakoniti razlog za preložitev naroka gl. op. 7 pri § 198. § 202. Ta določba velja samo za sodnika, ki je iz¬ vedel prejšnji narok. (Zagreb SS B z dne 6. marca 1928, Th. VIII, 649.)- §§ 204—208. 3. Skupne odredbe. § 204. — Ce se ne določi rok ali narok z od¬ ločbo sodišča ali na ustni razpravi, ga določi v postopku pred zbornimi sodišči predsednik 1 se¬ nata. ki mu je pravna stvar odkazana. Prav to velja tudi takrat, kadar se odloča o predlogu, da se rok podaljša ali da se narok preloži, če se ne poda predlog na ustni razpravi. Prim. § 140 c. pr. r. 1 Tudi odrejeni in zaprošeni sodnik, § 207. § 203. — Prvo podaljšanje roka in prvo odgo- ditev naroka ni dopustno izpodbijati s pravnim sredstvom, če ne presega dovoljeno podaljšanje roka dobe prvotnega roka in ne traja dovoljena odgoditev naroka dalj nego štiri tedne . 1 Prim. § 141 c. pr. r. 1 V drugih primerih je dopusten rekurz, ki pa nima odložne moči. § 206. — Stranki, ki je dala povod 1 za podalj¬ šanje roka ali preložitev naroka, naloži sodišče 2 na nasprotnikov predlog ali po službeni dolžno¬ sti, naj povrne stroške, povzročene nasprotniku, in sicer v znesku, kolikršnega določi sodišče. Po¬ vrnitev teh stroškov se ne sme zahtevati niti ta¬ krat, kadar se nasprotnik v glavni stvari obsodi na povračilo sodnih stroškov . 3 Ce se poda tak predlog za povračilo sodnih stroškov na naroku , 4 se odloči o njem nemudo¬ ma. ko je bil zaslišan prisotni nasprotnik. Ce se ovre narok s tem, da ne pride ne ena ne druga stranka, zadene vsako stranko polovica s tem povzročenih stroškov. Prim. § 142 c. pr. r. 282 Roki in naroki. — Zamuda, 1 Ne glede na to, ali po krivdi ali brez te. 2 Predsednik senata, odrejeni ali zaprošeni sodnik § 207. 3 § 154. 4 Če izven naroka § 156. Če se preloži narok na nasprotnikov predlog, mora zahtevati stranka povra¬ čilo teh stroškov v osmih dneh po obvestitvi (anal. s § 578). § 207. — Upravičenja, dana v tem poglavju sodišču ali predsedniku senata, gredo tudi odre¬ jenemu ali zaprošenemu sodniku glede rokov in narokov, ki jih on določa. Prim. § 143. Tretje poglavje. Posledice zamude in postavitev v prejšnji stan. Posledice zamude. § 208. — Zamuda 1 pravdnega dejanja ima poleg nadaljnjih posledic, 2 določenih v tem za¬ konu za posamezne primere, tudi to posledico, da stranka ne more več opraviti pravdnega deja¬ nja, ki ga je bilo treba opraviti. 3 Prim. § 144 c. pr. r. 1 Zamuda nastopi le, če sta bila rok ali narok, med katerim ali na katerem je bilo opraviti pravdno de¬ janje, pravilno določena. Narok je zamujen: če se stranka navzlic oklicu na njem ni zglasila, dasi pri¬ sotna, navzlic sodnikovemu opominu ni razpravljala ali ni ostala na njem do konca ustne razprave (§§ 197, 200, 492, 496), ako je odstranil stranko z naroka sodnik, izvrševaje sejno policijo (§ 262), če je nasto¬ pila v odvetniški pravdi brez odvetnika (§§ 128, 224, 528, 542). 2 T. zv. posebne posledice zamude so: fikcija res¬ ničnosti činjeničnih navedb delavne stranke (§§ 349, 408, 492, 494. 538), pritrditev nasprotnikovim predlo- 283 §§ 208 — 211 . logom ali navedbam (§§ 330, 577), prevzem prekinje¬ nega postopka (§§ 220, 224), mirovanje postopka (§ 232), možnost, da sodišče zavrne nadaljnje predloge (§§ 18, 136, 243, 245, 359, 374/2, 379, 385, 431/2, 451, 463). 3 Izjeme: §§ 547, 349, 420, 585, 603. Zamuda je brez škodljivih posledic v območju preiskovalnega načela. § 209. — Samo v primerih, 1 izrečno označenih v zakonu, je treba opozoriti stranke na zakonite posledice zamude. Te posledice nastopijo same po sebi, kolikor ni zavisen po predpisih tega zakona njih nastop od predloga, 2 s katerim se zahteva, ostvariti škodljive pravne posledice zamude. V poslednjem primeru se sme opraviti zamu¬ jeno pravdno dejanje, če je bil zanje določen rok, naknadno še do dne, ko je bil sodišču po¬ dan tak predlog. Če bi se bilo moralo opraviti zamujeno pravdno dejanje na naroku, se sme opraviti do konca one razprave, ki se vodi na podani predlog, po katerem naj bi se ostvarile posledice zamude. 3 Prim. § 145 c. pr. r. 1 Gl. §§ 161, 195, 229, 249, 262, 349, 528, 533, 534, 546, 643, 651, 657, 662. 2 Gl. §§ 220, 295, 349, 425, 428, 461, 463, 464, 492, 495, 496, 538. — V drugih primerih mora zavrniti sodnik zamujeno pravdno dejanje po službeni dolž¬ nosti. Ako sodnik dopusti, da se zamujeno pravdno dejanje opravi navzlic zamudi, mora nasprotnik to očitati (§ 260). 3 Gl. splošno § 243, posebno § 495. Postavitev v prejšnji stan. § 210. — Če je bila stranka 1 z nepričakovanim ali neuklonljivim dogodkom zadržana, 2 priti o pravem času na narok ali opraviti pravdno de- 284 Postavitev v prejšnji stan. jan je, ki je vezano na rok, in je imela s tem povzročena zamuda za stranko to škodljivo pravno posledico, da je bila izključena od tega pravdnega dejanja, se dovoli tej stranki, kolikor ne odreja zakon drugače, 3 na predlog postavitev v prejšnji stan. Predlog za postavitev v prejšnji stan zaradi zamujenega roka ali zamujenega naroka se ne sme opirati na okolnosti, ki jih je spoznalo sodi¬ šče za nezadostne že takrat, ko je zahtevala ta stranka, da se podaljšaj isti rok ali preloži isti narok. Prim. § 146 c. pr. r. 1 Njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. 2 Se presoja po subjektivnih razmerah stranke, oz. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. 3 Dovoljena ni v primeru § 215. v postopku zbog motene posesti (§ 554), če se zamudi narok za dopol¬ nitev sodile (§ 519), če se zamudi vložitev prigovo¬ rov zoper odpoved (§ 664), v meničnih sporih je ome¬ jena zoper stranko, ki ni povzročila po svoji krivdi potrebe za postavitev v prejšnji stan (§ 650). § 211. — Predlog, da se dovoli postavitev v prejšnji stan, se zavrne brez ustne razprave, do¬ kler še sme stranka tudi brez postavitve v prej¬ šnji stan opraviti zamujeno pravdno dejanje po 8 209, drugem odstavku. Ce predlaga stranka postavitev v prejšnji stan zoper sodbo zbog izostanka (§§ 492 in 495) ali zoper sodbo zbog zamude odgovora na tožbo (§ 494), poleg tega pa predlaga tudi postavitev v prejšnji stan, ker je iztekel rok za vložitev pri¬ ziva zoper isto sodbo, se odloži postopek 1 o po¬ slednjem predlogu ••za postavitev v prejšnji stan, 285 8§ 211—214. dokler ne postane odločba o prvem predlogu pravnomočna. Predlogu za postavitev v prejšnji stan ni ugo¬ diti, če je mogla zaprositi stranka, da se podalj¬ šaj rok ali odloži narok zbog zapreke, ki jo je navedla, da opraviči predlog za postavitev v prejšnji stan, ali če je minila ta zapreka že ob času, ko je mogla stranka po § 209, drugem od¬ stavku, naknadno še opraviti samo pravdno de¬ janje. Prim. § 147 c. pr. r. 1 Ne prekine; drugače v primeru § 216. § 212 . — Predlog, da se dovoli postavitev v prejšnji stan, je treba podati sodišču, pri kate¬ rem je bilo treba opraviti zamujeno pravdno de¬ janje. 1 Kolikor ne odreja zakon kaj drugega, se mora podati predlog v petnajstih dneh. 2 Ta rok se začne z dnem, ko je minila zapreka, ki je po¬ vzročila zamudo, če pa je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, z dnem ko je zvedela za to. Ta rok se ne more podaljšati. 8 Ko minejo trije meseci od dne zamude, ni moči več zaprositi za postavitev v prejšnji stan. Prim. § 148, 1. in 2. odst. c. pr. r. 1 Zoper zamudo rokov v instantnem postopku pri sodišču prve stopnje. 2 V meničnem in čekovnem postopku ter rabokup- nem postopku osem dni. Sodne počitnice roka za predlog na postavitev v prejšnji stan ne podaljšajo (§ 320/2). § 213. — Stranka, ki predlaga postavitev v prejšnji stan, mora navesti v vlogi ali v zapis¬ niku, ki jo nadomešča, vse činjenice, s katerimi podkrepljuje svoj predlog, kakor tudi dokazila, 286 Postavitev v prejšnji stan, s katerimi izkazuje verjetnost teh činjenic. Ne pristanek nasprotne stranke na predlagano po¬ stavitev v prejšnji stan ne priznanje, da obstoje činjenice, na katere se opira predlog’za posta¬ vitev v prešnji stan, ne razrešuje predlagatelja dolžnosti, izkazati verjetnost 1 činjenic, s kate¬ rimi opravičuje svoj predlog. Obenem s predlogom mora opraviti predlaga¬ telj zamujeno pravdno dejanje; če pa se je za¬ mudil narok, mora opraviti vse, kar bi bil moral storiti za pripravo ustne razprave. 0 predlogu, da se dovoli postavitev v prejšnji stan, odloči sodišče 2 s sklepom po predhodni ustni razpravi; 3 vendar pa sme dovoliti tudi brez pred¬ hodne ustne razprave postavitev v prejšnji stan, če se opravičuje predlog za postavitev v prejšnji stan s činjenicami, ki so sodišču obče znane. Očividno prepozno vloženi predlogi se zavra¬ čajo brez nadaljnjega postopka. Prim. §§ 148/3 in 149 c. pr. r. 1 § 370. Tako tudi če izostane od naroka predlaga¬ teljev nasprotnik. 2 Tisto, pri katerem je bil po § 212 vlož.en predlog. O 'postavitvi v prejšnji stan zaradi zamude prvega naroka odloča tudi v senatnih stvareh senatni pred¬ sednik ali odrejeni sodnik (št. 5 § 26 zus.), sicer vselej senat. 3 Brez predhodne listne razprave le v obeh tukaj navedenih primerih in če je postavitev vobče nedo¬ pustna. Razprava se opravi le, ako je prišel nanjo pred¬ lagatelj. Ako ga ni, se predlog zavrne in sicer tudi takrat, kadar sta izostali obe stranki (§ 215). § 214. — Če se dovoli postavitev v prejšnji stan, se povrne pravda v ono stanje, v katerem je bila pred zamudo. Ko se dovoli postavitev v 287 §8 214—218. prejšnji stan, se razveljavi sodba, izrečena zbog izostanka ali zbog tega, ker se je zamudil odgo¬ vor na tožbo. Ce se je zamudil narok, se sme združiti 1 že na naroku, določenem za razpravo o postavitvi v prejšnji stan, ta razprava z razpravo, ki bi se bila morala izvesti na zamujenem naroku; če pa se dovoli postavitev v prejšnji stan, se sme izve¬ sti ta razprava takoj tudi brez omenjene zdru¬ žitve. Prim. § 150 c. pr. r. 1 Gl. § 251. § 215. — Zato, ker se je zamudil rok za pred¬ log, da se dovoli postavitev v prejšnji stan, in zato, ker se je zamudil narok, določen za raz¬ pravo o predlogu za postavitev v prejšnji stan, ni dopustna postavitev v prejšnji stan. Prim. § 151. § 216. — S predlogom, da se dovoli postavitev v prejšnji stan, se ne zadrži pravda. Vendar pa sme sodišče 1 na predlog začasno prekiniti 2 prav¬ do, če se pokaže to za neizogibno potrebno, da se zagotovi popolni uspeh postavitvi v prejšnji stan, ki se bo verjetno dovolila, in če se ne prizadene s prekinitvijo znatna škoda predlagateljevemu nasprotniku. Ce se razpravlja ob tem času spor pred sodi¬ ščem višje stopnje, je treba temu višjemu sodi¬ šču takoj sporočiti, da se je odredila začasna prekinitev postopka, začetega s pravnim sred¬ stvom. 288 Postavitev v prejšnji stan. Ko se reši predlog za postavitev v prejšnji stan, se nadaljuje prekinjeni postopek na pred¬ log ali po službeni dolžnosti. Prim. § 152 c. pr. r. 1 Ki razpravlja o predlogu. 2 V drugih primerih, kakor so navedeni pri op. I § 211, z učinkom določb §§ 22? sl. § 217. — Zoper odločbo, s katero se dovoljuje postavitev v prejšnji stan, ni pravnega sredstva, 1 razen če se je dovolila postavitev v prejšnji stan, najsi je bil podan predlog za postavitev v prejš¬ nji stan prepozno, ali je bila dovoljena zoper predpise § 215. Prim. § 153 c. pr. r. 1 Sicer rekurz. § 218. — Stranki, ki je predlagala postavitev v prejšnji stan, se naloži, naj povrne vse stroške, ki so bili povzročeni nasprotniku z zamudo in razpravljanjem o predlogu za postavitev v prejš¬ nji stan, kakor tudi stroške postopka, ki je iz¬ gubil spričo postavitve v prejšnji stan veljavnost, ne glede na to, ali je bil predlog za postavitev v prejšnji stan usvojen ali zavrnjen. 1 Prim. § 154 c. pr. r. 1 § 150. Zoper izrek o stroških je dopusten vselej rekurz. § 217. Zoper odločbo prve ali druge stopnje, s ka¬ tero se dovoljuje postavitev v prejšnji stan, ni prav¬ nega sredstva. Tak rekurz se zavrne. (Beograd z dne 23. maja 1935., Pravos. 1935, 826, Branič 1936, 32; z dne 13. novembra 1934., Pravos. 1935, 720, Branič 1935, 126.) 289 19 §§ 219—221. Četrto poglavje. Prekinitev in mirovanje postopka. Prekinitev postopka. Strankina smrt. § 219. — S strankino smrtjo 1 se prekine po¬ stopek samo takrat, kadar ni zastopal umrle stranke ne odvetnik ne kdo drugi s pravdnim pooblastilom. 2 Prekinitev traja, dokler ne prevzamejo po¬ stopka pravni nasledniki 3 (univerzalni sukce- sorji) umrle stranke, ali če predlaga nasprotnik prej po predpisih državljanskega zakonika, naj se postavi skrbnik, 4 da bi se z njim za umrlo stranko nadaljeval postopek, dokler ga ne pre¬ vzame skrbnik. Nasprotnik sme predlagati pri sodišču, kjer je tekla pravna stvar ob strankini smrti, naj se povabijo strankini pravni nasledniki, prevzeti postopek. Na tak predlog jih povabi sodišče, naj prevzamejo postopek in naj obenem razpravljajo o glavni stvari. To povabilo se vroči po predpisih §§ 302 in 503. Prim. § 155 c. pr. r. § 219. 1. S smrtjo stranke se prekine postopek sam po sebi in zato ni treba sodnega sklepa. (Zagreb SS B z dne 13. junija 1927., Th. VIII, 469.) 2. Po vloženi in vročeni tožbi morebitna smrt to¬ žeče stranke ne vpliva na nadaljnji tek pravde, ako je ta stranka redno zastopana z osebo, ki ima pravdno pooblastilo. (Zagreb SS B z dne 15. marca 1921., Th. I, 104.) 3. Zakonitega zastopnika zapuščini sme postaviti samo zapuščinsko sodišče po § 64/2 np. (Zagreb SS B z dne 5. maja 1938., Mjes. 1938, 367.) 290 Prekinitev postopka. 1 Ali če umre le eden enotnih sospomikov. 2 Jo s pooblastiteljevo .smrtjo ne ugasne (§ 137). Pravda se prekine tudi, če je zastopal umrlo stranko zakoniti zastopnik, pa stranka ni imela pooblaščenca s pravdnim pooblastilom. 2 Če so dediščino že sprejeli (§ 54-7 odz.). 4 Postavi ga zapuščinsko sodišče, le v nujnih pri¬ merih, če bi bilo za nasprotno stranko nevarno od¬ lagati, ,po analogiji § 109 pravdno sodišče. § 220. — Če ne pride noben povabljenih prav¬ nih naslednikov, a se verjetno izkaže njih prav¬ no nasledstvo, izreče sodišče na nasprotnikov predlog s sklepom, da so pravni nasledniki umrle stranke prevzeli postopek. 1 Na naroku, na katerem se razglasi sklep o prevzemu postopka, se sme takoj začeti postopek v glavni stvari. 2 Prim. § 156 c. pr. r. 1 Ako se postopek takoj ne nadaljuje, se izreče v sklepu dan, s katerim, se smatra postopek za prevzet (§ 230). 2 Ne glede na to, da sklep še ni pravnomočen. § 221. — Če pridejo povabljeni pravni nasled¬ niki ali nekateri izmed njih na narok in zanikajo dolžnost, vstopiti v pravdo, odloči sodišče o tem po ustni razpravi. Če odloči sodišče, da so pravni nasledniki dolžni, 1 prevzeti postopek, se sme po razglasitvi tega sklepa 2 na istem naroku, kakr¬ šno je pač stanje stvari, začeti ali nadaljevati postopek v glavni stvari. To velja zlasti takrat, kadar rekurz zoper razglašeni sklep verjetno ne bo imel uspeha. § 221. Nasledovanje v pravdo ni prepuščeno volji ene ali druge stranke, ampak je dopustno samo na podlagi izrečne sodne odredbe. (Zagreb SS B z dne 10. aprila 1928., •Th. VIII, 692.) 291 19 * §§ 221—224. Prim. § 15? c. pr. r. 1 Odločba ni prejudicialna za bodočo sodno od¬ ločbo, kdo je zares pravni naslednik. 2 Določitev dneva, s katerim se smatra postopek za prevzet (§ 230). Izguba pravdne sposobnosti in izmena zakonitega zastopnika. § 222. — Če stranka izgubi pravdno sposob¬ nost ali če zakoniti zastopnik umre ali če pre¬ stane njegova pravica za zastopanje, a stranka ni postala pravdno sposobna, se prekine posto¬ pek samo takrat, kadar ne zastopa stranke, ki se je tičejo te spremembe, ne odvetnik ne kdo drugi na podstavi pravdnega pooblastila. Prekinitev traja v teh primerih, dokler ne naznani zakoniti zastopnik ali novi zakoniti za¬ stopnik nasprotni stranki, da je postavljen, in dokler ne prevzame postopka. 1 Tudi nasprotna stranka sme predlagati, naj se povabi zakoniti zastopnik pravdno nesposobne stranke, da postopek prevzame. Prim. § 158 c. pr. r. 1 V nujnih primerih sme nasprotnik predlagati po¬ stavitev skrbnika (§§ 109, 110). Uvedba stečaja. § 223. — Stečajni zakon določa, koliko se z uvedbo stečaja 1 o strankini imovini prekine po¬ stopek. Prim. § 159 c. pr. r. § 123. Stečajni dolžnik sme tudi, dokler traja ste¬ čaj, začeti sam pravdo glede imovine, ki ne spada med stečajno maso. (Beograd z dne 22. decembra 1934., Pravos. 1935, 727.) 292 Izguba pravdne sposobnosti. — Izmena advokata. 1 Z uvedbo stečaja se prekinejo vse pravde, ki se tičejo stečajne mase in v katerih je stečajni dolžnik sam pravdna stranka ali enotni sospornik (§ 7 stz.), prav tako pravde, s katerimi izpodbijajo upnikj pravna dejanja stečajnega dolžnika (§ 36 stz.). Takoj se smejo prevzeti aktivne pravde stečajnega dolž¬ nika in izločitvene ter ločitvene pravde, kolikor niso v zadnjih ločitveni upravičenci obenem tudi stečajni upniki (§ 7 stz.). O vstopu in odklonitvi upravitelja stečajne mase, da bi vstopil v pravdo, gl. § 8 stz. Tudi izpodbijalne pravde se smejo takoj prevzeti in stopi upravitelj stečajne mase na mesto izpodbija¬ jočega upnika. Če upravitelj odkloni, smejo prejšnje pravdne stranke nadaljevati postopek samo glede pravdnih stroškov (§§ 8, 36 stz.). Pravde o stečajnih terjatvah se smejo prevzeti šele po ugotovitvenem naroku in sicer zoper osebo, ki je terjatev prerekala (§§ 7, 122 stz.). To velja tudi za ločitvene zahtevke, če se ostvarjajo obenem kot stečajne terjatve. Izmena advokata. § 224. — Če odvetnik kake stranke umre ali postane nesposoben, nadalje zastopati stranko, 1 se prekine postopek, kolikor predpisuje zakon zastopanje z odvetnikom. Prekinitev traja, dokler ne postavi stranka drugega odvetnika in dokler ne naznani ta tega po sodišču 2 nasprotni stranki, prevzemajoč obe¬ nem postopek. Da se postopek prevzame, sme naložiti sodi¬ šče 3 na nasprotnikov predlog stranki, naj postavi v določenem roku novega zastopnika. Tak pred¬ log se poda sodišču, pred katerim je tekla pravda ob času, ko je odvetnik umrl ali postal nesposoben. Če se novi zastopnik v določenem roku ne naznani sodišču in se obenem ne pred¬ loži pooblastilo, se smatra po izteku roka posto¬ pek za prevzet, stranko pa zadevajo od takrat 293 §§ 224—227. vse pravne škodljive posledice, 4 ki nastopijo po tem zakonu, če se ne postavi odvetnik v pravdi, za katero predpisuje zakon zastopanje z odvet¬ nikom. Glede vlog, ki jih vloži stranka po izteku roka, se uporablja smiselno § 139, drugi odstavek. V postopku pred zbornimi sodišči izdaja na¬ loge za postavitev novega odvetnika predsednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana. Prim. § 160 c. pr. r. 1 Gl. §§ 36, 55 c in 56 za. 2 Prim. § 138. 3 Brez predhodne ustne razprave. 4 Zamudne posledice, gl. op. 1 pri § 208. Prenehanje sodnega poslovanja. § 225. — Če spričo vojne ali drugega dogodka preneha poslovanje pri sodišču, se prekine, do¬ kler traja to stanje, postopek v vseh pravnih stvareh, ki teko pri tem sodišču. Ko zapreka prestane, sme zahtevati vsaka stranka, da se postopek nadaljuj. Prim. § 161 c. pr. r. Če je stranka naključno zadržana. § 226. — Če je stranka ob vojnem času v vo¬ jaški službi ali če biva v kraju, ki je z odredbo oblastev, z vojno ali drugim dogodkom odrezan od občevanja s sodiščem, pri katerem teče pravna stvar, ter se je bati, da utegnejo vplivati te okol- nosti neugodno na odsotno stranko glede voditve pravde, se sme odrediti na predlog ali po služ¬ beni dolžnosti celo takrat, kadar zastopa odsotno stranko pravdni pooblaščenec, da se prekini po¬ stopek, dokler se zapreka ne odstrani. 294 Prenehanje sodnega poslovanja. — Posledica prekinitve. Na to mereči predlog se vloži pri sodišču, pri katerem teče pravni spor, sme pa se podati tudi na zapisnik. O njem se odloči brez predhodne ustne razprave; toda pred odločbo sme odrediti sodišče poizvedbe, potrebne za razjasnilo. Vsaka stranka sme zahtevati, da se prekinjeni postopek nadaljuj. Prim. § 162 v. pr. r. Posledica prekinitve. § 227. — Prekinitev postopka ima za vse pravdne stranke 1 in interveniente to posledico, da se ne smejo izdajati, dokler traja prekinitev, vabila zaradi razprave o sporni stvari; vabila pa, ki so bila izdana že prej. izgube veljavo in na¬ posled prestanejo teči vsi roki za opravo pravd¬ nih dejanj. 2 3 Ko se postopek nadaljuje, začne iz- nova teči popolni rok. Pravdna dejanja, ki jih je opravila ena stranka glede sporne stvari med prekinitvijo, nimajo proti drugi stranki pravnih posledic. Pravni učinek teh pravdnih dejanj se začne, ko¬ likor ni treba takega dejanja po njega svojstvu ponoviti, šele, ko se postopek prevzame. § 227. 1. Prekinitev postopka, ki jo odredi sodišče, stopi nasproti strankam v moč šele z vročitvijo do- tičnega sklepa. (Zagreb SS B z dne 24. januarja 1928., Th. YIII, 611.) 2. Vložitev revizijskega spisa med prekinitvijo po¬ stopka nima za drugo stranko nobenega pravnega učinka. Takšen spis se ne more upoštevati in se sma¬ tra, kakor da ni vložen. (Zagreb SS B z dne 16. no¬ vembra 1926., Tli. Vlil, 334.) 3. Prekinjena pravda ostane tekoča. (Zagreb SS B z dne 13. marca 1928., Th. VIII, 671.) 295 §§ 227 — 230 . Prekinitev, ki je nastopila po končani ustni razpravi, ne ovira, da se izda in razglasi odločba na podstavi te razprave. Prim. § 163 c. pr. r. 1 Ce so enotni sosporniki; če nastopi prekinitev samo glede enega priprostega sospornika, to na prav¬ do ostalih priprostih sospornikov ne vpliva. 2 Samo pravdni roki prenehajo teči, ne tudi drugi n. pr. materialnopravni, tudi ne paricijski. Nadaljevanje prekinjenega postopka. § 228. — Prekinjeni postopek se nadaljuje, kolikor ni odrejeno s prednjimi predpisi kaj drugega, 1 s tem, da se poda predlog, naj se do¬ loči narok za ustno razpravo ali za nadaljevanje ustne razprave; če pa je nastopila prekinitev, dokler je tekel rok za opravo pravdnega deja¬ nja, je smatrati postopek za nadaljevan, čim se poda predlog, da se iznova določi rok za to pravdno dejanje. Da je prestal razlog za prekinitev postopka, je treba verjetno 2 izkazati. Te odredbe veljajo zlasti takrat, kadar je postavljen zbog strankine smrti skrbnik 3 zapuščini bodisi po državljanskem zakoniku, bodisi po drugih zakonitih predpisih. Nadaljevanje sme predlagati ne samo skrb¬ nik, ampak tudi nasprotnik umrle stranke. Prim. § 164 c. pr. r. 1 V primerih §§ 216, 219, 220, 224, 254, 255, 639, se prevzame postopek po službeni dolžnosti. 2 § 370. 3 § 219. § 229. — Predlog, ki ga je po § 228 treba, da se izposluje prevzem postopka, se mora podati 296 Nadaljevanje prekinjenega postopka. pri sodišču, pri katerem je tekla pravda ob času, ko je nastopil vzrok prekinitve. Odločba o predlogih, označenih v § 228, se iz¬ reče brez predhodne ustne razprave; 1 vendar pa sme zaslišati sodišče pred odločbo nasprotno stranko, kadar koli je dvomno, ali je prestal raz¬ log prekinitve. Ko se določa narok za razpravo o predlogu, da se nadaljuj postopek (§ 219), predposlednji od¬ stavek), nadalje v odločbah, s katerimi se uva- žuje predlog za prevzem, podan po §§ 222, 223, 224, 225, 226 in 228, kakor tudi v odločbah, s ka¬ terimi se prevzema postopek po službeni dolž¬ nosti, 2 se morajo opomniti stranke na škodljive pravne posledice, ki nastanejo zbog zamude. Prim. § 165 c. pr. r. 1 Razen, kadar so vabljeni nasledniki umrle stran¬ ke, da prevzamejo postopek (§S 220, 221). 2 Gl. op. 1 pri § 228. § 230. — V primerih §§ 220, 221 in 222, tretjega odstavka, če se še ni prevzel postopek v glavni stvari takoj na naroku, določenem za razpravo o predlogu za prevzem postopka, se mora označiti v odločbi, s katero se nalaga prevzem postopka, tudi dan, s katerim se smatra postopek za pre¬ vzet. V vseh drugih primerih mora določiti sodišče, kolikor se ne uporabljajo predpisi § 224, ta dan 1 v odločbi o predlogu za prevzem ali v sklepu, s katerim se prevzema postopek po službeni dolž¬ nosti. Prim. § 166 c. pr. r. 1 Ta dan se določi s sklepom ustrezno konkretne¬ mu primeru. 297 §§ 231 — 235 . § 231. — Kolikor ni odrejeno po tem zakonu kaj drugega, se morajo uporabljati prednje od¬ redbe smiselno, kadar koli je treba prekiniti po¬ stopek iz drugih razlogov, 1 ne pa iz onih, ki so označeni v tem poglavju. Prim. § 167 c. pr. r. 1 Če se prekine zbog predloga na postavitev v prejšnji stan (§ 216), zbog prejudicialnih predhodnih vprašanj (§§ 254, 255), v primeru obnovitvene tožbe (§§ 637, 638). Mirovanje postopka. § 232. — Stranke se morejo sporazumeti, da postopek miruj. Tak sporazum velja šele od dne, ko sta ga obe stranki naznanili sodišču. Ko po¬ stopek miruje, nastopijo iste pravne posledice, 1 kakor kadar se postopek prekine, vendar s to izjemo, da strogi roki ne prestanejo teči. Razen tega ima mirovanje postopka to posledico, da se postopek ne sme prevzeti, preden izteko trije meseci od dne, ko je bil sporazum naznanjen sodišču. Prim. § 168 c. pr. r. 1 § 227. § 235. — Postopek miruje, dokler ne predlaga kakšna stranka, da se določi narok za ustno raz¬ pravo; ali, če je bil postopek ustavljen ob času, dokler je tekel rok za opravo pravdnega de¬ janja, miruje postopek, dokler ne predlaga stranka, da se iznova določi rok za to pravdno dejanje. Ce se poda tak predlog, preden izteče tri¬ mesečni (§ 232) ali dogovorjeni daljši rok, mora sodišče po službeni dolžnosti ali na predlog na- 298 Mirovanje postopka. — Javnost. sprotne stranke brez razprave zavrniti tak pred¬ log ali pa izreči, da ne velja določeni narok ali rok. Prim. § 169 c. pr. r. § 234. — Če ne pride na narok, določen za ustno razpravo, nobena stranka, ali če so prišle, pa se nečejo spustiti v razpravljanje, 1 nastane spričo tega mirovanje postopka, razen če tak izostanek" po predpisih tega zakona ne vpliva na tek pravde. Postavitev v prejšnji stan se sme dovoliti na predlog tudi glede zamude, ki ima za posledico mirovanje postopka. Prim. § 170 c. pr. r. 1 Prav tako, kadar se po zakonu smatra, da strank ni na naroku (§§ 197/3, 262). 2 Če je določen narok zgolj za sprejemanje do¬ kazov (§ 385), če se razglasi zgolj sodba (§ 510), če na ustno prizivno razpravo ne pride nobena stranka (§ 585). Tretji oddelek. Ustna razprava. Prvo poglavje. Javnost. § 235. — Razprava pred pravdnim sodiščem 1 in razglasitev sodniških odločb se vrši javno. Kot poslušalci imajo pristop samo odrasle ne¬ oborožene osebe. Pristop se ne sme prepovedati osebam, ki morajo po svoji javni službi nositi orožje. Prim. § 171 c. pr.~r. 299 §§ 235—240. 1 Ne tudi naroki pred odrejenim ali zaprošenim sodnikom, v postopku za zavarovanje dokazov, prav tako tudi ne zaslišanja, določena samo v svrho po¬ jasnil in izjav (§ 56 sp.). Seje so vedno tajne. § 236. — Javnost se izključi, 1 če bi bila ne¬ varna nravnosti, javnemu redu ali posebni dr¬ žavni koristi ali če se je po pravici bati njene zlorabe, češ, da bi se motila razprava ali da bi se teže ugotovilo stanje stvari. Razen tega sme sodišče na predlog ene stranke izključiti javnost, če se morajo razpravljati ali dokazovati činjenice iz rodbinskega življenja. Javnost se sme izključiti za vso razpravo ali za poedine njene dele; vendar pa se ne sme iz¬ ključitev javnosti nikakor razširiti na razglasitev izreka samega (dispozitiv) sodbe 2 ali drugih od¬ ločb, s katerimi se postopek konča. Kolikor je javnost razprave izključena, je tudi prepovedano, javno razglašati njeno vsebino. 3 Prim. § 172 c. pr. r. 1 Po službeni dolžnosti. 2 § 510. 3 Sankcija po § 66 tisk. z. in 150 kz. § 23?. — Razprava o predlogu za izključitev javnosti se vrši v nejavni seji. Sklep o izključitvi javnosti se mora javno razglasiti. Zoper ta sklep ni samostojnega prav¬ nega sredstva. 1 Prim. § 175 c. pr. r. 1 Neutemeljena izključitev javnosti je ničnostni razlog (št. 7 § 571). § 238. — Ce se javnost izključi, sme zahte¬ vati vsaka stranka, 1 da se dovoli prisostvovati 300 Javnost. — Govori strank. razpravi poleg njenega zastopnika trem osebam (§ 235), ki jih sama označi. Sodnikom, potem uradnikom državnega tožil¬ stva in pravobranilstva, usposobljenim za sodni¬ ke, in uradnikom ministrstva pravde, usposob¬ ljenim za sodnike, nadalje advokatom in javnim beležnikom in profesorjem pravne fakultete je dovoljen pristop v vsakem primeru, razen če je bila javnost izključena iz razloga, navedenega v 2. odstavku § 236. Prim. § 174 c. pr. r. 1 Vsak sospornik. § 239. — Predpis, da je razprava javna, ne velja za izpraševanje ali zasliševanje ene ali obeh strank, ki se vrši po predpisih tega zakona pred sklepanjem o kakšnem predlogu. Prav tako ne velja predpis o javnosti za zasliševanje strank, prič, izvedencev in drugih oseb, ki se vrši izven razprave pred pravdnim sodiščem. 1 Prim. § 175 c. pr. r. 1 Gl. op. i pri § 235 in § 56 sp. Drugo poglavje. Govori strank in pravdno vodstvo. Govori strank. § 240. — Pred pravdnim sodiščem razprav¬ ljajo stranke o pravnem sporu ustno. V pravnih stvareh, za katere je predpisano zastopanje z § 240. Pripravljalne vloge prihajajo v poštev kot spoznavni vir samo toliko, kolikor so postale sestavni del ustne sporne razprave. (Zagreb SS B z dne 25. av¬ gusta 1925., Tli. VI, 45.) 301 §§ 240 — 245 . odvetnikom, se pripravlja ustna razprava s pi¬ smenimi vlogami. Razen tega je treba vlagati pripravljalne vloge samo v primerih, ki so v tem zakonu posebej označeni . 1 2 3 Prim. § 176 c. pr. r. 1 N. pr. §§ 119, 122, 123, 138, 321, 338, 353, 495, 536, 559, 562, 599, 601, 614, 627, 645, 651, 661, 692. § 241 . — Ko se je stvar oklicala, posluša so¬ dišče predloge strank, dejanske navedbe, s ka¬ terimi obrazlagajo svoje in izpodbijajo nasprot¬ nikove predloge, nadalje njih dokaze in po¬ nudbe dokazov, prav tako pa tudi pravna razla¬ ganja, ki se tičejo spornega razmerja (govori strank). Citati pismene sestavke namesto govo¬ rov ni dopustno. Spisi, na katere se sklicujejo stranke v svojih govorih, se prečitajo samo toliko, kolikor sodišču ali nasprotni stranki še niso znani ali kolikor gre za njih doslovno vsebino. Prim. § 177 c. pr. r. § 242 . — Vsaka stranka mora navesti v svojih govorih po resnici , 1 popolnoma in določno vse činjenice, ki so v poedinem primeru potrebne za obrazložitev njenih predlogov, ponuditi do¬ kaze, potrebne za ugotovitev njenih navedb, se § 241. 1. Gl. odi. pri § 240. 2. Gola navedba dokazila v tožbi ni dokazni pred¬ log, marveč samo napoved, katerih dokazil se misli stranka poslužiti na ustni razpravi. (Zagreb SS B z dne 14. junija 1927., Th. VIII, 470.) 3. Činjenice, ki se ne tičejo veljavnosti in obstoja pravice, a jo napravljajo neučinkovito, sme sodnik upoštevati ie, ako jih je stranka navedla. (Zagreb SS B z dne 2. marca 1926., Th. VII, 138.) 302 Govori strank, določno izjaviti o činjeničnih navedbah in ponu¬ jenih dokazih 2 svojega nasprotnika, razložiti uspeh izvedenih dokazov ter se določno izjaviti tudi o nasprotnikovem izvajanju. Prim. § 178 c. pr. r. 1 Sankcije: §§ 150, 151, 568, 409, 504. 2 O pristnosti listine § 408. § 243. — Dokler se ustna razprava ne konča, 1 smejo navajati stranke nove činjenične trditve in nova dokazila, ki se tičejo predmeta te raz¬ prave. Ce se sodišče prepriča, da je mogla raz¬ ložiti stranka podano novo navedbo ali podani novi dokaz prej in da je to očividno opustila z namero, spor zavleči, in bi se z dopustitvijo teh novih navedb in dokazov znatno zakasnila dovr- šitev pravde, sme izreči sodišče na predlog' ali po službeni dolžnosti take navedbe in dokaze za ne¬ dopustne. 2 Če zadene pri tem velika krivda strankinega odvetnika, se sme izreči poleg tega zoper njega kazen zbog nereda. 3 Prim. § 179 c. pr. r. 1 Načelo enotnosti in nedeljivosti ustne razprave. Po 2. odst. § 257 se smatra razprava za celoto, dokler se ne izreče, da je končana. 2 Te navedbe (zlasti razširitev kompenzacijskega prigovora) in dokazi se omenijo v činjeničnem stanu sodbe in se ne morejo uporabiti po § 625 za uteme¬ ljitev obnovitvene tožbe. Zoper sklep ni samostojnega rekurza. 3 §§ 151 , 268 . S 245. To, kar navaja stranka po sklepu ustne raz¬ prave, ni več upoštevno, naj si je sodnik pridržal sodbo. (Zagreb SS B z dne 14. junija 1927., Th. VIII, 471.) 505 §§ 244—246. Vodstvo pravde. 1.) Po predsedniku senata. § 244 . — Ustno razpravo vodi 1 pri zbornih so¬ diščih predsednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana. Predsednik otvarja, vodi in sklepa razpravo; daje besedo ter jo sme vzeti onemu, ki ne sluša 2 njegovih naredb; izprašuje in zaslišuje osebe, ki se morajo zaradi dokazovanja izprašati ali zasli¬ šati, in razglaša odločbe senata. Predsednik mora skrbeti za to, da se stvar po¬ polnoma pretrese, da pa se razprava vendarle ne raztegne z obširnim razlaganjem in razpravlja¬ njem neznatnih postranskih stvari in da se, koli¬ kor je mogoče, dokonča brez prekinitve. 3 Prim. § 180 e. pr. r. 1 Gl. § 57 sp. 2 Sejna policija §§ 261 sl. 3 Prav: preložitve. § 245 . — Če se mora začeta razprava preložiti, ne določi predsednik, kolikor je mogoče, samo takoj novega naroka, ampak ukrene obenem po službeni dolžnosti vse, česar je treba, da bi bilo moči končati sporno stvar na novem naroku. Preden se odrede ti ukrepi, sme zahtevati predsednik po potrebi, naj odloči o tem senat. Zlasti se sme naložiti strankam, naj izroče v določenem roku sodišču listine, 1 ki jih hočejo uporabiti za dokazila, da jih nasprotnik vpogleda, in naj označijo imena in bivališča prič, ki naj se zaslišijo. Če stranka z namero, zavleči pravdo, ne izpolni takega naloga in predloži zahtevana do¬ kazila šele na nadaljevani ustni razpravi, sme 504 Vodstvo pravde. izreči senat na predlog ali po službeni dolžnosti, da ta dokazila niso dopustna, ako bi se z njimi zakasnilo nadaljevanje razprave. 2 * 4 5 Prim. § 181 c. pr. r. 1 Gl. § 182, Zoper to ni samostojnega reknrza. 2 Gl. op. 2 pri § 243. Zoper sklep ni samostojnega rekurza. § 246. — Predsednik mora delati na ustni raz¬ pravi z izpraševanjem 1 ali drugače na to, da se navedejo činjenice, važne za odločbo, ali da se § 246. 1. Sodnik je v prvi vrsti poklican, da vodi razpravo, ne pa da dela ono, kar je po določbah §§ 176 do 179 c. pr. r. [§§ 240 do 243] stvar stranke in kar utegne po pravilu ta tudi sama storiti. (Zagreb SS B z dne 14. junija 1927., Th. Vlil, 471; z dne 21. ju¬ nija 1927., Th. VIII, 484.) 2. Civilni sodnik je poklican, da išče in ugotovi materialno resnico samo na podlagi činjeničnih na¬ vedb strank in v mejah njih pravdnih, zlasti dokaz¬ nih predlogov, kolikor ga zakon sam ne pooblašča, da prestopi te meje. Vendar je treba, da navedejo stranke same popolno in jasno vse činjenične okol- nosti, ki so potrebne za podkrepitev njili predlogov, in da ponudijo zato tudi potrebne dokaze. (Zagreb SS B z dne 9. marca t926., Th. VII, 145.) 5. Sodnik prekorači svojo oblast, ako išče sam za stranko novih dokazov ali prigovorov. (Zagreb SS B z, dne 18. decembra 1928., Th. VIII, 841.) 4. Na činjenice, ki se stranke nanje ne pozivljejo, se sodišče ne sme ozirati. Sme dati le pobudo, da se takšne trditve v tožbi navedejo, če smatra, da so za pravilno rešitev tožbe potrebne, dočim je stranki pre¬ puščeno, da se odloči, katere dokaze bo predlagala. (Zagreb z dne 8. januarja 1930., VrM 162; z dne 6. maja 1930., VrM 201.) 5. Sodnikova dolžnost ni, da išče za stranko sam razloge, podlago za tožbeni zahtevek in prigovore ali da da tožbi drugo smernico, na katero stranke niti ne mislijo. To tudi, če ..stranka nima odvetnika. (Zagreb 305 20 §§ 246—247. dopolnijo nezadostne navedbe o okolnostih, ki služijo za obrazložitev ali izpodboj zahtevka; 2 da se označijo ali dopolnijo dokazila za te navedbe in vobče, da se dado vsa pojasnila, ki so po¬ trebna, da se po resnici in popolnoma ugotovi činjenični stan pravic in zahtevkov, ki so jih navedle stranke. Če stranka v svojem govoru odstopi od vse¬ bine pripravljalne vloge, ki jo je izročila, ali če se govori strank ne ujemajo z ostalimi pravdnimi spisi, ki jih je upoštevati po službeni dolžnosti, mora predsednik opozoriti na to. Poleg predsednika smejo zastavljati tudi ostali člani 3 senata strankam vprašan ja, ki so prikladna, da se dozve sporno razmerje in da se ugotovi stanje stvari. Prim. § 182 c. pr. r. 1 Ta vprašanja se zastavljajo pooblaščencem in strankam samim. Gl. tudi § 528. 2 Da se zgodi to pravočasno in da se stranka iz¬ ogne senatni odločbi, da bi se njene navedbe in do¬ kazni predlogi zavrnili kot zavlačevalni po § 245. 3 Predsednik takih vprašanj ne sme zavrniti kot neprimernih. § 24?. — Da se pripravi ustna razprava in da se popolnoma dožene stanje stvari, sme pred¬ sednik senata: 1. pozvati stranke, naj pridejo osebno 1 na ustno razpravo; SS B z dne 14. septembra 1920., Th. J, 29; z dne 15. no¬ vembra 1921., Th. II, 174; z dne 26. aprila 1927., Th. VIII, 435; z dne 29. oktobra 1929., Th. VITI, 987; z dne 26. novembra 1929., Th. VIII, 999.) 6. Sodišče ni dolžno, poizvedovati za pričin na¬ slov. (Zagreb SS B z dne 22. februarja 1928., Th. VIII. 636.) 306 Vodstvo pravde. 2. odrediti, naj izroče stranke sodišču one li¬ stine, ki so v njih rokah 2 in na katere se je skli¬ cevala 3 ena ali druga stranka, potem spise, pojas- nilne stvari, ogledne stvari, rodovnike, načrte, obriske in ostale nariske in sestavke ter jih za določen čas puste pri sodišču; 3. odrediti, naj se dobavijo listine, ki jih čuva javno oblastvo ali javni beležnik in na katere se je sklicevala 4 ena izmed pravdnih strank, potem druge pojasnilne in ogledne stvari; 4. odrediti, 6 naj se izvrši ogled vpričo strank in naj povedo izvedenci svoje mnenje, potem po¬ zvati za priče osebe, od katerih se da pričakovati po tožbi ali po stanju razprave pojasnilo o važnih činjenicah. Vendar pa se to ne sme odrediti glede listin 0 in prič, če se obe stranki izjavita zoper to. Take poizvedbe se smejo odrediti tudi. preden se začne ustna razprava, 7 če se je bati, da ne bi bilo moči več ugotoviti okolnosti, važne za odloč¬ bo, ali da se ne bi moglo dokazilo pozneje več uporabiti ali pa samo ob znatno težjih pogojih. 8 Prim. § 183 c. pr. r. 1 Prisilnih sredstev ne sme uporabiti 2 Če so v rokah drugih oseb, sme dotični nalog iz¬ dati samo senat na strankin predlog (§§ 404, 414). 3 Že v tožbi, odgovoru na tožbo, v pripravljalnih vlogah ali na naroku. Cd. §§ 324, 338. 4 Kakor v op. 2. 5 Tudi po odrejenem ali zaprošenem sodniku. 0 Predložitev trgovinskih knjig in dnevnikov trgo¬ vinskega posrednika se sme vselej naložiti tudi zoper strankin predlog (§§ 56, 101 n. trg. z.). 7 Ni treba, da bi bile podane predpostavke za za¬ varovanje dokazov. 8 Senat ni vezan na pravno naziranje, ki je vodilo predsednika pri teh. ukrepih. Senat more smatrati 307 20 * §§ 247—251. navedbe strank, ki so dale povod tem ukrepom, za nevažne (§ 572), pa tudi na podlagi svobodne ocene dokazov imeti izsledke dokazov za nepomembne, ko¬ likor se tičejo ugotovitve činjeničnega stanu. § 248 . — Da se pojasni stanje stvari, sme za¬ stavljati vsaka stranka prisotni nasprotni stranki ali njenemu zastopniku po predsedniku ali, z njegovo dovolitvijo, neposredno sama vprašanja o vseh okolnostih, ki se tičejo predmeta prav¬ nega spora ali ustne razprave ter so važne za voditev pravde. Zlasti smejo vpraševati, ali ob¬ stoje in kakšne so listine, pojasnilne stvari in ogledne stvari. Ce predsednik odkloni kakšno vprašanje kot neprimerno ali če nasprotnik izpodbija dopust¬ nost vprašanja, sme stranka zahtevati, naj odloči o tem senat . 1 Prim. § 184 c. pr. r. 1 Zoper to ni samostojnega pravnega sredstva (§§ 250, 587, 458). O primernosti vprašanj odločajo tudi sodnik poedinec, odrejeni in zaprošeni sodnik. § 249 . — Ce stranka, ki je prišla na razpravo brez pooblaščenca, ni sposobna , 1 se razločno iz¬ javiti o predmetu pravnega spora ali ustne raz¬ prave, preloži 2 predsednik narok na čim krajši cas in naroči stranki, naj pride na novi narok s sposobnim pooblaščencem, če treba, z odvetni¬ kom, ker bi se smatralo sicer, da je izostala. Iz tega razloga se narok ne sme ponovno pre¬ ložiti. Prednji predpisi se uporabljajo smiselno tudi takrat, kadar pooblaščenec kakšne stranke ni sposoben , 3 se razločno izjaviti o predmetu prav¬ nega spora ali ustne razprave, ter se razprava ne 5€8 Združitev. more izvesti zato, ker stranka ni prisotna ali ker z njo ni moči razpravljati (§ 128, 1. odstavek). Ce nastane taka zapreka glede zakonitega stranki¬ nega zastopnika, izda predsednik obenem potreb¬ ne naloge, da se postavi sposoben pooblaščenec. 4 Prim. § 185 c. -pr. r. 1 Ni postulacijsko sposobna, gl. op. 2 pri § 103. 2 Zoper to po § 250/2 ni samostojnega pravnega sredstva. 3 Takšen pooblaščenec se mora zavrniti že zato, ker nima predlagalne sposobnosti. Zlasti se ne sme privzeti tolmač, če pooblaščenec ne razume službe¬ nega jezika. 4 Stroške trpi stranka, ki je dala povod zato (§ 150). § 250, — Če se kdor koli, ki se udeležuje raz¬ prave, upira kakšni predsednikovi odredbi glede vodstva razprave ali kakšnemu vprašanju, ki ga je zastavil predsednik ali član senata, odloči o takem uporu senat. Zoper odločbo senata ni samostojnega prav¬ nega sredstva. To velja tudi za odločbe, ki jih izda senat po § 243, 1. odstavku, § 245, 2. od¬ stavku, in § 248, 2. odstavku. 1 Prim. § 186 c. pr. r. 1 Tako tudi po § 387. 2.) Po senatu. § 251. — Če teče pred enim sodiščem več pravd, 1 ki jih imajo med seboj iste osebe ali v katerih je ista oseba pravdni nasprotnik raznih tožilcev ali raznih tožencev, se smejo združiti 2 te pravde po sklepu 3 senata v skupno razpravo, ako je verjetno, da~se s tem olajša ali pospeši §§ 251—254 njih dovršitev ali da se zmanjšajo pravdni stroški. 4 Senat sme skleniti, da se združi za skupno razpravo pred njim več pravd tudi takrat, kadar spadajo nekatere izmed njih pred sodnika po- edinca istega okrožnega, sodišča. 5 Vendar pa se smejo odločati s skupno sodbo samo pravde med istimi osebami. 6 Prim. § 187 c. pr. r. 1 Tudi če je vložena nasprotna tožba. 2 Sosporništvo s tem ne nastane. 3 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 256). 4 Razdružitev teh pravd je vselej dopustna. 5 Razpravlja o vseh pravdah senat. 6 Gl. § 486. § 252. — Senat sme odrediti, 1 da je razprav¬ ljati ločeno o posameznih zahtevkih iste tožbe; 2 prav tako sme odrediti, da je razpravljati lo¬ čeno o nasprotnih terjatvah, ki jih navaja to¬ ženec. 3 Prim. § 188 c. pr. r. 1 Zoper ločitev ni pravnega sredstva (§ 256); lo¬ čitev se sme vsak čas opustiti. 2 Ali tudi o zahtevkih več tožba, ki so bile zdru¬ žene v skupno razpravljanje po § 251. 3 V odgovoru na tožbo ali v nasprotni tožbi. § 253. — Če se pojavi ob obrazlaganju ali iz¬ podbijanju istega zahtevka več samostojnih spor¬ nih 1 točk ali če se navaja glede istega zahtevka več samostojnih napadalnih 2 ali obrambnih 8 sred¬ stev, sme senat odrediti, da se omeji razprava najprej na eno ali na več teh spornih točk. Če se poda prigovor, da sodišče ni pristojno, da že teče pravda ali da je sporna stvar pravno- 510 Ločitev. — Prekinitev. močno razsojena, sme senat zlasti odrediti, da je najprej ločeno razpravljati o teh prigovorih. 4 5 Prim. § 189 c. pr. r. 1 N. pr. tako glede obstoja ali višine sporne ter¬ jatve. 2 Ki utemeljuje obstoj tožbenega zahtevka. 8 Pravoovirajoči (odlog plačila) ali uničujoči (pla¬ čilo, odpust dolga, prenovitev) prigovori. 4 Ločeno razpravljanje po §§ 356, 357. 5 Zoper odredbo omejitve ločitve ni pravnega sred¬ stva (§ 256). § 254. — Če je odločba o pravnem sporu ce¬ loma ali deloma zavisna od obstoja ali neobstoja izvestnega pravnega razmerja, ki je predmet druge, že začete pravde ali ki naj se ugotovi v § 254. 1. Sodišče odloči po svobodnem preudarku, ali naj pravdo prekine. (Zagreb SS B z dne 9. junija 1927., Th. Vlil, 464.) 2. Prekinitev je dopustna tudi med prizivnim po¬ stopkom- (Zagreb SS B z dne 15. decembra 1931., VrM 299.) 3. Predhodna vprašanja sme rešiti sodišče ne glede na to, ali bi bilo pristojno za odločitev o njih (Zagreb SS B z dne 20. junija 1927., Th. Vlil, 482), tudi če bi bilo pristojno upravno oblastvo; vendar v tem zad¬ njem primeru odločbo o njem ne sme sprejeti v iz¬ rek sodbe, ampak ga sme obravnavati samo v obraz¬ ložitvi iste. (Zagreb SS B z dne 16. aprila 1928., Th. Vlil, 697.) 4. Sodišče sme samo rešiti vsa predhodna vpraša¬ nja javnopravne narave, če niso ta že pravnomočno rešena. Spor zaradi takih vprašanj ne prestane biti zasebnopraven. (Zagreb SS B z dne 8. oktobra 1928., Th. VIII, 792.) 5. Sodišče mora paziti, da njegove odločbe ne pri¬ dejo v navzkrižje z odločbami drugih oblastev, ki jih izrekajo v vršitvi funkcij, na katere so po zakonu upravičene. (Zagreb SS B z dne 9. junija 1927., Th. VIII, 462.) 311 §§ 254—255. postopku, začetem pri upravnem oblastvu, 1 sme odrediti senat, da se postopek prekini, 2 dokler ne postane odločba o tem pravnem razmerju pravnomočna. Tako prekinitev sme odrediti senat na pred¬ log tudi takrat, kadar se izpodbija dopustnost stranske ali glavne intervencije (§ 117). 3 Ko se pravda ali postopek upravnega obla- stva pravnomočno dovrši, se mora prevzeti na predlog ali po službeni dolžnosti postopek v glavni stvari. 4 Prim. § 190 c. pr. r. 1 Ali tudi, ki je predmet že pričetega nepravdnega postopka. Glede obnovitve ali poprave mej pa do¬ loča § 278 np.: Ce se pokaže pred rednim sodiščem med pravdo, da gre samo za spor glede meja, je rav¬ nati s tožbo kakor s predlogom za ureditev meja. — Če zavisi odločitev v kaki pravdi docela ali deloma od ureditve meja, sodišče lahko uvede po službeni dolžnosti postopek o ureditvi meja. 2 Učinki po §§ 227 sl. Zoper sklep je dopusten ta¬ kojšen rekurz (§ 256). 3 In v primerih obnovitve tožbe po § 657. — Na¬ dalje se prekine postopek po §§ 279 in 457 n. trg. zak., če je postopek pred razsodiščem, ki naj izreče, ali ustreza skupščini dana obvestitev zakonu, že započet. 6. Predpostavka za prekinitev postopka je, da pre- judicialna pravda formalno že teče. (Zagreb SS B z dne 15. oktobra 1929., Th. VIII, 976.) 7. V negatorni pravdi je ugotovitev, da je bila služnost priposestvovana v prid javnosti, predhodno vprašanje, o katerem odloči civilno sodišče. (Zagreb SS B z dne 10. januarja 1927., Th. VIII, 342.) 8. V pravdi, oprti glede podsodnosti na toženčevo imovino — terjatev, se mora postopek prekiniti, do¬ kler ni pravnomočno odločeno o tej terjatvi, če o tej terjatvi sodni postopek že teče. (Zagreb SS B z dne 2. decembra 1932., Sl. Pr. II, 385.) 312 Prekinitev. 4 Senat sme tudi sicer vselej prevzeti postopek, čeprav bi prejudicialna pravda ali pravno vprašanje, zbog katerih je bila pravda prekinjena, še ne bila rešena (§ 256). § 255. — Če se pojavi med pravdo sum kazni¬ vega dejanja, ki bi bilo, če bi se ugotovilo in razsodilo, odločilnega 1 vpliva na odločbo o prav¬ nem sporu, sme 2 odrediti senat, da se pravda prekini, 3 dokler se ne dovrši sodni kazenski po¬ stopek. 4 Taka prekinitev se sme zlasti odrediti, če je sumiti po pravici, da je listina, važna za odločbo o pravnem sporu, lažna ali lažno predrugačena ali da so lažno izpovedali o bistvenih okolnostili stranka, priča ali izvedenec, 5 katerih izpovedbo bi bil senat bržkone vzel v poštev v odločbi. Ko se pravnomočno dovrši sodni kazenski postopek, 6 se prevzame na predlog ali po služ¬ beni dolžnosti prekinjeni postopek v glavni stvari. 7 Prim. § 191 c. pr. r. 1 Ne tudi prejudicialnega vpliva. § 255. I. Sodnik ni dolžan, prekiniti postopek, če se Pojavijo nasprotujoče si izpovedbe prič, ampak sme to le storiti, če nastane sum lažnega pričevanja. (Za¬ greb SS B z dne 29. decembra 1921., Th. II, 180.) 2. Civilnega sodnika ne ovira, da razmotri in oceni rezultate kazenskega postopanja samostojno in po svobodnem prepričanju, čeprav je državni tožilec opustil kazenski pregon. (Zagreb SS B z dne 16. fe¬ bruarja 1926., Th. VII, 123.) 3. Če se v teku pravde pojavi kaznivo dejanje, odloča sodišče svobodno, ali naj po § 255 pravdo pre¬ kine ali pa jo nadaljuje in razsodi o stvari. (Beograd z dne 4t. decembra 1935., Pravni Život 1936, 378, Bra- nič 1936, 366.) 313 §§ 255—258. 2 Po svobodnem preudarku. 3 Učinki po §§ 227 sl. 4 Ne glede na to, ali kazenski postopek že teče ali ne. Nekaj drugega bi bilo, ako bi naj se preganjalo kaznivo dejanje samo na oškodovančev predlog ali na zasebno tožbo. Zoper prekinitev takojšen rekurz po § 256. 5 Ali bi napačno tolmačil tolmač. 6 Na kazensko sodbo je sodišče, ko postopek na¬ daljuje, vezano le, če je obsodilna in kolikor se na¬ naša na dokaz in prištevnost dotičnega kaznivega de¬ janja (§ 364). 7 Sme pa tudi sicer prevzeti vselej prekinjeni postopek (§ 256). § 256. — Senat sme na predlog ali po službeni dolžnosti razveljaviti svoje odredbe, s katerimi je odredil, da je ločiti, združiti ali prekiniti po¬ stopek ali razpravo. Odredbe, izdane po §§ 251 do 255, se smejo izpodbijati s pravnim sredstvom samo toliko, kolikor se odreja z njimi prekinitev postopka. 1 Prim. § 192 c. pr. r. 1 Izjema je določena v § 639/1. Konec razprave. § 257. — Predsednik izreče razpravo za kon¬ čano, če smatra senat, da sta sporna stvar ali predlog, 1 o katerem je treba odločiti posebej in o katerem se razpravlja, popolnoma pretresena § 256. 1. Zoper odločbo, s katero se predlog na pre¬ kinitev zavrača, ni rekurza. (Zagreb SS B z dne 6. de¬ cembra 1927., Sl. Pr. II, 207, Beograd z dne 23. ju¬ nija 1934., Arhiv 1935, XLV1II, 403, in z dne 28. fe¬ bruarja 1936., Pravni Život 1936, 501.) 2. Gl. tudi odi. 1 pri § 621. 514 Konec razprave. in na podstavi izvedenih dokazov zrela za od¬ ločbo. Razprava se smatra za celoto, dokler se ne izreče, da je končana. 2 3 Da je razprava končana, se sme izreči tudi. preden se izvedejo vsi dokazi, dopuščeni od so¬ dišča, toda samo, če niso še prispeli izvestni spisi, ki so potrebni za odločbo, ali če samo še pre¬ ostaja, da izvede zaprošeni 4 sodnik poedine do¬ kaze, pa se obe stranki odrečeta razpravljanju o uspehu tega dokazovanja, ali pa smatra senat tako razpravljanje za nepotrebno. V tem primeru odloči sodišče, čim prispejo k njemu zahtevani spisi ali spisi o izvedenem dokazu; 3 ne odredi pa zopet ustne razprave. Prim. § 193 c. pr. r. 1 N. pr. o pravdnih zadržkih. 2 Načelo enotnosti in nedeljivosti ustne razprave, gl. § 243. 3 Po razpisu min. pravde z dne 8. julija 1936. mo¬ rajo sodišča, ko je razprava končana, obvezanim ose¬ bam ustno objaviti točen znesek takse, ki jo morajo plačati. (Policija 1936, 1090.) 4 Ne tudi odrejeni. 5 V osmih dneh, ko so dospeli spisi. Sodba se v tem primeru ne razglasi ustno (§ 511). § 258 . — Senat sme odrediti, 1 da se končana razprava zopet otvori, 2 če se pokaže zaradi od- § 258. Če sodišče, pripustivši dokaz z listinami, predhodno zaključi razpravo, pa teh listin ne dobi, mora o tem obvestiti stranki, razpravo zopet otvo- riti in s tem strankama dati možnost, da se izjavita in stavita predloge. V nasprotnem primeru ostane postopek pomanjkljiv. (Zagreb SS B z dne 8. okto¬ bra 1928., Th. Vili, 794; z dne 6. novembra 1928., Th. VIII, 811.) 315 §§ 258—261. ločbe za potrebno, pojasniti ali dopolniti ono, kar je bilo navedeno, ali pretresti dokaz o činje- nici, glede katere je spoznal senat šele po kon¬ čani razpravi, da jo je treba dokazati; nadalje če smatra senat v primeru § 257, tretjega od¬ stavka, ko so prispeli k njemu spisi o dokazo¬ vanju, da je nadaljnja razprava potrebna glede na uspeh dokazovanja ali glede na izjave strank, podane ob dokazovanju. 3 Prim. § 194 c. pr. r. 1 Po službeni dolžnosti ali na predlog. Predlogi strank, ki jim sodišče ne ugodi, se zavrnejo. 2 Predsednik odredi narok, zoper to pa ni samo¬ stojnega pravnega sredstva (S 194/2). 3 Zavlačevalne navedbe, dokazovanja in pretre¬ sanja sodišče zavrne (§ 243). § 259. — Pravice, ki so dane v §§ 244 do 258 predsedniku senata in senatu, pripadajo v po¬ stopku pred okrajnim sodiščem tudi sodniku poedincu, 1 2 pred katerim se ustno razpravlja sporna stvar. Prav to velja za sodnika poedinca zbornega sodišča (§ 6). Prim. § 195 c. pr. r. 1 Gl. §§ 527, 533, 534. Očitanje prekršitve predpisov o postopku. § 260. — Če se prekrši predpis, s katerim se ureja postopek, 1 in zlasti če se prekrši predpis § 260. 1. Žid se ne more pritoževati, ker je bil po¬ zvan na razpravo v soboto, če tega ni takoj grajal. (Zagreb SS z dne 17. aprila 1935., VrM 152.) 2. Sodni postopek ni ničen, če je razpisalo sodišče na podlagi prošnje za izdajo pogojnega plačilnega povelja razpravo, čeprav prošnja takega predloga ni imela, pa nasprotna stranka tega ni grajala. (Zagreb SS B z dne 10. januarja 1928., Th. Vlil, 587.) 316 Očitanje prekršitve. — Vzdrževanje reda. o obliki pravdnega dejanja, mora stranka, ki ji gre pravica, da se zbog tega pritoži, takoj izrečno izjaviti svoje očitanje. 2 Če se spusti brez očitanja v nadaljnje razpravljanje, dasi je vedela ali morala vedeti za prekršitev, se zbog te prekršitve ne more več pritožiti. To ne velja, če se je prekršil tak predpis, po katerem je treba postopati tudi takrat, kadar bi se stranka odrekla njega uporabi. Če se izjavi očitanje na ustni razpravi, ga je treba zabeležiti v razpravni zapisnik, ako se ne odstrani zatrjevana prekršitev takoj na raz¬ pravi. Prim. § 1% c. pr. r. 1 N. pr. če opravlja posle izločeni sodnik, če sod¬ nik na nadaljevanem naroku ne poda vsebine prejš¬ njih narokov ali posledkov razpravljanja pred od¬ rejenim ali zaprošenim sodnikom, če so bili odrejeni prekratki pripravljalni roki, če so bili kršeni pred¬ pisi o vročitvi, če dokazi niso bili izvedeni tako, ka¬ kor je biio treba, če naj se listina predloži odreje¬ nemu ali zaprošenemu sodniku, če naj se zasliši priča brez prisege. 2 Zunaj ustne razprave z vlogo. Tretje poglavje. Vzdrževanje reda na zasedanju. § 261. — Na ustnih razpravah pred zbornimi sodišči skrbi za red predsednik 1 senata. Upravičen je, opominjati na red osebe, ki z nedostojnim ponašanjem motijo razpravo, in od¬ rejati, 2 česar je treba, da se vzdržuje red. Prim. § 197 c. pr. r. 1 In ostali, ki vodijo sodne naroke, § 267. 2 Sklep, §§ 608, 61Q, 317 §§ 262—265. § 262. — Prepovedano je, izražati pohvalo ali neodobravanje. Kdor 1 navzlic opominu moti razpravo, tega je dopustno odstraniti od razprave. Kdor se ude¬ ležuje razprave, tega je dopustno odstraniti 2 šele, ko je bil predhodno opomnjen, da bo od¬ stranjen, in ko je bil opozorjen na pravne po¬ sledice take odredbe. Stranka se mora zlasti opozoriti, 3 da se sme izdati zbog njene odstranitve zoper njo sodba zbog izostanka ali sodba po § 495. Če je oseba, ki se udeležuje razprave, od¬ stranjena, se sme postopati na predlog zoper njo prav tako, kakor bi bila prostovoljno odšla. 4 Prim. § 198 c. pr. r. 1 To je oseba, ki se pravde ne udeležuje aktivno, ni stranka, ni intervenient, ne zakoniti zastopnik, torej predvsem poslušalec ali zaupnik stranke. 2 S senatnim sklepom (§ 265). Glede pravdnega pooblaščenca gl. § 264. 3 § 209. 4 Čeprav bi vložila zoper to rekurz. § 263. — Kdor zagreši na razpravi večjo nedostojnost, zlasti če razžali člane sodišča, pravdno stranko, zastopnika, pričo ali izvedenca, se sme kaznovati s sklepom senata zbog nereda s kaznijo do šest sto dinarjev. 1 Ta kazen ne iz¬ ključuje kazenskopravne in disciplinske odgo¬ vornosti. 2 Kdor se upira odredbam, ki jih je izdal pred¬ sednik ali senat za vzdrževanje reda in miru, se sme kaznovati 3 z zaporom do treh dni. Prim. § 199 c. pr. r. 1 Ce se kaznuje pravdni pooblaščenec, do 1200 din (§ 264). 518 Vzdrževanje reda. 2 Oseb državnega pravobranilstva in drugih urad¬ nikov, ki zastopajo državo ali siromašno stranko, (dede oseb odvetniškega ali javnobeležniškega stanu gl. § 264/3. 3 S senatnim sklepom. Zapor se ne sme izreči zo¬ per pooblaščence, ki pripadajo osebam, omenjenim v § 268/3 in zoper vojake (§ 266). § 264. — Če pravdni pooblaščenec 1 moti raz¬ pravo (§ 262) ali zakrivi nedostojnost ali razža¬ litev (§ 263), ga sme kaznovati senat z ukorom ali v denarju do tisoč dve sto dinarjev. Če se pooblaščenec nadalje nedostojno po¬ naša ali se upira odredbam predsednikovim ali senata, izdanim za vzdrževanje reda in miru, mu sme senat odvzeti besedo in, če je treba , 2 se sme pozvati pravdna stranka, naj postavi dru¬ gega pooblaščenca; če se to ne more zgoditi takoj, se narok po službeni dolžnosti preloži . 3 Stroški preprečenega naroka in preložitve zade¬ nejo pooblaščenca, ki je to zakrivil . 4 Če je kaj otežujočih okolnosti, sme odpremiti senat, ako je pooblaščenec odvetnik ali odvet¬ niški pripravnik, poleg tega stvar k pristojnemu disciplinskemu oblastvu. Prim. § 200 c. pr. r. 1 Ne glede na njegov stan. 2 Če stranka ni predlagalno sposobna 3 Št. 4 § 198. 4 Gl. § 151. § 263. — Sklepi, ki se izrečejo po prednjih odredbah, so z mesta izvršljivi . 1 V postopku pred senati zbornih sodišč je do¬ pustno, odstraniti osebo, ki se udeležuje raz¬ prave, samo s sklepom senata. 319 §§ 265 — 269 . Prim. § 201 c. pr. r. 1 Rekurz je dopusten, pa nima odložne moči. V senatnih pravdah je, preden se vloži rekurz, poprej predlagati senatu, naj sklep spremeni. § 266 . — Če zakrivi vojaška oseba, ki je v kazenskih stvareh pod vojaško sodno oblastjo, 1 dejanje, ki ga je kaznovati po § 263, in če sodišče misli, da mora odgovarjati poleg denarne kazni, 2 na katero jo obsodi sodišče, tudi kazenskopravno ali vojaškodisciplinski, naznani to predsednik pristojnemu vojaškemu oblastvu. Prim. § 202 c. pr. r. 1 Gl. § 6 voj. kaz. zakonika z dne II. fe¬ bruarja 1950., Sl. N. 43—XV/77, Ur. L. št. 273. Po tej določbi so pod vojaško kazensko sodno oblastjo poleg oseb, ki so v aktivni vojaški službi ali pa so za¬ časno poklicani v vojaško službo ali na vojaško dolž¬ nost, ali se uporabljajo na vojaški dolžnosti ali so postavljeni pod vojaško upravo tudi vojaški urad¬ niki in civilni uradniki in uslužbenci, ki služijo stalno ali začasno pri ustanovah narodne vojaške sile. Prim. tudi čl. 4 uredbe o vojaški disciplini z dne 9. julija 1923., Sl. N. 9—1/1924, Ur. L. 45/1924. Podobno velja tudi za osebje žandarmerije in ob¬ mejne čete. 2 Z zaporom je ne sme kaznovati. § 267 . — Pravice, dane v tem poglavju pred¬ sedniku in senatu, ima tudi sodnik poedinec, pred katerim se vrši ustna razprava, nadalje odrejeni ali zaprošeni sodnik pri razpravah in dokazovanjih, ki se vodijo pred njim, prav tako pa tudi, če opravlja službena dejanja izven ustne razprave. Prim. § 203 c. pr. r. 320 Kazni. — Razpravni zapisnik. Četrto poglavje. Kazni. § 268. — Kazen 1 zbog nereda ne sme biti večja od 600 d inarjev ali, če se izreče zoper odvetnika, od 1.200 dinarjev; kazen zbog objesti ne sme presegati 3.000 dinarjev. Če kdo ne more plačati denarno kazen, se spremeni kazen v zapor. Trajanje zapora določi sodišče, toda zapor ne sme trajati dalj nego deset dni. 2 Denarne kazni ni spremeniti v zapor, če je bila izrečena zoper pooblaščenca izmed odvetni¬ kov, odvetniških pripravnikov, beležnikov, no¬ tarskih pripravnikov in javnih uradnikov, ki nastopajo v izvrševanju svoje službe kot po¬ oblaščenci. Odločbe o kazni se izvršujejo po službeni dolžnosti. Prim. § 220' c. pr. r. 1 Izterjavanje po §§ 209 do 217 sp. 2 Relacija je: 600 din enako 10 dnem. Stroške iz¬ vršitve kazni izterja tisto sodišče, v čigar zaporu so se kazni prestale (§ 258 sp.). Peto poglavje. Zapisniki (protokoli). Razpravni zapisnik. § 269. — O vsaki ustni razpravi 1 pred sodiščem se sestavi zapisnik (razpravni zapisnik), ki mora obsegati poleg beležk in navedb, določenih pose¬ bej v tem zakonu: 2 •• 521 81 269—272. 1. oznamenilo sodišča, imena sodnikov, zapis¬ nikarja in tolmača, če se je privzel; oznamenilo časa in kraja razprave, pri razpravi pred pravd¬ nim sodiščem pa oznamenilo, ali je bila razprava javna ali pa je bila javnost izključena; 2. imena strank in njih zastopnikov kakor tudi kratko oznamenilo spornega predmeta; 3. oznamenilo oseb, ki so prišle na razpravo kot stranke ali kot njih zastopniki ali poobla¬ ščenci. Prim. § 207 c. pr. r. 1 Pa tudi o vsakem naroku, če se zakon ne zado¬ voljuje samo s pismenim ali službenim zaznamkom, gl. § 270 cpp., § 56 sp., § 51 ip., § 21 np., § 185 stz., (§ 280). 2 Zunanja oblika zapisnikov § 64 sp.; uporaba obrazcev § 65 sp. § 270. — Če se izreče na prvem naroku ali na prvi ustni razpravi (§ 536, prvi odstavek, prvi stavek) o tožbenem zahtevku sodba zbog tožen- čevega izostanka ali če se izreče sodba na pod¬ stavi odrečenja ali na podstavi pripoznave in so te sodbe ugotovljene z zaznamki po § 516, stopi ta zaznamek o sodbi na mesto razpravnega za¬ pisnika. 1 Tožilec sme izjaviti zoper vsebino tega za¬ znamka upor po § 275. Prim. § 207/2 c. pr. r. 1 Gl. §§ 382 in 383 sp. § 271. — Razen občih oznamenil (§ 269) je treba sprejeti v zapisnik: 1. izjave strank, s katerimi se utesnjuje ali spreminja tožbeni zahtevek; s katerimi se iz¬ rečno pripoznava dolg ali njegov del; s katerimi 322 Razpravni zapisnik. se stranka odreka podanemu zahtevku ali nje¬ govemu delu ali pravnim sredstvom, 1 potem iz¬ jave o predlogu, da bi se zaslišala ena stranka pod prisego; 2 2. predloge strank, podane na razpravi, ki se tičejo glavne stvari ali so važni za tek ali za rešitev pravde, če jih sodišče ni usvojilo ali če jih stranke niso umaknile do konca naroka; 3 3. sodne odločbe, 4 ki so se izrekle in razglasile na razpravi, potem one predsednikove odredbe, zoper katere je dopustno pravno sredstvo. 5 Izjave in predlogi pod št. 1. in 2. se smejo tudi pismeno priložiti zapisniku. V tem pri¬ meru jih ni treba sprejemati v zapisnik. Za take pismene sestavke ni moči zahtevati posebne stroške. 6 Prav tako ni treba sprejemati v zapisnik raz¬ glašene sodne odločbe, če se prilože obenem z razglasitvijo pismeno zapisniku. Prim. § 208 c. pr. r. 1 Gl. § 566. 2 Tudi izjave o danem pravdnem pooblastilu (§ 131) in o poravnavi (§§ 282 do 284). 3 Tudi izjave upora po § 275. 4 Posebno dokazne sklepe. 5 Poleg tega je navesti vse obličnosti, ki se doka¬ žejo samo z zapisnikom (§ 278). 0 Predsednik sme tudi odrediti, da zapiši in izroči stranka, ki je zastopana po odvetniku, sama svoje predloge in izjave, ki se morajo sprejeti v razpravni zapisnik, ali pa sme sprejeti tudi brez naloga takšne predloge in izjave (§§ 361, 556, 539). § 272. — V vsak zapisnik 1 o ustni razpravi je treba sprejeti poleg podatkov, iz katerih se da razbrati, kako je vobče tekla razprava, ob krat- 323 21 ' §8 272 — 275 . kem in pregledno vsebino onega, kar sta navedli obe stranki o stanju stvari. 2 Nadalje se označijo v zapisniku dokazila, ki so jih ponudile stranke za navedbe, katere so ostale sporne. Sodišče sme odrediti na predlog ali po služ¬ beni dolžnosti, da je sprejeti posamezne dele činjeničnih navedb ali ponujenih dokazov ob¬ širneje v zapisnik. Ce se razprava ne more dovršiti v enem dnevu, se sprejme na vsakem poedinem naroku v zapisnik ono, kar je bilo navedeno na njem. Prim. § 209 c. pr. r. 1 Razen v postopku o malotnih stvareh, § 545. 2 Posebni predpisi glede vsebine zapisnika: §§ 545 do 349 v pripravljalnem postopku, o izvedenih do¬ kazih §§ 459, 457, 458, 466, 476, o zavarovanju doka¬ zov § 484, o prizivni razpravi § 587. § 273. — Ko se navaja vsebina podanih činje- nic in ponujenih dokazov, se je treba sklicevati po možnosti na pripravljalne vloge, 1 na spise pri¬ pravljalnega postopka in na to, kako je stanje stvari razloženo v odpravku dokaznega sklepa (§ 373). Če je kaj pripravljalnih vlog ali spisov pripravljalnega postopka, zadošča, sprejeti v zapisnik samo znatne razlike med ustnimi in pismenimi navedbami. 2 Dopustno ni, sprejemati v zapisnik posamezne govore strank. Osnutki za zapisnike o razpravi se ne smejo sprejemati. 3 Če stranka neče sodelovati pri sestavljanju zapisnika, se zapisnik vendarle sestavi. 4 Prim. § 210 c. pr. r. 324 Razpravni zapisnik. 1 Tožbo, odgovor na tožbo itd. 2 Druge olajšave poleg § 373 obsegajo še: zapis predlogov in navedb po stranki sami (§ 271), zapis v odpravku dokaznega sklepa (§§ 279, 373), zapis istih v činjeničnem stanu sodbe, ako se dokonča pred okrajnim sodiščem ustna razprava na enem naroku (§ 540), zapisnikovanje v malotnih stvareh (§ 545), dalje stenografiranje dokaznega izvajanja (§ 376) in § 587 glede zapisnika o ustni prizivni razpravi. 3 Sicer ničnost po št. 8 § 571. 4 Z zaznamkom, zakaj stranka ni sodelovala ali podpisala zapisnik (anal. § 276/2). § 274. — Beleženje v zapisnik, predpisano v § 272, se sme izvršiti tudi tako, da razloži pred¬ sednik ali sodnik poedinec, ki vodi razpravo, 1 takoj, čim se dovrši razpravljanje s strankami, ob kratkem in pregledno vpričo strank (§ 273, 4. odstavek) stanje stvari, kakor izhaja iz njih na¬ vedb, 2 in da se sprejme v zapisnik ta razločitev, kolikor je mogoče s pozivom na vsebino pravd¬ nih spisov. Če je zbog obsega razpravnega gradiva ali zbog drugih okolnosti potrebno ali primerno, kar koli že med razpravljanjem utrditi z zapisni¬ kom, se sme' sestaviti zapisnik tudi tako, da se postavi vsebina poedinih oddelkov razprave (§§ 252 in 253) kratko in jedrnato v zapisnik. Prim. § 211 c. pr. r. 1 Namreč razpravo o dotičnem pravnem vprašanju. To more biti ali o celotnem tožbenem zahtevku, ali o posameznih zahtevkih iste tožbe ali nasprotnih ter¬ jatvah (§ 252), ali o prijavljenih pravdnih zadržkih (§ 356), ne pa samo o posameznih prigovorih zoper zahtevek. 2 T. zv. pregledni zapisnik. § 275. — Sestavljeni zapisnik 1 se pokaže strankam, da ga pregledajo, ali pa se jim pre- §§ 275—278. čita in stranke ga podpišejo. Strankam 2 je do¬ puščeno, ko so zapisnik vpogledale ali ko se jim je prečital, opozoriti na one točke v zapisniku, v katerih se navedba o vsebini razprave, kakor je razložena, ne ujema z njenim pravim tekom. Popravek vsebine zapisnika, ki se zdi sodišču potreben, se sprejme v dodatek k zapisniku. Ce se pripombe strank ne vzamejo v poštev, smejo izjaviti stranke upor 3 zoper dotične na¬ vedbe razpravnega zapisnika. Ce se stranka iz tega ali drugega vzroka upre poedinim navedbam v zapisniku, je treba zabele¬ žiti v dodatku k zapisniku, da in kakšni upori so se izjavili zoper zapisnik. Ce zastopa stranko odvetnik, sme odrediti so¬ dišče, da se utrdi upor z izročitvijo kratkega pismenega sestavka , 4 ki se priloži zapisniku. Prim. § 212 c. pr. r. 1 Kolikor se zapisnikovanje ne pridrži za odpra¬ vek dokaznega sklepa ali za činjenični stan sodbe, se sestavi na razpravi sami vpričo sodišča in strank ter njih pooblaščencev. 2 Tudi pričam in izvedencem. 3 Pomen tega upora § 27S, za prizivno stopnjo § 592. Upor je moči izraziti tudi zoper zaznamek, ki nadomestuje zapisnik (§ 270). 4 Gl. § 271 pri op. 6. § 276. — Ce se stranka ne more podpisati ali more postaviti samo ročni znak, postavi na zapis¬ nik njeno ime zapisnikar. Če stranka odide, preden se sestavi zapisnik, ali če neče podpisati zapisnika, se to pove v do¬ datku k zapisniku z razlogi vred, ki jih je na¬ vedla stranka . 1 326 Razpravni zapisnik. Zapisnik morajo podpisati predsednik ali sod¬ nik poedinec, ki vodi razpravo, zapisnikar, prav tako pa tudi tolmač, 2 če je bil privzet k razpravi. Če je predsednik zadržan, podpiše zapisnik namesto njega po činu najstarejši član senata. Prim. § 215 c. pr. r. 1 Zapisnik se sestavi navzlic temu. ~ Prav tako za zapis svojega beleženja in prenos tega v navadno pisavo privzeti stenograf (§ 376). § 277 . — Zoper sklepe in odredbe sodnika po- edinca, ki vodi razpravo, ni glede sestave zapis¬ nika samostojnega pravnega sredstva. 1 Če se izjavi v postopanju pred senatom zbor¬ nih sodišč upor zoper take sklepe in odredbe predsednikove, odloči o tem senat. Zoper njegovo odločbo ni samostojnega pravnega sredstva. Prim. § 214 c. pr. r. 1 Prav tako tudi ne zoper sklepe odrejenega ali zaprošenega sodnika (§ 280). Zoper sklep, s katerim se nalaga stranki zapis njenih predlogov ali izjav, ni pravnega sredstva (§ 361). § 278. — Kolikor stranka izrečno 1 ne izjavi upora, daje zapisnik, sestavljen po prednjih predpisih, popoln dokaz o teku in vsebini raz¬ prave. 2 3 Edino z zapisnikom je moči dokazati, da so se upoštevale formalnosti, 4 predpisane za ustno raz¬ pravo. § 278. Ne smatra se, da je po odvetniku zastopana stranka ponudila listine za dokaz, če to ni posve- dočeno v zapisniku in če takšnega zapisnika ni gra¬ jala, najsi je te listine pokazala sama sodišču. (Za¬ greb SS B z dne 12. decembra 1927., Th. VIII. 568.) §§ 278—281. Sprememba v sodnikovi osebi ne vpliva na dokazno moč onega, kar je z zapisnikom že po- svedočeno. Prim. § 215 c. pr. r. 1 Gl. §§ 275, 439, 463, 540. 2 Nasprotni dokaz, da dogodki niso pravilno bele- ženi, je dopusten, vendar je ta možen v prizivnem postopku le, kolikor je bil izjavljen upor (§ 592/2). Da je bil zapisnik kasneje spremenjen, se seveda sme vselej dokazovati. 3 Ako v zapisniku ni posameznih strankinih na¬ vedb, se na višji stopnji ne more zatrjevati, da je na¬ vajala to na prvi stopnji. Nasprotno se more pripu¬ stiti le za navedbe manjšega obsega, ki se podajajo logično iz drugih in z ostalim pravdnim gradivom, ki ga je nudila ista stranka, niso v nasprotju. Takšne izjemne činjenice mora sodnik navesti v činjeničnem stanu sodbe in nanje opozoriti. 4 Javnost razprave, zaprisega prič, izvedencev, stranke. § 279. — Ce se pokaže na razpravi potreba, izdati dokazni sklep po 3. odstavku § 373, pa se razprava ne konča na istem naroku, 1 se smejo sprejeti navedbe strank, ki se nanašajo na stanje stvari, v odpravek dokaznega sklepa, ki se izdela takoj po naroku; v tem primeru ni treba navedbe sprejemati v zapisnik. 2 Strankam se vroče odpravki dokaznega sklepa. Zoper nepravilnosti o činjeničnih in dokaznih navedbah strank smejo stranke izjaviti upor na prihodnjem razpravnem naroku. Upor se sprej¬ me v zapisnik ali pa se spiše ob kratkem 8 ter priloži zapisniku (§ 275, 4. in 5. odstavek). Prim. § 444 c. pr. r. 1 Če se razprava samo predhodno sklene, se mora sestaviti zapisnik na naroku samem. 2 Podatki, omenjeni v §§ 269 in 271 se morajo na¬ vesti tudi v tem primeru. 328 Vsebina zapisnika. 3 Če zastopa stranko odvetnik. Pomen upora se presoja po § 278. Zapisniki, sestavljeni izven razprave. § 280 . — Zapisniki, sestavljeni izven ustne razprave, morajo obsegati poleg podatkov, ome¬ li jenih v S 269, in poleg tega, kar je treba ugoto¬ viti po § 271, tudi še kratko razložitev službe¬ nega dejanja in jedrnato vsebino tega, kar nava¬ jajo dejanskega pravdne stranke in drugi udele¬ ženci. 1 Predpisi §§ 272 do 278 veljajo tudi za te zapisnike. 2 Prim. § 216 c. pr. r. 1 Gl. op. pri § 269. 2 O sejnih zapisnikih gl. §§ 120, 121 sp. Vsebina zapisnika. § 281 . — Po službeni dolžnosti se jemlje v poštev vsebina razpravnega zapisnika in njego¬ vih prilog, 1 potem zapisnikov, ki sta jih sestavila med pravdo odrejeni ali zaprošeni sodnik, in prilog, ki sta jih predložila s tema zapisnikoma vred pravdnemu sodišču. Če stranke niso bile prisotne pri službenem dejanju, ki ga je opravil odrejeni ali zaprošeni sodnik, jim je treba dati, kolikor se ne uporablja predpis tretjega odstavka § 257. možnost, da se izjavijo pred odločbo na ustni razpravi o uspehu dotičnih službenih dejanj in o navedbah, obseže¬ nih v poslanih spisih. Prim. § 217 c. pr. r. 1 Vseh tistih, ki so jih priložile stranke ali sodišče, in tistih, na katere se sklicuje razpravni zapisnik sam. 529 tj§ 282—28). Šesto poglavje. Poravnava. § 282. — Sodišče sme 1 poskusiti na ustni raz¬ pravi 2 na predlog ali po službeni dolžnosti, da se stranke poravnajo popolnoma ali samo o poedi- nih spornih točkah. 3 Če se sklene poravnava, se mora postaviti njena vsebina v razpravni za¬ pisnik. 4 5 Če stranke pristanejo na to, jih je dopustno napotiti pred odrejenega ali zaprošenega sodnika, da ta poskusi poravnavo in da jo, če uspe, postavi v zapisnik. Ali se sme zbog tega, ker predlaga ena stranka poravnavo, ali zbog započetih pogajanj o po¬ ravnavi odložiti začetek ali nadaljevanje raz¬ prave, se presoja po §§ 192 in 198. Prim. § 204 c. pr. r. 1 Obvezni so poravnalni poskusi v pravdali za¬ radi ločitve zakona od mize in postelje in v postopku zaradi veljavnosti ali neveljavnosti zakona, ako gre za izpregledljiv zakonski zadržek (čl. 2 in 16 ur. v do¬ datku pod I, §§ 98, 107 odz.). § 282. 1. Če se sklene poravnava, je nadaljevanje pravde izključeno in prav tako tudi izrek sodbe tako, da ta odpade in se ustanovi s poravnavo poseben iz¬ vršilni naslov. (Zagreb SS B z dne 8. oktobra 1929., Th. VIII, 969.) 2. Sodna poravnava se more skleniti tudi samo po¬ gojno. (Zagreb SS B z dne 9. decembra 1926., Sl. Pr. I, 157.) 3. Sodna poravnava se more izpodbijati kakor ne- sodna. Čim se sodna poravnava razveljavi, oživi prejš¬ nja pravda. Ni dopustno, da bi se uvedel o že prej uveljavljunem tožbenem zahtevku drug pravni spor. (Zagreb SS B z dne 23. junija 1931., Sl. Pr. II, 311.) 330 Poravnava, 2 Predvsem na prvem naroku (§ 534), pa tudi na višji stopnji. O poravnalnih poskusili pred okrajnimi sodišči gl. § 529. 3 Poravnava je dopustna samo, ako smeta stranki o tožbenem zahtevku razpolagati. 4 Zapisnik morata stranki podpisati (§ 275 sl.). 5 Dokler poravnava še ni posvedočena v zapisniku, utegne biti sicer materialnopravno veljavna, vendar še ni sodna in nima zlasti procesualnih učinkov (ko¬ nec pravde, izvršljivost). Stroški sklenjene poravnave se smatrajo za vza¬ jemno pobotane, ako ni določeno drugače, stroški brezuspešno poskušene poravnave za pravdne (§ 149). 0 Vsebina sklenjene poravnave mora biti popol¬ noma določena in se ne sme napraviti zavisna ne od pogoja ne od roka. Pač pa se sme pogoditi s po¬ gojem nastop poravnave same in sicer po nepravd¬ nem dogodku (n. pr. odobritev nadzornega oblastva, nadzorstvenega sodišča). Ne sme se pa postaviti kot pogoj dokaz resničnosti ali neresničnosti činjenic, ki so bile sporne v pravdi, izvzemši dokaz s prisego ene stranke (§ 283). Če bi ovirale sporne činjenice skle¬ nitev poravnave, potem bo sodnik izvedel najprvo potrebne dokaze, in šele ko bo stvar več ali manj razčiščena, poskusil s poravnavo. § 283. — V sodni poravnavi se sme navezati pripoznava pravnega razmerja ali obveznost, kaj storiti, dopustiti ali opustiti, na opravo dogo¬ vorjene prisege. 1 Predmet prisege smejo biti samo sporne či¬ njenice. 2 V poravnavi se mora določiti narok, na kate¬ rem je treba priseči, ali vsaj rok, v katerem mora zaprositi stranka, ki je dolžna priseči, naj se določi ta narok. 3 Prisega se opravi pred sodnikom, ki ga določi za to starešina sodišča, označenega v poravnavi. Prim. § 205 c. pr., r. §§ 283—288. 1 Ne tudi na izvedbo drugih dokazov. 2 To, kar naj stranka priseže, se mora vstaviti v besedilo poravnave. 3 Če se doseže poravnava pred sodnikom, ki je bil odrejen ali zaprošen za sklenitev iste, se mora prisega opraviti takoj pred njim. § 284. — Strankam se izroči na zahtevanje ob njih stroških odpravek zapisnika o poravnavi. Če je dogovorjena s poravnavo prisega, se iz¬ roči stranki, ki to zahteva, tildi prepis zapisnika o opravljeni prisegi ali pa potrdilo sodišča, da se je prisega opravila ali da se ni. Prim. § 206 c. pr. r. Sedmo poglavje. Spisi. § 285. — Vsaka stranka se sme sklicevati, da obrazloži svoje predloge, na spise, ki so se ji vročili na pobudo nasprotne stranke. Če so se ti spisi izgubili in tudi pri sodišču ni nobenega njih izvoda, sme zahtevati stranka, naj ji dovoli na¬ sprotnik, ob njenih stroških vpogledati in vzeti prepis spisov, ki so pri drugi stranki. 1 Prim. § 218 c. pr. r. 1 Če se nasprotnik brani, izda sodišče po § 182 sklep, ki je izvršljiv. § 286. — Stranke smejo vpogledati 1 vse spise, ki so pri sodišču in se tičejo njih pravne stvari, ter smejo jemati ob svojih stroških tudi prepise, izvzemši osnutke (referate) sodb in sklepov, za¬ pisnike o posvetovanju in glasovanju sodišča kakor tudi spise, ki obsegajo disciplinske od- 332 Spisi. — Vročevalni organi. redbe. Za pripravo njih govorov jim je treba dovoliti, da vpogledajo tudi zapisnike in spise pripravljalnega postopka. Z odobritvijo obeh strank smejo tudi druge osebe vpogledati in prepisati pravdne spise. Če take odobritve ni, sme dopustiti starešina sodišča tudi komu drugemu, da jih vpogleda in prepiše, ako ta oseba verjetno izkaže, da ima pravno ko¬ rist od tega. Spisi, ki jih je stranka izročila sodišču, se ji na zahtevanje vrnejo, če prestane razlog, iz ka¬ terega so se čuvali pri sodišču. 2 Prim. § 219 c. pr. r. 1 Samo ob nadzorstvu sodnega uradnika. Izjemoma se sme poveriti zanesljivim izvedencem poedin spis za določen čas in proti prejemnemu potrdilu (§§ 171, 173 sp.). 2 Potrdilo o siromašnosti se stranki ne vrne (§ 188 sp.). Četrti oddelek. Vročanje. § 287. — Vročanje se vrši po službeni dolž¬ nosti, 1 kolikor ne odreja ta zakon kaj drugega. Prim. § 87 c. pr. r. 1 Gl. § 89 zus. Na predlog se vroča v primerili §§ 513, 522, 546. 1) V naši državi. § 288. — Vročanje se vrši po pravilu po pošti, 1 sicer pa po sodnih uslužbencih, po občinskem poglavarstvu 2 (občinskem sodišču) ali po poli¬ cijskem oblastvu. 3 Z uredbo 4 se uredi, katerega organa naj upo¬ rabljajo sodišča za vročanje, kako je ravnati pri 333 §§ 288—290. tem, da ustreza vročitev odredbam tega zakona, in kaj je storiti, če ne vrši vročevalni organ svo¬ jih dolžnosti, kakor je treba. Uslužbenci sodišča, občinska poglavarstva in policijska oblastva smejo opravljati vročitve samo v območju svoje pristojnosti. Način vročitve odredi sodišče , 5 čigar odločbo je treba vročiti ali kateremu se je predložil spis ali pri katerem se je sestavil zapisnik, ki naj se vroči. To sodišče izdaja tudi odredbe, potrebne za vročanje, kolikor ne spadajo v dolžnost onega oblastva, ki neposredno opravlja vročanje. Pri zbornih sodiščih sme odrediti vse to predsednik senata , 6 ki mu je pravna stvar odkazana. Prim. §§ 88, 89 c. pr. r. 1 Na drug način kakor po pošti se vročajo sodne pošiljke v primerih, naštetih v § 153 sp., po drugili sodiščih v primerih § 154- sp. Navodila, ki jih je iz¬ dalo ministrstvo pošte, telegrafa in telefona podreje¬ nim organom v pogledu vročanja sodnih pošiljk, je sporočilo sodiščem ministrstvo pravde z razpisom z dne 28. septembra 1935., št. 94171 (Pravni Život 1936, 81). Ta navodila naročajo tudi poštnemu vročeval- nemu organu, naj postopa po določbah §§ 300 sl. čpp., ako bi naslovljenec odklonil, sprejeti poštno pošiljko, kar sicer po § 25 zak. z dne (6. julija 1931. (n. p. gl. pri § 1 D 21] sme. Gl. tudi §§ 157 do 159 sp. 2 Po § 80 zak. o občinah [n. p. gl. pri § J D 17a| oskrbujejo občine, v katerih ni državne pošte, poštni promet med občino, in najbližjo državno pošto s svojimi organi. Občina izroča poštne pošiljke tudi zu¬ naj sedeža državne pošte, kjer ta ne dela tega. 3 Sedaj obča upravna oblastva prve stopnje. Za vročitve vojakom gl. § 290 in §§ 157 do 159. sl. sp. 4 T. j. s sodnim poslovnikom, gl. določbe §§ 153 do 167 sp. 5 Gl. §§ 124 sl. sp. 0 Zoper odredbo je dopusten rekurz po §§ 610, 616. 334 Vročevalni organi. § 289 . — Če ima več udeležencev skupnega zastopnika, 1 se smatra vročitev za opravljeno vsem, ako se je vročil temu zastopniku en izvod onega, kar je bilo treba vročiti. Če ima za enega udeleženca več zastopnikov pravico, prejemati sodne vročitve, se smatra vro¬ čitev za opravljeno, če se izroči enemu izmed teh zastopnikov izvod onega, kar je bilo treba vročiti. Prav to velja tudi za vročanje prepisov prilog, priloženih vlogi ali zapisniku, če se morajo ti prepisi vročiti. 2 Prim. § 90 c. pr. r. 1 Ali pooblaščenca. Za pooblaščenca za vročbe ve¬ lja § 292. 2 Gl. § 181. § 290 . — Vojaku 1 se opravljajo vročitve, do¬ kler je pod zastavo, po komandi, ki mu je nepo¬ sredno nadrejena. 2 Če se mora sicer kaj vročiti v vojaških zgrad¬ bah ali v zgradbah, ki jih je zasedla vojska, 3 se opravljajo vročitve neposredno, toda šele, ko je bil o njih obveščen vojaški poveljnik te zgradbe. Prim. § 92 c. pr. r. 1 T. j. osebi, ki je v aktivni službi pri vojski, mor¬ narici, obmejni četi in orožništvu (§ 165 sp.). 2 Gl. § 165 sp. Dotični spis se preda pristojnemu uslužbencu komande. 8 Gl. § 167/1 sp. § 289. Če ima stranka več pooblaščencev, se šteje rok za vložitev pravnega sredstva od dne, ko je bila sodba vročena prvič enemu izmed pooblaščencev, a ne od dne druge vročitve ostalim pooblaščencem. (Beograd z dne 5. ..novembra 1937., Branič 1938, 81.) §§ 291 — 295 . § 291. — Če je dala pravdna stranka za pravdo pravdno pooblastilo, se vroča, dokler po¬ oblastilo ne prestane (§ 158), vse, kar se tiče te pravde, samo temu pooblaščencu. 1 V pravnih stvareh, ki se tičejo poslovanja tr¬ govinskega obrta, se smejo opravljati vročitve za imetnika obrta tudi prokuristu. Prim. § 93 c. pr. r. 1 V odvetniški pravdi tudi, če je bilo pravdno po¬ oblastilo preklicano ali odpovedano, dokler ni bil najavljen drugi odvetnik (§ 138), dalje tudi če je stranka umrla (8 219), je odpadel njen zakoniti za¬ stopnik ali izgubil pravdno sposobnost (S 222). Gl. tudi § 574/3. Pooblaščenec za vročitve. § 292. — Če je bila oseba, ki stanuje v kraju pravdnega sodišča, pooblaščena, prejemati vro¬ čitve, namenjene udeležencu v pravdi, se oprav¬ ljajo vročitve temu pooblaščencu. Če ga je pooblastilo za prejemanje vročitve več udeležencev, se mu izroči toliko izvodov spisov, kolikor je udeležencev; vendar pa zado¬ šča, da se mu vroči samo po en prepis vsake priloge. Prim. § 94 c. pr. r. § 291 . 1 . Med pravdo se mora vročevati vse izka¬ zanemu pooblaščencu, dokler pooblastilo ni prekli¬ cano. (Zagreb SS B z dne 10. januarja 1922., Th. 111, 198.) 2. Kadar se pred okrajnim sodiščem udeležuje razprave stranka sama, brez pooblaščenca, ki si ga je bila postavila, se smatra, da je poprej izdano po¬ oblastilo prestalo in da sodišče ni dolžno, da bi vro¬ čilo sodbo njenemu pooblaščencu. (Beograd z dne 18. decembra 1936., Branič 1937, 448.) 336 Pooblaščenec za vročitve. § 293. —• Sodnik poedinec ali predsednik se¬ nata sme naložiti stranki na predlog ali po služ¬ beni dolžnosti, naj označi v določenem roku pooblaščenca za vročitve, 1 ki stanuje na sedežu pravdnega sodišča, če bi se z neposrednim vro¬ čanjem stranki ali njenemu zastopniku znatno zavlačeval postopek. Zoper tako odredbo ni samostojnega pravnega sredstva. Prim. § 95 c. pr. r. 1 Odpovedovalec mora v odpovedi postaviti po¬ oblaščenca za vročbe, če ne stanuje ne v kraju ne v območju pristojnega okrajnega sodišča (§ 657). § 294. — Ce stranka vkljub sodni odredbi ne postavi pooblaščenca za vročitve; če tega ni moči najti ali če neče prevzeti te dolžnosti, se sinejo opravljati poznejše vročitve tako, da se odda spis na pošto v priporočenem pismu na strankin po¬ slednji znani naslov. Vročitev se smatra za izvr¬ šeno, čim se odda pošiljka na pošto in to tudi, če jo vrne pošta kot nevročljivo. Ce vročitev po pošti ni dopustna, se priobči stranki, ko izteče brez uspeha rok, določen za označitev pooblaščenca za vročitve, da se bodo opravljale nadaljnje vročitve tako, da se položi spis, ki ga je treba vročiti, pri sodišču in da bo imelo to učinek vročitve. Prim. § 96 c. pr. r. § 295. —• Sosporniki, ki nimajo skupnega za¬ stopnika, morajo prijaviti, kadar tožijo, v tožbi, sicer pa ob prvem pravdnem dejanju, sodišču skupnega pooblaščenca za vročitve, ki stanuje na sedežu pravdnega sodišča. Sosporniki smejo po- 337 22 §§ 295—298. staviti enega izmed sebe za skupnega pooblaščenca za vročitve tudi takrat, kadar ta sicer ne stanuje v kraju pravdnega sodišča, pač pa v območju zbornega sodišča prve stopnje, ki je v tej stvari pravdno sodišče ali v čigar območju je okrajno sodišče, ki je v stvari pravdno sodišče. Če sosporniki ne postopajo o pravem času po tem nalogu, se jim postavi na predlog nasprotne stranke na njih nevarnost in ob njih stroških skupen pooblaščenec za vročitve na sedežu pravdnega sodišča. Zoper ta sklep ni samostoj¬ nega pravnega sredstva. Take sklepe izdaja predsednik senata, ki mu je stvar odkazana. Prim. § 97 e. pr. r. § 296. — Glavna stranka se smatra za poobla¬ ščenca za vročitve onega stranskega interveni- enta, 1 ki ima sosporniški položaj (§ 121), dokler ne postavi sodišče z njegovim pristankom dru¬ gega skupnega pooblaščenca za vročitve (§ 295. 2. in 3. odstavek). Prim. § 98 c. pr. r. 1 Čeprav ne stanuje v okolišu istega zbornega so¬ dišča. § 29?. — Pooblaščenec za vročitve, postavljen za posamezno osebo, mora tej vselej nemudoma poslati spise, ki so mu bili vročeni. Prav tako mora poslati skupni pooblaščenec za vročitve nemudoma spise, ki so mu bili vročeni, onim osebam, za katere jih je prevzel, ter jim dovoliti, da vpogledajo in prepišejo priloge, ki jih mora čuvati on. 1 558 Kraj in čas vročitve, Prim. § 99 c. pr. r. 1 Materialnopravno razmerje med stranko in po¬ oblaščencem se ravna po dogovoru med njima. Pri¬ stojnost za pravde o nagradi in stroških pooblaščenca za vročitve je določena v §§ 6, 92 in 93. Kraj in čas vročitve. § 298. — V kraju, kjer se mora opraviti vro¬ čitev (kraj vročitve), se opravljajo vročitve redno v adresatovem stanovanju, njega poslov¬ nem prostoru, delavnici ali pisarni; vendar pa je vročitev pravnoveljavna, kjer koli in kadar koli se je opravila adresatu, razen če jo je odklonil po pravici, ki mu jo daje naslednji odstavek. Vročitve izven prostorov, omenjenih v pred¬ njem odstavku, prav tako pa vročitve ob nedeljah ali praznikih 1 ali ponoči 2 se smejo opravljati samo z izrečnim pooblastilom sodišča. 3 To poob¬ lastilo sme dati pri zbornem sodišču predsednik senata, ki mu je stvar odkazana. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Pooblastilo mora biti zabe¬ leženo na spisu, ki ga je treba vročiti, kakor tudi na omotu, če se vroča spis v omotu. Če ni takega pooblastila, ni oseba, ki naj se ji kaj vroči, dolžna, sprejeti spis. Omenjena omejitev vročanja ob nedeljah in praznikih ne velja za vročanje po pošti. Prim. §§ 100 in 101 c. pr. r. 1 Gl. op. 1 pri § 190. 2 Po § 21 sp. se smatra nočni čas od 1. oktobra do 21. maja čas od 19. do 7. ure, od 1. maja do 1. oktobra pa čas od 20. do 6. ure. 3 S t. zv. vročilno odredbo, §§ 124, 125 sp. Komu. Po kom in na kateri način naj se vroči, določi sodnik (predsednik senata, .sodnik poedinec na zbornem so- 339 28 * §§ 298—300. dišču in sodnik okrajnega sodišča), pristojen, za do- tično stvar, po kateri naj se vročitev izvrši (§§ 21, 124 sp.). Primere, ko se morajo izdati posebne od¬ redbe glede vročitve, in posebna navodila, ko je treba izrečnih in pismenih odredb v vročilni odredbi, na¬ vajajo §§ 130 do 133 sp. Po razpisu min. pr. z dne 18. marca 1934. št. L'6452 se morajo tudi vročbe, namenjene narodnim poslan¬ cem, vršiti strogo po predpisih o vročanju. Zato naj se vroča na njih osebne naslove, opusti pa vročanje na naslov narodne skupščine. § 299. — Če onega, ki mu je kaj vročiti, 1 ni najti v stanovanju, se sme opraviti vročitev prav- noveljavno vsakemu odraslemu domačinu, ki se tam najde in o katerem vročevalec ve, da spada k rodbini ali da tam služi. Če se ne najdejo niti take osebe, se sme vro¬ čiti spis najmodavcu ali pa hišnemu čuvarju, ki stanujeta z adresatom 2 v isti hiši, ako pristaneta na to. Če se mora opraviti vročitev v delavnici, po¬ slovnem prostoru ali pisarni, a se oseba, ki ji je kaj vročiti, ne najde tamkaj, se sme opraviti vro¬ čitev prisotni odrasli osebi, o kateri vročevalec ve, da spada k rodbini tili da je tam nameščena. Vendar pa taka vročitev ni dopustna, če se udeležujejo rodbinski člani, domačini, nameščenci itd. pravde kot nasprotniki one osebe, ki ji je treba kaj vročiti. Prim. §§ 102 in 103 c. pr. r. 1 Po § 128 sp. t. zv. nadomestna vročitev. V vro¬ čilni odredbi se označi z besedo „belo“, da se sme opraviti nadomestna vročitev. 2 Gl. op. 2 pri § 302. 340 Kraj in čas vročitve. § 300. — Če se vročitev ne da opraviti niti neposredno osebi , 1 ki ji je treba kaj vročiti, niti po § 299, položi vročevalec spis , 2 3 ki bi ga bil moral vročiti, ako se je morala opraviti vročitev po pošti, pri poštnem uradu v kraju vročitve (§ 298). v ostalih primerih pa pri občinskem poglavarstvu v kraju vročitve. Pismeno nazna¬ nilo o tem nabije vročevalec na vrata stanova¬ nja, poslovnega prostora, delavnice ali pisarne vpričo odrasle osebe, ki se na naznanilu podpiše ali pa jo podpiše vročevalec sam, če je nepis¬ mena. Vročevalec mora označiti na naznanilu z be¬ sedami dan, ko je naznanilo nabil. Vročitev se smatra za opravljeno, če se je naznanilo predpisno nabilo in spis položil. To, da se je opravila vročitev na ta način, se mora sodišču sporočiti. Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči. § 300. 1. Za sprejem vročb veljajo predpisi po- stopnika o vročbah, ne oni, ki urejajo, kdo je upra¬ vičen zastopati kako oblastvo na sodišču. Pravilna položitev spisa na pošti učinkuje kot vročitev s ti¬ stim dnem, ko je bila izvršena. (Zagreb SS B z dne 19. novembra 1928., Th. VIII. 815.) 2. Obvestilo, nabito na stanovanjskih vratih, ima uspeh le takrat, če stanuje tožena stranka dejansko v tem stanovanju. (Zagreb SS B z dne 23. aprila 1950., Sl. Pr. II, 235, VrM 196.) 3. Za nadomestno vroebo je treba, da more na¬ slovljenec pozivu zares zadostiti. Tega ni, če je za¬ časno odpotoval. Njegovemu domačinu sporočeni po¬ ziv ne nadomešča predpisanega pismenega poziva. Na tej podlagi izdana zamudna sodba je nična. (Za¬ greb SS B z dne 19. aprila 1927., Sl. Pr. I, 159.) 34 J §§ 300—302. Prim. § 104 c. pr. r. 1 Gl. §§ 301 in 302. 2 T. zv. položitev na pošti. Ako vročevalec pre¬ jemnika poštne pošiljke ne najde tamkaj, kjer mu je vročiti, pošlje pošiljko na novi naslov samo, če je ta znan in če to ni zabranjeno z odredbo sodišča z opombo „ne pošiljati za prejemnikom" ali „če je od¬ potoval, naj se vrne sodišču". Ce je prejemnik od¬ soten samo za nekaj dni, ravna poštni sel, kakor da prejemnika ni v dotičnem stanovanju (t. 20 in 21 razp., nav. v op. I pri § 288). Če se prejemnik, ki mu je bilo sporočeno, kakor določeno v § 500, v sedmih dneh ne zglasi na pošti in ne dvigne pošiljke, vrne pošta pošiljko sodišču z opombo o neopravljeni vroč- bi „ni zahteval" (t. 17, 18 nav. razp.). Gl. še odst. 7 in 8 § 126 sp. § 301 . — Vročitve javnim organom, ki zasto¬ pajo državo 1 v civilnih pravdah, ali drugim ob- lastvom, občinam, korporacijam, zavodom 2 in drugim pravnim subjektom, ki niso fizične osebe, 3 se opravljajo, kolikor ni predpisano za poedine primere drugače, uradniku ali uslužbencu, ki je določen za prejemanje spisov, namenjenih ka¬ teremu zgoraj omenjenih adresatov. Ce vročevalec takega uradnika ali uslužbenca ne najde, sme opraviti vročitev vsakemu adre- satovemu nameščencu, ki ga najde tamkaj v uradu, pisarni ali poslovnem prostoru. Prim. § 105 c. pr. r. 1 Državno pravobranilstvo, gl. §§ 17 in 18 zdpr. v op. 3 pri § 128. 2 Po § 3 statuta SUZORja z dne 20. maja 1933., Sl. N. 117—XXXIV/337, Sl. L. 527, se smatrajo pozivi, sodne in sploh službene pošiljke za izročene osred¬ njemu ali okrožnemu uradu za zavarovanje delav¬ cev. če se izroče ravnatelju odnosno osebi, ki jo je pooblastil on, v uradnih prostorih. — Podobno določa § 114 istega statuta za okrožni urad za zavarovanje delavcev, 342 Vročanje tožb. 3 Pri javni trgovinski družbi vsak družbenik, ki ima pravico do poslovodstva (§§ 117, 129 n. trg. z.), prav tako pri komanditni družbi (§§ 166. 169 n. trg. z.), pri delniških družbah elani uprave (§§ 301, 302 n. trg. zak.), pri družbah z omejeno zavezo poslovodje (§ 460 n. trg. z.), pri gospodarskih zadrugah pooblaščeni član uprave (§ 14 zadr. z.). Pozivi (tudi sodni) trgovcem in pravkar navede- denim trgovinskim družbam se opravijo z učinkom tudi posameznemu od skupnih prokuristov (§ 61 n. trg. z.), likvidatorju (§ 155 n. trg. z.), gospodarski za¬ drugi, če se izroči v poslovalnici zadruge, kateri koli osebi, ki je upravičena, podpisovati firmo zadruge (§ 14/3 zadruž. z.) — poleg tega morejo imeti vsi ti pravni subjekti še posebnega uslužbenca, ki je do¬ ločen za sprejemanje spisov. Vročanje tožb. § 302. — Tožba 1 se mora vročiti tožencu sa¬ memu, 2 njegovemu zastopniku, pooblaščencu za prejemanje tožb; 3 v pravdah, ki se tičejo poslov trgovinskega obrta kakšne osebe, pa se sme vro¬ čiti tudi prokuristu tožene firme. 4 5 Če se tožba ne more tako vročiti, se pozove stranka, ki ji je tožbo vročiti, s pismenim nazna¬ nilom, naj bo zaradi prejema vročitve v svojem stanovanju, obrtnem ali poslovnem prostoru, v § 302. 1. Vročitev, ki ni opravljena, kakor pred¬ pisuje § 106 c. pr. r., ni opravljena v redu in po¬ vzroča ničnost po t. 4 § 477 c. pr. r. [§ 571]. (Zagreb SS B z dne 2. decembra 1926., Sl. Pr. II, 205, Th. VIII, 335.) 2. Vročitev tožbe, naperjene zoper ženo in nana¬ šajoče se na ženino prosto imetje, opravljena v roke moža, ki je po zakonu upravitelj tega imetja, je vro¬ čitev po § 106 c. pr. r. [= § 302]. (Zagreb SS B z dne 10. januarja 1922., Th. IIT, 195.) 343 §§ 302—304. delavnici ali pisarni na določen dan in ob dolo¬ čeni ori, ki se .ji morata obenem označiti. 0 To na¬ znanilo se pusti v tem prostoru; če pa so ti pro¬ stori zaprti, se nabije na vhodna vrata vpričo dveh odraslih oseb. ki se podpišeta na njem, ali pa ju podpiše vročevalec sam, če sta nepismeni. Če stranka ne ustreže temu pozivu, je postopati po § 30(). T Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči. Prim. § 106 c. pr. r. 1 In drugi pozivi, navedeni v op. 1 pri § 304. 2 Ce je ta pravdno nesposoben, samo njegovemu zakonitemu zastopniku. 3 Če ima stranka pravdnega pooblaščenca, samo temu. 4 Pri nefizičnih pravnih subjektih in imovinskih masah osebi ali organu, navedenem v § 301. 5 T. zv. osebna ali neposredna vročitev. 6 Vročevalec poskusi s ponovno vročitvijo. 7 Za osebno vročitev se uporabljajo zavitki modre barve. Take pošiljke se ne smejo izročiti niti pošt¬ nemu pooblaščencu prejemnika, kar je označeno na gornjem delu povratnice „ne vročiti poštnemu po¬ oblaščencu" in pod tem „v roke", 'lake pošiljke se smejo vročiti samo naslovljencu v lastne roke (t. 9 in 24 v op. 1 pri § 288 nav. razp.). Gl. § 126/7 sp. § 303. — Če je bilo vročiti tožbo po pošti ali po sodnem uslužbencu in se ponovna vročitev ne bi mogla opraviti v kratkem času, ker je kraj vročitve predaleč ali je težko dostopen, se sme izročiti tožba takoj po prvem brezuspešnem po¬ skusu vročitve občinskemu poglavarstvu, da opravi to vročitev tožencu. 344 Vročanje tožb. Če se niti tako ne more vročiti tožencu sa¬ memu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku v štirih tednih od dne, ko se je izročila tožba ob¬ činskemu poglavarstvu, mora to naznaniti to¬ žencu po § 300, da leži tožba, ki mu jo je bilo vročiti, pri občinskem poglavarstvu in da ima to učinek pravnoveljavno izvršene vročitve. Čim izteče označeni rok, mora izvršiti občinsko po¬ glavarstvo to obvestilo tako, da nabije pismeno naznanilo na vrata toženčevega stanovanja, njega poslovnega ali obrtnega prostora, delavnice ali pisarne. Dan, ko se naznanilo tako opravi, velja za dan vročitve. 1 Dovolitev, da se izroči tožba, ki jo je treba vročiti po potrebi občinskemu poglavarstvu, se mora dati že takrat, ko se odredi vročitev tožbe (§ 288). 2 Prim. § 107 c. pr. r. 1 Ta dan se vstavi v vročilnico. 2 Gl. t. 3 § 132 sp. § 304. — Odredbe §§ 302 in 303 veljajo za vse vročitve, ki se morajo opravljati spričo zakonite odredbe po predpisih, veljavnih za vročanje tožb. 1 Prim. § 108 c. pr. r. 1 To so po cpp.: vročitev poziva naslednikom umrle stranke, da prevzamejo prekinjeno pravdo (§ 219), vročitev mandatnega plačilnega naloga (§ 643), vro¬ čitev meničnega in čekovnega plačilnega naloga (§§ 653 in 654), vročitev odpovedi in nalogov za pre¬ vzem ali vrnitev najemnih in zakupnih predmetov (§§ 659, 662) in nesodnih odpovedi (§ 660); končno vročitev pogojnega plačilnega povelja (§ 7 zak., nav, v op. 1 pri čl. 14), 345 §§ 305—306. Odklanjanje sprejema. § 305. — Ce izjavi oni, ki se mu sme spis ve¬ ljavno vročiti, brez zakonitega vzroka, 1 da ga neče sprejeti, ostavi vročevalec spis, ki naj se vroči, na mestu vročitve ali pa ga položi, 2 če to ni mogoče, pri poštnem uradu ali pri občinskem poglavarstvu (§ 300) in potrdi to na vročilnici. Ostavitev ali položitev ima učinek vročitve. 3 Prim. § 109 c. pr. r. 1 Zlasti tudi, če neče plačati poštne takse, ki se izterja od prejemnika pošiljke (t. 5 razp., nav. v op. 1 pri § 288). 2 Položitev na pošti se izvrši, če odkloni upra¬ vičeni prejemnik (v primeru § 302 naslovljenec, v primeru § 300 drugi prejemnik), takoj. 3 Z določbo tega § je za civilnopravno področje ustanovljena pravdna posledica, če bi kdo zavrnil nanj naslovljeno poštno pošiljko, kar po § 23 zak. o pošti, telegrafu in telefonu z dne 16. julija 1931., Sl. N. 170—LV/565, Sl. L. 389, sicer sme storiti. Vročilnica (sodni recepis). § 306. — Listina, s katero potrjuje ona oseba, ki ji je poverjeno, opraviti vročitev, da je vroči¬ tev opravila, je vročilnica. 1 Oni, ki se mu je kar koli izročilo, mora pod¬ pisati vročilnico; če ne more podpisati, postavi nanjo svoj ročni znak, podpiše pa ga vročevalec pred pismeno pričo, ki se prav tako podpiše na vročilnici. § 305. Pri vročitvi s posredovanjem pošte ima po¬ ložitev na pošti isti učinek kakor vročitev sama, če se odkloni sprejem spisa. (Zagreb SS B z dne 20. mar¬ ca 1928., Th. VIII, 674) 346 Odklanjanje sprejema. — Vročilnica. Če adresat neče podpisati vročilnice ali posta¬ viti nanjo svojega ročnega znaka, mora vroče¬ valec to zabeležiti na vročilnici. Vsako vročilnico mora podpisati tudi vroče¬ valec, ki še napiše z besedami dan in kraj vro¬ čitve, če ni storil tega že adresat sam . 2 Prim. § 110 c. pr. r. 1 § 138 sp.: (1) Za spise, za katere je potreben do¬ kaz o vročitvi, izdela sodna pisarna vročilnice, v katerih je označiti ime in naslov prejemnikov in po¬ slovno številko spisov, ki se vročajo (1. odst. § 279); prejemnik in vročevalec pa označita samo dan in po¬ stavita podpis. (2) Povratnice, ki služijo za vročitev po pošti (§ 127, 1. odst.), so spojene z ovoji. — § 127 sp.: (1) Če se vrši vročitev po pošti, nadomešča vro- čilaico povratnica. Če se vrši vročitev po sodnem uslužbencu, po občini ali v inozemstvu, se priloži spisu vročilnica. — (2) Za vročanje po pošti se uporab¬ ljajo ovoji s povratnico samo, če je potreben dokaz o vročitvi. V tem pogledu velja zlasti nastopno: a) V civilni pravdi je nepotreben dokaz o prejemu (vročil- niea): če se poziva stranka, naj odstrani kakšen ne- dostatek v obliki (§ 60 sp.), zaradi pojasnila (§ 56 sp.), zaradi osebne prisotnosti pri ustni razpravi v pri¬ meru § 247, 1. odst. št. 1 cpp. ali zaradi poskusa po¬ ravnave (§ 529 cpp.) ali če se obvešča stranka o pri¬ znanju siromaške pravice ali da je vloženo pravno sredstvo; dalje če se obvešča vložilec pravnega sred¬ stva o odredbi, izdani po njem, ali če se vroča odgo¬ vor na priziv ali revizijski odgovor in naposled, če se pozivajo priče in izvedenci, če verjetno ne bo treba uporabiti odredb po S 429 cpp.... f) Spisi, prijave ob¬ vestila itd. se vročajo nadrejenim oblastveni, drugim sodiščem, ostalim uradom in javnim organom (uradne pošiljke) po pošti brez povratnice, kolikor niso ude¬ leženi pri sodnem postopku kot stranke ... 5) Za vro¬ čanje po sodnem uslužbencu ali po občini se upo¬ rabljajo predpisi 2. odst. 2 Kako se vroča na zaprosilo inozemskih oblastev gl. zadevne predpise mednarodnih pogodb in § 163 sp. 347 §§ 307—309. Sprememba stanovanja. § 307. — Ce stranka med pravdo spremeni prebivališče ali stanovanje, mora to priobčiti 1 sodišču; prav to velja glede strankinega zastop¬ nika 2 in glede pooblaščenca za vročitve. Ce tega ne store in če teh oseb ni moči najti, ker so spremenile stanovanje, se opravljajo vse nadaljnje vročitve, ki se tičejo tega spora, na do¬ sedanjem kraju vročitve po predpisih 8 500, toda tako, da se nadomesti naznanilo, zahtevano v § 300, 1. odstavku, z ustnim priobčilom najmo- davcu, ki stanuje v isti hiši, ali hišnemu čuvarju, ki ga je postavil najmodavec in ki stanuje v njej. Prim. § tli c. pr. r. 1 Priobčilo sprejme sodna pisarna, § 31 sp. 2 Tudi glede pravdnega pooblaščenca. Neposredna izročitev. § 308. — Če je spis, ki naj se vroči, še v pi¬ sarni sodišča ali urada, po katerem ga je vročiti, ga sme prevzeti adresat neposredno tam, če do¬ kaže svojo istovetnost, kakor je treba. 1 Potrdilo o izročitvi se priloži pravdnim spi¬ som. Prim. § 114 c. pr. r. 1 § (60 sp.: (1) Če želi prevzeti prejemnik spis osebno pri sodišču, ga izroči uradnik (oddelek sodne pisarne, izvršilni oddelek, vročevalec) neposredno prejemniku (§ 308 cpp.), če mu je prejemnik znan ali če ugotovi njegovo istovetnost. Izročitev pooblaščencu je dovoljena samo, če je pooblaščen za sprejem. Ni dovoljena neposredna izročitev pri sodišču osebam, ki bi se jim mogla izvršiti vročitev namesto adresatu (§ 150, odst. 2, črka b); toda spis se sme vročiti usluž- 348 Vročanje z javnim naznanilom. bencu odvetnika, javnega beležnika, javne ustanove itd., ki je sodišču znan, če ni potrebna osebna vro¬ čitev tem osebam. — (2) Neposredna izročitev pri so¬ dišču ima isti učinek kakor vročitev. Potrdi se na vročilnici ah na spisu s prejemnim potrdilom. — (3) Strankam (odvetnikom, javnim beležnikom itd.), ki se jim pogosto vroča, se lahko dovoli, da preje¬ majo vsak dan pri sodišču zanje določene spise. Taki spisi se drže pripravljeni, toda vročanje se s tem ne sme zavlačevati. Pri izročitvi se podpišejo vročilnice. Če stranke prejem zavlačujejo, se jim vroče in zana- prej se zan je ne pripravljajo posebej. Vročanje z javnim naznanilom. § 309. — Če se verjetno izkaže, da je bivali¬ šče 1 osebe, ki ji je vročiti kakšen spis, neznano, se sme storiti to na predlog z javnim naznanilom, kolikor ni uporabiti predpisa § 307. 2 0 tem predlogu se odloči, če ni bil podan na ustni razpravi, brez predhodne ustne razprave; v postopku pred zbornimi sodišči pa odloči 3 o njem predsednik senata, ki mu je pravna stvar od- kazana. Vročitev z javnim naznanilom se opravi tako, da se nabije spis, ki ga je vročiti, na oglasno desko pravdnega sodišča. 4 Če ne določi sodišče, ko dovoli javno nazna¬ nilo, daljšega roka ali če se oseba, ki ga ji je vročiti, ne javi prej pri sodišču zaradi prejema spisa, se smatra vročitev za opravljeno po izteku tridesetih dni od dne, ko je bilo naznanilo nabito. Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če je bil nabiti spis še pred tem časom snet 5 s sodne deske ali poškodovan. Prim. § 115 c. pr. r. 1 Ne samo stanovanje. §§ 309—313. 2 In kolikor se ne postavi zato skrbnik po § 310. Oglas se mora odrediti na zadostno jasen način (§ 132 št. 6 sp.). 3 Zoper sklep rekurz. 4 Kadar se oseba javi, se ji spis izroči proti pre- jemneinu potrdilu (§ 161 sp.). 5 Na kakršen koli način, ali pomotoma po sodnem organu ali pa neupravičeno po drugi osebi. Vročanje skrbniku. § 310. — Osebam, ki jim je moči opraviti vro¬ čitev zbog neznanega bivališča samo z javnim naznanilom, mora postaviti sodišče 1 na predlog ali po službeni dolžnosti skrbnika 2 (§ 110, 3. od¬ stavek), če bi morale opraviti te osebe spričo vročitve, ki se jim mora izvršiti, v zaščito svojih pravic pravdno dejanje, in zlasti če obsega spis, ki ga je vročiti, vabilo za take osebe. Prim. § 116 c. pr. r. 1 Sklepanja v senatu zato ni treba (§ 26 št. 1 zus, § 311 cpp.). 2 Pred zbornimi sodišči odvetnika. Skrbnikovi stro¬ ški § 111. § 311. — Z oklicem se objavi skrbnikova po¬ stavitev, njegovo ime in bivališče in kratka vse¬ bina spisa, ki ga je vročiti, obenem z ozname- nilom pravdnega sodišča in spornega predmeta. Oklic mora obsegati pripombo, da bo zastopal to osebo postavljeni ji skrbnik na njeno nevarnost in ob njenih stroških, dokler ne nastopi sama pred sodiščem ali ne prijavi svojega pooblaščenca. Oklic 1 se nabije na oglasno desko pravdnega sodišča in se uvrsti enkrat v novine, ki so dolo¬ čene za službene objave tega sodišča. Ce je v poedinih primerih prikladno in če ni združeno z 350 Vročanje skrbniku. — Vročanje izdeželniin osebam. nerazmerno velikimi stroški, se sme odrediti na predlog ali po službeni dolžnosti, da se uvrsti oklic tudi v druge novine ali da se objavi več¬ krat. Zoper to odredbo ni pravnega sredstva. V postopku pred zbornimi sodišči izda to od¬ redbo predsednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana. V pravnih stvareh do 500 dinarjev se sme iz¬ vršiti naznanilo, namesto z uvrstitvijo v novinah, po krajevnem običaju. 2 Prim. § 117 c. pr. r. 1 Navodila za to gl. § 131 št. 5, 6 in § 132 št. 6 sp. 2 Tudi to je na kratko odrediti v vročilni odredbi (§ 131 št. 6 sp.). § 312. — Vročitev se smatra za opravljeno, čim se oklic nabije in spis vroči skrbniku. 1 Stroške 2 za naznanilo in za postavitev skrb¬ nika trpi predhodno brez škode za pravico do povračila ona stranka, ki jih je povzročila s svo¬ jim pravdnim dejanjem. Prim. § 118 c. pr. r. 1 Zato je dopustno, da se določeni narok opravi tudi poprej, preden poteče en mesec (§ 115) in je po¬ stavitev skrbnika veljavna, tudi če oglas ni bil uvr¬ ščen v novine. 2 Gl. § 111. Vročanje i z d e ž e 1 n i m osebam. § 313. — Zaradi vročitve izdeželnim osebam 1 in osebam, ki so v stanovanju izdeželne osebe, se mora obrniti sodišče na ministrstvo za zunanje posle. Če se ne more vročiti spis po tej poti, postavi sodišče, 2 pri katerem teče pravda, na predlog ali §§ 313—316. po službeni dolžnosti tej osebi skrbniku (§ 110). Skrbnik priobči osebi, ki ji je kaj vročiti, ne¬ mudoma svojo postavitev in vsebino njemu izro¬ čenega spisa z oznamenilom pravdnega sodišča in spornega predmeta ter se udeležuje za to osebo pravdnega postopanja, dokler ne nastopi sama ali ne prijavi svojega pooblaščenca; če pa ob¬ stoje pogoji §§ 309 ali 510, predlaga javno na¬ znanilo 3 po §§ 509 ali 511. Kar se tiče stroškov za postavitev skrbnika in za javno naznanilo, se uporablja § 312, 2. od¬ stavek. Prim. § 119 c. pr. r. 1 Gl. čl. 19. 2 Predsednik senata (§ 316). 3 Vročitev velja za opravljeno že s tem, du je bilo vročeno skrbniku. 2) Vročanje v inozemstvu. § 314. — Vročitve državljanom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bivajo v tuji državi in imajo tam pravico izdeželnosti, oprav¬ lja na zaprosilo sodišča 1 2 ministrstvo za zunanje posle. Prim. § 120 c. pr. r. 1 Pri zbornih sodiščih predsednik senata (§ 316). § 315. — Vročitve osebam, ki so v tuji državi, pa niso osebe iz § 314, se opravljajo z zaprosi¬ lom, 1 naslovljenim na pristojno inozemsko obla- § 315. 1. Za vroče vanje veljajo predpisi, veljavni v kraju vročitve. (Zagreb SS B z dne 26. septembra 1933., Sl. Pr. II, 388. 2. Iz okolnosti, da se vročitev ni izvršila po pred¬ pisih, veljavnih v inozemstvu, kjer je bilo vročiti. Vročanje v inozemstvu. stvo, pri čemer je treba paziti na posebne pred¬ pise, ki so izdani glede poedinih držav. 2 3 Ce ne prispe potrdilo o vročitvi v času, v ka¬ terem je mogla biti vročitev opravljena, sme predlagati prizadeta pravdna stranka, naj se opravi vročitev z javnim naznanilom ali naj se postavi skrbnik po § 510. Prav to velja tudi takrat, kadar se je vročitev v inozemstvu zaman poskusila ali kadar je ne¬ dvomno, da inozemsko oblastvo ne bo ugodilo zaprosilu in ne bo dalo pravne pomoči. Prim. § 121 c. pr. r. 1 Ali tudi po pošti. 2 Gl. te predpise v dodatku pod II. jugoslovanskim državljanom v inozemstvu se sme vročiti tudi po domačem diplomatskem ali konzular¬ nem zastopniku, toda pri tem ni dopustna uporaba prisilnih sredstev. Glede jezika zaprosil gl. op. 1 pri § 56. 3 Vobče velja, da sme oseba zavrniti spis, ki naj se ji vroči, ako ni spisan v službenem jeziku zapro¬ šene države ali mu ni priložen overjen prevod v tem jeziku. 8 316. — Pri zbornih sodiščih izdaja zaprosila za vročitev po §§ 313 do 515 predsednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana. Vročitev se dokazuje v teh primerih s pisme¬ nim izpričevalom zaprošenega oblastva ali z nje¬ govim pismenim priobčilom, da se je vročitev opravila. 1 Zaprosilu se sme priložiti tudi vročil- nica, da se na njej potrdi vročitev. Prim. § 122 c. pr. r. 1 Gl. predpise v dodatku pod II. še ne sledi neveljavnost vročitve. Zadošča, da je vročba veljavna po predpisih proseče države. (Zagreb SS B z dne 20. marca 1928., Th. VIII, 674.) 353 23 §§ 317-318. Peti oddelek. Prazniki in sodne počitnice. § 317. — Ob nedeljah in praznikih se ne smejo opravljati naroki, 1 razen če je nevarno od¬ lagati. Katere dni je smatrati za verozakonske in državne praznike, se predpiše z uredbo ministr¬ stva pravde . 2 Prim. § 221 c. pr. r. 1 Gl. § 92 zus. in § 20 sp. Gl. v op. 2 pri § 190. § 318. — Ob sodnih počitnicah 1 se opravljajo naroki in izdajajo odločbe samo v ferialnih stva¬ reh; toda počitnice ne vplivajo na izvršilni po¬ stopek. 2 Počitniške stvari so: 1. menični in čekovni spori; 3 2. pravde za nadaljevanje dela na začeti zgradbi; 4 3. spori zbog motene posesti, če se zahteva s tožbo samo, da bi se zaščitilo in vzpostavilo de¬ jansko posestno stanje; 0 4. spori o odpovedi, o izročitvi ali prevzemu stvari, stanovanj in drugih prostorov, oddanih v zakup ali najem, kakor tudi poljskih posestev, § 318. 1. Tožba, s katero se zahteva izročitev za¬ kupne stvari na podlagi nesodne odpovedi, je počit¬ niška stvar. (Zagreb SS B z dne 16. maja 1922., Th. 111, 251.) 2. Počitniške stvari so spori, ki so navedeni tako v št. 5 § 318 kakor v št. 6 § 44- cpp. (Zagreb SS B z dne 14. februarja 1934., Sl. Pr. II, 427.) 354 Prazniki in sodne počitnice, oddanih zaradi gospodarstva s pogodbo, omenje¬ no v § 671 ; 6 5. spori, ki izvirajo iz pogodbe o najemu de¬ lovne moči med delodavci in delavci ali drugimi osebami, ki so v služabnein razmerju, med last¬ niki in hišnimi čuvarji, med kmetijskimi (polje¬ delskimi) in gozdarskimi pridobitniki in njih po¬ možnimi delavci ali dninarji; med posestniki rud¬ nikov in vsemi drugimi delodavci in pri njih za¬ poslenimi mojstri, pomočniki, delavci ali vajenci kakor tudi spori iz služabnega razmerja mornar¬ jev ali brodnikov; 6. spori med gostilničarji, brodniki (ladjarji), splavarji ali vozniki in njih gosti, potniki ali na- ročitelji vožnje o obveznostih, ki izvirajo iz teh njih medsebojnih razmerij; 7 7. predlogi za zavarovanje dokazov; 8 8. spori, omenjeni v §§ 54 do 36 zakona o iz¬ vršbi in zavarovanju; 9. predlogi, da bi se dovolile, omejile ali raz¬ veljavile začasne odredbe. 0 Prim. §§ 223 in 224/1 c. pr. r. 1 § 93 zus.: Sodne počitnice trajajo zdržema od dne 1. julija do vštetega 15. avgusta. V tem času se do¬ ločajo naroki in razprave in izrekajo sklepi samo v počitniških stvareh. Gl. tudi § 22 sp. 2 In tudi ne na stečajni in izvenstečajni porav¬ nalni postopek. 8 Gl. §§ 649 do 654. 4 Gl §§ 340 sl. odz. 5 Gl. § 548 do 554. 0 Gl. §§ 655 do 671. 7 Gl. §§ 970 sl. odz. 8 Gl. §§ 480 do 485. 9 Gl. §§ 329 sl. 'ip. 23 * 355 §§ 319—321. § 319. — Ce je treba hitre rešitve, sme izreči 1 2 3 4 starešina sodišča razen predmetov, naštetih v § 318, tudi druge predmete v vsakem primeru posebe j za počitniške stvari, zlasti pa spore o oče¬ tovstvu nezakonskega otroka in o obveznostih, ki jih ima po zakonu nezakonski oče proti ma¬ teri in otroku, kakor tudi spore o dajanju pre¬ živnine, ki gre komu po zakonu, razen če so združeni ti spori z drugimi, ki ne spadajo med počitniške stvari. Njegovo odločbo ni dopustno izpodbijati s pravnim sredstvom. Prim. § 224/2 c. pr. r. 1 Na predlog ali po službeni dolžnosti. § 320. — Če se začno sodne počitnice v času, dokler teče rok, ali če se začne rok v času sodnih počitnic, se podaljša rok za ves čas, dokler tra¬ jajo sodne počitnice, ali za oni del počitnic, ki še preostaja. S 320. 1. Ce se začne rok za vložitev pravnega sredstva med sodnimi počitnicami, začne teči šele po¬ tem, ko se te končajo. (Beograd z dne 17. nov. 1934., Pravos. 1935, 139, Arhiv XLVII, 541.) 2. Ce je začel teči rok pred začetkom sodnih po¬ čitnic, se njega tek med sodnimi počitnicami ustavi in se nadaljuje šele s prvim delovnikom po končanih sodnih počitnicah. (Beograd z dne 12. februarja 1936., Pravos. 1956, 478; Rek. 827/36, Arhiv. 1938, LiV, 356.) 3. Ce gre za zamudno sodbo ali za sodbo na pod¬ stavi pripoznave, tedaj ne vplivajo sodne počitnice ne samo na roke v prizivnem postopku, ampak tudi ne na roke v revizijskem postopku. (Zagreb z dne 18. marca 1957.. Pravni Život 1937, 165.) 4. Sodba v smislu § 495 cpp. je kontradiktorna, zato sodne počitnice podaljšajo rok za vložitev pravnega sredstva zoper takšno sodbo po 1. odst. § 320 cpp. (Beograd z dne 2. marca 1938., Branič 1938, 368.) 556 Tožba. Sodne počitnice ne vplivajo na začetek in ko¬ nec rokov v počitniških stvareh, na stroge roke v postopku na podstavi pravnih sredstev zoper sodbe zbog izostanka 1 ali zamude ali pripoznave 2 zahtevkov, na roke za podajanje predlogov o po¬ stavitvi v prejšnji stan 3 kakor tudi ne na rok za vlaganje prigovorov v mandatnem postopku. 4 Prim. § 225 c. pr. r. 1 Gl. §§ 492 sl. 2 Gl. § 491. 3 Gl. § 212. 4 Gl. § 643. TRETJI DEL. Postopek pred zbornimi sodišči prve stopnje. Prvi oddelek. Postopek do sodbe. Prvo poglavje. Tožba, odgovor na tožbo, pripravljalni postopek in ustna sporna razprava. Tožba. § 321. — Tožba se vloži s pripravljalno vlogo, 1 ki mora obsegati določeno zahtevo 2 kakor tudi v poedinostih kratko in popolno navedbo činje- § 321. 1. Tožba se ne inore glasiti nato, da imajo tudi druge, od tožilca različne osebe pravico služ¬ nosti. (Zagreb SS B z dne 7. maja 1928., Ih. VIII, 710.) 2. Tožba ne sine dopuščati nobenega dvoma o tem, kdo so pravdne stranke. Oblični nedostatki v tem po- § 321 . nic, s na katere se opira tožilčev zahtevek v glavnih in stranskih stvareh. Prav tako je treba označiti točno in v poedinostih dokazila, ki jih namerja uporabiti tožilec na razpravi, da dokaže svoje činjenične trditve. gledu se smejo vsak čas popraviti. (Zagreb SS B z dne 12. marca 1928., Th. VIII, 661.) Zato stranka v tožbi ni točno označena, če se navaja kot tožena stranka namesto državnega erarja ministrstvo ali drugo oblastvo, ki je sicer obavljalo posle, iz katerih se je izcimil spor. (Zagreb SS B z dne 15. marca 1927., Th. VIII, 394). Toda gl. odi. 6 pri § 102. 3. Predpostavka za postavitev alternativnega tož- benega predloga je, da je osnova tega zahtevka isto¬ vetna z osnovo glavnega. (Zagreb SS B z dne 16. sep¬ tembra 1926., Th. VII, 231.) 4. Tožbeni predlog mora biti določen, to je mora obsegati poleg drugega zlasti predmet, vrsto in obseg dolžne terjatve. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1926., Th. VII, 111.) Predlog je zadostno določen: 5. Da je tožilec lastnik zemljišča, kakor ga kaže mapna meja. (Zagreb SS B z dne 27. aprila 1925., Sl. Pr. I, 120.) 6. Da se ugotovi sklenjeni dogovor in na tej pod¬ lagi izbriše vknjižena skupnost. (Zagreb SS B z dne 18. septembra 1931., Sl. Pr. II, 324.) 7. Naj se izdana sodba odpravi in zavrne tožbeni zahtevek iz prejšnje pravde v celem obsegu s povr¬ nitvijo stroškov (v obnovitveni pravdi). (Zagreb SS B z dne 8. maja 1923., Sl. Pr. I, 65). 8. Z opisom „knjiga zvana Matizza ali Libro Rosso, pisana s starinskim rokopisom za pergament", ker gre tožba na vrnitev knjige in je strankama znano, za kakšno knjigo gre. (Zagreb SS B z dne 16. novembra 1926., Th. VII, 268.) 9. V tožbenem predlogu izpodbijalne tožbe se mo¬ ra zahtevati razen izreka, da je izpodbijani pravni posel neveljaven, tudi to, kaj naj stori tožena stranka glede pokritja upnikove terjatve, ki mora biti nave- 358 Tožba. Če je zavisna pristojnost ali sestava (§ 6, prvi odstavek) sodišča, pri katerem je bila tožba vlo¬ žena, od vrednosti spornega predmeta, 4 se morajo navesti v tožbi tudi potrebni podatki o njegovi vrednosti. dena v predlogu, sicer le-ta ni določen. (Zagreb SS B z dne 4. maja 1925., Sl. Pr. I, 121.) 10. Tožbeni predlog, po katerem gre meja med parcelama ob vznožju brega v črti a—b obrisa, pa ta meja ni bila niti pozneje približno opisana, ni tako zadostno določen, da bi urejal na objektiven, ne samo za stranke jasen način sporno pravno razmerje. (Za¬ greb SS B z dne 24. januarja 1922., Th. III, 206.) Tožbeni predlog ni točno določen: 11. Da je nasprotnik dolžan priznati tudi vse ostale poljske služnosti, ki so prikladne vrsti in naravi zem¬ ljišča. (Zagreb SS B z dne 12. junija 1928., Th. VIII, 735.). 12. Naj povrne toženec vse koristi, ki jih je imel na tožilčevo škodo od spornih zemljišč. (Zagreb SS B z dne 10. julija 1928., Th. VIII, 753.) 13. Naj se postavi cesta v isti stan, kakor je bila pred leti. (Zagreb SS B z dne 30. marca 1925., Sl. Pr. I, 117.) 14. S katerim se zahteva ugotovitev, da gre tožeči stranki pravica uživanja po občinskem redu in na pod¬ lagi dosedanje trdne navade. (Zagreb SS B z dne 24. januarja 1922., Th. III, 207.) 15. Da se nasprotniku prepove izpuščanje prahu, hrupa in smradu, kolikor to znatno škoduje ukori- ščanju tožilčevih nepremičnin. (Zagreb SS B z dne 25. novembra 1931., VrM 295.) 16. Za utemeljevanje tožbenega zahtevka je ne- odločilno, kako označuje pravno tožilec činjenice in razloge tega zahtevka. Tožilec mora navesti samo za podlago tega razmerja zadostne činjenice, pravno kvalifikacijo izvede sodnik, ki pri tem na naziranje strank ni vezan. (Zagreb SS B z dne 3. aprila 1928., Th. VIII, 685; z dne 16. aprila 1928., Th. Vili, 6%; z dne 24. oktobra 1929., Tli. VIII, 984.) 359 §§ 321 — 322. Če se tiče tožba predmeta trgovinske, pomor¬ ske ali rudniške sodne oblasti, pa se vloži pri sodišču, ki nima samo te posebne sodne oblasti, ampak tudi občo, je treba navesti pri ozname- 17. Zadostuje, da navede stranka tisto činjenično stanje in tisto pravno vsebino, ki daje podlago za konkretno normo; zato ni treba, da bi stranka iz¬ rečno navajala, da je imela animus obligandi. (Za¬ greb SS B z dne 3. aprila 1928., Vlil, 690; z dne 16. aprila 1928., Th. Vlil, 696; z dne 5. novembra 1929., Th. VIII, 989. 18. Stranke morajo jasno in popolno navesti vse činjenične navedbe, ki so potrebne v podkrepitev njih predlogov, in ponuditi za njih ugotovitev po¬ trebne dokaze. (Zagreb SS B z dne 9. marca 1926., Th. VII, 145.) 19. Tožba je zadostno obrazložena, če se v njej navaja, da sta stranki soglasno sklenili kupno po¬ godbo, da pa toženec svoje dajatve ni izvršil. Ni pa treba navajati, česa tožilec ni izvršil. (Zagreb SS B z dne 28. januarja 1930., VrM 172.) 20. Zahtevek na odškodnino po zak. o nečedni tek¬ mi se mora utemeljiti prav tako kakor vsak drug odškodninski zahtevek. (Zagreb SS B z dne 6. julija 1937., Sl. Pr. III, 572.) 21. Činjenice, o katerih se naj izvedejo dokazi, morajo biti točno določene in označene. Dokazni sklep ni sredstvo, da pomaga stranki pri tem, kako bo zadostila dokazni nalogi. (Zagreb SS B z dne 12. januarja 1926., Th. VII, 91; z dne 7. maja 1928., Th. VIII, 712.) 22 Vsi dokazi so zato. da potrdijo sporne navedbe strank, ne da dopolnijo pomankljive navedbe istih. (Zagreb SS B z dne 16. novembra 1926., Th. VII, 270.) 23. Zlasti ni prizivno sodišče dolžno, da zbira iz zaslišanja prič tisto, kar bi moglo biti stranki v ko¬ rist, kadar stranka tega sama ni navajala ne v trdit¬ vah ne v dokazih. (Zagreb SS B z dne 25. junija 1929., Th. VIII, 941.) 24. Gl. tudi odi. pri § 246. 360 Tožba. — Kopičenje zahtevkov nilu sodišča, da se predlaga razprava sporne stvari pred trgovinskim ali rudniškim senatom. Dru gače pa veljajo za pismeno tožbo obči predpisi o pripravljalnih vlogah (§§ 178 in na¬ slednji). 5 Prim. § 226 c. pr. r. 1 Gl. §§ 175 sl. 2 To je predvsem določen tožbeni predlog, po ka¬ terem naj sodišče izreče sodbo (§ 501). Ta je ali da- jatven, ugotovitven (§ 323) ali oblikovalen. Glede drugih predlogov gl. § 324 in op. 5. Po čl. 33 sme to¬ žilec, ki toži na položitev razodetne prisege, opustiti označbo dajatve, ki jo zahteva, dokler se ne napove imovina pod prisego. 3 T. j. t. zv. činjenična osnova ali historiat tožbe. Pravne kvalifikacije te osnove ni treba; gl. o tem odločbe. 4 §§ 49 sl. 5 V tožbi sami se sme tudi predlagati: priznanje siromaške pravice po § 166, postavitev brezplačnega uradnega zastopnika za siromašno stranko (§ 165, št. 4), postavitev skrbnika nasprotniku (§§ 109, 310), zaznamba hipotekarne tožbe (§ 66 zzk.), zaznamba spora (§ 68 zzk), izpodbijalne tožbe (§ 20 izp. zak.), zastavni popis vnesenih premičnin in priteklin zem¬ ljišča (§ čl. 3 ur. z dne 4. junija 1937), ustavitev, omejitev ali odložitev izvršbe (§§ 38, 40, 41 ip ), izdaja začasne odredbe (§ 337 ip.) § 322. — Ena tožba sme obsegati več zahtev¬ kov zoper istega toženca. 1 Če pa se ne opirajo § 322. 1. Čeprav tožita dve osebi z eno tožbo, osta¬ neta vendar dva zahtevka, o katerih se neodvisno sodi, so možne o n jih različne sodbe in različna pravna sredstva. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1927., Th. Vili, 363.) 2. Tudi po kupičenju ostanejo posamezne terjatve samostojne in se uporabljajo na vsako izmed njih oni pravni predpisi, ki veljajo zanjo. (Zagreb SS B z dne 13. marca 1928., Th. VIII, 666.) 361 t;§ 322-323. ti zahtevki na isto činjenično in pravno pod¬ stavo 2 (§ 50, prvi stavek), je dopustna 3 taka zdru¬ žitev več zahtevkov v isti tožbi samo, 4 če je pravdno sodišče za vsak poedini zahtevek stvarno in krajevno pristojno. 5 * Vendar v tem primeru ni treba, da bi bilo pravdno sodišče stvarno pri¬ stojno tudi po vsoti vrednosti teh zahtevkov. 0 Toda v vsakem primeru mora biti predpisana ista vrsta postopka za vsak poedini zahtevek. 7 Prim. § 227 c. pr. r. 1 Pa tudi zoper več tožencev ali v korist več to¬ žilcev, ako so podane predpostavke za sosporništvo (subjektivno kopičenje tožb ali zahtevkov, §§ 112 sl., §§ 80 in 88). 2 Če torej niso nastali iz istega materialnega pravnega razmerja ali niso v pogojni zavisnosti drug od drugega. Alternativni in pogojni zahtevki pred¬ stavljajo formalno en sam zahtevek, ako se zahteva s temeljnim predlogom samo enkratna dajatev ali ugotovitev. 3 Tož.ba, v kateri so zahtevki združeni na nedo¬ pusten način, se vrne v popravo po §§ 183, 184. 4 Nedopustno je kopičiti v posestni tožbi druge zahtevke (§§ 548, 551), dalje po mednarodnih kon¬ vencijah o prevozu blaga in o prevozu potnikov in prtljage po železnicah z dne 23. novembra 1933. (zak. z dne 2. oktobra 1937., Sl. N. 235—LXX/529), spojitev regresnih zahtevkov z odškodninskimi (čl. 50 § 5), pač pa je predpisana združitev vseh regresnih zahtevkov v eni tožbi (čl. 50 § 5). Dopustno pa je kopičenje 3. Tudi iz enakega pravnega naslova izvirajoči zahtevki, katerih seštevek presega 500 din, se obrav¬ navajo kakor malotne stvari, ako nimajo iste činje- nične podstave in posamič ne presegajo 500 din. (Za¬ greb SS B z dne 7. oktobra 1935., Sl. Pr. 111, 496.) 4. Objektivno kopičenje zahtevkov je načeloma dopustno samo v tožbi. Izjeme določajo §§ 235, 236, 410 c. pr. r. [= tj§ 330, 331. 506]. (Zagreb SS B z dne 16. septembra 1926., Th. VII, 231.) Ugotovitvena tožba. alimentaciiškega zahtevka z ločitvenim ali razveznim (gl. § 73). ' 5 če je spor zrel za odločbo samo glede enega zahtevka, potem delna sodba po § 487. 8 Drugače pri materialnem sosporništvu. 7 Dopustno je, kopičiti malotne zahtevke z nema- lotnimi, ker se postopek v malotnih stvareh ne šteje za izreden. § 323. — S tožbo se sme zahtevati, da se ugo¬ tovi (ustanovi), ali obstoji ali ne obstoji pravno razmerje 1 2 3 4 5 6 7 ali pravica, da se priznaj pristnost li- § 323. 1. Pravni interes na takojšnji ugotovitvi je materialna predpostavka ugotovitvene tožbe, zato se je na njega obstoj ozirati po službeni dolžnosti. (Za¬ greb SS B z dne 22. avgusta 1922., Th. 111, 288.) 2. Nedostatek pravne koristi na takojšnji ugoto¬ vitvi se mora upoštevati po službeni dolžnosti in to tudi na višjih stopnjah. (Zagreb SS B z dne 12. aprila 1927., Th. Vlil, 4-30; z dne 13. novembra 1929., Th. VIII, 996.) 3. Da ima pravno korist na takojšnji ugotovitvi, mora dokazati tožilec. (Zagreb SS B z dne 4. fe¬ bruarja 1926., Th. VII, 107.) 4. Pravna korist na takojšnji ugotovitvi mora biti podana sama na sebi brez ozira na kakšno pravico in ne zadostuje, da se s tem samo olajša izvršba. Če je možna dajatvena tožba, te pravne koristi ni. (Zagreb SS B z dne 7. februarja 1927., Th. VIII, 356; z dne 11. aprila 1927., Th. Vlil, 4-18.) 5. Pravna korist na takojšnji ugotovitvi je podana, če se dajatvena tožba ne more takoj vložiti in uteg¬ nejo biti vsled tega ogroženi tožilčevi interesi in pra¬ vice. (Zagreb SS B z dne 13 julija 1926., Th. VII, 216; z dne 6. julija 1920., Th. I, 41.) 6. Če je v sporu obseg najemnega predmeta, ni pravnega interesa na ugotovitev najemnine. (Zagreb SS B z dne 7. novembra 1922., Th. III, 317.) 7. Če tudi se zdi, da se zahteva s tožbenim pred¬ logom ugotovitev činjenic, se sme ta predlog popra¬ viti, ako izhaja iz podatkov tožbe, da gre v bistvu za 365 § 323 . stine ali ugotovi njena nepristnost, če ima to¬ žilec določeno pravno korist 2 od tega, da se čim- prej s sodno odločbo ugotovi to pravno razmerje ali pravica ali pristnost listine . 3 Prim. § 228 c. pr. r. ugotovitev pravnega razmerja. (Zagreb SS B z dne 15. marca 1927., Th. VIII, 391.) 8. Za uspešen izid ugotovitvene pravde ni zadosti, da je podana korist na takojšnji ugotovitvi samo ob vložitvi tožbe, marveč mora biti podana tudi, ko se izreče sodba na prvi stopnji. (Zagreb SS B z dne 1. marca 1926., Th. VII, 134; z dne 7. februarja 1927., Th. VIII, 356; z dne 22. marca 1926., Th. VIII, 321.) 9. Izrečno zatrjevanje pravnega interesa ni po¬ trebno, zadošča navedba okolnosti, iz katerega to iz¬ haja. (Zagreb SS B z dne 14. junija 1921., Th. TI, 144; z dne 13. julija 1926., Th. VII, 216.) 10. Ce je pravna korist za tožbo izražena že v zakonu samem kakor za tožbo po § 344 ob. z., ni treba dokazovati še neko posebno pravno korist. (Beograd z dne 29. junija 1937., Pravni Život 1937, 205.) 11. Ce razodevajo navedbe v tožbi, da je možna dajatvena tožba, ni pravnega interesa na takojšnji ugotovitvi. (Zagreb SS B z dne 15. oktobra 1929., Sl. Pr. II, 218.) 12. Ugotovitev, da je umik tož.be z od rečen jem tož- benemu zahtevku neveljaven, ni izključena. (Zagreb SS B z dne 24. julija 1928.. Th. Vlil, 760.) 13. Tožba, s katero se zahteva zgolj ugotovitev lastnine in ne tudi prepustitev posesti, je ugoto¬ vitvena. (Zagreb SS B z dne 20. marca 1928., Th. VIII, 677.) 14. Tožba za neveljavnost oporoke je negativna ugotovitvena tožba. (Zagreb SS B z dne 27. novembra 1928., Th. VIII, 822.) 15. S tožbo se ne more zahtevati ugotovitev, kje teče mejna črta med dvema zemljiščema. (Zagreb ŠS B z dne 11. oktobra 1926., Th. VII, 245.) 16. Ugotovitvena tožba ni dopustna, ako naj se ugotovi pravilnost postavk, ki jih je postavil izve- 364 Ugotovitvena tožba. 1 Mora biti sedaj obstoječe, ne neko bodoče, biti pa mora takšno, da smejo o njem soditi redna ci¬ vilna sodišča. 2 Bodisi, da je zasebno ali javnopravno, ne zado¬ stuje pa zgolj gospodarska, politična, znanstvena, umetniška korist. Korist je pravna, ako vpliva na pravno sfero, na pravna razmerja stranke. 3 Kjer domneva zakon, da je podana pravna ko¬ rist že sama po sebi, tam je ni treba zatrjevati in iz¬ kazovati, n. pr. pri tožbah na opravičbo predznambe denec ob priliki bilančnega pregleda. (Zagreb SS 15 z dne 24. septembra 1930., Sl. Pr. II, 260.) 17. Dediču nasproti je dopustna tožba na ugoto¬ vitev, da hranilne knjižice ne spadajo v celoti v za¬ puščino. (Zagreb SS B z dne 23. februarja 1932., Sl. Pr. IT, 347.) 18. Za negatorno tožbo ne velja predpis § 228 c. pr. r. [ = § 323]. (Zagreb SS B z dne 30. januarja 1923., Sl. Pr. I, 62.) 19. Za ugotovitveno (?) tožbo po § 523 odz. zado¬ stuje zatrjevanje, da služnost obstoji, nasproti one¬ mu. ki jo zabranjuje. (Zagreb SS B z dne 25. oktobra 1927., 'lii. VI IT, 533.) 20. Tožba, s katero se poleg izpraznitve kleti in opustitve vsakršnega razpolaganja z njo predlaga tudi ugotovitev lastninske pravice na kleti, je dajatvena. (Zagreb SS B z dne 29. aprila 1929., Th. VIII, 906.) 21. Tožba, s katero se zahteva plačilo terjatve in vrh tega še ugotovitev obstoja te terjatve, je da¬ jatvena. (Zagreb SS B z dne 29. oktobra 1929., Th. Vlil, 985.) 22. Tožba po izpodbi jalnem zakonu ni ugotovit¬ vena. (Zagreb SS B z dne 28. januarja 1929., Th. VIII, 866 .) 23. Ugotovitvena tožba ne more meriti nato, da naj se obstoječa pravica ali celo izvršilni naslov zopet razveljavi. (Zagreb SS B z dne 6. decembra 1921., Th. II, 184.) 24. Z ugotovitveno tožbo se sme zahtevati tudi ugotovitev, da je obstajalo neko pravno razmerje ali neka pravica, če je podana za to pravna korist. (Za¬ greb SS 15 z d ne ~15. januarja 1937., Mjes. 1937, 353.) 365 §§ 323 — 325 . po § 48 c zzk., na ugotovitev neobstoja predznamo- vane knjižne pravice po § 55/2 zzk., na ugotovitev neveljavnosti zakona, zakonskega rojstva, na ugo¬ tovitev obstoja, višine in vrstnega reda stečajnih ter¬ jatev po § 122 stz., po § 175 ip. itd. § 324. — Že v tožbi 1 se sme predlagati: 1. da se naloži tožencu, ko se povabi na prvi narok ali povabi na ustno sporno razpravo, naj prinese 2 izveš tne točno označene listine, po jas¬ mine stvari ali ogledne stvari, o katerih tožilec misli, da so potrebne za dokazovanje in da so pri tožencu; 2. da se odredi, česar je treba, da se dobavijo 3 o pravem času za prvi narok ali za ustno sporno razpravo točno označene listine, pojasnilne stvari ali ogledne stvari, ki jih bo po vsej priliki treba za dokazovanje in ki so pri javnem oblastvu ali javnem beležniku (§ 247, št. 3); 3. da je povabiti 4 na prvi narok ali na ustno sporno razpravo priče, imenovane v tožbi, ki naj posvedočijo resničnost činjeničnih navedb. Predlogu, navedenemu pod št. 2., je ugoditi samo, če ne more dobaviti stranka po zakonitih predpisih brez sodelovanja sodišča dotičnih li¬ stin, pojasnilnih stvari ali oglednih stvari ali če se jih oblastvo ali beležnik neopravičeno brani izročiti. 5 Glede dokazil, ki se tičejo drugih vprašanj, ne pa onih, o katerih se razpravlja na prvem naroku, se ne sme nič odrediti, ko se določa prvi narok. Prim. § 229 c. pr. r. 1 Prav tako tudi v pripravljalnih vlogah, izme¬ njanih pred ustno sporno razpravo. O predlogih od¬ loči predsednik senata (§§ 247, 352). 366 Predlogi v tožbi. — Preskus tožbe. 2 Gl. §§ 247 št. 2 in 352. 3 Gl. §§ 247 št. 3 in 352. 4 Gl. §§ 247 št. 4 in 352. 5 Če se tem predlogom ne ugodi, jih sme stranka ponoviti na ustni razpravi (§§ 352, 397). § 325. — Na podstavi tožbe 1 določi 2 predsed¬ nik senata, ki mu je pravna stvar odkazana, na¬ rok za ustno razpravo (§ 334). 3 Ce pa misli, 4 da tožba ni dopustna zbog nepri¬ stojnosti sodišča 5 ali zbog nedostatka sposobno¬ sti, biti pravdna stranka, ali zbog nedostatka pravdne sposobnosti ali zbog potrebnega tožil¬ čevega ali tožencevega zakonitega zastopanja, jo predloži senatu, da odloči, ali naj se določi narok ali naj se izda naredba po § 107 ali pa naj se tožba zavrne. 0 Prim. § 230 c. pr. r. 1 Tožba se predhodno preskuša samo na podstavi tožilčevih navedb v njej in tej priloženih listin. So¬ dišče smatra začasno vse to za resnično, razen ko¬ likor bi kaj drugega ne bilo obče znano ali ne bi bilo ovrženo z dokazi, ki so tožbi priloženi. 2 Sklep, da se dopušča tožba, se ne izda. 3 Če je treba odpraviti oblične hibe, se izdado najprej potrebni nalogi po §§ 183, 184. 4 Ničnostno in obnovitveno tožbo vzame v pretres vselej senat (S 631), pri tem se pa razteza predhodni preskus tudi na to, ali je tožba vložena pravočasno. 5 Tožba, vložena pri nepristojnem sodišču, se ne odkaže pristojnemu, marveč se vselej zavrne. 0 S sklepom, ki se vroči samo tožilcu. Zoper sklep rekurz. § 325, i. Zoper sklepe, ki jih izda sodišče ob pred¬ hodnem preskusu tožbe, se toženec ne more pritože¬ vati. To tudi takrat ne, če bi mu bili takšni sklepi do- motoma vročeni. (Zagreb SS B z dne 22. decembra 1936., Sl. Pr. III, 543.) 2. Gl. odi. pri 39. 367 §§ 326—328. § 526. — Prvi narok se določi tako, da bo med vročitvijo tožbe in narokom okoli petnajst dni. Pri tem je treba paziti na čas, ki je verjetno potreben za vročitev. 1 Če toženčevo bivališče ni znano, se sme do¬ ločiti prvi narok po razmerah tudi na daljši, v nujnih primerih, če biva toženec v kraju sodišča ali more v kratkem času priti tja, pa tudi na krajši čas, po potrebi celo tako, da znaša pre¬ sledek med vročitvijo in narokom samo štiri in dvajset ur. 2 Prim. § 231 c. pr. r. 1 Gl. § 57 sp. 2 Pri okrajnih sodiščih celo na dan, ko je bila tožba vložena (§ 532). Obstoj pravde (tekoča pravda). § 32?. — Vročitev 1 tožbe tožencu ima za pravni učinek to, da pravda teče (obstoj pravde). Če ni predpisano kaj drugega, zadošča, izročiti tožbo sodišču, da se očuva rok ali da se prekine tek roka. 2 Če napove stranka zahtevek šele med pravdo, 3 začne obstajati pravda glede tega zahtevka od takrat, ko je bil ta zahtevek napovedan na ustni razpravi. Prim. § 232 c. pr. r. 1 Nadaljnja učinka vročitve tožbe sta ustanovitev podsodnosti za nasprotno in glavno intervencijsko tožbo. Že vložitev tožbe pa ima za posledico trajnost § 326. Ce je bila določena ustna razprava na manj kot 15 dni, to ni ničnost. (Zagreb SS B z dne 16. ja¬ nuarja 1936., Sl. Pr. 111, 509.) § 327. Prigovor pobota ne ustvari sovisnosti prav¬ de. (Zagreb SS B z dne 1. oktobra 1928., Th. VIII, 785.) 368 Tekoča pravda. pristojnosti (§ 26) in izčrpanje možnosti, izbirati med pristojnimi sodišči (§ 100). Materialnopravni učinki vložene tožbe § 14-97 odz., 79 mz., podedljivost strogoosebnih zahtevkov, vro¬ čene tožbe §§ 366, 378, 824, 892, 1335 odz., čl. 405 trg. z. 2 Bodisi, da je določen materialnopraven ali pro- cesualen rok. 3 Z razširitvijo tožbenega zahtevka, z vmesnim ugotovitvenim predlogom ali s prigovorom pobota (§ 507, drugače često teorija in praksa). Prigovori, o katerih se ne odloči v izreku sodbe, ne postanejo -pravno sovisni. Izjema: prigovor pobotanja do vi¬ šine iztoževane terjatve (vendar je to sporno; gl. odi.). § 328. — Posledica tega, da pravda že teče, je ta, da se ne sme uvesti v času, dokler teče, 1 2 3 4 ne pri tem ne pri drugem sodišču druga pravda o § 328. 1. Stranki sta isti, ako nastopata v obeh pravdah isti osebi ali njuni pravni nasledniki, sporna stvar je ista, ako se krijeta tožbeni zahtevek in prav¬ ni naslov v obeh pravdah. (Zagreb SS B z dne 15. fe¬ bruarja 1927., Th. Vlil, 369; z dne 25. oktobra 1927., Ih. Vlil, 537; z dne 24. oktobra 1929., Th. VIII, 983.) 2. Istovetnost strank ni podana, ako so tožilci na¬ stopali v prvi pravdi v lastnem imenu in v imenu po¬ tomcev, v drugi pravdi pa nastopajo samo kot za¬ stopniki sosedstva (komšiluka). Zagreb SS B z dne 13. julija 1927., Th. VIII, 492.) 3. Tožbi nista identični, ako je temelj eni dobavna pogodba, drugi pa odškodnina iz protipravnega rav¬ nanja. (Zagreb SS B z dne 6. marca 1928., Tli. Vlil, 656.) 4. Zahtevek, naj se najemni predmet izroči dolo¬ čenega dne, ko se konča najemna pogodba, in zah¬ tevek, naj se z istim dnem razruši najemna pogodba, ker je bil toženec ob odpovedi v zaostanku s plačilom trimesečne najemnine, ne temeljita na isti činjenični in pravni podlagi. V takem primeru ni istovetnosti tožbenega zahtevka. (Zagrel) SS B z dne 24. januarja 1928., Th. VIII, 604,) 369 24 §§ 328—330. napovedanem 2 zahtevku. Tožba, ki se vloži o istem zahtevku, dokler pravda teče, se zavrne na predlog ali po službeni dolžnosti . 3 Odkar začne pravda teči in dokler ni ustna razprava na prvi stopnji končana, sme vložiti to¬ ženec pri sodišču, pri katerem je pravda že za¬ čela teči, nasprotno tožbo, kolikor so dani ostali zakoniti pogoji pristojnosti za nasprotno tožbo. Prim. § 233 c. pr. r. 1 Pravda teče, dokler ni pravnomočno končana. Končana ni, dokler je prekinjena ali dokler miruje. Izjemoma se sme vložiti o istem zahtevku druga tožba po § 41, III. 2 T. j. če sta podani istovetnost pravdnih strank (v isti ali spremenjeni vlogi) in istovetnost zahtev¬ kov, o katerih naj se odloči s sodbo. Gl. tudi § 401/6 n. trg. z. 3 Vložitev tožbe pri izrednem sodišču ali predloga pri upravnem oblastvu izzove, če se vzame v delo, pozitivni kompetenčni spor. 5. Tekoče pravde ni, kadar gre sicer za odpoved istega najemnega razmerja, ki pa naj se konča ob različnem času. (Zagreb SS B z dne 16. aprila 1929., Th. VIII, 899.) 6. Pravda teče tudi, kadar postopek miruje. (Za¬ greb SS B z dne 11. decembra 1931., VrM 297.) 7. Pravda prestane teči z vročitvijo (?) izjave o umiku tožbe. (Zagreb SS B z dne 22. avgusta 1922., Th. III, 286.) 8. Trditev, da je bil v drugi pravdi objavljen umik iste tožbe neveljavno, utemeljuje prigovor tekoče pravde. (Zagreb SS B z dne 24. julija 1928., Th. Vlil, 760.) 9. Z razveljavljeno poravnavo oživi prejšnja prav¬ da in ni dopustno, da se uvede o že prej uveljav¬ ljenem zahtevku drugi pravni spor. (Zagreb SS B z dne 23. junija 1931., Sl. Pr. II, 311.) 370 Odsvojitev sporne stvari. — Sprememba tožbe. § 329. — Odsvojitev 1 stvari ali terjatve, 2 o kateri pravda teče, ne vpliva nič na pravdo. Ko¬ likor ni odrejeno z drugimi zakonitimi predpisi kaj drugega, ni oni, ki je pridobil sporno stvar ali terjatev, brez nasprotnikovega pristanka upra¬ vičen, vstopiti v pravdo kot glavna stranka. 3 Prim. § 234 c. pr. r. 1 Prostovoljna; če gre za prenos pravic na podlagi oblastvenih aktov, n. pr. za prenos zarubljene ter¬ jatve namesto plačila, je upoštevati tudi še morebitne učinke rubeža terjatve. 2 Ni identično s tožbenim zahtevkom. 3 Če tega sporazuma ni, se sme pridobitelj pridru¬ žiti samo kot priprosti stranski intervenient, izrečena sodba ne učinkuje zanj in zoper njega. Sprememba tožbe. § 330. — Preden začne pravda teči, je tožilec vedno upravičen, spremeniti tožbo, ki jo je iz¬ ročil sodišču; zlasti sme razširiti tožbeni zahte- § 329. Tožilec tudi takrat ne izgubi pravice, na¬ daljevati in končati pravdo v svojem imenu, če je po vložitvi tožbe na razdružitev skupnosti prodal so¬ lastninski delež nepremičnine in če se kupec tega deleža brani, da bi se imovinska skupnost razdrla. (Novi Sad z dne 16. oktobra 1934., Pravos. 1934, 821.) § 530. 1. Sprememba tožbe je, kadar nadomesti to¬ žilec prvotni zahtevek z drugim. V teku pravde je ostvarjanje novega tožbenega zahtevka dopustno samo, kadar zakon to izrečno dopušča. (Zagreb SS B z dne 16. septembra 1926., Th. Vil, 231.) 2. Spremembo, s katero zahteva tožilec — tajni družbenik namesto položitve računa prepis zaključne bilance in vpogled v knjige, je dopustiti. Ako sodišče odbije predlog na spremembo tožbe, pa sklepa tožilcu ne vroči, sme izpodbijati tožilec ta sklep s prizivom. (Zagreb SS B z dne 25. oktobra 1927., Th. Vili, 534.) 3. Tudi sprememba obnovitvene tožbe je dopustna, če so podane za to predpostavke in če rok § 534 c. 371 24 * S 330. vek , 1 če se s tem ne izključi pristojnost pravd¬ nega sodišča . 2 pr. r. |§ 628| še ni pretekel. (Zagreb SS B z dne 17. aprila 1931., VrM 265.) 4. Nasproti terjatvam, prigovarjanim v pobot od tožene stranke, ne more tožitelj prigovarjati zopet s svoje strani nadaljnje, nepriznane in nelikvidne ter¬ jatve. (Zagreb SS B z dne 11. februarja 1924., SI. Pr. I, 75.) 5. Osnova tožbe je pravno razmerje, na katerega postavlja tožilec svoj tožbeni zahtevek nasproti to¬ žencu. (Zagreb SS B z dne 4. nov. 1931., VrM 290.) 6. Golo povišanje v tožbenem predlogu izražene kupnine ni sprememba tožbe in zanj ni treba tožen- čevega pristanka. (Zagreb SS B z dne 24. julija 1928., Th. VIII, 762.) 7. Ni šteti za spremembo tožbe, ako se zahteva namesto vtoževanega predmeta njega vrednost. (Za¬ greb SS B z dne 25. junija 1931., Sl. Pr. II, 310.) 8. Če zahteva tožilec namesto prvotno zahteva¬ nega predmeta denarno odškodnino, to ni sprememba tožbe. (Zagreb SS B z dne 25. junija 1931., Sl. Pr. II, 510.) To je dopustno še na prizivni stopnji, če so po¬ dane za odločbo o tem že na prvi stopnji vse navedbe in vsi prigovori. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1926., Th. VII, 111.) 9. Sprememba tožbe je tudi tedaj, kadar se izme¬ njajo osebe pravdnih strank. (Zagreb SS B z dne 5. februarja 1930., VrM 175.) 10. Nasledovanje v pravdi ni prepuščeno volji ene ali druge stranke, ampak je dopustno samo na pod¬ lagi izrečne zakonite odredbe. (Zagreb SS B z dne 10. aprila 1928., Th. VIII, 692.) 11. Izjava solastnika v lastninski pravdi, da se pri¬ družuje popolnoma tožilčevemu zahtevku, je razumeti tako, da vstopa v pravdo kot sotožilec. (Zagreb SS B z dne 9. junija 1927., Th. VIII, 466.) 12. Sprememba tožbe kakor tudi dopolnjevanje odpovednih razlogov v pravdi zbog predčasne razru¬ šitve najemne pogodbe ni dopustno. (Zagreb SS B z dne 8. januarja 1950., VrM 163.) 372 Sprememba tožbe. Ko je začela pravda teči, je treba za to spre¬ membo nasprotnikovega pristanka; smatrati pa je tak pristanek za dan, če se toženec spusti v razpravljanje o spremenjeni tožbi, ne da bi pri¬ govarjal spremembi . 3 Vendar pa sme dopustiti sodišče tako spre¬ membo celo tudi, ko je začela pravda teči, in ne glede na to, da toženec prigovarja, če se ni bati, da bi se s spremembo razprava znatno otežko- čila ali zakasnila . 4 Zoper tak sklep 5 ni samostoj¬ nega pravnega sredstva. Tožbe ni smatrati za spremenjeno, če se spre¬ mene, dopolnijo, pojasnijo ali popravijo brez spremembe tožbenega naslova činjenične na¬ vedbe tožbe ali dokazi, ponujeni v njej, ali če se omeji brez spremembe tožbenega naslova tožbeni zahtevek v glavni stvari ali glede na stranske terjatve ali če se zahteva namesto prvotno zah¬ tevanega predmeta drugi predmet ali korist . 6 Prim. § 255 c. pr. r. 1 T. j. zahtevati z enim predlogom na isti pravni in činjenični osnovi več zahtevkov ali postaviti še druge zahtevke, bodisi na isti ali spremenjeni pravni in činjenični osnovi ali pa podati na isti osnovi drug’ tožbeni predlog. 2 V postopku pred okrajnimi sodišči je dopustno tako zvišanje predloga nad malotno mejo, samo da ostane okrajno sodišče še pristojno, kakor tudi pod to mejo (§ 547). Prav tako ostane sodnik poedinec pri okrožnem sodišču pristojen, če se razširi zahtevek med pravdo nad znesek 50000 din in sodišče to spremembo dopusti. 3 Zato je sprememba izključena, razen skrčitve zahtevka, ako toženec ne pride na prvi narok. Na višji stopnji je sprememba nedopustna, gl. odi. 8 in § 577. 573 §§ 330—731. 4 Brez nadaljnjega je dopusten na prvi stopnji predlog, naj se da varščina za prihodnja plačila ali naj se plača primerna odškodnina, ker se pravda nasprotnik iz objesti (§§ 503, 504). 3 Odločbe sodišča o spremembi je treba le, če sodišče spremembe ne dovoli ali če jo dovoli vkljub toženčevemu nasprotovanju. Sklep se strankam ne odpravi posebej, ampak se sprejme v odločbo o stvari sami. c § 330 obravnava samo t. zv. objektivno spre¬ membo tožbe, ne pa tudi subjektivne ali spremembe pravdnih strank med pravdo. K taki se ne prištevajo poprave ali spremembe zgolj v imenih ali naslovih strank, pač pa vstop nove stranke namesto izstopivše ali poleg ene. Sporno je, ali je to dopustno, večinsko mnenje je, da ni, razen v primerih t. zv. nasledo- vanja v pravdo, ki so v zakonih taksativno našteti. Toda gl. odi. 9 do 11 spodaj in sedaj § 401/5 n. trg. zak., ki se glasi: Če med pravdo prestane njegova pravica do vložitve tožbe [na povračilo škode, ki gre delniški družbi po §§ 389 sl.], pa ne stopi v petnajstih dneh na njegovo mesto kot tožilec druga oseba, ki ima sama pravico vložitve tožbe ali bi to pravico imela, ako bi ne bil pretekel šestmesečni rok, velja tožba za umaknjeno; stroški dotedanjega postopka pa zadenejo tožilca. Vmesni predlog, da se kaj ugotovi. § 331. — Tožilec 1 sme predlagati brez tožen- čevega pristanka do konca ustne razprave, 2 na § 331. 1. Za vmesni ugotovitveni predlog razen, tega, da je od odločitve o njem zavisna rešitev o tožbenem zahtevku, ni treba pogojev po § 228 c. pr. r. [= § 323]. Sme se podati že tudi v tožbi. (Zagreb SS B z dne 11. aprila 1922., Sl. Pr. I, 48; z dne 30. sep¬ tembra 1930., VrM 222; z dne 21. julija 1931., VrM 282.) 2. V lastninski tožbi se ne more staviti vmesni predlog, naj se ugotovi zakonsko rojstvo, ker se more to ugotoviti le v postopku zoper branilca zakonskega rojstva. V lastninski pravdi se sme rešiti to vpra- 374 Vmesili predlog. katere podstavi je izreči sodbo, da se ugotovi bodisi s sodbo , * * 3 izrečeno o tožbi, bodisi z vmes¬ no sodbo pravno razmerje ali pravica , 4 ki sta postali med pravdo sporni, od katerih obstoja ali neobstoja je celoma ali deloma zavisna odločba o tožbenem zahtevku. Tak predlog ni dopusten , 5 če se sme razprav¬ ljati o predmetu takega predloga samo v poseb¬ nem postopku , 0 ki je izključno predpisan za predmete te vrste, ali če temu nasprotujejo pred¬ pisi o stvarni pristojnosti sodišč. Prim. § 236 c. pr. r. 1 Prav tako toženec po § 354. Nobena stranka ne potrebuje zato nasprotnikove privolitve, vendar mora imeti ugotovitev pomen preko ugotovitve, obsežene v sodbi, ki se izreče o tožbenem zahtevku samem. 2 Na prvi stopnji. Postopek se zato ne sme preki¬ niti, prav tako ne, da bi se podal takšen predlog kot ugotovitvena tožba pri nekem drugem sodišču. 3 S sodbo postane to pravno razmerje ali pravica pravnomočno ugotovljeno (§ 507). 4 Ne tudi pristnost ali nepristnost listine. šanje samo kot prejudicialna činjenica, ki ne postane pravnomočna. (Zagreb SS B z dne 4. maja 1926., Ih. VII, 187.) 3. O predhodnih vprašanjih sme razpravljati pravdno sodišče le, ako je za razpravljali je o njih stvarno pristojno. (Beograd z dne 1. marca 1937., Bra- nič 1938, 34.) 4. Samostojen zahtevek brez pravne zveze s tožbe- nim zahtevkom se brez tožbe ali nasprotne tožbe ne more ustvarjati drugače kakor s prigovorom pobo¬ tanja. Ta pa se more glasiti samo na to, da se izreče tožbeni zahtevek za prestal do zneska prigovora, ne pa na to, da bi izreklo sodišče dajatev ali storitev, za poplačilo katerih bi bilo moči voditi posebej iz¬ vršbo. (Zagreb SS B z dne 20. decembra 1927., Th. VIII, 575.) 375 §§ 331—334. 5 Če vmesni predlog ni dopusten, se zavrne s skle¬ pom, drugače se o dopustnosti ne izreče posebna od¬ ločba, marveč se odloči o prejudicialnem pravnem razmerju s sodbo. 0 Po §§ 623 do 671. Umik tožbe. § 332. — Tožba 1 se sme umakniti brez tožen- čevega pristanka do začetka prvega naroka; če pa toženec ne pride na ta narok, se sme umak¬ niti tudi na prvem naroku. Če se tožilec hkrati odreče tožbenemu zahtev¬ ku, sme tudi brez toženčevega pristanka umak¬ niti tožbo do konca ustne sporne razprave. 2 Tožba se umakne z vlogo, ki jo vroči sodišče tožencu, ali pa z izjavo, podano na ustni raz¬ pravi. Vročitev vloge odredi predsednik, ne da bi sklepal predhodno o tem senat. Umik tožbe ima to posledico, da se tožba niti ne smatra za vloženo 3 in da mora povrniti tožilec tožencu vse pravdne stroške, ki niso tožencu že pravnomočno naloženi. Če se tožba umakne, se odloči o predlogu za povračilo stroškov s sklepom. 4 Če odloča o tem § 332. i. Tudi po umiku tožbe je treba odrediti narok za razpravljanje o navedbi, s katero se pre¬ reka veljavnost umika. (Zagreb SS B z dne 29. maja 1928., Th. VIII, 722.) 2. Iztoževanje pravdnih stroškov vsled umika tožbe po nasprotni stranki ni dopustno. (Zagreb SS B z dne 25. februarja 1930., Sl. Pr. II, 225.) 3. Če je tožilec umaknil tožbo in se odrekel tožbe¬ nemu zahtevku, ne more tega zahtevka prigovarjati več v drugi pravdi. (Zagreb SS B z dne 22. januarja 1930., VrM 169.) 576 Umik tožbe. predlogu senat, se sme poveriti odmera zneska stroškov članu senata. 5 Umaknjena tožba se sme vložiti iznova, če se tožilec ob umiku tožbe ni odrekel tožbenemu zahtevku. 8 Prim. § 237 c. pr. r. 1 Prav to velja, če se umakne izmed več samo¬ stojno uveljavljanih zahtevkov eden popolnoma. Ako se umakne" en tak zahtevek samo delno, veljajo predpisi o spremembi tožbe. 2 Na prvi stopnji. Vmesni ugotovitveni predlog se sme umakniti brez nasprotnikovega privoljenja. O umiku mandatne tožbe gl. § 646. 11 O umiku se odloči s sklepom. Če je bil umik iz¬ ražen z vlogo izven ustne razprave, se odloči po pred¬ hodni ustni razpravi samo, če je potreben zanj na¬ sprotnikov pristanek. 4 Rok za vložitev predloga na odmero stroškov ni predpisan, toda po analogiji § 578 je treba tak pred¬ log vložiti v osmih dneh. 5 Gl. § 26 t. 7 zus. pri § 6 op. 1. 8 Sklep o umiku, če se je odrekel tožilec obenem tožbenemu zahtevku, postane o tem zahtevku tudi materialno pravnomočen (§ 507). Gl. odi. 2 pri § 338. § 333 . — Pravne posledice, označene v § 332. nastopijo tudi takrat, kadar je smatrati tožbo za umaknjeno po predpisih tega zakona. 1 Prim. § 238 c. pr. r. 1 Če tožilec, ne položi o pravem času varščine za pravdne stroške (§ 161/3); po § 401/5 n. trg. zak. Prvi narok. § 334 . — Prvi narok 1 se opravlja pred pred¬ sednikom senata ali pred članom senata, ki mu je predsednik to naložil. § 334. 1 . S prigovorom zasebnega razsodišča se uveljavlja samo nepristojnost sodišča. (Zagreb SS B §§ 334—335. Prvi narok je določen za to, da se poskusi po¬ ravnava, da se prijavijo prigovori nedopustnosti redne pravne poti ali nepristojnosti sodišča , 2 pri¬ javi prigovor, da pravda že teče ali da je stvar pravnomočno razsojena, in da se sprejme izjava imenovanega prednika (avktorja ). 3 Na prvem naroku se mora podati razen tega predlog, da naj se pravdni stroški zavarujejo. Nadalje se sme rešiti na prvem naroku sporna stvar s sodbo na podstavi pripoznave ali odrečenja ali zbog izostanka; naposled sme tožilec predlagati, naj se mu dovoli, spremeniti tožbo . 4 0 predlogu, da naj se pravdni stroški zavaru¬ jejo ali da se dopusti, spremeniti tožbo, potem o predlogu, ki ga poda kakšna stranka na prvem naroku, da se zavrni tožba zato, ker kakšna stranka nima sposobnosti, biti stranka, ali ker ni pravdno sposobna ali ker oseba, ki nastopa kot zastopnik, ni za to upravičena , 5 se mora raz¬ pravljati in odločiti takoj na prvem naroku. Ta poslednja tri vprašanja kakor tudi nepristojnost sodišča, ki se ne da odstraniti z izrečnim spo¬ razumom strank, se smejo pretresti 0 po službeni dolžnosti na prvem naroku in na podstavi tega se sme skleniti, da je postopek ustaviti. Na prvem naroku se ne sme navajati nič drugega. Prim. § 239 c. pr. r. 1 Je javen, zastopanje na njem gl. § 128. Med sod¬ nimi počitnicami se opravljajo prvi naroki sanm v počitniških stvareh. 2. Kadar je pravna pot nedopustna, ne more biti več govora o pristojnosti ali nepristojnosti sodišča. (Zagreb SS B z dne 14. novembra 1922., Th. III, 319.) 378 Prvi narok. 2 Absolutne ali relativne. 3 Če se doseže o tem trojni sporazum, se izda od¬ ločba po § 336. 4 Tožilec sme umakniti tudi tožbo. gl. § 332. 6 Po postopku, predvidenem v §§ 107 in 108. 0 O vsem tem, to je v vprašanjih, omenjenih v tem odstavku, se smejo izvesti tudi potrebni dokazi. § 335. — Prigovor nepristojnosti sodišča se mora prijaviti na prvem naroku. 1 Ko se opravi prvi narok, se sme vzeti v po¬ štev nepristojnost sodišča samo toliko, kolikor gre za nepristojnost, ki se ne da odstraniti z iz¬ rečnim sporazumom strank. 2 Da ni dopustna redna pravna pot, da pravda že teče in da je stvar pravnomočno razsojena, na to se mora ozirati sodišče vselej po službeni dolžnosti. 3 4 Prim. § 240. 1 Gl. § 41, II., pred okrajnim sodiščem, preden se spusti toženec v razpravljanje o glavni stvari § 537 § 335. 1. Sodišče, ki je že razpisalo narok, se na relativno nepristojnost po službeni dolžnosti ne more več ozirati, ampak samo na toženčev prigovor. (Za¬ greb SS B z dne 25. oktobra 1927.. Th. Vlil, 532; Beo¬ grad z dne 11. marca 1937., Branič 1937, 545.) 2. Sodišče, ki ob času vložene tožbe krajevno ni bilo pristojno, postane to, če toženec izostane od prvega naroka in na njem ne prigovarja nepristoj¬ nosti. (Zagreb SS B z dne 22 junija 1931., Sl. Pr. II, 3 OS.) 3. Prigovor, da sta stranki izključili z dogovorom sodišče, ki bi bilo sicer stvarno in krajevno pristojno, se more prijaviti samo na prvem naroku. (Beograd br. 430/36, Polic. 1937, 762.) 4. Prigovor nedopustne pravne poti se sme prija¬ viti tudi še v prizivnem postopku. O njem se odloči s sklepom. (Zagreb SS B z dne 26. novembra 1928., Th. VIII, 820.) .. 379 §S? 335—338. 2 Gl. § 101/3 2. stavek (t. zv. absolutna nepri¬ stojnost). 3 Razpravljanje o tem je v senatnih stvareh pre¬ pustiti vselej senatu. § 336. — Ce se zedinijo udeleženci (§ 124) spričo izjave, ki jo je podal imenovani prednik na prvem naroku, da prevzemi pravdo prednik, mora sodnik toženca na njegov predlog takoj na prvem naroku s sklepom oprostiti tožbe. 1 Prim. § 241. 1 Odločba o stroških v tem primeru odpade. § 337. — Če se preloži prvi narok zbog okol- nosti, ki je preprečila tožencu, priti o pravem času, ali mu je preprečila, na prvem naroku pri¬ javiti prigovore in podati predloge, ki jih je treba podati na prvem naroku, veljajo predpisi o prvem naroku tudi za preloženi narok. Preloženi narok se opravlja prav tako pred predsednikom senata ali članom senata, ki mu je to naložil predsednik. 1 2 Prim. § 242 c. pr. r. 1 Če se preloži narok iz drugih razlogov, n. pr. zbog razpravljanja o prijavljenih izjavah ali prigo¬ vorih, o katerih se sme na prvem naroku odločiti, preloženi narok nima več pomena prvega naroka. Na njem so sicer dopustne izjave in prigovori pre- kludirani. 2 Če na prvi narok ne pride nobena stranka, na¬ stopi mirovanje postopka. Odgovor na tožbo. § 338. — Če je treba po izidu prvega naroka določiti ustno sporno razpravo, naloži sodnik, ki § 338. I. Prigovori se ne razumejo' samo v pravd¬ nem smislu, ampak tudi v materialnopravnem pomenu, 380 Odgovor na tožbo. mu je poverjeno opraviti prvi narok, takoj na naroku tožencu s sklepom, naj odgovori na tožbo, ter mu določi za vložitev odgovora rok, ki ga od¬ meri po okolnostib poedinega primera, toda ne daljšega od štirih tednov. 1 Zoper ta sklep 2 ni samosto j nega pravnega sredstva. Na tožbo je treba odgovoriti s pripravljalno vlogo. Ta vloga mora obsegati določeno zahtevo in, če toženec izpodbija tožbeno zahtevo, mora obsegati ob kratkem in popolnoma činjenice, na katere se opirajo toženčevi prigovori, kakor tudi dokazila (§ 321, prvi odstavek), ki jih namerja uporabiti toženec na ustni sporni razpravi. 3 . Ko¬ likor pa ni določena posebna razprava o tožen- čevih prigovorih: da ni dopustna redna pravna pot, da sodišče ni pristojno, da pravda že teče ali da je stvar pravnomočno razsojena, mora na¬ vesti toženec v svoji vlogi tudi one okolnosti, ki podkrepljujejo te prigovore, ter označiti doka¬ zila. da obrazloži opravičenost teh prigovorov. V tej vlogi sme podati toženec tudi enega ali več predlogov, navedenih v § 524, ali pa pred¬ lagati, da se uvedi pripravljalni postopek pred odrejenim sodnikom. 4 Prim § 245 c. pr. r. 1 Ni strogi rok. 2 Se strankam ne vroči, ampak samo razglasi. 8 Vse te prigovore in zahteve je utemeljiti in ob¬ razložiti, kakor zahteva to postopnik za obrazložitev t. j. da mora navesti stranka tudi vse nasprotne raz¬ loge, ki jih ima zoper tožbeni zahtevek. (Zagreb SS B z dne 17. aprila 1928., Th. VIII, 699.) 2. Ce je tožilec tožbo umaknil in se odrekel tož- benemu zahtevku, tega zahtevka v drugi tožbi ne more prigovarjati več v pobot. (Zagreb SS B z dne 22. januarja 1930. v VrM 169.) 381 §§ 538—341. tožbe po § 321. Pomanjkljivosti v tem pogledu uteg¬ nejo povzročiti stroškovno odgovornost ali izključitev dotičnih navedb in dokazil od razpravljanja (§§ 243, 371, 374, 504). 4 Gl. §§ 340 sl. Določitev ustne sporne razprave. § 339. — Ko se je o pravem 1 času vložil od¬ govor na tožbo, se obrne predsednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana, če se je predla¬ galo, da se uvedi pripravljalni postopek, ali če smatra tak postopek za potreben ali primeren, na senat, da ta odloči o tem; 2 sicer pa določi na¬ rok za ustno sporno razpravo. 3 To poslednje se stori tudi, če spozna senat, da se pripravljalni postopek ne dopusti. Prim. § 244 c. pr. r. 1 Sicer § 494. 2 Pripravljalni postopek se sme odrediti tudi še pozneje, gl. § 341. 3 Zoper to ni pravnega sredstva, gl. § 342. Pripravljalni postopek. § 340. — Za pripravo ustne sporne razprave o pravni stvari, ki spada pred senat, se sme odre¬ diti 1 pred odrejenim sodnikom pripravljalni po¬ stopek: 1. v pravdah, ki se tičejo pravilnosti računa, delitve imovine in podobnih razmerij, v katerih je treba razpravljati o znatnem številu spornih zahtevkov, nasprotnih zahtevkov in opazk (oči¬ tanj pogreškov); 2. če so činjenične navedbe, obsežene v pri¬ pravljalnih vlogah, tako obširne ali take, da jih 382 Pripravljalni postopek. je treba predhodno pregledati in urediti zato, da se pospeši ali uprosti ustna sporna razprava; 3. če se sklicujejo stranke, da dokažejo izpod¬ bijane pomembne činjenice, v večjem obsegu na dokaze, ki jih ni moči izvesti na ustni sporni razpravi pred pravdnim sodiščem, ali če bi se ta razprava z njih izvedbo verjetno znatno otežko- čila ali nerazmerno zakasnila, zlasti če se skli¬ cujejo stranke na priče, ki ne stanujejo ne v kraju, kjer je pravdno sodišče, ne v njegovi bli¬ žini, ali če bi bilo, da se dozve resnica, koristno zaslišati priče izven ustne razprave na licu mesta. Prim. § 245 c. pr. r. 1 Določbe o tem, kako se odredi, gl. v § 34i in 342. Pred okrajnim sodiščem ni pripravljalnega po¬ stopka, pač pa se sme zbog množice spornih točk (§ 340 št. 1) naložiti strankam izmenjava pripravljal¬ nih vlog, če so zastopane z odvetniki, sicer se smejo stranke zaslišati na sodni zapisnik. § 341. — Sodišče sme odrediti na tožilčev predlog pripravljalni postopek, dasi je že dolo¬ čen narok za ustno sporno razpravo, če se poda tak predlog v osmih dneh od dne, ko je bil to¬ žilcu vročen odgovor na tožbo. Če se pokaže šele na ustni sporni razpravi po¬ treba, izvesti dokaze, navedene v § 340, št. 3., sme napotiti senat ob vsakem času, ko je zaslišal stranke, pravni spor ali eno ali več samostalnih spornih točk v pripravljalni postopek pred odre¬ jenega sodnika, če se mu zdi ta odredba pri¬ kladna zato, da se laže ugotovi stanje stvari ali pospeši dovršitev pravde, in se s tem znatno ne pomnože stroški. 1 Prim. § 246 c. pr. r. 383 §§ 341 — 345 . 1 T. j., če naj se zaslišijo priče o istih činjenicah v različnih krajih ali če je predhodno dokazovanje potrebno za razčistitev činjeničnega stanu. Če tega ni, bo morda na mestu posredna izvedba dokazov. § 342. — O tem, da se uvede pripravljalni po¬ stopek, odloči senat brez predhodne ustne raz¬ prave, razen v primerih, navedenih v drugem odstavku § 341. Toda senat sme izvesti pred od¬ ločbo vse poizvedbe, ki mu jih je treba za po¬ jasnilo. 1 Sklep, s katerim se odreja pripravljalni postopek 2 ali s katerim se zavrača predlog, da se uvede ta postopek, ni dopustno izpodbijati z rekurzom. V sklepu, s katerim se odreja pripravljalni po¬ stopek, se mora označiti član senata za odrejene¬ ga sodnika, pred katerim je izvesti ta postopek. 3 Če je ta zadržan, izvršiti nalog, mora določiti predsednik senata drugega člana senata, da iz¬ vede pripravljalni postopek. Prim. § 247 c. pr. r. 1 Z zaslišanjem strank ali drugih udeležencev. 2 Ali dopolnitev tega postopka. 3 V sklepu mora biti naloga, ki jo naloži senat od¬ rejenemu sodniku, točno določena. O priobčitvi sklepa odrejenemu sodniku gl. § 387 sp. § 343. — Narok za pripravljalni postopek in, če se ta odgodi, tudi vsak nadaljnji narok, do¬ loči odrejeni sodnik ter obvesti o njem stranke ali njih zastopnike. Tudi v postopku pred odrejenim sodnikom morajo biti stranke zastopane z odvetnikom. 1 Prim. § 248 c. pr. r. 1 Če odredi odrejeni sodnik izvedbo dokazov po zaprošenem sodniku (§ 344), na naroku za izvedbo teh dokazov zastopanje z odvetnikom ni predpisano. 384 Pripravljalni postopek. § 344. — Odrejeni sodnik ima v pripravljal¬ nem postopku vse pravice in dolžnosti predsedni¬ kove, navedene v §§ 244 do 249. Odrediti sme, da se izvedejo dokazi, dopustni v pripravljal¬ nem postopku, ter jih sme izvesti ali sam ali po zaprošenem sodniku. Ob izvajanju dokazov ima zlasti tudi one pravice, ki jih izvršuje v po¬ stopku pred zbornimi sodišči predsednik, ko se izvajajo dokazi pred pravdnim sodiščem. 1 Prav tako mora izpolnjevati odrejeni sodnik predsednikove dolžnosti glede spisov, ki mu jih pošlje zaprošeni sodnik o izvedenih dokazih. 2 V pripravljalnem postopku se stranke ne smejo zasliševati zaradi dokazovanja (§§ 467 in naslednji). Prim. § 249 c. pr. r. 1 Gl. §§ 384, 385. 2 Gl. § 382. § 345. — Če se napoti katera izmed pravd, omenjenih v § 540, št. 1., v pripravljalni posto¬ pek, je treba razpravljati v tem postopku po redu, ki ga določi odrejeni sodnik, posebej ustno 1 o poedinih zahtevkih, nasprotnih zahtevkih, na¬ padalnih in obrambnih sredstvih, opazkah in po¬ jasnilih, ki jih podado stranke. Na podstavi take razprave se utrdi z zapisnikom: 1. kateri zahtevki in nasprotni zahtevki so bili podani in katera napadalna in obrambna sredstva so bila uporabljena; 2. kateri izmed teh zahtevkov, nasprotnih za¬ htevkov in katera teh napadalnih in obrambnih sredstev so izpodbijani in kateri so neizpodbi- jani; 585 25 §§ " 545 — 1 148 . 3. glede izpodbijanih je treba razložiti popol¬ no stanje stvari, kakor izhaja iz navedb strank, z oznamenilom dokazil, ki so jih navedle stranke, kakor tudi dokaznih prigovorov in izjav, podanih o dokazilih in dokaznih prigovorih. Odrejeni sodnik mora skrbeti, da izroče stran¬ ke listine, na katere so se sklicevale glede iz¬ podbijanih trditev in ki utegnejo služiti po po- sledku razprave za dokazovanje; 2 kolikor to od¬ reja ta zakon, mora dobaviti te listine. 3 To velja tudi glede pojasnilnih stvari, ki služijo za doka¬ zovanje, in glede oglednih stvari, če jih je moči prinesti pred sodišče. Dokazi se izvajajo v pripravljalnem postopku samo, če se pojavi 4 glede teh dokazov katera iz¬ med okolnosti, označenih v § 340, št. 3., ali če je izvedba dokaza potrebna zato, da se dokaz za¬ varuje. Prim § 250 c. pr. r. 1 Kontradiktorno, a ne javno (§ 235). 2 Gl. §§ 245, 247, 324 št. 2, 399. 3 Gl. §§ 247 št. 5, 324 št. 2, 399, 414. 4 O tem odloči odrejeni sodnik po lastnem pre¬ udarku. § 346. — Ce se napoti pravni spor zbog kako¬ vosti dejanskih navedb v pripravljalni postopek (§ 540, št. 2), mora dozvedeti 1 odrejeni sodnik z zaslišanjem strank ali z ustnim razpravljanjem popolno stanje stvari glede vseh zahtevkov, na¬ padalnih in obrambnih sredstev, ki se po vse¬ bini pripravljalnih pravdnih spisov izpodbijajo, utrditi to stanje stvari z zapisnikom in navesti dokazila, podane dokazne prigovore in izjave strank o dokazilih in dokaznih prigovorih. Ra- 386 Pripravljalni postopek. zen tega mora pripraviti odrejeni sodnik po pred¬ pisu poslednjih odstavkov § 345 dokazni po¬ stopek pred pravdnim sodiščem. Prim. § 251 c. pr. r. 1 Na naroku, ki ni javen. § 347. — V pripravljalnem postopku ni do¬ pustno, iti preko zahtevkov in nasprotnih zahtev¬ kov, 1 podanih v pripravljalnih vlogah; vendar smejo navesti stranke pred odrejenim sodnikom zato, da podkrepe in izpodbijejo te zahtevke, tudi take činjenične trditve in ponuditi dokaze, ki v pripravljalnih vlogah še niso bili navedeni. Poizvedbe, zapisniške utrditve in izvedba dokazov pripravljalnega postopka morajo obse¬ gati tudi okolnosti, navedene zato, da se obraz- lože prigovori nedopustnosti redne pravne poti, nepristojnosti sodišča, prigovori, da pravda že teče in da je stvar pravnomočno razsojena, če ni odredilo sodišče, da je razpravljati o teh pri¬ govorih ločeno. Kolikor so trditve, izjave in ponujeni dokazi, ki bi jih bilo treba utrditi z zapisnikom, ob¬ seženi v vlogi, ki je pri odrejenem sodniku, se je v zapisniku samo pozvati na to vlogo ter jih ni treba sprejemati v zapisnik. Ce na naroku pripravljalnega postopka na¬ sprotnik pripozna zahtevek, ni treba z zapisni¬ kom utrjevati vsebine razprave o tem pripozna- nem zahtevku. Prim. § 252 c. pr. r. 1 Tudi takrat ne, če bi se spremenila s tem tožba. § 348. — Če se odredi pripravljalni postopek zaradi izvedbe dokazov (§ 540, št. 3.), mora od- 387 25 * §§ 348 — 351 . rejeni sodnik najprej z zaslišanjem strank 1 do- zvedeti stanje stvari, kolikor mu je potrebno, da more voditi njemu poverjeno izvajanje dokazov, dokaze pa izvesti toliko, kolikor je treba, da se na ustni razpravi olajša in pomaga ugotoviti resnično stanje stvari. Uspeh tega zaslišanja se utrdi z zapisnikom (§ "547, tretji odstavek). Izvajanje dokazov pred odrejenim sodnikom je treba omejiti na one dokaze, zbog katerih je bila pravna stvar napotena v pripravljalni po¬ stopek. 2 Prim. § 253 c. pr. r. 1 To zaslišanje ni identično z dokazom zaslišanja strank, marveč služi zgolj za pojasnilo in dopolnitev činjenične podlage tožbe. 2 To ne velja, kadar smatra odrejeni sodnik za potrebno, da izvede dokaze v smislu §§ 345/3 in 346. § 349. — Če katera stranka ne pride 1 pred od¬ rejenega sodnika na narok, ki ni določen samo za izvajanje dokazov, je treba utrditi navedbe stranke, ki je prišla, z zapisnikom po predpisih, ki veljajo v posameznem primeru za priprav¬ ljalni postopek, in določiti nov narok. Na ta na¬ rok je treba povabiti stranko, ki ni prišla na prejšnji narok, ji na nasprotnikov predlog vro¬ čiti prepis zapisnika ter jo opomniti na posle¬ dice, ki so združene z njenim ponovnim izostan¬ kom. Če ne pride stranka niti na ponovni narok, se smatrajo činjenične navedbe došle stranke tako, kakor so obsežene v vročenem prepisu za¬ pisnika, za resnične. Izostala stranka ne sme več podajati 2 izjav, ki bi jih bila morala podajati o ponujenih ali predloženih dokazilih na teh na¬ rokih. 3 388 Pripravljalni postopek. Prim. § 254 c. pr. r. 1 Ce samo opusti ali se brani podati izjavo, gl. § 359. Če izostaneta obe stranki, nastopi mirovanje postopka, razen če je bil določen narok za izvajanje dokazov. Ti se tudi v tem primeru izvedejo. 2 Pač pa more predlagati postavitev v prejšnji stan. 8 Če došla stranka ne predlaga, da bi se izročil izostali stranki prepis zapisnika, se odredi nov narok in če stranke zopet na ta narok ni, nastopijo posle¬ dice po § 359. § 350. — Od predsednika senata, ki mu je pravna stvar odkazana, se sme zahtevati, naj spremeni odredbe in sklepe, ki jih izda odrejeni sodnik med pripravljalnim postopkom, kolikor jih je dopustno po tem zakonu izpodbijati s sa¬ mostojnim pravnim sredstvom. 1 Tak predlog se sme podati tudi ustno. Preden predsednik odloči o tej zahtevi, je treba dati odrejenemu sodniku priliko, da se izjavi; tudi se smejo uvesti prej druge potrebne poizvedbe. Prav tako mora odrediti predsednik na na¬ znanilo kakšne stranke ali po službeni dolžnosti, česar je treba, da se prepreči zavlačevanje pri¬ pravljalnega postopka. Zoper predsednikovo odločbo ni pravnega sredstva. Predlogi, da bi se izvedli dokazi ali dobavile listine, pojasnilne stvari in ogledne stvari, se smejo ponoviti na ustni razpravi, če jih je od¬ rejeni sodnik zavrnil. Prim. § 255 c. pr. r. 1 Odredbo, zoper katero ne bi bilo samostojnega pravnega sredstva, ni moči izpodbijati (gl. § 610). § 351. — Pripravljalni postopek se mora po možnosti pospešiti; ko se konča, je treba oddati 389 §§ '551—354. predsedniku senata, pred katerim se bo vršila sporna razprava, vse spise, zlasti tudi vse zapis¬ nike, sestavljene med pripravljalnim postopkom, dokazne listine, pojasnilne stvari in ogledne stvari, ki jih je prejel odrejeni sodnik. Če ne odredi predsednik ali na njegov predlog senat v nejavni seji dopolnitve pripravljalnega po¬ stopka, določi predsednik po službeni dolžnosti narok za ustno sporno razpravo. Zoper sklep, da je dopolniti pripravljalni po¬ stopek, ni pravnega sredstva. 1 Prim. § 256 c. pr. r. 1 Zoper sklep, s katerim se odklanja dopolnitev dokazovanja, je dopusten samo pridržani rekurz (§ 387/1). Ustna sporna razprava. § 352. — Narok za ustno sporno razpravo je treba določiti tako, da ostane strankam, odkar se jim vroči vabilo na narok, rok najmanj osmih dni, da se morejo pripraviti za ustno sporno razpravo. 1 Ko se določa narok, odredi predsednik, česar je treba glede predlogov, podanih po § 324 v pripravljalni vlogi, če niso bili že rešeni ob do¬ ločanju prvega naroka ali v pripravljalnem po¬ stopku. Zoper te odredbe ni pravnega sredstva; vendar pa sme ponoviti stranka na ustni sporni razpravi predloge, ki jih predsednik ni usvojil. Prav tako smejo podati stranke na ustni raz¬ pravi prigovore zoper naredbe, ki jih je izdal predsednik o takih predlogih. O odredbah in sklepih, ki se izdado o predlo¬ gih, označenih v prednjem odstavku, 2 je treba 390 Ustna sporna razprava. obvestiti vselej nemudoma tudi nasprotnika one stranke, ki je podala predlog. Prim. § 257 c. pr. r. 1 Zoper to ni samostojnega pravnega sredstva (§ 194-). Vendar se sme narok, če se pokaže, da je do¬ ločen prezgodaj, preložiti (§ 203). 2 Bodisi, da se predlogom ugodi ali ne. § 353. — Ce se določi razprava brez predhod¬ nega pripravljalnega postopka, smejo priobčiti stranke v času med določitvijo in začetkom raz¬ prave 1 druga drugi s posebno pripravljalno vlo¬ go predloge, napadalna in obrambna sredstva, trditve in dokaze, ki jih še ni v tožbi ali v od¬ govoru na tožbo in ki jih namerjajo navajati na sporni razpravi. Ob istem pogoju smejo podajati stranke v tem času sodišču predloge po § 324 z vlogami ali z izjavo na sodni zapisnik. Predsednik izda o tem nemudoma potrebne odredbe (§ 352). 2 Ce se prijavijo na ta način za sporno raz¬ pravo taki dokazi, da je podan za njih izvedbo kateri izmed pogojev § 340, št. 3., sme napotiti sodišče 3 nemudoma stvar v pripravljalni posto¬ pek pred odrejenega sodnika (§ 342) in prekli¬ cati določeni narok. Prim. § 258 c. pr. r. 1 Sporno vprašanje je, ali je priobčevanje pri¬ pravljalnih vlog tudi še pozneje dopustno. Na vsak način sme sodišče poznejše navedbe in dokazovanja zbog zavlačevanja odkloniti (§ 24-3). 2 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 352/2). 3 Senat. § 354. — Sporna razprava se vrši po občih predpisih o ustni razpravi ; 1 obsega tudi izvaja¬ nje dokazov in pretresanje njih izsledka . 2 391 §§ " 554 — 356 . Med ustno razpravo sme podati toženec- pred¬ log za ugotovitev po § 331 (vmesni predlog za ugotovitev), ne da bi bilo treba za to tožilčevega pristanka. 3 Prim. § 259 c. pr. r. 1 §§ 235—267. 2 §§ 571 sl. 3 Ločitev razpravljanja (§ 253), vmesna sodba (§ 489). § 355. — Stranka, ki poda katerega izmed pri¬ govorov, označenih v § 334, drugem odstavku, se zbog tega ne sme braniti, da bi se spustila v raz¬ pravljanje o glavni stvari. Senat sme odrediti še pred začetkom ustne razprave, da se razpravljaj o takih prigovorih ločeno; 1 v tem primeru je določiti obenem po službeni dolžnosti narok za razpravo o pri¬ govorih. Glede teh pripomb veljajo predpisi § 256. Prednji predpisi se uporabljajo tudi, če poda stranka šele na ustni sporni razpravi prigovor, da ni dopustna redna pravna pot, da sodišče ni pristojno, da pravda že teče ali da je stvar pravnomočno razsojena (§ 335) 2 Stranka, ki je podala katerega izmed gorenjih prigovorov, ne sme odklanjati zaradi tega nadaljnjo udeležbo pri razpravi o glavni stvari. Prim. § 260 c. pr. r. 1 Senat sme odrediti, da se vrši o teh prigovorih posebna, od razpravljanja popolnoma ločena razpra¬ va, dokler odgovor na tožbo še ni vložen, ali pozneje v okviru sporne razprave odrediti ločitev tega vpra¬ šanja od razpravljanja o tožbenem zahtevku (tj 2531. 2 Vendar je v tem primeru mogoča samo ločitev razpravljanja po § 253. 392 Pravdne predpostavke. § 356. — O prigovorih in o predlogih, podanih zbog nedopustnosti redne pravne poti, zbog ne¬ pristojnosti sodišča, zbog tega, ker pravda že teče ali ker je pravna stvar pravnomočno razsojena, se odloči s sklepom 1 po predhodnem ustnem raz¬ pravljanju o tem; toda če se je razpravljalo o teh prigovorih in predlogih v zvezi z glavno stvarjo, 2 ni odpraviti odločbe, s katero se zavra¬ čajo, strankam posebej, ampak jo je sprejeti v odločbo o glavni stvari. 3 Če pa se prigovor ali predlog zavrne na ustni sporni razpravi, toda na podstavi ločenega raz¬ pravljanja, sme odrediti senat na predlog ali po službeni dolžnosti, da se takoj začni razpravlja¬ nje o glavni stvari. 4 V tem primeru ni strankam posebej odpravljati razglašene odločbe: 5 da je sodišče pristojno, da pravda ne teče, da je redna pravna pot dopustna ali da stvar še ni pravno¬ močno razsojena, ampak jo je tudi sprejeti v odločbo o glavni stvari. 0 § 356. 1. Odločba o procesnih prigovorih po § 356/1 ostane sklep in ne izgubi svoje samostojnosti, tudi če se sprejme v sodbo o stvari sami. S tein, da dopušča zakon za pobijanje takšne odločbe le pravno sredstvo zoper odločbo o glavni stvari, ne dobi pravno sred¬ stvo zoper odločbo o pravnih prigovorih narave pri¬ ziva ali revizije. (Zagreb SS z dne 8. aprila 1937., Mjes. 1957, 449; z dne 17. marca 1938., Pravni Život 1938, 231.) 2. Zoper sklep pravdnega sodišča, ki ga je posebej izdalo glede prigovora o nedopustnosti pravne poti, je dopusten rekurz, dasi je razpravljalo sodišče za- eno o glavni stvari. (Zagreb SS B z dne 3. maja 1933.. Sl. Pr. II, 398.) 3. Gl. odi. št. 1,3 in 5 pri § 608. 593 §§ 356 — 157 . Zoper odredbo, da se začni razpravljanje o glavni stvari, ni pravnega sredstva. Če se sprejme odločba o zgoraj omenjenih prigovorih v odločbo o glavni stvari, se sme iz¬ podbijati samo s pravnim sredstvom zoper od¬ ločbo o glavni stvari . 7 Če se kateri izmed zgoraj omenjenih prigo¬ vorov ali predlogov zavrne s posebno odločbo in se ne odredi takoj razpravljanje o glavni stvari, sme predlagati vsaka stranka, ko postane sklep pravnomočen, da se določi narok za ustno raz¬ pravo o glavni stvari. Prednje odredbe se uporabljajo tudi takrat, kadar sproži senat po službeni dolžnosti vpraša¬ nje, ali je redna pravna pot dopustna, ali je so¬ dišče pristojno, ali pravda že teče, ali je pravna stvar pravnomočno razsojena, ter napravi to vprašanje za predmet ustne razprave . 8 Prim. § 261, odst. 1 do 5 c. pr. r. 1 Zoper to rekurz. 2 Torej niti na posebni ustni razpravi (§ 355/2) niti ločeno v okviru sporne razprave (§ 253). 3 V tem primeru bo sodišče tudi odločbo o teli pri¬ govorih izreklo obenem s sodbo, ker bo stvar šele ta¬ krat zrela za odločbo. 4 Če je bil izrečen sklep po predhodni ločeni raz¬ pravi (§ 355/2), se mora počakati vedno pravnomoč¬ nost, preden se začne razpravljati o glavni stvari. 5 Gl. § 386/3 sp.: Če se sklep, razglašen na ustni razpravi, ne odpravi posebej, ampak se sprejme v po¬ znejšo odločbo (1. odst. tega paragrafa, § 356, 1., 2 in 5. odst. cpp.) se sestavi odločba tako. da se da posneti, koliko je sodišče izdalo sklep, koliko je pa odločilo v glavni stvari. Pri tem je paziti na eventualno spre¬ membo v sestavi senata. 6 Če se razpravlja malotna stvar, se prične takoj po razglasitvi sklepa razpravljanje o glavni stvari, 394 Pravdne predpostavke. sklep se sprejme vedno v odločbo o stvari sami in se strankam posebej nikdar ne odpravi (§ 544). 7 Po praksi Zagreba SS B le z rekurzom, če se po¬ bija zgolj izrek o teh prigovorih. Literatura dopušča pretežno tudi v takem primeru samo priziv. Gl. o tem op. 1 pri § 555 in odi. Cl. § 535. § 357. — Če poda toženec prigovor nepristoj¬ nosti, sme tožilec predlagati, da odkaži sodišče, če ugodi temu prigovoru, tožbo onemu sodišču, ki ga označi tožilec. Ta predlog mora sodišče usvojiti, razen če smatra tudi to drugo sodišče za očividno nepri¬ stojno. Odločba, da se odkaži tožba drugemu sodišču, se sprejme v sklep, s katerim se izreka sodišče za nepristojno. 1 Zoper ta sklep je dopustno pravno sredstvo edino glede stroškov, 2 nastalih v sporu o pristojnosti. S tem odkazom tožbe se ne prekine tek pravde, 3 4 ampak na novi razpravi je uporabiti razpravni zapisnik, sestavljen na raz¬ pravi pri sodišču, ki se je izreklo za nepristojno, § 357. 1. Predlog, da se odkaži tožba pristojnemu sodišču, more podati tožilec že v tožbi. (Zagreb SS z dne 15. januarja 1936., Pravni Život 1937, 209.) 2. Predpis § 357 se uporablja tudi, kadar gre za nepristojnost, ki se niti z dogovorom strank ne da od¬ praviti. (Beograd z dne 25. maja 1937., Branič 1938, 78.) 3. Tožeča stranka more predlagati, naj se odkaže tožba drugemu sodišču kot pristojnemu samo dotlej, dokler pravdno sodišče tožbe kot nepristojne še ni zavrnilo. (Zagreb SS B z dne 31. marca 1937., Sl. Pr. III, 562.) 4. Po § 357 more samo redno sodišče zbog nepri¬ stojnosti odstopiti tožbo drugemu sodišču, ne tudi so¬ dišče dobrih ljudi. (Beograd z dne 31. maja 1938., Pravni Život 1938, 265.) §§ 35?—361. kakor tudi vse pravdne spise, in razprava se nadaljuje po § 508. Toženec sme podati na tej razpravi prigovor nepristojnega sodišča, preden se spusti v raz¬ pravljanje o glavni stvari; toda ta prigovor ne sme opirati na razloge, ki nasprotujejo njego¬ vim prejšnjim trditvam. Prim. § 261. odst. 6 c. pr. r. 1 Sodišče, ki mu je tožba odkazana, je na sklep vezano, razen kolikor bi samo ne bilo izključno ne¬ pristojno. 2 More pa prepustiti odločbo o stroških tudi no¬ vemu sodišču, če so podani pogoji 2. stavka § 154/1. 3 Ostanejo v moči vsi učinki vložene in vročene tožbe. § 358. — Če se je vršil pred razpravo pravde pripravljalni postopek po §§ 345 ali 546, razloži član senata na razpravi po sodnih zapisnikih uspeh pripravljalnega postopka. Na razpravi se smejo prečitati na predlog ali po službeni dolžnosti celoma ali deloma zapisniki o razpravah, zaslišanjih in dokazovanjih, 1 izvr¬ šenih v pripravljalnem postopku. Prim. § 262 c. pr. r. 1 Prečitanje zapisnikov o zaslišanjih in dokazova¬ njih ima pomen izvedbe dokazov le, če izda senat za¬ devni dokazni sklep. § 359. — Stranka, ki pride v pripravljalnem postopku pred odrejenega sodnika, pa opusti ali se brani podati izjavo 1 o činjenicah, o ponuje¬ nih ali predloženih dokazih, dasi jo je sodnik pozval, 2 naj to stori, ne sme več podajati na ustni sporni razpravi naknadno o tem nobeno izjavo. 396 Ustna razprava. Če se je izvršil pred sporno razpravo priprav¬ ljalni postopek po §§ 345 in 346. se smejo nava¬ jati, 3 ako nasprotna stranka temu prigovarja, novi zahtevki, nove trditve, nova dokazila in novi dokazni prigovori, ki se nanašajo na dele pravde, pretresene v pripravljalnem postopku, samo, če izkaže stranka verjetno, da med pri¬ pravljalnim postopkom ni vedela zanje. Prim. § 263 c. pr. r. 1 Gl. § 349. zlasti op. I. 2 Če ni sodnega poziva, potem velja 2. odst. tega §. 3 Če stranka po 2. odst. 349 ni od navajanja iz¬ ključena. § 360. — Priče ali izvedenci, že zaslišani v pripravljalnem, postopku, se zaslišijo na ustni sporni razpravi iznova, če se zdi senatu taka po¬ novitev potrebna zaradi popolnosti in pravilno¬ sti dokazovanja, izvršenega v pripravljalnem postopku, ali zato, da se ugotovi resnično stanje stvari, ki je važno za odločbo o sporu. 1 Prim. § 264 c. pr. r. 1 Veljajo ista pravila, kakor pri posrednem doka¬ zovanju sploh, §§ 381 sl. Utrditve z zapisnikom. § 361. — Predsednik sme odrediti, da zapiši in izroči stranka na razpravi sami svoje pred¬ loge in izjave, ki se morajo po §§ 271 in 272 1 sprejeti v razpravni zapisnik. Tudi če predsednik tega ni odredil, se sme na predlog dopustiti strankam, da podado spredaj omenjene predloge in izjave v kratkem pismenem sestavku. 2 Ti se¬ stavki (§ 271, drugi odstavek, tretji stavek) se 397 §§ 361 — 364. izroče na razpravi takoj predsedniku senata, ki jih priloži razpravnemu zapisniku. 8 Take pismene utrditve se prečitajo, o njih pravilnosti pa odloči senat. Sklep, s katerim se odreja ali dopušča taka pismena utrditev, kakor tudi odločbo o pra¬ vilnosti pismene utrditve ni dopustno izpodbijati s pravnim sredstvom. 4 Prim. § 265 c. pr. r. 1 In tudi po §§ 260, 275. 2 Pred okrajnim sodiščem le, če so stranke zasto¬ pane po odvetnikih (§ 536). 3 Osnutki za razpravne zapisnike se ne smejo spre¬ jemati (§§ 273, 571 št. 8). 4 Izjema od § 277/1. Drugo poglavje. Obči predpisi o dokazu in o izvajanju dokazov. Dokaz. § 362. — Činjenice, ki jih trdi ena stranka, ni treba dokazovati, kolikor jih je nasprotna stran¬ ka 1 izrečno priznala v kaki vlogi, med pravdo na ustni razpravi ali pa v zapisniku odrejenega ali zaprošenega sodnika. Za pravno veljavnost takega sodnega priznanja činjenic ni treba, da bi ga nasprotnik sprejel. § 362. 1. Okolnost, da toženec ni prišel na sodišče, ne pomeni priznanja. (Zagreb SS B z dne 19. febru¬ arja 1929., Th. VIII, 875.) 2. Priznanje očetovstva vsebuje tudi priznanje spolne združitve. (Zagreb SS B z dne 25. aprila 1927., Th. VIII, 434) 398 Dokaz. Koliko se takšna priznanja s strankinimi do¬ stavki in omejitvami uničujejo ali zmanjšujejo v učinku kakor tudi koliko vpliva njih preklic na veljavnost priznanja, oceni sodišče po svobod¬ nem prepričanju, skrbno upoštevaje vse okolno- sti. 2 Prav tako oceni sodišče, koliko prestane zbog izvensodnega priznanja 3 kakšne činjenice po¬ treba dokazovanja. Prim. § 266 c. pr. r. 1 Ali ta sama, ali njen zakoniti zastopnik (§ 106) ali pooblaščenec, razen če tega obenem došla stranka ni takoj preklicala, dopolnila ali popravila (§ 136). Priznanje priprostega sospornika ne vpliva na raz¬ merje drugih sospornikov, pri enotnem sosporništvu učinkuje le priznanje vseli (§ 115). 2 Gl. § 368. 3 N. pr. priznanje očetovstva po § 163 odz, § 363. — Kjer ni nasprotnikovega izrečnega priznanja, oceni sodišče, skrbno upoštevaje celo¬ kupno vsebino onega, kar je navedla nasprotna stranka, ali je smatrati za molče priznane one činjenice, ki jih je stranka navedla. Prim. § 267 c. pr. r. § 364. — Če je odločba o sporni stvari zavisna od dokaza in vračunl jivosti kaznivega dejanja, 1 § 363. Kadar ni izrečnega priznanja, sme sodišče smatrati činjenice za priznane samo v okviru § 267 c. pr. r. [ = § 363]. (Zagreb SS B z dne 12. februarja 1928., Th. Vlil, 626.) § 364. 1. Civilni sodnik ni vezan na vso vsebino obsojajoče sodbe, ampak le na oni njen del. ki se bavi z vprašanjem, ali je kaznivo dejanje dokazano in ali je bilo storjeno po določni osebi. (Zagreb SS B z dne 12. septembra, 1922., Th. ITI, 297.) §§ 364—367. je sodišče vezano na vsebino pravnomočne obso¬ jajoče sodbe kazenskega sodišča, kolikor se na¬ naša ta sodba na dokaz in vračunljivost dotič- nega kaznivega dejanja. Prim. § 268 c. pr. r. 1 Če je podan sum kaznivega dejanja, prekinitev po § 255. Kazniva dejanja po št. t. do 3. § 624 so obnovitveni razlogi le, če so dokazana s kazensko obsodbo ali če je bil kazenski postopek končan brez obsodbe iz dru¬ gih razlogov, kakor iz tega, ker ni kaznivega dejanja ali ker zanj ni dokazov (§ 632). § 365. — Navedene činjenice, ki so pri sodi¬ šču vobče znane, ni treba dokazovati. 1 Prim. § 269 c. pr. r. 1 Na notornost se stranki ni treba sklicevati, do¬ volj je, da navaja činjenice, ki so obče znane, ali ki so ovržene z obče znanimi činjenicami. Gl. § 492. 2. Obsodilna kazenska sodba o dejanju, ki ga pro¬ glaša ista sodba za nekaznivo. navzlic zgrešeni obliki ni obsojajoča po § 364 cpp. (Zagreb SS B z dne 28. februarja 1934., Sl. Pr. II, 442.) 5. Razlogi, iz katerih je vojaški poveljnik ustavil kazensko preiskavo, za redno sodišče niso odločilni. (Zagreb SS B z dne 30. junija 1937., Sl. Pr. III, 571.) § 365. 1. Obče znane činjenice sme sodišče upošte¬ vati le, če in kolikor jih je stranka navedla, oziroma kolikor so bile predmet razpravljanja. (Zagreb SS B z dne 24. novembra 1931., VrM 294.) 2. Obče znane postanejo činjenice s tem, da se vla¬ gajo ponovno podobne civilne in kazenske tožbe. Ni treba, da je činjenica znana vsakomur, pač pa, da je obče, to je v velikem obsegu znana. O tem, ali je činjenica obče znana, odloča sodišče po svobodnem prepričanju. (Zagreb SS B z dne 31. januarja 1928., Th. VIII, '612.) 3. Koliko časa traja trgatev v nekem kraju, more sodišče ugotoviti na podlagi notornosti. (Zagreb SS B z dne 11. aprila 1928., Th. VIII, 694.) 400 Dokaz. § 366. — Čin jenice, o katerih zakon domneva, 1 2 3 da obstoje, ni treba dokazovati. Dokaz, da jih ni, je dopusten, kolikor ga zakon ne izključuje. Ta dokaz se sme izvesti tudi z zaslišanjem strank po §§ 467 in naslednjih. Prim. § 270 c. pr. r. 1 N. pr. po teni zakoniku §§ 406, 407. § 367. — Pravo, ki velja v tuji državi, obi¬ čajno pravo, privilegije in statute je treba doka¬ zovati samo toliko, kolikor jih sodišče ne pozna. Ob dokazovanju teh pravnih odredb sodišče ni vezano na dokaze, ki so jih ponudile stranke; v ta namen sme odrediti po službeni dolžnosti potrebne poizvedbe in sme po potrebi zaprositi tudi za posredovanje ministra pravde. 1 Prim. § 271 c. pr. r. 1 Obvestila o zakonodajah predvidevajo pravno- pomočne pogodbe z Belgijo (čl. 8), s Češkoslovaško (čl. 32), z Italijo (čl. 17), Ogrsko (čl. 26) in s Poljsko (čl. 21). N. p. gl. v dodatku pod II. § 366. 1. Domneva iz § 1237 odz. ima za posledico, da možu v pravdi ni treba dokazovati, da je za časa trajanja zakona pridobljene predmete pridobil on. (Zagreb SS B z dne 17. septembra 1929., Th. Vlil, 933.) 2. Zoper zakonito domnevo § 163 odz. je dopusten nasprotni dokaz. (Zagreb SS B z dne 7. februarja 1927., Th. VIII, 360.) 3. Zakonita domneva se ne ovrže z golim prereka¬ njem, marveč z dokazi. (Zagreb SS B z dne 7. maja 1929., Th. VIII, 917.) § 367. Sodišču se ni obračati na druga oblastva za mnenje o pravilni uporabi zakona. (Zagreb SS B z dne 11. junija 1928., Th. VIII, 730.) 401 36 §§ 368—569. § 368. — Kolikor ni odrejeno s tem zakonom kaj drugega, 1 2 3 4 5 6 mora oceniti sodišče, skrbno upo¬ števaje uspeli celokupne razprave in izvedenih dokazov, po svobodnem prepričanju, ali je sma¬ trati kakšno činjenično navedbo za resnično ali ne. Prav tako mora sodišče odločiti, kako vpliva na presojo stvari to, če stranka neče odgovarjati na vprašanja, ki ji jih je zastavil predsednik ali z njegovo dopustitvijo ali z dopustitvijo senata § 368. 1. § 272 c. pr. r. [ = § 368] ne obsega nobenih obveznih dokaznih pravil glede posameznih činjenic. (Zagreb SS B z dne 26. julija 1921., Th. II, 153.) 2. Sodišče je izvršilo svojo dolžnost, če je raz- motrilo in ocenilo dokazno gradivo, zlasti glavne oko¬ liščine, ki so bile važne za njegovo prepričanje o resničnosti činjenienih zaključkov in ugotovitev, in čim je opravilo te ugotovitve v vsaki smeri, ki je odločilna za rešitev spora. Ni pa treba, da bi se spu¬ ščalo v razmotrivanje prav vsake navedbe. (Zagreb SS B z dne 12. januarja 1926., Th. VII, 92.) 3. S predpisom § 272 c. pr. r. | = S 368| dokazno pra¬ vilo § 586 odz. ni razveljavljeno. (Zagreb SS B z dne 14. septembra 1920., Th. I, 23; SS z dne 6. maja 1920., Th. I, 45.) 4. Sodišče more isti priči deloma verjeti deloma pa ne. (Zagreb SS B z dne 13. decembra 1927., Th. VIII, 569.) 5. Tudi izsledek dokaza z izvedenci je predmet svobodne dokazne ocene (Zagreb SS B z dne 5. julija 1927., Th. VIII, 486; z dne 10. oktobra 1927., Th. Vlil, 514); sodišče na izvedensko mnenje ni vezano (Za¬ greb SS B z dne 25. januarja 1921., Th. I, 64); tudi če se izvedenci v mnenju ujemajo. (Zagreb SS B z dne 14. januarja 1929., Th. VIII, 853.) 6. Navedbe, katerih resničnost se ni dokazala, se smatrajo pri presoji materialne strani spora za neres¬ nične. (Zagreb SS B z dne 10. oktobra 1927., Th. VIII, 514.) 402 Svobodna dokazna ocena. kdo drugi, ali če se omeji na izjavo, da ne ve ali da se ne spominja. Pobude, spričo katerih je pridobilo sodišče svoje prepričanje, se morajo navesti v razlogih odločbe . 2 Prim. § 272 c. pr. r. 1 Gl. § 278 o dokazni moči razpravnega zapisnika, § 349 o tem, da se smatrajo navedbe došle stranke za resnične, prav tako po § 492, 494; čl. 99 b zak. o drž. računovodstvu. 2 Gl. § 474, nadalje glede sestave sodbe § 514/2 in sklepa § 524. § 369. — Če je ugotovljeno, da gre stranki povračilo škode ali koristi ali da ima sicer kaj terjati, pa se sporni znesek, ki gre stranki za to, ne more dokazati 1 nikakor ali samo z nerazmer- niini težkočami, sme odmeriti sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti ta znesek po svobodnem prepričanju tudi ne glede na dokaz, ki ga je stranka ponudila. Preden se odmeri ta znesek, sme zaslišati sodišče stranke (§§ 467 in naslednji) o okolnostih, ki so odločilne za odmero zneska. Prim. § 273 c. pr. r. 1 In to navzlic temu, da je stranka navedla činje- nice, na podlagi katerih bi se dala višina škode ali koristi izračunati, oziroma je svoj odškodninski zahte¬ vek zadostno substanciirala po § 321. § 369. 1. Ugotovitev višine odškodnine ni činje- nične, ampak pravne narave in sme višje sodišče vi¬ šino na podlagi nespremenjenega činjeničnega stanja spremeniti. (Zagreb SS B z dne 17. junija 1929., ih. VIII, 934.) 2. Odmera višine škode ali koristi po § 369 ni ugo¬ tovitev činjenice in se sme zato pobijati po t. 4 § 597. (Zagreb SS z dne 17. marca 1938., Pravni Život 1938, 147.) 403 26 ' §§ 370—371. Verjetnost. § 370. — Kdor mora verjetno izkazati 1 činje- nično trditev, sme uporabiti za to vsa dokazila, dopustna po tem zakonu, izvzemši dokaz, ki se izvede z zaslišanjem strank. Dokazovanje, ki se ne da takoj izvesti, ni primerno za to, da se kai verjetno izkaže. 2 Izvajanje dokazov, ki se vrši zato, da se iz¬ kaže verjetnost kakšne okolnosti, ni vezano na posebne predpise o dokaznem postopanju. Prim. § 274 c. pr. r. 1 N. pr. §§ 18, 119, 164, 192, 199, 213, 220, 228, 286, 509, 359, 385, 404, 419, 451, 452, 481, 583, 631; nadalje v izvršilnem in stečajnem postopku. 2 Stranka mora torej listino takoj predložiti, priče privesti na zaslišanje sama, ali jih vsaj tako ponuditi, da jih more sodišče nemudoma povabiti. Izvajanje dokazov. § 371. — Dokazi, ki so jih ponudile stranke, ki pa se sodišču ne zde važni za odločbo, se iz¬ rečno zavrnejo. 1 § 370. 1. Za izkaz verjetnosti se smejo uporabiti tako priče kakor izvedenci. (Zagreb SS 13 z dne 9. marca 1926., Tli. VII, 146.) 2. Za izkaz verjetnosti zadošča, da se sklicuje predlagatelj na zemljiško knjigo oziroma zbirko li¬ stin. Ni treba, predložili zemljiškoknjižni izvleček oziroma listino samo, če je zemljiška knjiga pri istem sodišču. (Zagreb SS 13 z dne 18. oktobra 1927., Th. VIII, 525.) 3. Dokazovanje, ki se ne more takoj izvesti, ni sposobno sredstvo za izkazilo verjetnosti. To velja za navedbe obeh strank. (Zagreb SS 15 z dne 5. marca 1929., Th. VIII, 885.) § 371. 1. Svrha dokaza je, da se z njim dožene res¬ ničnost ali neresničnost zatrjevanih, točno določenih 404 Verjetnost. — Izvajanje dokazov. Sodišče sme izreči na predlog ali po službeni dolžnosti, da ne dopušča izvajanja ponujenih do¬ kazov, če se uveri, da se ponujajo ti dokazi samo zato, da bi se pravda zavlekla . 2 Prim. § 275 c. pr. r. 1 S sklepom, v katerem pa posameznih zavrnjenih dokazov ni treba posamič naštevati. 2 Gl. §§ 243, 245, 374, 375, 387. Te dokazne predloge je navesti v einjeničnem stanu sodbe (§ 514/3); zato je treba omeniti razlog zavrnitve tudi v sklepu. činjenic. Tej svrhi predlog, s pomočjo katerega naj dokazovalec zve potrebne činjenice, ne ustreza in ga je zato zavrniti. (Zagreb SS B z dne 16. oktobra 1928., Th. VIII, 798 in z dne 18. marca 1930., VrM 183.) 2. Predpostavka za izdajo dokaznega sklepa je, da so v dokaznem predlogu navedene sporne činjenice. (Zagreb SS B z dne 10. aprila 1922., Th. III, 234.) 3. Če niso navedene konkretne činjenice, ki naj jih priča potrdi, te priče ni zaslišati. (Zagreb SS B z dne 7. februarja 1928., Th. VIII, 621.) 4. Ratio scientiae priče je ena okoliščina, ki jo mora navesti v utemeljitev dokaznega predloga stran¬ ka, pa tudi izmed onih, na podlagi katerih more so¬ dišče razmotriti in oceniti dokazni predlog in izreči temeljito rešitev. (Zagreb SS B z dne 11. maja 1926., Th. VII, 192.) 5. Okolnost, da živi priča v inozemstvu, ni osnovan razlog, da ne bi bila zaslišana. (Zagreb SS B z dne 10. decembra 1930., VrM 235.) 6. Sodišče mora odkloniti vse dokaze, ki se mu zde nevažni. (Zagreb SS B z dne 28. marca 1928., Th. VIII, 681.) 7. Trditev, da terjatev tožene stranke ni osnovana, se ne more dokazovati. (Zagreb SS B z dne 17. janu¬ arja 1928., Th. VIII, 597.) 8. Sodnik na dokazni sklep ni vezan. (Zagreb SS B z dne 23. maja 1922.-,• Th. III, 256.) §§ 372—374 § 372. — Dokazi, ki jih smatra sodišče za važne, se izvajajo med razpravo pred pravdnim sodiščem, razen: 1. če odredi sodišče po predpisih 1 tega zakona izvajanje dokazov izven razpravnega naroka in 2. če so bili dokazi že v pripravljalnem po¬ stopku 2 izvedeni in njih ponovno izvajanje ni dopustno po predpisih tega zakona ali če se to sodišču ne zdi potrebno. 3 Če je treba, da izvede odrejeni 4 ali naprošeni sodnik dokaze izven razpravnega naroka, odredi pravdno sodišče, česar je treba. Prim. § 276 c. pr. r. 1 Gl. §§ 54, 396, 424, 463, 464, 471, 485, 582. 2 Gl. § 360. 3 V drugih primerih pomeni posredno izvajanje dokazov kršitev načela neposrednosti in utegne na¬ praviti postopek za pomanjkljiv. 4 Gl. § 378. § 373. — Izvedba dokaza se odredi s sklepom (dokazni sklep). 1 V teh sklepih je treba točno označiti sporne činjenice, o katerih naj se izvede dokaz, in dokazila. Sodišče ni vezano med nadaljnjo pravdo z mnenjem, na katero se opira dokazni sklep. Če je izvesti dokaze pred odrejenim ali zapro¬ šenim sodnikom, 2 se morajo sestaviti dokazni § 373. 1. Sodnik, ki je vstopil v razpravo namesto drugega sodnika in se zadovoljil samo z ugotovitvijo, da ni prišla na razpravo nobena priča, ni izvedel no¬ benega dokaza. (Zagreb SS B z dne 6. marca 1928., Th. VIII, 649.) 2. Predpisi o dokaznih sklepih veljajo tudi za prizivni postopek. (Zagreb SS B 4. junija 1928., Th VIII, 725.) 406 Dokazni sklep. sklepi tudi posebej pismeno in vanje je treba sprejeti stanje stvari, kakor izhaja iz razprave, toliko, kolikor je to sodniku potrebno, da vodi in popolnoma izvede dokazovanje. Zoper dokazne sklepe ni samostojnega prav¬ nega sredstva. 3 Prim. § 277 c. pr. r. 1 Sklep se izreče vselej na podlagi ustne sporne razrprave in se zabeleži v razpravnem zapisniku. Iz¬ reče se vselej na predlog strank, le dokaz z izvedenci, ogledom in zaslišanjem strank se odredi tudi po služ¬ beni dolžnosti. Dokazni sklep je potreben tudi, če se dopusti dokaz z listinami. 2 § 372. 3 Gl. tudi § 471. § 374. — Vsa dokazovanja, ki se ne morejo izvesti takoj na razpravi sami, in zlasti ona, ki jih mora izvesti odrejeni ali zaprošeni sodnik, je treba odrediti z enim in istim 1 dokaznim skle¬ pom šele, ko je stanje stvari povsem pretreseno, razen če zahtevajo razmere ali smatra sodišče za primerno, postopati drugače. Če ni pogojev § 257, tretjega odstavka, se mora določiti za pretres uspeha tako izvršenega dokazovanja iznova po službeni dolžnosti raz¬ prava pred pravdnim sodiščem. Na predlog ali po službeni dolžnosti se sme izreči s sklepom, da so nove činjenične navedbe in nove ponudbe dokazov, ki se navedejo na tej razpravi, nedo¬ pustne, če niso povzročene te nove navedbe in ponudbe dokazov z uspehom dokazovanja, ki se je med tem izvršilo, in se te navedbe in ponudbe dokazov niso podale prej z očividno namero, da bi se pravda zavlekla. 2 §§ 374 — 377 . Prim. § 278 c. pr. r. 1 Dokaz z zaslišanjem strank se odredi šele, če sodišče na podlagi že izvedenih dokazov ni dobilo trdnega prepričanja o resničnosti ali neresničnosti spornih činjenic (§ 467). 2 Zoper to ni samostojnega pravnega sredstva (§ 387). Te predloge je navesti v činjeničnem stanu sodbe (§ 514/2). § 375. — Če preprečuje dokazovanje kakšna okolnost, o kateri se ne ve, koliko časa bo tra¬ jala, 1 ali če je dvomno, je li mogoče izvesti do¬ kaz, ali če je izvesti dokaz zunaj države, mora določiti sodišče na predlog 2 rok za izvedbo do¬ kaza. Če izteče ta rok brezuspešno, se nadaljuje razprava na predlog ene izmed strank ne glede na to, da je dokaz izostal. 3 Na nadaljevani ustni razpravi se sme upora¬ biti ta dokaz samo takrat, kadar se s tem ne zadrži postopek. Prim. § 279 c. pr. r. 1 Če se zahteva predložitev listin od druge osebe (§ 405), ali se poskuša zaslišanje priče brezuspešno (§ 431). 2 Če se prepusti dokazovalcu, da prinese listine o izvedbi dokaza v inozemstvu, po službeni dolžnosti (§ 379). 3 Zoper ta sklep ni samostojnega pravnega sred¬ stva. Zavrnjeni dokazi se navedejo v sodbi po § 514/2. § 376. — Pravdno sodišče sme dovoliti 1 na predlog ene izmed strank, da beleži izvajanje dokazov eden ali več stenografov. Stenograf, ki ni za to službo stalno zaprisežen, se zapriseže, da bo ono, kar se bo navedlo ustno, zvesto za¬ beležil in zabeležke zvesto prenesel v navadno pisavo. Če je določen za stenografa sodni urad¬ nik, ga ni treba zapriseči. 408 Izvajanje dokazov. Stenografa določi predsednik senata na stran¬ kin predlog. Stenografske beležke se morajo prenesti v navadno pisavo v 48 urah ter izročiti predsedniku ali sodniku, pred katerim se izvajajo dokazi, in la jih priloži spisom. 2 Če nista predlagali stenografiranja obe stran¬ ki, trpi stroške za to stranka, ki je to predlagala, ne da bi imela pravico do povračila teh stroškov, niti tedaj, če zmaga v pravdi. 3 Prim. § 280 c. pr. r. 1 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 387/2). 2 Razpravni zapisnik se mora pisati tudi, če se be¬ leži izvajanje dokazov stenografski. Če odredi predsednik, naj se piše zapisnik ali njega del steno¬ grafski, velja 3. odst. § 381 sp.: Odredbe predsednika senata, da napiši zapisnikar zapisnik ali njega del stenografski (§§ 272, 276 cpp., § 244 2 kp.), ni treba v zapisniku izrečno omenjati. Stenografski zapisnik se lahko na isti poli, na kateri je stenogram, prenese v navadno pisavo. Stenografski zapisnik podpišejo stranke, kakor tudi sodne osebe (§ 275/1 in § 276/5 cpp.), to pa, kar je preneseno v navadno pisavo, samo sodne osebe (§ 376/3 cpp.). 3 Analogno načelu, izraženemu v 2. odst. § 150. § 377. — Če se mora zato, da se izvede do¬ kaz pred pravdnim sodiščem, narok preložiti, se določi narok, na katerem naj se izvede dokaz, obenem za nadaljevanje ustne razprave. 1 Če pa se mora izvršiti dokazovanje pred od¬ rejenim ali zaprošenim sodnikom in če se ne da za gotovo določiti čas, ko se dovrši izvedba tega dokaza, določi predsednik po službeni dolžnosti narok 2 za nadaljevanje ustne razprave, čim pri- spejo spisi in zapisniki o izvedbi dokaza, ter ga naznani strankam. „ §§ 377 — 380 . Prim. § 2S1 c. pr. r. 1 In ne samo zato, da se izvedejo dokazi. 2 Razen, če se stranki odrečeta pravici, pretresati izsledke dokazov (§ 257/3). Izvajanje dokazov pred odrejenim ali zaprošenim sodnikom. § 378. — Za izvajanje dokazov izven razprav¬ nega naroka 1 v kraju pravdnega sodišča ali v njegovi bližini se odredi član 2 onega senata, ki je poklican, odločiti o tej pravni stvari. Prim. § 282 c. pr. r. 1 Gl. §§ 348, 596, 424, 464. 2 Določi ga senat (§§ 54, 342). Zoper odreditev iz¬ vajanja dokazov po odrejenem sodniku ni samostoj¬ nega pravnega sredstva (§ 387/t). § 379. — Zaprosila, ki jih izda sodišče za iz¬ vedbo dokaza zunaj države, se smejo izročiti dokazovalcu na njegov predlog, da jih vroči za¬ prošenemu oblastvu. 1 Na dokazovalčev predlog sme sodišče nadalje dopustiti, da se ne izda zaprosilo in da se dokazo- valec pooblasti, donesti o izvršenem dokazovanju javno listino, ki ustreza zakonom one države, v kateri bi se bil moral dokaz izvesti. Dokazovalec mora obvestiti 2 nasprotno stranko, če je mogoče, o pravem času o kraju in času dokazovanja tako, da more ta stranka braniti svoje pravice ob iz¬ vajanju dokaza. Če nasprotnik ni bil obveščen, mora odločiti pravdno sodišče po skrbni oceni vseh okolnosti, ali in koliko je dokazovalec upra¬ vičen, tako izvedene dokaze uporabiti na ustni razpravi. 410 Izvajanje dokazov. V obeh primerih se določi v dokaznem sklepu rok, v katerem je treba predložiti spise o izvr¬ šenem dokazovanju; če izteče ta rok brezuspešno, nastopijo pravne posledice, navedene v § 3 ? 5. 3 Prim. § 283 c. pr. r. 1 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 387). 0 tem, da izvede dokaze diplomatski ali konzu¬ larni zastopnik, gl. čl. 18 pravnopomočne pogodbe z Veliko Britanijo in čl. 16 pogodbe s Turčijo. 2 Z vlogo. 3 Ti dokazni predlogi se navedejo v činjeničnem stanu sodbe (§ 514). § 380 . — Sodnik, ki je odrejen ali zaprošen, voditi izvedbo dokaza, ima iste pravice, 1 ki jih ima predsednik, kadar se izvajajo dokazi pred pravdnim sodiščem. Tak sodnik sme izdajati tudi druge odredbe, ki se tičejo izvedbe dokaza, kolikor niso pridr¬ žane po zakonu pravdnemu sodišču. 2 3 Prim. § 284 c. pr. r. 1 Gl. § 244—249, 376, 384, 385, 443, 461. Zaprošeni in odrejeni sodnik smeta kaznovati pričo in izvedenca s kaznimi zbog nereda in objesti, jima smeta naložiti tudi povračilo stroškov, ki sta jih povzročila s svojini neprihodom (§§ 429, 430, 450). 2 Zaprošeni in odrejeni sodnik ne smeta: določiti rok za izvedbo dokaza (§ 375), naložiti predložitev listine, če se prereka dolžnost predložitve (§§ 403, 404), odrediti povračilo stroškov, ako se je priča ali izvedenec neupravičeno branil izpovedati, oddati mnenje ali priseči (§§ 422, 450). Odrejeni sodnik ne sme uporabiti zaradi izpovedbe ali prisege prisilna sredstva, pač pa zaprošeni (§ 421). 3 Sodnik, ki ga je zaprosilo zasebno razsodišče, da izvede dokaze, ki jih razsodišče samo ni moglo ali ne more izvesti, je upravičen do vseh dejanj, ki pristoje sicer pravdnemu sodišču (§ 685). 411 §§ 381—383. § 381. — Če nastane ob izvajanju dokaza pred odrejenim ali zaprošenim sodnikom sporno vpra¬ šanje, od čigar rešitve je zavisno nadaljnje do¬ kazovanje, a sodnik, ki mu je poverjena izvedba dokazovanja, ni upravičen, odločiti o njem, od¬ loči pravdno sodišče po poročilu tega sodnika. 1 Pravdno sodišče določi, ako je treba, po službeni dolžnosti narok za razpravljanje o tem spornem vprašanju. Če se pojavi med dokazovanjem pred odreje¬ nim ali zaprošenim sodnikom potreba, zaprositi za izvedbo ali dovršitev dokazovanja drugo so¬ dišče, izda tako zaprosilo neposredno oni sodnik, ki mu je bila poverjena izvedba dokaza. Ta sodnik ima tudi pravico, zaprositi drugo sodišče za izvedbo dokaza, če zahtevajo razlogi primer¬ nosti, da se izvede dokazovanje tamkaj. Prim. § 285 c. pr. r. 1 N. pr.: Če mora predložiti listino nasprotnik (§ 399) ali druga oseba (§ 404), če naj se podaljša rok za izvedbo dokaza (§§ 375. 379), če naj se uporabijo zoper neposlušno pričo ali izvedenca prisilna sred¬ stva (§ 421). § 382. — Predsednik preskusi zapisnike in ostale spise o izvedbi dokaza, ki jib je predložil odrejeni ali zaprošeni sodnik; če opazi nedo- statke, odredi potrebne poprave ali dopolnitve. 1 Stranke se potem obvestijo, da jim je na izvolji, pregledati spise o izvedenih dokazih do prvega naroka, določenega za ustno razpravo. 2 § 382. Predpis o dopolnitvi in ponovitvi dokazov velja tudi, če še spremeni senat ali sodnik. Če stranka ne predlaga dopolnitve ali ponovitve, se pozneje zbog te pomanjkljivosti ne more pritoževati. (Zagreb SS B z dne it. decembra 1928., Th. VIII, 854.) 412 Izvajanje dokazov. 0 predlogu, ki ga poda v iem medčasju 8 stranka za odstranitev nedostatkov ali za dopol¬ nitev, odloči predsednik, 4 ki izda tudi nemudoma potrebne odredbe. Tak predlog se sme podati tudi ustno. 5 Ce se pojavi šele na ustni razpravi potreba, dopolniti ali ponoviti dokazovanje, izda sodišče odredbe, ki se ujemajo s stanjem stvari. Vendar pa sme sodišče tudi odrediti, da se dopolni ali ponovi dokazovanje na sami ustni razpravi. 0 Prim. § 286 c. pr. r. 1 Prim. § 351. 2 Po § 377. s Sodna pisarna obvesti stranke tudi brez sodniške odredbe o tem, da so prispeli spisi o izvedbi doka¬ zov (§ 378/4 sp.). 4 Zoper dopolnitev ni pravnega sredstva, zoper od¬ klonitev ni samostojnega pravnega sredstva (§ 387). Predlog se sme na ustni razpravi ponoviti. 5 Pri senatnem predsedniku pred narokom. 6 Gl. §§ 360, 385, 440, 463, 458. § 383. — Predsednik razloži na ustni razpravi ob primernem času po zapisnikih in ostalih spi¬ sih uspeh dokazovanja, ki ni bilo izvršeno pred pravdnim sodiščem. Če se ta razložitev po mnenju kakšne stranke v znatnih točkah razlikuje od vsebine spisov, se prečita na njen predlog vsa vsebina zapisnika o dokazovanju, pa tudi drugih spisov, ki se tičejo dokazovanja. Strankam je na izvolji, se sklicevati v svojih govorih na vsebino spisov o dokazovanju, tudi še preden je predsednik razložil uspeh dokazovanja. Prim. § 287 c. pr. r. §§ 384—38?. Postopek ob izvajanju dokaza. § 384. — Za vabila kakor tudi za vse drugo, česar je treba, da se izvede dokaz, skrbi predsed¬ nik senata po službeni dolžnosti, če se izvaja do¬ kaz pred pravdnim sodiščem, sicer pa sodnik, ki mu je poverjena izvedba dokaza. Ta sodnik do¬ loči po službeni dolžnosti tudi narok za izvedbo dokaza. Stranke smejo privesti na razpravo pred pravdno sodišče tudi brez sodnega vabila priče in izvedence, ki so jih že predlagale ali ki jih na- merjajo predlagati na ustni sporni razpravi. 1 Prim. § 288 c. pr. r. 1 Vendar mora sodišče povabiti priče, ki jih je pri¬ pustilo z dokaznim sklepom. § 385. — Stranke smejo prisostvovati izvaja¬ nju dokaza; smejo po predsedniku ali po sod¬ niku, ki vodi dokazovanje, ali z njih dovolitvijo neposredno zastavljati pričam in izvedencem ona vprašanja, 1 o katerih mislijo, da so potrebna za pojasnitev ali dopolnitev izpovedb kakor tudi za pojasnitev spornega razmerja ali onih razmerij, ki so bistvena za oceno dokazne moči kakšne iz¬ povedbe. Sodnik ne sme dopustiti vprašanje, ki se mu zdi neprimerno. 2 Dokazovanje se izvaja, kolikor je po stanju stvari možno, najsi ne pride nobena povabljenih strank. Vendar pa sme dopustiti pravdno sodišče 3 ali, če izvajanje dokaza še ni končano, tudi od¬ rejeni ali zaprošeni sodnik, da se izvedba do¬ kaza dopolni, če izkaže stranka verjetnost, da je ostala izvedba v bistvu nepopolna zato, ker stranka spričo nepričakovane zapreke ni mogla 414 Pravna sredstva, Priti, in če je moči dokazovanje dopolniti, ne da bi se spor znatno zavlekel. Prim. § 289 c. pr. r. 1 Prim. §§ 248, 438 (glede prič), § 463 (glede izve¬ dencev), § 476 (glede zaslišanja strank). Dokazovanje oz. zasliševanje vodi predsednik senata ali sodnik po- edinec, odrejeni ali zaprošeni sodnik. Stranke same ne zaslišujejo prič, izvedencev in strank, temveč imajo samo pravico, stavljati pojasnila ali dopolnilna vprašanja (gl. tudi § 437). 2 Če zavrnejo vprašanje predsednik, odrejeni ali zaprošeni sodnik, odloči o tem senat (§ 248). Zoper zavrnitev ni samostojnega pravnega sredstva (§ 387). 3 Gl. § 382. § 386. — Izvedenemu dokazu, ki ga je izvršilo inozemsko oblastvo, najsi ima izvedba nedo- statke po inozemskih zakonih, stranka ne sme prigovarjati, če ustreza ta izvedba zakonom, ki veljajo za pravdno sodišče. Prim. § 290 c. pr. r. § 387. — Samostojno pravno sredstvo ni do¬ pustno zoper sklepe, s katerimi so bili zavrnjeni ponujeni dokazi 1 ali po drugem odstavku § 374 nove činjenične navedbe in ponudbe novih doka¬ zov; zoper sklepe, s katerimi se odreja izvajanje dokazov ali se poverja to odrejenemu sodniku; 2 zoper sklepe, s katerimi se izdajajo zaprosila za izvedbo dokaza; 3 nadalje zoper sklepe, s kate¬ rimi se ne dopuščajo vprašanja strank ob doka¬ zovanju, 4 ali zoper sklepe, s katerimi se določa rok za izvedbo dokaza ali za dobavo spisov, ki se nanašajo na dokazovanje, izvršeno zunaj naše države; 6 naposled zoper sklepe, s katerimi se do¬ voljuje ali odklanja uporaba dokaza po drugem odstavku § 375 ali s katerimi se odklanja dopol- 413 §§ 387-389. nitev dokazovanja, predlagana po dragem od¬ stavku § 382. Vobče ni dopustno pravno sredstvo: zoper sklepe, s katerimi se dopušča stenografsko bele¬ ženje dokazovanja; 6 s katerimi se dopušča doka- zovalcu po prvem odstavku § 379, vročiti zapro¬ silo, naposled s katerimi se določa dopolnitev ali ponovitev 7 dokazovanja. 8 Prim. § 29i c. pr. r. 1 § 371. 2 §§ 373, 375. 3 §§ 379, 381. 4 § 385. 5 § 379. 6 § 376. 7 §§ 342, 360, 382, 385, 485. s Izvršenega bodisi pred pravdnim sodiščem ali pred odrejenim ali zaprošenim sodnikom. Tretje poglavje. Dokaz z listinami. Dokazna moč listin. § 388. -— Listine, ki jih izda v državi v pred¬ pisani obliki in v mejah svojega službenega področja javno 1 oblastvo ali ki jih izda v svojem poslovnem področju oseba, uživajoča po zakonu samem javno zaupanje 2 (javne listine), 3 doka¬ zujejo ono, kar v njih službeno odreja ali iz- § 388. 1. Potrdilo, ki ga izda občina, je javna li¬ stina. (Zagreb SS B z dne 11. maja 1925., Tli. VII, 53.) 2. Popis zapuščine je javna listina, ki se more ovreči le po določbi § 292 c. pr. r. [= S 388]. (Zagreb SS B z dne 6. februarja 1935., Sl. Pr. II, 467.) 416 Javne listine. javlja ali posvedočuje oblastvo ali oseba javnega zaupanja. Prav to velja tudi za listine, ki so iz¬ dane zunaj naše države, toda jih izdado v mejah svojega področja javni organi, podrejeni obla- stvu s sedežem v naši državi. 4 Dopustno je dokazati, da je v listini neres¬ nično posvedočen dogodek ali da je v njej neres¬ nično posvedočena činjenica ali da je listina sama nepravilno sestavljena. 5 Prim. § 292 c. pr. r. 1 Državno ali samoupravno. 2 Javni beležniki, sodni izvrševalci, vročevalci, poštni seli. 3 Oblika listine mora biti, kakor jo predpisuje zakon. 4 Diplomatska, konzularna, vojna zastopništva. 5 Ne pa tudi, da ni bila izrečena odredba oblastva, ki jo listina vsebuje. Ta se more ovreči samo z do¬ kazom, da je listina lažno napravljena. § 389. — Enako dokazno moč imajo tudi druge listine, ki so priznane s posebnimi zakonitimi predpisi za javne listine. 1 Listine, izdane zunaj naše države, ki veljajo v kraju izdaje za javne listine, imajo ob pogoju vzajemnosti tudi v naši državi dokazno moč jav¬ nih listin, če so predpisano overovljene.* Prim. § 293 c. pr. r. 1 Zlasti nalogi in odloki uradov za zavarovanje de¬ lavcev, pokojninskih zavodov, izvlečki iz krstnih, po¬ ročnih in mrtvaških matičnih knjig, izvlečki privile¬ giranih bančnih zavodov; pismene pogodbe o dr¬ žavnih nabavah (čl. 97 zak. o drž. rač.), listine cen¬ tralnega higijenskega zavoda v Beogradu, listine, ki se uporabljajo pri opravljanju službe pogodbenih po¬ štarjev, delavske knjižice, obveznice državnih dolgov in blagajniški zapisi, vse knjige, vpisniki in zapis¬ niki, ki se vodijo pri javnih oblastvih, knjige držav- 417 27 §§ 389-391. ne zveze zadrug za kmetijski kredit, legitimacije (po¬ slovne knjižice) zasebnih, nameščencev in delavcev po ur. z dne 24. marca 1938., Sl. N. 69—XXIII/164, Sl. L. 288. Prim. čl. 20 zak. o monopolu tobaka, čigar bese¬ dilo se po čl. 76 fin. zak. za 1. 1928/29 glasi: „Za pre¬ jeta posojila morajo izdajati pridelovalci zadolžnice, ki jih predpiše uprava državnih monopolov. Taka za¬ dolžnica je polnoveljaven dokaz za terjatev uprave državnih monopolov in pridelovalec ne more, če na¬ stane spor, izpodbijati ne obliko ne vsebino te li¬ stine. Prim. tudi čl. 11. 2 V tem pogledu določa § 289 np.: Overavljanje inozemskih listin se ureja z mednarodnimi pogodba¬ mi ali z uredbo ministra pravde. Nadaljnjega ove- ravljanja ni treba za listine, ki sta jih overovila naše poslaništvo ali naše konzularno oblastvo, v čigar ob¬ močju je bila listina napravljena ali overovljena, ali ki sta jih overovila tukajšnje poslaništvo ali tu¬ kajšnje konzularno oblastvo tiste tuje države, v ka¬ teri je listina napravljena ali overovljena. Z mednarodnimi pogodbami pa so dogovorjene še naslednje poenostavitve (gl. pravnopomočne pogodbe v dodatku pod II in konzularne konvencije pri čl. 9): a) Dokazno moč javnih listin imajo listine, ki so jih sestavila javna oblastva ali javni beležniki in ove¬ rili ti organi s službenim pečatom naslednjih držav — bivše Avstrije (čl. 35, 36), Bolgarije (čl. XVIII, XIX) in Italije (čl. 18, 19). Enako dokazno moč imajo tudi v teh državah napravljene zasebne listine, če so ove¬ rovljene po pristojnem oblastvu ali javnem beležniku. b) Nadaljnje poveritve ni treba, če je listino se¬ stavilo, izdalo ali poverilo sodišče, če jo je izdalo vrhovno upravno, drugo osrednje ali s tem zenačeno oblastvo in če je takšna listina opremljena s služ¬ benim pečatom tega oblastva, nadalje je zadostna samo poveritev sodišča, če je listino sestavil ali po¬ veril javni beležnik, vendar vse to le takrat, če se uporabljajo te listine pred sodišči ali varuškimi oblastvi, kadar gre za listine iz Belgije (vendar tu izključivši javne beležnike, čl. 7), Češkoslovaške (čl. 29), Ogrske (čl. 23, 24) in Poljske (čl. 43). 418 Zasebne listine c) V razmerju z naslednjimi državami zadostuje PO konzularnih konvencijah sestava ali overovitev tujih javnih listin po tukajšnjem konzulatu: Alba¬ nija (čl. 17, 18), Belgija (čl. 10), Češkoslovaška (čl. 13), Francija (čl. 23, 24), Grška (čl. 27), Španija (čl. 20), Poljska (čl. X), Zedinjene države Severne Ame¬ rike (čl. X). § 390. — Zasebne listine, ki jih je izdatelj podpisal ali na katerih je njegov ročni znak, overovljen od sodišča 1 ali od javnega belež- nika, 2 3 dokazujejo, da je podal izdatelj listine izjave, obsežene v njih. 45 Prim. § 294 c. pr. r. 1 Gl. § 288 np. in §§ 329 sl. sp. 2 Gl. § 88 zb. 3 Okrajna šerijatska sodišča so upravičena, ove- ravljati podpise muslimanov (čl. 2/2 zak. o ured. šer. sodišč, gl. op. pri § 1). 4 Sicer svobodna dokazna ocena. 5 O prej izdanih listinah gl. § 106 zus. in čl. 11. § 391. — Obči pogoji za dokazno moč trgo¬ vinskih knjig kakor tudi dnevnikov in sklepnih listov trgovinskih posrednikov (mešetarjev) se ocenjajo po veljavnih zakonih; koliko dokazno moč pa imajo, se ocenja po § 368. 1 Enako se ocenja tudi dokazna moč trgovinskih knjig, ki se vodijo v drugi državi po tam veljav¬ nih predpisih. 2 Sodišče mora oceniti po § 368, koliko daje knjiga, ki se vodi o poslih gospodarstva, obrta ali drugega poslovnega podjetja, dokaz glede svoje § 390. Dokazano pravilo § 294 c. pr. r. [= § 390] se ne tiče vprašanja materialne resničnosti dotične izja¬ ve v listini ali njene veljave. Nasprotni dokaz, da za dotično izjavo ni bilo prave privolitve, ni izklju¬ čen. (Zagreb SS B z dne 20. junija 1922., Th. III, 273.) 419 27 * §§ — 395. vsebine in glede poslov in dejanj, ki se nanje opirajo vpisi. Prim. § 295 c. pr. r. 1 Dokazno moč trgovinskih knjig ocenjuje sodišče po svobodnem prepričanju kakor vsakih drugih za¬ sebnih listin. O voditvi trgovinskih knjig gl. § 54, o voditvi dnevnika trgovinskega posrednika § 99 n. trg. zak. Dokazno moč javnih listin imajo, ako so podpisani v smislu pravil po guvernerju, direktorju ali upravitelju podružnice, knjige in izpiski iz njih Narodne banke, Državne hipotekarne banke, Privile¬ girane agrarne banke in Poštne hranilnice. Gl. tudi čl. li. 2 Gl. čl. 30 pravnopomočne pogodbe s Češkoslo¬ vaško. § 392. — Če je na listini kaj prečrtanega, iz- struganega ali drugače izbrisanega, pripisanega, ali če so na listini drugi zunanji nedostatki, mora oceniti sodišče po § 368, ali in v koliki meri je dokazna moč listine zmanjšana ali ukinjena. 1 Prim. § 296 c. pr. r. 1 To velja v enaki meri za javne in zasebne li¬ stine. Dokazovanje z listinami. § 393. — Listine, na katere se sklicuje 1 stranka v dokaz svojih navedb, mora predložiti sama so¬ dišču, razen če je po odredbah tega zakona so¬ dišče poklicano odrediti, da se listine dobavijo. 2 Prim. § 297 c. pr. r. 1 Po § 56 in 101 n. trg. zak. sme sodišče tudi samo, po službeni dolžnosti odrediti, naj mu ena ali druga ali obe stranki predložita trgovinske knjige ali naj § 393. Tudi prizivno sodišče sme zahtevati od jav¬ nega oblastva spise, na katere se je sklicevala stran¬ ka. (Zagreb SS B z dne 4. junija 1928., Th. VIII, 725.) 420 Predložitev listin. mu predloži trgovinski posrednik dnevnik radi pri¬ merjave s sklepnicami, izpiski in drugimi dokazili. 2 Gl. § 324. § 394. — Listine je treba predložiti tako, da moreta sodišče in nasprotna stranka pregledati vso njih vsebino. Če so važni samo posamezni deli listine, ki se tiče raznih pravnih razmerij, sme odrediti so¬ dišče na predlog, ko je pregledalo vso vsebino listine, da je pokazati razen uvoda, konca, da¬ tuma in podpisa nasprotni stranki samo ona me¬ sta, ki so važna za sporno pravno razmerje. 2 Dokazovalčevega nasprotnika je treba pozvati, naj se izjavi o predloženi listini. 3 Prim. § 298 c. pr. r. 1 Tudi odrejeni sodnik. 2 Zoper takšno odredbo ni pravnega sredstva (§ 415). 3 Gl. § 408. § 393. — Če je predložila stranka samo pre¬ pis 1 listine, ji sme naložiti 2 sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti, naj predloži izvirnik. 3 Če stranka tega ne stori, oceni sodišče po svobod¬ nem prepričanju, ali in koliko je verjeti predlo¬ ženemu prepisu glede na to, da je overovljen, glede na čas njegovega nastanka, na njegov izvir in na druge okolnosti. Pri tem mora skrbno oce¬ niti tudi ono, kar je navedla stranka kot razlog, da ni predložila izvirnika, nadalje vse ostale okolnosti poedinega primera. Prim. § 299 c. pr. r. 1 Izvirnik je treba predložiti v mandatnem, me¬ ničnem in čekovnem postopku, nadalje takrat, kadar gre za posebno pristojnost. 421 §§ 395—399. 2 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 415). 3 Nasprotnik sme zahtevati v informacijo pred¬ ložitev izvirnika že pred razpravo (§ 182). § 396. — Če se izvirnik listine ne more pred¬ ložiti na ustni razpravi zbog znatnih zaprek ali če smatra sodišče predložitev izvirnika važne li¬ stine za nevarno, češ, da se utegne izgubiti ali poškodovati, sme odrediti 1 sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti, da se predloži listina od¬ rejenemu ali zaprošenemu sodniku. V takem primeru odredi sodišče, katere okol- nosti naj se utrdijo z zapisnikom o tem sodniko¬ vem službenem dejanju; sme pa odrediti tudi to, da se dodaj zapisniku prepis listine ali izpisek iz nje. Dokazovalčevemu nasprotniku je treba nazna¬ niti o pravem času narok, ki ga je določil odre¬ jeni ali zaprošeni sodnik za predložitev listine. Če se listina na teni naroku ne predloži, se zbog tega dokazila ne zadrži nadaljevanje pravde. 2 Prim. § 300 c. pr. r. 1 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 415). 2 Posledica nepredložitve utegne biti zavrnitev tega dokazila po § 375. § 397. — Tudi med ustno razpravo je dopustno predlagati, 1 da se odredi predložitev listine, ki naj se uporabi za dokazilo, in ki je pri javnem oblastvu ali se čuva pri javnem beležniku in glede katere ne more stranka neposredno iz¬ poslovati, da bi se izročila ali pokazala. Če sodišče usvoji ta predlog, 2 odredi predsed¬ nik senata, česar je treba, da se listina dobavi. Prim. § 301 c. pr. r. 422 Predložitev listin. 1 Tudi predsednik senata sme to storiti sam, ne čakajoč na strankin predlog. 2 Zoper takšen sklep kakor tudi zoper zavrnitev ni pravnega sredstva (§ 415). § 398 . — Ko je listina predložena, se sme do- kazovalec odreči temu dokazilu samo, če pristane na to nasprotna stranka. 1 Prim. § 302 c. pr. r. 1 S predložitvijo postane dokazilo skupno, zbog česar ena stranka sama ne more svojevoljno razpo¬ lagati z njim. Prim. tudi §§ 441 in 459. Predlaganje listin po nasprotniku. § 399 . — Če stranka trdi, da je listina, važna za njeno dokazovanje, pri nasprotni stranki, sme naložiti sodišče 1 tej stranki na predlog prve stranke s sklepom, 2 naj predloži to listino. Stranka, ki to predlaga, mora predložiti prepis listine, ki bi jo morala predložiti nasprotna stranka; če pa tega ne more storiti, mora navesti kar najtočneje in najpopolneje vsebino listine in označiti činjenice, ki naj se dokažejo z listino. Razen tega je treba obrazložiti okolnosti, ki iz¬ kazujejo verjetnost, da je listina pri nasprotni stranki. Če se poda tak predlog izven ustne razprave, je zaslišati o njem ustno ali pismeno nasprotnika, preden se odloči o njem. Prim. § 303 c. pr. r. 1 Tudi odrejeni sodnik in zaprošeni sodnik (§§ 380, 344). 2 Zoper to ni samostojnega pravnega sredstva (§ 415). 423 §§ 400—40'?. § 400. — Predložitev listine stranka ne sme odkloniti: 1. če se je sama sklicevala na to listino zaradi dokazovanja v pravdi; 2. če mora po državljanskem pravu 1 izročiti ali pokazati listino; 3. če se smatra listina po svoji vsebini za skupno obema strankama. Za skupno se smatra listina zlasti glede onih oseb, v katerih korist je sestavljena ali katerih vzajemna pravna razmerja se z njo izpričujejo. Za skupna se smatrajo tudi pismena pogajanja o pravnem poslu med udeleženci ali med enim izmed njih in skupnim posrednikom posla. Prim. § 304 c. pr. r. 1 Zlasti, če mora nasprotnik predložiti svoje po¬ slovne ali trgovinske knjige po § 222 ob. z., po § 82 n. trg. z. itd., ali na podlagi solastninske pravice. § 401. — Predložitev drugih listin 1 se sme od¬ kloniti: 1. če se tiče njih vsebina rodbinskega živ¬ ljenja; 2. če bi nasprotna stranka s predložitvijo li¬ stine prelomila dolžnost, katero ji nalaga čast in poštenje; 3. če bi se prizadela stranki ali drugim ose¬ bam 2 sramota ali bi jim pretila nevarnost ka¬ zenskega pregona, ako bi se spravila vsebina listine v javnost; 4. če bi stranka s predložitvijo listine pre¬ lomila dolžnost molčečnosti, katero ji nalaga § 400. Pismena hranilna pogodba je hranilcu in položniku skupna listina. (Zagreb SS B z dne 13. ju¬ nija 1933., Sl. Pr. II, 401.) 424 Predložitev listin. država in katere ni veljavno razrešena, 3 ali če bi prekršila umetniško ali poslovno tajnost; 4 5. če je kaj drugih enako važnih razlogov, ki opravičujejo, odreči predložitev listine. Prim. § 305 c. pr. r. 1 Ki niso naštete v § 400. 2 Ne samo onim, ki so omenjeni v št. 1 § 417. 3 Prim. št. 3 § 417. 4 Na škodo stranke ali druge osebe. § 402. — Če se tiče kateri izmed razlogov, navedenih v § 401, samo posameznih delov listine, se mora predložiti overovljen izpisek iz listine. 1 Prim. § 306 c. pr. r. 1 Sodišče se sme prepričati, ali so razlogi odkla¬ njanja utemeljeni in sme zato odrediti, da se mu li¬ stina predloži. V takem primeru dokazovalec nima pravice, vpogledati listino samo. § 403. — Če nasprotna stranka taji. da ima listino, in sodišče 1 smatra, da so činjenice, ki naj se dokažejo z listino, važne in da obstoji dolžnost, predložiti listino, sme odrediti sodišče s sklepom zaslišanje nasprotne stranke pod pri¬ sego, 2 da se dozve, ali ima listino ali vsaj, ali ve, kje je listina, ali da je ni ona ali na njeno po¬ budo kdo drugi odstranil zato, da dokazovalec ne bi mogel priti do nje, ali da jo je naredil neporabno. 3 Sodnikovi izprevidnosti se prepušča, 4 odločiti po skrbni oceni vseh okolnosti, kako vpliva na presojo primera to, da nasprotna stranka ne po¬ stopa po nalogu, po katerem bi morala predložiti listino, o kateri je priznala, da jo ima, ali če taji. da jo ima, pa se sploh ne da zaslišati o tem ali se ne da zaslišati pod prisego, ali če izhaja iz 425 §§ 403 — 405 . njenih izpovedb, da je listina namerno odstra¬ njena ali narejena neporabno. Zlasti pa je sod¬ niku presoditi, ali naj se smatrajo dokazovalčeve navedbe o vsebini listine v teh primerih za do¬ kazane. 5 Prim. § 307 c. pr. r. 1 Tudi odrejeni in zaprošeni sodnik, če ni spora o tem, da mora nasprotnik predložiti listino. 2 Če je nasprotna stranka, zaslišana brez zapri¬ sege, tajila da ima listino. Če je priznala, odredi so¬ dišče takoj predložitev listine s sklepom. 3 Zoper sklep ni samostojnega pravnega sredstva. 4 Sklep ni izvršljiv zoper nasprotnika, sodišče vse te okolnosti zgolj svobodno ocen ja. Če hoče dobiti ocenjevalec listino, mora tožiti na predložitev, če in kolikor ima pravico na to. 5 Za trgovinske knjige velja določba § 56 n. trg. zak.: Med sodnim postopkom sme sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti odrediti, naj mu ena ali druga ali obe stranki predložita trgovinske knjige. Podobno glede dnevnika trgovinskega posrednika po § 101 n. trg. zak. Predlaganje listin po drugih osebah. § 404. — Ce je listina, potrebna za dokazova¬ nje, v rokah druge osebe, ki je dolžna, izročiti ali pokazati listino, bodisi po predpisih držav¬ ljanskega prava, bodisi zato, ker je listina po vsebini skupna za dokazovalca in to drugo osebo (§ 400, št. 3.), sme naložiti sodišče 1 tej drugi osebi na dokazovalčev predlog s sklepom, 2 naj položi v določenem roku to listino ob dokazovalčevib stro¬ ških pri pravdnem sodišču, da se uporabi na ustni razpravi. O takem predlogu odloči pravdno sodišče, ko je zaslišalo nasprotno stranko in drugo osebo, o kateri se trdi, da je imetnica listine; če pa ta taji, 426 Predložitev listin. da ima listino, 3 je ugoditi predlogu samo takrat, kadar predlagajoča stranka verjetno izkaže, da je listina v rokah te druge osebe. Da se zaslišijo udeleženci, za to sme določiti sodišče poseben narok. 4 Sklep se sme izvršiti, 5 ko postane pravno¬ močen in ko izteče rok za predložitev listine. Če se predlog zavrne, se povrnejo dozdevne¬ mu imetniku listine potrebni stroški, ki so mu bili povzročeni s tem postopanjem, ako jih za¬ hteva. 6 Prim. § 308 c. pr. r. 1 Tudi odrejeni in zaprošeni sodnik, če o dolžnosti, predložiti to listino, ni spora. 2 Zoper sklep je dopusten samostojen rekurz. 3 Druga oseba nima pravice, odklanjati predlo¬ žitev listin iz razlogov § 40t, ker gre samo za listine, naštete v št. 2 in 3 § 400. 4 Sodišče sklepa tudi, če druge osebe na narok ni. 6 Nasprotno sklepu iz § 400, gl. tam op. 3. 6 Ti stroški tvorijo pozneje del pravdnih stroškov. § 405. — Če je treba osebo, o kateri se trdi, da ima listino, prisiliti s tožbo, da izroči ali pokaže listino, bodisi zato, ker ni uspelo ver¬ jetno izkazati, da je listina pri tej drugi osebi, bodisi zato, ker je zavisna odločba o tem, ali je druga oseba dolžna, izročiti ali pokazati listi¬ no, od predhodne preiskave in ugotovitve 1 spor¬ nih čin jeni čnih okolnosti, sme odrediti 2 pravdno sodišče na predlog, da se odgodi nadaljevanje ustne razprave, dokler ne izteče rok, ki se ob¬ enem določi dokazovalcu za predložitev listine (§ 375). Toda dokazovalčev nasprotnik sme predlagati, tudi preden izteče prednji rok, da se nadaljuj razprava, če se odloči o dokazovalčevi tožbi zo- 427 g§ 405—409. per drugo osebo prej ali če dokazovalec odlaša z vložitvijo tožbe ali z nadaljevanjem pravde ali z izvršbo. 3 Listina se predloži ob dokazovalčevih stroš¬ kih. 4 Prim. § 509 c. pr. r. 1 Za dolžnost, predložiti listino, ne zadostuje ver¬ jetno izkazilo. Zato se tudi dolžnost ne more doka¬ zovati v tej pravdi, ki teče med drugima osebama. 2 Zoper ta sklep ni pravnega sredstva (§ 415), za¬ vrnilni sklep pa utegne utemeljevati razlog pomanj¬ kljivega postopka. 3 Poskušeni dokaz se navede v činjeničnem stanu sodbe (§ 514/2) in se sme po § 625 uporabiti za obno¬ vitveni razlog. 4 Ki so del pravdnih stroškov. Dokaz pristnosti listine. § 406. — Glede listin, ki se kažejo po obliki in vsebini za javne listine, se domneva, da so pristne. Ce sodišče dvomi o pristnosti, sme odrediti 1 na predlog ali po službeni dolžnosti, da se izjavi o njeni pristnosti oblastvo ali oseba, od katere baje izvira ta listina. 2 Če se dvom ne da tako odstraniti, 3 mora dokazati pristnost listine oni, ki jo hoče uporabiti za dokazilo. Prim. § 310 c. pr. r. 1 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 415). 2 Dvom o pristnosti inozemske javne listine se da odstraniti tudi po določbi 2. odst. S 407. 3 Če torej povprašanje pri oblastvu ni imelo uspeha, če se sodišču ne zdi primerno vprašati, ali če se sodišče ne odloči za postopek po 2. odst. § 407. § 406. Sodišče je dolžno preiskati, ali je bilo obla¬ stvo upravičeno, izstaviti pooblastilno listino, kadar se takšna predloži. (Zagreb SS B z dne 22. februarja 1921., Th. III, 190.) 428 Pristnost listin. 8 407 . — Sodišče oceni po okolnostih primera, ali je smatrati brez nadaljnjega dokaza za prist¬ no listino, ki je videti, kakor bi jo bilo izdalo inozemsko oblastvo ali izdala inozemska oseba javnega zaupanja. Za dokaz pristnosti take listine zadošča, kjer ni posebnega drugega predpisa, da jo overovi ministrstvo za zunanje posle ali poslanik ali konzul naše države. Prim. § 311 c. pr. r. § 408 . — Pristnost zasebne listine se smatra za neizpodbijano, če se dokazovalčev nasprotnik ni izjavil 1 o njeni pristnosti in se iz njegovih ostalih izjav ne vidi njegova namera, izpod¬ bijati njeno pristnost. Če je na listini podpis, se mora izjaviti dokazovalčev nasprotnik tudi o pristnosti podpisa; sicer ga zadenejo iste pravne posledice. 2 Izpodbijano pristnost zasebne listine ali pod¬ pisa, ki je na njej, mora dokazati oni, ki hoče uporabiti to listino za dokazilo. Prim. § 312 c. pr. r. 1 Nasprotnika je treba pozvati nato (§ 394). 2 Če se pristnost podpisa ne prereka, je po § 390 dokazano, da je podal izdatelj listine izjave, ki so obsežene v njih. 8 409 . — Stranko, 1 ki izpodbija pristnost li¬ stine ali podpisa iz objesti, je treba kaznovati zbog objesti (§ 268). 2 § 408. Sodišče smatra listino upravičeno za pristno, ako je bila ta prečitana na razpravi, na kateri je bila navzočna nasprotna stranka s svojim zastopni¬ kom in se je ta mogla izjaviti o pristnosti. (Zagreb SS B z dne 22. februarja 1927., Th. VIII, 375.) §§ 409—414. Prim. § 313 c. pr. r. 1 Ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. 2 Zoper to samostojen rekurz. Primerjanje rokopisov. § 410 . — Pristnost ali nepristnost listine se sme dokazovati tudi s primerjanjem rokopisov. Za primerjanje se smejo rabiti samo taka pisanja, katerih pristnost ni izpodbijana ali se vsaj da dokazati brez večje zakasnitve. Predpisi tega zakona o predlaganju dokaznih listin se uporabljajo tudi na predlaganje pisanj za primerjanje rokopisov. Ce ni dosti rokopisov za primerjanje, se sme naložiti 1 oni stranki, glede katere naj se ugotovi, ali izvira pisanje od nje, naj napiše pred pravd¬ nim sodiščem ali pred odrejenim ali zaprošenim sodnikom nekoliko besed, ki se ji označijo. Kar stranka napiše, se priloži razpravnemu zapisniku. Sodišču je prepuščeno oceniti, koliko vpliva na dosego dokaza to, ker stranka neče sku¬ šati takega naloga sodišča ali ker piše z očividno pretvorjeno pisavo. Prim. § 514 c. pr. r. 1 Tudi odrejeni in zaprošeni sodnik. Zoper sklep ni pravnega sredstva (§ 415). § 411 . — Rokopise sme sodišče samo 1 primer¬ jati ali pa sme, če je v dvomu, zahtevati mnenje izvedencev. 0 uspehu primerjanja rokopisov odloča so¬ dišče po svobodnem prepričanju. Prim. § 315 c. pr. r. 1 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 415). 430 Čuvanje in obnavljanje listin. — Pojasnilne stvari. Čuvanje listin pri sodišču. § 412. — Listine, ki se jim izpodbija pristnost ali ki se jim prigovarja, češ, da je njih vsebina spremenjena, se smejo 1 pridržati pri sodišču, 2 do¬ kler se pravnomočno ne konča pravda, 3 razen če jih je treba izročiti v korist javnega reda dru¬ gemu oblastvu. Prim § 316 c. pr. r. 1 Zoper to ni samostojnega pravnega sredstva (§ 415). 2 Gl. §§ 181 in 286/3. 3 Splošno pravilo je, da se pridrže v spisu, dokler pravda ni pravnomočno končana. Ce se vrnejo prej, se eventualno obdrži overovljen prepis. Prej se smejo vrniti tudi, če postopek miruje. Gl. o tem § 170 sp. Obnova listine. § 413. — Če postane zasebna listina nečitna ali če se poškoduje, sme zahtevati njen imetnik ali vsak drugi udeleženec od izdatelja listine, naj se listina ob predlagateljevih stroških sodno obnovi. Zaradi tega je treba povabiti vse osebe, zoper katere bi morala služiti listina po stanju stvari za dokaz. 1 Če se izdatelj temu upira, ga je dopustno prisiliti samo s tožbo, da obnovi listino. Prim. § 317 c. pr. r. 1 Postopek o tem je nepravdni. Pojasnilne stvari. § 414. — Sodišče presodi po skrbni oceni vseh okolnosti, koliko dajo dokaz spomeniki, mejni znaki, mejniki, jezdne mere in podobni znaki §§ 414—416. ali rovaši, o katerih je ugotovljeno, da so služili strankam v njih občevanju. Odredbe §§ 399 do 405 se morajo uporabljati smiselno tudi na predlaganje pojasnilnih stvari. 1 Prim. § 518 c. pr. r. 1 Zlasti tudi nalog, du predloži pojasnilne stvari druga oseba. O pridržanju oglednih in pojasnilnih stvari pri sodišču gl. § 170 sp. § 415 . — Zoper sodne sklepe, odredbe in na¬ loge, izdane po §§ 594, 395, 396, 397, 405, prvem in drugem odstavku, in §§ 406, 410 in 411, ni prav¬ nega sredstva. Zoper sklepe po §§ 399, 403 in 412 ni samo¬ stojnega pravnega sredstva. Prim. § 319 c. pr. r. Četrto poglavje. Dokaz s pričami. Nedopustnost in odklanjanje pričanja. § 416 . — Za priče 1 se ne smejo zasliševati: 2 1. osebe, ki niso sposobne priobčiti ono, kar so opazile, ali ki niso bile ob času, na katerega bi se morala nanašati njih izpovedba, sposobne, opaziti činjenico, ki jo je treba dokazati; § 416. 1. Priče morejo izpovedati samo o tem, kar so opazile prej, preden so bile zaslišane. (Zagreb SS B z dne 22. februarja 1928., Th. Vlil, 638.) 2. Tudi izpoved priče, ki je v rodbinskem razmerju s stranko, ali ki je bila zbog lažnega pričanja ali prisege že kaznovana, more biti zadosten spoznavni vir. (Zagreb SS B z dne 26. februarja 1929., Th. Vlil, 882.) 432 Nedopustnost pričanja. 2. duhovniki o onem, kar jim je bilo zaupano pri spovedi ali sicer kot službena duhovska taj¬ nost; 3. državni uradniki, če bi s svojo izpovedbo prekršili službeno tajnost, katero so zavezani čuvati, dokler jih njih starešine ne razrešijo dolžnosti, čuvati to tajnost. 3 4 Prim. § 320 c. pr. r. 1 In tudi kot stranke (§ 467). 2 Prepoved je absolutna, zaslišanje izključeno, tudi če bi bili sporazumni obe stranki. 3 § 71 č. z.: Uslužbenec mora čuvati službeno taj¬ nost, ne glede na to, ali je v aktivni službi ali ne. Za službeno tajnost se smatra vse, kar je zvedel uslužbenec v službi in v svojem uradnem poslovanju in kar bi utegnilo, ko bi se razglasilo, izpodnesti uspeh državne službe ali bi bilo drugače škodljivo za državo ali poedince. V obči prid ga sme pristojni minister odvezati te dolžnosti. — Podobno § 73 zak. o drž. prom. osebju. 4 Gl. nadalje § 32 zak o zdravnikih z dne 14. januarja 1931., Sl. N. 17—V.20, Sl. L.' 18 ki določa: Zdravniki so dolžni, kolikor izvršujejo prakso, izdati zdravniško tajnost: 1) če zahtevajo to od njih starši ali varuhi in gre za maloletno osebo; 2) če jih na zahtevo sodnih oblastev odveže varovanja tajnosti v območju uprave mesta Beograda minister za socialno politiko in narodno zdravje, v območju banovine pa ban. Minister za socialno politiko in narodno zdravje odnosno ban sme odvezati zdravnike varovanja taj¬ nosti samo, če je treba zaščititi upravičene javne ko¬ risti, ali če je privatna korist važnejša kot ona, da se varuje tajnost. — Kadar zdravniki izvršujejo jav¬ no službo, veljajo glede tajnosti predpisi o službeni tajnosti. Izdeželne osebe so izvzete domači sodni oblasti. Če bi bilo potrebno njih zaslišanje, je zaprositi zato oblastva njih države. 433 28 § 417 . § 417. — Priča sme odkloniti pričanje: 1 1. na vprašanja, ki bi bil odgovor nanje v sra¬ moto ali bi nastala z njim nevarnost kazenskega pregona priči, njenemu zakonskemu drugu, zaro¬ čenki, zaročencu ali osebi, s katero je priča v sorodstvu 2 ali svaštvu do katere koli stopnje v premi vrsti, v stranski pa do druge stopnje ali s katero je zvezana po posvojitvi; nadalje nje rednikom, rejencem, varuhu ali varovancu; 2. na vprašanja, ki bi prizadel odgovor nanje neposredno in znatno imovinskopravno škodo priči ali kateri izmed oseb, označenih pod št. 1.; 3. o činjenicah, o katerih priča ne bi mogla pričati, ne da bi prelomila svojo dolžnost molčeč¬ nosti, pripoznane od države, kolikor ni pravilno razrešena te dolžnosti; 3 4. o onem, kar je stranka zaupala priči kot svojemu odvetniku; 4 5. na vprašanja, na katera priča ne bi mogla odgovoriti, ne da bi izdala umetniško ali po¬ slovno tajnost. 5 Pričanje se sme odreči v primerih pod št. 1. in 2. glede tam označenih svojcev tudi takrat, kadar ni več zakonskega razmerja. Prim. § 321 c. pr. r. 1 Sodišče na oprostitev ne pazi, priča mora sama zahtevati, naj se oprosti pričevanja (§§ 419, 420). 2 Zakonskem ali nezakonskem. 3 Gl. o tem oprostitve konzulov in konzular¬ nih uradnikov. Čl. 11 konvencije o nastanitvi in kon¬ zularni službi z Albansko republiko pravi v tem po¬ gledu: Konzularni uradniki smejo odkloniti pričanje pred sodiščem iz razloga službene tajnosti. Ista pra¬ vica je pridržana uslužbencem konzularnega obla- stva, kolikor so državljani države, ki ji oblastvo pri¬ pada. — Če sodišče ne prizna, da je odklonitev zbog 434 Odklonitev pričanja. službene tajnosti utemeljena, mora obvestiti o tem svojo vlado, ki se bo obrnila na diplomatskega pred¬ stavnika države, kateri pripada konzularni uradnik, da bi se rešil spor po diplomatski poti. Uporaba ka¬ kršne koli sile s strani sodišča je izključena. — Podobno kakor ta konvencija rešujejo to vpraša¬ nje tudi pogodbe z belgijsko-luksemburško carinsko unijo, z Bolgarijo, s Češkoslovaško, Francijo, z Gr¬ ško, Italijo, Japonsko, Madžarsko, Nemčijo, Nizozem¬ sko, s Poljsko, Španijo, Švico, Turčijo, z Veliko Bri¬ tanijo in Irsko, z Združenimi državami severnoame¬ riškimi (N. p. gl. op. 1 pri čl. 9.) 4 § 21/4 za. določa: Odvetnik mora varovati taj¬ nost o stvareh, ki se mu zaupajo; vendar pa to ne sme biti na škodo njegovi pravici, označiti zaradi svoje osebne opravičbe vir svojega zaznan ja. V vsakem postopanju je oproščen dolžnosti, pričati o tem, kar mu je bilo zaupano kot odvetniku, ali izročiti spise, s katerimi so se mu priobčile zaupne stvari ali ki so sestavljeni o takih zaupnih stvareh. § 38 zb. določa: Javni beležnik mora varovati služ¬ beno tajnost, kolikor ni dolžan po kakšnem zakonu, dajati pojasnil. Dolžnosti, varovati službeno tajnost, ga sme v posameznem primeru oprostiti predsednik okrožnega sodišča z obrazloženim odlokom. Preden izda predsednik ta odlok, mora zaslišati prizadete stranke. — Javni beležnik mora skrbeti, da tudi nje¬ govo pomožno osebje varuje tajnost. — Činjenice in razmerja, ki je zanje zvedel kot javni beležnik, ne sme izdati in tudi ne uporabiti na škodo stranke, v katere stvari je posloval kot javni beležnik. 5 V tem pogledu prim. § 104 zadr. zak.: Revizorji in člani upravnega in nadzornega odbora revizijskih zvez in njihovo osebje morajo varovati tajnost o po¬ slovnih razmerah in posameznih poslih pregledanih zadrug in zvez, kolikor jih zvejo ob reviziji ali na drug način v izvrševanju svojih dolžnosti. Te dolž¬ nosti ni nasproti Glavni zadružni zvezi in tudi ne na¬ sproti sodiščem v civilnih in kazenskih stvareh, ki se tičejo pregledane zadruge ali zveze ali elanov njiho¬ vega upravnega in nadzornega odbora, kakor tudi ne nasproti pristojnim oblastvom v primerih § 54. 435 28 ' Po enakih vidikih, kakor so izraženi v tej določbi, bo vobče presojati možnost oprostitve od pričanja glede drugih oseb, ki so kakor koli vezane, da ču¬ vajo gospodarsko, poslovno ali umetniško tajnost. N. pr. članov gospodarskega sveta po § 7 zak. o go¬ spodarskem svetu z dne 18. marca 1932., Sl. N. 61 — XXVIII/190, Sl. L. 282. § 418. — O napravi in vsebini pravnih po¬ slov, pri katerih je bila priča prisotna kot po¬ vabljena priča; o činjenicah, ki se tičejo imovin- skih poslov, pogojenih z zakonskim ali rodbin¬ skim razmerjem; o porodih, o ženitvah ali o smrti svojcev, označenih v § 417, št. 1; naposled o dejanjih, ki jih je opravila priča glede spor¬ nega pravnega razmerja kot pravni prednik ali zastopnik 1 ene izmed strank, se ne sme odreči pričanje iz bojazni za imovinsko škodo. Prim. § 322 c. pr. r. 1 Zakoniti ali pooblaščeni. § 419. — Priča, ki sploh neče izpovedati ali neče izpovedati o poedinih vprašanjih, mora na¬ vesti za to razloge ustno ali pismeno pred naro¬ kom, določenim za njeno zaslišanje, ali na sa¬ mem tem naroku. Če bi se kaj oporekalo, mora izkazati verjetnost teh razlogov. V prvem primeru se mora ono, kar priča na¬ vede, priobčiti strankam, če je mogoče, še pred narokom, določenim za zaslišanje. Prim. § 323. § 420. — Ali ima priča pravico, odkloniti pri¬ čanje, odloči s sklepom 1 pravdno sodišče, če bi morala priča pričati pred njim, sicer pa odrejeni Odklonitev pričanja. ali zaprošeni sodnik. Preden sodišče odloči, sme povprašati stranke. Če bi se o tem uvedla razprava, ni treba, da bi bila priča zastopana z odvetnikom. Če je iz¬ javila priča pismeno ali ustno na zapisnik, zakaj neče pričati, se morajo upoštevati njene navedbe ob odločanju o tem, ali je odklonitev pričanja opravičena, tudi takrat, kadar ne pride na narok, določen za njeno zaslišanje. 2 Prim. § 324 c. pr. r. 1 Zoper sklep, s katerim se ne priznava pravica, odkloniti pričanje, ima priča takoj rekurz, zoper na¬ sprotni sklep, s katerim se ta pravica priznava, stranke nimajo samostojnega pravnega sredstva (§ 445). 2 Vendar zadenejo pričo posledice neposlušnosti, ako sedišče odklanjanja pričevanja ne prizna za utemeljeno (prisilna privedba, izsilitev pričevanja in prisege, kazen zbog objesti, povračilo povzročenih pravdnih stroškov, povračilo druge povzročene škode). § 421. — Če priča neče pričati, ne da bi na¬ vedla razloge za to, ali če ostane priča pri tem, da neče pričati, celo potem, ko se odloči, da od¬ klonitev pričanja ni opravičena, ali če priča neče opraviti zahtevano prisego, se sme prisiliti po službeni dolžnosti k pričanju z denarno kaznijo do deset tisoč dinarjev ali s priporom. Pripor sme trajati samo dotlej, dokler teče pravda na dotični stopnji, ne sme pa trajati nikoli nad šest tednov. Pravdno sodišče odreja posamezna prisilna sredstva in njih izvršitev tako. kakor je pred¬ pisano z zakonom o izvršbi in zavarovanju, 1 za¬ prošeni sodnik pa takrat, kadar se vrši zaslišanje pred njim. 2 Pred odločbo je treba pričo zaslišati. §§ 421—424 Prim. § 325 c. pr. r. 1 §§ 508 sl. ip. 2 Odrejeni sodnik teh prisilnih sredstev ne sme uporabiti. § 422. — Pravdnemu sodišču je odločiti o tem, ali in koliko vpliva na nadaljnji postopek v glavni stvari to, da priča neopravičeno ni hotela pričati, priseči ali da so se zbog tega uporabila zoper njo prisilna sredstva. Zato mora odrejeni ali zaprošeni sodnik vselej tak dogodek nemu¬ doma naznaniti pravdnemu sodišču, 1 ki sme od¬ ločiti o tem brez predhodne ustne razprave. 2 Kadar koli priča neopravičeno odkloni pri¬ čanje, je odgovorna strankam za škodo, povzro¬ čeno s tem, da je ovrla ali zavlekla dokazova¬ nje; 3 zlasti mora tudi povrniti vse stroške, ki so bili povzročeni z njenim odklanjanjem priča¬ nja. 4 Če priča ni hotela pričati iz objesti, se izreče razen tega zoper njo kazen zbog objesti. 5 O dolž¬ nosti, povrniti stroške, sklepa pravdno sodišče; 6 kazni zbog objesti pa sme izrekati tudi odrejeni ali zaprošeni sodnik. Prim. § 326 c. pr. r. 1 Gl. § 381. 2 Zoper nadaljevanje ustne razprave ni pravnega sredstva (§ 445). 3 Povrnitev te škode se mora zahtevati s posebno tožbo. 4 O tem izda pravdno sodišče po službeni dolžno¬ sti sklep, da je priča dolžna povrniti pravdne stroške. Ta sklep je dopustno pobijati s samostojnim rekur- zom. Ko postane sklep pravnomočen, predlaga stranka odmero stroškov (§ 430). 5 Zoper to samostojen rekurz. 3 Če priča samo izostane, sklepata o tem tudi od¬ rejeni in zaprošeni sodnik (§ 429). 438 Pričanje. Ocena pričanja. § 423. — Sodišču je oceniti po svobodnem pre¬ pričanju skrbno vse okolnosti, ki vplivajo na pričino nepristranost in na verodostojnost njene izpovedbe. Prim. § 327 c. pr. r. Izvajanje dokaza po odrejenem ali zaprošenem sodniku. § 424. — Izvedbo dokaza s pričami sme pove¬ rili pravdno sodišče odrejenemu ali zaprošenemu sodniku: 1. če bi se laže dozvedela resnica, ko bi se zaslišala priča na licu mesta; 1 2. če bi imela izvedba dokaza pred pravdnim sodiščem znatne težkoče; 2 3. če bi povzročalo zaslišanje pred pravdnim sodiščem nerazmerno velike stroške glede na od¬ škodnino za pričino zamudo časa, za nje potne stroške in bivanje v kraju zaslišanja; 3 4. če je priča zadržana, priti pred pravdno sodišče. Priča, ki zbog bolezni, slabotnosti ali iz dru¬ gih razlogov ne more zapustiti svojega stanova¬ nja, da bi bila zaslišana, in priča, ki po veljavnih odredbah ni dolžna, priti pred sodišče, da bi bila zaslišana v civilnih stvareh, se zasliši v svojem stanovanju. 4 Člane vladarskega doma zaslišuje kot priče predsednik okrožnega sodišča njih bivališča v njih stanovanju. Ne glede na okolnosti, označene v prvem od¬ stavku, št. 3., tega paragrafa, se povabijo priče 439 §8 424—428. pred pravdno sodišče, če kakšna stranka izjavi, da je pripravljena plačati, brez pravice do po¬ vračila, stroške, ki se povzroče s tem, kolikor bi bili večji od stroškov za izvedbo dokaza pred odrejenim ali zaprošenim sodnikom. Predsednik senata sme odrediti, da položi ta stranka v do¬ ločenem roku vnaprej za kritje teh stroškov znesek, ki ga določi on (§ 428, drugi odstavek). Prim. § 328 c. pr. r. 1 Zlasti, če se s tem združi ogled (§§ 464 sl.). 2 N. pr. iz razlogov, ki so navedeni v št. 3 § 340. 3 Gl. § 442. 4 Glede konzulov in konzularnih uradnikov glej te ugodnosti pri čl. 9 in § 417 op. 3. Zaradi primera se navajata prva dva odst. čl. 9 konzularne konven¬ cije s Češkoslovaško, ki se glasita: Konzularni urad¬ niki so zavezani, na poziv sodnega oblastva pričati pred sodiščem. Če gre za poklicnega konzularnega uradnika, ga vpraša sodno oblastvo pismeno, ali želi biti zaslišan na konzularnem sedežu ali pa hoče priti osebno pred sodišče. Uradnik mora odgovoriti pi¬ smeno in nemudoma. Ce je treba izvršiti zaslišanje na konzularnem sedežu, se mora odrediti vselej tako. da se lahko izvrši v roku, ki ga eventualno odredi sodno oblastvo. — Zaslišanje se mora izvršiti v obliki, predpisani s krajevnimi zakoni, in zapisnik mora biti prav tako sestavljen v tej obliki. Vabila za priče. § 425. — Vabila za priče izdaja sodišče. 1 Vabilo mora obsegati imena strank in kratko oznamenilo predmeta zaslišanja, nadalje nalog priči, naj pride zaradi pričanja na narok, za ka¬ terega je obenem označen čas in kraj. V vabilu je treba navesti poleg tega zakonite predpise o pričnini in zakonite posledice izostanka. Prim. § 329 c. pr. r. 440 Vabila za priče. 1 Predsednik senata ali sodnik, ki mu je pover¬ jena izvedba dokaza (§ 384). Zoper vabilo ni prav¬ nega sredstva (§ 445). § 426. — Osebe, ki so v aktivni službi pri voj¬ ski, mornarici, orožništvu, finančni, obmejni straži in straži za vzdrževanje javne varnosti, se vabijo na pričan je z zaprosilom, poslanim ne¬ posredno nadrejeni komandi. 1 Vabila za samostalne poveljnike (komandan¬ te) se vročajo neposredno tem. Prim. § 330 c. pr. r. 1 C označenih v 2. odst., in čas za vlaganje teh vlog po 1. odst., kakor tudi dnevi, ko pridejo stranke lahko tudi brez poziva na sodišče, da začno spor in raz¬ pravljajo o njem (§ 535). — Sodnik in uradnik, do¬ ločena za zapisniško sprejemanje ustnih vlog, po¬ učita stranke o zakonskih predpisih, ki jih je upo¬ števati, in jih pozoveta, naj izjavijo vse, kar je po dejanskem in pravnem stanju potrebno. — Pozivi (vabila) in priobčitve na osnovi zapisniških vlog se objavijo strankam ustno, po možnosti takoj po se- 520 Razprava pred okrajnim sodiščem. stavitvi zapisnika in se označi to v zapisniku (§ 79/3 kp.), eventualno se da stranki zapisek z bistveno vsebino objavljenega sklepa. — Zapisniki, sestavlje¬ ni od sodnika ali od sodne pisarne, po katerih naj izda odločbo drugo sodišče, se pošljejo temu sodišču v izvirniku s kratkim sodnikovim napotilom (zaznam¬ kom), da se ta predmet pošilja. § 536. — V postopku pred okrajnimi sodišči je treba določiti praviloma že prvi narok kot na¬ rok za razpravljanje o stvari sami. Vendar pa se sme odrediti, da se vrši prvi narok posebej za opravo pravdnih dejanj, označenih v § 334. Predpisi, obseženi v tretjem delu tega zakona o toženčevi dolžnosti, da mora odgovoriti na tožbo s pripravljalno vlogo; 1 nadalje predpisi o pripravljalnem postopku pred odrejenim sodni¬ kom se ne uporabljajo v postopku pred okraj¬ nimi sodišči. Toda v pravdah, označenih v § 340, št. I., 2 sme naložiti 3 sodišče strankam, če jih zastopajo od¬ vetniki, naj po sodišču izmenjajo pripravljalne vloge, 4 ali pa sme zaslišati stranke na sodni za¬ pisnik, 5 da se pripravi ustna sporna razprava. 6 Zo¬ per tak nalog ni pravnega sredstva. Ustno razpravo je treba, če je moči, dokon¬ čati na prvem naroku, določenem o tožbi. Samo stranki, ki jo zastopa na razpravi od¬ vetnik, sme sodnik naložiti, naj pismeno utrdi po § 361 na razpravi sami svoje predloge in iz¬ jave. 7 Prim. § 440 c. pr. r. 1 Tudi če se je vršil prvi narok v smislu § 334. 2 V katerih gre za množico spornih točk. 3 S sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva. 4 Gl. §§ 353 in 345. 5 Gl. § 56 sp. ., 521 §§ 536—538. 6 Dejstvo, da stranka ni slušala sodnega naloga in ni vložila pripravljalne vloge ali se pozivu za za¬ slišanje ni odzvala, nima nobenih škodljivih, zlasti ne zamudnih posledic za stranko. Pojasnila, ki naj bi se dosegla z izmenjavo pripravljalnih vlog ali z zasliša¬ njem na sodni zapisnik, mora dobiti sodnik na ustni sporni razpravi. 7 Gl. §§ 260/3, 271/2, 272, 275, 540. § 53?. — Prigovor nepristojnosti 1 sodišča mora podati toženec na prvem razpravnem naroku, preden se spusti v razpravljanje o glavni stvari. Po opravljenem prvem naroku (§ 534) ali, če ta narok ni bil določen, ko se je toženec že spustil v razpravljanje o glavni stvari, se sme vzeti ne¬ pristojnost 2 v poštev samo ob pogoju § 535, dru¬ gega odstavka. Prim. § 441 c. pr. r. 1 In zahtevo na položitev varščine za pravdne stroške. 2 Ki se tudi z izrečnim sporazumom strank ne da odstraniti. § 538. — Zoper stranko, ki izostane od prvega naroka, določenega na podstavi tožbe, ali zoper toženca, ki izostane od prvega naroka, določe¬ nega za ustno sporno razpravo po prvem naroku, ki je bil opravljen po § 334, se izreče na predlog sodba zbog izostanka (§ 492). 12 § 537. Če se sporazumeta stranki na prvem raz¬ pisanem naroku pred okrajnim sodiščem, naj posto¬ pek miruje, toženec pozneje, ko se postopek pre¬ vzame, ne more več prigovarjati, da je sodišče re¬ lativno nepristojno. (Beograd z dne 12. marca 1937., Branič 1937, 583.) § 538. Predpis § 397/1 c. pr. r. [= § 493] vel ja tudi za postopek pred okrajnim sodiščem. (Zagreb SS B z dne 13. januarja 1931., Sl. Pr. II, 272.) Razprava pred okrajnim sodiščem. Če izostane tožilec od prvega naroka, določe¬ nega za ustno sporno razpravo po prvem naroku, ki je bil opravljen po § 334, ali če katera izmed strank izostane od kakšnega poznejšega naroka in če se morajo vzeti v poštev ob izrekanju sodbe (§ 495) nove činjenične navedbe došle stranke, ki nasprotujejo vsebini pripravljalnih vlog te stran¬ ke ali njenim prejšnjim izjavam in činjeničnim navedbam, in te nove činjenične navedbe niso bile priobčene nasprotni stranki s pripravljalno vlogo še pred narokom, se morajo ugotoviti te na¬ vedbe na predlog došle stranke z zapisnikom in stranka, ki je izostala, se mora iznova povabiti na razpravo o sporu, pri čemer ji je vročiti pre¬ pis tega zapisnika. 3 Če nasprotna stranka zopet izostane od naroka, to več ne ovira, da se vza¬ mejo ob izrekanju sodbe v poštev navedbe, ugo¬ tovljene z zapisnikom. Prim. § 442 c. pr. r. 1 Ob istih pogojih in na isti način. Zapisnik nado¬ mešča, če izostane toženec, zaznamek o tožbi in izda se zamudna sodba v skrajšani obliki (§§ 515, 516). O učinku sodbe § 513. 2 Če je toženec prišel na prvi narok, pa izostal nato od naslednjega naroka, ki je bil določen za ustno sporno razpravo, se njegove vloge, ki jih je bil morda vposlal medtem, pa najsi bi mu bila nalo¬ žena tudi izmenjava pripravljalnih vlog, ne upošte¬ vajo. Na io kaže zlasti besedilo 2. odst., ki dela raz¬ liko med tožilcem in tožencem. Predpis § 493 velja tu v polni meri. 3 Položaj je tedaj isti kakor po § 495, le da se nasprotujoče navedbe došle stranke utrde z zapis¬ nikom in priobčijo nasprotniku. Ta^ odredba je po¬ trebna, ker se pred okrajnim sodiščem ne izmenja¬ vajo pripravljalne vloge. §§ 539-543. § 539. — Kar navede stranka o činjenicah in dokazih, je redno sprejeti v zapisnik tako, kakor je označeno v § 274, kolikor ni pripravljalnih vlog (prvi odstavek § 273). Prim. § 443 c. pr. r. § 540. — Ce se izvede in dokonča ustna raz¬ prava na enem naroku, ni treba sprejemati v za¬ pisnik onega, kar so navedle stranke o stanju stvari, ampak se smejo razložiti te navedbe v činjeničnem stanu sodbe (§ 514, drugi odstavek). V razpravni zapisnik je sprejeti samo ono, kar je navedeno v §§ 269 in 271. V takem primeru se razgrne pismeni sestavek o činjeničnem stanu sodbe v treh dneh po kon¬ čani razpravi v sodni pisarni strankam na pre¬ gled. 1 Stranke smejo izjaviti v treh dneh od dne, ko se obvestijo o razgrnitvi pismenega sestavka, svoj upor zoper netočne podatke činjeničnega stana sodbe o činjeničnih in dokaznih navedbah. Upor se sme izjaviti s kratkim pismenim zaznam¬ kom (§ 275, četrti in peti odstavek) ali pa ustno na zapisnik. V smislu takega upora sme sodnik popraviti dejanski stan sodbe. 2 Prim. § 445 c. pr. r. 1 § 385/2 sp.: V primerih 1. odst. št. 2 mora iz¬ ročiti sodnik v treh dneh po sklenjeni razpravi sodni pisarni pismeni sestavek o činjeničnem stanu sodbe, da ga morejo stranke vpogledati; to je strankam na razpravi priobčiti; priobčitev se vpiše v zapisnik. Omenjeni činjenični stan sodbe se ne more združiti ne z izrekom sodbe, ne z obrazložitvijo. 2 Sodba se mora izreči vselej po osmih dneh po sklepu ustne razprave (§ 511). Izjavljeni upor, če ga sodnik ni upošteval, postane merodajen po 2. odst. § 592. 524 Sodba. — Malotne stvari. § 541. — Ce izreče sodbo okrajno sodišče, iz- vrševaje sodno oblast v trgovinskih, rudniških ali pomorskih sporih, je treba sprejeti vanjo do¬ stavek, ki to izraža, če to predlagata 1 obe stranki skupno ali če predlaga to pred koncem razprave ena stranka in sodišče ta predlog usvoji. 2 Odredbo, da je tak dostavek sprejeti v sodbo, ali da se to odklanja, ni dopustno izpodbijati s pravnim sredstvom. Prim. § 446 c. pr. r. 1 Po službeni dolžnosti se dostavek v sodbo ne sprejme. 2 Če se dostavek sprejme, sodi o stvari kot pri¬ zivno sodišče trgovinsko, pomorsko ali rudniško so¬ dišče — senat (§ 3). § 542. — V odpravkih sodbe mora okrajno so¬ dišče zlasti opomniti, da je treba za vložitev pravnega sredstva zoper sodbo, razen v primeru iz § 559, drugega odstavka, kakor tudi za posto¬ pek s pravnimi sredstvi vobče zastopanja z od¬ vetnikom. 1 Prim. § 447 c. pr. r. 1 Če stranke ne zastopa odvetnik (§ 528 cpp., § 152 sp.). Posebne odredbe za postopek v malotnih (bagatelnih) stvareh. § 543. — Posebni predpisi §§ 544 do 547 se upo¬ rabljajo, če ne presega denarna vsota, zahtevana s tožbo, ali vrednost spornega predmeta pet sto § 543. Vrednost terjatve ali zahtevka, ki se izterjuje, odloča pri tožbah po § 36 i. r. [= § 35 ip.J, ali se raz¬ pravlja po splošnem postopku ali po onem v malotnih stvareh. (Zagreb SS B z dne 22. avgusta 1922., Th. III, 287.) 525 §§ 543—545. dinarjev 1 ali če izjavi tožilec, da hoče prevzeti namesto predmeta, zahtevanega v tožbi, denarni znesek, ki ne preseza pet sto dinarjev (§ 506). 2 Vrednost spornega predmeta, označenega v tožbi, je odločilna za uporabo malotnega postopka, če je ne izpodbija toženec, preden se spusti v raz¬ pravljanje; če pa jo izpodbija o pravem času, se mora ugotoviti vrednost po § 55 . Če je v sporu stvarna pravica na nepremič¬ ninah, ta postopek ni dopusten. 3 Prim. § 443 c. pr. r. 1 Gl. §§ 49 do 56. 2 Če je združenih v eni tožbi več malotnih zah¬ tevkov, se razpravlja o tožbi kakor o malotni. Če gre za kopičenje malotnih zahtevkov z drugimi, se razpravlja po občih predpisih, malotni zahtevki pa ne izgube narave takih in so kot taki obravnavati zlasti v prizivnem postopku. 3 Torej zlasti ne v pravdah zaradi motene posesti. Nadalje ne pred okrožnimi sodišči, izvzemši: sodniške tožbe, tožbe pravdnega pooblaščenca in poobla¬ ščenca za vročbe zaradi nagrade in stroškov (čl. 23) ter ugotovitvene tožbe po §§ 123, 126 stz. § 544 . — Če se razpravlja o katerem izmed prigovorov, označenih v § 354, drugem odstavku, 1 posebej 2 in se ta prigovor zavrne, je treba po razglasitvi tega sklepa takoj začeti razpravlja¬ nje o glavni stvari. Odločba o tem prigovoru se sprejme v odločbo o glavni stvari ter se ne od¬ pravi strankam posebej. Prim. § 450 c. pr. r. 1 O prigovorih nedopustne redne pravne poti, ne¬ pristojnosti, tekoče pravde in pravnomočno razsojene stvari. 2 Ločeno po § 253. 526 Malotne stvari. § 545. — V malotnih stvareh obsega zapisnik o razpravi samo: 1. podatke, odrejene v §§ 269 in 271, št. 1.; 2. zabeležbo pooblastila, ki ga je dahi prisot¬ na stranka prisotnemu pooblaščencu; 1 tožbeni zahtevek, če se je podal po § 535 na sodni dan; bistveno vsebino izvedenih dokazov, ali sta bila priča zaprisežena ali izvedenec zaprisežen pred zaslišanjem ali po zaslišanju, ali pa je pri¬ sega izostala; 2 naposled to, da je bila stranka pred zaslišanjem brez prisege in pred zaslišanjem pod prisego opomnjena, kakor predpisuje zakon (§§ 472 in 473) ; 3 3. sodbe, ki so bile izrečene in razglašene na razpravi, kakor tudi one sodnikove naloge in od¬ redbe, zoper katere je dopustno pravno sredstvo; 4 4. navedbo, ali so bile stranke prisotne pri razglasitvi sodbe. 6 Če začete razprave ni moči dokončati v enem dnevu, je treba zabeležiti razen tega na predlog ali po službeni dolžnosti ob kratkem v zapisnik izrečni tožencev prigovor 0 zoper trditve, na ka¬ tere tožilec opira tožbo. Prim. § 451 c. pr. r. 1 Gl. § 131. 2 Gl. §§ 453, 434, 463, 464. 3 Beležijo se torej v bistvu izvajanje dokazov in prijave pravdnih zadržkov (§ 544). Ne sprejemajo pa se v zapisnik navedbe in ponudbe dokazov. Z za¬ pisnikom se ugotovi 1 udi, katere stranke so bile pri¬ sotne ob razglasitvi sodbe (§ 546). 4 Samostojno ali pridržano. 5 Važno za presojo, kdaj prične odločba učinkovati (§ 546). 6 Potrebno, da se določi obseg priznanja ali pre¬ rekanja. §§ 546—549. § 546. — Sodba, razglašena 1 vpričo obeh strank, ima učinek (§ 512) proti strankama, cim se raz¬ glasi, 2 in odpravek sodbe se vroči samo stranki, ki to zahteva. 3 Če je bila samo ena stranka pri¬ sotna pri razglasitvi sodbe, se vroči odpravek po službeni dolžnosti vsaki stranki. Ob razglasitvi sodbe mora sodnik stranke po¬ učiti, da se sme vložiti zoper to sodbo priziv samo zbog razlogov ničnosti, navedenih v § 571. Enak pouk je treba sprejeti tudi v pismeni od¬ pravek sodbe. 4 Prim. § 452 c. pr. r. 1 Gl. § 510. 2 Če se razglasi v celoti. 3 Roki za vložitev pravnega sredstva in izpolnitev prično vendar teči že z razglasitvijo in ne šele z vročitvijo. 4 Poleg onega, kar predpisuje § 514. § 547. — Če se med postopkom spremeni tožba in s tem prestopi meja vrednosti, postavljena v § 543, toda tako, da ostane tudi za tako spreme¬ njeno tožbo stvarno pristojno okrajno sodišče, je razpravljati in odločiti o stvari po predpisih, ki veljajo vobče za postopek pred okrajnimi so¬ dišči. 1 Če se s skrčitvijo tožbenga zahtevka med postopanjem pred okrajnim sodiščem zmanjša § 547. 1 . Pravna stvar ni prestala biti nndotna, pa najsi sodišče pravde ni vodilo po predpisih, ki ve¬ ljajo za malotne stvari. (Zagreb SS B z dne 28. sep¬ tembra 1926., Th. VII, 257.) 2. Pri okrožnem sodišču se razpravlja stvar po predpisih, veljavnih za okrožna sodišča, čeprav se skrči tožbeni zahtevek pod znesek 500 din. (Zagreb SS B z dne 18. februarja 1929., Th. VIII, 872.) 528 Motena posest. znesek ali vrednost spornega predmeta do meje, postavljene v § 543, ali pod njo, je razpravljati nadalje in odločiti o pravni stvari po postopku v malotnih stvareh. 2 Prim. § 453 c. pr. r. 1 Prav tako takrat, kadar se poda vmesni ugoto¬ vitveni predlog, čigar vrednost presega 500 din. Glede zapisnika velja v tem primeru isto kakor kopičenje malotnih zahtevkov z drugimi; vodi se po splošnih predpisih (gl. op. 2 pri § 543). 2 Ne tako tudi pred okrožnim sodiščem, razen v izjemnih primerih, navedenih v op. 3 pri § 543, in nikjer ne, če se skrči sporni predmet samo na stroške. Posebni predpisi za postopek o tožbah zbog motene posesti. S 548. — V postopku o tožbi zbog motene po¬ sesti pri stvareh ali pravicah, če se zahteva s tožbo samo zaščita in vzpostavitev poslednjega posestnega stanja, 1 veljajo posebni predpisi §§ 549 do 554. Take tožbe se morajo vložiti v tri¬ desetih dneh 2 od dne, ko tožilec zve za motenja. Pozneje vloženo tožbo zavrne sodišče po služ¬ beni dolžnosti. 3 Tožbe zbog motene posesti je treba zunaj iz¬ rečno označiti kot take. 4 Prim. § 454 c. pr. r. 1 In zahtevki iz § 550. 2 Ni pravdni rok v smislu §§ 187 sl. 8 Isti predpisi veljajo po čl. 23 tudi, če toži ali je tožen sodnik (S 75). 4 Gl. § 59/1 sp. § 549. — Ko se določajo roki in naroki, se je treba zmerom posebno ozirati na nujnost rešitve. 1 34 529 §§ 549—554. Prim § 455 c. pr. r. 1 Počitniška stvar po št. 3 § 318. § 550. — Če se zahteva v tožbi, da se izdaj po predpisih državljanskega zakonika prepoved, po¬ stavljati ali podirati zgradbo, vodne ali druge naprave, 1 mora odrediti sodnik, česar je treba, takoj, ko izda prvo odločbo o tožbi, in ne da bi zaslišal nasprotno stranko. Prim. § 456 c. pr. r. 1 Motenje posesti z gradnjo (§§ 340 do 342 odz.). Gl. čl. 30 in op. 2 pri tem čl. § 551. — Razprava se omeji na pretresanje in dokaz činjenice poslednjega posestnega stanja in nastalega motenja; izključeno je vsakršno pretresanje o pravici do posesti, o naslovu, o po¬ štenosti ali nepoštenosti (vestnosti ali nevestnosti) posesti ali o zahtevkih odškodbe. 1 Dokazovanje z zaslišanjem strank po §§ 467 in naslednjih je izključeno. Prim. § 457 c. pr. r. 1 Predmet razpravljanja je tedaj: vprašanje le¬ gitimacije, ali je tožba vložena v tridesetdnevnem roku, dejstvo motenja in ali je to motenje samolastno. Nasproti očitku motenja se sme toženec braniti le, da je bila tožilčeva posest nasproti njemu nepristna ali da mu je bila priznana pravica do posesti po motenju. § 552. — Sodnik sme izdati 1 med razpravo eno ali več začasnih odredb, ki so dopustne po pred¬ pisih zakona o izvršbi in zavarovanju, 2 kolikor se pokaže to za potrebno, da se odvrne nujno preteča nevarnost protipravne poškodbe, da se preprečijo nasilja in odvrne nepopravljiva ško- 530 Motena posest. (la. Izdajanje takili odredb se sme navezati na to, da se da primerna varščina . 3 Prim. § 458 c. pr. r. 1 Tudi po službeni dolžnosti. Zoper izdano od¬ redbo je dopusten samo pridržani rekurz, ki se mora združiti z rekurzoin zoper končni sklep. 2 Cl. § 355 ip. 3 Po § 158. § 553. — Čim se konča razprava o sporu, je takoj odločiti s sklepom (končni sklep), ki se omeji samo na to, da se začasno uredi dejansko posestno stanje ali da se izreče v primerih iz § 550 začasno po državljanskem zakoniku pre¬ poved ali zavarovanje povračila škode, ki utegne nastati, če bi se še nadalje kaj postavljalo ali podiralo. 1 S tem se ne preprečuje poznejše ustvarjanje pravice do posesti in zahtevkov, ki so zavisni od te pravice. V razlogih sklepa je treba ob kratkem navesti tudi stanje stvari. Rok za izpolnitev dolžnosti, ki je naložena s končnim sklepom, določi sodnik po okolnosti posamez¬ nega primera. 2 Prim. § 459 c. pr. r. 1 Poleg tega se odloči v končnem sklepu še o na¬ daljnjem obstoju začasnih odredb (§ 619) in o pravd¬ nih stroŠKih (§ 154). 2 Gl. § 505/2. § 554. — V postopku zbog motene posesti so izključena razen rekurza vsa pravna sredstva 1 kakor tudi postavitev v prejšnji stan in tožba za obnovo. Prim. § 460 c. pr. r. 1 Gl. § 612. Samostojen rekurz samo zoper sklep, s katerim se ne dopušča uvedba ali nadaljevanje po¬ stopka, in zoper končni sklep. 531 34 ' 555—55(>. PETI DEL. Pravna sredstva. Prvi oddelek. Priziv. 8 555. — Zoper sodbe, izrečene na prvi stop¬ nji, 1 je dopusten 2 priziv. 3 Prim. § 461 c. pr. r. 1 Vsake vrste, ne samo končne, ampak tudi delne, vmesne in dopolnilne. Če se izpodbija zgolj stroš¬ kovni izrek, obsežen v sodbi, se sme zgoditi to le z rekurzom. Po naziranju bivše avstrijske teorije in prakse je dopusten tudi zoper sodbo zgolj priziv, kadar po¬ bija stranka edinole procesualni sklep (o pravdnih zadržkih), ki ga je sprejelo sodišče v pismeni odpra¬ vek sodbe po § 356. Tako tudi praksa zagrebškega SS B. Zadevne odločbe gl. pri § 608 (št. 5, 5, 6). No¬ vejša jugoslovanska literatura pa dopušča tudi v tem primeru, sklicevaje se na določbe §§ 556, 565 št. 6, 595 in 611 edinole rekurz. Pripomniti je temu, da v tem primeru ni treba, kakor zatrjujejo nekateri, pobijati tudi sodbeni izrek o tožbenem zahtevku, ker se za primer uspešnega rekurza morata razveljaviti sodba v celoti in dosedanji postopek. 2 Dopusten je priziv, če ga je vložila stranka, ko¬ likor se glasi sodba njej v neprilog, stranski interve- nient samo, kolikor ima stranka pravico nanj, in če se mu stranka ni pravnoveljavno odrekla (gl. § 565). Branilec zakonske vezi mora vložiti priziv zoper sodbo, s katero se zakon razveže ali izreče za ne¬ veljavnega. (Gl. čl. 18 ur. v dodatku pod I.) § 555. Tudi če združi sodišče prve stopnje več tožb v skupno razpravljanje in jih reši z eno sodbo, ostanejo dotični tožbeni zahtevki samostojni in se morejo pobijati s pravnimi sredstvi, ki jih je upo¬ rabiti na vsakogar od njih. (Zagreb SS B z dne 26. junija 1928., Th. Vlil, 745.) 532 Priziv. S 556. — Prizivno sodišče preskuša odločbo so¬ dišča prve stopnje v mejah prizivnih predlogov 1 in prizivnih razlogov." § 556. I. Prizivno sodišče je vezano na prizivne predloge in razloge, vendar v teh mejah ni vezano na pravno naziranje sodišča prve stopnje ali strank. (Zagreb SS B z dne 26. novembra 1928., Th. Vlil. 819, z dne 16. marca 1926., Tli. VII, 152.) 2. Prizivno sodišče se ne drži v mejah prizivnega predloga, ko razveljavlja sodbo zbog nedostatkov v smislu §§ 180 do 182 c. pr. r. [§§ 244 do 246], ki jih priziv ni grajal. (Zagreb SS B z dne 5. decembra 1928., Th. VIII, 825.) 5. Prizivni predlog ni pomanjkljiv, ako izreka samo razveljavitev sodbe, ne navaja pa še speciali¬ ziranega predloga glede nadaljnjega postopka. (Za¬ greb SS z dne 22. novembra 1954., VrM 144.) 4. Alternativni prizivni predlog, naj se pobijana sodba razveljavi ali spremeni, je dopusten in ni treba reči, da se predlaga sprememba samo v podrejeni vrsti. (Zagreb SS z dne 7. februarja 1934., VrM 147.) 5. Prizivni predlog, naj se pobijana sodba razve¬ ljavi in tožilec s tožbo zavrne, obsega v zvezi s pri¬ zivnimi razlogi tudi predlog na spremembo pobijane sodbe. (Zagreb SS z dne 17. januarja 1935., VrM 146.) 6. Če se napada sodba kot nična in predlaga, naj se zahtevek zavrne, se sodba ne sme spremeniti. (Beo¬ grad z dne 15. novembra 1934., Branič 1935, 73.) 7. Iz prizivnih razlogov samih se ne sme zaklju¬ čevati, da je hotel prizivalec tudi spremembo sodbe v tem smislu, da se tožbeni zahtevek zavrne, ko je predlagal zgolj razveljavitev iste. (Zagreb SS B z dne 5. marca 1929., Th. VIII, 886.) 8. Prizivni razlogi v zakonu niso taksativno na¬ šteti. (Zagreb SS B z dne 16. septembra 1926., Th. VII, 250.) 9. Priziv je moči vložiti tudi iz drugih kakor re¬ vizijskih razlogov, zlasti zbog napačne dokazne oce¬ ne. (Zagreb SS B z dne 17. junija 1929., I h. VIII, 954.) 10. Prizivno sodišče ni dolžno in do nekod tudi nima pravice, ozirati se na pomanjkljivosti postopka, 535 §§ 556—557. Toda prizivno sodišče ocenja obenem tudi one sklepe, izdane v postopku, ki se je opravil pred sodbo, vendar pa samo toliko, kolikor jih ni po zakonu izključeno izpodbijati ali kolikor jih ni moči več spremeniti zato, ker ni bilo glede njih o pravem času izjavljeno očitanje (§ 260) ali ker ni bil o pravem času vložen rekurz, 3 ali zato, ker se je na podstavi vloženega rekurza že odločilo o njih. Prim. § 162 c. pr. r. 1 Po št. 3 § 561 ali razveljavitev ali sprememba pobijane sodbe, dalje tudi kakšna sprememba, t. j. ali naj se zavrnjenemu tožbenemu predlogu ugodi v celoti ali le deloma, ali naj se predlog, ki mu je so¬ dišče prve stopnje ugodilo, zavrne. Kolikor se sodba ne izpodbija, toliko postane glede neizpodbijanega dela tožbenega zahtevka sodba pravnomočna (§ 560) zaradi katerih se prizivatelj ne pritožuje. (Zagreb SS B z dne 23. novembra 1926., Th. VII, 276; z dne 21. novembra 1928., Th. VIII, 817.) 11. Kršitve zakona, ki niso ničnosti, dajo podlago za pravno sredstvo samo, če je bila stranka s tem oškodovana. (Zagreb SS B z dne 16. septembra 1926., Th. VII, 230.) 12. V samem prizivu se mora navesti, v čem je spor dejansko in pravno napačno presojen in v čem je ostal postopek na prvi stopnji pomanjkljiv. (Za¬ greb SS 11 z dne 29. januarja 1950., VrM 174.) 13. Veljaven prizivni razlog je vsaka napaka v postopku, in presoji, to tudi v dokazni oceni. (Za¬ greb SS B z dne 12. novembra 1929., Th. VIII, 993.) 14. Kršitev predpisa § 406 c. pr. r. [=§502| se mora v prizivu izrečno navajati. (Zagreb SS B z dne 28. januarja 1930., VrM 172.)' 15. Dopustna prizivna razloga sta napačna ugoto¬ vitev činjenic in napačna ocena posameznih dokazov ali celokupnih razpravnih podatkov. (Zagreb SS B z dne 11. decembra 1928., Th. VIII, 832.) 534 Priziv. in se glede tega dela zahtevka tudi ničnosti ne sinejo upoštevati. 2 Prizivni predlogi morajo ustrezati razlogom. Ce se pobija sodba zbog ničnosti, ker je ostal postopek pomanjkljiv ali ker je sodišče napačno ocenilo do¬ kaze, bo ustrezen predlog na razveljavitev, sicer, tudi pri napačni dokazni oceni, če naj prizivno so¬ dišče ponovi dokaze samo, na spremembo. 8 torej če ni bil vložen samostojen rekurz ali obenem s prizivom pridržani. Obči predpisi za prizivni postopek. S 55?. — Na prizivni postopek se uporabljajo predpisi o postopku pred zbornimi sodišči prve stopnje, kolikor ne predpisu jejo naslednje od¬ redbe kaj drugega. 16. Opustitev izvedbe dokazov ni kršitev predpi¬ sov, ki urejajo postopek, ampak materialni nedosia- tek; zato jo more stranka uveljavljati kot prizivni raz¬ log. (Beograd z dne 28. januarja 1937., Branič 1937, 377.) Toda nasprotno, češ da se stranka, ki je pred¬ lagala, naj se nasprotniku naloži predložitev speci¬ ficiranega računa v pogled, in ki ni izjavila očita¬ nja, ko sodišče na predlog ni ničesar odredilo, ne more več prizvati (?) zaradi pomankljivega postop¬ ka. (Zagreb SS B z dne 3. maja 1927., Th. VIII, 445.) 17. Okolnost, da sodišče neke osebe ni zaslišalo kot priče po službeni dolžnosti, ni pomanjkljivost po¬ stopka. (Zagreb SS B z dne 1. marca 1927., Tli. Vlil, 380.) 18. Rešitev o prigovoru nepristojnosti, ki, je ni nihče pobijal, je postala pravnomočna za sodišče višje stopnje. To se s tem prigovorom ne sme več baviti. (Zagreb SS B z dne 26. maja 1926., Th. VIII, 325j 19. Če je sodišče prve stopnje zavrnilo tožilčev predlog na spremembo tožbe, pa mu sklepa o tem ni vročilo, sme tožilec pobijati ta sklep v prizivu, ki ga vloži zoper sodbo. (Zagreb SS B z dne 25. oktobra 1927., Th. VIII, 53T) 535 §§ 55?—559. V prizivnem postopku morajo biti stranke za¬ stopane z odvetnikom. 1 Prim. § 465 c. pr. r. 1 Izjeme od tega predpisa: a) § 128/5, b) g 129, c) § 559/2, d) § 91 zus.: Če hoče vložiti stranka, ki ji je priznana pravica siromašnih, ki ji pa zbornica še ni postavila odvetnika, pravno sredstvo zoper sodbo od¬ nosno sklep okrajnega sodišča, odredi sodišče enemu izmed svojih sodnikov ali sodnih pomočnikov, naj se¬ stavi pravno sredstvo in naj ga odda o pravem času; v tem primeru nadomešča uradnikov podpis odvet¬ nikov podpis. — Vse to velja tudi za odgovor na pravno sredstvo. Prizivni rok. § 558. — Priziv se vlaga v petnajstih dneh; 1 ta rok se ne sme podaljšati. 2 Rok se začne za vsako stranko, čim se ji vroči 3 odpravek sodbe, v malotnih stvareh pa, če sta bili obe stranki prisotni pri razglasitvi sodbe (§ 546), kakor tudi v primerih § 515, 4 čim se sodba razglasi. 0 Prim. § 464 c. pr. r. 1 V meničnih in čekovnih stvareh tri dni (§ 649), v rabokupnih osem dni (§ 670). 2 Predlog na popravo sodbe prizivnega roka ne podaljša (§ 518, op. 4). 3 Gl. § 510, op. 1. 'torej za vsako stranko posebej. 4 Zoper sodbe na podstavi pripoznave in odrečenja in toženčevega izostanka, če je bilo v zadnjem pri¬ meru tožilčevemu zahtevku ugodeno v celoti. § 558. 1. V primeru § 416/5 c. pr. r. [= § 515] začne teči rok za vložitev priziva od časa, ko je bila sodba razglašena. (Zagreb SS B z dne 25. oktobra 1922, Th. III, 507.) 2. Gl. odi. 1 pri § 512. 5. Pogrešno sodno navodilo ne more podaljšati za¬ koniti rok za pravno sredstvo. (Zagreb SS B z dne 12. maja 1954., Mjes. 1954, 572.) 556 Vlaganje priziva. 5 Sodne počitnice ne vplivajo na začetek in konec rokov v počitniških stvareh, na prizivne roke zoper zamudne sodbe in sodbe na podstavi pripoznave (S 320/2). Vlaganje priziva. § 559. — Priziv se vloži s tem, da se izroči pravdnemu sodišču prve stopnje pripravljalna vloga (prizivni spis). Ce v kraju pravdnega sodišča ni vsaj dveh odvetnikov, se smeta nadomestiti priziv in od¬ govor na priziv z ustreznimi izjavami na sodni zapisnik, 1 in za to ni treba, da bi sodeloval od¬ vetnik. Sodnik, ki sestavlja zapisnik, pozove stranko, naj točno označi prizivne predloge in prizivne razloge; naj navede nove činjenice in dokaze, s katerimi podkrepi prizivne razloge, ter pouči stranko o pravnih posledicah, ki nastopijo, če se opuste te navedbe. 2 Predpisi zakona o prizivnem spisu veljajo tudi za izjave na zapisnik, ki ga nadomeščajo. Prim. § 465 c. pr. r. 1 Velja tudi za siromašno stranko, ki nc stanuje v kraju pravdnega sodišča. Ta sme vložiti priziv tudi na zapisnik sodišča, kjer ima svoje prebivališče, če ji ni bil postavljen že odvetnik siromašnih (§ 165 št. 4). Gl. tudi § 195 sp. Prav tako velja ta določba za stran¬ ko, ki jo je zastopal na prvi stopnji javni beležnik, § 559. I. Pravno sredstvo, vloženo neposredno pri višjem sodišču, je vloženo prepozno, če po odredbi višjega sodišča ne dospe v zakonitem roku na so¬ dišče prve stopnje. (Zagreb SS B z dne 10. junija 1931., VrM 275.) 2. če sprejme okrajno sodišče na zapisnik priziv, čeprav bi tega ne smelo storiti, to ni nično, ampak le popravljiva oblična napaka, ker ni odvetnikovega podpisa. (Zagreb SS B z dne 18. decembra 1928.. Th. Vlil, 835; z dne 28. septembra 1934., VrM 141.) §§ 559—562. če v kraju pravdnega sodišča ni vsaj dveh odvetni¬ kov. 2 Gl. op. 1 pri § 557. § 560 . — Ce se vloži priziv o pravem času, se s tem ovre nastop pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, kolikor se ta s prizivom izpodbija, 1 in si¬ cer dokler se ne odloči o prizivu ali dokler se ta ne umakne. 2 * * 5 Prim. § 466 c. pr. r. 1 Prizivno sodišče sme izreči, kako daleč segata pravnomočnost in izvršljivost sodbe, ki se ne pobija v celoti (§ 584). 2 Priziv se sme umakniti do konca ustne razprave (§ 578). Če se zgodi to, še preden je odpremilo so¬ dišče prve stopnje spise prizivnemu sodišču, reši umik in določi stroške prva stopnja. § 561 . — Poleg onega, kar je vobče predpisano za pripravljalno vlogo, 1 mora obsegati prizivni spis: 1. oznamenilo prizivnega sodišča; 2. oznamenilo sodbe, zoper katero se vlaga priziv; 5. določno izjavo, koliko se izpodbija sodba, potem določno kratko oznamenilo razlogov, iz § 561. 1. Oblične, popravljive napake so, če se ti¬ čejo št. I, 2 in 5 § 467 c. pr. r. [= § 561), ne pa št. 5 in 4. (Zagreb SS B z dne 5. marca 1929., Th. VIII, 886; Zagrel) SS z dne 16. januarja 1954., VrM 140.) 2. V prizivu morajo biti navedeni prizivni razlogi po nazivu. Na kratko, ali bistveno mora biti pove¬ dano, v čem je pomanjkljivost. (Zagreb SS B z dne 23. novembra 1926., Th. VII, 277.) 5. Ni treba, da bi predložil odvetnik pooblastilo že v prizivu, more to storiti šele na ustni prizivni razpravi kot prvem pravdnem dejanju. (Beograd / dne 29. aprila 1936., Branič 1936, 363, Arhiv 1937, LI, 278.) 538 Vlaganje priziva. katerih se sodba izpodbija (prizivni razlogi), in izjavo, ali se predlaga razveljavitev ali spre¬ memba sodbe in kakšna sprememba (prizivni predlog); 2 4. navedbo činjenic in dokazil, s katerimi bi se dokazala osnovanost prizivnih razlogov; 5. odvetnikov podpis, če ni podan prizivni predlog na zapisnik (§ 559, drugi odstavek). 3 Prim. § 467 c. pr. r. 1 Gl. §§ 175 do 178, 180. Pretresanj priziv kakor tudi prizivni odgovor ne smeta obsegati, razen če se stranki odpovesta ustni prizivni razpravi (§ 586). 2 GL o tem op. 1 in 2 pri S 556 in tam navedene odločbe. 3 Gl. op. 1 pri § 557. Pooblastilo odvetnika, ki do¬ slej stranke še ni zastopal, mora biti priloženo že pri¬ zivnemu spisu, ker je to prvo pravdno dejanje po § 131 in ker sodišče postopa že na podlagi vložitve priziva. Temu nasprotno spodaj odi. 3. § 562. — Če je bil vložen priziv o pravem času, se vroči 1 prizivalčevemu nasprotniku pri¬ zivni spis ali prepis zapisnika, ki ga nadomešča, z oznamenilom prizivnega sodišča. Prepozno vlo¬ žene prizive zavrne pravdno sodišče prve stop¬ nje po službeni dolžnosti s sklepom. Če hoče uporabiti prizivalčev nasprotnik \ prizivnem postopku činjenice in dokaze, še ne navedene v dosedanjem postopku, 2 da bi ovrgel prizivne razloge, mora priobčiti pravdnemu so¬ dišču s pripravljalno vlogo ali v primeru § 559, § 562. Sodišče, ki je vrnilo pravno sredstvo v po¬ pravo, mora to sredstvo zavrniti kot prepozno vlo¬ ženo, če ga stranka ni vložila vnovič v določenem ji roku. (Zagreb SS B z dne 22. januarja 1929., I h. VIII, 864.) §§ 562—565. drugega odstavka, 3 z izjavo na sodni zapisnik (odgovor na priziv) te činjenice in dokaze, in sicer v strogem roku petnajstih dni 4 po prejemu prizivnega spisa, ker se sicer te navedbe izklju¬ čijo. Če se predloži odgovor na priziv o pravem času, vroči 1 sodišče prizivalcu en izvod odgovora na priziv ali en prepis zapisnika o odgovoru na priziv. Prim. § 468 c. pr. r. 1 Gl. §§ 127 in 579 sp. Vročitev priziva in prizivnega odgovora odreja pri zbornih sodiščih predsednik senata ali poseben zato odrejeni član senata kot sodnik poedinec ($$ 26 št. 10 , 30 zus.) . 2 Gl. § 576. 3 Gl. op. 1 in 2 pri § 559. 4 V meničnih in čekovnih stvareh tri dni (S 649), v rabokupnih osem (§ 670). § 563. — Ko je prispel o pravem času odgovor na priziv ali ko je brezuspešno iztekel rok, do¬ ločen za to, 1 pošlje pravdno sodišče prve stopnje prizivnemu sodišču prizivni spis, odgovor na pri¬ ziv, če je bil vložen, kakor tudi vse spise, ki se tičejo pravnega spora, in zlasti še potrdila o vro¬ čitvi sodbe in prizivnega spisa. 2 Če ni bil pravni spor z izpodbijano sodbo po¬ polnoma rešen in se mora razprava o točkah, ki še niso rešene (§§ 487 in 489), nadaljevati ob času, ko traja prizivni postopek, je treba predložiti prizivnemu sodišču overovljene prepise delov onih pravdnih spisov, ki so potrebni za postopek na prvi stopnji in se nanašajo na predmet pri¬ zivnega postopka. Prim. § 469 c. pr. r. 540 Predhodni prizivni postopek, 1 Če dospe prizivni odgovor prepozno, ga pravdno sodišče zavrne. (Praksa sodišč je deloma nasprotna.) Zoper zavrnitev je dopusten rekurz. 2 O predložitvi spisa prizivnemu sodišču gl. 179 in (80 sp. Postopek pred prizivnim sodiščem. Predhodni postopek. § 564. — Ko prispejo prizivni spisi k priziv¬ nemu sodišču, jih preskusi predsednik senata, ki mu je pravna stvar odkazana, ali pa oni član senata, ki ga predsednik senata določi za to. Prim. § 470 c. pr. r. § 565. — Na podstavi tega preskusa se spravi priziv pred prizivni senat, ne da bi se določil na¬ rok za ustno razpravo: 1. če se pokaže, da prizivno sodišče ni pri¬ stojno. odločiti o vloženem prizivu; S 565. 1 . Preden se spusti prizivno sodišče v meri¬ torno presojo, mora preskusiti, ali je vložen priziv pravočasno. (Beograd z dne 5. septembra 1956., Pravni Život 1937, 126.) 2. Če prizivni razlogi jasno kažejo, da hoče pri- zivatelj spremembo pobijane sodbe, prizivni predlog pa se glasi na razveljavitev iste, to nesoglasje med prizivnimi razlogi in predlogom ne daje podlage, da bi se zavrgel priziv brez ustne prizivne razprave, ker to ni predvideno v št. 3 § 565. Zato mora prizivno sodišče pretresati tak priziv na ustni razpravi in ga vzeti za podlago pobijani odločbi. (Beograd z dne 22. oktobra 1937., Branič 1937, 382.) 3. Prizivno sodišče mora preskusiti sodbo in po¬ stopek na prvi stopnji glede na ničnost po službeni dolžnosti in sme odločiti v tem primeru celo na pri- toževalčevo škodo. (Zagreb SS B z dne 25. oktobra 1927., Th. VIII. 552.) 541 §§ 565—567. 2. če se pokaže, da priziv po zakonu ni dopu¬ sten 1 ali da ni bil vložen v zakonitem roku; 2 3. če ni navedena v prizivnem spisu sodba, zoper katero je priziv vložen; če v prizivnem spisu ni nobenega ali ni določnega prizivnega predloga ali če prizivni razlogi niso navedeni po¬ samič ne izrečno ne tako, da bi jasno kazali na to: kaj se zdi prizivalcu pogrešno v sodbi prve stopnje ali v postopku, ki se je opravilo pred njo; 3 4. če se opira priziv zoper sodbo, izrečeno zbog izostanka ali zamude, na to, da ni bilo izo¬ stanka ali zamude; 4 5. če se izpodbijata kot nični sodba ali posto¬ pek do izreka sodbe; 5 6. če se izpodbija odločba sodišča, sprejeta v sodbo, s katero se odloča o prigovoru nepristoj¬ nosti; 7. če se zdi sodniku ob predhodnem preskusu prizivnih spisov, da je glede sodbe ali postopka, ki se je opravil pred njo, kaj razlogov za nič¬ nost, ki jih prizivalec ni navedel. Prim. § 4-71 c. pr. r. 1 Gl. op. 1 in 2 pri § 555. 2 Kadar ga ni zavrnilo že sodišče prve stopnje (§ 562). 3 Gl. § 556, tam navedene op. in odi., nadalje § 561 št. 3. 4 Gl. § 498. 5 Gl. § 571. § 566. — Zlasti je nedopusten 1 priziv tudi ta¬ krat, kadar ga vloži oseba, ki nima pravice do priziva ali ki se je veljavno odrekla prizivu. 542 Predhodni prizivni postopek. Izjava, s katero se stranke po razglasitvi ali po vročitvi sodbe prve stopnje odrekajo 2 prizivu, velja tudi, če je nasprotnik ne sprejme. Prim. § 472 c. pr. r. 1 Gl. op. 2 pri § 555. 2 Kot pravdno dejanje, izjavljeno nasproti sodišču, učinkuje odrečenje le, če se izjavi v teku postopka. Ce se izjavi ustno, se sprejme v razpravni zapis¬ nik (§ 271 št. t), pismeno se izjavi z vlogo. Drugačno odrečenje ni pravdno dejanje, marveč dejanje ma¬ terialnega prava, ki se presoja po materialnem pravu in zato v pravdi tudi le toliko, kolikor je postalo npoštevno pravdno gradivo. Judikatura o tem doslej ni bila enotna. § 56?. — V primerih § 565 odloča prizivni se¬ nat o prizivu s sklepom v nejavni seji brez pred¬ hodne ustne razprave. 1 Ce misli prizivni senat, da so potrebna za ugo¬ tovitev prizivnih razlogov ali razlogov za ničnost činjenična pojasnila strank ali pravdnega sodi¬ šča ali da so potrebne druge poizvedbe, izvede* tj 566. Odrečenje priziva se more izjaviti tudi ne- sodno, vendar učinek takšnega odrečenja ni urejen v postopniku, ampak ga je presojati po predpisih materialnega prava in o njem razpravljati. (Zagreb SS B z dne 28. avgusta 1928., Th. VIII, 771.) tj 567. I. Za primer zatrjevane ničnosti se imajo dobiti potrebna pojasnila od strani strank ali od so¬ dišča prve stopnje. (Zagreb SS B z dne 15. marca 1927, Th. VIII, 390.) 2. Kadar se opira priziv zgolj na ničnost, se izda sodna odločba v obliki sklepa. (Zagreb SS B z dne 6. julija 1927, Tli. VIII, 488.) Sklep se prevzame v odpravek pismene sodbe, ako je treba priziv rešiti še iz drugih razlogov, o katerih se ne odloči v ne¬ javni seji. (Zagreb SS B z dne 12. junija 1928, Th. Vili. 734.) 545 §§ 567—570. to senat ali sam ali pa po odrejenem sodniku ali po pravdnem sodišču. 3 Prim. § 473 c. pr. r. 1 S sklepom, ki se takoj izda, če je priziv nedo¬ pusten, prepozno vložen, neučinkovit ali kadar se sodba ali postopek razveljavita in ni treba nobene nadaljne rešitve prizivnega sodišča. V drugih primerih se izreče tudi odločba, ki se pa ne izda posebej, ampak pridrži za izdatek rešitve o tožbenem zahtevku (§ 574). Če se pokažejo pomisleki, zbog katerih sta na¬ potila predsednik ali poročevalec stvar po lastni po¬ budi v predhodni postopek, za neutemeljene, se sploh ne izda nobena rešitev. 2 Sme jih opraviti tudi sodišče prve stopnje iz lastne pobude, preden predloži spise. 3 Prizivno sodišče sme pribaviti potrebna pojas¬ nila in poizvedbe od drugih sodišč in oblastev ne¬ posredno (§ 182 sp.). § 568. — Ce obstoji razlog, označen v § 565, št. 1., se izreče sodišče za nepristojno ter odkaže priziv sodišču, ki je za to pristojno. 1 V primerili § 565, št. 2. in 3., se priziv zavrne. 2 Če se spozna v primeru § 565, št. 4., priziv za osnovanega, se mora sodba razveljaviti in pravna stvar vrniti pravdnemu sodišču, da izreče novo sodbo ali da nadaljuje razpravljali je in izreče potem novo sodbo, kakor je pač razprava prve stopnje popolna ali ne. 3 Prim. § 474 c. pr. r. 1 Rekurz dopusten samo, če se je pridržala sklepu pravnomočnost (§ 613 št. 3). Prizivno sodišče postopa po § 573. 2 Rekurz dopusten po § 613 št. 1. 3 Rekurz dopusten samo, če je prizivno sodišče pridržalo sklepu pravnomočnost (§ 613 št. 3). Ako je priziv zavrnilo, je dopusten rekurz po št. 1 § 613. 544 Predhodni prizivni postopek. § 569. — Ce se je izreklo v primeru § 565, šl. 6.. sodišče prve stopnje pogrešno za nepri¬ stojno, 1 naloži 2 prizivno sodišče pravdnemu so¬ dišču, naj izreče sodbo o glavni stvari ali naj razpravlja 3 in nato izreče sodbo, kakor se je pač izdala odločba prve stopnje po razpravi, izve¬ deni o glavni stvari, ali pa na podstavi ločene razprave o zgoraj označenem prigovoru, še pre¬ den se je končala razprava o glavni stvari. 4 Ce pa se je izreklo prvo sodišče pogrešno za pri¬ stojno, se razveljavi sodba prvega sodišča in od¬ redi, 4 česar je treba, da se uvede postopek pred pristojnim sodiščem. 5 Prim. § 475 c. pr. r. 1 Možno samo v primerih subjektivne in objektivne kumulacije, če se tiče nepristojnost samo nekaterih zahtevkov in v primerih kombiniranega senata (§§ 58 do 60). - Razveljavi dotični sklep in naloži sodišču prve stopn je. 3 Po smernicah § 570. 4 Rekurz je dopusten le, ako je sklepu pridržana pravnomočnost (§ 615 št. 3). 5 Če se more to določiti, eventualno po izvršenih poizvedbah v smislu § 567/2. Sodišče, ki se mu stvar odstopi, je na pravno naziranje prizivnega sodišča o vprašanju pristojnosti vezano (§ 593/3). S 570. — Ce se razveljavi izpodbijana sodba zbog, nepristojnosti sodišča prve stopnje in se od- kaže 1 pravni spor pristojnemu sodišču v novo razprav o, se izvede ta nova razprava na podstavi zapisnika, sestavljenega o prvi razpravi, in na podstavi vseli ostalih pravdnih spisov, ki so pri¬ speli k prizivnemu sodišču. Nova razprava se uvede po drugem odstavku § 508. 2 545 35 §§ 570—571. Vse, kar so priznale stranke glede činjenic na prvi razpravi, in vse, kar so še sicer izjavile, ve¬ lja tudi za novo razpravo. Vendar pa smejo na¬ vajati stranke na novi razpravi tudi take činje- jiične trditve in dokaze, taka napadalna in ob¬ rambna sredstva, ki jih niso navedle na prvi raz¬ pravi; stranke smejo podati na novi razpravi naknadno izjave o činjeničnih trditvah in po¬ nudbah dokazov, ki so jih zamudile podati ali so jih odklonile na prvi razpravi. Prim. § 476 c. pr. r. 1 Prizivno sodišče pošlje spis pristojnemu sodišču. 2 Gl. op. pri § 508. § 571. — Izpodbijana sodba se razveljavi kot nična (§ 565 št. 5. in 7.), pa tudi postopek pred njo, kolikor ga zadeva ničnost: 1. če je sodeloval pri odločbi sodnik, ki je bil po zakonu izključen * 1 od sodniškega poslovanja v tej pravni stvari ali glede katerega je sodišče odločilo, da je opravičeno izločen; 2 3 4 § 571. Splošno: 1. Nično je samo, kar je kot tako izrečno progla¬ šeno. Ni pa nično, ako izvaja sodnik dokaze samo posredno. (Zagreb SS B z dne 11. decembra 1928., Th. VIII, 834.) 2. Kršitev načela § 405 c. pr. r. [= § 501] sodišče ne sme uvaževati po službeni dolžnosti. (Zagreb SS B z dne 28. marca 1930., VrM 187.) 3. Ni ničnost, če sodišče ni prevzelo v izrek sodbe rešitve o terjatvah, prigovar janih v pobot. (Zagreb SS B z dne 18. aprila 1929., Th. VIII, 900.) 4. Ni nično, če sodišče v dokazne svrhe dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo. (Zagreb SS B z dne II. oktobra 1927., Th. VIII, 516.) 546 Ničnosti, 2. če pravdno sodišče ni bilo predpisno 3 se¬ stavljeno; 3. če je izreklo sodbo sodišče, ki ni moglo niti z izrečnim sporazumom 4 strank postati pristojno za to pravno stvar; 4. če ni; bila dana stranki z nezakonitim po¬ stopkom, zlasti z opustitvijo vročitve, možnost, razpravljati pred sodiščem; 5 5. Tudi ni nično, če sodišče ni opravilo prvega na¬ roka. (Beograd z dne 22. decembra 1936., nranič 1936, 191.) 6. Gl. tudi odi. k točki 1. pri § 597. K točki 1.: 7. Gl. odi. 1 in 2 pri § 15. K točki 2.: 8. Pri višjem sodišču sekretar višjega sodišča ne more nadomestovati zadržanega sodnika. (Beograd z dne 9. novembra 1937., Pravni Život 1937, 307.) 9. Vprašanje, ali naj sodi trgovinski ali obči senat, ni vprašanje sestave senata, ampak pristojnosti. (Za¬ greb SS B z dne 11. junija 1929., Th. VIII, 930.) K točki 3.: 10. Ni nično, če je sodil na prvi stopnji sodnik poedinec kot član občega, a ne kot trgovinskega so¬ dišča. (Zagreb SS B z dne 13. junija 1922., Th. III, 265.) K točki 4 .: 11. Gl. odi. 8 do 10 pri § 101. 12. Ničnost po t. 4 je podana le takrat, kadar se je pripetila pravdni stranki, a ne drugim osebam. (Zagreb SS B z dne 12. januarja 1926., Th. VII, 91.) 13. Ničnost je le, če so bile stranke izključene po¬ polnoma od razpravljanja. (Zagreb SS B z dne 6. no¬ vembra 1928., Th. VIII, 811.) 14. Cim v vabilu ni vpisan pravi dan naroka, je to isto, kakor če bi bila vročitev opuščena. (Zagrel) SS B z dne 15. marca 1927., Th. Vlil, 390.) 15. Ničnost po t. 4 je podana takrat, kadar stranki ni bila dana možnost navesti ra-zloge, ki jih ima za 547 3.V § 571. 5. če stranka v postopku celo ni bila zasto¬ pana ali če je ni zastopali zakoniti zastopnik, ako ji je bil tak potreben. u kolikor ni bila voclitev pravde po predpisu zakona odobrena naknadno: ustvarjanje ali obrambo pravice. (Zagreb SS B z dne 11. oktobra 1927., Th. VIII, 516.) 16. Prav tako je podana ničnost, če sodnik ne pri¬ pusti osebe, ki se izkaže s pismom, vsebujočim po¬ oblastilo. (Zagreb SS B z dne 28. februarja 1928., Th. VIII, 641.) 17. In tudi, če je sodnik kršil načelo, da treba sli¬ šati obe stranki, ko je bila tedaj po sodnikovi krivdi odvzeta strankama možnost razpravljanja, ne pa, če je preklical sodnik po preložitvi razprave pismeno prej izdani dokazni sklep in razpravo sklenil. (Zagreb SS B z dne 23. maja 1922., Th. III, 256.) 18. Ali, če niso bili izpolnjeni oblični predpisi vročitve § 106 c. pr. r. (= § 302|. (Zagreb SS B z dne 2. decembra 1926., Th. Vlil, 355, Sl. Pr. II, 205.) 19. Domačinu začasno odsotnega naslovljenca vro¬ čitve sporočeni poziv po §§ 300 in 502 ne nadomešča predpisanega pismenega poziva. Na takšni podlagi izrečena zamudna sodba je nična. (Zagreb SS B z dne 19. aprila 1927., Sl. Pr. I, 159.) 20. Čim je prevzel toženec tožbo še pred prvim narokom, ni odločilno, ker ni bila vročena njemu neposredno, ampak drugi osebi, ki jo je izročila njemu. (Zagreb SS B z dne 2. julija 1928., Th. VIII, 749.) 21. Stranki ni bila odvzeta možnost, razpravljati pred sodiščem, če je sodišče ni zaslišalo, čeprav je sklenilo to, ker stranka na narok ni prišla in tudi iz¬ ostanka ni opravičila. (Zagreb SS B z dne 5. oktobra 1927.. Th. Vrli. 505.) 22. Ni ničnost po t. 4, če sodnik o naroku za zasliša¬ nje prič strank ni obvestil in je opravil zaslišanje brez njih. (Zagreb SS B z dne 12. marca' 1928., Th. VITI, 662.) K točki 5.: 25. Ničnost po t. 5 je podana samo, kadar gre za pravdnonesposolmo stranko. (Zagreb SS B z dne 28. fe¬ bruarja 1928., Th. VIII, 641.) 548 Ničnosti. 6. če je bilo odločeno o stvari, glede katere redna pravna pot ni dopustna, 7 ali o kateri prav¬ da že teče 8 ali o kateri je bilo že pravnomočno odločeno;" 7. če je bila javnost neopravičeno izključena; 10 8. če so priložile stranke ali njih zastopniki zoper predpis § 273, tretjega odstavka, sodnim spisom osnutke za razpravne zapisnike; 9. če je sestavljena sodba s takimi nedostatki. da je ni moči zanesljivo preskusiti; če je izrek sodbe v nasprotju sam s seboj; če niso navedeni za odločbo nikakršni razlogi 11 in se ti nedostatki ne dado odstraniti s popravo sodbe (S 518), ki bi jo odredilo prizivno sodišče. Voditev razprave se smatra za naknadno odobrena tudi, če se zakoniti zastopnik spusti v prizivni postopek s tem, da vloži priziv ali od¬ govori na priziv (§ 562), ne da bi očital v njem nedostatek zastopanja. Prim. § 477 c. pr. r. 1 Gl. § 15. Neodločilno je, ako uveljavlja izklju¬ čitev stranka ali jo opazi prizivno sodišče samo. 2 Gl. §§ \7 sl. Izločitev na prizivni stopnji se jemlje v poštev le, če stranka za razlog ni vedela že poprej. 3 Gl. §§ 6 do 8, 508/1 in 521/5. 4 Gl. § 101. Odločba v teh primerih po § 569. 5 Če je prišlo do popolne ali delne zamude. 24. Če je nastopal v pravdi oče kot zakoniti za¬ stopnik sina, ki je pa že polnoleten, sin v pravdi ni bil zastopan v smislu t. 5. (Zagreb SS B z dne 5. de¬ cembra 1927., Th. VIII, 560.) 25. Postopek je ničen, če nastopa delno preklicana oseba sama pred sodiščem. (Zagreb SS B z dne 15. no¬ vembra 1950., VrM 229.) 549 §§ 571—572. 6 Če gre za pravdno nesposobno stranko in ta ni bila zakonito zastopana ali če je namesto pravdno sposobne stranke nastopala druga oseba. 7 Gl. § 40. s Gl. g 527. " Gl. § 507. 10 Gl. §§ 235 do 259. 11 Gl. § 417. 26. Ničnost je, če je bil stranki postavl jen skrbnik, čeprav je bilo njeno bivališče znano. (Zagreb SS B z dne 19. maja 1931., VrM 271.) 27. Nadaljevanje pravde zoper upravitelja stečaj¬ ne mase po pravnomočno odpravljenem stečaju je nično. (Zagreb SS B z dne 13. januarja 1931., Sl. Pr. II, 274.) 28. Nezadosten pravni pouk stranki, ki nima prav¬ nega zastopnika, utegne utemeljiti pomanjkljivost postopka, ne pa tudi ničnost. (Zagreb SS B z dne 9. aprila 1930., VrM 192.) K točki 7.: 29. Kršitev načela javnosti je ničnostni razlog le, če se je zgodila pred sodiščem, ne pa pred drugim oblastveni, ki je izvedlo zaslišanje. (Zagreb SS B z dne 30. aprila i929., Th. Vlil, 912.) K točki 9.: 30. Protislovje, ki jo ima v mislili t. 9, se nanaša na činjenične ugotovitve. (Zagreb SS B z dne 16. mar¬ ca 1926., Th. VII, 155.) 31. Ničnostni razlog po t. 9 je podan le, kadar se iz razlogov ne da posneti, iz katerega činjeničnega in pravnega stališča izhaja sodnik in kako presoja stvar v enem in drugem pravcu. (Zagreb SS B z dne 7. fe¬ bruarja 1922., Tli. III, 208: z dne 22. februarja 1928., Th. VIII, 635; z dne 13. julija 1926., Th. Vil, 217; z dne 26. decembra 1928., Th. VIII, 821.) 32. Nesoglasja in protislovja pravnega mišljenja spadajo v obseg morebitne napačne pravne presoje, ne pod pojem protislovja po t. 9. (Zagreb SS B z dne 14. novembra 1922., Th. III, 320.) 33. Če je med izrekom sodbe in med obrazlo¬ žitvijo takšno protislovje, da se neve, ali je sodišče ugodilo predlogu, naj izda zamudno sodbo, ali pa ga 550 Ničnosti. S 572. — Ce se razveljavi sodba prve stopnje zbog ničnosti in če zbog tega ni treba nadaljnje razprave za odločbo o stvari (§ 571, št. 5. 1 in 6.). se tožba zavrne, 2 kolikor daleč sega ničnost. Ce je treba nadaljnje razprave zato, ker je sodba prve stopnje razveljavljena celoma ali de¬ loma zbog ničnosti, se vrne stvar sodišču prve stopnje. 3 je odbilo, je sodba nična po t. 9. (Beograd z dne 14. septembra 1936., Branič 1937, 94.) 34. Sodba ni nična, kadar si nasprotuje samo v razlogih, ne pa tudi v izreku. (Zagreb SS B z dne 25. aprila 1928., Th. VIII, 700; z dne 26. novembra 1928., Th. VIII, 821.) 35. Pomanjkljivosti, ki se ne tičejo sestave sodbe, ampak postopka, niso ničnosti po t. 9. (Zagreb SS B z dne 21. novembra 1928., Th. VIII, 817.) 56. Okolnost, da sodba formalno ni obrazložena, utegne tvoriti ničnost po t. 9, ne napravlja pa po¬ stopka pomanjkljivega. (Zagreb SS B z dne 12. ja¬ nuarja 1926., Th. VII, 92.) 37. Samo netemeljita rešitev, ki jo je moči pobijati, kolikor je to dopustno, je, in ne ničnost, če je stroškovni izrek v nasprotju z izrekom o tožbenem zahtevku. (Zagreb SS B z dne 9. februarja 1926., Th. VII, 114.) 58. Ničnost je podana le, kadar za izrek sodbe sploh ni razlogov, ne pa kadar so ti pomanjkljivi. (Zagreb SS B z dne 22. januarja 1929., Th. Vlil, 859; z dne 19. marca 1929., Th. VIII, 891.) 59. Ce so činjenične navedbe sprejete v razloge namesto v činjenični stan, zaradi tega sodba še ni nerazumljiva ali sama s seboj v protislovju, pa tudi ne predstavlja nedostatka v postopku. (Zagreb SS B z dne 15. marca 1927., Th. Vlil, 395.) § 572. Prizivno sodišče mora zavreči tožbo s skle¬ pom, ako je stvar že pravnomočno razsojena in ne sme razpravljati o pomanjkanju legitimacije ad cau- sam in zastaranju. (Zagreb SS B z dne 18. septembra 1928., Th. Vlil, 782.) 551 §§ 572—574. Ce se razveljavi sodba prve stopnje iz kate¬ rega razloga ničnosti, omenjenega v št. 1. in 2. § 571, se sme odkazati stvar namesto pravdnemu sodišču v ponovno razpravljanje drugemu sodi¬ šču prve stopnje iste vrste v območju prizivnega sodišča. Vendar pa se odkaz 4 po drugem in tretjem od¬ stavku prekliče, 5 ako predlagata obe stranki v strogem roku osmih dni od dne, ko se jima vroči odločba prizivnega sodišča, naj prizivno sodišče samo izvrši ustno razpravo in stvar razsodi. Ta predlog se mora podati pri prizivnem sodišču. V takem primeru reši prizivno sodišče sporno stvar po predpisih, ki veljajo za postopek pred zbor¬ nimi sodišči prve stopnje. 0 Prim. § 478 c. pr. r. 1 Razen če bi se dala ničnost odpraviti po §§ 107, 10S. 2 Zoper sklep rekurz po št. 2 § 613. 3 Zoper sklep je dopusten rekurz samo, če se je pridržala sklepu pravnomočnost (§§ 573/2 in 615 št. 3). 4 Prim. 3. odst. § 590. 5 Zoper to ni pravnega sredstva (§ 613). “ T. zv. neprava prizivna razprava. Ta se izvede po predpisih, ki veljajo za ustno razpravo na prvi stopnji. Zato je vselej ustna, ustnosti se stranki ne moreta odreči kakor ustni prizivni raz¬ pravi, za navajanje in dokazovanje veljajo načela za prvo stopnjo, novote so torej dopuščene, prav tako sprememba im umik tožbe. Sodba je pa vendar le sodba prizivnega sodišča in je dopustno zoper njo samo pravno sredstvo revizije. § 573. — Ce se odkaže pravna stvar po § 572 sodišču prve stopnje, določi to sodišče po služ¬ beni dolžnosti narok za ustno razpravo. Če pa izreče prizivno sodišče, da se začni ali nadaljuj 552 Določitev prizivne razprave. postopek na prvi stopnji šele, ko postane njegova odločba pravnomočna, se določi narok šele, ko je postala ta odločba pravnomočna. To sme odrediti prizivno sodišče na predlog ali po službeni dolž¬ nosti; zoper tako odločbo ni samostojnega prav¬ nega sredstva. Prav tako odredi pristojno prizivno sodišče v primeru § 568, prvega odstavka, ko postane od¬ ločba prizivnega sodišča pravnomočna, po služ¬ beni dolžnosti, česar je treba, da se nadaljuje postopek pred njim. Prim. § 479 c. pr. r. Določitev prizivne razprave. § 574. — Če ni pogojev za to, da bi izdal pri¬ zivni senat odločbo že v predhodnem postopku, 1 ali če spozna prizivni senat v tem postopku, da je priziv prikladen za določitev ustne prizivne razprave, 2 jo določi predsednik prizivnega senata tako, da ostane med vročitvijo vabila strankam in narokom presledek primeroma petnajstih dni. V nujnih primerih se sme ta rok tudi skrajšati. Prizivno sodišče določi narok za ustno raz¬ pravo tudi takrat, kadar je v nejavni seji zavr¬ nilo 3 priziv, ki je bil podan zbog katerega iz¬ med razlogov ničnosti ali zbog tega, ker je so¬ dišče prve stopnje pogrešno smatralo, da gre za § 574. Če prizivno sodišče priziva ni zavrnilo v predhodnem postopku in se tudi stranki nista odrekli ustni prizivni razpravi, prizivno sodišče ni upravi¬ čeno, da bi se spuščalo v nejavni seji v razmotriva- nje pravne ocene spornega predmeta, ampak je dolžno, da določi narok za prizivno razpravo in na tem razpravlja o stvari. (Beograd z dne 15. avgusta 1954., Pravos. 1934, 907, Branič-1935, 125.) 553 §§ 574 — 576 . izostanek (§§ 492 in 495) ali zamudo (§ 494), ali ker je sodišče prve stopnje pogrešilo odločilo, da je za pravno stvar pristojno (§ 565, št. 4., 5., 6.), in so v prizivnem spisu poleg katerega izmed zgoraj navedenih izpodbijalnih razlogov podani tudi še drugi prizivni razlogi, o katerih je moči odločati samo na podstavi ustne prizivne raz¬ prave. Če so stranke že prijavile sodišču odvetnike, ki jih bodo zastopali, se vroči vabilo na ustno prizivno razpravo tem. Prim. § 480 c. pr. r. 1 Gl. § 565. 2 Gl. op. 1 pri § 567. 3 S sklepom, ki se ne odpravi posebej, ampak se pridrži za pismeni izdatek prizivne sodbe, če je treba o drugih prizivnih razlogih ustne prizivne razprave. V takem primeru se dotični sklep z razlogi vred pre¬ čita na ustni prizivni razpravi takoj po poročeval¬ čevem poročilu. Zoper takšen sklep je dopustno prav¬ no sredstvo po občih predpisih. 8 575. — Če se pojavi že ob določitvi naroka potreba, ugotoviti na prizivni razpravi resničnost posameznih činjenic, navedenih v prizivu ali v odgovoru na priziv, na katere se opira priziv, ali če se sicer pojavi potreba, ponoviti, dopolniti do¬ kaze, izvedene pred sodiščem prve stopnje, ali izvesti dokaze, ki so bili doslej samo ponujeni, povabi predsednik prizivnega senata na prizivno razpravo imenovane priče ali izvedence, zasli¬ šane na prvi stopnji, pa tudi stranke, naj pridejo zaradi zaslišanja pod prisego, in odredi, da je dobaviti vsa ostala dokazila. 1 Prim. § 481 c. pr. r. 1 Predsednik prizivne razprave ima tudi sicer vso moč, kakor jo ima predsednik senata na prvi stopnji. 554 Novote. Ustna prizivna razprava. 8 576. — Na razpravi pred prizivnim sodiščem se ne sme uveljaviti noben nov zahtevek in tudi § 576. I. Samo tiste činjenice in dokazi, ki se na¬ vajajo v podkrepitev ničnostnih razlogov ali pomanj¬ kljivosti postopka, se smejo uveljavljati v prizivnem postopku, ne pa oni, iki pomenijo za stranko novo sredstvo obrambe glede glavne stvari. (Zagreb SS B z dne 5. marca 1928., Th. Vlil, 646; z dne 18. decembra 1928., Th. Vlil, 841; Beograd z dne 12. decembra 1955., Branič 1956, 155; in z dne 25. decembra 1955., Branič 1956, 428.) 2. Pravni prigovori, ki jih uveljavlja stranka prvič šele v instainčnem postopku, so nedopustne novote, razen kolikor bi jih moralo sodišče upoštevati po službeni dolžnosti. (Zagreb SS B z dne 14. decembra 1926., Th. VIII, 558.) 5. O nedopustnih novotah se na prizivni stopnji ne sme razpravljati, pa čeprav bi nasprotnik nato pristal. (Zagreb SS B z dne 17. junija 1950., VrM 210.) 4. Prizivno sodišče ne sme upoštevati nedopustne novote, vendar mora to obrazložiti. (Zagreb SS B z dne 20. decembra 1927., Th. VIII, 577.) 5. Navajanje drugih pravnih vidikov, drugačnega pravnega utemeljevanja na isti činjenični podlagi, kakor je bila predložena sodišču že na prvi stopnji, ni nedopustna novota. (Zagreb SS B z dne 14. decem¬ bra 1926., Th. VIII, 558.) 6. V prizivu navedene činjenice, ki naj podpro tožbeni temelj, so novote. (Zagreb SS B z dne 15. no¬ vembra 1921., Th. II, 174.) 7. Dopolnitev činjeničnega stanja materialnega pravnega razmerja, ki je obstajalo ob času izreka prve sodbe, na prizivni stopnji ni dopustna. (Zagreb SS B z dne 5. junija 1950., VrM 207.) S. V prizivnem postopku so nedopustne novote, ako toženec v prizivu bolje konkretizira posamezne pri¬ govore, sklicujoč se pri tem na činjenice, ki jih po¬ prej ni navajal. (Zagreb SS B z dne 14. decembra 1926., Th. Vlil, 558.) 555 § 576 . ne oglasiti nov prigovor, razen zahtevka, ki se tiče stroškov prizivnega postopka. 1 Stranke smejo opirati v prizivnem postopku svoje zahtevke in prigovore samo na one činje- 9. Če izhaja neka činjenica iz listine, prečitane na prvi stopnji, navajanje te činjenice v prizivu, ki se prej izrečno ni trdila, ni novota. (Zagreb SS B z dne 2. marca 1926., Th. VII, 138.) 10. To, da trdi prizivatelj šele v prizivu, da ni aktivno legitimiran, in se sklicuje pri tem na činje- nične ugotovitve prve sodbe, ni novota. (Zagreb SS B z dne 30. novembra 1926., Th. VII, 289.) 11. Pač pa je uveljavi jan je pomanjkanja pasivne legitimacije v drugih primerih nedopustna novota (Zagreb SS B z dne 9. februarja 1926., Th. VII, 114); razen kolikor pomenja pomanjkanje legitimacije že po dosedanjih navedbah obenem tudi neobstoj pra¬ vice ali obveznosti, (Zagreb SS B z dne 30. novembra 1926., Th. VII, 289.) 12. Trditev, da je bil ob premikanju vlaka sunek nenormalen, je nedopustna novota. (Zagreb SS B z dne 29. novembra 1921., Sl. Pr. I, 43.) 13. Prav tako prigovor, da je bil toženec upra¬ vičen zadržati tožilčevo imovino v zavarovanje svoje dospele terjatve. (Zagreb SS B z dne 12. januarja 1926., Th. VII, 91.) 14. Prigovor zastaranja je materialnopravne na¬ rave in se more uveljavljati le do konca ustne raz¬ prave na prvi stopnji. Pozneje je neupošteven. (Za¬ greb SS B z dne 8. februarja t927., Th. VIII, 361; z. dne 26. novembra 1929., Th. VIII, 999.) 15. Novota je in se ne more upoštevati v inštanč- nem postopku, da je delal toženec tako, kakor pred¬ postavlja § 1040 odz. in ne tako, kakor bi to moralo biti po § 1037 odz. (Zagreb SS B z dne 14. februarja 1927., Th. VIII, 367.) 16. V principu je dopustno, sklicevati se na pred¬ pise o verižni kupčiji, ker se mora sodišče na prisilne norme ozirati po službeni dolžnosti. (Zagreb SS B z dne 15. februarja 1927., Th. VIII, 370.) 556 Novote. niče ali dokaze, ki so jih po vsebini pravdnih spisov in sodbe že navedle pred prvim sodiščem. Nove činjenice in nove dokaze pa smejo navesti stranke samo toliko, kolikor hočejo z njimi do- 17. šele v prizivu postavljen predlog, naj se za¬ slišijo ponovno že v kazenskem postopku zaslišani izvedenci in opravi ponovno že tamkaj izvedeni ogled na licu mesta, je nedopustna novota. (Zagreb SS B z dne 14. junija 1927., Th. VIII, 477.) 18. Prigovor, da ni ugotovljeno, ali je bil šofer usposobljen za vožnjo z avtomobilom, je neupoštevna novota. (Zagreb SS B z dne 21. junija 1927., Th. Vlil. 484.) 19. Neupoštevna novota je. če se predloži šele \ prizivu rojstni list. (Zagreb SS B z dne 4. oktobra 1927., Th. 'VIII, 508.) 20. Toženec, ki je prerekal na prvi stopnji vse tožbene navedbe, sme v prizivu prigovarjati tudi vi¬ šini posameznih odškodninskih postavk. (Zagreb SS B z dne 14. decembra 1926., Th. Vlil, 338.) 21. Šele v prizivu uveljavljam prigovor višje sile je nedopustna novota. (Zagreb SS B z dne 17. ja¬ nuarja 1928., Th. VIII, 597.) 22. V prizivu ni dopustno navajati, da zadene krivda za odgovornost drugo osebo. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1928., Th. VIII, 625.) 25. Tudi obče znane činjenice sme jemati prizivno sodišče samo takrat v poštev, kadar so bile te činje¬ nice predmet razpravljanja na prvi stopnji oziroma jih je navajala že stranka tamkaj. (Zagreb SS B / dne 24. novembra 1951., VrM 294.) 24. Lex cogens se mora uporabiti tako v pravdnem kakor v nepravdnem postopku ne glede na stopnjo, na kateri je postopek. Zato tudi takrat, kadar nasto¬ pijo predpostavke za uporabo zakona šele v rekurz- nem ali revizijskem postopku. (Zagreb SS B z dne 24. oktobra 1927., Th. VIII, 551.) 25. Prizivno sodišče mora upoštevati nov zakon s povratno močjo, ki še ni veljal ob izreku prve sodbe. V tem primeru se mora pobijana sodba razveljaviti, 557 §§ 576—578. kazati ali ovreči opravičenost navedenih priziv¬ nih razlogov; a tudi na take činjenice ali dokaze se sme ozirati prizivno sodišče samo, če so bili v prizivnem spisu ali v odgovoru na priziv pri¬ občeni nasprotniku. Pjdm. § 482 c. pr. r. 1 Smisel te določbe v zvezi s št. 4 § 561 in 2, odst. § 562 je, da je zabranjeno strankam vse, kar bi slu¬ žilo v boljše in popolnejše utemeljevanje ali obrambo tožbenega zahtevka. Nove navedbe in dokazi so do¬ pustni' zato le v podkrepitev in dokaz ničnostnih razlogov, kršitev procesualnih predpisov, če jih je stranka pravočasno grajala, v podkrepitev trditve, da priziv ni dopusten ali o pravem času vložen, prav tako tudi vse ono, na kar mora gledati sodišče po službeni dolžnosti (torej na področju preiskovalnega načela), vse ostalo pa je izključeno. Podrobnosti gl. spodaj v odločbah. § 577. — Na ustni razpravi se ne smejo pri¬ zivni predlogi brez nasprotnikovega pristanka ne če v spisu ni potrebne činjenične podlage za meri¬ torno rešitev po novem zakonu. (Zagreb SS B z dne 20. novembra 1928., Th. VIII., 816.) § 577. 1. Dopušča se samo sprememba že podanih predlogov, ne pa podajanje predloga, če takega v prizivnem spisu sploh ni bilo. Prizivni spis se v tem pogledu tudi z nasprotnikovim pristankom ne more popraviti. (Zagreb SS B z dne 21. decembra 1929., Th. VIII, 1014.) 2. V instanenem postopku se temelj tožbe ne sme spremeniti. (Zagreb SS B z dne 30. novembra 1926., Th. VII, 290.) 5. V prizivnem postopku nedopustna spi-ememba tožbe je, če naslanja tožiteljica svoj tožbeni zahtevek na § 796 odž., prizivno sodišče pa preskuša stvar tudi iz vidika § 154 odz. (Zagreb SS B z dne 14. februarja 1928., Th. VIII, 627.) 4. Stranka sme predlagati še na prizivni stopnji, da se ji prizna namesto prvotno zahtevanega pred- 558 Sprememba priziva. — Umik priziva. razširjati ne nadomeščati z drugimi. To velja tudi za prizivne razloge. Ce se prisotni 1 prizivni nasprotnik ne upira, ampak se spusti v razpravljanje o spremenjenih predlogih ali o novih prizivnih razlogih, se sma¬ tra, da je pristal na to, 2 Tožba, na katero se opira izpodbijana sodba, se ne sme spremeniti niti z nasprotnikovim pri¬ stankom. 3 Prim § 483 c. pr. r. 1 Če nasprotnik na ustno prizivno razpravo ne pride, je sprememba prizivnih predlogov in razlogov nedopustna, če tudi bi bila sporočena poprej nasprot¬ niku z vlogo. 2 Sprememba je vendar dopustna samo na činje- uični podlagi, kakršno je imelo prvo sodišče pred seboj (§ 576) in samo v mejah, kolikor se prva sodba pobija, ker je preko tega postala že pravnomočna (§ 560). Priziv se sme z nasprotnikovim pristankom popraviti tudi, če v prizivu ni nobenega ali ni do¬ ločnega prizivnega predloga itd. (§ 589). Toda gl. o tern odi. 1. 3 Nedopustni so zato nadalje odrečenje tožbenemu zahtevku, pripoznava istega in umik tožbe. Pač pa se smeta skrčiti tožbeni zahtevek, ker tega zakon ne šteje za spremembo, in skleniti poravnava. § 578. — Priziv se sme umakniti do konca ustne prizivne razprave. 1 To se sme storiti z iz¬ javo na ustni 'razpravi ali pa z izročitvijo pisme¬ ne vloge prizivnemu sodišču. Ce se izroči vloga pred začetkom ustne prizivne razprave, sme od¬ rediti predsednik senata kot sodnik poedinec, da ni opraviti določenega naroka. meta korist (denarna odškodnina), ako so bile izjav¬ ljene že na prvi stopnji vse potrebne navedbe in po¬ dani vsi prigovori. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1926., Th. VII, 111.) 559 8 § 578 — 581 . Stranka, ki umakne priziv, ne izgubi samo pravnega sredstva, 2 ampak mora trpeti tudi stro¬ ške, ki so nastali zbog pravnega sredstva, zlasti tudi one, ki so bili povzročeni nasprotniku. 0 dolžnosti, povrniti stroške, odloči prizivno sodišče s sklepom; 3 če pa je predsednik senata odredil po prvem odstavku, da določenega na¬ roka ni opraviti, odloči o stroških predsednik senata kot sodnik poedinec. V prvem primeru se sme poveriti odmera zneska stroškov članu se¬ nata. 4 Predlog se mora podati na ustni prizivni razpravi, ker se sicer zavrne; če pa se po prvem odstavku ni opravil določeni narok za prizivno razpravo, je treba podati predlog v osmih dneh od dne, ko je bil prizivni nasprotnik obveščen, da je bil priziv umaknjen. Prim. § 484 c. pr. r. 1 Prav tako tudi skrčiti in opustiti posamezne pri¬ zivne predloge in razloge. Priziv se smatra za umak¬ njen tudi, če prizivatelj ne položi v roku varščine za pravdne stroške, če je nastala predpostavka zato šele v prizivnem postopku. Za dopolnitev varščine to ne velja (§§ 160, 162). - Pri tem se smatra, kakor da priziv ni bil vložen, in začno teči roki z vročitvijo te sodbe. 3 Zoper sklep ni pravnega sredstva (§ 622). Gl. odi. pri § 622. 4 Gl. tudi t. 7 § 26, >3 zus. § 579. — Če se je po § 519 predlagala dopolni¬ tev sodbe, se sme na predlog 1 odložiti razprava o prizivu zoper to sodbo, dokler ne postane do¬ polnilna sodba pravnomočna, če pa se vloži pri¬ ziv tudi zoper dopolnilno sodbo, dokler ne prispe ta priziv k prizivnemu sodišču. V tem primeru se razprava o obeh prizivih združi. 56 » Prizivna razprava. Prim. § 485 c. pr. r. 1 Ker predlog na dopolnitev sodbe ne vpliva na prizivni rok (§ 520). § 580. — Ko se prizivna stvar okliče, se začne ustna prizivna razprava s teni, da razloži član prizivnega senata kot poročevalec s pomočjo pravdnih spisov stanje prizivne stvari in doseda¬ nji tek pravde, kolikor je to potrebno, da je moči razumeti prizivne predloge in da se pre- skusijo prizivni razlogi in pravilnost izpodbijane sodbe. Ko poročevalec prečita predloge strank in del sodbe prve stopnje, ki se izpodbija s prizi¬ vom, z njenimi razlogi vred, priobči ono, kar je bistvenega v vlogah, ki so jih podale stranke v prizivnem postopku, označi pa tudi sporne točke, ki izvirajo iz vsega tega. Ce se zdi predsedniku senata ali senatu potrebno, se prečita jo tudi do- tični deli razpravnega zapisnika sodišča prve stopnje. Poročevalec ne sme izraziti svoje mne¬ nje o odločbi, ki naj se izreče. 1 Nato posluša sodišče govore strank. 2 Ce se govor kakšne stranke ne ujema z vsebino pravd¬ nih spisov, jo predsednik opozori na to. 3 Prim. § 486 c. pr. r. 1 Za poročilom sporoči predsednik sklep, ki je bil izrečen v predhodnem postopku (gl. op. 3 pri § 574). 2 čitati pismene sestavke ni dopustno. 3 Gl. §§> 244, 246 (predsednikovo pravdno vodstvo). § 581. — Predlog, da se odkloni pristojnost prizivnega sodišča, se sme podati v prizivnem postopku samo takrat, kadar se hoče izposlovati ali odkloniti sojenje prizivnega sodišča, ki izvr- 561 36 581—582. suje trgovinsko, pomorsko ali rudniško sodno ob¬ last. Da se izposluje sojenje po takem prizivnem sodišču, se sme podati predlog samo, če je bil sprejet v sodbo prve stopnje dostavek, označen v § 541; predlog, da se odkloni sojenje po takem prizivnem sodišču, pa se sme podati samo takrat, kadar ne obsega sodba prve stopnje dostavka, označenega v § 541. Toda v prvem primeru ne sme podati tega predloga ona stranka, ki se je izjavila zoper to, da bi se tak dostavek sprejel v sodbo prve stopnje. Predlog, da se odkloni pristojnost prizivnega sodišča, je treba podati takoj, čim razloži poroče¬ valec stanje prizivne stvari, ker bi se sicer za¬ vrnil; o tem predlogu je treba razpravljati in odločiti nemudoma, preden se začne razpravlja¬ nje o prizivu. Ce sodišče usvoji predlog, da se odkloni pri¬ stojnost prizivnega sodišča, se izreče s sklepom 1 za nepristojno. Ko postane ta sklep pravnomočen, se nada¬ ljuje prizivni postopek pred pristojnim priziv¬ nim sodiščem. To sodišče je glede vrste sodne oblasti, ki jo je izvrševati, vezano na izdani sklep. Ce se predlog zavrne, se prizivni postopek takoj začne in izvede . 2 Sklepa o predlogu v tem primeru ni odpraviti posebej, ampak ga je spre¬ jeti v odločbo prizivnega sodišča o glavni stvari. Prim. § 487 c. pr. r. 1 Zoper to je dopusten rekurz samo, če je bila sklepu pridržana pravnomočnost (§ 613 št. 3). 2 Zoper sklep po § 41 II ni pravnega sredstva. 562 Prizivno dokazovanje. § 582. — Prizivni senat ne sme izvesti samo dokaze, ki podkrepljujejo ali izpodbijajo priziv¬ ne razloge (§ 576), 1 ampak sme, če se pokaže, da § 582. 1. Prizivno sodišče je dolžno, da preskusi činjenične ugotovitve prvega sodišča, kadar pobija priziv dokazno oceno. Sme potrditi sodbo le, ako pri svoji oceni ne najde povoda, da bi sumilo v pravilnost ocene sodišča prve stopnje. (Zagreb SS B z dne 16. februarja 1926., Th. VII, 125; z dne 18. decembra 1930., VrM 237; Beograd z dne 4. septembra 1935., Branič 1936, 151, Pravos. 1936, 425.) 2. Prizivno sodišče presodi na podlagi pravdnega spisa, ali so činjenične ugotovitve prvega sodnika te¬ meljite, in mora ponoviti dokaze, če ima tehtne po¬ misleke zoper dokazno oceno. (Zagreb SS B z dne 29. novembra 1921., Th. 11, 177; z dne 13. junija 1922., Th. III, 267.) 3. Ako prizivno sodišče dvomi o osnovanosti pre¬ pričanja prvega sodišča in se ne strinja z njegovo dokazno oceno, mora dokazovanje dopolniti ali popol- niti. Brez tega ne sme spremeniti činjenične ugoto¬ vitve, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje s po¬ močjo neposrednega dokazovanja. (Zagreb SS B z dne 16. februarja 1926., Th. VII, 120.) 4. Ali naj prizivno sodišče sploh ponovi že izve¬ dene dokaze in katere, zavisi od potrebe, da se do- žene objektivna resnica tistih činjenic, ki so važne za rešitev spora. (Zagreb SS B z dne 6. maja 1929., Th. VIII, 916.) 5. Prizivno sodišče odloči po svobodnem preudarku, ali naj samo dopolni ali ponovi dokazni postopek prve stopnje in katere dokaze naj ponovi. Odločba o tem se ne more pobijati. (Zagreb SS B z dne 28. decembra 1922., Th. III, 339; 16 septembra 1926., Th. VIII, 326: z dne 11. oktobra 1927., Th. VIII, 517; z dne 13. decem¬ bra 1927., Th. VIII, 571; z dne 7. februarja 1.928.. Th. VITI, 620.) 6. Pregled korespondence v prizivnem postopku je ponovitev dokaza. (Zagreb SS B z dne (4. februarja 1927., Th. VIII, 365: z dne 1. oktobra 1928., Th. Vlil, 784.) 565 36* §§ 582—585. je to potrebno za odločbo o prizivnih predlogih, tudi ponoviti ali dopolniti dokaze, izvedene pred sodiščem prve stopnje; sme pa tudi naknadno iz¬ vesti dokaze, ki so jih stranke brezuspešno po¬ nudile v postopku prve stopnje. V poslednjem primeru, pa tudi takrat, kadar naj se dopolni ogled, sme prizivni senat sam iz¬ vesti dokazni postopek po predpisih, 2 ki veljajo za izvajanje dokazov na prvi stopnji, ali pa sme odrediti, da izvedi dokaze odrejeni ali zaprošeni sodnik. Ce se je izvedel na prvi stopnji dokaz z izve¬ denci, ga sme prizivno sodišče iznova izvesti z drugimi izvedenci. Prim. § 488 c. pr. r. 1 Gl. op. 1 pri § 582. 2 V vsakem primeru, ali naj se že izvedeni dokazi samo dopolnijo ali pa še ne izvedeni izvedejo, nadalje bodisi neposredno ali posredno, je treba izreči dokazni sklep. 8 583. — Ce je bila ena stranka na prvi stop¬ nji zaslišana pod prisego, ne sme odrediti pri¬ zivno sodišče, da bi se zaslišala nasprotna stranka prav tako pod prisego o isti činjenici. 1 Ce odredi prizivni senat, da je iznova pod pri¬ sego zaslišati stranko, ki je bila že tako zaslišana na prvi stopnji, je prizivno sodišče ne zapriseže iznova, ampak jo samo zasliši, pri čemer jo opomni na prisego, opravljeno pred prvim so¬ diščem. 2 § 585. Ce je bila na prvi stopnji zaslišana ena stranka {rod prisego, prizivno sodišče ne more odre¬ diti zaslišanje druge stranke pod prisego o isti či¬ njenici. (Zagreb SS B z dne 21. januarja 1922., Th. III, 203.) 564 Prizivno dokazovanje. Da je zaslišati pod prisego stranko, ki na prvi stopnji ni hotela biti zaslišana ali ni hotela pri¬ seči, sme odrediti prizivno sodišče samo, če se uveri, da je imela stranka dovolj razlogov za to, da ni hotela biti zaslišana ali da ni hotela priseči, da pa sedaj teh razlogov ni več (§ 368). Prim. § 489 e. pr. r. 1 Gl. § 473/2. Stranka, ki je bila zaslišana na prvi stopnji pod prisego, sme biti v ponovitev dokaza o isti činjenici na prizivni stopnji zaslišana samo pod prisego. Pri tem sme biti nasprotnik zaslišan le ne- zapriseženo. 2 Opomin je posvedočiti v zapisniku. § 584. — Še preden odloči prizivno sodišče o prizivu, izreče na predlog s sklepom, koliko je sodba prvega sodišča izvršljiva zbog tega, ker se ne izpodbija v celoti. 1 Zoper ta sklep ni samostoj¬ nega pravnega sredstva. Prim. § 490 c. pr. r. 1 Sklep se izreče v nejavni seji in vroči strankam posebej. Podobno se more predlagati glede prizivne sodbe v teku revizijskega postopka pri revizijskem sodišču. § 585. — Če izostane ena ali izostaneta obe stranki, 1 mora prizivno sodišče vendarle razprav¬ ljati o prizivu in odločiti, upoštevaje vse ono, kar je bilo navedeno v prizivnem spisu in v od¬ govoru na priziv. Koliko naj se smatra nova na¬ vedba (drugi odstavek § 576) za priznano ali za izpodbijano, odloči prizivno sodišče, upoštevaje sodbo, ki se izpodbija, in vse ostale pravdne spi¬ se sodišča prve in druge stopnje. 2 Prim. § 491 c. pr. r. 565 §§ 585—590. 1 Kakor tudi, če se odstrani stranka po sodnem sklepu od razprave (§§ 262, 264) ali pride brez odvet¬ nika nanjo (§ 197). 2 GL §§ 363, 592. § 586. — Stranke se smejo odreči določitvi na¬ roka za ustno razpravo o prizivu. Odrečenje je veljavno, če ga stranke izrečno izjavijo v prizivu ali v posebni vlogi, izročeni sodišču prve stop¬ nje ali prizivnemu sodišču. V tem primeru sme obsegati prizivni spis tudi pravna razlaganja in izvajanja o činjenicah in dokazih (§ 178, posled¬ nji odstavek). V takem primeru je treba odločiti o prizivu \ nejavni seji. 1 Prvi in drugi odstavek veljata tudi takrat, kadar se je prizivalec odrekel ustni razpravi in se nasprotna stranka v petnajstih dneh od dne. ko ji je bil vročen spis o odrečenju, ne izjavi protivno, 2 o čemer obvesti sodišče prizivalca. Prizivno sodišče sme odrediti v vsakem pri¬ meru razpravo, če se mu zdi to potrebno. Prim. § 492 c. pr. r. 1 Izvajanje dokazov je v nejavni seji izključeno. Ako se zdi prizivnemu sodišču potrebno, da ponovi ali dopolni dokazni postopek, mora razpisati ustno prizivno razpravo. 2 Če predlaga ena stranka ustno prizivno razpravo, je pozneje možna rešitev priziva v nejavni seji samo, če se ji odreče izrečno. § 587. — V zapisnik o ustni prizivni razpravi je sprejeti vsebino činjeničnih navedb in ponu¬ jenih dokazov strank samo toliko, kolikor se raz¬ likuje od onega, kar je navedeno o vsebini raz¬ prave v pravdnih spisih prve stopnje. 1 Prim. § 493 c. pr. r. 1 Vobče veljajo predpisi §§ 587 sl. 566 Prizivna razprava. — Prizivna odločba. Odločba o prizivu. § 588. — Če se uveri prizivno sodišče šele med razpravo, da ima izpodbijana sodba ali postopek sodišča prve stopnje v sebi kakšno ničnost, ki je ostala doslej neopažena, mora postopati, 1 celo če ničnosti ni navedla nobena stranka, po §§ 571 in 572, 2 kolikor ne gre za nedostatek zastopanja (§ 571, št. 5.), ki je bil odpravljen z izrečno ali molčečo odobritvijo. Prim. § 494 c. pr. r. 1 Kolikor gre za nepobijani del sodbe. - Torej razveljavitev in zavrnitev tožbe (zoper to rekurz po št. 2 § 613) ali razveljavitev in vrnitev prvi stopnji. V zadnjem primeru rekurz samo, če je bila pravnomočnost pridržana (§ 613 št. 3). § 589. — Če se opazijo nedostatki, označeni v § 565, št. 2. in 3., šele na ustni razpravi, zavrne sodišče priziv s sklepom, 1 in sicer v primeru št. 2. brezpogojno, v primeru št. 3. pa samo, 2 če pri¬ sotni prizivalčev nasprotnik ne pristane na po¬ pravo prizivnega spisa. Prim. § 495 c. pr. r. 1 Zoper to rekurz po § 613 št. 1. 2 Gl. op. 3 § 577. § 590. — Prizivno sodišče vrne 1 stvar pravd¬ nemu sodišču prve stopnje, da razpravlja o njej S 590. 1. Če razveljavi prizivno sodišče zamudno sodbo, ker ni bila upoštevana neka listina, mora na¬ ložiti prvemu sodišču, naj izda vnovič sodbo, upo¬ števajoč to listino. (Zagreb SS B z dne 14. junija 1927., Th. VIII, 470.) 2. Pri ponovnem razpravljanju, ki je postalo po¬ trebno po razveljavitvi po t. 2, nove navedbe v smeri 567 §§ 590—591. in izreče sodbo, najsi ne bi bilo razlogov za nič¬ nost: 1. če ni odločilo sodišče s končno sodbo, ki se izpodbija, popolnoma o vseh stvarnih predlogih; * 2 2. če ima postopek na prvi stopnji bistvene nedostatke, ki so preprečili, da bi se bila sporna stvar izčrpno pretresla in korenito ocenila; 3 3. če se po vsebini pravdnih spisov na prvi stopnji sploh niso pretresale činjenice, ki jih smatra prizivno sodišče za važne. 4 * Postopek pred pravdnim sodiščem se omeji v primeru št. 1. tega paragrafa na zahtevke in predloge, o katerih sodišče ni odločilo, v primeru št. 2. pa na one dele postopka in sodbe prve stopnje, na katere dele se nanaša nedostatek/ Če predlagata obe stranki soglasno ali če smatra prizivno sodišče po svoji izprevidnosti to za primerno zaradi tega, da se pospeši odločba o prizivu ali da se znatno prihranijo stroški, sme samo odločiti o stvari sami s sodbo, ko po potrebi dopolni razpravo prve stopnje, namesto da bi vrnilo stvar sodišču prve stopnje. 6 Prim. § 4% c. pr. r. 1 S sklepom. Rekurz samo, če je bila sklepu pri¬ držana pravnomočnost (§ 615 št. 3). 2 Prim. § 519. S stvarnimi predlogi je razumeti vse predloge, o katerih bi bilo moralo odločiti prvo so¬ dišče v sodbi in sicer tako glede glavne stvari kakor izpopolnitve postopka niso zabranjene. (Zagreb SS B z dne 14. februarja 1928., Th. VIII, 629.) 3. Kadar je sodišče prve stopnje izvedlo vse do¬ kaze, pa jih ni vsestransko izčrpalo glede razsoje stvari, prizivno sodišče sodbo ne sme razveljaviti, temveč mora o stvari sami odločiti. (Beograd z dne 30. marca 1937., Arhiv 1938, LIV, 148.) 568 Prizivna odločba. tudi stranskih dajatev (obresti, stroškov), poleg' tega pa tudi procesualne predloge. 3 T. zv. pomanjkljivost postopka. Gre tako za bi¬ stvene kršitve pravdnih predpisov kakor tudi za ne¬ zadostno ugotovljeno činjenično podlago, če so te po¬ manjkljivosti vzročne za odločbo. 4 Če smatra prizivno sodišče, izhajajoč iz drugač¬ nega pravnega naziranja, činjenično podlago, kakor je ugotovljena v pobijani sodbi, za nezadostno. 5 Glede razveljavljenega dela sodbe so dopustne na prvi stopnji činjenične navedbe in dokazi ne¬ omejeno, razen kolikor bi jih sodišče na podlagi svoje zavrnitvene pravice kot zavlačevalne ne pri¬ pustilo (§§ 243, 245, 374). Glede postopka na prvi stopnji in vezanosti sodišča prve stopnje na pravni nazor prizivnega sodišča gl. § 593. e T. zv. neprava prizivna razprava. Gl. op. 6 pri S 572. § 591. — Kolikor se ne uporabljajo odredbe §§ 588, 589 in 590, odloča prizivno sodišče s sodbo o stvari sami. Sodba mora obsegati vse sporne točke, ki se tičejo prisojenega ali zavrnjenega zahtevka 1 in ki jih je po prizivnih predlogih pretresti in pre¬ soditi na drugi stopnji. 2 Sodba prve stopnje se sme spremeniti samo toliko, kolikor je to predlagano. 3 Prim. § 497 c. pr. r. 1 Prim. § 500. Sodišče odloči obenem o stroških prizivnega postopka, če prizivu ne ugodi, o teh § 591. 1. Če se predlaga v prizivu razveljavitev in ne sprememba, prizivno sodišče pobijano sodbo ne sme spremeniti. (Beograd z dne 11. novembra 1934., Pravos. 1935, 309.) 2. Če odloči prizivno sodišče o stvari sami s skle¬ pom namesto s sodbo, je sklep po t. 9 § 571 v zvezi s § 591 ničen (P) in ga je po § 597 št. t razveljaviti. (Beograd z dne 12. februarja 1935., Branič 1935, 194, Pravos. 1935, 729.) 569 §§ 591—592. stroških in stroških postopka na prvi stopnji, če po- bijano sodbo razveljavi ali spremeni (§§ 153, 154). Glede odmere stroškov velja § 155. 2 Obenem s prizivom je odločiti tudi o stroškov¬ nem rekurzu, ki ga je vložil nasprotnik (§ 157). 3 Se tiče obsega spremembe. Določba je v zvezi s splošnim načelom, izraženim v § 500. V podrejeni vrsti je obsežen tudi predpis § 556. Gl. op. 2 pri § 556. § 592. — Prizivno sodišče vzame za podstavo svoji odločbi uspeh razprave in dokazovanja, ka~ § 592. I. če prizivno sodišče dvomi o osnovanosti prepričanja prvega sodišča in se ne strinja z njegovo dokazno oceno, mora dokazovanje dopolniti ali po¬ noviti. Brez tega ne sme spremeniti činjenične ugo¬ tovitve, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje na podlagi neposrednega dokazovanja. (Zagreb SS B z dne 16. februarja 1926., Th. VII, 120.) Če sprejme činjenični stan, ugotovljen po prvi stopnji, torej brez ponovitve in dopolnitve, je nanj vezano. (Zagreb SS B z dne 18. junija 1928., Sl. Pr. II, 200.) 2. Prizivno sodišče sme na temelju istega pravd¬ nega gradiva pravdne izsledke drugače oceniti in priti do drugačnih ugotovitev, ne sme pa prekršiti pri tem predpise § 488 c. pr. r. [= § 582] in načelo nepo¬ srednosti. (Zagreb SS B z dne 21. januarja 1922., Th. TU, 203.) 3. Prizivno sodišče krši načelo neposrednosti, če ne ponovi vsaj vseh odločilnih dokazov, kadar spre¬ meni činjenične ugotovitve prve sodbe. (Zagreb SS B z dne 18. marca 1930., VrM 184.) 4. Ne zadošča, da ponovi prizivno sodišče zgolj en edini dokaz in spremeni ugotovitve pobijane sodbe. Dokazno gradivo, zbrano neposredno po prizivnem sodišču, mora biti v pravem razmerju nasproti gra¬ divu, ki ga je pribavilo sodišče prve stopnje. (Za¬ greb SS B z dne 27. aprila 1920., Th. I, 13.) 5. Zadostuje, da izvede prizivno sodišče vsaj od¬ ločilne dokaze vnovič, pa ne krši načela neposred- 570 Prizivna odločba. kor je bil ugotovljen v pravdnih spisih prve stop¬ nje in v sodbi sodišča prve stopnje, kolikor ni bil ta uspeh 1 spremenjen s prizivnim postopkom. Kakšen pomen ima upor , 2 ki je bil prijavljen o pravem času zoper posamezne ugotovitve v za¬ pisniku prvega sodišča ali zoper navedbe o či- nosti, če spremeni dokazno oceno. (Zagreb SS It z dne 50. maja 1922., Th. III, 261.) 6. Neposredno izvedeni dokazi morajo nuditi za¬ dostno gradivo, da daje prizivnemu sodišču potrebno podlago za samostojno prepričanje. (Zagreb SS B z dne 17. julija 1928,, Th. VIII, 758.)' 7. Prizivno sodišče krši načelo neposrednosti, če ugotovi, ne da bi ponovilo dokaze, da so izmed kup¬ ljenih nepremičnin bile tudi sporne in da toženec ni vedel, da slednje v pogodbi niso navedene. (Zagreb SS B z dne 20. junija 1927., Th. VIII, -180.) 8. Zgolj na podlagi ene beležnice prizivno sodišče ne more spremeniti dokazne ocene, ki jo je napra¬ vilo prvo sodišče na podlagi številnih, neposredno in posredno zaslišanih prič. (Zagreb SS B z dne 7. maja 1928., Th. VIII, 711.) 9. Če prizivno sodišče ne izvede dokaznega po¬ stopka na ustni razpravi, ne more spremeniti dokazne ocene. (Beograd z dne 10. decembra 1955., Branič 1936, 229; z dne 9. marca 1956., Branič 1956, 431; z dne 26. marca 1937., Arhiv 1937, LI, 473.) 10. Prizivno sodišče sme spremeniti ugotovitve prve sodbe, ne da bi samo ponovilo dokaze, če je raz¬ sojajoči sodnik prve stopnje .prisostvoval samo zad¬ njemu naroku, ne pa tudi onim, na katerih so bili izvedeni dokazi. (Zagreb SS B z dne 7. februarja 1927., Th. Vlil, 358.) 11. Prizivno sodišče ne greši zoper načelo nepo¬ srednosti, kadar ugotavlja na isti posredni podlagi kakor prvo sodišče in zoper to ni bilo očitanja. (Za¬ greb SS B z dne 29. marca 1927., Th. VIII, 407; z dne 3. novembra 1927., Th. VIII, 540.) 12. Prizivno sodišče sme uporabiti po prvem so¬ dišču izvedene dokaze brez ponovnega dokazovanja, 571 §§ 592—595. njenicah in dokazih, obseženih v odpravkih do¬ kaznega sklepa ali v činjeničnem stanu sodbe (§§ 279 in 540), oceni prizivno sodišče, če je treba, po ustni razpravi o izpodbijanih ugotovitvah in četudi jih prvo sodišče za svoje ugotovitve izrečno ni uporabilo, če vsa ta dokazila po prizivnih raz¬ logih niso niti najmanj prizadeta. (Zagreb SS B z dne 5. novembra 1927., Th. VIII, 542; z dne 15. marca 1928., Th. VIII, 667.) 13. Če prvo sodišče priči ni verjelo in na podlagi njene izpovedi ni ničesar ugotovilo, se izpoved te priče v prizivnem postopku brez ponovnega zasli¬ šanja ne more uporabiti. (Zagreb SS B z dne 1. ok¬ tobra 1928., Th. VIII, 786.) 14. O pravnih pojmih sme prizivno sodišče vselej in tudi mora soditi po svojem pravnem naziranju- (Zagreb SS B z dne 5. decembra 1922., Th. III, 529.) 15. Prizivno sodišče sme iz obstoječega razprav¬ nega in dokaznega gradiva izvesti drugačne zaključke materialnopravne narave, če ne napravlja pri tem novih ugotovitev. (Zagreb SS B z dne 4. januarja 1927., Th. VIII, 340.) 16. Odmera zneska izgubljenega dobička po § 273- c. pr. r. [= § 369] ni takšne narave, da bi moral sod¬ nik ponoviti dokaze, če naj sme to odmero spremeniti. (Zagreb SS B z dne 10. aprila 1922., Th. III, 254.) 17. Prizivno sodišče sme iz činjenic, ki jih je ugo¬ tovilo sodišče prve stopnje, izvesti činjenične in pravne ugotovitve, ne da bi izvedlo samo dokaze, če se s temi novimi ugotovitvami samo dopoln j ujejo ugotovitve prve stopnje. (Zagreb SS B z dne 31. ja¬ nuarja 1928., Th. VIII, 612; z dne 9. oktobra 1929., Th. VIII, 973.) 18. Zaključek, da sta imeli stranki namen, skle¬ niti kupno pogodbo ali pa sestaviti samo pismo za¬ radi odvrnitve preteče izvršbe, je činjenične narave. Prizivno sodišče more ugotovitve prvega sodišča spre¬ meniti le po ponovni izvedbi dokazov. (Zagreb SS B- z dne 5. novembra 1928., Th. VIII, 807.) 572 Prizivna odločba. navedbah (§ 582.), 3 ko je skrbno ocenilo uspeh prizivnega postopka in vse ostale okolnosti. 4 Prim. § 498 c. pr. r. 1 T. j. ugotovitev činjenične osnove tožbe in ocena izvedenili dokazov. Ce to ni bilo spremenjeno s pri¬ zivnim postopkom, je prizivno sodišče vezano na ugo¬ tovitve prvega sodišča in na njegovo dokazno oceno. To oboje sme vzeti prizivno sodišče v pretres samo. če se pobija z ustreznimi prizivnimi razlogi, kakor so n. pr. napačna ugotovitev činjeničnega stanu, pro¬ tislovje s spisi, napačna dokazna ocena, pomanjklji¬ vost postopanja. 2 Gl. §§ 275, 459. 3 Poleg tudi po dokazovanju, izvedenem po § 582. če je imelo prizivno sodišče utemeljen sum v popol¬ nost činjeničnih ugotovitev in pravilnost dokazne ocene prve stopnje. Gl. v tem pogledu odi. 1 do 4 pri § 582. , To oboje sme prizivno sodišče spremeniti le. če je na prvi stopnji neposredno izvedene dokaze tudi samo neposredno izvedlo. * Po svobodni dokazni oceni (§ 568). § 595. — V primerih §§ 588 in 590 se vrne pravna stvar s sklepom 1 pravdnemu sodišču prve stopnje. Sodišče, h kateremu prispe pravna stvar spri¬ čo sklepa prizivnega sodišča, po katerem je so¬ dišču celoma ali deloma razpravljati ali odločiti o njej ali izvesti prizivni postopek (§ 581), je vezano pri tem na pravni nazor, 2 na katerega je prizivno sodišče oprlo svoj sklep. § 593. Okolnost, da je prizivno sodišče, ko je došla stvar vnovič na prizivno stopnjo, deloma odstppilo od svojega poprej v razveljavitvenem sklepu izraženega pravnega nazora, utegne ustanavljati revizijski raz¬ log napačne pravne presoje, če bi bil novi nazor napačen, eventualno pa tudi razlog pomanjkljivega postopka. (Zagreb SS B z dne 21. decembra 1926., Tli. Vlil, 539.) §§ 593—594. Ce se uvede nova razprava, se uporablja S 573. 3 4 Prav to velja, če prizivno sodišče spremeni sodbo, s katero je bila zahteva za obnovo zavr¬ njena (§ 634. prvi odstavek). Prim. § 499 c. pr. r. 1 Zoper to rekurz po § 613, št. 2 oziroma 3. 2 Velja vselej, če se činjenična osnova za novo odločbo ni spremenila. Ce pride stvar vnovič preti prizivno sodišče, je tudi to na svoj prejšnji pravni nazor vezano. 3 Razpis naroka po službeni dolžnosti, čim zoper sklep ni pravnega sredstva. § 594. — Sodbo ali sklep prizivnega sodišča, s katerima se dokončno rešuje priziv, je treba vse¬ lej vročiti 1 2 strankam pismeno. § 594. 1. Tudi za prizivno sodišče velja, da mora jasno in točno povedati, katere činjenične navedbe ima za resnične (Zagreb SS B z dne 10. julija 1928., I h. Vlil, 755), in tudi razloge za pravno presojo. (Beo¬ grad z dne 26. decembra 1955., Pravni Život 1936, 500.) 2. Vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, obvezuje sodišče in nasprotnika samo glede pristoj¬ nosti. (Zagreb SS B z dne 10. januarja 1922., Th III, 198.) 3. Prizivno sodišče mora v vsakem primeru, kadar sporni predmet ni samo denar, ustanoviti vrednost spornega predmeta, ki ga je rešilo. Ce tega ni storilo, mu mora revizijsko sodišče spis vrniti. (Zagreb SS B z dne 27. januarja 1925., Th. VI, 39; z dne 15. no¬ vembra 1927., Th. VIII, 552; Novi Sad z dne 29. fe¬ bruarja 1936., Pravos. 1936, 371.) Nasprotno pravi Beograd v sklepu, priobčenem v Pravos. 1935, 730, da je sodba nična (P), če se prizivno sodišče ni izrazilo o vrednosti spornega predmeta. 4. Vrednost se določa po vrednosti spornega pred¬ meta, zoper katerega je bil vložen priziv, ne onega, 574 Prizivna odločba. Ob razložitvi stanja stvari v sodbi so sme sklicevati prizivno sodišče na činjenični stan sodbe sodišča prve stopnje. Če prizivno sodišče potrdi sodbo sodišča prve stopnje in ni sporni predmet pravde samo de¬ nar, mora izreči prizivno sodišče v svoji sodbi, ali presega vrednost spornega predmeta, 2 o ka¬ terem je odločilo, pet tisoč dinarjev. Ko se iz¬ računava vrednost prizivnega spornega predme¬ ta, se morajo smiselno uporabljati §§ 49 do 55. Vendar pa sodišče ni vezano na tisti denarni zne¬ sek, glede katerega je tožilec izjavil, da ga je vo¬ ljan prevzeti namesto zahtevanega predmeta,* ali katerega je označil kot vrednost spornega predmeta (§ 56). Po potrebi zasliši prizivno sodi¬ šče na prizivni razpravi stranke o vrednosti spor¬ nega predmeta. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta na prizivni stopnji se ne da izpodbijati s pravnim sredstvom, veže pa tudi revizijsko sodišče. Prim: § 500 c. pr. r. 1 Gl. §§ 512, 514. - Brez stranskih terjatev (§ 5%). s Izberna možnost, § 506. za katerega je šel spor na prvi stopnji. (Zagreb SS B z dne 19. aprila 1926., Th. VII, 174.) 5. Prizivno sodišče, ocenjujoč vrednost spornega predmeta, ne more znižati vsoto, o kateri je odločilo kot o delu alternativnega tožbenega predloga, pač pa ni vezano na ono vsoto, o kateri je tožilec izjavil, da jo sprejme namesto iztoževanega predmeta (izberna možnost). (Zagreb SS B z dne 23. marca 1927., Th. VIII, 402.) 575 §§ 595—596. § 595. — V malotnih stvareh 1 se sme izpodbi¬ jati sodba prvega sodišča samo s prizivom zbog razlogov ničnosti, navedenih v § 571. 2 3 4 5 Prim. § 501 c. pr. r. 1 Gl. § 543. 2 Po tem besedilu v zvezi s št. 5 § 611, je rekurz zoper stroškovni izrek sodbe sam zase izključen. Drugi oddelek. Revizija. Kdaj je revizija dopustna. § 596. — Zoper sodbo 1 prizivnega sodišča je dopustna revizija. 2 Zoper odločbo prizivnega sodišča v malotnih stvareh ni nadaljnjega pravnega sredstva. § 596. 1. Rešitve prizivnega sodišča, izrečene v predhodnem postopku, se morajo pobijati z rekurzom, ne z revizijo. (Zagreb SS B z dne 3. oktobra 1922., Th. III, 300.) 2. Revizijsko sodišče more spor samo takrat meri¬ torno rešiti, kadar je razsodilo tudi prizivno sodišče o stvari sami, in ne, kadar je razveljavilo sodbo prve¬ ga sodišča in temu vrnilo stvar v ponovno razpravo in razsojo. (Zagreb SS B z dne 16. marca 1926., Th. VII. 154.) 3. Revizija le tedaj ni dopustna, če se ji je odrekla stranka pred sodiščem ustno ali pismeno. Upoštevna je le, če jo razodevajo spisi. (Zagreb SS B z dne 27. aprila 1,925., Sl. Pr. I, 120; z dne 20. januarja 1931., Sl. Pr. II, 275.) 4. Revizija ni nedopustna, če je izplačal revizijski pritoževalec nasprotniku terjatev, ki je bila temu prisojena s pobijano prizivno sodbo. (Zagreb SS B z dne 3. novembra 193t., VrM 289.) 5. Za dopustnost revizije je odločilen še prerekani del spornega predmeta, o katerem je odločilo pri- 576 Revizija. Zoper sodbo prizivnega sodišča, s katero se potrju je sodba prvega sodišča, ni dopustna revi- vija, če ne presega vrednost spornega predmeta, o katerem je odločilo prizivno sodišče, brez stranskih terjatev pet tisoč dinarjev. Toda revizija je dopustna ne glede na vred¬ nost spornega predmeta, o katerem je odločilo prizivno sodišče, če se je izrekla sodba prvega sodišča, ki jo je prizivno sodišče potrdilo, spričo sklepa prizivnega sodišča, ki se ni smel izpod- zivno sodišče, (Zagreb SS B v. dne 14. septembra 1920.. Th. 1, 55); in sicer samo glavni predmet. (Zagreb SS z dne 29. oktobra 1956., Mjeseč. 1956, 525.) 6. Revizija ni dopustna, če je zavrnila prva stop¬ nja tožbeni zahtevek, ki ne presega 1000 K [= 5000 din] popolnoma in dokončno, druga pa začasno. (Za¬ greb SS B z dne 25. oktobra 1924., Sl. Pr. I, 91.) 7. Za vprašanje, ali je prizivno sodišče potrdilo odločbo prve stopnje, je odločilen edinole izrek. Treba je, da soglašata izreka obeh stopenj, dočim morejo biti razlogi tudi različni. (Zagreb SS B z dne 25. ja¬ nuarja 1927., Th. Vlil, 550.) 8. Prizivno potrjajočo sodbo je moči izpodbijati z revizijo le, kadar je bil prvi sodnik vsled razvelja¬ vitve prve sodbe ob ponovnem razsojanju vezan na pravno mnenje prizivnega sodišča. (Zagreb SS B z dne 10. januarja 1922., Sl. Pr. I, 85; z dne 18. de¬ cembra 1928., Th. Vlil, 858.) 9. Revizija zoper potrdiino prizivno sodbo je do¬ pustna, če je izšla sodba prve stopnje na podlagi po¬ prejšnje razveljavitve, pa prizivno sodišče pri tem ni dalo nobenega odrejenega pravnega nazora, ali pa se je činjenično stanje pri ponovljeni razpravi tako spremenilo, da so bili pri ponovni sodbi odločilni drugi razlogi. (Zagreb SS B z dne 27. aprila t920„ Th. I, 20.) K). Zlasti, če je prizivno sodišče naložilo prvi stop¬ nji zgolj dopolnitev postopka. (Beograd z dne 20. av¬ gusta 1957., Arhiv 1958, LHT, 618.) 577 37 §§ 596—597. bi jati z rekurzoin (§ 613, št. 3.) in s katerim je bila prejšnja sodba razveljavljena po § 590, št. 2. in 3., 3 in stvar vrnjena sodišču prve stopnje, ta nova sodba pa se je izrekla na podstavi pravne¬ ga nazora, na katerega je bilo sodišče prve stop¬ nje vezano spričo sklepa prizivnega sodišča (§ 593, drugi odstavek). Prim. § 502 c. pr. r. 1 Zoper sklepe, bodisi prizivnega sodišča, zlasti iz¬ rečene na podlagi predhodnega prizivnega postopka, bodisi rekurznega postopka, je dopusten samo reknrz. 2 Glede dopustnosti revizije velja podobno kakor za priziv; gl. op. I in 2 pri § 555. Branilec zakonske vezi mora vložiti revizijo, če je bil zakon razvezan po prizivnem sodišču. Če pa se izreče s sodbo zakon za nevel javnega, mora branilec zakonske vezi vložiti revizijo, in to tudi tedaj, če je bil njegov priziv zavrnjen (čl. 18 ur. v dodatku 1). 3 Ali pa se ni izpodbijal in je postal dotični sklep zbog tega pravnomočen. § 597. •— Revizija se sme zahtevati samo iz katerega izmed nastopnih razlogov: 1 1. ker je sodba prizivnega sodišča nična iz katerega izmed razlogov, označenih v § 571; 11. Revizija je dopustna, tudi če je vrednost spor¬ nega predmeta, o katerem naj odloči revizijsko so¬ dišče. manjša od 5000 din, samo če presega skupna vrednost spornega predmeta, o katerem je odločilo prizivno sodišče potrdilno, znesek 5000 din. (Zagreb SS z dne 25. novembra (955., Rravos. 1956, (56; z dne (5. februarja 1956., Polic. 1956, 505.) § 597. (. Revizijo je moči utemeljevati samo z na¬ pakami, ki jih je zagrešilo prizivno sodišče. (Zagreb SS B z dne 25. avgusta 1925., Th. VI, 45;'z dne 7. fe¬ bruarja (928., I h. VIII, 625: z dne 50. decembra 1929., Th. Vili, 1016.) 578 Revizijski razlogi. 2. ker je v prizivnem postopku nedostatek, ki sicer ne ustvarja ničnosti, toda je utegnil pre¬ prečiti izčrpen pretres in korenito oceno pravne stvari; 2 * 4 5 6 7 3. ker se opira sodba prizivnega sodišča v bi¬ stveni točki na čin jenično predpostavko, ki je v protislovju s pravdnimi spisi sodišča prve ali druge stopnje; 4. ker se opira sodba prizivnega sodišča na pogrešno pravno oceno stvari. Prim. § 505 c. pr. r. 1 So taksativno našteti. 2 Prim. št. 2 § 590. 2. Revizija, ki se ne drži činjenične osnove, kakor je ugotovljena po sodiščih nižje stopnje, ni po za¬ konu izvedena. (Zagreb SS B z dne 15. marca 1927.. Th. VIK, 595.) a) Ničnost: 5. Nedopustnost redne pravne poti more uveljav¬ ljati revizijski pritoževalec samo po t. 1 § 505 c. pr. r. 1= § 597]. (Zagreb SS B z dne 12. oktobra 1926., Idi. Vlil, 529.) 4. Revizijski razlog po t. 1 ustanavlja, ako se za¬ trjuje, da je bilo za razpravljanje pristojno upravno obiastvo. (Zagreb SS B z dne 22. januarja 1929., Th. Vlil, 860.) 5. Revizijski razlog po t. I in ne po 4 je trditev, da okrožno sedišče ni bilo pristojno, ampak okrajno. (Zagreb SS B z dne 27. decembra 1928., Th. VIII, 848.) 6. Nepravilno uvaževanje prigovora pravnomočno¬ sti more utemeljiti samo revizijski razlog ničnosti postopka. (Zagreb SS B z dne 5. aprila 1928., Th. VIII, 687.) 7. Revizijski razlog po t. 1 v zvezi s t. 9 § 477 c. pr. r. (= S 571] nima nič skupnega z vprašanjem, ali so činjenične ugotovitve pobijane sodbe popolne ali ne. Pomanjkanje razlogov po t. 9 nav. zak. je po- 579 37 * § 597 . dano takrat, kadar se sodba sploh ne da preskusiti. (Zagreb SS B z dne 8. novembra 1927., Tli. Vlil, 545.) 8. Ni ničnosti po t. 9, če je podano protislovje v razlogih in se to protislovje tiče pravne presoje ali pa je podano med razlogi in izrekom sodbe. Ničnost je samo takrat, kadar je izrek sodbe sam s seboj ali kadar so činjenične ugotovitve glede odločilnih točk med seboj v protislovju. (Zagreb SS B z dne 1}. ju¬ lija 1926., Th. VII, 217.) 9. Pomanjkljivost razlogov prizivne sodbe je mdči pobijati s formalnega vidika samo, ako so podane predpostavke po t. 9 § 477 c. pr. r. [= § 571]. (Zagreb SS B z dne 28. marca 1928., Tli. VIII, 681.) 10. Prav tako ni ničnosti po tej točki, ako je iz¬ rekla prizivna sodba, da se po spremembi prve sodbe tožbenemu zahtevku ugodi, pa v izreku ne navaja be¬ sedila tožbenega predloga, marveč navaja dobesedno izrek spremenjene sodbe. (Zagreb SS B z dne 11. fe¬ bruarja 1930., VrM 177.) 11. Ni ničnosti, ako prizivno sodišče pravnomoč¬ nosti ni pridržalo. (Zagreb SS B z dne 15. novembra 1927., Th. VIII, 549.) 12. Gl. še odi. pri § 571. b) Pomanjkljivost postopka: 13. Revizijski razlog nedostatnega postopka se tiče samo nedostatkov prizivnega postopka. Zato se more opirati revizija na nedostatke, ki so se pripetili na prvi stopnji, le, če jih je grajala stranka že s pri¬ zivom, pa ni uspela. (Zagreb SS B z dne 30. maja 1922., Th. III, 262; z dne 16. septembra 1926., Th. VIII, 326: z dne 8. marca 1927., Th. Vlil, 383; z dne 13. de¬ cembra 1927., Th. Vlil, 574: z dne 18. decembra 1928., Th. VIII, 840.) 14. Samo tista pomanjkljivost postopka, ki utegne preprečiti korenito presojo spora, je revizijski raz¬ log. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1921., Th. II, 108; z dne 28. marca 1928., Th. VIII, 681; z dne 30. de¬ cembra 1929., Sl. Pr. II, 228.) 15. Postopek prizivnega sodišča je pomanjkljiv, če se sodišče ni oziralo na izsledke vsega dokaznega gradiva. S takšno trditvijo se ostvarja razlog pomanj¬ kljivega postopka, ne pa protislovja s spisi. (Zagreb 580 Revizijski razlogi. SS B z dne 14. marca 1927., Th. VITI, 389: z dne 26. ju¬ lija 1927., Th. VIII, 502.) 16. Trditev, da sodba ne razmotriva neke činje- nice, je prigovor pomanjkljivosti sodbe, zato ne more biti podlaga za revizijski razlog po t. 2, ki predpo¬ stavlja pomanjkljivost v postopku. (Zagreb SS B z dne 13. aprila 1927., Th. VI1T, 432.) 17. Pomanjkljivost je samo, če sodišče spregleda ali izpusti činjenično ugotovitev, ki je prejudicialna /.a rešitev stvari same. (Zagreb SS B z dne 8. marca 1927., Th. VIII, 385; z dne 28. marca 1928., Th. Vlil, 681; z dne 15. januarja 1929., Th. VIII, 854.) 18. Stranka sme izvajati razlog nedostatnega po¬ stopka samo, kadar sodišče njenim predlogom ni ugo¬ dilo, ne, če ni izvedlo nasprotnikovih dokazov. (Za¬ greb SS B z dne 9. marca 1926., Th. VII, 145.) 19. S tern, da sodišče ni sprejelo' v izrek sodbe vsega, kar bi bilo moralo v njem navesti, je poleg materialnopravnih prekršilo tudi predpise formalnega prava, pa je ostal postopek pomanjkljiv. (Zagreb SS B z dne 9. marca 1926., Ih. VIT, 147.) 20. Uvaževanje, ali je sodnik vezan na kazensko obsodbo, je vprašanje postopka, ne pravne presoje. (Zagreb SS B z dne 21. decembra 1927., Th. Vlil, 580.) 21. Kadar si napravi prizivno sodišče, ne da bi do¬ polnilo dokazni postopek, na podlagi spisa samostojne Činjenične ugotovitve, je postopek pomanjkljiv, kadar je dokazna ocena prizivnega sodišča vzročna za nje¬ govo rešitev in če je podlaga te ocene slabša nego ona prvega sodišča. (Zagreb SS B z dne 9. oktobra 1929., Th. VIII, 973.) 22. Vprašanje, ali naj se pravda prekine, spada v obseg revizijskega razloga pomanjkljivega postopka. (Zagreb SS B z dne 15. oktobra 1929., Ih. VIII, 976.) 23. Postopek je ostal pomanjkljiv, če sodnik ni za¬ slišal strank, ko ni bilo drugačne podlage za uporabo S 273 c. pr. r. |= § 369]. (Zagreb SS B z dne 21. no¬ vembra 1928.. Th. VIII, 818; z dne 18. marca 1930.. VrlM 184); ali če ni otvorilo zopet razprave, ker ni dobilo listine, zbog katere je sklenilo predhodno pri¬ zivno razpravo. (Zagreb SS B z dne 8. oktobra 192S., Th. Vlil, 794.) 581 § 597 . 24. Prizivni postopek je pomanjkljiv, kadar odloči prizivno sodišče o prizivu na nejavni seji, ne da bi bili dani pogoji za predhodni prizivni postopek ali ne da bi se bili stranki odrekli ustni prizivni razpravi. (Zagreb SS B z dne 8. julija 1930., VrM 215.) 25. Postopek ni ostal pomanjkljiv, če senat pravde /bog suma kazniveg'a dejanja ni prekinil. (Zagreb SS B z dne 24. aprila 1922., Th. III, 239.) 26. Prav tako ne, če v njem ni bila odstranjena napaka postopka na prvi stopnji, ki je sploh ni bilo. (Zagreb SS B z dne 23. maja 1922., Th. III, 258.) 27. Ali, če stranka ni bila zaslišana pod prisego (Zagreb SS B z dne 8. junija 1926., Th. VII, 201): ali sodišče ni zaslišalo priče po službeni dolžnosti. (Za¬ greb SS B z dne 1. marca 1927., Th. Vlil, 380.) 28. Ali, če prizivno sodišče ni izdalo formalnega sklepa, da se prečitajo listine, pa je listino prečitalo in na podlagi tega napravilo ugotovitve. (Zagreb SS B z dne 28. marca 1927., Th. VIII, 4C6; z dne 1. oktobra 1928., Th. VIII, 784.) 29. In tudi ne, če sodišče ni izvedlo dokaza z iz¬ vedencem v kaligrafiji. (Zagreb SS B z dne 28. marca 1928., Th. VIII, 683.) 30. Ali če sodišče ni izvedlo dokaza s krvno pre- skušnjo, ker stranka v to ni privolila. (Zagreb SS B z dne 5. novembra 1928., Th. VIII, 806.) 31. Če stranka misli, da je izvedensko mnenje po¬ manjkljivo, mora temu takoj na prvi stopnji prigo¬ varjati in predlagati potrebne dopolnitve. Ako je to opustila, ne more tega v revizijskem postopku več izvajati kot pomanjkljivost. (Zagreb SS B z dne 1. marca 1927., Th. VIII, 378.) 32. Če je prisostvoval izvedbi dokaza odvetnik kot strankin pooblaščenec, pa ni stavil na pričo ali stranko potrebnih vprašanj, se stranka ne more več pritoževati, češ da dotična vprašanja niso bila stav¬ ljena. (Zagreb SS B z dne 10. maja 1927., Th. Vlil, 445; z dne 13. julija 1927., Th. Vlil, 495.) 33. Nihče ne more z uspehom uveljavljati tisto pomanjkljivost, ki jo je zakrivil sam. (Zagreb SS B z dne 23. marca 1932., VrM 305.) 582 Revizijski razlogi. c) Protislovje s spisi: 54. Revizijski razlog protislovja s spisi je podan le, kadar se v prizivni sodbi nekaj navaja ali pred¬ postavlja kot vsebina pravdnega spisa, pa to v resnici ni, ali se jemlje zbog činjenične ugotovitve za podlago iz pravdnega gradiva, česar v spisu ni, ali pa je v spisu zapisano drugače, kakor se navaja v razlogih, torej kadar prikazuje sodišče v obrazložitvi činjenice kakor vsebino spisov, izpovedbe prič, podatke drugih dokazov drugače, kakor je v pravdnem spisu utr¬ jeno, ne pa takrat, kadar sodišče vsebino ali iz¬ sledke dokazov ocenjuje in jih ne smatra za res¬ nične. (Zagreb SS B z dne 20. junija 1922., Th. lil. 272; z dne 13. junija 1922., Th. 111, 269; z dne 21. de¬ cembra 1926., Th. Vili, 539; z dne 18. januarja 1927., Th. VIII, 346; z dne 4. aprila 1927., Th. Vili, 414; z dne 31. maja 1927., Th. VIII., 456; z dne 5. julija 1927.. Th. VIII, 486; z dne 11. oktobra 1927., Th. Vlil, 521: z dne 10. januarja 1928., Th. Vlil, 591; z dne 31. ja¬ nuarja 1928., Th. VIII, 614; z dne 51. januarja 1928.. Th. VIII, 616; z dne 6. februarja 1928., Tli. VIII, 618; z dne 10. julija 1928., Th. Vlil, 752; z dne 23. oktobra 1928., Th. Vlil, 8Q3; z dne 26. novembra 1928., Th. VIII. 819; z dne 27. decembra 1928., Th. VIII, 845; z dne 22. januarja 1929., Th. Vlil, 862; z dne 26. februarja 1929., Th. 'VIII, 880.) 55. činjenična predpostavka v smislu t. 3 je ugo¬ tovitev prizivnega sodišča o določni dokazni nalogi, niso pa činjenične predpostavke v smislu te zak. do¬ ločbe razlogi, ki so dovedli sodišče do te ugotovitve. (Zagreb SS B z dne 7. junija 1927., Th. Vlil, 460; z dne 10. julija 1928., Th. VIII, 752; z dne 27. decembra 1928., Th. Vlil, 845; z dne 26. februarja 1929., Th. VIII, 380.) 56. Navedba, da se opira prizivno sodišče na nekaj, kar ne izhaja iz spisa, in da je povse pravilno samo to, kar navaja tožilec, ako se upoštevata izpovedbi prič A in B, ne utemeljuje razloga protislovja s spisi. (Zagreb SS B z dne 13. aprila 1927., Th. VIII, 431.) Prav tako ne trditev, da se prizivna sodba ne ozira na vse činjenice, ki jih je ugotovila prva stopnja. To bi bil le razlog po št. 2. (Zagreb SS B z dne 26. ju¬ lija 1927., Th. VIII, 502.) 583 S 597. 37. Revizijski razlog protislovja s spisi je trditev, da je v prizivni sodbi navedena vsebina listine na¬ pačna, ne pa, da je prizivno sodišče vsebino te listine napačno tolmačilo. (Zagreb SS B z dne 2. maja 1927., Th. VIII, 442.) 38. Protislovje je, ako se trdi v sodbi, da je spo¬ ren med strankama zgolj dolg od .... v resnici pa je sporen še nek drugi dolg. (Zagreb SS B z dne 7. maja 1928., Th. VIII, 711.) 39. Protislovje je, če izhaja prizivno sodišče iz tega, da je priča potrdila nekaj, iz zapisnika pa se vidi, Ra je izpovedala ta priča prav nasprotno, ali da sploh ni ničesar izpovedala. (Novi Sad z dne 17. okto¬ bra 1936., Pravni Život 1937, 62.) 40. Protislovja ni, če prizivno sodišče ponovi in do¬ polni dokaze in jih drugače oceni, pa nato izvede tudi drugačne činjenične zaključke iz dokaznih izsledkov. (Zagreb SS B z dne 22. marca 1927., Th. Vlil, 399.) 41. Pravna izvajanja ne morejo biti predmet raz¬ logu protislovja s spisi. (Zagreb SS B z dne 4. aprila 1927., Th. VIII, 414.) 42. Zaključki činjenične ali pravne narave se ne morejo vzeti za podlago revizijskemu razlogu proti¬ slovja s spisi, zlasti če prizivna sodba ne predpo¬ stavlja, da je nekaj v zapisniku ali v listini, česar v tem zapisniku ali v tej listini res ni. (Zagreb SS B z dne 5. julija 1927., Th. VIII, 486.) 43. Revizijska razloga po t. 3 in 4 ne moreta te¬ meljiti na isti napaki. Prvi temelji na napačnem pri¬ kazovanju činjeničnega stanja po prizivnem sodišču, drugi pa je podan, ako je uporabilo sodišče na pra¬ vilni činjenični stan napačno materialno pravo. (Za¬ greb SS B z dne 6. marca 1928., Tli. VIII, 657.) d) Napačna pravna presoja: 44. Pravno naziranje je moči pobijati samo z re¬ vizijskim razlogom po t. 4. (Zagreb SS B z dne 31. marca 1926., Th. VIII, 322; z dne 18. maja 1926., Th. Vil, 194.) 45. Zgolj tisti zaključki, do katerih pride sodišče s pomočjo pravnih pravil in kateri kažejo, da je na obstoječi činjenični osnovi uporabljen napačni pred¬ pis materialnega prava, se morejo pobijati z razlogom 584 Revizijski razlogi. napačne pravne presoje. (Zagrel) SS B z dne 22. maja 1928., Th. VIII, 718; z dne 16. oktobra 1928., Th. Vlil, 799.) 46. Ali je prizivno sodišče uporabilo pravilno ma¬ terialni zakon, se more preskusiti samo na podlagi činjenične osnove, ugotovljene v pobijani sodbi. (Za¬ greb SS B z dne 30. decembra 1921., Th. I, 96; z dne 26. julija 1921., Th. II, 153; z dne 14. decembra 1926., Th. VIII, 338; z dne 6. marca 1928., Th. Vlil, 657: z dne 22. maja 1928., Th. VIII, 718.) 47. Revizijski razlog po t. 4 se tiče samo napačne uporabe materialnega, ne formalnega prava. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1921., Th. II, 108; z dne 21. ju¬ nija 1927., Th. VIII, 483; z dne 19. junija 1928., Th. VIII, 739; z dne 16. oktobra 1928., Th. VIII, 799.) 48. Vprašanje pravilne uporabe § 38 c. pr. r. [= § 140] je procesualne narave, pa se zato odločba o tem ne more pobijati z razlogom napačne pravne presoje. (Zagreb SS B z dne 28. februarja 1928., Th. VIII, 641.) Prav tako tudi vprašanje napačnega tol¬ mačenja § 432 c. pr. r. [ = 528]. (Zagreb SS B z dne 26. novembra 1929., Th. VIII, 999.) 49. Prigovor o spremembi osnove tožbe ne spada pod revizijski razlog po t. 4. (Zagreb SS B z dne 19. junija 1928., Th. VIII, 739.) 50. Razlaganje oporoke se more napadati edinole z revizijskim razlogom po t. 4. (Zagreb SS B z dne 4. februarja 1926., Th. VII, 108.) 51. Zaključek sodišča, da je bil nek posel izvršen v korist stranke, je materialnopravne narave in se zato more pobijati samo z revizijskim razlogom po t. 4. (Zagreb SS B z dne 14. februarja 1927., Th. Vlil, 367.) 52. Vprašanje, ali se naj smatra molk ali opustitev za odobritev ali pristanek, je pravno. (Zagreb SS B z dne 5. aprila 1927., Th. VIII, 415.) 53. Za pravno presojo gre, če je zaključilo sodišče prve stopnje, da sta stranki sklenili kupno pogodbo, prizivno sodišče pa na nespremenjeni podlagi, da gre za naročilo. Zato se da sodba pobijati zgolj z ra/lo¬ gom ,po t. 4. (Zagreb SS B z dne 17. maja 192?.. Th. VIII, 450.) 585 " § 59 ". 54. Prav tako, ali je bila podana svobodna volja pri sklepanju pogodbe. Činjenične narave pa je, da je nekdo v tem duševnem stanju pristal na pogodbo. (Zagreb SS B z dne 3. novembra 1927., Th. VIII, 540.) 55. Ugotovitev primerne nagrade za neko delo je pravne, ne činjenične narave. (Zagreb SS B z dne 8. novembra 1927., Th. Vlil., 545.) 56. Tolmačenje listin je pravna presoja. (Zagreb SS B z dne 16. januarja 1928., Th. VIII, 594.) 57. Prav tako vprašanje aktivne legitimacije. (Za¬ greb SS B z dne 18. septembra 1928., Th. VIII, 782.) 58. Enako, ali priče ustne oporoke soglašajo ali ne. (Zagreb z dne 27. novembra 1928., Th. VIII, 822.) 59. Napačna pravna presoja je, ako je pobijana sodba prisodila več ali manj, kakor je bilo pred¬ lagano. (Zagreb SS B z dne 27. novembra 1928., Th. VIII, 822.) 60. Ugotovitev višine odškodnine ali koristi po § 369 ni činjenične, ampak pravne narave in jo more višje sodišče na podlagi nespremenjenega činjenične- ga stanja spremeniti. (Zagreb SS B z dne 17. junija 1929., Th. VIII, 934; SS z dne 17. marca 1938., Pravni Život 1938, 147.) e) Nedopustno pobijanje činjeničnih ugo¬ tovitev in dokazne ocene: 61. Pobijanje činjeničnih ugotovitev in ocene do¬ kazov ni predmet revizijskega postopka. (Zagreb SS B z dne 26. julija 1921., Th. II, 153; z dne 20. decembra 1921., Th. II, 176; z dne 23. maja 1922., Th. III, 258; z dne 13. junija 1922., Th. III, 267; z dne 16. septembra 1926., Th. VII, 230; z dne 15. marca 1927., Th. Vlil. 395; z dne 26. aprila 1927., Th. VIII, 439; z dne 13. de¬ cembra 1927., Th. Vlil, 571; z dne 12. junija 1928., Th. VIII, 735; Beograd z dne 4. novembra 1935., Bra- nič 1936, 231.) 62. Zaključki činjenične narave, ki jih je izvedlo sodišče po logični poti iz indicev, ki so se pojavili v teku razprave, se ne morejo napadati z revizijo tudi takrat ne, kadar bi moglo priti sodišče s pomočjo drugačnega umovanja do nasprotnega zaključka či- ujenične narave. (Zagreb SS B z dne 12. januarja 1926., Th. Vik 92.) 586 Revizijski razlogi. 63. Sodni zaključki iz nasprotujočih si pravdnih izsledkov so plod svobodne ocene dokazov in se v revizijskem postopku ne morejo pobijati. (Zagrel) SS B z dne 23. oktobra 1928., Th. VIII, 803.) 64. Činjenične ugotovitve se smejo v revizijskem postopku pobijati neposredno samo pod strogimi po¬ goji t. 3, posredno pa v mejah t. 2, uporaba zakona po t. 4 in to le na podlagi onih činjenic, ki jih je ugotovila prizivna stopnja. (Zagreb SS B z dne 8. fe¬ bruarja 1921., Th. II, 108; z dne 28. novembra 1927., Th. Vlil, 557.) 65. Revizijsko sodišče je vezano na činjenične ugotovitve prizivnega sodišča, kolikor niso ob moč zbog revizijskih razlogov po t. 2 in 3. Revizijska iz¬ vajanja, ki pobija jo iz vidika pravnopomotne presoje te ugotovitve, se ne morejo upoštevati. (Zagreb SS B z dne 20. decembra 1921., Th. II, 176: z dne 9. marca 1926., Th. VIII, 320; z dne 13. decembru 1927., Th. Vlil, 574; z dne 5. novembra 1928., Th. VIII, 807.) 66. Če se pridruži prizivno sodišče na podlagi samostojnih razmotrivanj, ne da bi ponovilo dokaze, dokazni oceni prvega sodišča, se ta razmotrivanja ne morejo pobijati z revizijo. (Zagreb SS B z dne 26. ju¬ lija 1921., Th. II. 158.) 67. Razmotrivan ja sodbe, ki so činjenične narave, niso predmet revizijskega postopka, čim se ne križajo s pravili logičnega sklepanja. (Zagreb SS B z dne 8. novembra 1927., Th. VIII, 545; z dne 13. decembra 1927., Th. Vlil, 574.) 68. činjenične narave je in se ne more pobijati z revizijo: ugotovitev, kakšno pravo voljo razodeva li¬ stina (Zagreb SS B z dne 17. januarja 1922., Th. III. 201); ugotovitev, da toženec ni bil pijan, ampak samo vesel, in nadaljnja ugotovitev, da je v takem razpo¬ loženju delal po svoji in ne po tuji volji (Zagreb SS B z dne 3. novembra 1927., Th. VIII, 540); zaklju¬ ček sodišča o dobri ali slabi veri (Zagreb SS B z dne 1. maja 1928., Th. VIII, 706); vprašanje, kaj pomeni, ker stranka pri osnovanju zemljiške knjige ni na¬ vedla sporne služnostne pravice (Zagreb SS B z dne 12. marca 1928., Th. VIII, 660.) 587 8 598. § 598. — Revizijsko sodišče preskuša sodbo prizivnega sodišča v mejah predlogov in razlo¬ gov, podanih v revizijskem postopku. 1 Če obstoji 69. Sodišče odloča po prostem preudarku, kateri priči naj verjame. Zato to vprašanje ni moči pobi¬ jati v revizijskem postopku. (Zagreb SS B z dne 9. decembra 1926., Th. VII, 300.) Prav taiko ne oceno izvedenskega mnenja. (Zagreb SS B z dne 10. oktobra 1927., Th. VIII, 514.) 70. Izsledek dokaza z izvedenci se z revizijo ne more pobijati. (Zagreb SS B z dne 5. julija 1927., Th. VIE, 486.) 71. Revizija, ki izvaja, da temelji prizivna sodba na napačni ugotovitvi, da je tožilec pooblastil nekoga za kaj, zgolj nedopustno pobija dokazne izsledke. (Zagreb SS B z dne 13. decembra 1927., Th. VIII, 573.) 72. Zaslišanje strank pod prisego odreja sodišče po prostem preudarku, pa zato ni podvrženo kritiki v revizijski stopnji. (Zagreb SS B z dne 7. maja 1928., Th. VIII, 712.) 73. Mnenje prizivnega sodišča o pomenu in na¬ meri, ki ju je imela stranka, uporabljajoč neke be¬ sede v pismu, ne spada pod noben revizijski razlog! (Zagreb SS B z dne 3. aprila 1928., Th. VIII, 687.) § 598. 1. Naloga revizijskega sodišča je zgolj, da preskusi prizivno sodbo v mejah prizivnih razlogov in predlogov. (Zagreb SS B z dne 15. januarja 1929., Th. VIII, 854.) Če se napaka ne pobija, je sodišče po službeni dolžnosti ne sme vzeti v poštev. (Zagreb SS B z dne 18. marca 1930., VrM 187.) 2. Predmet revizijskega postopka so samo napake prizivne sodbe in prizivnega postopka ter one napake sodbe in postopka prve stopnje, ki jih ni odpravilo prizivno sodišče. (Zagreb SS B z dne 18. decembra 1928., Th. VIII, 836 in 840.) 3. Gl. odi. 1 pri § 597. 4. Kadar se zahteva v reviziji, da se vzpostavi sodba prve stopnje, se razume samo po sebi, da se predlaga sprememba prizivne sodbe, čeprav se glasi revizijski predlog samo na razveljavitev. (Zagreb SS B z dne 3. februarja 1927., Th. Vlil, 354.) 588 Revizijski razlogi. razlog ničnosti, ga vzame revizijsko sodišče v po¬ štev po službeni dolžnosti, najsi v revizijskem spisu ni naveden. 2 5. Revizijski predlog, naj se sodba druge stopnje razveljavi in vzpostavi sodba prve stopnje, pravdno ni izvedljiv, ker more revizijsko sodišče, kadar raz¬ veljavi, stvar prizivni stopnji samo vrniti v ponovno razpravljanje in razsojo. (Zagreb SS B z dne 29. marca 1927., Th. VIII, 409.) 6. Revizijski predlog razveljavitve prizivne sodbe se ne more upoštevati, če v revizijskem spisu ni na¬ veden noben temu predlogu ustrezen razlog. (Zagreb SS B z dne 28. januarja 1931., VrM 245.) 7. Če izvaja revizija samo razlog pomanjkljivega postopka, se ne more ugoditi predlogu, naj se pri¬ zivna sodba spremeni in vzpostavi ona prve stopnje. Če pa revizija ne predlaga razveljavitve prizivne sodbe in nje vrnitve prizivnemu sodišču, se razlog pomanjkl jivega postopka sploh ne more vzeti v pre¬ tres. (Zagreb SS B z dne 15. maja 1922., Th. III, 249; z dne 20. junija 1922., Th. III, 272; z dne 15. marca 1927., Th. VIII, 591; z dne 22. februarja 1928., Th. VIII, 634: z dne 5. novembra 1929., Th. VIII, 989.) 8. Revizijska izvajanja, ki podkrepljujejo revizij¬ ski razlog nedostatnega postopka, četudi bi bil ma¬ terialnopravne narave in bi spadal v obseg revizij¬ skega razloga napačne pravne presoje, ali če se uve¬ ljavljata z njimi revizijska razloga protislovja s spisi in napačne pravne presoje, ,se ne morejo vzeti v po¬ štev, če se predlaga zgolj razveljavitev prizivne sod¬ be in ne tudi sprememba iste. (Zagreb SS B z dne 25. julija 1922., Th. III, 283; z dne 16. junija 1931., Sl. Pr. 'II, 505.) 9. Formalni prigovori, utemeljujoči razlog pomanj¬ kljivega postopka, so v reviziji dopustni, če se opi¬ rajo na inavedbe in predloge, ki jih je navajala stranka že na prvi stopnji. (Zagreb SS B z dne 7. fe¬ bruarja 1927., Th. VIII, 356.) 10. Če zahteva stranka, naj razmotriva revizijsko sodišče činjenično stanje, ki sta ga ugotovili nižji stopnji, z drugačnega pravnega vidika, to ni novota. 589 §§ 598—600. Nove činjenične trditve ali novi dokazi 3 se smejo navajati v revizijskem postopku samo zato, da se podkrepi ali izpodbije trditev, da je sodba prizivnega sodišča nična zbog katerega izmed razlogov, omenjenih v 8 571, ali da je v prizivnem postopanju nedostatek, ki je utegnil preprečiti izčrpni pretres in korenito oceno spor¬ ne stvari. Prim. § 504 c. pr. r. 1 Gl. op. 1. in 2. pri § 556. 2 V pogledu nepobijanega dela prizivne sodbe (8 599/3). 3 Gl. op. 1 in odi. pri § 576. Vlaganje revizije. § 599 . — Revizija se vloži s tem, da se izroči pravdnemu sodišču prve stopnje pismena vloga (revizijski spis). (Zagreb SS B z dne 7. februarja 1927., Th. Vlil, 556; z dne 27. marca 1928., Th. VIII. 678.) 11. Šele v reviziji podan prigovor, da stranka ni bila v dobri veri, je neupoštevna novota. (Zagreb SS B z dne 14. februarja 1927., Th. VIII, 365.) 12. Prigovor pomanjkanja aktivne legitimacije, ki se uveljavlja šele v reviziji, je neupoštevna novota. (Zagreb SS B z dne 8. marca 1927., Th. VIII, 384.) 13. Prav tako tudi prigovor, naveden šele v revi¬ ziji, da tožbi ni bil priložen zemljiškoknjižni izpisek. (Zagreb SS B z dne 15. julija 1927., Th. VIII, 492.) 14. Opustitev alternativnega tožbenega zahtevka je sprememba tožbe, ki se v reviziji ne more zahte¬ vati. (Zagreb SS B z dne 14. junija 1927., Th. VIII, 475.) 15. Obnovitveni razlog, ki se uveljavlja šele v re¬ viziji, je nedopustna novota. (Zagreb SS B z dne 15. marca 1928., Th. Vlil, 668.) § 599. i. Pogrešno kot ničnostna pritožba nazvani revizijski spis ne ovira, da se revizija meritorno pre- 590 Revizijski spis. Revizijski rok znaša petnajst dni 1 2 3 od vročitve prizivne odločbe; ta rok se ne sme podaljšati. Ce se vloži revizija o pravem času, se s tem prepreči, da bi nastopila pravna moč in izvršlji¬ vost sodbe, kolikor se revizijski izpodbija, in si¬ cer dokler se ne odloči o reviziji ali se revizija ne umakne. Prim. § 5G5 c. pr. r. 1 V meničnih in čekovnih stvareh osem dni (§§ 649, 653), prav tako v rabokupnih stvareh (§ 670). § 600. — Revizijski spis mora obsegati poleg onega, česar je vobče treba za vloge (§§ 175 do 177 in 180), še to-le: !. oznamenilo sodbe, zoper katero se vlaga revizija; 2. določno izjavo, v koliki meri se izpodbija sodba; potem določno kratko oznamenilo razlo¬ gov, iz katerih se sodba izpodbija (revizijski trese. (Zagreb SS B z dne 30. decembra 1929., Sl. Pr. II, 228.) 2. V odpravo obličnih hib vrnjeno revizijo je moči nadomestiti z novim, po vsebini različnim revizijskim spisom, vendar ni dopustno, jo dopolniti glede revi¬ zijskih razlogov in predlogov po preteku revizijskega roka. (Zagreb SS B z dne 30. decembra 1929., Sl. Pr. II, 228.) 3. Revizija ovre paricijski rok tudi glede plačila pravdnih stroškov. (Zagreb SS B z dne 1. julija 1930., Sl. Pr. 11, 234.) § 600. I. Revizijski spis, v katerem ni navedenega nobenega revizijskega predloga, se mora zavrniti. (Zagreb SS B z dne 24. januarja 1928., Th. VIII, 610; z dne 7. februarja 1928., Th. VIII, 622; z dne 22. maja 1928., Th. VIII, 716; z dne 6. novembra 1928., Th. Vlil, 810.) 2. Revizijski predlog, naj se izreče zakonita sodba s popolno obrazložitvijo, ni v skladu z zakonom. (Za¬ greb SS B z dne 24. februarja,, 1932., VrM 303.) 591 tj 600. razlogi), in izjavo, ali se predlaga razveljavitev ali sprememba sodbe in kakšna sprememba (re¬ vizijski predlog); 1 3. navedbo činjenic in dokazil, s katerimi se bo dokazala opravičenost revizijskih razlogov, navedenih v § 597, št. 1. in 2.; 2 4. odvetnikov podpis. 3. Če je predlagala stranka v prizivu, naj se za¬ vrne tožbeni predlog, kolikor presega znesek 2000 din, ne more predlagati v reviziji, naj se zavrne do zne¬ ska 2000 din. (Zagreb SS B z dne 26. junija 1928., Th. VIII, 745.) 4. Revizijski razlog pomanjkljivega postopka ni pravilno izveden, če se utemeljuje le s tem, da niso bili pripuščeni ostali dokazi, ne da bi bilo povedano, kateri dokazi so to. (Zagreb SS B z dne 2. maja 1927., I h. Vlil, 442; z dne 16. maja 1927., Th. Vlil, 449); ali da je sodišče spregledalo einjenice in dokaze, predlo¬ žene prvi in drugi stopnji (Zagreb SS B z dne 24. aprila 1930., VrM 197); ali če ni točno označeno, zakaj bi sodišče moralo ugotoviti neke činjenice in zakaj na¬ pravlja ta opustitev postopek pomanjkljiv. (Zagreb SS B z dne 7. februarja 1928., Th. Vlil, 622; z dne 22. januarja 1929., Th. VIII, 862; z dne 24. oktobra 1929., Th. VIII, 982.) Revizijski razlog tudi ni pravilno izveden: 5. Z navedbo, da sodišče strank ni zaslišalo o vseh podrobnostih, s čimer bi se razčistil pravdni položaj, če ni obenem navedeno, o čem naj bi bile stranke zaslišane. (Zagreb SS B z dne 26. aprila., Th. Vlil, 43S.) 6. Z navedbo, da prvo sodišče ni niti pretresalo niti preskusilo važnih okolnosti, ne da bi bilo to še podrobneje obrazloženo. (Zagreb SS B z dne 23. marca 1927., Th. VIII, 403.) 7. S splošnim prigovorom, da spor ni bil izčrpno in temeljito presojen, kakor zahteva njega važnost. (Zagreb SS B z dne 20. junija 1930., VrM 211.) 8. Če ni povedano, kako naj se pomanjkljivost od¬ pravi. (Zagreb SS B z dne 21. februarja 1927., Th. Vlil, 371; z dne 13. decembra 1927., Th. VIII, 574.) 592 Revizijski spis. Ce se opira revizija na revizijski razlog, na¬ veden v § 597, št. 4., je treba razložiti v revizij¬ skem spisu brez nepotrebne obširnosti, iz katerih razlogov smatra predlagatelj revizije stvar s pravne strani za pogrešno ocenjeno. 3 Prim. § 506 c. pr. r. 1 Gl. op. 1 in 2 pri § 556 in § 598/1. 2 Gl. § 598/2 in op. 1 pri § 576. 3 Revizijske vloge smejo obsegati tudi pretresanja. 9. Z golo navedbo, naj se sodba tudi razveljavi, da se popravijo vse druge morebitne napake po¬ stopka. (Zagreb SS B z dne 19. julija 1927., Th. VIII, 498.) 10. Revizijski razlogi morajo biti navedeni raz¬ ločno, ne kumulativno, revizijsko sodišče ni dolžno, da bi iskalo in označevalo samo, izločujoč iz celote posamezne navedbe revizije in tolmačeč isto, posa¬ mezne navedbe kot revizijske razloge. (Zagreb SS B z dne 8. februarja 1927., Th. VIII, 564; z dne 15. marca 1927., Th. VIII, 595; z dne 9. junija 1927., Th. VIII, 468; z dne 5. julija 1927., Tli. Vili, 486; z dne 10. ja¬ nuarja 1928., th. VIII, 589.) 11. Z golim pokazovanjem na priziv in izvajanja v njem ni zadoščeno predpisom, ki se zahtevajo z izvedbo revizijskega razloga. (Zagreb SS B z dne 50. decembra 1921., Th. I, 96; z dne 7. februarja 1922., Th. III, 208; z dne 20. marca 1922., Th. III, 225; z dne 6. maja 1951., VrM 267.) 12. Kršitev načela neposrednosti je nedostatek v postopku, ki se mora v reviziji izrečno izvajati. (Za¬ greb SS B z dne 15. januarja 1950., VrM 166.) 15. Za revizijski razlog ni odločilno, pod ka¬ tero točko ga postavlja revizijski pritoževalec, marveč substanciacija in izvajanje revizije. (Zagreb SS B z dne 4. junija 1928., Th. VIII, 724.) 14. Revizijski spis ni po zakonu sestavljen, če pač obširno razlaga, pa prizivne sodbe ne pobija v smeri enega izmed dopuščenih revizijskih razlogov. (Zagreb SS B z dne 6. novembra 1928., Th. VIII, 810.) 593 38 §§ 601—603. § 601. — Prepozno vložene ali nedopustne re¬ vizije zavrne pravdno sodišče prve stopnje s sklepom. Če smatra pravdno sodišče prve stop¬ nje revizijo za dopustno in za pravočasno vlo¬ ženo, odredi, 1 da se vroči en izvod revizijskega spisa nasprotniku predlagatelja revizije (revi¬ zijski nasprotnik). Pravočasnost in dopustnost re¬ vizije ni dopustno izpodbijati z rekurzom, ampak samo v revizijskem odgovoru. Revizijski nasprotnik sme vložiti, ko se mu vroči revizijski spis, v strogem roku petnajstih dni 2 pri pravdnem sodišču prve stopnje s pis¬ meno vlogo revizijski odgovor. Na revizijski odgovor se uporablja smiselno odredba § 600, izvzemši ono, kar se zahteva pod št. 1. in 2. Revizijsko sodišče upošteva samo one nove činjenice in dokaze 3 revizijskega nasprot¬ nika, ki jih je ta sprejel v revizijski odgovor zato, da bi ovrgel opravičenost razlogov, nave¬ denih v revizijskem spisu. O vložitvi revizijskega odgovora obvesti pravdno sodišče predlagatelja revizije s tem, da mu vroči 4 en izvod tega odgovora. § 601. 1. Revizijo je zavrniti kot prepozno vlo¬ ženo, če ji ni bilo priloženo pooblastilo odvetnika, in se je to predložilo šele potem, ko je že pretekel rok, dan zato po sodišču. (Zagreb SS B z dne 25. junija 1928., Th. VIII, 743.) 2. Pravnomočnost revizijskega spisa se določa po dohodnem seznamu na vlogi. (Zagreb SS B z dne 27. novembra 1928., Th. VIII, 822.) 3. Prepozno vloženi revizijski spis mora zavrniti že prvo sodišče, preden vroči drugi izvod nasprotniku. (Zagreb SS B z dne 12. januarja 1931., Sl. Pr. II, 312.) 594 Revizijski odgovor. — Revizijski postopek. Vložitev revizijskega spisa in revizijskega od¬ govora se ne sme nadomeščati z izjavo na sodni zapisnik. 5 Prim. § 50*7 c. pr. r. 1 Ni treba senatnega sklepa po št. 10 § 26 zus. 2 Točno v roku, ki je predpisan za vložitev revi¬ zijskega spisa. Zato v meničnih in čekovnih (§§ 649, 653) ter v rabokupnih stvareh (§ 670) v osmih dneh. 3 Gl. § 598/2. 4 Brez vročilnice (§ 127 sp.). 5 Tudi siromašna stranka mora vložiti revizijo samo z vlogo, podpisano po odvetniku. § 602. — Ko se vloži revizijski odgovor ali ko brezuspešno izteče rok, ki je določen za to, po¬ šlje pravdno sodišče prve stopnje 1 omenjena spisa z vsemi pravdnimi spisi vred, ki se tičejo pravnega spora, prizivnemu sodišču, 2 katero jim priloži spise prizivnega sodišča ter jih nato od¬ premi k revizijskemu sodišču. Prim. § 508 c. pr. r. 1 Po št. 10 § 26 zus. zato ni treba senatnega sklepa. O predložitvi gl. §§ 179 in ISO sp. 2 Gl. op. 1 (§ 38 zus.) in § 181 sp. Po zadnji določbi predloži predsednik senata spis s predložnim poroči¬ lom sam, ne da bi zahteval senatni sklep. Prav tako zavrne po tej določbi prepozno vloženo, nedopustno ali v obliki in iz drugih razlogov nedostatno pravno sredstvo prizivno sodišče samo, če je to spregledalo sodišče prve stopnje. Postopek pred revizijskim sodiščem. § 603. — Revizijsko sodišče odloča o reviziji v nejavni seji brez predhodne ustne razprave. Vendar pa sme odrediti revizijsko sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti ustno revizijsko razpravo, če se mu zdi to .potrebno. Za to raz- 595 38 ' §§ 605—604 pravo veljajo predpisi, ki veljajo za ustno raz¬ pravo pred prizivnim sodiščem. 1 Poizvedbe in izvedbe dokazov, 2 ki so potrebne za ugotovitev, da so revizijski razlogi, omenjeni v § 597, št. 1. in 2. opravičeni, opravlja zaprošeni sodnik, ki predloži spise o poizvedbah ali izved¬ bah dokazov neposredno 2 revizijskemu sodišču. Na te poizvedbe in izvedbe dokazov je treba vse¬ lej vabiti stranke. Prim. § 509 c. pr. r. 1 Vse predpise vendar ni moči uporabiti. Uporabiti je določbe §§ 576, 578, 579, 580, 584 585. 587. 2 Gl. § 585. 3 Gl. § 182 sp. § 604 — Revizijsko sodišče odloča praviloma o stvari sami. 1 Če pa izreče po § 571, št. 4. in 5., sodbo prizivnega sodišča za nično ali če jo raz¬ veljavi iz razloga § 597, št. 2., in misli, da je treba zaradi tega za rešitev stvari nove razprave, vrne v ta namen sporno stvar prizivnemu sodišču. § 604 . 1 . Kadar revizija ne uveljavlja nobenega utemeljenega prigovora po št. 2 ali 3 § 503 c. pr. r. |= § 597], so činjenične ugotovitve za revizijsko so¬ dišče obvezne. (Zagreb SS B z dne 4. februarja 1926., Th. VII, 108.) 2. Revizijsko sodišče sme v mejah. št. 3 § 503 c. pr. r. [= § 597] na podlagi spisa ugotoviti očitno na¬ pako prizivnega sodišča in to napako popraviti. (Za¬ greb SS B z dne 10. januarja 1928., Th. VIII, 588.) 5. Z navedbami revizijskega nasprotnika po § 604 se ne razumejo samo tiste njegove navedbe, katere mora sam dokazati, marveč tudi njegova zanikanja, ki so ostala neugotovljena, pa bi jih bil moral doka¬ zati revizijski predlagatelj. (Zagreb SS z dne 31. marca 1938., Pravni Život 1938, 147.) 596 Revizijska odločba. Ce naj se razveljavi sodba prizivnega sodi¬ šča iz razloga, označenega v § 597, št. 2., toda je očividno treba razprave na prvi stopnji, da bi postala stvar zrela za odločbo, se razveljavi tudi sodba prvega sodišča v mejah revizijskih pred¬ logov in sporna stvar se vrne sodišču prve stop¬ nje. Ce spozna revizijsko sodišče, da je treba raz¬ veljaviti sodbo ali postopek zbog ničnosti, ki se je pripetila že na prvi stopnji in na katero je treba paziti po službeni dolžnosti, se vrne stvar sodišču prve stopnje (§ 572, drugi in tretji od¬ stavek). Ce se zahteva revizija iz razloga § 597, št. 4., in revizijsko sodišče spozna, da je ta revizijski razlog upravičen, da pa se revizijski predlog, s katerim se zahteva sprememba prizivne sodbe, ne more usvojiti zato, ker činjenični stan, ki je po vsebini pravdnih spisov odločilen za pravno ocenitev stvari, ni v prizivni sodbi ugotovljen glede navedb revizijskega nasprotnika, in sicer brez njegove krivde, razveljavi revizijsko sodi¬ šče prizivno, po potrebi pa tudi sodbo prve stop¬ nje (drugi odstavek) in vrne stvar prizivnemu sodišču ali sodišču prve stopnje, najsi glede tega v revizijskem postopku ni podan predlog. Prim. § 510 c. pr. r. 1 Kadar po določbah tega § odloči samo o tožbe- nem zahtevku. Revizijsko sodišče odloči: a) Zavrne revizijo, če bi bili morali storiti to že nižji stopnji, ali če revizija ne navaja ne revizijskih razlogov ne predlogov ali če niso bile odstranjene oblične napake. b) Razveljavi ves dosedanji postopek in zavrne tožbo, če obstoje ničnostni 'razlogi po št. 3, 5 in 6 § 571 že s kraja. 597 §§ 604—608. c) Razveljavi sodbi in postopka obeh nižjih sto¬ penj, če gre za ostale ničnosti, ki so se pripetile že na prvi stopnji in v primerih 2, 3 in 4 odst. § 604, ter vrne stvar prvi stopnji. d) Razveljavi sodbo in postopek prizivnega sodi¬ šča, če sta podani ničnosti po št. 4 in 5 § 571 glede prizivnega postopka ali v primeru 1. in 4. odst. § 604, ter vrne stvar prizivnemu sodišču. e) V ostalih primerih odloči revizijsko sodišče o tožbenem zahtevku samem, torej reviziji ali ne ugodi ali spremeni prizivno sodbo ali to sodbo tudi razve¬ ljavi in izreče namesto tega lastno sodbo, če ni podan kak primer za vrnitev nižji stopnji (gori pod b), c) ali d). Vse to torej le tedaj, če ima revizijsko sodišče za svojo sodbo zadostno činjenično podlago v spisih. (Gl. odi. Th. Vil, 155.) Sicer bi moralo sodbo vendarle razveljaviti. V vseh primerih mora izreči revizijsko sodišče tudi odločbo o stroških (§ 154). § 605. — Sodišče, ki mu je bila stvar vrnjena, je vezano v nadaljnjem postopku in pri odločbi na pravni nazor, 1 po katerem je revizijsko so¬ dišče izreklo svojo razveljavl jajočo sodbo. 2 Da se prevzame postopek pri prizivnem so¬ dišču ali pri sodišču prve stopnje, morata dolo¬ čiti te sodišči po službeni dolžnosti narok za ustno razpravo. 3 Prim. § 511 c. pr. r. 1 Prim. § 593. 2 Upoštevaje določbo § 593 izreka vendar revizij¬ sko sodišče svojo odločbo, če ne odloči o stvari sami, vselej v obliki sklepa. 3 Gl. § 573. § 605. 1. Pravni nazor revizijskega sodišča je za spodnji stopnji obvezen le, kolikor se činjenična osnova, ki je služila za podlago revizijskemu sodišču, pozneje ni spremenila. (Zagreb SS B z dne 28. marca 1927., Th. VIII, 405.) 598 Revizijska odločba, Rekurz. § 606. — Če spozna revizijsko sodišče, da se je vložila revizija očividno iz objesti ali zato, da bi se stvar zakasnila, izreče zoper predlagatelja revizije ali njegovega odvetnika kazen zbog ob¬ jesti (§ 268). 1 Prim. § 512 c. pr. r. 1 Gl. tudi § 622. § 60?. — Kolikor ni odrejeno v tem oddelku kaj drugega, veljajo predpisi o prizivu tudi za revizijo. Prim. § 513. Tretji oddelek. Rekurz. Kdaj je rekurz dopusten. § 608. — Zoper sklepe 1 je dopusten 2 rekurz, kjer ga ta zakon izrečno ne izključuje. 3 4 § 608. 1. Odločba prizivnega sodišča, s katerim se zavrača priziv, se sme pobijati samo z rekurzom. (Za¬ greb SS B z dne 2. julija 1928., Th. VIII, 749.) 2. Sodbo, ki je odločila le o stroških, ker je bil tožbeni zahtevek nanje skrčen, je moči izpodbijati zgolj z rekurzom. (Zagreb SS B z dne 28. oktobra 1931., Sl. Pr. II, 331, VrM 288.) 3. Rešitev, ki jo je izreklo prizivno sodišče v pred¬ hodnem postopku v nejavni seji in ki jo je sprejelo v izdatek sodbe, izrečene po ustni prizivni razpravi, ostane po pravni naravi sklep in se sme pobijati samo kot sklep z revizijskim rekurzom. (Zagreb SS B z dne 3. oktobra 1922., Th. III, 300; z dne 12. junija 1928., Th. VIII, 734; z dne 27. decembra 1928., Th. Vlil, 847.) 4. Odločba, ki jo mora izdati prizivno sodišče v obliki sklepa, ne izgubi narave sklepa, najsi je bila izdana v obliki sodbe. (Zagreb z dne 12. aprila 1927., Th. VIII, 423.) Prav to velja tudi, če izreče sodišče, 599 §§ 608 — 611 . Sklepi se smejo izpodbi jati z rekurzom zlasti tudi iz razlogov ničnosti, navedenih v § 571. Prim. § 514 c. pr. r. 1 Podobno kakor pri sodbah, je dopusten tudi v tem primeru rekurz samo zoper izrek sklepa, ne tudi zoper razloge, s katerimi je utemeljen. 2 Ne samo po naslednjih določbah, temveč tudi že po prejšnjih. Pravico, vložiti rekurz imajo stranke, kolikor se mu niso odrekle, in njih stranski interve- nienti, dalje osebe, katerim je naložilo sodišče pla¬ čilo stroškov, kazni zbog nereda ali objesti, odmerilo pričnine ali zvedenine, naložilo, da morajo predložiti listino, pričati ali priseči. 3 O pravnem sredstvu zoper sklepe, sprejete v iz¬ rek sodbe, gl. op. 1 pri § 555 in spodaj odi. 3. § 609. — Kjer po odredbah tega zakona ni do¬ pustno zoper kakšen sklep samostojno pravno sredstvo, 1 se smejo pritožiti stranke zoper ta da je pristojno, šele v obrazložitvi in ne v izreku. (Zagreb SS z dne 17. marca 1938., Pravni život 1938, 231.) 5. Tudi kadar se izda odločba o pristojnosti po¬ motoma v obliki sodbe, ostane v stvari sklep in se more pobijati edinole z rekurzom. (Zagreb SS B z dne 14. maja 1929., Th. VIII, 918.) 6. Državno pravobranilstvo v pravdi, v kateri dr¬ žavni erar ni pravdna stranka ne stranski interve- nient, ni upravičeno, da vloži rekurz zbog sodnih taks. (Zagreb SS B z dne 3. januarja 1928., Th. VIII, 585.) 7. Državna hipotekarna banka nima pravice do pravnega sredstva zoper to, ker je odredilo varnost¬ no oblastvo, naj se naloži ali preloži pupilarni denar v drug denarni zavod. (Zagreb SS B z dne 25. aprila 1928, Sl. Pr. I. 183.) 8. Rekurentom nedostaje upravičenosti do rekurza, če ne izkažejo, da so oni tisti odbor, ki zastopa agrar- sko skupino. (Zagreb SS B z dne 1. septembra 1931, Sl. Pr. II, 317.) 600 Dopustni rekurzi. sklep s tistim pravnim sredstvom, vloženim zo¬ per prvo prihodnjo odločbo, ki jo je dopustno izpodbijati. 2 Prim. § 515 c. pr. r. 1 T. zv. pridržani ali vezani rekurz. Sicer je re- kurz samostojen (ločen ali tudi poseben). 2 Če se stranka v tem primeru ne posluži prvega samostojnega pravnega sredstva, se mora poprijeti pravnega sredstva najkasneje zoper končno odločbo. § 610 . — Sklepi, ki jih izda starešina zbor¬ nega sodišča, predsednik senata ali odrejeni sod¬ nik, 1 se smejo izpodbijati z rekurzom, kolikor ni odrejeno kaj drugega. Izpodbijanje pa ni do¬ pustno, če ni predlagala stranka prej zbornemu sodišču ali senatu, naj se sklep spremeni. 2 Prim. § 516 c. pr. r. 1 Namesto senata. Če nastopajo te osebe kot sod¬ niki poedinci v zakonito določenih primerih, kot n. pr. v §§ 334, 482/2, 494/1, 578/1, 680/1 in končno v vseh primerih, v katerih ni potrebno odločanje v senatu (§§ 26, 30, 38 zus.), je dopusten zoper njih sklepe neposreden rekurz na višjo stopnjo. 2 Velja samo za primere, kjer bi imela stranka sicer samostojen rekurz. Če gre samo za pridržani rekurz, stranki ni treba, predlagati poprej spremembo sklepa pri senatu. § 611 . — V malotnih stvareh se sme vložiti rekurz samo zoper nastopne sklepe prve stopnje: 1 . če se je odklonilo, da se uvedi ali nadaljuj zakoniti postopek o tožbi; 1 § 611. V malotnih stvareh ne glede nato, ali je bil izveden postopek po določbah §§ 544 sl. ali ne, zo¬ per odločbo prizivnega sodišča ni pravnega sredstva, če tudi gre za menični zahtevek. (Beograd z dne 29. januarja 1936., Pravni Život 1936, 438.) 601 §§ 611—613. 2. če se je odločilo o predlogu, po katerem naj bi se dala varščina za pravdne stroške ali naj bi se ta varščina dopolnila; 2 3. če se je s prekršitvijo predpisov § 198 usvo¬ jil predlog o odgoditvi naroka s sklepom, ki se sme izpodbijati po § 205; 4. če se je zavrnil predlog za postavitev v prejšnji stan zbog izostanka od naroka ali zato, ker je rok za vložitev pravnega sredstva iztekel; 3 5. če se je odločilo o povračilu stroškov s skle¬ pom. 4 Rekurz ni dopusten zoper sklepe prizivnega sodišča v malotnih stvareh (§ 596, drugi odsta¬ vek). Prim. § 517 c. pr. r. 1 Je bila tožba zavrnjena a limine iudicii zbog pravdnega zadržka. 2 Gl. §§ 161 sl. 3 Gl. §§ 210 sl. 4 Kot n. pr. v primerih §§ 149, 151, 206, 218, 249, 332. Zoper stroškovni izrek, obsežen v malotni sodbi, rekurz ni dopusten. § 612. — V postopku zbog motene posesti (§§ 548 do 554) se sme vložiti rekurz samo zoper sklep, s katerim sodišče ni dopustilo, da bi se uvedel 1 ali nadaljeval postopek o tožbi, kakor tudi zoper končni sklep. 2 Samostojni rekurzi zoper ostale sklepe, izdane med postopkom in zlasti zoper začasne odredbe, izdane med postopkom, niso dopustni, ampak jih je treba združiti z rekurzom zoper končni sklep. Prim. § 518 c. pr. r. 1 Zbog pravdnega zadržka. 2 Revizijski rekurz je v vsakem primeru izključen (§ 622). 602 Dopustni rekurzi. § 613. — Zoper sklepe prizivnega sodišča v prizivnem postopku je dopusten rekurz samo: 1 1. če je bil priziv v primerih § 565, št. 2., 3. in 4., in § 589 s sklepom zavrnjen; 2. če je izreklo prizivno sodišče s sklepom, da je sodba prvega sodišča nična in da se tožba zavrača; 5. če se je odkazala pravna stvar s sklepom kakemu sodišču prve stopnje 2 ali kakemu dru¬ gemu prizivnemu sodišču, 3 da bi odločilo o njej ali o njej razpravljalo in odločilo, in če se iz¬ reče v tem sklepu prizivnega sodišča, da se začni ali nadaljuj postopek na prvi ali na prizivni stopnji šele, ko postane ta sklep prizivnega so¬ dišča pravnomočen. 4 Prim. § 519 c. pr. r. 1 ln pridržan v primeru § 584 2 Gl. §§ 568/3, 569, 572/2 in 3, 590, 593. 3 Gl. §§ 568/1, 573/2, 581/4. 4 Gl. §§ 573/1, 596, 621. § 613. 1 . Zoper sklep, s katerim je prizivno sodišče - zavrnilo pravno sredstvo zoper zamudno sodbo, je dopusten revizijski rekurz. (Zagreb SS B z dne 13. ju¬ nija 1935., VrM 158.) 2. Rekurz ni dopusten, če je prizivno sodišče po- bijano sodbo razveljavilo kot nično, ne da bi isto¬ časno zavrnilo tudi tožbo. (Zagreb SS z dne 7. fe¬ bruarja 1935., Mjeseč. 1935, 328; Beograd z dne 4. ok¬ tobra 1935., Pravos. 1936, 203, Branič 1936, 182.) 3. Po t. 3. se sklep prizivnega sodišča ne more po¬ bijati, če sklepu ni obenem pridržana pravnomočnost. (Zagreb SS B z dne 6. marca 1928., Th. Vlil, 655; Beo¬ grad z dne 29. decembra 1934, Branič 1935, 127.) 4. In to slednje tudi takrat ne, če bi bil sklep sam ničen. (Zagreb SS z dne 17. januarja 1935., VrM 145.) 603 §§ 614—615. Vlaganje rekurza. § 614. — Rekurz se vloži s tem, da se izroči pismena vloga 1 (reknrzni spis) onemu sodišču, čigar sklep se izpodbija ali čigar starešina je iz¬ dal izpodbijani sklep ali kateremu je pripadal predsednik senata, odrejeni ali zaprošeni sodnik, zoper čigar sklep se rekurz vlaga. Vendar pa se vlagajo tudi rekurzi zoper sklepe sodišč druge stopnje s tem, da se izroči rekurzni spis sodišču prve stopnje. Pismeni rekurzi morajo biti podpisani od od¬ vetnika. Pri okrajnih sodiščih smejo vlagati stranke, ki niso zastopane z odvetnikom, rekurz tudi ustno na zapisnik. 2 Rekurz 3 4 se sme opirati na nove činjenice ali dokaze samo takrat, kadar je bil izpodbijani sklep izdan, pa se pritožilcu ni bilo moči izjaviti o onem, kar je bilo predmet sklepanja. § 614. 1 . Za rekurz ni bistveno, da bi moral ob¬ segati tudi označbo rekurznega sodišča. (Zagreb SS B z dne 22. junija 1926., Th. VII, 211.) 2 . Kolikor se morajo činjenice in dokazi na vsaki stopnji upoštevati po službeni dolžnosti in kolikor gre za prigovore, ki se smejo navesti v rekurzu in jih je mogel rekurent šele sedaj navesti, ne velja v re- kurznem postopku prepoved novot. (Zagreb SS B z dne 29. novembra 1921., Th. I, 84.) 3. Kolikor ne gre za uporabo 4. odst. § 614, velja prepoved novot tudi za utemeljitev rekurza v pogledu vprašanja pristojnosti. (Zagreb SS B z dne 13. ju¬ nija 1922., Th. III, 265.) 4. Na revizijski stopnji novote niso dopustne, ker je bila prilika navesti jih že poprej. (Zagreb SS B z dne 18. aprila 1934., Sl. Pr. II, 432.) 604 Rekurzni spis. — Vlaganje rekurza. Ce se izpodbija sklep zbog tega, ker se opira na pogrešen pravni nazor o stvari, se mora upo¬ rabljati smiselno predpis poslednjega odstavka § 600. 4 Prim. § 520 c. pr. r. 1 Rekurzni spis se vloži samo v enem izvodu. 2 Poleg tega smejo podati rekurz na zapisnik: stranka, ki ji sodišče ne prizna ali odvzame siro- maško pravico (§ 173), priče in izvedenci v pogledu njih pristojbin in kazni (§§ 444, 463). 3 Rekurz mora obsegati rekurzni predlog, iz kate¬ rega mora biti z določnostjo razvidno, kaj naj re- kurzno sodišče ukrene. Kot rekurzni razlogi so do¬ pustni vsi, zakonik pa ne predpisuje, da bi bili tako točno označeni kakor v prizivnem ali revizijskem spisu. Izključen je razlog napačne dokazne ocene, ker postopa rekurzno sodišče samo v nejavni seji. 4 Tudi izven tega primera so v rekurzu dopustna kratka in jedrnata pretresanja. § 615. — Rok za rekurz znaša petnajst dni; 1 ta rok se ne sme podaljšati. Rok se začne s prvim dnem, 2 ko se je vročil pismeni odpravek onega sklepa, ki se lioče iz¬ podbijati z rekurzom, v malotnih stvareh 3 pa, če sta bili obe stranki prisotni pri razglasitvi sklepa, s prvem dnem po razglasitvi. Prim. § 521 c. pr. r. 1 V meničnih (§ 649), čekovnih (§ 653) in rabokup- nih stvareh (§ 670) osem dni. 2 Gl. § 389 sp.: Rok za vložitev rekurza zoper sklepe starešine zbornega sodišča, predsednika se¬ nata ali odrejenega sodnika se začne prvi dan po vročitvi sklepa. Rok za vložitev rekurza se ne po¬ daljša niti zbog potrebe, da se pred pobijanjem skle¬ pa predlaga zbornemu sodišču njega sprememba niti s tem, da se tak predlog dejansko vloži. — Predlog, naj se sklep spremeni, se poda lahko posebej pred vložitvijo rekurza ali obenem z rekurzom. — O pred- 605 §§ 615 — 619 . logu, naj se sklep spremeni, podanem obenem z re- kurzom, se izda odločba, preden se odpošlje rekurz rekurznemu sodišču. S spremembo sklepa v smislu vloženega predloga je odločeno tudi o rekurzu; če pa sodišče predlogu ni ugodilo celoma, se pošlje rekurz rekurznemu sodišču, ki ga je napotiti na sklep o pred¬ logu, naj se sklep spremeni. 3 GL § 546 in v primerih § 513. § 616. — Ce se vloži rekurz zoper to, da se je odrekla ali odvzela siromaška pravica, 1 zoper kazenske odredbe, izrečene zoper pričo 2 ali izve¬ denca, 3 ali zoper sklep, ki se tiče samo vodstva pravde, smeta sodišče ali sodnik, katerih sklep ali odredba se izpodbija, sama ugoditi rekurzne- mu zahtevku. Če sodišče tega ne stori ali če se izpodbijajo drugi sklepi, ne pa oni, ki so označeni v prvem odstavku, je treba odpremiti rekurz nemudoma k rekurznemu sodišču s poročilom, 4 s katerim se stvar, če je treba, pojasnjuje, in z vsemi spisi, potrebnimi za odločbo o rekurzu. Prim. § 522 c. pr. r. 1 Gl. §§ 164, 167, 169, 173/2, čl. 27. 2 Gl. §| 421, 422/3, 429/1, 432/3. 3 Gl. § 450/1. 4 Gl. § 180 sp. § 617. — Rekurze zoper sklepe, zoper katere po predpisih tega zakona vobče ni rekurza ali pa ni samostojnega pravnega sredstva, kakor tudi rekurze, ki se vlože po izteku roka za rekurz, zavrača sodišče prve stopnje po službeni dolž¬ nosti. 1 Prim § 523 c. pr. r. 1 Gl. § 622. 606 Vlaganje rekurza. S 618. — Z rekurzom se ne odlaga izvršitev iz¬ podbijanega sklepa in tudi ne začetek njegove izvršljivosti. Izvzemajo se, če ne odreja zakon drugače (§ 265, prvi odstavek), 1 one kazenske odredbe, ki se smejo izpodbijati s pravnimi sredstvi, na¬ slovljenimi na sodišča višje stopnje. 2 Sodišče, čigar sklep se izpodbija z rekurzom, pa sme vendarle, ko je odredilo, da se daj zava¬ rovanje, 3 če ga je treba, odrediti na predlog, da je postopek zavreti ali da začasno ni izvršiti iz¬ podbijanega sklepa ali da na njega podstavi ni uvesti izvršbe, če bi se brez tega namen rekurza preprečil in ne bi nastala obenem za nasprotno stranko nerazmerna škoda. 4 Zoper tako odredbo ni samostojnega pravnega sredstva. Prav to sme odrediti starešina sodišča, pred¬ sednik senata, odrejeni ali zaprošeni sodnik, če se vloži rekurz zoper njih sklepe. Prim § 524 c. pr. r. 1 Odredbe, izdane zbog vzdrževanja reda na za¬ sedanju. 2 Razen tega ima rekurz odložni učinek a) po za¬ konu samem v primerih §§ 1 IS, 151, 163, 170, 172, 356, 404; b) po odredbi sodišča, če pridrži sklepu pravno¬ močnost po 5. odst. § 613 (§§ 568, 573, 595) in po § 622. 3 Gl. § 158. 4 V pravdah zbog motene posesti gl. § 619. § 619. — Če se v postopku o tožbi zbog mote¬ ne posesti ne posega z izvršitvijo končnega skle¬ pa v začasne ukrepe, 1 odrejene med razpravo, g 618. Sklepi so po pravilu izvršljivi, četudi niso pravnomočni. (Zagreb SS B z dne 9. marca 1926., Th. VITI, 519.) 607 §§ 619—622. odloči sodnik prve stopnje po svoji izprevidno- sti, ali naj ostanejo te naredbe v veljavi, dokler se ne odloči o rekurzu, 2 ali pa naj se razvelja¬ vijo še pred rešitvijo rekurza. Prim. § 525 c. pr. r. 1 Gl. § 552. 2 S katerim je združen rekurz zoper te začasne odredbe. Postopek pred rekurznim sodiščem. § 620. — Sodišče odloča o rekurzu s sklepom v nejavni seji brez predhodne ustne razprave, koda preden kaj odloči, sme odrediti poizved¬ be, ki jih smatra za potrebne. 1 Predpis § 603, tretjega odstavka, prvega stavka, 2 velja tudi tu¬ kaj. Nedopusten ali zakasnel rekurz se mora takoj zavrniti. Odločba rekurznega sodišča se odpravi in vroči s smiselno uporabo § 594, prvega odstavka. Prim. § 526 c. pr. r. 1 Zlasti o novih navedbah, ki jih je podala stran¬ ka, ki prej še ni bila zaslišana (§ 614/4). 2 Poizvedbe izvrši zaprošeni sodnik. § 621. — Če rekurzno sodišče ugodi rekurzu, sme poveriti sodišču, ki je izdalo izpodbijani S 620. Rekurzno sodišče razmotriva ono pravno in einjenično stanje, ki je bilo- podlaga že sklepanju na prvem sodišču [kolikor niso po § 614 dopustne no- votej. (Zagreb SS B z dne 23. februarja 1926., Th. Vlil, 318; z dne 9. marca 1926., Th. Vlil, 319; z dne 2. de¬ cembra 1926., Th. VII, 295; z dne 15. marca 1927., Th. VIII, 392; z dne 8. oktobra 1928., Th. VIII, 793.) § 621. i. Rešitev sodišča druge stopnje, s katero se razveljavlja sklep o prekinitvi postopka, se ne more pobijati z revizijskim rekurzom, najsi bi pri¬ zivni sklep napačno izrekel, naj se njegova rešitev 608 1 Rekurzni postopek. sklep, naj izda nadaljnje odredbe, ki bi utegnile biti potrebne spričo rekurzne odločbe. Ce reku rzno sodišče razveljavi izpodbijani skl ep in naloži sodišču prve stopnje, naj odloči po dopolnitvi postopka o stvari iznova, je do¬ pustno, izpodbijati odločbo rekurznega sodišča samo takrat, kadar je z njo odrejeno, da mora sodišče prve stopnje izvršiti njemu dani nalog šele, ko postane odločba rekurznega sodišča pravnomočna. 1 2 3 4 Prim. § 527 c. pr. r. 1 Gl. odločbo št. 3 § 613. § 622. — Dopusten ni rekurz: zoper sklep so¬ dišča druge stopnje, s katerim se potrjuje izpod- izvrši šele po pravnomočnosti sklepa. (Zagreb SS B z dne 24. januarja 1928., Th. Vlil, 608; z dne 1. maja 1928., Th. VIII, 708.) 2. Rekurzni sklep, ki je ugodil rekurzu, mora iz¬ reči v izreku tudi, da se postavitev v prejšnji stan dovoli, in ne samo, da se sklep, ki postavitve ni do¬ volil, razveljavlja. (Beograd z dne 20. novembra 1935., Pravni Život 1936, 280.) S 622. 1. Odločba rekurznega sodišča, ki razveljav¬ lja sklep o odložitvi izvršbe in nalaga prvemu so¬ dišču, naj izvršbo nadaljuje, dejansko spreminja sklep prvega sodišča in zavrača predlog na odložitev; zoper takšen rekurzni sklep je revizijski rekurz dopusten. (Zagreb SS B z dne 23. februarja 1926., Th. VIII, 318.) 2. Revizijski rekurz zoper sklep, s katerim je re- kurzno sodišče zavrnilo rekurz, je nedopusten, ker rekurzni sklep potrjuje onega prvega sodišča. (Za¬ greb SS B z dne 3. decembra 1928., Th. VIII, 826.) 3. Dvoje soglasnih sklepov je, čeprav ni v izrekih sodb prve in druge stopnje, da se sprememba tožbe ne dopušča, marveč je to navedeno samo v razlogih. (Zagreb SS B z dne 29. januarja 1931., VrM 246.) 4. Zoper dva soglasna sklepa nižjih sodišč o pri¬ stojnosti ali o nedopustnosti redne pravne poti ni re- 609 39 §§ 622-623. bijani sklep sodišča prve stopnje, zoper odločbo sodišča druge stopnje o pravdnih stroških ali o pristojbinah prič ali izvedencev kakor tudi ne zoper odločbe sodišča druge stopnje v sporih zbog motene posesti. vizijskega rekurza, čeprav je sklep o tein sprejet v sodbo o glavni stvari. (Zagreb SS B z dne 16. febru¬ arja 1926., Th. Vil, 124; z dne 12. oktobra 1926., Th. VIII, 329; z dne 11. januarja 1927., Th. Vlil, 343; z dne 22. marca 1927., Th. VIII, 398; z dne 12. aprila 1927., Th. Vili, 425; z dne 6. marca 1928., Th. VIII, 648.) 5. Odločba prizivnega sodišča o stroških se sama zase ne more pobijati (Zagreb SS B z dne 15. marca 1927., Th. VIII, 395); ne glede nato, ali gre za temelj ali višino istih. (Zagreb SS B z dne 5. novembra 1929., Th. VIII, 990.) 6. Tudi stroški, odmerjeni v postopku za zavaro¬ vanje dokazov so pravdni stroški, pa je zoper od¬ ločbo druge stopnje o takih stroških revizijski rekurz izključen. (Zagreb SS B z dne 8. junija 1926., Th. VII, 205.) 7. Odločbo o stroških, najsi bi bila v protislovju z meritorno odločbo, je moči pobijati samo, kolikor se tudi meritorni del pobija z revizijo. Pa tudi v tem primeru more imeti pravno sredstvo zoper odločbo o stroških uspeh le, kolikor uspe sicer revizija. (Za¬ greb SS B z dne 9. februarja 1926., Th. VII, 114.) 8. Revizijski rekurz zbog pravdnih stroškov je ne¬ dopusten tudi v primeru, kadar se vloži zoper razde¬ lilni sklep izredni revizijski rekurz. (Zagreb SS B z dne 17. januarja 1922., Th. III, 202.) 9. Tudi stroški skrbnika po § 111 so pravdni stroš¬ ki, pa se ne morejo pobijati pred kasacijskim so¬ diščem. (Beograd z dne 16. januarja 1936., Pravni Ži¬ vot 1956, 251.) 10. V pravdah zbog motene posesti je revizijski rekurz izključen brez razlike. (Zagreb SS B z dne 2. oktobra 1928., Th. VIII, 791.) 11. Kazen zbog objesti po 5. odst. § 622 sme izreči samo kasacijsko sodišče. (Zagreb SS z dne 14. febru¬ arja 1935., VrM 148.) 610 Razlogi ničnosti in obnovitve. Sodišče prve stopnje zavrača po službeni dolžnosti nedopustne in prepozno vložene rekur- ze zoper odločbo sodišča druge stopnje. 1 Ce spozna rekurzno sodišče, da se je vložil rekurz zoper sklep sodišča druge stopnje iz ob¬ jesti ali samo zato, da bi se stvar zakasnila, iz¬ reče kazen zbog objesti 2 3 4 5 zoper vložitelja rekurza ali odvetnika, ki je podpisal rekurz. Prim. § 528 c. pr. r. 1 Gl. tudi § 617. 2 Gl. § 268. ŠESTI DEL. Tožba zbog ničnosti in tožba za obnovo. § 623. — Pravnomočna odločba, 1 s katero je stvar rešena, se sme izpodbijati s tožbo zbog ničnosti: § 623. 1 . S sporom po št. 2 je razumeti postopek pred sodiščem dotlej, dokler ne postane sodba for¬ malno pravnomočna. Hiba pomanjkanja zastopanja mora obstajati ves ta čas. (Zagreb SS B z dne 30. apri¬ la 1929., Tli. Vlil, 911.) 2. Predpis št. 2 obsega tudi primer, če tožba ni bila vročena. (Zagreb SS B z dne 21. novembra 1922., Th. III, 525.) 3. Samo takrat, kadar se pobija veljavnost vro¬ čitve, prepreči nepravilnost sodne vročitve, da sodba ne postane pravnomočna. (Zagreb SS B z dne 1. ju¬ lija 1930., VrM 214.) 4. Nepravilno vročeno pogojno plačilno povelje m moči izpodbijati z ničnostno tožbo. Hibo glede vro¬ čitve je popraviti po službeni dolžnosti. (Zagreb SS B z dne 31. maja 1933., SI. Pr. II, 386.) 5. Ce je bila stranka, ob vložitvi tožbe že polno¬ letna, pa jo je zastopal v pravdi oče kot zakoniti za- 611 39 ' §§ 623—624. 1. če je sodil v stvari sodnik, ki je bil po za¬ konu izključen, da bi v tem pravnem sporu opravljal sodniško dolžnost; 2 2. če stranka v sporu celo ni bila zastopana ali je ni zastopal zakoniti zastopnik, kjer je bilo to potrebno, kolikor ni bila voditev pravde na¬ knadno odobrena po predpisih zakona. 3 Vendar pa tožba ničnosti ni dopustna, če se je navedel v primeru št. 1. vzrok za izključitev, v primeru št. 2. pa nedostatek pravdne sposobno¬ sti ali zakonitega zastopanja brezuspešno že med pravdo. Tožba tudi ni dopustna takrat, kadar je mo¬ gla stranka navesti razlog za izključitev že v prejšnjem postopku ali pa s pravnim sredstvom. Prim. § 529 c. pr. r. 1 Sodba ali sklep. — Glede starih odločb gl. čl. 40. 2 Gl. § 15. 3 Gl. št. 4 in 5 § 571. § 624. — Postopek, ki je s sodbo 1 končan, se sme na strankin predlog obnoviti: 1. če je listina, na katero se sodba opira, laž¬ na ali lažno predrugačena; 2 2. če sta podala priča ali izvedenec lažno iz¬ povedbo ali če je nasprotnik ob zaslišanju po stopnik, ta stranka v pravdi ni bila zastopana. (Za¬ greb SS B z dne 5. decembra 1927., Th. Vlil, 560.) § 624. I. Obnovitvena tožba je dopustna tudi v po¬ gledu sodbe na podstavi pripoznave (Zagreb SS B z dne 28. avgusta 1928., Th. Vlil, 767), toda ne na podlagi novih činjenic in dokazov. (Zagreb SS B z dne 12. marca 1931., VrM 257.) 2. Za dovolitev obnovitvenega postopka zadostuje že sama možnost, da utegnejo imeti novo najdene činjenice in dokazi za posledico ugodnejši izid prav- 612 Razlogi ničnosti in obnovitve. krivem prisegel in se opira sodba na to pričanje ali zaslišanje; * * 3 3. če se je izposlovala sodba s prevarnim de¬ janjem strankinega zastopnika, 4 5 6 7 8 9 10 njenega nasprot¬ nika ali nasprotnikovega zastopnika, ki je kazni¬ vo po kazenskem zakonu; ali če je zakrivil sod¬ nik glede pravnega spora ob izrekanju sodbe ali de v glavni stvari. (Zagreb SS B z dne 3. julija 1928., I h. Vlil., 750; z dne 2. decembra 1930., VrM 253; z dne 25. februarja 1932., Sl. Pr. II, 378.) 3. Činjenice, za katere je zvedela, še preden je bila sklenjena ustna sporna razprava na prvi stopnji, stranka ne more uporabiti za obnovitveno tožbo. (Za¬ greb SS B z dne 30. septembra 1936., Sl. Pr. III, 528.) 4. Dolžnost, poizvedovati za dokazi, ne gre tako daleč, da bi bilo treba poizvedovati pri vseh, ki jim je stvar morda po naključju znana. (Zagreb SS B z dne 13. decembra 1921., Th. II, 187.) 5. Če stranka med pravdo ni preiskala korespon¬ dence, se ne more reči, da to korespondenco ni mogla navesti brez svoje krivde. (Zagreb SS B z dne 6. mar¬ ca 1928., Th. Vlil, 652.) 6. Obnovitvena tožba ob malam defensionem ni do¬ pustna. (Zagreb SS B z dne 3. decembra 1927., Th. VIII, 824.) 7. Nove činjenice in dokazi niso tisti, ki so na¬ stali šele po sklepu ustne razprave na prvi stopnji. (Zagreb SS B z dne 4. junija 1929., Th. VIII, 929.) 8. Dokaz z zaslišanjem strank ni novo dokazilo v smislu št. 6. (Zagreb ŠS B z dne 25. februarja 1932., Sl. Pr. II, 378.) 9. Obnovitvena tožba, ki meri na to, da bi bil spre¬ menjen izrek o stroških, ni dopustna. (Zagreb SS B z dne 19. junija 1935., Sl. Pr. TU, 493.) 10. Zemljiška knjiga je javna in se predpostavlja, da je nje vsebina vsakomur znana. Zato ne more biti razlog za obnovo, če je zaznala stranka šele pozneje za neki vpis v to knjigo,, ki je obstajal že poprej, ko je vodila prvotno pravdo. (Zagreb SS B z dne 3. de¬ cembra 1928., Th. VIII, 824.) 613 §§ 624—626. prejšnje odločbe, na katero se sodba opira, na strankino škodo po kazenskem zakonu kaznivo prelomitev svojih službenih dolžnosti; 5 4. če je bila obsodba kazenskega sodišča, na katero se sodba opira, razveljavljena z drugo pravnomočno odločbo kazenskega sodišča; 8 5 . če stranka najde ali pridobi možnost, upo¬ rabiti pravnomočno sodbo (§ 507 ), 7 prej izdano o istem zahtevku ali o istem pravnem razmerju med strankami pravde, ki bi jo bilo obnoviti; 6. če zve stranka za nove činjenice ali najde ali pridobi možnost, uporabiti dokazila, po ka¬ terih bi bila mogla biti glavna stvar zanjo ugod¬ neje razsojena, ko bi se bile navedle in upora¬ bile te činjenice ali ti dokazi v prejšnjem po¬ stopku. Zbog okolnosti, navedenih v št. 5 . in 6., se sme dopustiti obnova samo takrat, kadar stranka brez svoje krivde ni mogla navesti teh okolnosti pred koncem ustne razprave, po kateri se je iz¬ dala sodba sodišča prve stopnje. 8 Prim. § 550 c. pr. r. 1 Najsi je sodba pravnomočna ali ne, deloma iz razlogov 3, 5' in 6 tudi zamudna ali na postavi pri- poznave in odrečenja. Obnovitvena tožba je dopust¬ na tudi zoper plačilne, menične in čekovne naloge, ne pa zoper končni sklep (§ 554), a je v meničnih sporih omejena (§ 650). Glede starih odločb gl. čl. 40. 2 Gl. § 214 kz. 3 Gl. §§ 144 sl. kz. Izpovedba mora biti subjektivno lažna, zgolj objektivna neresničnost ne zadostuje (gl. § 632/2). 4 T. j. vsako kaznivo dejanje zakonitega zastop¬ nika ali pooblaščenca, ki je utegnilo vplivati na sodno odločbo. 5 Gl. §§ 384 sl. kz. 11 Na podlagi sodbe, izposlovane z obnovo kazen¬ skega postopka (§§ 359 kz. sl.). 614 Razlogi ničnosti in obnovitve. 7 Gl. § 507. 8 Ti razlogi veljajo tudi za izpodbijanje razsodov zasebnih razsodišč. Gl. št. 9 § 691; čl. 45 prav. o poslo¬ vanju razsodišč inženjerskih komor z dne 12. oktobra 1958., Sl. N. 234 — LXX/555. § 625. — Obnova se sme dopustiti tudi zato, da se izvedejo dokazi, ki so bili po § 375, prvem odstavku, izključeni 1 od razprave, če bi bila imela uporaba teh dokazov v prejšnjem posto¬ panju očividno za posledico, da se razsodi glavna stvar za stranko ugodneje. 2 Prim. § 531 c. pr. r. 1 Po določbah §§ 375/1, 379, 405, 431 zaradi zakas¬ nele izvedbe dokazov in po §§ 428, 461, 464, ker se ni predložil predjem za stroške, potrebne za izvedbo do¬ kazov. Zaradi izvedbe ostalih dokazov, ki so bili tudi izključeni na podlagi sodniške zavrnitvene pravice, a zbog zavlačevanja (§§ 243, 245, 371, 374), se obnova ne dovoljuje. 2 Če se dovoli po tem § obnova, je treba pri vpra¬ šanju, kdo ima trpeti pravdne stroške, upoštevati tudi določbe §§ 146 in 153. § 626. — Za tožbo zbog ničnosti kakor tudi za tožbo za obnovo, vloženo zbog kakšnega sodni- § 626. 1. če sta sodili višji stopnji izključno na či- njenični osnovi, ki jo je ugotovilo sodišče prve stop¬ nje, je sodišče prve stopnje pristojno tudi za obno¬ vitveno tožbo, pa najsi sta višji stopnji vsled dru¬ gačnega pravnega naziranja razsodili drugače kakor prva stopnja. (Zagreb SS B z dne 9. junija 1925., Sl. Pr. I, 122; Zagreb SS z dne 17. januarja 1937., Pravni Život 1937, 209.) 2. Če se zahteva obnova po št. 6 § 624, je pristojno za obnovitveno tožbo sodišče prve stopnje, če je ostala ocena činjeničnega stanu po višjih stopnjah nespre¬ menjena. (Zagreb SS z dne it. januarja 1936., Pravos. 1936, 250.) 615 §§ 626 — 628 . kovega kaznivega dejanja (št. 3., drugi stavek, § 624), je izključno pristojno sodišče, ki je iz¬ reklo sodbo, katera se s tožbo izpodbija. Če se izpodbijajo s tožbo sodbe, izrečene v istem prav¬ nem sporu od sodišč različnih stopenj, je pri¬ stojno najvišje teh sodišč. V vseh ostalih primerih (§ 624, št. 1., 2., 3., prvi stavek, 4. do 6., in § 625) se inora vložiti tožba za obnovo pri pravdnem sodišču prve stop¬ nje, če pa se tiče razlog izpodbijanja samo sodbe višje stopnje, 1 pri dotičnem sodišču višje stopnje. Prim. § 532 c. pr. r. 1 Obnovitvena tožba se dopušča samo zaradi ob¬ nove in dopolnitve činjenične osnove tožbenega zah¬ tevka. Le takrat, kadar je višja stopnja osnovo, ugo¬ tovljeno na prvi stopnji, dopolnila in spremenila, je pristojna za tožbo višja stopnja n. pr. dotične priče, stranke so bile zaslišane ali zaprisežene ponovno ali šele na prizivnem sodišču, pooblaščenec je prevarno deloval šele na tej stopnji. Postopek. § 627. — Za vlaganje tožbe zbog ničnosti in tožbe za obnovo kakor tudi za nadaljnji posto¬ pek se morajo uporabljati predpisi drugega do petega dela tega zakona, kolikor ne odrejajo na¬ slednji predpisi kaj drugega. 1 Sodnik, zbog čigar udeležbe pri odločanju se vlaga tožba zbog ničnosti (§ 623, št. 1.) ali zbog čigar postopka se vlaga tožba za obnovo (§ 624, št. 3.), je izključen od udeležbe pri razpravi i ji odločanju o teh tožbah. 2 g 627. Obnovitveno tožbo sme vložiti le oseba, ki je bila stranka v prvotni pravdi. Odsvojitev sporne stvari ne daje pravice, da jo vloži prevzemnik. (Za¬ greb SS B z dne 17. julija 1928., Th. VIII, 759.) 616 Vložitev ničnostne in obnovitvene tožbe. Prim. §§ 533 in 537 c. pr. r. 1 Kot stranka v teli tožbah more nastopati le stranka v prvotni pravdi, dalje nje vesoljni nasled¬ niki, singularni pa le, ako se razprostira pravnomoč¬ nost nanje že po sodbi sami (torej ne na podlagi po¬ znejših pravnih poslov), če je torej sodba izvršljiva v njihovo korist ali zoper nje. Aktivno more nasto¬ pati le stranka, ki kakor koli ni uspela v prvotni pravdi. Intervenienti morejo nastopati le aktivno, kolikor ima njih stranka pravico tožiti. 2 Ne tudi takrat, kadar se toži na podlagi drugih razlogov. § 628. — Tožbo je treba vložiti v strogem roku enega meseca. 1 Ta rok se računi: 1. v primeru § 623, št. 1., od dne, ko je stran¬ ka zvedela za razlog izključitve, ali, če je zve¬ dela za to pred pravnomočnostjo izpodbijane odločbe, od dne, ko je postala odločba pravno¬ močna; 2. v primeru § 623, št. 2., od dne, ko je bila odločba stranki vročena, in če stranka ni pravdno sposobna, ko je bila vročena njenemu zakoni¬ temu zastopniku, toda zopet ne prej, dokler ni postala izpodbijana odločba pravnomočna; 5. v primerih § 624, št. 1 do 4., od dne, ko je postala sodba kazenskega sodišča ali ustavitev kazenskega postopka pravnomočna; § 628. 1. Enomesečni rok za vložitev tožbe se ra¬ čuna od dne, ko je vročena tožba zakonitemu zastop¬ niku osebe, ki v prvotni pravdi ni bila zastopana. (Za¬ greb SS z dne 1. junija 1935., VrM 156.) 2. Enomesečni rok po št. 3 se računa od dne vro¬ čitve kazenske sodbe, ako je bila izrečena ta v ne¬ javni seji. (Zagreb SS B z dne 20. februarja 1935., Sl. Pr. II, 471.) 617 §§ 628—630. 4. v primerili § 624, št. 5. in 6., od dne. ko je mogla stranka uporabiti pravnomočno sodbo ali navesti pri sodišču činjenice in dokazila, ki jih je zvedela; 5. v primeru § 625 od vročitve ali v primerih §§ 513 in 546 od takrat, ko se je razglasila sodba sodišča prve stopnje. Po izteku desetih let od dne, ko je postala sodba pravnomočna, ni več dopustno vlagati tožbo, izvzemši primer, omenjen v št. 2. tega paragrafa. Prim. § 534 c. pr. r. 1 Konec roka pade na tisti dan meseca, ki ustreza po svoji številki dnevu dogodka, s katerim začne rok teči. Na rok ne vplivajo sodne počitnice ne dogodki, ki povzročajo sicer prekinitev postopka. § 629. — Če se ne vloži tožba pri onem so¬ dišču. ki je sodilo v prejšnjem postopku na prvi stopnji, 1 ampak pri kakšnem po stopnji višjem sodišču, pri katerem je moči razpravljati o glavni stvari sami, po predpisih, ki veljajo za postopek pred njim, se morajo uporabljati glede na ustno razpravo, na dokazovanje, 2 na to, kako je pri¬ občiti sodbo, izrečeno o tožbi, sodišču prve stop¬ nje, kakor tudi glede na izpodbijanje 3 sodbe oni predpisi, ki veljajo za to višje sodišče, ko odloča o pravnih sredstvih. Prim. § 535 c. pr. r. 3 Pri sodiščih prve stopnje teče postopek povsem po predpisih, ki veljajo sicer zanj. Izključena so v razveljavitvenem postopku samo razpolaganja s tož- benim zahtevkom, kajti umakniti se sme samo tožba, ne more pa se tožbeni zahtevek pripoznati ali se njemu odreči. Če je prvotna sodba razveljavljena, te omejitve za nadomestitveni postopek ne veljajo. 618 Vložitev ničnostne in obnovitvene tožbe. 2 Če se vloži tožba pri višjem sodišču, se prvi narok ne razpiše, ker ga na teh stopnjah ni, toženec pa mora odgovoriti na tožbo s pripravljalno vlogo, na kar se razpiše ustna razprava in ta izpelje po predpisih, ki takšno urejajo pri teh sodiščih. Ome¬ jitve, omenjene v op. 1, veljajo tudi za razvelja¬ vitveni postopek na višji stopnji. Pravdne zadržke mora prijaviti toženec takoj v vlogi, s katero odgo¬ varja na tožbo. 3 Če je sodilo prizivno sodišče na podlagi teh toži) kot sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo zoper njegovo odločbo le revizija ali revizijski rekurz. § 630. — V tožbi se morajo zlasti 1 navesti: 1. odločba, ki se izpodbija; 2. zakonita podstava izpodbijanja (razlog nič¬ nosti, razlog obnove); 3. okolnosti, iz katerih izhaja, da se je vložila tožba v zakonitem roku, in dokazila za to; 4. okolnosti, ki so bistvene za oceno pristoj¬ nosti; 2 in 5. izjava, koliko se predlaga, da se razveljavi izpodbijana odločba, in katera druga odločba se predlaga o glavni stvari. Prim. § 536 c. pr. r. 1 Poleg tegu, kar je predpisano za vloge (§ 178) in tožbe (§ 321) sploh. 2 Ocenitev spornega predmeta zbog določbe § 626 odpade. § 630. 1. Nove činjenice in dokazi, na podlagi ka¬ terih se predlaga obnova postopka, morajo biti na¬ vedeni že v obnovitveni tožbi. (Zagreb SS B z dne 25. septembra 1929., Th. VIII, 961.) 2. Zahtevka v obnovitveni tožbi sta zadostno do¬ ločna, če pravi tožeča stranka, da zahteva odpravo poprej izdane sodbe z dne 15. avgusta 1922. C I 29/22 in zavrnitev toženčevega zahtevka v tej pravdi v ce¬ lem obsegu s povrnitvijo stroškov. (Zagreb SS B z dne 8. maja 1923., Sl. Pr. I. 65.) 619 §§ 651 — 633 . § 631. — Preden določi sodišče narok za ustno razpravo, mora preskusiti, in sicer pri zbornih sodiščih v nejavni seji, ali se opira tožba na katerega izmed zakonitih razlogov izpodbijanja (§§ 625 do 625) in ali je bila vložena v zakonitem roku. 1 Ce katerega teh pogojev ni ali če tožba ni dopustna iz katerega izmed razlogov, navede¬ nih v § 325, drugem odstavku, jo je treba zavr¬ niti s sklepom kot neprikladno za to, da bi se po njej določil narok za ustno razpravo. 2 Okolnosti, iz katerih izvira, da se je tožilec držal zakonitega roka, se morajo na zahtevanje sodišča verjetno izkazati. 3 Prim. § 538 c. pr. r. 1 Poleg tega obsega predhodni preskus, ki ga obavi pri zbornem sodišču vedno senat, še ostala oblična in pravdna vprašanja (gl. § 325). 2 Zoper to rekurz. 3 Če niso izkazane s priloženimi listinami. Glede razlogov kazenskopravne narave glej § 632. § 632. — Če se zahteva obnova postopka zbog katerega izmed kaznivih dejanj, označenih v § 624, št. 1. do 3., in o tem kaznivem dejanju še ni izrečena pravnomočna obsodba, ukrene 1 pravdno sodišče brez predhodne ustne razprave, česar je treba, da se uvede kazenski postopek zato, da se dozve in ugotovi navedeno kaznivo dejanje. Zoper tak sklep ni pravnega sredstva; toda pred sklepanjem sme sodišče zaslišati stranke ali samo eno izmed njih ter izvršiti potrebne poizvedbe. Narok za ustno razpravo o tožbi za obnovo se določi šele, ko se pravnomočno konča kazen¬ ski postopek, in sicer samo, če je dovedel ta postopek do pravnomočne obsodbe zbog kazni- 620 Kaznivo dejanje. vega dejanja, ki je bilo navedeno kot razlog tožbe za obnovo, ali če se kazenski postopek sicer konča brez obsodbe, toda iz drugih raz¬ logov, 2 ne pa zbog tega, ker ni kaznivega deja¬ nja ali ker zanje ni dokazov. Sicer se tožba, ko se je priobčil uspeh kazenskega postopka, zavrne kot nedopustna. Tudi v tem primeru se zavrne tožba brez predhodne ustne razprave s sklepom, 3 ki se izda pri zbornih sodiščih v ne¬ javni seji. Ko kazensko sodišče ali javni tožilec priobči svoj sklep, da ni uvesti kazenskega po¬ stopka ali da ga je ustaviti, mora vselej izrečno označiti razlog, zakaj postopka ni uvesti ali zakaj se ustavlja. Prim. § 559 c. pr. r. 1 Na seji, kjer preskuša predhodno tožbo. 2 Če se postopek ustavi, ker je kaznivo dejanje že zastarano, zaradi nevračunl jivosti storilca, ker tega ščiti imuniteta ali je bil amnestiran. 3 Rekurz je dopusten tudi zoper ta sklep. § 633. — Če se dokaže v primerih § 624 raz¬ log za obnovo z listinami, ki so priložene tožbi v izvirniku ali v overovljenem prepisu, ali če se predlaga obnova po § 625, se združita raz¬ prava in odločba o razlogu in dopustnosti obnove z razpravo o glavni stvari; vendar pa je sodišče tudi v tem primeru upravičeno, postopati po § 253. 1 O glavni stvari se razpravlja samo toliko, kolikor jo zadeva razlog izpodbijanja. Če pa višje sodišče, ki je pristojno za odločbo o tožbi za obnovo postopka, po predpisih, ki ve¬ ljajo za postopek pred njim, ne more razprav¬ ljati o sami glavni stvari, se mora omejiti to 621 §§ 633—634. višje sodišče na to, da odloči samo o dopustnosti obnove, in mora vrniti, ko je postala sodba, s katero se dovoljuje obnova, pravnomočna, pravni spor v razpravljanje o glavni stvari onemu so¬ dišču, ki bi bilo moralo razpravljati o glavni stvari na prvi stopnji. To sodišče določi po služ¬ beni dolžnosti narok za ustno razpravo o glavni stvari ter jo izvede po postopku, ki velja zanje. Prim. § 540 c. pr. r. 1 Razveljavitveni in nadomestitveni postopek se združita v tem primeru v skupno razpravljanje. For¬ malno ločeno razpravljanje po § 253 je dopustno. Za oba postopka se izda skupna odločba (§ 635/2). § 634. — V vseh drugih primerih je treba raz¬ pravljati in odločati s sodbo samo o razlogu in dopustnosti obnove postopka ali o tem, ali naj se izreče postopek za ničen. 1 Če se obnova dovoli, je treba izvesti posto¬ pek v glavni stvari, 2 kolikor ga zadeva razlog izpodbijanja, pri onem sodišču, pri katerem se je vložila tožba za obnovo. 3 Če pa to sodišče po zakonitih predpisih, ki veljajo za postopek pred njim, ne bi moglo razpravljati o sami glavni stvari, je treba napotiti pravni spor v razpravljanje k onemu sodišču, ki je bilo po- § 634. i. Ni treba, da bi bilo že v razveljavitvenem postopku ugotovljeno, da bodo imele nove navedbe ugoden uspeh. V tem postopku se ni baviti z dokazno oceno glede na končni uspeh nadomestitvenega zah¬ tevka. (Zagreb SS B z dne 13. decembra 1921., Th. II, 187; z dne 25. februarja 1932., Sl. Pr. II, 378; z dne 2. decembra 1930., VrM 233.) 2. Tudi tožbo na obnovo je moči spremeniti, če ni pretekel še rok § 534 c. pr. r. [= § 628]. (Zagreb SS B z dne 17. aprila 1931., VrM 265.) 622 Postopek. klicano, razpravljati o glavni stvari na prvi stopnji. 4 Kar se tiče odkaza pravnega spora, določitve naroka za ustno razpravo in izvedbe razprave, veljajo predpisi tretjega odstavka § 633. Prim. § 541 c. pr. r. 1 Predmet razpravljanja v razveljavitvenem po¬ stopku bo: a) Morebitni ponovni preskus tožbe, če se pokaže šele sedaj, da je bila vložena tožba prepozno ali da tudi in abstracto ni podan zakoniti razlog (§ 636). Od¬ ločba je v teh primerih kakor tudi zbog pomanjkanja pravdnih predpostavk sklep, zoper katerega je do¬ pusten rekurz. b) Po pravilu se razpravlja v razveljavitvenem postopku, ali je tudi konkretno podan uveljavljanj razlog. To je dopustno dokazovati z vsemi dokazili, izjema velja po § 632 za kazniva dejanja. Dokazo¬ vanje v tem stadiju se bo vršilo v tem praven, ali utegnejo dovesti ti razlogi do ugodnejše sodbe o glavni stvari in ali stranka ni zakrivila sama, da je bila poprej izrečena zanjo neugodna sodba. c) Vse to so pravdne predpostavke ničnostne in ob¬ novitvene tožbe, zato se morajo dokazati. Razvelja¬ vitveni postopek se ne more končati s sodbo zbog iz¬ ostanka, na podstavi odrečenja ali pripoznave. Tudi če se razveljavitvenemu zahtevku ne ugodi, se izreče to s sodbo. Če se mu ugodi, se počaka na pravnomoč¬ nost sodbe (toda gl. § 635), razen pri obnovitvenih tožbah v primerih 2. odst. tega § (revizijsko sodišče bo ukrenilo takoj vse potrebno za nadomestitveni po¬ stopek pred pristojnim sodiščem) in § 655. 2 Vsebina tožbenega zahtevka v nadomestitvenem postopku bo ali tožbeni zahtevek prvotne pravde ali le del njega ali pa zavrnitev teh, kakor bodo na¬ stopale stranke v isti ali spremenjeni vlogi. Pri tem gre pri ničnostni pravdi vselej za popolnoma nov po¬ stopek, ker je bil prejšnji razveljavljen, pri obno¬ vitvi pa samo za dopolnitev. Nadomestitveni postopek bo ali redni ali izredni '(mandatni, menični), končna odločba pa mora prinesti popolno rešitev tožbenega 623 §§ 634—639. zahtevka, kakor je bil stavljen že v prvotni pravdi in kolikor sedaj ni bil skrčen. Končna odločba se do¬ seže kakor sicer v rednem postopku. Sodišče bo mo¬ ralo tedaj izvesti vse dokaze, ki naj dokažejo resnič¬ nost ali neresničnost že prej podane in sedaj dopol¬ njene činjenične osnove tožbenega zahtevka, če naj ostane postopek izveden neposredno. Odločba tega postopka bo sodba ali tudi sklep n. pr. zavrnitev zaradi pravnomočno razsojene stvari, ker je stranka našla prejšnjo sodbo o tem. 3 Glede stroškov je pripomniti, da bo prepustila razveljavitvena sodba izrek o njih nadomestitveni. Zmagovalec v poslednji bo dobil po pravilu povr¬ njene stroške prejšnjega, razveljavljenega in seda¬ njega postopka. Izjemo gl. op. 2 pri § 625. Ce je pa stroške prvotne pravde že plačal, jih bo mogel zahte¬ vati od sedanjega obvezanca samo s posebno tožbo po § 1435 odz. 4 Glede priposestvovanja in zastaranja gl. čl. 35. § 635. — Če naj se izvede razprava o glavni stvari pred sodiščem, ki je pristojno za odločbo o dopustnosti obnove, 1 sme 2 odrediti sodišče, ko razglasi odločbo, s katero se dovoljuje zahtevana obnova, s sklepom, da je razpravljati o glavni stvari, preden se ta odločba odpravi strankam. Zoper ta sklep ni pravnega sredstva. Odločba o dopustnosti obnove se sprejme v tem primeru v odločbo o glavni stvari. Prim. § 542 c. pr. r. 1 In ničnosti. 2 V primerih § 633 se mora. § 636. — Tožba za obnovo ali tožba zbog nič¬ nosti se zavrne s sklepom, če se pokaže šele na ustni razpravi, da se opira na razlog, ki ga zakon ne dopušča, ali da je bila vložena pre¬ pozno. 1 Prim. § 543 c. pr. r. 1 Gl. op. 1 pri § 634. 624 Postopek. § 637. — Če se vloži tožba za obnovo ob istem času, ko se vloži priziv ali revizija zoper isto sodbo, ali če se vloži tožba, dokler teče prizivni ali revizijski postopek, se odredi na predlog ali po službeni dolžnosti, da se nemudoma prekini prizivni ali revizijski postopek, ako se opira tožba za obnovo na katerega izmed razlogov, omenjenih pod št. 1. do 4. § 624, in je priložena tožbi v izvirniku ali overovljenem prepisu prav¬ nomočna sodba kazenskega sodišča. 1 Čim sodišče tako sklene, obvesti o tem takoj ono sodišče, pri katerem teče postopek o vloženem pravnem sredstvu. Prim. § 544 c. pr. r. 1 V teli primerih obvezna prekinitev prvotnega postopka z učinki § 227. Zoper prekinitev ni prav¬ nega sredstva (§ 639). § 638. — O tem, ali je v ostalih primerih zato, ker se je vložila tožba za obnovo, prekiniti te¬ koči prizivni ali revizijski postopek, uveden o isti sodbi, odloči na predlog ali po službeni dolžnosti ono sodišče, ki je poklicano, razprav¬ ljati o tožbi glede na posebne okolnosti primera in na dokaze, ponujene o tem, da obstoje razlogi za obnovo. 1 Ta prekinitev se sme odrediti tudi med ustno razpravo o tožbi za obnovo. Če se odredi pre¬ kinitev, je postopati po § 637, drugem stavku. Prim. § 545 c. pr. r. 1 Prekinitev samo poljubna. Tudi zoper to preki¬ nitev ni pravnega sredstva (§ 639). § 639. — Zoper sklep, s katerim se odloči o predlogu, da se postopek-prekini po §§ 637 in 638, ni pravnega sredstva. 1 625 40 §§ 640—642. Če se tožba za obnovo pravnomočno zavrne ali tožbeni zahtevek za obnovo pravnomočno odkloni, se nadaljuje prekinjeni postopek o pravnih sredstvih na predlog ali po službeni dolžnosti. Tak predlog se mora podati sodišču, pred katerim je ob prekinitvi tekel prizivni ali revizijski postopek. To sodišče odredi po služ¬ beni dolžnosti, da mu je o pravem času iznova predložiti spise, ki so potrebni za nadaljevanje razprave. Prim. § 546 c. pr. r. 1 Izjema od določbe § 256/2. § 640. — Če se spričo tega, ker se je vložila tožba za obnovo, ne odredi po prednjih pred¬ pisih prekinitev tekočega postopanja o pravnem sredstvu, ne ovre vložitev te tožbe, da postane izpodbijana sodba pravnomočna in izvršljiva. To, da se je vložila tožba zbog ničnosti ali tožba za obnovo, ne vpliva na izvršljivost prav¬ nomočne odločbe, ki se izpodbija s to tožbo. 1 Prim. § 547 c. pr. r. 1 Odložitev izvršbe po št. 2 § 41 ip. ni izključena. SEDMI DEL. Posebne vrste postopka. Prvi oddelek. Mandatni postopek. § 641. — T ožilec 1 sme predlagati v tožbi, s katero ostvarja terjatev v denarju ali drugih nadomestnih stvareh, 2 da izdaj sodišče zoper to¬ ženca plačilni nalog (mandat), če se dokažejo 626 Plačilni nalog. vse činjenice, na katere se opirajo tožbeni za¬ htevek o glavni stvari in stranske terjatve z listinami spodaj označene vrste, predloženimi v izvirniku nesumljive 3 zunanje oblike: 1. z javnimi listinami, omenjenimi v § 388 in v § 389, prvem odstavku; 2. z zasebnimi listinami, na katerih so podpisi izdateljev overovljeni od našega sodišča ali od našega javnega notarja; 5. z drugimi listinami, po katerih je za vto- ževano terjatev vknjižena stvarna pravica v do¬ mači javni knjigi, 4 če poleg tega ni vloženo zoper sodni sklep, po katerem je ta pravica vknjižena, pravno sredstvo, o katerem še ni pravnomočno odločeno, in tudi ni v knjigi za¬ znamovano, da je ta vknjižba sporna. Prim. § 548 c. pr. r. 1 Je oproščen od pologa varščine za pravdne stro¬ ške (§ 159 št. 4). 3 Tožilcu ni treba, ponuditi tožencu izberno mož¬ nost po § 506, kakor mora to storiti, če predlaga iz¬ dajo pogojnega plačilnega povelja. 3 GL § 392. 4 Na podlagi I. odst. § 38 zzk. v malotnih zemlji¬ škoknjižnih stvareh. § 642. — Če ne vloži tožbe ona oseba, ki ji gre pravica po listinah, na katere se tožba opira, ali če se vloži tožba zoper koga drugega, ne pa zoper obvezanca, imenovanega v teh listinah, je dopustno ugoditi predlogu, da se izdaj plačilni nalog, samo, če in kolikor se dokaže z listinami, označenimi v § 641. da je prešla terjatev ali ob¬ veza celoma ali deloma od prvotnega upravi¬ čenca ali obvezanca na '6no osebo, ki vlaga tožbo ali zoper katero se je tožba vložila. 627 40 * §§ 642—645. Da se izterja terjatev, zoper katero bi mogel toženec podati prigovor zastaranja, sme izdati sodišče plačilni nalog samo, če dokaže tožilec že v tožbi z listinami, označenimi v § 641, da je zastaranje prekinjeno ali zadržano. Prim. § 549 c. pr. r. § 643. — Na predlog, podan po §§ 641 in 642, se izda plačilni nalog brez predhodne listne raz¬ prave in ne da bi se zaslišal toženec. 1 Če je pristojno, izdati plačilni nalog, okrajno sodišče, in če so listine, potrebne po §§ 641 in 642 za obrazložitev tožbenega zahtevka, v izvirniku pri istem okrajnem sodišču, se sme sklicevati tožilec namesto tega, da bi predložil izvirne li¬ stine, na dotične sodne spise. V plačilnem nalogu je treba izreči, da mora toženec, ker bi se sicer opravila izvršba, v pet¬ najstih dneh po vročitvi naloga zadostiti zahtev¬ kom, vtoževanim zoper njega, s stroški vred. ki jih je odmerilo sodišče, ali pa podati v istem roku vse prigovore, ki bi jih imel zoper nalog. Ta rok se ne sme podaljšati. 2 Prav tako je treba izreči v nalogu, da bo sodišče prepozno vložene prigovore zavrnilo brez predhodne ustne razprave in da ne bo jemalo v poštev prigovorov, podanih šele na ustni raz¬ pravi. Nalog se vroči tožencu po odredbah, ki ve¬ ljajo za vročanje tožb. 3 Prim. § 550 c. pr. r. 1 Pred zbornimi sodišči po sodniku poedincu (odst. 4 § 5). Plačilni nalog se odpravi v skrajšani obliki po § 146 sp. Sestava se sme poveriti tudi sodni pi¬ sarni (§ 87 zus. in § 31 sp.). 628 Plačilni nalog. 2 Nanj sodne počitnice ne vplivajo (§ 320). 3 Gl. §§ 302, 303. Tožilcu se na predlog vroči nalog po pravnomoč¬ nosti in s potrdilom o izvršljivosti (§ 14-3/3 sp.). § 644 . — Če se predlaga v pismeno vloženi tožbi, da se izdaj plačilni nalog zoper več to¬ žencev, 1 je dopustno ugoditi temu predlogu samo glede onih tožencev, za katere se predlože izvodi tožbenega spisa s prepisi vseh prilog; pri tem je odločilen vrstni red, v katerem so toženci ime¬ novani v tožbi. Prim. § 551 c. pr. r. 1 Možno samo, če so podane predpostavke za so- sporništvo po §§ 112, 113. Če gre za enotno sosporni- šivo, poteče rok za vložitev prigovorov z dnem, ko poteče zadnjemu izmed njih (§ 191). § 645 . — Plačilni nalog, razen odločbe o stro¬ ških, obsežene v njem, toženec ne more izpod¬ bijati z rekurzom, ampak samo s prigovori 1 (§ 643, tretji odstavek). Svoje prigovore 2 mora vložiti 3 toženec pri pravdnem sodišču v roku, označenem v nalogu; pozneje vložene prigovore zavrne sodišče brez razprave. O prigovorih, vloženih o pravem času, določi sodišče brez ponovnega tožilčevega predloga v čim krajšem času narok za ustno sporno raz¬ pravo. 4 Prim. § 552 c. pr. r. § 645 . 1. Rok za vložitev prigovorov se nanaša samo na prigovore formalne in materialne narave, ne pa na činjenice in dokaze, ki se navajajo v uteme¬ ljitev teh pravočasno ostvarjanih prigovorov. (Za¬ greb SS B z dne 16. januarja 1928., Th. VIII, 593.) 2. Gl. tudi odločbo pri § 651. 629 §§ 645 — 648. 1 S prigovori more toženec uveljavljati ali sploš¬ ne pravdne zadržke ali posebne, češ da ni predpo¬ stavk za izdajo plačilnega povelja, ali pobijati tož- beni zahtevek. 2 Prigovori morajo biti individualizirani, zanje ve¬ lja eventualna maksima. V teku razprave je dopustno le, v podporo že najavljenih prigovorov in v njih okviru navajati nove činjenice in dokaze in pa tak¬ šne, ki so nastali šele pozneje. 3 Pismeno z vlogo, pri okrajnem sodišču tudi na zapisnik. 4 Na ustni razpravi se razpravlja najprej o pri¬ govoru, da ni bilo predpostavk za izdajo plačilnega naloga. Ce se ta prigovor zavrne, se prične takoj razprava o tožbenem zahtevku (§ 647) po splošnih načelih, kolikor ne prihaja v poštev eventualna maksima. Za tožilčeve navedbe eventualna maksima ne velja, njegove nove navedbe sme toženec pobi¬ jati z novimi prigovori. § 6-16. — Tožba se sme umakniti brez tožen- čevega pristanka samo, dokler se ne vlože pri¬ govori; če pa se tožilec obenem odpove tožbe- nemu zahtevku, se sme umakniti tožba tik do konca ustne sporne razprave (§ 332) j 1 na umik prigovora se uporabljajo smiselno predpisi, ki veljajo za umik priziva (§ 578). Prim. § 552, odst. 4 in 5 c. pr. r. 1 Če se zgodi to izven naroka, prekliče senatni predsednik razpravo, toženec pa mora zahtevati v osmih dneh s predložitvijo stroškovnika povračilo pravdnih stroškov. Isto velja, če se umakne prigovor. § 646. 1. V mandatnem postopku je zamudna sodba izključena. (Zagreb SS 11 z dne 18. oktobra 1927., Th., VIII, 523.) 2. Sprememba tožbenega predloga v tem smislu, da se ne zahteva plačilo od toženca kot dolžnika z neomejenim jamstvom, marveč le iz določenega pred¬ meta, n. pr. iz hipoteke, je dopustna skrčitev pred¬ loga in zato dopustna tudi v mandatnem postopku. (Zagreb SS z dne 15. aprila 1937., Mjeseč. 1937, 359.) 630 Mandatni postopek. § 647. — V sodbi, s katero se rešuje pravni spor, je treba izreči, ali ostane plačilni nalog v moči ali pa se in koliko se razveljavlja. Če toženec prigovarja, da ni bilo zakonitih pogojev za izdajo plačilnega naloga, odloči so¬ dišče najprej o teni prigovoru in izreče, kolikor ga spozna za upravičenega, sodbo po predpisih prednjega odstavka ter postopa v ostalem po predpisih § 648; če pa se ta prigovor zavrne, odredi sodišče po službeni dolžnosti, da se takoj začni razpravljanje o stvari sami. V tem primeru ni strankam odpravljati posebej odločbe o tem prigovoru, ampak sprejeti jo je v odločbo o stvari sami. Zoper odredbo, da se začni razpravljanje o stvari sami, ni pravnega sredstva. Predpisi § 356 veljajo tudi tukaj. 1 Če spozna sodišče spričo prigovora nedospe- losti, da je dospela vtoževana terjatev šele, ko je bil plačilni nalog izdan, toda pred izrečeno sodbo, razveljavi sodišče plačilni nalog in obsodi toženca na vtoževano dajatev (§ 502). Prim. § 553 c. pr. r. 1 Odkaz sodišču, katero je označil tožijec za pri¬ stojno. § 648. — Če predlogu, da se izdaj plačilni nalog, ni moči ugoditi, postopa sodišče, kolikor § 647. I. Če se pusti plačilni nalog v veljavi, se ne določi poseben izpolnitveni rok, ampak potrdi prej¬ šnji, s plačilnim nalogom določeni. (Zagreb SS B z dne 24. septembra 1929., Th. Vlil. 956.) 2. Če sodišče pritrdi prigovoru, da ni predpostavk za izdajo plačilnega naloga, odredi takoj, ne da bi se odredil prvi narok, narok za ustno sporno raz¬ pravo. (Zagrel) z dne 20. aprila 1937., Branič 1937, 542.) § 64S. 1. Plačilni nalog, ki bi ga sodišče ne bilo smelo izdati, se mora razveljaviti in nato dalje po- 631 §§ 648—650. je tožba primerna, da se določi o njej narok za ustno razpravo pred njim, po predpisih tega zakona; sicer pa tožbo zavrne. Prim. § 554 c. pr. r. Drugi oddelek. Postopek v meničnih in čekovnih sporih. § 649. — V postopku o tožbah, 1 2 3 4 s katerimi se ostvarjajo menični zahtevki, določi sodišče v sodbi rok treh dni za izpolnitev vseh obvez, na¬ loženih tožencu s sodbo. stopati po § 554 c. pr. r. [ = § 648]. Plačilni nalog se sme pobijati iz kakršnega koli razloga. (Zagreb SS B z dne 2. oktobra 1928., Th. Vlil, 789.) 2. Če razveljavi prizivno sodišče plačilni nalog, mora obenem tudi odločiti, ali je tožba primerna, da se določi o njej narok za ustno razpravo. (Beograd z dne 23. oktobra 1930., Pravni Život, 1937, 243.) § 649. I. V meničnih stvareh znaša rok za vložitev revizije osem dni; ta rok se ne more podaljšati. (Beo¬ grad z dne 10. septembra 1935., Branič 1936, 34, Pravos. 1936, 41.) 2. Predpis § 649/2 določa poseben skrajšan rok osmih dni za izjave pravnih sredstev, ne glede na to, ali gre za mandatni postopek ali za redni spor iz menice. (Beograd z dne 25. februarja 1956., Branič 1936, 368.) 3. V meničnih sporih, katerih obveza je spreme¬ njena v civilno, znaša rok za vložitev priziva 15 in ne osem dni. (Beograd z dne 8. oktobra 1936., Branič 1937, 92.) 4. V pravdah zaradi neupravičene obogatitve po § 85 m,z. znaša rok za vložitev pravnih sredstev 15 dni. (Beograd z dne 27. aprila 1937., Arhiv 1937, Lil, 547.) 632 Menični postopek. Za vložitev predloga na postavitev v prejšnji stan, potem za vložitev priziva in odgovora na priziv, revizije in odgovora na revizijo kakor tudi za vložitev rekurza znaša rok osem dni; ti roki se ne smejo podaljševati. Prim. § 555 c. pr. r. 1 Čl. 73 a zak. o p r i v. agrarni h a n k i po noveli z dne 27. marca 1931., Sl. N. 78—XXIV/167, Sl. L. 110: Zadružne obveznice (zadružni blagajniški za¬ pisi, boni), ki jih izdaja banka, se morejo glasiti na ime, na naredbo ali na prinosnika in morejo biti ob¬ restne ali brezobrestne. Če se glase na ime ali na naredbo, veljajo zan je ... kakor tudi zakonski pred¬ pisi o sodnem postopku, zavarovanju in izvršbi v me¬ ničnih stvareh. 4. odst. čl. 53 zak. o kmetijskih kreditih z dne 12. junija 1925. v besedilu ur. z dne 21. decem¬ bra 1932., Sl.'N. 19—VI/52 iz I. 1933., Sl. L. 110, se glasi: Sodišča morajo soditi in poslovati glede vseh obvez in dolgov po tem zakonu (nasproti zadrugam za kmetijski kredit in Zvezi teh zadrug] pospešeno po postopku, ki velja za menične obveze. — Prav tako čl. 69 prav. k temu zak. z dne 29. maja 1935., Sl. N. 131—XXXV11/379, Sl. L. 338. § 650. — V meničnih sporih ni dopustna po¬ stavitev v prejšnji stan 1 in tudi ne obnova po¬ stopka 2 zoper ono stranko, ki ni povzročila po svoji krivdi potrebe za postavitev v prejšnji stan ali za obnovo, če je v časn do vložitve predloga za postavitev v prejšnji stan ali tožbe za obnovo, celoma ali deloma izgubila svoje me¬ nične zahteve proti drugim osebam z iztekom časa ali jih ne more več ostvarjati zbog krat¬ kosti časa, ki ji še preostaja. Prim. § 556 c. pr. r. 1 Gl. §§ 210 sl. 2 Gl. §§ 624 sl. 633 §§: 651 — 655. § 651. — Če se opira vtoževana terjatev na menico, ki ima vse zakonite pogoje veljavnosti in o katere pristnosti ni dvoma, in če se pred¬ ložita v tožbi poleg menice v izvirniku tildi protest in povratni račun, kolikor so te listine v posa¬ meznem primeru potrebne za osnovanje tožil¬ čevih 1 zahtevkov, sme tožilec zahtevati, da se naloži tožencu, ker bi se sicer opravila izvršba, naj plača v strogem roku treh dni poleg menič¬ nega dolga tudi stranske terjatve s sodno odmer¬ jenimi stroški vred, ali pa naj poda v istem roku zoper ta nalog vse prigovore, ki bi jih imel (plačilni nalog). 2 Izvirni protest se sme nadome¬ stiti tudi z overovljenim prepisom iz protestnega vpisnika. 3 * 5 Prim. § 557 c. pr. r. 1 Meničnih ali čekovnih zahtevkov. 2 Gl. op. i in 2 pri § 645. 3 Menične in čekovne stvari so počitniške (§ 518 št. I). § 652. — Zahtevki iz menične izjave, katere ni podpisala sama oseba, ki je podala to izjavo, § 651. 1 . Predmet razpravljanja v meničnem po¬ stopku so samo prigovori, prijavljeni v strogem roku 5 dni. (Zagreb SS B z dne 18. decembra 1928., Th. VIII, 842.) 2. Tožena stranka mora prigovore zoper menični plačilni nalog takoj substanciirati in ponuditi zanje potrebne dokaze. (Zagreb SS B z dne 16. oktobra 1928., Th. VIII, 795; z dne 18. decembra 1928., Th. VIIT, 842; z dne 5. novembra 1955., Sl. Pr. III, 505.) 5. Tudi v menični pravdi sme stranka svoje pra¬ vočasno ostvarjane prigovore podpreti z novimi či- njenicami in dokazi do sklepa ustne razprave. (Za¬ greb SS B z dne 21. avgusta 1928., Th. VIII, 766; z dne 7. januarja 1952., VrM 301; z dne 2. julija 1934., Sl. Pr. II, 458.) 634 Menični postopek. ampak druga oseba v njenem imenu, se smejo ostvarjati v meničnem postopku zoper osebo, v katere imenu je izjava podpisana, samo, če je dodala ta druga oseba tej izjavi tudi svoj svo¬ jeročni podpis s posebnim dostavkom, da daje to izjavo kot upravičenec, in če predloži poleg tega tožilec pooblastilčevo pooblastilo (§98, drugi odstavek, meničnega zakona). To ne posega v zakonite predpise o podpisovanju firme trgovcev. § 653. — Odredbe §§ 649 do 652 se uporabljajo smiselno na tožbe, s katerimi se ostvarjajo re¬ gresni zahtevki po čekovnem zakonu. § 654. — Če se predlaga v tožbi, da se izdaj menični ali čekovni plačilni nalog, se uporabljajo na nadaljnji postopek smiselno odredbe §§ 645 do 648, izvzemši predpise drugega in tretjega odstavka § 647. Prim. § 559 c. pr. r. Tretji oddelek. Postopek v sporih, ki izvirajo iz zakupnih ali najemnih (rabokupnih) pogodb. Odpoved. § 655. — Kolikor je po predpisih državljan¬ skega prava zato, da se prepreči molčeča ob- § 654. Menična tožba se sme spremeniti in uteme¬ ljiti na obogatitveni podlagi tudi še potem, ko se raz¬ pravlja o meničnih prigovorih. (Beograd z dne 12. decembra 1957., Branič. 1938, 252.) § 655. 1. Uporaba ie določbe je omejena na nepre¬ mičnine in v zakonu izrečno navedene premičnine. (Zagreb SS B z dne 17. januarja 1928., Th. VIII, 599.) 635 §§ 655 — 657 . nova 1 zakupne ali najemne pogodbe ali da se ta pogodba razdere, potrebna odpoved 2 3 zakupne ali najemne pogodbe, sklenjene glede zemljišč, zgradb in drugih stvari, ki jih priznava zakon za nepremičnine, kakor tudi glede mlinov na ladjah ali drugih zgradb, postavljenih na ladjah, se sme ta pogodba odpovedati: 1. če so se stranke posebej pogodile o roku za odpoved in za vrnitev zakupne ali najemne stvari, po pravilu samo v tem roku; 2. če take pogodbe ni, je treba odpovedati tam, kjer so po posebnih o tem izdanih pred¬ pisih 1 ali, če takih predpisov ni, po posebnih običajih kraja, določeni za izpraznjevanje za¬ kupnih ali najemnih stvari izvestni dnevi v letu z določenimi odpovednimi roki. preden izteče doba, do katere se sme dati odpoved; 4 5 3. v vseh ostalih primerih se morajo odpove¬ dati zakupi najmanj šest mesecev; letni najemi ali najemi, katerih pogodbena doba trajanja preseza leto dni. najmanj tri mesece; najemi, ki 2. Predpisi tega § niso uporabljivi, če ima kdo sta¬ novanje na podlagi delovne pogodbe. (Zagreb SS B z dne 1. oktobra 1929., Tli. VIII, 965.) 3. Prestanek zakupne pogodbe glede pravice za izvrševanje lekarniškega obrta se mora presojati po § 1114' odz., ne po postopniku. (Zagreb SS B z dne 27. maja 1931., Sl. Pr. II, 290.) 4. Občina ne more odpovedati po predpisih cpp. stanovanje, ki ga ima učitelj po zakonu o narodnih šolah. (Beograd z dne 8. marca 1938., -Službeni Glas¬ nik 1938, 255.) 5. Zakoniti odpovedni roki se ne ravnajo po na¬ činu, kako se plačuje najemnina, marveč so zavisni od trajanja najemnega razmerja. (Zagreb SS B z dne 24. septembra 1929., Th. VIII, 955.) 636 Sodna odpoved. trajajo po pogodbi sicer dalj kot mesec dni, toda manj kot leto dni, najmanj štirinajst dni; vsi ostali najemi pa se morajo odpovedati najmanj osem dni, preden se mora zakupna ali najemna stvar izročiti ali prevzeti. Prim. § 560 c. pr. r. 1 Gl. §§ 1114 in 1115 odz. 2 Gl. §§ 1116 do 1118 odz., §§ 701 do 703 srb. g. z. 3 GL op. I pri čl. 10. 4 § 41/3 sp.: Na oglasno desko okrajnih sodišč je nabiti tudi navodila o odpovednih rokih in o selit¬ venih rokih, ki veljajo v dotičneni okraju; to navo¬ dilo pa naj obsega tudi navodilo o rokih za vložitev prigovorov, iku.kor tudi o tem, da je treba podati v določenem roku vse prigovore. § 656. — Zakupne ali najemne pogodbe sme odpovedati sodno ali nesodno tako zakupodavec ali najmodavec kakor tudi zakupnik ali na¬ jemnik. Odpoved, ki jo je veljavno dala ena stranka, sme izvršiti proti njej tudi stranka, ki ji je bilo odpovedano. Prim. § 561 c. pr. r. § 65?. — Sodna odpoved se sme podati pisme¬ no ali ustno. 1 Pismena vloga ali sodni zapisnik, sestavljen o odpovedi, mora obsegati 2 zlasti označbo zakupne ali najemne stvari, označbo tj 657. 1. Predčasni prestanek najemne pogodbe se more zahtevati s tožbo ali z odpovedjo. V zadnjem primeru se morajo navesti razlogi že v odpovedi. (Za¬ greb SS B z dne 8. januarja 1930., VrM 163.) 2. Iz sodne odpovedi mora jasno izhajati, kateri najemni predmet se odpoveduje. (Zagreb SS B z dne 20. decembra 1929., Tli. Vlil, 1012; z dne 14. oktobra 1930., VrM 226.) §§ 657—659. časa, ko mora zakupna ali najemna pogodba prestati, 3 in predlog, da se naloži nasprotniku, ker bi se sicer opravila izvršba, naj zakupno ali najemno stvar ob določenem času izroči ali pre¬ vzame ali naj vloži pri sodišču zoper odpoved vse prigovore, ki bi jih imel. Za vložitev prigo¬ vorov se določi rok osmih dni, če znaša odpo¬ vedni rok najmanj štirinajst dni, sicer pa rok treh dni. 4 Če oni, ki odpoveduje, ne stanuje ne v kraju ne v območju pristojnega okrajnega sodišča, mora postaviti pooblaščenca za vročitve, ki tam stanuje, ter označiti ime tega pooblaščenca in kraj njegovega bivališča. 5 Odpovedi, ki ne ustrezajo tem predpisom ali ki se vlože pri nepristojnem sodišču, se zavrnejo s sklepom 0 po službeni dolžnosti, če se nedosta- tek ne da odstraniti po § 183. Prim. § 562 c. pr. r. 1 Gl. § 578/4 sp. 2 Poleg drugih navedb, ki jih mora obsegati vloga, gl. §§ 175 sl. 3 Iz odpovedi mora biti razviden tudi odpovedni rok. Ni pa treba navesti odpovedni razlog, razen ako gre za predčasno razrušitev pogodbe. 4 Rok je strogi in se računa po § 189, ni pa pravdni. Se ne prekine, tudi sodne počitnice ne vpli¬ vajo nanj. 5 Gl. §§ 295 sl. 6 Zoper sklep je dopusten rekurz. § 658. — Da je sodna odpoved veljavna za dan, za katerega se zakupna čili najemna po¬ godba odpoveduje, se mora vložiti pri sodišču in § 658. Odpovedani stranki mora ostati cel odpo¬ vedni rok na razpolago, ki se računi od dne vročene 638 Sodna odpoved. vročiti nasprotni stranki tako, da ji ostanejo roki, omenjeni v § 655. Odpovedi, ki se vlože tako pozno, da se teh rokov ni moči držati, za¬ vrne sodišče s sklepom po službeni dolžnosti. 1 Odpovedi, ki se vlože, preden začne pogod¬ beni ali zakoniti odpovedni rok, se ne smejo zavračati samo iz tega razloga. 2 Prim. § 563 c. pr. r. 1 Če se odpoved ne zavrne in tudi prigovor ne vloži, postane odpoved vendar pravnomočna in učin¬ kovita (§ 659/2). 2 Netočno, ker se mora vročiti nasprotniku tako, da mu ostane na razpolago cel odpovedni rok. § 659. — V nalogu, 1 izdanem po 8 657, je treba izreči, da bo sodišče prepozno vložene prigovore zavrnilo brez predhodne ustne razprave 2 in da ne bo jemalo v poštev prigovorov, podanih šele na ustni razpravi. 3 Ta nalog se mora vročiti na¬ sprotniku one stranke, ki odpoveduje, takoj po predpisih, ki veljajo za vročanje tožb. 1 z enim odpovedi dotlej, da izteče rok. (Zagreb SS B z dne 19. marca 1929., Th. Vlil, 890.) 2. Kdor more odpovedati na mesec dni, sme to ve¬ ljavno storiti tudi za daljši čas. (Zagreb SS z dne 27. avgusta 1931., VrM 113.) § 659. J. Odpovedana stranka sme utemeljevati pravočasne prigovore tudi pozneje z novimi činjeni- cami in dokazi. (Zagreb SS 13 z dne 17. aprila i928., Th. VIII. 699.) 2. Odpovedni nalog je sodni, če je sodišče udarilo na odpovedno vlog’o sodni pečat in to vlogo vročilo stranki. Zadostuje, da se vidi, da gre za odpovedni nalog. (Zagreb SS B z dne 29. septembra 1931., VrM 283.) 3. Predpis 2. odst. § 564- c. pr. r. ( = § 659] pri ne- sodni odpovedi ni uporabljiv. (Zagreb SS B z dne 16. decembra 1930., VrM 236.) 639 §§ 659 — 660. izvodom pismene vloge ali s prepisom sodnega zapisnika. 6 Ce pa je bil vročen nalog tako pozno, da na¬ sprotni stranki ne bi ostal rok, določen v § 655 , je odpoved vendarle veljavna, ako se zoper sodni nalog ne vlože prigovori o pravem času (§ 657 , prvi odstavek). Prim. § 564 c. pr. r. 1 Izdela sodna pisarna v lastnem področju (§ 87 zus., § 31 sp.). i Gl. § 666. 3 Glede navajanja novih činjenic in dokazov v okviru že prijavljenih .prigovorov velja analogno ka¬ kor v mandatnem in meničnem postopku. Gl. op. 2 pri § 645 in odi. pri § 651 ter odi. I pri tem §. 4 Gl. §§ 302, 303. 5 143/1 sp.: Če zahteva stranka ob odpovedi rabo- kupnih pogodb, naj se obvesti o izvršeni vročitvi od¬ povedi ali pravnomočnosti odločbe o odpovedi in obe¬ nem pošlje poštno dopisnico s svojim naslovom, po¬ šlje oddelek sodne pisarne obvestilo po izvršeni vro¬ čitvi, odnosno ko postane odločba pravnomočna. Nesodna odpoved. § 660. — Nesodna odpoved se sme izvršiti po javnem beležniku ali kako drugače. 1 2 3 Tudi ob 660. 1. Nesodna odpoved ..stanovanja" brez na¬ daljnje označbe najemnega predmeta ne ustreza za¬ konitim predpisom. (Zagreb SS B z dne 31. avgusta 1920., Th. I, 57.) 2. Listina, s katero se nesodno odpoveduje, mora biti napravljena nalašč za dotično odpoved. Odpove- dovalčeva stvar je, da si preskrbi listine, ki nudijo dokaz o odpovedi in o času vročitve iste. (Zagreb SS B z dne 24. januarja 1922., Th. 111, 204.) 3. Nesodna odpoved je izvršljiva le, če sta doka¬ zana tako odpoved kakor tudi prejem odpovedi nasprotniku z listinami, ki ne dopuščajo glede dokaz- 640 Nesodna odpoved. taki odpovedi morajo paziti stranke na roke, označene v § 658. Priobči te v, ki se mora izvršiti zaradi odpo¬ vedi nasprotniku one stranke, ki odpoveduje, mora obsegati vselej tudi podatke, označene v prvem in drugem odstavku § 657. Da ima taka nesodna odpoved učinek sodne odpovedi, mora biti dokazana z listinami, ome¬ njenimi v §§ 388 in 389. * 2 * 4 5 6 7 Dan odpovedi ali dan, ko se vroči odpoved, mora biti prav tako dokazan z listinami, ozna¬ čenimi v prednjem odstavku. Prim. § 565 c. pr. r. 1 § 22 fin, zak. 1934-/55 določa: V območju, kjer ni javnih beležnikov, se more izvršiti nesodna odpoved ne moči nobenega pomisleka. Sprejemni list dokazuje le, du je nasprotnik sprejel neko poštno pošiljko, ni pa dokaz, da je bila predmet te pošiljke vprav odpo¬ ved. (Zagreb SS B z dne 11. januarja 1928., Sl. Pr. 1,168, Th. VIII, 592.) Nasprotnikovo priznanje v rekurzu, da je prejel nesodno odpoved, ne nadomešča pomanj¬ kanja dokaza o odpovedi in o pravočasnem prejemu te odpovedi. (Zagreb SS B z dne 19. novembra 1928., Tli. VIII, 814.) 4. Odpovedna listina je tista, ki ima dokazno moč. To je ali beležniška listina ali potrdilo ali druga listina z dokazno močjo, s katero se je odpovedalo. (Zagreb SS B 22. junija 1926., Th. VII, 210.) 5. Pismena odpoved, v kateri ni naveden čas, kdaj se konča najemna pogodba, ali odpovedni rok, ne ustreza predpisom in ni izvršilni naslov. (Zagreb SS B z dne 10. julija 1928., Th. 755; z dne 16. decembra 1930., VrM 236.) 6. Tudi nesodna odpoved mora biti vročena na¬ sprotniku tako, da mu ostanejo razpoložljivi odpo¬ vedni roki. (Zagreb SS B z dne 16. decembra 1930., VrM 236.) 7. Gl. odi. 3 pri § 659. " 641 91 . 3. če se je glede sestave razsodišča® ali glede odločanja 4 5 6 7 prekršila kakšna odredba tega zakona ali pogodbe na razsodnike, če ni bil razsod zoper predpis § 688, prvega odstavka, obrazložen ali če niso podpisali izvirnika razsoda in odpravkov vsi razsodniki in se ta nedostatek ni mogel od¬ straniti v roku iz tretjega odstavka § 688; 8 9 4. če razsodišče neopravičeno zavrne izločitev kakšnega razsodnika;® 5. če prestopi razsodišče meje svoje naloge; 10 6. če je razsod v svojem izreku neumeven ali če izrek sam sebi nasprotuje; 11 7. če nasprotuje razsod prisilnim pravnim predpisom; 4. Razsod razsodnikov v zavarovalnih stvareh je moči izpodbij ati po določbah § 595 c. pr. r. [= § (»91] le glede obličnih pogrešk v postopku. (Zagreb SS B z dne 16. marca 1932., Sl. Pr. II, 351.) 5. V tožbi na razveljavitev razsoda ni treba na¬ vesti razlog pobijanja po § in št., marveč zadostuje, da se razlog stvarno razloži in utemelji. (Zagreb SS B z dne 23. novembra 1926., Th. Vil, 275.) 6. Okolnost, da je v razsodiščnem postopku bila ali ni bila zaslišana oseba, ki razsoda ne pobija, nima po št. 2 nobenega pomena. (Zagreb SS B z dne 3. aprila 1928., Th. VIII, 686.) 7. Razsodišče ni sestavljeno po pogodbi, če je so¬ delovalo več oseb, kakor je bilo pogojeno. (Zagreb SS B z dne 19. novembra 1935., Sl. Pr. III, 505.) 8. Razsod je neveljaven, čeprav so razsodniki po¬ verjeno jim nalogo prekoračili le deloma. (Zagreb SS B z dne 13. julija 1921., Th. II, 139.) 9. S tem, da so razsodniki opustili, navesti v raz¬ sodbi katastrske podatke, niso prekoračili svoje na¬ loge, čeprav so bili v to pooblaščeni. Prav tako ne, če so priznali še živim solastnikom lastninske de¬ leže, ki bi pripadali že umrlim prednikom teh solast- 062 Razveljavitev razsoda razsodišča. 8. če obsodi razsodišče stranko na dejanje, ki je po zakonu nedopustno ali vobče prepovedano; 9. iz vzrokov za obnovo postopanja po § 624, št. 1. do 6. 12 Prim. § 595 c. pr. r. 1 Pravici, zahtevati razveljavitev razsoda, se stran¬ ki vnaprej ne moreta odreči (§§ 695, 695). 2 Naslednji razlogi so taksativno našteti (toda gl. odi. 1). Razsodi, izrečeni prej, preden je stopil po- stopnik v moč, se izpodbijajo po prej veljavnih pred¬ pisih (čl. 44). 3 Po § 672. nikov. (Zagreb SS 13 z dne 5. februarja 1927., Th. Vlil, 353.) 10. Kadar razsodniki ne morejo postopati po volji strank, morajo razsodišcni postopek odkloniti, ne smejo pa danega naloga prekoračiti. V razmotrivanje veljavnosti razlogov za razsodiščno pogodbo se raz¬ sodniki ne smejo spuščati. (Zagreb SS B z dne 24. aprila 1928., Th. VIII, 701.) 11. Razsodiščna pogodba se protivi prisilnim prav¬ nim predpisom, če razdeljuje imovino osebe, katere smrt še ni ugotovljena, najsi je v nji rečeno, da je neveljavna, če se bo pozneje ugotovilo, da ta oseba še živi. (Zagreb SS B z dne 6. marca 1928., Th. VIII, 651.) 12. Po št. 7 se more razsod tudi samo delno razve¬ ljaviti, in to v delu, ki je v nasprotju s prisilnimi pravnimi predpisi. (Zagreb SS B z dne 28. septembra 1934., Mjeseč. 1934, 551.) 13. Sodba v pravdi, s katero se razsod pobija, mo¬ ra ugotoviti le, če so podani formalni razlogi, iz ka¬ terih dopušča zakon pobijan je razsoda, ne sme se pa spuščati v to, ali je razsodilo razsodišče meritorno pravilno ali ne. (Zagreb SS B z dne 26. julija 1927., Th. VIII, 499; z dne 10. julija 1928., Th. VITT, 752.) 14. Čim je razsod izrečen, je ponovno razsodiščno razpravljanje in presoja stvari na podlagi iste po¬ godbe izključeno, čeprav je bil razsod razveljavljen. (Sarajevo z dne 22. npvembra 1922., Th. 111, 315.) 665 §§ 691 — 692 . Iz materialnopravnih razlogov, če gre za diferen- cijski posel, ki ga je presojati kot stavo ali igro ali za izrek o nekih obvezah iz kartelnega razmerja, se sme tožiti na neučinljivost razsoda po čl. 24 in 25 uip. 4 Zbog razveljavitve v celoti (§ 678) ali le v enem delu (§§ 679, 687). 5 Kršitev načela audiatur et altera pars (§ 683)! Prim. št. 4 in 5 § 571. 8 Gl. § 675. 7 Ni bila dosežena potrebna večina ali soglasnost (§ 686 ). 8 Razlog po tej št. ne velja za razsodišča, ome¬ njena v št. 20 čl. 4. kolikor se nanaša na § 688, 2. do 4. odst. 9 Gl. § 682. 10 Po pravilu je v tem primeru neveljaven razsod v celoti. Le, če bi razsodilo razsodišče neupravičeno o nekem samostojnem zahtevku izmed več zahtev¬ kov, bi ostal razsod glede ostalih veljaven. 11 Prim. § 571 št. 9. 12 S temi razlogi se smejo pobijati tudi razsodi izbranih razsodišč, z izjemo po št. 1 (gl. § t pod A 10), in izreki razsodišč za odškodnino po § 73/3 zak. o lovu (gl. § 1 pod A 18). § 692. — Tožbo, s katero se zahteva razvelja¬ vitev razsoda, je treba vložiti pri sodišču, ozna- § 692. 1. V pravdi zaradi neveljavnosti razsoda se novi ničnostni razlogi ne smejo več navajati, čim je pretekel rok za vložitev tožbe, četudi bi nasprotnik temu ne prigovarjal. (Zagreb SS B z dne 3. febru¬ arja 1927., Tli. VIII, 353; z dne 10. julija 1928., Th. Vlil, 752.) 2. Za določitev pristojnosti za razveljavitveno tožbo je odločilna vrednost tožbenega zahtevka, ne znesek, ki je bil prisojen z razsodom. (Beograd z dne 17. februarja 1936., Arhiv 1936, L, 465.) 3. Rok za vložitev tožbe iz razlogov št. I do 8 § 691 se računi od dne vročitve razsoda, ali od dne, ko je stranka zvedela za razlog, če se je zgodilo to šele po vročitvi. ( Beograd z dne 10. septembra 1938., Pravni Život 1938, 298.) 664 Razveljavitev razsoda razsodišča. čenem v § 677, 1 in sicer v strogem roku enega meseca. Ce se opira tožba na katerega izmed raz¬ logov, označenih v § 691, št. 1. do 8., se računi ta rok od dne, ko je bila sodba vročena stranki, če pa se zve za razlog izpodbijanja (§ 691, št. 1. do 8.) šele pozneje, od onega dne, ko je stranka zvedela za razlog izpodbijanja. V primeru § 691, št. 3., drugega stavka, pa se računi rok od takrat, ko izteče rok, določen razsodniku po § 688, tret¬ jem odstavku. V primeru št. 9. § 691 veljajo glede roka za tožbo odredbe § 628, št. 3., 4. in 5. Ko izteče deset let od dne, odkar je postal razsod pravnomočen, se tožba za razveljavitev razsoda ne more več vložiti, izvzemši primer, omenjen v št. 2. § 691. 2 Na podstavi tožbe za razveljavitev razsoda, vložene o pravem času, je postopati po občih predpisih tega zakona; 3 pozneje vloženo tožbo zavrne sodišče s sklepom po službeni dolžnosti. Prim. §§ 596 in 597 c. pr. r. 1 Ki je pristojno po zakonu ali po dogovoru. Pri istem sodišču je vložiti tožbo zoper izrek o povra¬ čilu lovske škode, zoper izrek razsodniškega odbora pa pri pristojnem okrajnem sodišču, pač pri tistem, v čigar okolišu je dotični razsodniški odbor (gl. op. 12 pri § 691). 2 Analogno razlogu za ničnostno tožbo po št. 2 § 625. 3 Zato opravi tudi sodišče predhodni preskus tož¬ be po občili predpisih (§ 325) in ne po onih, ki ve¬ ljajo za ničnostno in obnovitveno tožbo (§ 631/1). Treba je razpisati narok, če tudi bi izhajalo iz tožbe, da ni zakonitega razveljavitvenega razloga. Le, če bi tožba ne bila vložena pravočasno, se zavrne s skle- 665 §§ 692—696. pom. To tudi, če se izkaže zakasnelost šele na ustni razpravi. Zoper izrečeno odločbo so dopustna vsa pravna sredstva, kakor priziv, revizija, rekurz, pa tudi nič¬ nostna in obnovitvena tožba. § 695. — Stranke se ne smejo ne v pogodbi na razsodnike ne z drugim dogovorom odreči upo¬ rabljanju §§ 682, 688, drugega do četrtega od¬ stavka, in 691. Prim. § 598 c. pr. r. § 694. — Če je predmet pogodbe na razsod¬ nike spor, o katerem že teče pravda pred rednim sodiščem, je smatrati, da je prestala teči 1 pravda spričo te pogodbe pred rednim sodiščem od dne, ko se pogodba priobči sodišču, in da teče od tega dne pred razsodiščem; toda če se izreče po §§ 678 in 687, drugem odstavku, pogodba na razsodnike za neveljavno, sme zahtevati vsaka stranka, da se nadaljuj pravda pred rednim sodiščem. Prav to velja takrat, kadar se po § 691^ razsod razve¬ ljavi, če ni ustanovljeno za ta primer s pogodbo na razsodnike kaj drugega. 1 Velja samo takrat, če se sklene razsodiščna po¬ godba potem, ko se stvar že obravnava pri sodišču (§ 26). Če je bilo razsodišče pristojno pred vložitvijo tožbe, se ta zavrne zaradi nepristojnosti. Če je bilo dogovorjeno pozneje, se pravda s sklepom prekine, kajti sicer bi se pozneje ne mogla nadaljevati. § 695. — Predpisi tega oddelka se uporabljajo smiselno na razsodišča, ki se določijo na zakonito dopusten način s štatuti, z naredbo poslednje vo¬ lje ali z drugo odredbo, ki se ne opira na dogovor pravdnih strank. Uporabljanje §§ 682, 688, dru- 666 Ustavitev pravde. — .statutarna razsodišča. gega do četrtega odstavka, in 691, ni moči ve¬ ljavno izključiti ne z enostransko odredbo ne z odredbami kakšnega statuta. 1 Prim. § 599 c. pr. r. 1 Gl. pa čl. 4 št. 20 in § 693. Končna odredba. § 696. — Ta zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev 1 stopi v veljavo, ko se razglasi v „Službenih Novinah“, dan, ko dobi obvezno moč, pa se določi s posebnim zakonom. 1 Glede naziva državnega imena gl. op. 2 pred § 1. 667 Dod. I. Postopek v zakonskih pravdah. Dodatek L Postopek v zakonskih pravdah. Uredba o prilagoditvi predpisov, ki veljajo v območju apelacijskih sodišč v Zagrebu, Ljubljani in Splitu o postopku v zakonskih pravdah pred rednimi sodišči, novemu civilnemu pravdnemu postopniku, z dne 18. maja 1936., Sl. N. 118 — XXVI/284, Šl. 1. 608. I. Uporaba civilnega pravdnega postopnika. Člen 1 . — Določbe zakonika o sodnem po¬ stopku v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929. se uporabljajo tudi na postopek v zakonskih pravdah, ki spadajo v pristojnost rednih sodišč, vendar ob upoštevanju posebnosti predpisov ob¬ čega državljanskega zakonika, ki velja v območju apelaci jskih sodišč v Zagrebu, Ljubi jani in Splitu, uvodnega zakona za civilni pravdni postopek z dne 9. julija 1930. in določb, izdanih s to uredbo. II. Postopek v sporih o ločitvi od mize in postelje. Člen 2. — (*) Zahteva za nesporazumno loči¬ tev od mize in postelje se vlaga v obliki tožbe. ( 2 ) V območju apelacijskega sodišča v Za¬ grebu mora priložiti tožilec tožbi izpričevalo pristojnega verskega predstavnika o neuspelih spravnih poskusih ali o izostanku toženega za- 668 Postopek v sporih o ločitvi od mize in postelje. konca od spravnih poskusov (§§ 104, 107 in 132 odz.). ( 3 ) V območju apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu opravi sodišče, preden določi prvi narok za ustno razpravo (§ 334 cpp.), spravne poskuse, predpisane v § 104 odz., trikrat v presledkih po 8 dni, če ni že tožbi priloženo izpričevalo pristojnega verskega predstavnika o neuspelih spravnih poskusih. To velja tudi za območje apelacijskega sodišča v Zagrebu za primer, če izostane toženi zakonec od spravnih poskusov. ( 4 ) Spravne poskuse opravi predsednik senata ali član senata, ki ga je predsednik za to odredil. Člen 3. — Sodišče poskusi na prvem naroku (§ 334 cpp), po okolnostih vsakega posameznega primera pa tudi na ustni sporni razpravi (§ 339 cpp), poravnati zakonca tako, da umakne tožilec tožbo ali pa da pristane toženi zakonec za do¬ ločen ali nedoločen čas brez sodbe na ločitev, ki jo zahteva tožilec iz zakonitih razlogov (§ 282 cpp). Člen 4. — Tudi nesvojepravne stranke imajo v tem postopku pravdno sposobnost, če so spo¬ sobne presojati svoje posle; vendar je treba po¬ vabiti na vse naroke tudi njih zakonite zastop- Čl. 3. |. Kadar tožilec ne pride na spravni poskus, velja, da je umaknil zahtevo na ločitev zakona od mize in postelje. (Zagreb SS B z dne 2. aprila 1928., Sl. Pr. I, 178 , Th. VIII, 684.) 2. V Ameriki bivajočo stranko sme v pravdi za¬ radi ločitve zakona od mize in postelje pri spravnih poskusih zastopati pooblaščenec. (Zagreb SS B z dne 22. maja 1930., Sl. Pr. Tl. 253.) 669 Dod. I. Postopek v zakonskih pravdah. nike. Če se pa naj sklene v tem postopku spo¬ razum o imovini, o vzdrževanju in o vzgajanju otrok, se je ravnati po predpisih § 106 odz. Člen 5. — V razpravnem zapisniku je treba razen navedb, označenih v § 269, št. 2 cpp., na¬ vesti poklic, prebivališče, starost in veroizpoved obeh zakoncev, kdaj je bil zakon sklenjen, ko¬ liko je otrok, njih starost in spol; v zapisniku je treba tudi to navesti, ali obstoje ženitne imo- vinske pogodbe. Člen 6. — l 1 ) Na ustni razpravi o tožbi za ne- sporazumno ločitev ni dopustno segati preko lo¬ čitvenih razlogov, ki sta jih stranki uveljavljali. ( 2 ) V sodbi je treba, če se tožbi ugodi, vselej izreči, ali je eden ali drugi zakonec kriv, ali sta kriva obči ali pa ni nobeden kriv, da je bil zakon ločen od mize in postelje. Člen ?. — Ko se dovoli sporazumna ločitev, se ne sme pripustiti pridržek nadaljnjih sodnih razprav o imovini, vzdrževanju in drugih zahtev¬ kih zakoncev in o pogojih za vzgajanje in vzdr¬ ževanje otrok. Če se stranki o vseh teh predmetih nista docela in brezpogojno sporazumeli, se sme dovoliti ločitev samo s sodbo iz ločitvenih razlo¬ gov, navedenih v § 109 odz. Čl. 6. Pooblaščeni zastopnik tožeče stranke sme na¬ daljevati pravdo zaradi ločitve zakona od mize in postelje tudi po njeni smrti brez posebne izjave nje¬ nih dedičev. Pravni interes za ugotovitev toženčeve krivde je utemeljen z ženitno in dedno pogodbo med zakoncema. (Zagreb SS B z dne 22. marca 1926., Sl. Pr. I, 146, Th. Vlir, 321.) Postopek o neveljavnosti in o razvezi zakona. Člen 8. — ( 1 ) Če se zakon pravnomočno loči, naznani sodišče prve stopnje to po službeni dol¬ žnosti tistemu oblastvu, ki vodi poročno knjigo, da se ločitev zaznami. ( 2 ) Ločena zakonca morata prijaviti sodišču, pri katerem se je vodila ločitvena pravda na prvi stopnji, da sta obnovila skupno življenje (§ 110 odz.), sodišče pa naznani to zaradi zaznambe ti¬ stemu oblastvu, ki vodi poročno knjigo. III. Postopek o neveljavnosti (ničnosti) in o razvezi zakona. Člen 9. — V postopku o neveljavnosti ali o razvezi zakona se je ravnati po predpisih §§ 94 do 102 in §§ 115 do 117 odz. Člen 10. — Ko je prestal zakon s smrtjo ali z razvezo, se sme uvesti postopek, da se izreci za¬ kon za neveljavnega, samo tedaj, kadar se mora preiskati neveljavnost zakona po službeni dolž¬ nosti, toda tudi tedaj samo, če to predlaga ka¬ teri koli interesent zaradi ostvaritve civilnoprav¬ nih zahtevkov ali državno pravobranilstvo ali upravno oblastvo v javnem interesu. Člen 11. — (*) V postopku o neveljavnosti ali o razvezi zakona nista dopustna ne prvi narok (§ 334 cpp.) ne sodba zbog izostanka. ( 2 ) Sodišče odredi na podstavi službene pri¬ jave ali vložene tožbe, če so dani pogoji § 340, št. 2 cpp., takoj pripravljalni postopek, da se po službeni dolžnosti preiščejo (§8 97 in 115 odz.) in ugotove razlogi, ki se uveljavljajo za neveljav¬ nost ali za razvezo zakona: 671 Dod. I. Postopek v zakonskih pravdah. ( 3 ) Sodišče odloči o veljavnosti ali o razvezi zakona na podstavi ustne sporne razprave. Člen 12. — ( 1 ) Tako v pripravljalnem po¬ stopku kakor tudi na ustni sporni razpravi mora odrejeni sodnik ali predsednik senata in senat sam, uporabljajoč zakonske pooblastitve o vod¬ stvu razprave, delati na to, da se popolnoma po¬ jasnijo vse za odločbo važne činjenice. Razloge, uveljavljene za neveljavnost ali za razvezo za¬ kona, je treba pač docela pojasniti in veljavni zakon po službeni dolžnosti ščititi zoper vsako svojevoljno izpodbijanje. Pripravljalni postopek in ustno razpravo je voditi tako, da se ne glede na priznanje enega zakonca ali na soglasje obeh zakoncev jasno dokaže neveljavnost zakona ozi¬ roma osnovanost tožbe za razvezo ali pa da se nedvoumno ugotovi nemožnost takega dokaza. ( 2 ) V postopku o neveljavnosti ali o razvezi zakona se ne uporablja predpis § 347, prvega odstavka cpp. o omejitvi na zahtevke in na¬ sprotne zahtevke, uveljavljane v pripravljalnih vlogah, in tudi ne predpisi o posebnih posledicah izostanka strank od narokov v pripravljalnem postopku (§ 349 cpp.). Člen 13. — V sodbi, s katero se izreče neve¬ ljavnost ali razveza zakona, mora sodišče vselej tudi o tem odločiti, ali je eden ali drugi zako¬ nec kriv, ali sta kriva oba ali pa ni nobeden kriv, da se je izrekel zakon za neveljavnega ali za razvezanega. Člen 14. — Če se kak zakonec ne odzove sodnemu vabilu, naj pride bodisi v pripravljal- 672 Postopek o neveljavnosti in o razvezi zakona. nem postopku, bodisi med ustno razpravo osebno na zaslišanje ali razpravo, a je njegov osebni prihod važen zato, da se po službeni dolžnosti preiščejo in ugotove razlogi, ki se uveljavljajo za neveljavnost ali za razvezo zakona, ali pa da se poskusi sprava med zakoncema, se uporabijo predpisi drugega in tretjega odstavka § 89 zus. Člen 15. — Če bi bila tožba kakega zakonca, da se izreci neveljavnost ali razveza zakona očitno neosnovana, povabi sodišče predhodno samo njega in ga skuša s primernim predoče- vanjem pripraviti do tega, da bi prostovoljno odstopil od svoje zahteve. Člen 16. — j 1 ) Če se da glede zakona, ki se po pravici navaja kot neveljaven, odpraviti za¬ konski zadržek z naknadnim spregledom za¬ držka, s privolitvijo osebe, ki je prikrajšana v svojih pravicah ali z odobritvijo oblastva, upo¬ rabi sodišče določbo § 98 odz. ( 2 ) Tudi na razpravi o razvezi zakona po¬ skusi sodišče po okolnostih posameznega primera stranki poravnati. Člen 17. — j 1 ) V postopku o neveljavnosti ali razvezi zakona postavi sodišče vselej po službeni dolžnosti branilca zakonske vezi. Sodišče mu priobči službeno prijavo ali tožbo, na katero se je bil postopek uvedel; razen tega je povabiti branilca zakonske vezi na vse naroke v priprav¬ ljalnem postopku in v teku ustne sporne raz¬ prave. ( 2 ) Branilec zakonske vezi se mora natančno poučiti o vseh okolnostih, uveljavljenih kot raz- 675 43 Dod. I. Postopek v zakonskih pravdah. log, da se izreci zakon za neveljavnega ali za razvezanega; skrbno preskusiti, koliko je pred¬ log (prijava ali tožba) osnovan v zakonu in podprt s popolnim dokazom ali pa kateri prigo¬ vori ali dvomi mu nasprotujejo, in naposled o vsem tem podati sodišču temeljito in vestno izjavo. ( 3 ) Če branilec zakonske vezi kaj spregleda, ga mora sodišče po službeni dolžnosti na to opozoriti. Člen 18. — (*) Zoper sodbe, s katerimi se za¬ kon razveže, mora vložiti branilec zakonske vezi vselej pravočasno priziv in tudi revizijo, če je bil zakon razvezan po prizivnem sodišču. ( 2 ) Če se pa izreče s sodbo zakon za neve¬ ljavnega, mora branilec zakonske vezi vselej vložiti revizijo, in to tudi tedaj, če se njegov priziv zavrne. ( 3 ) Sodišče prve stopnje mora nadzirati, da se ta dolžnost izpolnjuje. ( 4 ) Branilec zakonske vezi ni upravičen, iz¬ podbijati odločbo o krivdi. Člen 19. — Če se izreče zakon s pravnomočno sodbo za neveljavnega ali za razvezanega, na¬ znani sodišče prve stopnje to po službeni dolž¬ nosti tistemu oblastvu, ki vodi poročno knjigo, zaradi zaznambe po § 122 odz. Člen 20. — ( 1 ) O pravdnih stroških v medse¬ bojnem razmerju zakoncev se odloči po določbah Čl. 20. Stranka, ki je v pravdi zaradi razveze za¬ kona propadla, mora povrniti nasprotni stranki pravd¬ ne stroške, čeprav je vložil revizijo branilec zakonske 674 Prehodne in končne določbe. §§ 142 do 157 cpp., če se je uvedel postopek na tožbo. (’’) Če se je uvedel postopek o neveljavnosti zakona po službeni dolžnosti, trpi praviloma vsak zakonec svoje stroške. Če pa je sodišče odločilo, da je eden izmed zakoncev kriv, da se je izrekel zakon za neveljavnega, mora ta zakonec povr¬ niti drugemu stroške. ( 3 ) Stroške branilca zakonske vezi mora po¬ vrniti zakonec, ki je bil spoznan za krivega. Če sta biki spoznana oba za kriva, ali če ni bil spoznan nobeden ali če se ugotovi v postopku, uvedenem po službeni dolžnosti, da je zakon ve¬ ljaven, mu morata oba solidarno povrniti stro¬ ške. Če se zahteva, da se izreci zakon za neve¬ ljavnega ali za razvezanega, umakne ali zavrne, mora povrniti branilcu zakonske vezi stroške predlagatelj, oziroma predlagatelja solidarno. IV. Prehodne in končne določbe. Člen 21. — Ta uredba dobi obvezno moč dne L septembra 1956. Člen 22. — Na postopke, uvedene pred dnem, ko dobi ta uredba obvezno moč, se uporabijo celoma dosedanji predpisi. Člen 23. — Na dan, ko dobi ta uredba obvezno moč, prestanejo veljati vsi predpisi o predmetih, ki so urejeni s to uredbo, zlasti pa: vezi. (Zagreb SS B z dne 16. septembra 1926., Th. VIII, 229.) 675 43 ' Ded. I. Postopek v zakonskih pravdah. 1) dvorni dekret z dne 23. avgusta 1819., zb. j. z. št. 1595; 2) naredba pravosodnega ministrstva z dne 9. decembra 1897., drž. zak. št. 285; 3) predpisi §§ 656 do 679 začasnega civilnega pravdnega postopnika z dne 16. septembra 1852. Člen 24. — Predpisi te uredbe ne veljajo za območje okrajnih sodišč v Čakovcu in Prelogu in za upravno občino Štrigovo. Haaški pravdni dogovor. Dodatek II. Mednarodne pogodbe o pravni pomoči. 1) Zakon o dogovoru o civilnopravdnem postopku, podpisanem v Haagu dne 17 . julija 1905. (Zakon z dne 6. februarja 1930., SI. N. ICO—XXXVHI/207.) I. Vročanje sodnih in nesodnih spisov. Člen 1. — Spisi v civilnih in trgovinskih stvareh, namenjeni osebam, ki so v inozemstvu, se vročajo v državah pogodnicah na zahtevo konzula proseče dr¬ žave, naslovljeno na oblastvo, ki ga označi zaprošena država. Zahteva, v kateri so označeno oblastvo, od katerega poslani spis prihaja, ime in lastnost strank, prejemnikov naslov, narava spisa, za katerega gre, mora biti sestavljena v jeziku zaprošene države. To oblastvo naj pošlje konzulu listino, ki dokazuje iz¬ vršeno vročitev ali pa navaja činjenico, ki jo je zabranila. Vse težkoče, ki bi se pokazale o priliki konzulove zahteve, se urede po diplomatski poti. Vsaka država pogodnica sme v poročilu drugim državam pogodnicam zahtevati, naj se ji zahteva, da naj kaj vroči na svojem ozemlju in ki obsega po I. odstavku omenjene podatke, pošlje po diplomatski poti. Prednje določbe ne izključujejo, da se dve državi pogodnici dogovorita, da se dopušča neposredno ob¬ čevanje med obojestranskimi oblastv.i. Člen 2. — Vročitev se izvede po pristojnem obla- stvu zaprošene države. To oblastvo se, izvzemši v 5. členu omenjeni primer, omeji lahko na to, da izvrši vročitev z izročitvijo- spisa prejemniku, ki je pripravljen prevzeti ga. 677 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. Člen 3. — Ako je spis, ki naj se vroči, sestavljen v jeziku zaprošenega oblastva ali v jeziku, dogovor¬ jenem med udeleženima državama, ali je opremljen s prevodom v enega teh jezikov, vroči zaprošeno ob- lastvo, ako je v zahtevi izražena takšna želja, spis v obliki, ki je predpisana po njegovi lastni zakonodaji za podobne vročitve, ali v posebni obliki, ako ta ne nasprotuje tej zakonodaji. Ako takšna želja ni iz¬ ražena, bo skušalo zaprošeno oblastvo izvesti izro¬ čitev najprej po predpisih 2. člena. Ne glede na drugačen sporazum mora biti v prejš¬ njem odstavku omenjeni prevod poverjen po diplo¬ matskem ali konzularnem zastopniku proseče države ali po zapriseženem prevajalcu zaprošene države. Člen 4. — Izvedbo vročitve v smislu členov 1, 2 in 5 je moči odkloniti le, ako uteghe po naziranju dr¬ žave, na katere ozemlju naj se izvede, kršiti njeno suverenost ali biti njeni varnosti na kvar. Člen 5. — Vročitev se dokaže ali s prejemnikovim datiranim in poverjenim prejemnim potrdilom ali s potrdilom oblastva zaprošene države, katero ugo¬ tavlja činjenico, obliko in datum vročitve. Ako je bil spis, ki ga je vročiti, poslan v dveh iz¬ vodih, se napiše prejemnikovo prejemno potrdilo ali oblastveno potrdilo na enega teh dveh izvodov ali pa njemu priloži. Člen 6. — Določbe prednjih členov ne izklju¬ čujejo: 1. da se pošiljajo spisi v inozemstvu nahajajočim se osebam naravnost po pošti; 2. da dajo udeleženci izvesti vročitve neposredno po izvršilnih ali drugih uradnikih, ki so v deželi, v kateri naj se vročitev izvede, pristojni zato; 3. da da vsaka država vročiti spise, ki so name¬ njeni v inozemstvu nahajajočim se osebam, nepo¬ sredno po svojih diplomatskih ali konzularnih za¬ stopnikih. V vsakem teh primerov omenjene možnosti so do¬ pustne le toliko, kolikor jih dopuščajo dogovori med udeleženimi državami, ali ako, kadar dogovorov ni. 678 Haaški pravdni dogovor. država ne nasprotuje, na katere ozemlju naj se vro¬ čitev izvede. Ta država ne more nasprotovati, ako naj se v primeru št. 3 prvega odstavka vroči spis brez uporabe sile državljanu proseče države. Člen 7 . — Za vročitve se takse ali stroški kakršne koli vrste ne povračajo. Vendar ima, ako 1 ni nasprotno dogovorjeno, za¬ prošena država pravico, zahtevati od proseče države povračilo stroškov, povzročenih s sodelovanjem pri¬ stojnega državnega organa ali v primerih člena 3 z uporabo posebne oblike. II. Zaprosila. Člen 8. — V civilnih ali trgovinskih stvareh se sme obrniti sodno oblastvo ene države pogodnice po pred¬ pisih svoje zakonodaje z zaprosili na pristojno obla¬ stvo druge države pogodnice z zahtevo, da bi to obla¬ stvo izvedlo v svojem področju pravdno dejanje ali drugo sodno dejanje. Člen 9. — Zaprosilo naj vroči konzul proseče dr¬ žave oblastvu, ki ga označi zaprošena država. To oblastvo naj pošlje konzulu spis, s katerim se ugo¬ tavlja rešitev zaprosila ali pa se označa činjenica, ki je zabranila rešitev. Vse težkoče, ki bi se pojavile ob taki vročitvi, naj se urede po diplomatski poti. Vsaka država pogodnica sme v poročilu drugim dr¬ žavam pogodnicam izjaviti, naj se ji priobčujejo za¬ prosila, ki naj se izvedejo na njenem ozemlju, po diplomatski poti. Prednje določbe ne izključujejo, da se dve državi pogodmci dogovorita, da bo vročevanje zaprosil do¬ puščeno neposredno med obojestranskimi oblastvi. Člen 10. — če ni drugega dogovora, je napisati za¬ prosilo ali v jeziku zaprošenega oblastva ali v jeziku, dogovorjenem med obema udeleženima državama, ali ga je opremiti s prevodom v enega teh jezikov, po¬ verjenem po diplomatskem ali konzularnem zastop¬ niku proseče države ali po zapriseženem prevajalcu zaprošene države. 679 Ded. II. Mednarodna pravna pomoč. Člen 11. — Sodno oblastvo, na katero je zaprosilo naslovljeno, mu mora ugoditi in pri tem uporabiti ista prisilna sredstva, kakor kadar rešuje zaprosilo kakega oblastva zaprošene države ali zahtevo, ki jo stavi v ta namen udeležena stranka. Ta prisilna sredstva niso neizogibno potrebna, ako gre zato, da pridejo pravdne stranke osebno na sodišče. Proseče oblastvo je na njegovo zahtevo obvestiti, kdaj in kje se bo izvršilo zahtevano dejanje, da se ga utegne interesirana stranka udeležiti. Rešitev zaprosila se more odkloniti le v teh-le pri¬ merih: 1. ako ni dognana pristnost listine; 2. ako v zaprošeni državi rešitev takega zaprosila ne spada v področje sodne oblasti; 3. ako misli država, na katere ozemlju se naj iz¬ vede, da je takšne narave, da bi utegnilo kršiti njeno suverenost ali biti njeni varnosti na kvar. Člen 12. — Ako zaprošeno oblastvo ni pristojno, je odstopiti zaprosilo po službeni dolžnosti pristoj¬ nemu oblastvu iste države po predpisih, ki veljajo po zakonodaji te države. Člen 13. — V vseh primerih, v katerih zaprošeno oblastvo zaprosila ne reši. naj obvesti o tem nemudo¬ ma proseče oblastvo, in sicer v primeru člena 11 z navedbo razlogov, iz katerih je bila rešitev odklo¬ njena, v primeru člena 12 pa z navedbo oblastva, ki mu je bilo zaprosilo odstopljeno. Člen 14. — Sodno oblastvo naj, rešuje zaprosilo, uporablja glede oblike postopanja zakone svoje zemlje. Vendar je ugoditi zahtevi prosečega oblastva, naj se postopa po posebni obliki, ako bi ta oblika ne na¬ sprotovala zakonodaji zaprošene države. Člen 15. — Določbe prednjih členov ne izključu¬ jejo, da ne reši vsaka država zaprosil neposredno po svojih diplomatskih ali konzularnih zastopnikih, ako pripuščajo to dogovori med udeleženimi državami ali ako temu ne nasprotuje država, na katere ozemlju naj se zaprosilo reši. 680 Haaški pravdni dogovor. Člen 16. — Ob reševanju zaprosil se takse ali stroški kakršne koli vrste ne povračajo. Vendar ima, ako ni nasprotno dogovorjeno, za¬ prošena država pravico, zahtevati od proseče države povračilo pričam ali izvedencem plačanih odškodnin, kakor tudi stroškov, povzročenih s sodelovanjem dr¬ žavnega organa, ki so bili potrebni, ker priče niso prostovoljno prišle, ali s tem, ker se je morda upo¬ rabil odst. 2. člena 14. III. Varščina za pravdne stroške. Člen 17. — Ako nastopajo državljani ene izmed držav pogodnic pred sodišči druge teh držav kot tožilci ali intervenienti, ki imajo svoje prebivališče v eni teh držav, se jim zbog tega, ker so inozemci ali ker nimajo prebivališča ali kraja bivanja v dr¬ žavi, ne sme naložiti nobena varščina ali polog bo¬ disi kakršnega koli naziva. Isto pravilo se uporablja na predplačilo, ki bi ga bilo izterjati od tožilca ali intervenienta, zaradi jam¬ stva za sodne stroške. Dogovori, s katerimi so države pogodnice za svoje državljane ne glede na prebivališče dogovorile opro¬ stitev varščine za pravdne stroške ali predplačila sodnih stroškov, se uporabljajo tudi nadalje. Člen 18. — Sodbe, s katerimi se tožilec ali inter- venient, ki je bil po členu 17, odstavek 1 in 2 ali po zakonu, veljajočem v državi, kjer je bila tožba vlo¬ žena, oproščen varščine, pologa ali predplačila, obsodi v eni izmed držav pogodnic na pravdne stroške, se na zahtevo, stavljeno po diplomatski poti, proglase v vsakih drugih držav pogodnic po pristojnem obla- stvu brezplačno za izvršljive. Isto pravilo velja tudi za sodne odločbe, s kate¬ rimi se določi višina pravdnih stroškov pozneje. Prednje določbe ne izključujejo, da se dve državi pogodnici dogovorita, da more udeležena stranka zahtevati klavzulo izvršljivosti tudi neposredno. Člen 19. — Odločbe o plačilu pravdnih stroškov se proglašavajo za izvršljive brez zaslišanja strank, 681 Ded. II. Mednarodna pravna pomoč. toda pridržuje obsojeni stranki pritožbo po zakono¬ daji države, v kateri naj se izvrše. Oblastvo, ki je pristojno za odločbo o zahtevi, da se izda potrdilo izvršljivosti, naj omeji svoj pre¬ skus na to: 1. ali ima, po zakonu države, kjer je sodba izre¬ čena, prepis odločbe pogoje, potrebne za njeno pristnost; 2. ali je postala odločba po istem zakonu pravno¬ močna; 3. ali je izrek odločbe sestavljen v jeziku zapro¬ šenega oblastva ali v jeziku, ki je dogovorjen med obema udeleženima državama ali pa je opremljen s prevodom v katerega teh jezikov, poverjenim, ako ni drugačnega dogovora, po diplomatskem ali konzu¬ larnem zastopniku proseče države ali po zapriseže¬ nem prevajalcu zaprošene države. V zadovoljitev v odstavku 2 št. I in 2 predpisanih pogojev zadostuje izjava pristojnega oblastva pro¬ seče države, ki ugotavlja, da je postala odločba pravnomočna. Pristojnost tega oblastva naj pptrdi, ako ni drugačnega dogovora, najvišji funkcionar, ki načeluje sodni administraciji v proseči državi. Izjava in potrdilo, o katerih je tu govora, morata biti se¬ stavljeni ali prevedeni po predpisu št. 3 odstavka 2. IV. Siromaška pravica. Člen 20. — Državljani vsake države pogodnice so v vseh drugih državah deležni brezplačne sodne po¬ moči kakor domačini po zakonodaji tiste države, kjer se zahteva brezplačna sodna pomoč. Člen 21. — Potrdilo ali izjavo o siromašnem stanju izdajajo ali sprejemajo v vseh primerih oblastva Obi¬ čajnega kraja bivanja tujca ali, ako jih ni, oblastva njegovega sedanjega bivanja. Ako bi ta poslednja oblastva ne pripadala eni državi pogodnic ali bi ne izdajala ali sprejemala potrdila ali takšne izjave, za¬ došča potrdilo ali izjava diplomatskega ali konzular¬ nega zastopnika one države, kateri pripada ta ino- zemec. 682 Haaški pravdni dogovor. Ako prosilec ne prebiva v deželi, kjer se prosi, naj potrdilo ali izjavo o siromašnosti brezplačno poveri diplomatski ali konzularni zastopnik dežele, kjer naj se listina predloži. Člen 22. — Oblastvo, ki je pristojno podeliti po¬ trdilo ali sprejeti izjavo siromašnosti, more o prosil- čevih imovinskih razmerah poizvedovati pri oblastvih drugih držav pogodnic. Oblastvo, ki naj odloči o zahtevi za brezplačno sodno pomoč, obdrži v mejah svoje pristojnosti pra¬ vico, preskusiti potrdila, izjave in podatke, ki se dajejo. Člen 23. — Ako je bila dana ugodnost brezplačne sodne pomoči državljanu ene države pogodnice, se povračajo za vročitve, ki se nanašajo na isto pravdo in katere bi se morale izvesti v drugi državi pogod- nici, od proseče države zaprošeni državi edinole stro¬ ški, povzročeni z uporabo posebne oblike po členu 3. Prav tako povrne za rešitev zaprosil proseča dr¬ žava zaprošeni državi le odškodnine, plačane pričam in izvedencem, ter stroške, povzročene z morebitno uporabo 2. odstavka 14 člena. V. Osebni pripor. Člen 24. — Osebni pripor, bodisi kakor izvršilno sredstvo bodisi kakor zavarovalna odredba, se v ci¬ vilnih ali trgovinskih stvareh na inozemce, ki so pri¬ padniki ene izmed držav pogodnic, ne more uporab¬ ljati v primerih, v katerih bi se ne mogel uporabljati tudi zoper tuzemce. Činjenica, na katero se lahko sklicuje v svoji državi prebivajoč domačin v dosego osvoboditve osebnega pripora, mora imeti enak učinek tu d i v prid državljanu druge države pogodnice, pa najsi je nastala ta činjenica v inozemstvu. (Haaški pravdni dogovor so podpisale Avstrija, Belgija, Danska, Francoska, Nizozemska, Italija, Lu¬ ksemburška, Ogrska, Nemška, Norveška, Portugalska, Romunija, Španija, Švica, Rusija, Švedska. Na podlagi mirovnih pogodb velja dogovor za vse države podpis- 683 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. niče razen za Francijo, Portugalsko in Rumunijo. Po vojni so pristopile dogovoru Cehoslovaška, Estonija, Finska, Gdansk, Letonija, Poljska in Jugoslavija.) 2) Avstrija (Ostmark). Pogodba o vzajemnem pravnem občevanju z dne i. maja 1928. (Zakon z dne 31. januarja 1931., Sl. N. 60 — XXV/129 iz 1. 1929., Ur. L. 130.) I. d e 1. Civilne stvari. Prvo poglavje. — Pravna zaščita. Člen 1 . — 1 . Pripadniki vsake države pogodnice uživajo na ozemlju druge države glede zakonske in sodne zaščite svoje osebe in svoje imovine iste pra¬ vice kakor domorodci. 2. V ta namen imajo prost in neoviran pristop k sodiščem ter smejo nastopati pred njimi ob istih po¬ gojih kakor domorodci. Člen 2. — 1. Pripadnikom ene države pogodnice, ki nastopajo pred sodiščem druge države kot tožitelji ali kot intervenienti, se ne sme nalagati nikakršno zavarovanje ali polog zaradi tega, ker so inozemci ali ker nimajo v dotični državi prebivališča ali bi¬ vališča. 2. Isto pravilo velja glede predjema, ki bi se mo¬ ral zahtevati od tožilca ali intervenienta zaradi za¬ varovanja sodnih stroškov. Člen 3. — Pravnomočne odločbe sodišč ene države pogodnice, s katerimi je bil obsojen na plačilo pravd¬ nih stroškov tožilec ali intervenient, ki je bil po čle¬ nu 2. ali po zakonu, veljavnem v državi, kjer je'bila tožba vložena, oproščen dajatve varščine, pologa ali kavcije, se izvrše brezplačno na predlog prizadete stranke na ozemlju druge države pogodnice, ne da bi se predhodno zaslišale stranke. Prav to velja za sodne 684 Avstrija. odločbe, s katerimi se določi znesek pravdnih stroškov pozneje.* Člen 4. — 1. Pripadnikom ene države pogodnice se priznava na ozemlju druge države pogodnice siroina- ška pravica ob istih pogojih kakor pripadnikom te države. 2. Če se je priznala pripadniku ene države pogod¬ nice siromaška pravica, mu gre ta pravica tudi v vseh sporih in izvršilnih dejanjih pred sodišči druge dr¬ žave pogodnice, ako se nanašajo na isti pravni spor. Glede izdatkov, nastalih s takimi pravdnimi dejanji, veljajo predpisi člena 19. Člen 5. — t. Potrdilo o siromaštvu morajo izdati oblastva navadnega prosilčevega bivališča ali, če tega ni, oblastva onega kraja, kjer začasno biva. 2. Če prosilec ne biva na ozemlju držav pogodnic, zadošča potrdilo o siromaštvu onega diplomatskega ali konzularnega zastopnika, ki je pristojen zanj. Člen 6. — 1. Oblastvo, ki je pristojno, izdati po¬ trdilo o siromaštvu, sme poizvedovati o prosilčevem imovinskem stanju pri oblastvih druge države po¬ godnice. 2. Oblastvo, ki odloči o prošnji za priznanje siro- maške pravice, je upravičeno, preskusiti v mejah svoje uradne pristojnosti potrdila in obvestila, ki so mu bila predložena. Drugo poglavje. — Pravna pomoč. Obči predpisi. Člen 7. — 1. Državi pogodnici se zavezujeta, dajati druga drugi na zaprosilo pravno pomoč v civilnopravd- nih stvareh, trgovinskih stvareh in v stvareh ne¬ pravdnega sodstva. * V končnem zapisniku se izjavlja naslednje: K členu 3: Odredbe tega člena se nanašajo tudi na pravico države, pobirati pristojbine za razpravo ali za sodbo. 685 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. 2 . Če zaprošeno oblastvo ni pristojno, pošlje za¬ prosilo po službeni dolžnosti pristojnemu oblastvu svoje države. Člen 8. — 1. Sodna oldastva obeh držav pogodnic občujejo med seboj po obojestranskih vrhovnih sodnoupravnih oblastvih (ministrstvo pravde v Beo¬ gradu in Bundesministerium fiir Justiz na Dunaju). 2. Sodna oblastva Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v območju višjih deželnih sodišč v Ljub¬ ljani in Splitu, banskega stola v Zagrebu in vrhov¬ nega sodišča v Sarajevu in sodna oblastva republike Avstrije v območju višjih deželnih sodišč v Gradcu in na Dunaju pa smejo občevati med seboj nepo¬ sredno v svojem jeziku brez posredovanja vrhovnih sodnoupravnih oblastev. 3. Kadar je posebno nujno, smejo občevati vsa sodna oblastva držav pogodnic med seboj neposredno. Člen 9. — 1 . Zaprosila za vročevanje in za pravno pomoč se sestavljajo v jeziku proseče države. Ove- ravljati jih ni treba, toda opremiti se morajo z urad¬ nim pečatom prosečega oblastva. 2. Zaprosilom, ki se pošljejo ob posebni nujnosti po 3. odst. prednjega člena neposredno, mora priložiti proseče sodišče prevod v jeziku zaprošenega sodišča. Ob neposrednem občevanju med sodišči, navedenimi v 2. odst. prednjega člena, pa ni treba, da bi prila¬ galo proseče sodišče prevod v jeziku zaprošenega sodišča. 3. Listine in drugi spisi, ki se sestavljajo pri reše¬ vanju prošnje, se izdajajo v jeziku zaprošenega so¬ dišča države. Člen 10. — V zaprosilu je treba označiti predmet prošnje in, če je treba, stvar na kratko razložiti, stranke pa označiti po imenu, poklicu in prebivališču ali bivanju. V predlogu za vročitev je treba zlasti še označiti prejemnikov naslov in vrsto spisov, ki naj se vroče. Člen 11. — Zaprosilo se reši v obliki, predpisani z zakoni zaprošene države. Predlogu prosečega obla¬ stva, da bi se postopalo po posebni obliki, pa je ven- 686 Avstrija. darle ugoditi, če ni ta oblika prepovedana z zakono¬ dajo zaprošene države. Člen 12. — Vselej, kadar zaprošeno oblastvo ne reši zaprosila, mora obvestiti o tem nemudoma proseče oblastvo, in sicer mora, če ga odkloni (člena 14 in 18), navesti razloge zato, če pa je odstopilo zaprosilo dru¬ gemu oblastvu (člen 7, 2. odst.), označiti to oblastvo. Vročitve. Člen 13. — I. Spisi, ki jih je treba vročiti, se morajo sestaviti v jeziku zaprošene države ali pa se opremiti s prevodom v tem jeziku, ki ga je overovil zaprisežen tolmač. 2. Drugače se sme omejiti zaprošeno oblastvo na to, da izvrši vročitev z izročitvijo spisa prejemniku, če ga je ta voljan sprejeti. Člen 14. — Vročitev se sme odkloniti, če misli dr¬ žava, na katere ozemlju naj se izvrši, da utegne ogra- žati njene suverenske pravice ali njeno varnost. Člen 15. — 1. Vročitev se dokaže ali s prejemni¬ kovim datiranim in overovljenim potrdilom ali pa z izpričevalom zaprošenega oblastva, iz katerega je razvidno, da se je vročitev izvršila, kakor tudi, kako in kdaj se je izvršila. 2. Če se je poslal spis, ki ga je vročiti, v dveh iz¬ vodih, se zapiše potrdilo o prejemu ali izpričevalo oblastva na enega obeh izvodov. Člen 16. — Vsaka država pogodnica sme vročati na ozemlju druge države spise tudi neposredno po pošti in svojim pripadnikom tudi po svojih diplomatskih ali konzularnih zastopnikih; toda pri tem ne sme niti pretiti s prisilnimi ukrepi niti jili uporabljati. Prošnje za pravno pomoč. Člen 17. — 1. Sodno oblastvo, ki se mu pošlje za¬ prosilo, mu mora ugoditi in uporabiti pri tem ista prisilna sredstva kakor ob" reševanju zaprosil za 687 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. pravno pomoč oblastev zaprošene države ali predloga, ki ga je podala zaradi tega ena udeleženih strank. Ta prisilna sredstva ni rabiti, če gre za osebni prihod pravdnih strank. 2. Ce proseče oblastvo zahteva, ga je treba obve¬ stiti, kdaj in kje se izvrši zaprošeno dejanje, da mu utegne udeležena stranka prisostvovati. Člen 18. — Rešitev zaprosila se sme odkloniti, če ne spada v zaprošeni državi izvršitev zahtevanega dejanja v sodno pristojnost ali če misli zaprošena dr¬ žava, da utegne izvršitev zaprosila ogražati njene suverenske pravice ali njeno varnost. Stroški pravne pomoči. Člen 19. — i. Za reševanje vročilnih predlogov in zaprosil za pravno pomoč se ne smejo pobirati od proseče države nikakršne pristojbine in tudi ne po¬ vračilo izdatkov, razen odškodnin za priče in izve¬ dence. 2. Zaprošeno oblastvo ne sme odkloniti pravne po¬ moči zato, ker ni predložilo proseče oblastvo pri¬ mernega predjema za izdatke, ki se morajo po 1. odst. tega člena povračati, razen če sme zahtevati v enakem primeru predjem tudi od svojih državljanov. 3. Poštnino plačuje pošiljajoče oblastvo. Obvestila o pravnih predpisih. Člen 20. — Vrhovno sodnoupravno oblastvo vsake države pogodnice daje drugemu na prošnjo v nepo¬ srednem občevanju obvestila o pravnih predpisih, ki veljajo na ozemlju njegove države. Peto poglavje. — Listine. Člen 35. — Javne listine, ki jih sestavi na ozemlju ene države pogodnice pristojno javno oblastvo ali javni beležnik in ki so opremljene z uradnim peča¬ tom, imajo na ozemlju druge države pogodnice isto pravno moč kakor tam izdane javne listine, ne da bi jih bilo treba diplomatski ali konzularno overavljati. 688 Belgija. Člen 36. — Za zasebne listine, izdane na ozemlju ene države pogodniee in tam overovljene od pristoj¬ nega javnega oblastva ali od javnega beležnika, ni treba diplomatskega ali konzularnega overavljanja. 3) Belgija. Sporazum o vzajemni sodni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh z dne 12. februarja 1936. (Zak. z dne 6. maja 1937., Sl. N. 116 — XXXV/253, Sl. 1. 464.) 1. Vročanje spisov in izvrševanje zaprosil. Člen 1 . — Z vzajemno pravno pomočjo, za katero gre pod naslovoma I. in II. liaaške konvencije z dne 17. julija 1905., se razume: a) vročanje sodnih in nesodnih spisov, kamor spa¬ dajo tudi spisi nepravdnega sodstva (spisi, ki se na¬ našajo na varuštvene, skrbstvene stvari itd.), kakor tudi spisov upravnega sodstva in spisov, ki se nana¬ šajo na stečajne stvari; b) izvrševanje zaprosil, ki se nanašajo na stvari, omenjene pod črko a). Ni je pa uporabljati na čisto fiskalne stvari (ca¬ rine, trošarine in druge davke). Člen 2. — Spise, ki se naj vroče, in zaprosila, ki se naj izvrše, pošilja belgijsko ministrstvo za pravo¬ sodje v Bruslju neposredno jugoslovanskemu mini¬ strstvu za pravosodje v Beogradu, jugoslovansko' mi¬ nistrstvo za pravosodje v Beogradu pa neposredno belgijskemu ministrstvu za pravosodje v Bruslju. Ti dve ministrstvi poskrbita, da bodo pristojna jugoslovanska ali belgijska oblastva te prošnje za sodno pomoč kar najhitreje reševala. V svojem obče¬ vanju uporabljata ti ministrstvi edino le francoščino. Sodni in n ©sodni spisi, ki se naj vroče, se smejo pošiljati naslovljencem tudi neposredno po pošti. Obe stranki pogodnici si vzajemno priznavata pra¬ vico vročati po svojih diplomatskih ali konzularnih zastopnikih, toda brez zapretila in brez prisilnih sredstev, spise na ozemlju druge stranke pogodniee neposredno, ne glede na naslovljenčevo državljanstvo. 689 44 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. Člen 5. — Spisi, ki se naj vroče po členih 1. in 2. haaške konvencije z dne 17. julija 1905. o civilno- sodnem postopku, morajo biti spisani v jeziku pro¬ sečega oblastva. Ti spisi in pa spisi, ki se vročajo po členu 5 omenjene konvencije, morajo biti v Jugo¬ slaviji podpisani po prosečem oblastvu, če pa izvirajo iz Belgije, po sodnem oblastvu ali sodnem izvršilnem uradniku (huissier). Overovitev ni potrebna. Kar se tiče vročanja po členu 5 haaške konvencije z dne 17. julija 1905., mora biti spis, ki se naj vroči, spisan v službenem jeziku zaprošenega oblastva ali pa mu mora biti priložen prevod v tem jeziku, ki ga overovi zaprisežen prevajalec (tolmač) ali pa diplo¬ matski ali konzularni zastopnik ene izmed obeh držav pogodnic. Na prošnjo priskrbi te prevode zaprošena država ob stroških prosečega oblastva. Ne more se terjati povračilo stroškov za vročitev s prisilnimi sredstvi, razen če je proseča država iz¬ rečno prosila za tako vročitev. Člen i. — Zaprosila in njih priloge morajo biti spisane v službenem jeziku zaprošenega oblastva ali pa jim mora biti priložen prevod v tein jeziku, ki ga overovi zaprisežen prevajalec (tolmač) ali diplomatski ali konzularni zastopnik ene izmed obeh držav po¬ godnic. Na prošnjo priskrbi zaprošena država te pre¬ vode ob stroških prosečega oblastva. Zaprosila morajo biti podpisana po prosečem ob¬ lastvu in nanje pritisnjen njega pečat. Overovitev ni potrebna. Člen 5. — Sodna pomoč, omenjena v členih 1 do 4 tega sporazuma, se ne sme odkloniti zato, ker pro¬ seče oblastvo ni opravilo pologa za zavarovanje po¬ vračila stroškov. Stroški odposlatve po pošti obremenjajo državo, ki pošilja. II. Izvršba odločb, ki se nanašajo na stroške in izdatke. (Varščina „judicatum solvi“). Člen (> . — Obsodbe na plačilo pravdnih stroškov in izdatkov, izrečene v eni državi pogodnici zoper 690 Belgija. tožitelja ali intervenienta, ki je oproščen varščine, pologa ali vplačila po členu 17 haaške konvencije, se izreko brezplačno za izvršljive po členu 19 te kon¬ vencije, in to po pristojnem oblastvu druge države pogodnice na prošnjo, ki jo vloži prizadeta stranka bodisi po diplomatski poti ali pa neposredno. V sled¬ njem primeru je poslati prošnjo v Jugoslaviji pristoj¬ nemu sodišču, v Belgiji pa kraljevemu pravdniku (Procureur du Roi) pri pristojnem sodišču. Prevod, določen v tretjem odstavku člena 19 haaške konvencije, mora biti overovljen po zaprise¬ ženem prevajalcu (tolmaču) ali pa po diplomatskem ali konzularnem zastopniku ene obeli držav pogodnic. Ta prevod priskrbi na prošnjo tudi zaprošena dr¬ žava ob stroških proseče stranke, ki jih lahko izterja na način, omenjen v naslednjem odstavku. Oblastvo, ki je pristojno odločiti o zahtevi, naj se izreče iz¬ vršljivost, določi, če se tudi to istočasno zahteva, zne¬ sek stroškov za prevod, omenjenih v prednjih dveh odstavkih. Ti stroški veljajo za pravdne stroške in izdatke. III. Overovitev. Člen 7 . — Spisi ali listine, napravljeni, izdani ali overovljeni po sodišču ene države pogodnice, ni da bi se morali, če je pritisnjen nanje sodni pečat, za upo¬ rabo v sodnih poslih na ozemlju druge države pogod¬ nice še kaj več overoviti. To velja tudi za spise ali listine, podpisane po sodnopisarniškem uradniku, če zadošča ta podpis po zakonih države, kateri sodišče pripada. IV. Obveščanje o zakonodaji. Člen 8. — Jugoslovansko ministrstvo za pravosodje in belgijsko ministrstvo za pravosodje si vzajemno priobčujeta na prošnjo brez stroškov besedilo za¬ konskih določb, ki veljajo v njunih državah. Zaprosilo mora natančno označiti snov, glede ka¬ tere se zaproša priobčitev. 691 44 * Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. V. Odkazovanje na haaško konvencijo. Člen 9. — Mednarodna konvencija o civilno-sodnem postopku, sklenjena v Haagu dne 17. julija 1905., uravnava še nadalje razmerje obeh držav pogodnic v stvareh, ki jih ureja, kolikor se ne nanaša nanje ta sporazum. Končne določbe. Člen 10. — Ta sporazum, spisan v jugoslovanskem in francoskem jeziku, kateri obe besedili sta enako avtentični, se mora ratificirati in se izmenjajo rati¬ fikacijske listine v Beogradu. Sporazum stopi v veljavo tri mesece po izmenjavi ratifikacijskih listin in ostane v veljavi še šest mese¬ cev od dne, ko izjavi ena izmed strank pogodnic svojo voljo, naj sporazum preneha veljati. 4) Bolgarija. a) Sporazum o sodni pomoči z dne 26. novembra 1923. (Zakon z dne 27. maja 1924, Sl. N. 175 — XXXVI. Ur. 1. 250.) A. O vročanju sodnih in nesodnih spisov in sodnih nalogov. Člen 1. — Stranki pogodnici se zavezujeta, v ci¬ vilnih in trgovinskih stvareh vzajemno vročati po pristojnih oblastvih vabila ali druge spise in izvrše¬ vati sodne naloge po določenem postopku zakono¬ daje zaprošene države ali na drug poseben način, označen po prosečem oblastvu, če ta način ne na¬ sprotuje zakonom zaprošene države. S.pisi in sodni nalogi se sestavljajo v uradnem je¬ ziku proseče države. Vsi dokumenti in spremni spisi, ki se nanašajo na izvršitev sodnih nalogov in na vročitev sodnih in izvensodnih spisov, so oproščeni overovitve, toda opremljeni morajo biti s pečatom sodnega oblastva, ki jih pošilja. Vroča jih neposredno pristojno sodno oblastvo zahtevajoče države pristojnemu sodnemu oblastvu zaprošene države. Bolgarija. Privatni dokumenti in spisi, priloženi sodnemu nalogu in vabilu, niso zavezani ponovnemu plačilu takse v zaprošeni državi. Odredbe tega člena ne jemljejo strankam pogod- n.icam pravice, izvrševati neposredno po svojih diplo¬ matskih ali konzularnih predstavnikih vročitve, po¬ slane državljanom zahtevajoče države, toda to se ne sme zgoditi prisilno. Člen 2. — Izvršitev vročitve, določene v členu 1, se sme odkloniti samo; če smatra država, na katere ozemlju se mora predaja izvršiti, da se s tem krši njena suverenost ali ograža njena varnost. Vročitev se dokaže ali s prejemnikovim datiranim in overovljenim recapisom ali s potrdilom oblastva zaprošene države, iz katerega so razvidne okolnosti, način in datum vročitve. Če se pošlje dokument, določen za vročitev, v dveh izvodih, se mora postaviti potrditev na enega obeh izvodov ali pa se mu mora priložiti. Člen 3. — Sodno oblastvo, ki se mu vroči eden sodnih nalogov, določenih v členu i, ga mora izpol¬ niti, uporabljaje iste prisilne pomočke kakor pri iz¬ vršitvi nalogov, ki izvirajo od oblastva zaprošene države, ali zahteve, predložene v isti namen po priza¬ deti stranki. Ti prisilni pripomočki se ne smejo upo¬ rabljati, če gre za prihod pravdnih strank na sodišče. Oblastvo, ki zahteva izvršitev, se mora na svojo zahtevo obvestiti o dnevu in kraju, kdaj in kje se zgodi izvršitev, da ji more prizadeta stranka priso¬ stvovati. Izvršitev sodnega naloga se sme odkloniti samo: 1) če avtentičnost dokumenta ni ugotovljena; 2) če ne spada v zaprošeni državi izvršitev sod¬ nega naloga v pristojnost sodnega oblastva; 3) če smatra država, na katere ozemlju bi se mo¬ rala zgoditi izvršitev, to izvršitev za takšno, da bi kršila njeno suverenost ali ogražala njeno varnost. Če zaprošeno oblastvo.,ni pristojno, se vroči sodni nalog po službeni dolžnosti pristojnemu sodnemu ob- lastvu te države po odredbah njenih zakonov. 693 Docl. II. Mednarodna pravna pomoč. Če zaprošena država ne izvrši sodnega naloga, mo¬ ra vselej o tem takoj obvestiti oblastvo, od katerega je nalog izšel, označevaje v primeru, omenjenem v tretjem odstavku, razloge, zakaj se je odklonila iz¬ vršitev sodnega naloga, v primeru, označenem v pred¬ hodnem odstavku, pa oblastvo, ki mu je bil nalog vročen. Člen 4 . — Vabila na sodišče, vročitve spisov, izpovedbe in zaslišanja prič, mnenja izvedencev, spi¬ si o sodnem postopanju in vobče vsak spis, ki se izda bodisi v civilnih, bodisi v trgovinskih stvareh, po nalogu sodišča ene stranke pogodnice na ozemlju druge, se sestavljajo na nekolkovanem papirju in brezplačno. Stroški, povzročeni z vročitvijo vabil in drugih sodnih spisov ali izvršitvijo sodnih nalogov, zadevajo zaprošeno državo. Odredba prvega odstavka se nanaša samo na takse, ki jih pobirajo dotične države, ter nikakor ne obsega nagrad za priče in izvedence in tudi ne nagrad, ki se dajo uradnikom vselej, kadar zahtevajo zakoni njih udeležbo za izvršitev zahteve. Ti stroški osta¬ nejo v breme pravdnih strank in se plačajo po zako¬ nih, ki veljajo v državi, kjer naj se izpolni izvrši¬ tev; če je treba, jih začasno izplača zaprošena država. Stroške, o katerih govori predhodni odstavek, trpi država, ki da nalog, če se ne morejo izterjati od pravdnih strank. B. Pristop na sodišča. Varščina. (Cautio judicatum solvi). Člen 5. — Državljani ene stranke pogodnice imajo svoboden in lahek pristop na sodišča druge stranke pogodnice ter smejo prihajati na sodišče ob istih po¬ gojih in na isti način kakor krajevni državljani. Zla¬ sti se ne sme naložiti nobena varščina in noben polog s kakršnim koli naslovom državljanom ene stranke pogodnice, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju ene stranke pogodnice in ki so prišli na sodišče druge stranke pogodnice kot tožilci, zato, ker so inozemci, 694 Bolgarija. ali zato, ker nimajo na tem ozemlju svojega prebi¬ vališča ali stanovališča. Člen 6. — Obsodbe na pravdne stroške, ki so jih izrekla sodišča ene stranke pogodnice zoper to¬ žilca, oproščenega varščine ali pologa na podstavi za¬ kona države, v kateri se je tožba vložila, proglaša na zahtevo, podano po diplomatski poti, brezplačno za izvršljive pristojno oblastvo druge stranke pogod¬ nice, skladno s krajevnimi zakoni. Člen 7. — Odločbe, ki se tičejo pravdnih stro¬ škov, se proglašajo za izvršljive, ne da bi se zasliše¬ vale pravdne stranke, toda obsojena stranka ima pravico pritožbe, skladno z zakonodajo, v kateri se mora izvršitev izpolniti. Oblastvo, pristojno za odločanje o zahtevi izvrš¬ ljivosti, se omeji na to, da preišče: 1) ali izpolnjuje po zakonih države, v katerih se je sodba izrekla, prepis odločbe pogoje, ki so po¬ trebni za njegovo avtentičnost; 2) ali ima po istih zakonih odločba izvršilno moč. Da se izpolnijo pogoji, predpisani s predhodnim odstavkom v točkah 1) in 2), zadošča izjava pristoj¬ nega oblastva zahtevajoče države, ki potrjuje, da je postala odločba izvršljiva in da se zoper njo ne more več uporabiti noben redni pravni pomoček. C. Brezplačna pravna pomoč siromašnim. Člen 8. — Državljani vsake stranke pogodnice uživajo na ozemlju druge stranke pogodnice brez¬ plačno pravno pomoč zaradi siromaštva kakor kra¬ jevni državljani, če se prilagode zakonodaji one dr¬ žave, v kateri zahtevajo brezplačno pravno pomoč. Člen 9. — V vseh primerih izdajajo potrdilo ali izjavo o siromašnem stanju oblastva onega kraja, kjer prosilec po navadi biva, ali, če tega ni, oblastva onega kraja, v katerem je sedaj na ozemlju ene strank pogodnic; če oblastva njegovega stanovališča ne izdajajo ali ne sprejemajo takih potrdi! ali izjav, zadošča potrdilo ali izjava, ki so ju izdali ali sprejeli 695 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. diplomatski ali konzularni predstavniki države, kate¬ re državljan je prosilec. Člen 10. — Oblastvo, pristojno za izdajanje potr¬ dil ali za sprejemanje izjav o siromašnem stanju, sme zbrati podatke o prosilčevem imovinskem stanju od oblastva druge stranke pogodnice. Oblastvo, ki mu je naloženo, reševati prošnje za priznanje brezplačne pravne pomoči, si pridržuje pra¬ vico, v mejah svoje pristojnosti preskušati potrdila, izjave in priobčila, ki se mu vročajo. b) Konvencija o izročanju krivcev in o pravni po¬ moči v kazenskih stvareh z dne 26. novembra 1923. (Zakon z dne 27. maja 1924'., Sl. N. 175 — XXXVI, Ur. L. 250.) Člen XVIII. — Javne listine, ki jih je sestavilo na ozemlju ene stranke pogodnice pristojno oblastvo in ki so opremljene z uradnim pečatom, se smatrajo na ozemlju druge države v pogledu avtentičnosti prav tako za polno veljavne kakor listine, sestav¬ ljene na njenem ozemlju, tako da ni treba overo¬ vitve po diplomatskih ali konzularnih oblastvih. Člen XIX. — Overovitve po diplomatskih ali kon¬ zularnih oblastvih ni treba za zasebne listine, se¬ stavljene na ozemlju ene od obeli pogodbenih strank, če so overovljene od pristojnih oblastev ali javnega beležnika. 5) Češkoslovaška. Pogodba zaradi ureditve vzajemnih pravnih odnoša- jev. (Zakon z dne 27. maja 1924., Sl. N. 181—XXXVIII. Ur. 1. 256.) Prvo poglavje. — Obče odredbe. Enako postopanje. Člen 1. — Stranki pogodnici se zavezujeta, dopu¬ ščati državljanom druge stranke pogodnice na svojem ozemlju svoboden pristop k sodiščem ob istih pogojih kakor lastnim državljanom ter jim v tem oziru ne na- 696 Češkoslovaška. lagati nikakršnih omejitev, ki ne veljajo za lastne državljane. V obče predpise o jeziku, ki veljajo na ozemlju strank pogodnic, ta pogodba nikakor ne poseza. Drugo poglavje. — I. Dajanje sodne pomoči. Neposredno občevanje. Člen 2. — Obe stranki pogodnici dajeta na prošnjo druga drugi vzajemno pomoč v civilnih in trgovinskih stvareh in v poslih nepravdnega sodstva, kamor se štejejo tudi skrbstvene in varstvene stvari, in sicer v neposrednem občevanju sodišč in varstvenih oblastev. Na ozemju republike Češkoslovaške so pristojna, sprejemati zaprosila za vročitev in za pravno pOmoč, vsa sodna oblastva, za njih pošiljanje pa samo pred- sedništva žbornih sodišč prve stopnje, v skrbstvenih in varstvenih stvareh tudi skrbstveno (sirotinsko) ob- laštvo druge stopnje. Na ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so pristojna, sprejemati zapro¬ sila in jih neposredno pošiljati, vsa sodna oblastva. Če zaprošeno oblastvo ni pristojno, pošlje zapro¬ silo uradoma pristojnemu oblastvu svoje države ter obvesti o tem obenem proseče oblastvo. Odgovor na zaprosilo se pošlje vselej neposredno prosečemu oblastvu. (Dodatek k čl. 2.: Stranki pogodnici priobčita dru¬ ga drugi pregled sodišč, sestavljen po okoliših zbor¬ nih sodišč prve stopnje. ' — Temu pregledu bo po možnosti zaradi pojasnila priložena karta sodnih ob¬ lastev. Jezik zaprosil. Člen 3. — Prošnje za vročitev in za pravno pomoč se sestavljajo v državnem jeziku proseče stranke. Overavljati jih ni treba; opremljene pa morajo biti z uradnim pečatom prosečega oblastva. Tem prošnjam in njih prilogam se dodajo prevodi v državnem jeziku zaprošene stranke, ki jih sestavlja ali overavlja zaprošeni tolmač proseče stranke in ki morajo biti opremljeni z njegovim podpisom in urad¬ nim pečatom, ali pa izdela'ni uradoma. Tem prevodom ni treba nadaljnje overovitve. 697 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. Vendar pa zaprošeno oblastvo na prošnjo prose¬ čega oblastva in ob njegovih stroških lahko samo preskrbi prevod. Vsebina zaprosil. Člen 4 . — V zaprosilu je treba označiti predmet prošnje in po potrebi stvar na kratko popisati, stranke pa navesti po imenu, poklicu in stalnem prebivališču ali sedežu ali bivališču. V prošnji za vročitev je treba označiti tudi prejemnikov naslov in vrsto spisa, ki naj se vroči. Način izvrševanja. Člen 5. — Prošnje za vročitev in za pravno pomoč se rešujejo po zakonih zaprošene države. Vendar pa se lahko na predlog proseče države re¬ šujejo tudi v posebni obliki, če to ne nasprotuje za¬ konom proseče države. Listine in drugi spisi, s katerimi se rešuje zapro¬ silo, se ne opremljajo s prevodom v jeziku proseče države. II. Vročanje. Člen S. — Ce je treba vročiti spis v obliki, ki je predpisana z zakonodajo stranke, zaprošene za izved¬ bo podobnih vročitev, se mora sestaviti spis v držav¬ nem jeziku zaprošene stranke ter opremiti s prevo¬ dom v tem jeziku (člen 5). Drugače se zaprošeno oblastvo lahko omeji na to, da vroči spis, izročivši ga prejemniku, če ga je ta voljan sprejeti. Člen 7. — Vročitev je moči odkloniti, če smatra država, na katere ozemlju naj se izvede, da bi se s tem ogrozile njene suverenske pravice ali njena var¬ nost. Zaprošena država obvesti nemudoma proseče ob¬ lastvo, da se je vročitev odklonila ter mu priobči raz¬ loge, zakaj se je to zgodilo. Člen 8. — Vročitev je treba dokazati ali s spre¬ jemno priznanico prejemnikovo, ki mora biti oprem¬ ljena z datumom in overovljena, ali pa z izjavo za- 698 Češkoslovaška. prošenega oblastva o tem, da, kdaj in kako se je iz¬ vedla. Če je bil spis, ki ga je bilo treba vročiti, poslan v dveh izvodih, je treba napisati prejemno priznanico ali izjavo na enega teh izvodov ali pa mu jo priložiti. Člen 9 . — Vsaka strank pogodnic lahko vroča na ozemlju druge stranke spise tudi neposredno po po¬ šti, svojim lastnim državljanom pa tudi po svojih diplomatskih ali konzularnih zastopnikih; toda pri tem ne sme niti uporabljati prisilnih pomočkov niti pretiti z njimi. III. Postopek s prošnjami za prttvno pomoč. Člen te. — Pristojno oblastvo uporablja, ko re¬ šuje zaprosila, iste prisilne pomočke, kakor takrat, ko izvršuje prošnje oblastev svoje lastne države ali prošnje, ki jih je vložila zaradi tega ena izmed ude¬ leženih strank. Če proseče oblastvo želi, se obvesti o tem, kdaj in kje se izvede zaprošeno dejanje, da morejo biti pri¬ zadete stranke prisotne. Člen 11. — Izvršitev prošnje se lahko odkloni, če ne spada zaprošeno dejanje v zaprošeni državi med naloge sodne pristojnosti ali če ta država misli, da utegne to dejanje ogroziti njene pravice suverenosti ali njeno varnost. Stroški za pravno pomoč. Člen 12. — Za izvedbo vročitve in izvrševanje pro¬ šenj za pravno pomoč ni zahtevati ne pristojbin ne vračila kakršnih koli izdatkov. Izjema so pristojbine, ki jih je zaprošena država plačala pričam in izveden¬ cem, kakor tudi izdatki, ki jih je povzročila prošnja, da bi se uporabila posebna oblika postopanja. Zaprošeno oblastvo ne sme odkloniti pravno po¬ moč zato, ker proseče oblastvo ni položilo odmerje¬ nega predjema za izdatke, ki se morajo povrniti po prvem odstavku tega člena, razen če je moči za ista 699 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. uradna dejanja zahtevati tudi od lastnih državljanov, naj polože predjem. Poštnino plačuje oblastvo, ki pošilja. Tretje poglavje. — Oprostitev od dajanja varščin in predjemov. Člen 13. — Od državljanov ene strank pogodnic, ki nastopajo na sodiščih druge stranke pogodnice kot tožilci ali intervenienti, se ne sme zahtevati varščina ali polog pri sodišču zaradi tega, ker so inozemci, ali zaradi tega, ker nimajo v tuzemstvu stanovališča ali sedeža. Prav tako se ne sme zahtevati od tožilca ali in- tervenienta noben predjem za poplačilo sodnih stro¬ škov. Člen 14. — Če so sodišča ene države pogodnice pravnoveljavno obsodila na plačilo pravdnih stro¬ škov tožilca ali intervenienta, ki je po členu 13 te pogodbe ali po zakonu, ki velja v državi, kjer je tožba vložena, oproščen plačila varščin, pologa pri sodišču ali predjema, je taka odločba izvršljiva tudi na ozemlju druge države pogodnice, ne da bi se pred¬ hodno zaslišale stranke, ako ustreza zahtevam člena 3 in ako je pravnomočnost odločbe uradno potrdilo ono pristojno oblastvo, ki jo je izdalo. Isto velja za sodne odločbe, s katerimi se določi višina pravdnih stroškov pozneje. Četrto poglavje. — Siromaška pravica. Člen 15. — Državljanom ene stranke pogodnice se priznava siromaška pravica na ozemlju druge stranke po istih predpisih, ki veljajo tam za lastne držav¬ ljane. Če se je priznala državljanom ene stranke pogod¬ nice siromaška pravica, mu gre ta pravica tudi pri sodiščih druge stranke pogodnice v vseh pravdnih de¬ janjih, ki se tičejo iste stvari. Za pristojbine, nastale iz takih pravdnih dejanj, velja člen 12. 700 Češkoslovaška. Člen 16. — Potrdilo o siromaštvu izdado oblast- ra prosilčevega stalnega bivališča, če pa tega nima, oblastva onega kraja, kjer ravno začasno biva. Če prosilec ne biva na ozemlju ene strank pogod- nic, zadošča potrdilo pristojnega diplomatskega ali konzularnega zastopnika njegove države. Člen 17. — Oblastvo, ki je pristojno, izdajati potrdila o siromašnosti, sme zahtevati priobčila o prosilčevem imovinskem stanju od oblastva druge stranke pogodnice. Oblastvo, ki naj odloči o prošnji za priznanje si- romaške pravice, je upravičeno, v mejah svoje urad¬ ne oblasti preskusiti predložena potrdila in priobčila. Sedmo poglavje. — Overavl jan je in dokazna moč listin. Člen 29. — Za listine, ki jih je sestavilo, izdalo ali overovilo sodišče, ali za listine, ki prihajajo od vrhovnega ali drugega centralnega ali njima enakega upravnega oblastva ene stranke pogodnice, ni treba ob njih uporabi pri sodiščih in varstvenih ob- lastvih na ozemlju druge stranke pogodnice nobene druge overovitve, če so opremljene z uradnim peča¬ tom. Listine, ki SO' jih sestavili ali overovili javni belež- niki (notarji), overavlja sodišče, če naj se upora¬ bijo po prvem odstavku. Za sodne listine se smatrajo tudi odpravki, ki jih je podpisala sodna pisarna, če njen podpis zadošča po zakonih one stranke pogodnice, na katere ozem¬ lju je sodišče. Tej pogodbi se priloži seznam centralnih obla- stev, ki jih je upoštevati po prvem odstavku. Even¬ tualne poznejše spremembe se bodo priobčevale vzajemno. Člen 30. — Dokazna moč javnih listin, ki so se¬ stavljene na ozemlju ene stranke pogodnice, kakor tudi trgovinske knjige, ki-se vodijo na tem ozemlju, se ravna pri postopku pred sodišči druge stranke pogodnice po zakonih države, kjer so sestavljene 701 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. ali kjer ise vodijo; toda ne sme se jim nikoli pri¬ znati v večji meri, nego je to dopustno po zakonih države, kjer se vrši sodni postopek. Deveto poglavje. — Pravna priobčila in potrditve pravnih predpisov. Člen 32. — Ministrstvi pravde strank pogodnic dajeta drugo drugemu na prošnjo priobčila o prav¬ nih predpisih, ki veljajo na ozemlju njiju države. V prošnji se mora točno označiti, o katerih prav¬ nih predpisih je treba dati priobčila ali katerih besedilo je treba potrditi. Deseto poglavje. — Spori o zakonskem rojstvu otrok. Člen 33. — Spori o zakonskem rojstvu otrok pri¬ padajo oblastveni one stranke pogodnice, katere dr¬ žavljan je oseba, zoper katero je tožba naperjena. Pravnoveljavne sodbe teh oblastev se priznavajo na ozemlju druge stranke pogodnice. Enajsto poglavje. — Sodbe o zakonskih stvareh. Člen 34. — C) veljavnosti zakona, o razvezi in ločitvi od mize in postelje so pristojna odločati iz¬ ključno oblastva one države, katere državljana sta zakonca ob času, ko se vloži tožba ali prošnja; če imata zakonca ob tem času različno državljanstvo, so pristojna izključno oblastva one države, ki sta ji zakonca skupaj nazadnje pripadala. Če sta zakonca spremenila državljanstvo, sme biti okolnost, ki je nastala pred to spremembo, razlog ločitve ali razveze samo, ako je ta dopuščala ločitev ali razvezo tudi po pravu, ki je prej veljalo zanju. Pravnoveljavne odločbe oblastev, imenovanih v prvem odstavku, se priznavajo na ozemlju druge stranke pogodnice. Čl. 34 jugoslovanska sodišča niso pristojna, raz¬ vezati zakon češkoslovaških državljanov. Takšno pravnomočno sodbo razveljavi na predlog ministra pravde kasačijsko sodišče po § 40 opp. (Novi Sad z dne 8. aprila 1938., Pravni Život 1938, 145.) 702 Italija. 6) Italija. a) Sporazum o pravni in sodni zaščiti državljanov. (Zakon z dne lt. marca 1930., Sl. N. 42—XI/63, Sl. L. 134.) Prvo poglavje. — Pravna zaščita državljanov. Člen 1. — Državljani vsake visoke stranke po¬ godnice uživajo na ozemlju druge stranke pogodnice glede zakonske in sodne zaščite svoje osebe in svoje imovine iste pravice kakor domorodci. V ta namen imajo prost pristop k sodiščem ter smejo nastopati pred njimi ob istih pogojih in istih formalnostih ka¬ kor domorodci, zlasti tudi glede sodne pomoči in kavcije iudicatum solvi. Člen 2. — Potrdilo o siromaštvu morajo izdati za pripadnike obeh visokih strank pogodnic oblastva prosilčevega stanovališča ali, če tega ni, oblastva pro- silčevega bivališča. Če ta oblastva ne pripadajo eni držav pogodnic, sme izdati potrdilo o siromaštvu diplomatski ali kon¬ zularni agent države, kateri prosilec pripada. Če prosilec ne biva v državi, v kateri se je podala prošnja, overovi potrdilo o siromaštvu brez stroškov diplomatski ali konzularni agent države, v kateri se mora potrdilo o siromaštvu predložiti. Oblastvo, ki je pristojno, izdati potrdilo o siro¬ maštvu, sme poizvedovati o prosilčevem imovinskem stanju pri oblastvih druge stranke pogodnice. Oblastvo, ki odloči o prošnji za priznanje siro- maške pravice, je upravičeno, preskusiti v mejah svoje uradne pristojnosti potrdila in obvestila, ki so mu bila predložena. Člen 3. — Stranka, kateri se je od pristojnega ob¬ lastva ene stranke pogodnice priznala siromaška pra¬ vica, uživa to ugodnost tudi pred sodišči druge stranke pogodnice, ob vseh pravdnih dejanjih, ki se nanašajo na isti pravni spor. Člen 4 . — Obsodbe na pravne stroške, izdane v eni državi pogodnici zoper tožilca ali intervenienta, 703 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. pripadnika druge stranke pogodnice, se proglase za izvršljive brezplačno po pristojnem oblastvu druge države pogodnice na prošnjo, vloženo od prizadete stranke po ministrstvu pravde ali, če to gre, nepo¬ sredno. Isto pravilo se uporablja na sodne odločbe, s ka¬ terimi se odredi naknadno znesek pravdnih stroškov. Člen 5. — Odločbe o pravdnih stroških se proglase za izvršljive, ne da bi se stranke zaslišale, toda obso¬ jeni stranki ostane nedotakljiva pravica do nak¬ nadne pritožbe, skladno z zakonodajo države, v kateri se izvršba opravlja. Oblastvo, ki je pristojno, odločati o zahtevi za iz¬ vršbo, mora preskusiti samo: 1. ali izpolnjuje odpravek odločbe po zakonih dr¬ žave, kjer se je izrekla odločba, vse pogoje, potrebne za njegovo avtentičnost; 2. ali je odločba po istih zakonih postala pravno¬ močna. Da se izpolnita pogoja, predpisana v 2. odstavku, točkah 1. in 2., zadošča izjava pristojnega oblastva proseče države, da je odločba postala pravnomočna. Pristojnost tega oblastva potrdi ministrstvo pravde proseče države. Drugo poglavje. — Vzajemna pomoč sodnih oblastev. Člen 6. — Sodna oblastva visokih strank pogodnic občujejo med seboj po ministrstvu pravde dotičnih držav v vsem, kar se nanaša na priobčevanje spisov in dopošiljanje zaprosil v civilnih, trgovinskih in ka¬ zenskih stvareh. Vendar smejo v civilnih in trgovinskih stvareh, kadar je posebno nujno in opravičeno, sodna oblastva občevati med seboj neposredno. Sodna oblastva kraljevine Italije, podrejena apela- cijskima sodiščema v Trstu in Zadru, in sodna oblast¬ va Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, podrejena višjim sodiščem v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sara¬ jevu, smejo občevati med seboj neposredno, brez po¬ sredovanja ministrstva, v svojem jeziku v vseh civil¬ nih, trgovinskih in kazenskih stvareh. 704 Italija. Člen ?. — Sodna oblastva vsake države pogodnice smejo sestavljati v jeziku svoje države zaprosila in akte, ki se omenjajo v predhodnem členu. Vendar je priložiti v primerih, navedenih v dru¬ gem odstavku predhodnega člena, aktu in zaprosilu prevod v državnem jeziku zaprošenega oblastva. Člen 8. — Vročitve in zaprosila se izvršujejo po zakonih zaprošene države. Vendar se smejo izvršiti vročitve v civilnih in tr¬ govinskih stvareh na prošnjo po' posebni obliki, samo če ta oblika ne nasprotuje zakonom zaprošene države. Ob istih pogojih se smejo izvršiti po posebni obliki tudi zaprosila v civilnih in trgovinskih stvareh na zahtevo prosečega oblastva. Proseče oblastvo mora biti, če to zahteva, obve¬ ščeno o dnevu in kraju, kdaj in kje se njegovo za¬ prosilo izvrši, da je prizadetim strankam mogoče pri¬ sostvovati. Člen 9. — Spisi, ki dokazujejo vročitve in izvr¬ šitev zaprosil, se pošiljajo po ministrstvu pravde za¬ prošene države ministrstvu pravde proseče države. Člen 10. — Izvršitev zaprosila se sme odkloniti samo: 1. če v zaprošeni državi izvršitev zaprosila ne spada v pristojnost sodnega oblastva; 2. če smatra država, na katere ozemlju naj se izvr¬ šitev opravi, da utegne ta motiti javni red ali kršiti notranje javno pravo. Ce zaprošeno oblastvo za rešitev ni pristojno, po¬ šlje zaprosilo po službeni dolžnosti pristojnemu sod¬ nemu oblastvu iste države, po predpisih zakonodaje v tej državi, ki obvesti o tem, če treba, ministrstvo proseče države. Člen 11. — V civilnih in trgovinskih stvareh je pridržana vsaki visoki stranki pogodnici pravica, vro¬ čati spise prizadetim strankam, dotičnim državljanom, neposredno po pošti ali po lastnih diplomatskih ali konzularnih agentih. 705 45 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. Člen 12. —■ Izvršitev vročb in zaprosil v civilnih in trgovinskih stvareh ne sme povzročati plačila ka¬ terih koli taks ali stroškov. Vendar je zaprošena država upravičena, zahtevati od proseče države povračilo plačanih pričnin in izve¬ denskih pristojbin, kakor tudi stroškov, povzročenih zbog posredovanja uradne osebe, ki je bilo potrebno, ker priče prostovoljno niso hotele priti, ali stroškov, ki jih povzroči eventualna uporaba posebne oblike za izvršitev vročbe ali zaprosila. Člen 13. — V kazenskih stvareh sme zahtevati sodno oblastvo z zaprosilom od drugega sodnega ob- lastva, da se mu priobčijo dokazni predmeti (pieces de conviction) ali dokumenti, ki so pri oblastvih za¬ prošene države. Zaprosilu je ugoditi, razen če temu nasprotujejo posebni razlogi, toda proti obvezi, da se predmeti in dokumenti v najkrajšem času vrnejo. Člen 14. — Če je v kazenski pravdi potrebno, da prideta priča ali izvedenec osebno, se pošlje pozivnica sodnega oblastva po poti, ki je s to konvencijo pred¬ pisana in se vroči po zaprošeni državi, če temu ne nasprotujejo posebni razlogi. Stroški za prihod obre¬ menjujejo prosečo državo. V pozivnici se mora označiti znesek, ki se izplača za stroške potovanja in bivanja, kakor tudi znesek predjema na vso to vsoto, ki ga da zaprošena država priči ali izvedencu proti povračilu po proseči državi. Priča ali izvedenec, najsi je državljan katere koli države, ki hoče priti pred sodno oblastvo proseče dr¬ žave, se tam ne sme preganjati ali zapreti zaradi prejšnjih dejanj in obsodb, tudi ne iz katerega koli naslova zaradi udeležbe pri dejanjih, ki so predmet pravde, v kateri je bilo odrejeno njegovo zaslišanje za pričo ali izvedenca, a to v času, ki je potreben v ta namen in za povratek v domovino. Če je oseba, ki se nje pristop zahteva, v zaporu druge države pogodnice, se sme od le-te zahtevati, da jo začasno izroči proti temu, da ji bo v najkrajšem času zopet izročena. 706 Italija. V tem primeru je potreben pristanek dotične ose¬ be, ako ni državljan proseče države. Člen 15. — Če je državljan ene visoke stranke po- godnice obsojen zaradi kaznivega dejanja v kazen na prostosti na ozemlju druge stranke pogodnice, se ta obvezuje, priobčiti po poti, predpisani s to kon¬ vencijo, izpisek iz odločbe sodnemu oblastvu države, kateri obsojenec pripada. Cleu 16. — Stroški, povzročeni z izvršitvijo zaprosil v kazenskih stvareh, obremenjujejo zaprošeno vlado. Vendar gredo stroški, povzročeni z dokazom po izvedencih, proseči državi v breme. Tretje poglavje. — Končne odredbe. Člen 17. — Ministrstvo pravde vsake stranke po¬ godnice priobčuje na uradno zahtevo sodnega ob- lastva druge stranke pogodnice besedilo zakonov, ki veljajo na njenem ozemlju, in daje po potrebi ob¬ vestila o spornem pravnem vprašanju. V prošnji je točno označiti pravno vprašanje, o katerem je treba dati obvestila. Člen 18. — Javne listine, ki jih sestavi na ozemlju ene visoke stranke pogodnice pristojno javno ob- lastvo in ki so opremljene z uradnim pečatom, imajo na ozemlju druge stranke pogodnice, kolikor gre za avtentičnost, isto veljavo, kakor tam izdane javne li¬ stine, ne da bi jih bilo treba po diplomatski ali kon¬ zularni poti overovljati. Člen 19. — Za privatne listine, izdane na ozemlju ene stranke pogodnice, ki so overovljene od pristoj¬ nega oblastva ali javnega notarja, ni treba diplomat¬ ske ali konzularne overovitve. b) Dopolnilni sporazum k rimskemu sporazumu z dne 6. aprila 1922. o odnošajih med sodnimi oblastvi (zakon z dne 8. oktobra 1928., Sl. N. 266—LXXXVII D/420, Ur. L. 74 iz 1. 1929). Čl. 1 . — Sodna oblastva kraljevine Italije na ozem¬ ljih, dodeljenih Italiji z rimskim sporazumom z dne 707 • 45 ’ Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. 24. januarja 1924., kakor tudi ona, ki so podrejena apelacijskima sodiščema v Trstu in Zadru, na eni strani in sodna oblastva Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, podrejena višjim sodiščem v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sarajevu, na drugi strani, smejo občevati neposredno med seboj v svojem lastnem je¬ ziku v vseh stvareh civilne, trgovinske in kazenske narave, ne da bi posredovalo ministrstvo. c) Sporazum o odvetnikih z dne 20. julija 1925., (zakon isti kakor pod b). Cl. 1. — Odvetnikom, ki se jim je na podstavi' op¬ cije, izvršene po čl. 7 rapallske pogodbe in čl. 45 in 46 konvencije za obči sporazum, podpisan v Rimu dne 23. oktobra 1922., priznalo državljanstvo kraljevine Italije in ki so izvrševali prej svoj poklic ter bivali na ozemlju nekdanje kraljevine Dalmacije, dodelje¬ nemu Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi odvetnikom, ki izvolijo državljanstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po sporazumu o prido¬ bitvi državljanstva na Reki, katerega sta podpisali visoki stranki pogodnici na današnji dan, in ki so izvrševali prej svoj poklic ter bivali na nekdanjem ozemlju Reke, dodeljenemu kraljevini Italiji, se pri- poznava pravica, izvrševati svoj poklic kot odvetniki in zastopniki pri sodnih in administrativnih oblastvih, ki imajo svoj sedež na navedenih mestih. — Ista pra¬ vica se pripoznava, kolikor se tiče izvrševanja odvet¬ niškega in zastopniškega poklica pri sodnih in admi¬ nistrativnih oblastvih, ki imajo sedež na ozemlju Za¬ dra, dodeljenemu kraljevini Italiji, odvetnikom, ki so pridobili državljanstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po prej veljavnih odredbah in ki so prej izvrševali svoj poklic ter bivali na omenjenem ozem¬ lju. — Izven teh ozemelj se priznavajo omenjeni od¬ vetniki pri dotičnih višjih stopnjah kakor tudi pri specialnih sodiščih vedno, kadar gre za rekurž, priziv, revizijo, redno ali izredno pritožbo. — Eventualne omejitve zagovorniške pravice pred vrhovnim ali ka- sacijskim sodiščem kakor tudi potreba prisotnosti od¬ vetnika, ki izvršuje svoj poklic na sedežu tega sodi¬ šča, so določena z občim zakonom. 708 Ogrska. Čl. 3. — Odvetniki, ki izpolnjujejo pogoje, dolo¬ čene v čl. I, ter zahtevajo, naj se jim dovoli izvrše¬ vanje njih poklica, ki so ga ustavili kasneje nego dne 3. novembra 1918., se morajo pokoravati vsem odredbam zakonov, ki veljajo za odvetnike, držav¬ ljane Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali kra¬ ljevine Italije, in ki ne nasprotujejo prednjim čle¬ nom. — Priseči morajo pred apelacijskim sodiščem, da se bodo ravnali po državnih zakonih in po svojih profesionalnih dolžnostih. V vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njih* poklic, spadajo pod jurisdikcijo lo¬ kalnih oblastev; vsako drugo oblastvo je izključeno. 7 ) Ogrska. Konvencija o izvestnih vprašanjih civilnega postopka in zasebnega prava. (Zakon z dne 24. februarja 1930., Sl. N. 236—LXXXII/505, Sl. L. 263.) Prvo poglavje. — Pristop k sodiščem. Člen 1. — Državljani pogodbenih strank so upra¬ vičeni, zahtevati in braniti svoje pravice pred sodišči druge pogodbene stranke, in to tudi zoper državljane te druge stranke. Sodišča pogodbenih strank morajo uporabljati zanje isto postopanje, kakor ga uporab¬ ljajo v takih zadevah za lastne državljane. Ta konvencija nikakor ne derogira veljavnih od¬ redb o jezikih, ki se morajo uporabljati glede na lastne domačine. Drugo poglavje. — Sodna in skrbstvena pomoč. Odnošaji med oblastvi. Člen 2. — Obe pogodbeni stranki si nudita na zahtevo vzajemno pomoč v sodnih in izvensodnih po¬ slih civilnih in trgovinskih zadev, pod katerimi je razumeti tu tudi posle varuštva in skrbstva. Če zaprošeno oblastvo ni pristojno, izroči zapro¬ silo uradoma pristojnemu oblastvu svoje države in obvesti o tem istočasno proseče oblastvo. Prošnje za vročitve in prav tako zaprosila se po¬ šiljajo preko ministrstva pravde proseče stranke mi¬ nistrstvu pravde zaprošene stranke, izvzemši prošnje 709 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. ali priobčila, ki prihajajo od ogrskih skrbstvenih ob- lastev, ali ki so naslovljena na ta oblastva, katera je treba glede Ogrske pošiljati preko kraljevskega ogr¬ skega ministrstva za notranje posle. Prevod in legalizacija prošenj za vročitve in zaprosil. Člen 3. — Prošnje za vročitve in zaprosila ni treba legalizirati, morajo pa biti opremljene s pečatom pro¬ sečega oblastva. Te prošnje in zaprosila in prav tako njih priloge morajo biti opremljene za kraljevino Ju¬ goslavijo s srbskim, francoskim ali nemškim prevo¬ dom, za Ogrsko z ogrskim, francoskim ali nemškim prevodom, če niso ti spisi sestavljeni v enem izmed teh jezikov ali v jeziku zaprošenega oblastva. Ti pre¬ vodi morajo biti bodisi uradni, ali pa sestavljeni ali legalizirani od zapriseženega tolmača proseče stranke in opremljeni z njegovim podpisom in njegovim urad¬ nim pečatom; dodatna legalizacija teh spisov ni po¬ trebna. Akti, s katerimi se dokazuje, da je bila izvršena vročitev ali v katerih je navedena okolnost, ki je preprečila to izvršitev, odgovori na zaprosila in akti, ki so bili sestavljeni ob izvršitvi zaprosila, in prav tako njih priloge se opremijo s prevodi samo na za¬ htevo proseče stranke in proti povračilu stroškov za te prevode. Vsebina prošenj za vročitve in zaprosil. Člen 4. — Prošnja za vročitev mora vsebovati označbo oblastva, ki pošilja spis, ime in lastnost strank, naslov prejemnika in naravo predmetnega akta. V zaprosilih je treba označiti predmet prošnje in po potrebi navesti kratek popis predmeta in tudi označiti imena, poklic, prebivališče, sedež ali kraj bi¬ vanja strank. Oblika izvršitve in postopek z zaprosili. Člen 5. •— S prošnjami za vročitve in z zaprosili se postopa v skladu z zakoni zaprošene stranke. Vendar pa se sme na zahtevo prosečega oblastva izvesti ta postopek v posebni obliki pod pogojem, da ne nasprotujejo temu zakoni zaprošene stranke. 710 Ogrska. Pristojno oblastvo se poslužuje pri izvrševanju za¬ prosila istih prisilnih sredstev, kakor jih uporablja pri zaprosilih oblastev v svoji lastni državi ali pri prošnjah, ki jih je vložila z istim namenom ena iz¬ med prizadetih strank. Prosečemu oblastvu se naznani, če to zahteva, čas in kraj izvršitve zaprošenega ukrepa, da se omogoči prizadetim udeležba pri izvršitvi. Spis, ki ga je treba vročiti. Člen 6. — Če je treba vročiti spis v obliki, ki jo določa za podobne vročitve zakonadaja zaprošene stranke, se sestavi v službenem jeziku te stranke, ali pospremi s prevodom v tem jeziku. V nasprotnem pri¬ meru se sme zaprošena stranka omejiti na to, da iz¬ vrši vročitve z izročitvijo spisa prejemniku, ki ga prostovoljno sprejme. Zavračanje prošenj za vročitve in zaprosil. Člen 7. — Izvršitev vročitev je moči odkloniti sa- mo takrat, kadar pogodbena stranka, na katere ozem¬ lju bi se morala izvršiti, ugotovi, da bi mogla po 1 svoji naravi ogražati njene suverenske pravice ali njeno varnost. Raze-n tega je moči odkloniti izvršitev zaprosil, če zaprošeni ukrep ne spada v pristojnost sodišč ali skrbstvenih oblastev. Zaprošena stranka mora obvestiti nemudoma drugo stranko z navedbo razlogov, da je bila prošnja za vročitev ali zaprosilo zavrnjena. Dokaz o izvršitvi vročitve. Člen 8. — Izvršitev vročitve se dokaže bodisi z datiranim in legaliziranim recepisom, izdanim od pre¬ jemnika, ali pa s potrdilom oblastva zaprošene stran¬ ke, v katerem se ugotovi izvršitev, oblika in datum vročitve. Če je bil spis, ki se naj ..priobči, vročen v dveh iz¬ vodih. je treba prilepiti recepis ali potrdilo na enega izmed izvodov ali pa ga priložiti izvodu. 711 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. Stroški pomoči. Člen 9. — Za izvršitev vročitev in zaprosil se ne zahteva nobena pristojbina ali kakršno koli povračilo stroškov, izvzeti so stroški za priče in izvedence, ki jih je krila zaprošena stranka, in prav tako tudi iz¬ datki, povzročeni z zahtevo, da se uporabi jrosebna ob¬ lika postopka. Oblastvo ne sme odreči pomoči iz razloga, da niso bili stroški, katerih povračilo je obvezno po prvem odstavku tega člena, dejansko vnaprej založeni, iz- vzemši primer, kadar se sme zahtevati za ista uradna dejanja od lastnih državljanov poprejšnja založitev stroškov. Poštne stroške trpi pošiljajoče oblastvo. Tretje poglavje. Oprostitev varščine in zalaganje stroškov. (Cautio judieatum solvi.) Člen 10. — Od državljanov ene izmed pogodbenih strank, ki imajo svoje prebivališče na ozemlju druge pogodbene stranke in nastopijo kot tožitelji ali in- tervenienti pred sodišči te stranke, se ne sme zahte¬ vati nobena varščina (cautio judieatum solvi), niti de¬ pozit, pa naj bi to bilo pod kakršnim koli naslovom, iz razloga, da so inozemci, ali da nimajo prebivališča ali stanovališča v državi. Člen 11. — Izvršljive sodbe o pravdnih stroških in izdatkih, ki so bile izrečene od sodišč ene izmed pogodbenih strank zoper tožitelje ali interveniente, oproščene varščine (cautio judieatum solvi) ali zalo- žitve na podstavi člena 10 ali zakona one države, kjer je bila tožba vložena, se morajo na zahtevo, odposlano preko ministrstva pravde, brezplačno izvršiti po pri¬ stojnem oblastvu in po zakonih druge pogodbene stranke in to brez predhodnega zaslišanja prizadetih strank. Okolnost, da je sodba postala izvršljiva, potrdi pristojno oblastvo proseče stranke. Izvršilni predlog mora biti opremljen z izrekom zgoraj omenjene sodbe; glede tega predloga, njegovih 712 Odrska. prilog in prav tako glede potrdila, omenjenega v prejšnjem odstavku, se uporabljajo smisloma odredbe člena 3. Ista pravila se uporabljajo tudi za sodne odločbe, s katerimi se naknadno določi znesek pravdnih stro¬ škov. Četrto poglavje. — Brezplačna sodna pomoč. Člen 12. — Državljani ene izmed pogodbenih strank uživajo dobroto brezplačne sodne pomoči na ozemlju druge stranke po predpisih, ki veljajo za njene lastne državljane. Stranka, ki ji je bila priznana siromaška pravica, uživa to dobroto v vseh delih postopka, ki se nana¬ šajo na isti predmet, tudi pred sodnimi oblastvi druge pogodbene stranke. Glede taks, povzročenih s temi sodnimi dejanji, se uporabljajo odredbe čl. 9. Člen 13. — Potrdilo o siromaštvu morajo izdati ob- lastva kraja, kjer prosilec redno prebiva, ob pomanj¬ kanju tega pa oblastva kraja, kjer se dejansko mudi. Ako prosilec ne stanuje na ozemlju pogodbenih strank, zadostuje potrdilo diplomatskega ali konzu¬ larnega zastopnika njegove države. Člen 14. — Oblastvo, ki je pristojno za izdajanje potrdila o siromaštvu, sme zahtevati podatke o imo- vinskem stanju prosilca pri oblastvu druge pogodbene stranke. Oblastvo, ki je poklicano rešiti prošnjo, s katero se zahteva brezplačna sodna pomoč, ohrani v mejah svoje pristojnosti pravico, kontrolirati potrdila in po¬ datke, ki jih je prejelo. Peto poglavje. — Odredbe, ki se nanašajo na haaško konvencijo o civilnem postopku z dne 17. julija 1905. Člen 15. — Če pristopi kraljevina Jugoslavija k haaški konvenciji o civilnem postopku z dne 17. ju¬ lija 1905., soglašajo pogodbene stranke, da naj ta kon¬ vencija, čim stopi v veljavo napram kraljevini Jugo¬ slaviji, nadomesti odredbe členov I do 14 te konven¬ cije, izvzemši one odredbe teh členov, ki so povolj- 713 Doti. II. Mednarodna pravna pomoč. nejše za olajšanje občevanja med oblastvi in korist¬ nejše za zasebne stranke. Sedmo poglavje. — Legalizacija in dokazna moč listin. Člen 23. — Listine, ki so bile sestavljene ali lega¬ lizirane od sodišč ali raznih ministrstev ene izmed pogodbenih strank in so opremljene z uradnim pe¬ čatom, so oproščene ob njih uporabljanju pred sodišči ali oblastvi druge stranke vsake legalizacije. Listine, ki so jih izdali notarji, morajo biti, če se hočejo uporabljati v smislu prejšnjega odstavka, le¬ galizirane od sodišča one države, kjer prebiva ta notar ali funkcionar. Člen 24. — Javne listine in prav tako tudi trgovin¬ ske knjige, ki so bile sestavljene ali se vodijo na ozemlju ene izmed pogodbenih strank, imajo ob njih uporabljanju pred sodišči ali oblastvi druge stranke isto dokazno moč, kot jo imajo one, ki so bile se¬ stavljene ali se vodijo na ozemlju te druge stranke. Deveto poglavje. — Priobčevanje ali potrjevanje pravnih norm. Člen 26. —- Ministrstva pravde pogodbenih strank si bodo vzajemno priobčevala pravne norme, ki ve¬ ljajo na ozemlju njih države. Zadevne prošnje morajo vsebovati točno označbo norm, katerih priobčilo se zahteva, ali besedilo, čigar avtentičnost je potrditi. Deseto poglavje. — Spori o zakonskem rojstvu. Člen 27. — Spori o zakonskem rojstvu spadajo v pristojnost sodišč one pogodbene stranke, kjer ima otrok državljansko pravico. Odločbe, ki so bile izrečene v teh stvareh in so postale izvršljive, se priznavajo brez slehernih for¬ malnosti na ozemlju druge stranke. Enajsto poglavje. — Razveza zakona. Člen 28. — Pravica, odločati o veljavnosti (ničnosti) zakona, o razvezi zakona, ali o ločitvi zakona od mize 714 Poljska. in postelje spada v izključno pristojnost sodišč one pogodbene stranke, katere državljana sta zakonca v trenutku vložitve tožbe; če zakonca v tem trenutku nimata istega državljanstva, so pristojna sodišča one stranke, v kateri sta imela oba zakonca poslednjič istočasno državljanstvo. Če sta zakonca zamenjala državljanstvo, sme do¬ godek, ki se je odigral pred to spremembo, služiti za razlog razveze ali ločitve samo takrat, ako bi imel značaj razloga za razvezo ali za ločitev po zadnji zakonodaji, ki je bila skupna obema zakoncema. Odločbe o teh zadevah, ki so postale izvršljive, se bodo priznavale brez slehernih formalnosti na ozemlju druge države. 8) Poljska. Konvencija o pravnih razmerjih državljanov z dne 4. maja 1923. (Zakon z dne 8. oktobra 1928., Sl. N. 302 — XCIX/508, Ur. L. 182/1929.) I. d e 1. Civilne stvari. Prvo poglavje. — Pravna zaščita v civilnih stvareh. Člen t. — Kar se tiče civilnih stvari, uživajo dr¬ žavljani ene stranke pogodnice na ozemlju druge stranke glede svojih oseb in imovin isto zakonsko in sodno zaščito kakor pripadniki te države. V ta namen imajo svoboden pristop k sodiščem ter se smejo obra¬ čati nanje ob istih pogojih kakor pripadniki dotične države. Člen 2. — Nobena kavcija in nobena položitev, najsi bi bila kakršnega koli naziva, se ne sme nala¬ gati pripadnikom ene države pogodnice, češ, da so tujci ali da so brez prebivališča (domicila) ali biva¬ lišča v tej državi, ki pa imajo svoje prebivališče v eni teh držav in bi nastopili kot tožilci ali interve¬ nirali pred sodišči ene teh držav. 715 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. Isto pravilo se uporablja na vplačilo, ki bi se zahtevalo od tožilcev ali intervenientov zaradi zava¬ rovanja sodnih stroškov. Člen 3. — Obsodbe na plačilo sodnih stroškov, izrečene v eni državi pogodnici zoper tožilca ali in- tervenienta, oproščenega kavcije, položitve ali vplačila bodisi po členu 2, prvem in drugem odstavku, bodisi po zakonu države, v kateri se je spor začel, proglaša na prošnjo, učinjeno po diplomatski poti ali, če je to dopustno, vloženo neposredno od prizadete stranke, brezplačno za izvršljive pristojno oblastvo v drugi državi pogodnici. Isto pravilo se uporablja za sodne odločbe, s kate¬ rimi se odredi naknadno znesek sodnih stroškov. Sodnim odločbam v gorenjem smislu so zenačeni izpiski stroškov, predloženi od sodnih računovodij v mejah njih pristojnosti. Člen 4. — Odločbe glede sodnih stroškov postanejo izvršljive, ne da se zaslišijo stranke, izvzemši po¬ znejšo pritožbo obsojene stranke, po zakonodaji države, v kateri se izvršuje eksekucija. Oblastvo, ki je pristojno, odločati o zahtevi, da se sodba izvrši, mora samo preskusiti: 1. ali izpolnjuje po zakonu države, v kateri je bila obsodba izrečena, uradna kopija odločbe pogoje, po¬ trebne za njeno 1 polnoveljavnost; 2. ali je, po istem zakonu, odločba definitivna. Da se izpolnita gorenja pogoja, zadošča izjava pristojnega oblastva proseče države, da je odločba definitivna. Zahtevi morata biti priložena overovljen prevod vsebine dotične odločbe v uradnem jeziku zaproše¬ nega oblastva in izjava, da je odločba definitivna. Rečeni prevod mora biti overovljen od diplomatskega ali konzularnega predstavnika proseče države ali od zapriseženega tolmača proseče države ali zaprošene države. Vsaki stranki pogodnici je na izvoljo, poobla¬ stiti svoje sodnike, da vrše rečeno overovitev. Za službeni jezik smatra Poljska poljski jezik, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa srbsko- hrvatsko-slovenski jezik. 716 Poljska. Člen 5. — Pripadniki ene države pogodnice uži¬ vajo v drugi državi pogodnici ugodnost brezplačne sodne pomoči tako kakor pripadniki dotične države. Člen 6,— Potrdilo o siromaštvu morajo izdati obla- stva prosilčevega običajnega stanovališča ali, če tega ni, oblastva njegovega sedanjega stanovališča. Ge prosilec ne stanuje na ozemlju strank po- godnic, zadošča potrdilo njegovega pristojnega diplo¬ matskega ali konzularnega predstavnika. Člen 7. — Oblastvo, pristojno za izdajo potrdila o siromaštvu, sme zahtevati od oblastev druge države pogodnice obvestila o prosilčevem imovinskem stanju. Oblastvo, ki odloča o prošnjah za brezplačno sodno pomoč, obdrži v mejah svojih atribucij pravico, kon¬ trolirati potrdila in obvestila, ki se mu predlagajo. Stranka, ki je dobila od pristojnega oblastva ene stranke pogodnice siromaško pravico, uživa to ugod¬ nost prav tako v vseh aktih postopanja v isti stvari pred sodnimi oblastvi druge stranke pogodnice. Drugo poglavje. — Usluge v civilnih stvareh. I. Obče odredbe. Člen 8. — Stranki pogodnici se vzajemno zavezu¬ jeta, dajati na zahtevo druga drugi pomoč v civilnih in trgovinskih sporih kakor tudi v nespornih stvareh, in sicer z neposrednimi sporazumi med sodnimi oblastvi. Neposredno priobčevati zahteve za vročitev in za¬ prosila so pristojna vsa sodna oblastva, za spreje¬ manje teh aktov pa predsedniki sodišč prve stopnje. Po izvršitvi je treba poslati odgovor neposredno pro¬ sečemu oblastvu. Če je zaprošeno oblastvo nepristojno, se mora vročiti dotična zahteva po službeni poti pristojnemu oblastvu iste države. Člen 9. — Zahteve za vročitve in zaprosila se mo¬ rajo sestavljati v službeneijj jeziku proseče države. Zanje ni treba overovitve, pač pa se morajo opremiti z uradnim pečatom prosečega oblastva. 717 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. Listine, sestavljene zato, da bi se vršilo postopanje po zahtevi, kakor tudi ostali akti, ki se nanašajo na to, morajo biti spisani v službenem jeziku zaprošene države, v nasprotnem primeru se jim mora priložiti prevod v tem jeziku, overovljen od zapriseženega tolmača. Člen 10. — Zahteva mora obsezati: predmet in, kolikor je treba, kratek izpisek stvari kakor tudi označbo strank po imenih, svojstvih, domicilu in sta- novališču. — Zahteve za vročitev morajo obsegati še prejemnikov naslov in način, po katerem naj se vroče predloženi dokumenti. Člen 11. — Sodno oblastvo, ki postopa po dotični zahtevi, uporablja zakone svoje države, kolikor se nanaša na to formalno stran. Vkljub temu se ugodi zahtevi prosečega oblastva, da bi se vršil postopek po posebni obliki, samo če te oblike ne prepoveduje zakonodaja zaprošene dr¬ žave. Člen 12. — Vselej, kadar zaprošeno oblastvo ni izvršilo zahteve, mora o tem nemudoma obvestiti proseče oblastvo, ter navesti v primeru člena 20 raz¬ loge, iz katerih se je izvršitev zahteve odklonila, v primeru člena 8 pa oblastvo, kateremu se je zahteva odstopila. Člen 13. — Po zahtevah za vročitve in zaprosilih je postopati brez plačila taks ali stroškov kakršne koli vrste, razen dnevnic, ki se plačujejo pričam in izvedencem. Poštnino za korespondenco, ki izvira iz teh zahtev, trpi oblastvo, ki je izvršilo pošiljko. Člen 14. — Vselej, kadar morajo biti na podstavi te konvencije prevodi overovljeni od zapriseženega tolmača, gre vsaki stranki pogodnici pravica, prav tako pooblastiti svoje sodnike, da vrše to overovitev. II. Vročitve. Člen 15. — Akti, ki naj se vroče, morajo biti spi¬ sani v službenem jeziku zaprošene države ali v fran- 718 Poljska. coskem jeziku ali pa jim mora biti priložen prevod v enem teli jezikov, overovljen od zapriseženega tolmača. V' nasprotnem primeru se sme omejiti zaprošeno oblastvo na to, da izvrši vročitev z oddajo akta na¬ slovniku, ki ga sprejme prostovoljno. Člen 16. — Izvršitev vročitve se sme odkloniti samo, če smatra država, na katere ozemlju naj bi se izvršila, da to nasprotuje njeni suverenosti ali njeni varnosti. Člen 17. — Za dokaz, da se je vročitev izvršila, služi ali recepis, datiran in overovljen od naslovnika, ali pa potrdilo oblastva zaprošene države o istinitosti, obliki in datumu vročitve. Če se pošlje akt, ki ga je vročiti v dveh izvodih, mora biti recepis ali potrdilo na enem teh izvodov ali pa mu ga je treba priložiti. Člen 18. — Vsaki stranki pogodnici je na izvoljo, vršiti po svojih diplomatskih ali konzularnih pred¬ stavnikih vročitve svojim državljanom, ki so na ozem¬ lju druge stranke, ne da bi rabila prisilna sredstva. III. Druge zahteve sodne narave. Člen 19. — Sodno oblastvo, ki mu je zaprosilo po¬ slano, je primorano postopati po njem, uporabljaje ista prisilna sredstva kakor za izvršitev naloga obla- stev zaprošene države ali za izvršitev zahteve, ki bi jo vložila za to prizadeta stranka. Teh prisilnih sred¬ stev ni treba neizogibno uporabljati, če gre za to, da pridejo sporne stranke pred sodišče. Proseče oblastvo mora biti, če to zahteva, obve¬ ščeno o dnevu in kraju, kdaj in kje se bo vršilo postopanje po njegovi prošnji, da je prizadeti stranki mogoče prisostvovati. Člen 20. — Izvršitev zaprosilu se sme odkloniti samo, če ne spada v zaprošeni državi izvršitev zapro¬ sila v pristojnost sodnega oblastva, ali če smatra dr¬ žava, na katere ozemlju naj se izvršitev opravi, 719 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. izvršitev za tako, da nasprotuje njeni suverenosti ali njeni varnosti. Izročitev aktov in drugih dokumentov se sme tudi odkloniti, če nastane zaradi njih važnosti poseben dvom in če ministrstvo pravde pristane na to od¬ klonitev. Člen 21. — Ministrstvi pravde obeh držav pogodnic dajeta na zahtevo drugo drugemu obvestila o pravu, ki velja na njiju ozemljih. Četrto poglavje. — Zakonski otroci. Člen 34. — Spori, ki se nanašajo na zakonitost kakega otroka, spadajo v pristojnost oblastev one stranke pogodnice, katere državljan je ta otrok. Odločbe teh oblastev se priznavajo na ozemlju druge stranke pogodnice. Osmo poglavje. — Posebne klavzule o listinah. Člen 43. — Da je moči uporabiti listine, sestav¬ ljene in izdane od sodišč ene stranke pogodnice, na ozemlju druge stranke pogodnice, se ne zahteva za¬ nje, če so opremljene z uradnim pečatom sodišča, nikakršna overovitev. Prav to velja: 1. za listine intabulacijskega in depozitnega od¬ delka, kolikor nista obseženi te oblastvi v prvem od¬ stavku; 2. za menične proteste, ki jih sestavljajo notarji, sodni poslovodje ali sodni prijavilci. Člen 44. — Listine, sestavljene ali izdane od no¬ tarja, sodnega poslovodje ali sodnega prijavilca, iz- vzemši menične proteste (člen 46, drugi stavek, št. 2), morajo biti, da jih je moči uporabiti na ozemlju druge stranke pogodnice, opremljene z overovilom predsed¬ nika onega sodišča prve stopnje, v čigar območju opravlja svoje funkcije dotični notar, sodni poslovo¬ dja ali sodni prijavilec. 720 Poljska. Člen 45. — Na podoben način se uporabljata člena 45 in 44, kolikor gre za listine s privatnim podpisom, če je overovljen podpis od sodišča, notarja ali sod¬ nega poslovodje. Člen 46. — Da je moči uporabljati listine, sestav¬ ljene, izdane ali overovljene od enega izmed central¬ nih administrativnih oblastev ene države pogodnice, naštetih v priloženi specifikaciji kot dodatku, na ozemlju druge stranke pogodnice, ni treba zanje, če so opremljene z uradnim pečatom, rečenega oblastva, nobenega drugega overovila. Rečeno specifikacijo sme spremeniti ali dopolniti vsaka stranka pogodnica po pristanku obeh ministr¬ stev pravde. Listine, sestavljene, izdane ali overovljene od dru¬ gega administrativnega oblastva, razen od oblastev, naštetih v rečeni specifikaciji, morajo biti overov¬ ljene od enega izmed oblastev iz te specifikacije, ki je neposredno nadrejeno oblastvo, za katero gre. Člen 47. — Listine izdane na podstavi matičnih knjig od matičnih oblastev ene stranke pogodnice, morajo biti opremljene samo z overovilom pristoj¬ nega sodišča ali administrativnega oblastva prve stop¬ nje, pod čigar kontrolo spada matičar. Izpiski iz cerkvenih knjig, opremljeni s pečatom cerkve, morajo biti opremljeni, kolikor ne spadajo pod predpise prvega odstavka, z overovilom in potrdi¬ lom sodišča, pristojnega ratione loči, da je bil njih izdatelj pooblaščen za to. Člen 48. — Overovljeni prepisi listin morajo biti, da jih je moči uporabiti na ozemlju druge stranke pogodnice, izdani od istih uradov, ki so sestavili ali izdali originalne listine. Če predpisujejo gorenje od¬ redbe še posebno overovilo, se to prav tako zahteva za overovljeni prepis. Če oblastva, ki je sestavilo ali izdalo listino, ni več, mora overoviti kopijo pristojno oblastvo, ki je nado¬ mestilo prejšnjo oblastvo. Če tudi tega oblastva ni več, mora izvršiti overo¬ vitev ministrstvo za notranje posle. 721 4(i Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. 9) Turčija. Konvencija o vzajemnih odnošajih v sodnih civilnih in trgovinskih stvareh. (Zakon z dne 7. avgusta 1936., SL N. 263—LXV/660, Sl. L. 782.) I. poglavje. Sodna zaščita. Člen 1 . — 1 . Državljani vsake države pogodnice so deležni na ozemlju druge države glede zakonske in sodne zaščite svoje osebe in svoje imovine istega postopka kakor domorodci. 2. V ta namen imajo prost pristop k sodiščem in smejo nastopati pred sodišči po istih pogojih in ob istih obličnostih kakor domorodci. Člen 2. — 1. Nobena varščina in noben polog ka¬ kršnega koli naziva se ne sme nalagati bodisi zaradi tega, ker so tujci, bodisi ker nimajo prebivališča ali bivališča v državi, domorodcem ene države pogodnice, ki imajo svoje prebivališče v eni obeh držav in ki nastopajo kot tožitelji ali intervenienti pred sodišči druge države. 2. Isto pravilo velja glede predjema, ki bi se moral zahtevati od tožiteljev ali intervenientov zaradi za¬ varovanja sodnih stroškov. Člen 3. — 1 . Obsodbe na pravdne stroške in iz¬ datke, izrečene na ozemlju ene države pogodnice zo¬ per tožitelja ali intervenienta, oproščenega varščine, pologa ali predjema po členu 2 ali pa po zakonih tiste države, kjer se je tožba vložila, izreče brezplač¬ no za izvršljive pristojno oblastvo druge države po¬ godnice. 2. Zahteva se mora podati po diplomatski poti. 3. Isto pravilo velja za sodne odločbe, s katerimi se določi znesek pravdnih stroškov pozneje. Člen 4. — 1 . Odločbe o stroških in izdatkih, o katerih govori člen 3, se izrečejo za izvršljive, ne da bi se zasliševale stranke, toda s pravico do poznejše pri¬ tožbe obsojene stranke, skladno z zakonodajo tiste države, v kateri se zahteva izvršba. Turčija. 2. Oblastvo, ki je pristojno odločiti o zahtevi, naj se izda izvršilna klavzula, se omeji na to, da preskusi: a) ali je postala odločba po zakonu tiste države, kjer je bila obsodba izrečena, izvršljiva; b) ali je za izrek odločbe priložen prevod, ki je napravljen v jeziku zaprošene države ali pa v fran¬ coskem jeziku in ki ga je overovil diplomatski ali konzularni zastopnik proseče države ali pa zaprisežen prevajalec proseče države ali zaprošene države. 3. Da se ugodi pogoju, predpisanemu v odstavku 2 a), zadošča izjava pristojnega oblastva proseče dr¬ žave, s katero se ugotavlja, da je postala odločba izvršljiva. Pristojnost tega oblastva potrdi najvišji funkcijo- nar sodne uprave te države. Izjava in potrdilo, ki se tu omenjata, morata biti prevedena po pravilu, da¬ nem v odstavku 2 b). 4. Oblastvo, ki je pristojno odločiti o predlogu, naj se izda izvršilna klavzula, določi, če stranka to obe¬ nem zahteva, znesek stroškov za potrdilo, prevod in overovitev, ki se omenjajo v odstavku 2 b). Ti stroški se smatrajo za pravdne stroške in izdatke. Člen 5. — Državljani ene države pogodnice so de¬ ležni na ozemlju druge države pogodnice sodne po¬ moči po istih pogojih kakor domačini. Člen 6. — l. Potrdilo o siromašnem stanju morajo izdati oblastva običajnega prosilčevega bivališča ali, če tega ni, oblastva tačasnega bivališča. 2. Če ne biva prosilec v državi, kjer se je podala prošnja za brezplačno sodno pomoč, overovi potrdilo o siromašnem stanju brezplačno diplomatski ali konzu¬ larni zastopnik države, v kateri naj se listina pred¬ loži. Če ne biva prosilec na ozemlju ene države pogod¬ nice, zadošča potrdilo, ki ga izda pristojni diplomatski ali konzularni zastopnik države, kateri prosilec pri¬ pada. Člen 7. — 1. Če biva prosilec v državi, v kateri se je podala prošnja za brezplačno sodno pomoč, si sme oblastvo, ki je pristojno izdati potrdilo o siromaš- '23 46 * Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. nem stanju, priskrbeti potrebna pojasnila o njego¬ vem gmotnem stanju od oblastev države, kateri pro¬ silec pripada. 2 . Oblastvo, kateremu je dolžnost odločiti o prošnji za brezplačno sodno pomoč, je v mejah svoje pri¬ stojnosti upravičeno kontrolirati potrdila in podatke, ki se mu dajejo, in zahtevati v zadostno pojasnitev dopolnilna obvestila. Člen 8. — Stranka, ki ji pripozna pristojno ob¬ lastvo ene države pogodniee pravico do sodne po¬ moči, ima to ugodnost za vsa pravdna dejanja, ki se nanašajo na isto stvar in se opravljajo pred sodnimi eblastvi druge države pogodniee po določbah te kon¬ vencije. Drugo poglavje. — Vzajemna pomoč sodnih oblastev. Člen 9 . — 1. V civilnih in trgovinskih stvareh se spisi, ki izhajajo od oblastev ene države pogodniee in ki so namenjeni osebam, ki bivajo na ozemlju druge države pogodniee, vročajo po diplomatski poti. Prošnja, ki obsega naziv oblastva, od katerega do- poslani spis izhaja, ime in lastnost strank, prejem¬ nikov naslov in značaj spisa, za katerega gre, mora biti napravljena v jeziku zaprošene države ali pa v francoskem jeziku. 2. Oblastvo, na katero je prošnja naslovljena, po¬ šlje po isti poti spis, s katerim se potrjuje oprava vro¬ čitve ali pa sporoča dejstvo, ki jo je preprečilo. Ob nepristojnosti ratione loči pošlje prošnjo po službeni dolžnosti pristojnemu oblastvu. Člen 10. — 1. Vročitev se opravlja po pristojnem oblastvu zaprošene države, fzvzeinši primere, nave¬ dene v odstavku 2, se sme omejiti to oblastvo na to, da opravi vročitev s tem, da izroči spis prejemniku, če le-ta izjavi, da ga je voljan sprejeti. 2. Na zahtevo prosečega oblastva opravi zaprošeno oblastvo vročitev v oblikah, predpisanih za podobne vročitve z njeno notranjo zakonodajo, ali pa v po¬ sebni obliki, če !e-ta ne nasprotu je njeni zakonodaji. Turčija. Člen 11. — Za dokaz o opravljeni vročitvi služi bodisi datiran ali overovljen prejemnikov recepis, bodisi potrdilo oblastva zaprošene države, s katerim se ugotavlja dejstvo, oblika in dan vročitve. Člen 12. — 1. V civilnih ali trgovinskih stvareh se sme obrniti sodno oblastvo ene države pogodnice po določbah svoje zakonodaje z zaprosilom do pristoj¬ nega oblastva druge države pogodnice in zahtevati, naj opravi v svojem področju kake poizvedbe in pa druga sodna dejanja. 2. Zaprosilo se vroči po diplomatski poti. Zaprosilu mora biti priložen prevod, ki je napravljen v jeziku zaprošene države ali pa v francoskem jeziku in ga je overovil diplomatski ali konzularni zastopnik proseče države ali pa zaprisežen prevajalec proseče države ali zaprošene države. Ob nepristojnosti ratione loči ga pošlje oblastvo, na katero je zaprosilo naslov¬ ljeno, po službeni dolžnosti pristojnemu oblastvu in obvesti o tem oblastvo, ki je bilo zaprosilo poslalo. Člen 13. — I. Sodno oblastvo, ki se mu pošlje za¬ prosilo, mu mora ustreči in uporabiti pri tem iste pri¬ silne odredbe, kakor ob izvedbi zaprosila oblastva svoje države. Uporaba teh prisilnih odredb pa ni ob¬ vezna, če gre za osebni prihod pravdnih strank. 2. Kar zadeva postopek, ki naj se uporablja, upo¬ rabi zaprošeno oblastvo ob izvedbi zaprosila za¬ kone svoje države; vendar je ustreči zahtevi proseče države, po kateri naj se postopa v kaki posebni ob¬ liki, če ne nasprotuje ta oblika zakonodaji zaprošene države. 3. Proseče oblastvo je na njegovo zahtevo obve¬ stiti o dnevu in kraju, kjer se bo zaprosilo izvajalo, da se tako omogoči interesirani stranki, da bi izvedbi prisostvovala. Člen 11. — Oprava vročitve ali izvedba zaprosila se sme odkloniti, če država, na katere ozemlju bi se to moralo izvršiti, spozna, da je to takšno, da bi bilo na škodo njeni vrhovnosti, njeni varnosti ali javnemu redu. Razen tega se sme izvedba zaprosila odkloniti tudi še, če ni ugotovljena avtentičnost listine ali če 725 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. ne spada izvedba zaprosila na ozemlju zaprošene dr¬ žave v pristojnost sodnega oblastva. Člen 15. — 1 . Oprava vročitve in izvedba zaprosil ne sme dati povod za nikakršno plačevanje stroškov ali taks kakršne koli vrste. 2. Vendar je zaprošena država upravičena, zahte¬ vati od proseče države povračilo odškodnin, plačanih pričam in izvedencem, kakor tudi stroškov, povzro¬ čenih z intervencijo državnega organa, ki se je opra vila zato, ker niso priče prostovoljno prišle, ali stro¬ škov. povzročenih z uporabo kake posebne oblike, v kateri se je opravila vročitev ali izvedlo zaprosilo. Člen 16. — 1. Vsaka država pogodnica je upravi¬ čena, opravljati vročitve po svojih diplomatskih ali konzularnih zastopnikih neposredno in brez sile svo¬ jim državljanom, ki so na ozemlju druge države po- godnice. 2. To velja tudi glede izvajanja zaprosil. 5. Če nastanejo težave pri uporabi tega člena, se je ravnati po določbah členov 9 in 12 te konvencije. Člen 17. — Ta konvencija se mora ratificirati in ratifikacija izmenjati v Beogradu, brž ko se to lahko zgodi. Člen 18. — Ta konvencija bo izvršljiva v treh mesecih po izmeni ratifikacij in ostane v veljavi šest let od tega dne dalje. Če ne notificira nobena stranka pogodnica šest mesecev pred koncem te dobe, da jo je namenjena opustiti, ostane konvencija obvezna do preteka šestili mesecev od dne, ko jo ta ali ona stranka pogodnica odpove. 10) Velika Britanija in Severna Irska. Konvencija o ureditvi vzajemne pomoči pri oprav¬ ljanju postopka v civilnih in trgovinskih stvareh, ki že teko ali ki utegnejo še teči pred sodnimi oblastvi. (Zak. z dne 6. maja 1937., Sl. N. 116—XXXV/252, Sl. L. 579.) (f/. fet /A - b. Velika Britanija in Severna Irska. I. Uvodne določbe. Člen 1. — a) Kolikor ni v tej konvenciji izrečno določeno kaj drugega, se uporablja samo na civilne in trgovinske stvari, vštevši tudi nepravdne stvari. b) V tej konvenciji se besede: 1. ..ozemlje ene (ali druge) visoke stranke pogod- nice“ morajo tolmačiti a) v razmerju proti Njegove¬ mu Veličanstvu kralju Velike Britanije, Irske in bri¬ tanskih prekmorskih dominionov, cesarju indijskemu, tako, da se razumejo z njimi Anglija in Wales in vsa ozemlja, kjer bo ta konvencija v veljavi zaradi razši¬ ritve po členu 17 ali pristopa po členu 18; b) v raz¬ merju proti Njegovemu Veličanstvu kralju Jugosla¬ vije pa je razumeti kraljevino Jugoslavijo. 2. „osebe“ smatrajo, da se nanašajo na fizične in pravne osebe; 3. „pravne osebe" smatrajo, da obsegajo tudi trgo¬ vinske družbe, delniške družbe, zadruge, društva in korporacije; 4. ..državljani visoke stranke pogodnice" smatrajo, da obsegajo tudi pravne osebe, ustanovljene ali pro- tokolirane po zakonih na ozemlju te visoke stranke pogodnice; 5. ..državljani ene (ali druge) visoke stranke po¬ godnice" smatrajo a) v razmerju proti Njegovemu Veličanstvu kralju Velike Britanije, Irske in britan¬ skih prekmorskih dominionov, cesarju indijskemu, da se tu razumejo vsi podložniki Njegovega Veličanstva, najsi prebivajo kjer koli. in vse osebe pod njegovo zaščito, b) v razmerju proti Njegovemu Veličanstvu kralju Jugoslavije pa vsi državljani kraljevine Jugo¬ slavije. II. Vročanje sodnih in izvensodnih spisov. Člen 2. — a) Če se naj vroče sodni ali izvensodni spisi, izdani na ozemlju ene visoke stranke pogod niče, na zahtevo sodnega oblastva s tega ozemlja osebam na ozemlju druge visoke stranke pogodnice, se smejo vročiti taki spisi naslovljencu katerega koli držav¬ ljanstva na kateri koli način; urejen v členih 3 in 4, v vseh primerih, ko je tak način vročitve priznan po zakonih proseče države. 727 D/ Državljani ene visoke stranke pogodnice, ki pre¬ bivajo zunaj ozemlja druge visoke stranke pogodnice, kjer postopek teče, niso zavezani, dati zavarovanje za pravdne stroške ali sodne pristojbine, če imajo na tem ozemlju nepremično imovino ali drugo imovino, ki ni lahko prenosna, ki pa zadostuje za pokritje teh stroškov in pristojbin. c) Razume se, da je tolmačenje izrazov „nepre- mična imovina" in „imovina, ki ni lahko prenosna", stvar, ki spada v izključno pristojnost sodišč visokih strank pogodnic. Siromaška pravica. Člen 13. — a) Državljani ene visoke stranke po¬ godnice so na ozemlju druge visoke stranke pogodnice glede siromaške pravice v postopku docela zenačeni z državljani le-te visoke stranke pogodnice. b) Določbe tega člena se uporabljajo enako na ka¬ zenske kakor tudi na civilne in trgovinske stvari, ne uporabljajo se pa na pravne osebe. Pripor zaradi dolgov. Člen 11. — a) Državljani ene visoke stranke po¬ godnice se ne smejo na ozemlju druge visoke stranke pogodnice dejati v pripor, ki bi bil izvršilno sredstvo zaradi dolgov ali preventivno sredstvo v primerih, ko bi to ne bilo dopustno zoper državljane druge visoke stranke pogodnice. 731 Velika Britanija in Severna Irska. b) Določbe tega člena se ne uporabljajo na prav¬ ne osebe. Obče določbe. Člen 15. — Kakršne koli težave, ki bi utegnile na¬ stati v zvezi z uporabo te konvencije, se urede po diplomatski poti. Člen 16. — Ta konvencija, katere angleško in ju¬ goslovansko besedilo sta enako avtentični, se mora ratificirati. Ratifikacijske listine se izmenjajo v Beo¬ gradu. Konvencija stopi v veljavo čez dva meseca od dne, ko so bile izmenjane ratifikacijske listine, in ostane v veljavi tri leta od dne, ko je zadobila moč. Če bi nobena visokih strank pogodnic drugi visoki stranki pogodnici ne odpovedala konvencije po diplo¬ matski poti najmanj šest mesecev pred pretekom tega triletnega roka, ostane konvencija v veljavi do pre¬ teka šestih mesecev od dne, ko jo ena visokih strank pogodnic odpove. Člen 17 . — a) Ta konvencija ne velja ipso facto za Škotsko, Severno Irsko, otoke v Rokavskeni prelivu in za otok Man, tudi ne za katero koli kolonijo, prek- morski teritorij ali protektorat Njegovega Veličan¬ stva kralja Velike Britanije, Irske in britanskih prek- morskih dominionov, cesarja indijskega, in tudi ne za katero koli ozemlje pod Njegovo suverenostjo niti za katero koli mandatno ozemlje, nad katerim izvr¬ šuje mandat Njegova vlada v Zedinjeni kraljevini: dokler je ta konvencija po členu lb v veljavi, pa Njegovo Veličanstvo lahko ob vsakem času z notifi- kacijo, podano po Njegovem ministru v Beogradu, razširi veljavnost konvencije na katero koli zgoraj omenjenih ozemelj. b) Taka notifikacija mora navesti oblastva na tem ozemlju, katerim je pošiljati prošnje za vročitev po členu 3 ali zaprosila po 1 členu 7, in jezik, v katerem je opravljati priobčila in prevode. Taka razširitev stopi v veljavo čez dva meseca od dne notifikacije. c) Vsaka visoka stranka pogodnica more po pre¬ teku treh let, odkar je stopila razširitev te konven¬ cije v veljavo, ob vsakem času ukiniti za katero koli ozemlje, omenjeno v odstavku a) tega člena, veljav- 735 Dod. II. Mednarodna pravna pomoč. nosi take razširitve s šestmesečno odpovedjo po diplo¬ matski poti. d) Odpoved konvencije po členu 16 kolikor ni med obema visokima strankama pogodnicama izrečno drugače dogovorjeno, ukine njeno veljavnost ipso lacto nasproti vsem ozemljem, na katera je bila raz¬ širjena po odstavku a) tega člena. (Opomba: Po razglasu min. za zunanje posle z dne 24 avgusta 193"., Sl. N. 212—LX/4d2, Sl. L. 598, je raz¬ širjena ta konvencija tudi na Škotsko.) Člen 18. — a) Visoki stranki pogodnici sta spora¬ zumni, da more Njegovo Veličanstvo kralj Velike Britanije, Irske in prekmorskib britanskih dominio- nov, cesar indijski, ob vsakem času, dokler je ta kon¬ vencija v veljavi, ali po členu 16, ali pa zavoljo pri¬ stopa ])o tem členu z notifikacijo po diplomatski poti pristopiti k tej konvenciji za katerega koli drugega člana Britskega občestva narodov (the British Coni- monvealt of Nations), čigar vlada bi želela pristopiti: vendar se pa taka notifikacija o pristopu ne more več podati tedaj, ko je njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije že podal odpoved za vsa ozemlja Njego¬ vega Veličanstva, na katera se uporablja. Določbe člena 17 b) je uporabljati na tako notifikacijo. Vsak tak pristop zadobi veljavo dva meseca od dne nje¬ gove notifikacije. b) Po preteku treh let od dne, ko stoipi kateri koli pristop po odstavku a) tega člena v veljavo, more vsaka visoka stranka pogodnica s šestmesečno odpo¬ vedjo po diplomatski poti ukiniti uporabo konvencije za katero koli državo, glede katere se je podala no¬ tifikacija o pristopu. Odpoved konvencije po členu 16 nima za posledico ukinitev njene veljavnosti za katero koli tako državo. c) Vsaka notifikacija o pristopu po odstavku a) tega člena obsega lahko vsako odvisno ali mandatno ozemlje pod upravo vlade te države, glede katere je bila podana taka notifikacija o pristopu; vsaka od¬ poved glede take države po odstavku b) pa se upo¬ rablja na vsako odvisno ali mandatno ozemlje, ki je bilo obseženo v notifikaciji o pristopu glede te države. Stvarno kazalo. Stvarno kazalo. (Številke brez označbe pomenijo §§ civilnega pravd¬ nega postopnika, one ki slede nepretrgoma črki u, člene uvodnega zakona za Adopcija 15, 417. Agrarna reforma i D 1 . Agrarna sodišča 1 A 19. Agrarne operacije 1 D 2. Aktorska kavcija gl. var¬ ščina za pravdne stroške. Alimentacija gl. preživnina. Alternativna obligacija 51. Alternativna pooblastitev gl. izberna možnost. Alternativni tožbeni zahte¬ vek 51, 521, 522, 598. Apelacijsko sodišče 1, 4, 7, 9. 28. Avktor gl. prednik. Bagatelne stvari gl. ma- lotne stvari. Begluki I D 1 b, 44, u 17. Beležnik javni 129, 150, 145, 258, 264, 268, 417, u 47, odgovornost u 47, priča 417, samozastopstvo 129. Beležniški pripravnik 264, 266. Bivanje 65. Blago 95, 522. Bolniške pristojbine I l> 5. Borzna razsodišča u 5. Bratovske skladnice u 4, I A 15, 1 D 27 f. 7’ civilni pravdni postopnik.) Breme stvarno 77, 80, 81. 88, 95. Brodniki 44, 96, 518. Brzojavka 185. Budimpeštanski sodbeni stol u 16. Carine 1 D 4. Cerkve 1 D 5, 67, 128. Cerkvena sodišča 1 Ali, u 6, 22. Ceste 1 D 6. Civilni pravdni postopnik 696, u 1, 5, 58. Civilno pravo u 25. Čas 298, u 28. Častna dolžnost 401. Častni sodnik 5, 58. Čekovni spori 5, 45, 47, 159, 518, 655, 654. Činjenice 176, 178, 521, 547, 559, 565, 566, 495, 558, 551, 561, 562, 576, 582, 585, 597. 598, 600, 601, 614, 624, 645. 651, 659. činjenična osnova tožbe 531, 594. Činjenični stan 246, 521, 540, 546, 548, 514, 540, 685. 57 47 Stvarno kazalo. Člani vladarskega doma I B 3, 424, 437. Člansko razmerje 68, 82. Dajatev 55, 502, 503. Dan, ko se odda vloga 193, ko se prevzame postopek 230. Davčni odtegljaji 1 1) 7. Dediči 74, 219. Dejanski stan gl. činjenič- ni stan. Delavci 1 A IV. I D 8, 44, 83, >18. Delavsko zavarovanje t A IV, 1 D 25, u 4. Delegacija 9, 27 do 29, 572, n 46. Delna sodba 154, 487, 488, 490, 491, 563. Delne obveznice 118, u 8. Delniške družbe 47, 469. Delo 54, 505. pogodba o delu 44, 85, 318. Denar kot varščina 158. Denarna renta 503. Devolucijski učinek 563, 61X2, 614, 616, 620. Dijaki 83. Dispozitiv sodbe 256, 510, 514. Dnevnice 165. Dnevniki 247, 391, u II. Dninarji 44. Dodatek sodbi 541. Dogodek 210. Dogovor gl. sporazum. Dokazi 176, 178, 243, 245, 340, 345, 348, 350, 560, 371, 374, 375, 376, 379, 387, 497, 561, 562, 576, 582, 585, 597, 598, 600, 601, 614, 624. 625. 684, 685. Dokazila 9, 247, 272, 398, 441, 459. Dokazni sklep 279, 575, 374,. 379, 592. Dokazovanje: dopolnitev 382, 385, 587, 391, 485, 575 , 582, obči predpisi 362 do 387, neposredno 571 do 377, ponovitev 382, 387, 440, 458, 582, posredno 578 do 385, 424, 471, pravna sredstva 373, 387, 415, 445. 462, 466, 482, 483, predhodno 247, 540, zavarovalno 480 do 485. Dolg u 33. Domneva 365. Dopolnilna sodba 519, 520, 579. Dopolnitev odločbe 519, 520, 526, 579. Dopolnitev tožbe 550, 531. Dopustitev 54. Dospelost 502, 647. Društva 67. Družbeniki 47, 469. Država 66, 128, u 8. Državna hipotekarna ban¬ ka 128. Državni organi 76. Državni tožilec 129. 165, 238. Državni uslužbenci 64, 416. 449, 468. Državno pravobranilstvo 128, 129, 608, u 8. Duhovniki 416, 468. 738 Stvarno kazalo. Dunav-Sava-Jadran 1 A 26, u 8. Dvor 30. Dvorni maršalat 30. Enotno sosporništvo 115, 117. Enotnost ustne razprave 243, 257. Erar 66, 128. Eventualna maksima 41, 101, 334, 335, 645, 651, 659. Evidenca odločb u 46. Ferialne stvari 318 do 320. Finančni stražniki 65, 426 do 429. Firma 47. Formalni nedostatek 183, 184, 561. Glasovanje 10 do 13, 509, 686, 687. Glavna intervencija 91, 93, 117, 132, 254. Glavna kontrola 1 B 6, u 4. Glavna skupščina 82. Glavna stranka 296. Glavnica 50. Gospodarske zadruge 47, 67, 82, 102, 469. Gost 44, 95, 318. Gostilničarji 44, 95, 318. Govori strank 241 do 243, 246, 273, 580. Gozdarski uslužbenec 44, 318, 427. Gozdi 1 D 1, 1 D 9. Gradnje 1 D 10, 318, 550, u 30. Graja 262. Hibe 44, 480. Hipotečna tožba 88, 93. Hipoteka 52, 158. Historiat tožbe 321. Hišne (rodbinske) zadruge 1 D' 11, 67, u 18. Hišni čuvarji 44. Hišni lastniki 44. Hodarina u 28. Hudourniki 1 D 28. Ime ID 13. Imovina 97, 340, 556, u 53. Imovinska masa 67, 102, u 8. Industrijska svojina 1 B 1, 1 D 23 f, 47. Inozemci 104, 159, 164, u 21. Inozemski zavodi 97. Inozemsko pravo 367. Inozemsko sodišče 36, 45, u 29. Inozemstvo 514 do 316. 379, 386, 388, 389. Interpretacija avtentična u 19. Intervencija gl. glavna in stranska. Invalidska sodišča I B 4, u 4. Invecta et illata 44, 79, 668. Izberna možnost 51, 506, 543, 641. Izbor med sodišči 80. 100. Izbrisna tožba 77, 88. Izdelava odločbe 516. Izdelki 95. Izdeželne osebe 30, 81, 314, 315, 424, 437, u 19. Izjave 54, 127, 249. Izključitev: javnosti 236. 237, 269, 571, u 5, 739 Stvarno kazalo. razsodnikov 676, 678, 682, 691, sodnih organov 24, sodnikov 15, 16, 571, 597, 625, 627, 629, 650. strank 262. Izločitev izvedencev 451, 452, 462, sodnih organov 24, sodnikov 17 do 25. Izpisek 517, 526. Izpodbijanje razsoda 691, 692. pravdnega vodstva 256. Izpolnitev pogodbe 85. Izpolnitveni rok 227, 505, 555, 647, 649, 678. Izpraznitev 668. Izredna sodišča 1 A, u 22. Izrek sodbe 256, 510, 511, 514. Izročilni nalog 662, 668. Izumki 47. Izvedenci 259, 255, 265, 264, 266, 558, 552, 560, 585, 411, 417, 418, 616. 624, 652, 658, 684, dokazovanje 447 do 465, 554, 575, 582, ponovno zaslišanje 458, 582. Izvedene priče 446. Izvedenina 165, 461, 622. Izvid izvedenski 458. Izvirnik sodbe 516. Izvodi vlog 180, 289, 292. Izvršba 152, 668, 670. Izvršilna stvar 518. Izvršljivost 265, 584, 640, 665, 670, 690, odložena 560, 584, 600, 618. Jamčevanje 480. Jamske vode 48. javna razprava 255 do 257, 269, 571. Javna služba 46, 76, 427, 449, u 47. Javni organi 501. javni zakladi 67. javni zavodi 67. javno naznanilo 509. jezilne mere 414. Karteli 47. Kartelno sodišče u 46. Kasačijsko sodišče 1, 5, 4. 7, 9, 28, 40, u 46 Katastrske mape 247. Kavcija gl. varščina, kavzalna pristojnost 5, 5, 47, 48, 57 do 60, 521, 541, 581. Kazenska sodba 564, 624, 655, 658. Kazenske naredbe 186, 262 do 267, 616, 618. Kazensko postopanje 1 Č, 255, 652. Kazni 170, 186, 265 do 268. 409, 421, 422, 429, 450, 684. Kmetijski krediti 649. Kmetijstvo 1 D 14. Kmetska selišča gl. begluki. Knjige trgovinske 591, u 11. Koledarski rok 189. Kolki 165, 172. Komanditne družbe 67, 469. Kompetenčni senat u 46. Kompetenčni spor 42, 45, u 46. Končna sodba 486, 487. Končni sklep 555. Konec razprave 257 do 259. 740 Stvarno kazalo. konvencije o pravni pomo¬ či 54, 36, n 29. Konzuli 417, 424, u 9, 19. kopičenje zahtevkov 50, 322, 547, 555. Korist, vrednost 53. Korporacije 67, 469. Kraj vročitve 298. Krajevna sodišča 1 A 2, u 7, 45. Kraljevski dom 1 B 2, Kvalificirano priznanje 362. Ladje 30, 44, 79, 87, 95, 96, >18, 655. letni najmi 655. Likvidatorji 47. Listine 388 do 415. dokazovanje 255, 388 do 413, 415, 624, 632, 638, izvirne 181, 182, 641, 642, 651, 652, javne- 388, 389, 406, 660, 661, u 11. obnova 413, pravna sredstva 415 predložitev 177, 185, 324, 338, 352, 353, 593 do 405, u 34, pristne 406 do 411, u II, zasebne 390. Ločitev razpravljanja 252, 253, 356, 494. Lov I D 15. Malotne stvari 543 do 547, 558, 595, 615, 616, n 23, 39, 45. Mandatni postopek 5, 45, 159, 320, 641 do 648. Materialna resnica 246. Mati 319. Mednarodna razsodišča 1 A Vlil, u 4. Meja okrožja 31. Mejni spori 44. Mejni znaki 414. Menični spori 45, 47, 86, 90. 159, 318, 649 do 654. Mešetarji 47, 247, 391. Mezda 44, 95. Mirovanje 232 do 254, 494. Mlini na ladjah 79, 81, 655. Mnenje izvedensko 453, 456 ‘do 458. Množica spornih točk 255. 340, 536. Mobilizacija dokazil 245. 247, 534.' Modeli 47. Molčečnost 401, 402, 417, 449. Monopoli 1 D 16. Mornarji 44, 87, 95, 96, 318. Motena posest 44, 78, 81, 89, 318, 543, postopek 548 do 554, 612. 619, 622, u 23, pravna sredstva 612, 619. 622. Motite v razprave 261, 262. 264, 266. Motorna vozila 87, u 14. Načrti 247. Nadarbina 67, 128. Nadomestitveni postopek 634. Nadpis 180, 185. 195, 201, 515. Nadzorovalna pravica 184. Nagajivost glej objest. Nagrada zasebnih učite¬ ljev 95. Najem ladje 87. 741 Stvarno kazalo. Najemnina 53. Najemno razmerje gl. ra- bokupno razmerje. Nalogi plačilni 5, 45, 641, 645. 651. Napad žaljiv 186. Napoved imovine, dolga n 55. Naročitelj 44, 518, 480. Narodna banka 47, 67. Narok 194 do 207, 209, 211, 318. 343 349, 552, 536, 552, določitev 194, 204, 228, 317, izostanek 492 do 495, 498. 538, povračilo stroškov 206, pravna sredstva 205, preložitev 122, 174, 198 do 201, 203 do 205, 249, prvi 334 do 337, vabilo 116, 195. 498, za poravnavo 529, za zaslišanje strank 476, za zavarovanje dokazov 483. Nasledniki pravni 219 do 221 . Naslov posesti 551. Nasprotna terjatev 487, 507. Nasprotna tožba 94, 132, 159, 528. Nastan 84. Navedbe 242, 243. 540, 546, 349, 363, 539, 540, nove 203, 243, 347, 559, 495, 538, 624. Navodila oblastvoin 9. Naznanitev spora 122, u 26. Neeitne listine 415. Nedelja 190. 298, 517. Nedopustnost (pravnega sredstva 566, 598. 617, 622. Nedostatnost sodbe 571, 590, 597. Nedostojno vedenje 263, 264, 266. 4%. Nelojalna konkurenca 47, 82, 101. Nepopolnost sodbe 519, 526. Neposrednost 508, 521, 600. Nepoštena posest 551. Nepravdni postopek I Č, 40. Nepremičnine 77, 79 do 81, 545. Nepričakovan dogodek 210. Neprijateljska imovina 1 D 17. Nepristna listina 412. Nepristojnost 40, 101, 255, 334, 335, 338, 347, 356. 357. 571, 581. Nerazdelnost 115, 148. Nered, kazen 186, 243, 265 do 268. 429, 450, 608. Netočnost odločbe 518, 526. Neuklonljiv dogodek 210. Ničnost 565, 567, 571, 572, 574, 588, 595, 597, 598, 604, 608, 613. Ničnost postopka 40, 108. 153. Ničnostna pritožba u 5. Ničnostna tožba 623. 626 do 640. Nočni čas 298, u 28. Notar gl. beležnik. Notoriteta 365. Novinarji I A II, u 4. Novote 347, 576. 598, 614, 654. 42 Stvarno kazalo. Nravnost 2%. Nujnost 140, 326, 532, 574, postopka 319, 480, 482. 4-83, 532, 549, 552, 666. Obča seja 12, u 46. Občevanje z inozemstvom 37, u 29. Občine 66, 469. cerkvene 67. Občinska sodišča 1 A 1, u 7, 45. Občinski uslužbenci I D 18. Občinsko poglavarstvo 288, 300, 503, 305. Običaji za izpraznitev 668. Običajno pravo 367. Objest 19, 170, 409, 422, 450, 504, 606, 608, 622, u 27,- Oblast 66. Oblični nedostatki 183, 184, 561. Obmejna straža 426. 429. Obnova listine 413, rabokupne pogodbe 664, 670. Obnovitvena tožba 132. 624 do 640. dopustnost 554, 624, 631, 650, u 40. Obogatitev neupravičena 649. Oborožen pristop 235. Obratovalnica 84. Obrazložitev odločbe 510, 514, 524, 571, 592, 594. Obresti 49, 501. Obročni posli 101, u 20. Obrtna sodišča 1 A 10, 128, u 22. Obrtna tajnost 401, 417. Obrtni zakon u 31. Obstoj pravde gl. pravda tekoča. Obvestitev o pravdi 122, u 26. Obveznice delne u 8. Ocena svobodna 562, 363„ 368, 422, 423, 465, 477, 485, 592. Ocenitev spornega pred¬ meta 51, 53, 54. Očetovstvo 44, 46. 98, 319. Očitanje 260. Odgovor na priziv 562, na revizijo 601, na tožbo 358, 494, u 36 38. Odklanjanje vročitve 305, sodnega delovanja 9. Odločbe 486 sl., 521 sl., izrekanje 12, 508, obrazložitev 510, 514, 524, 571, odrejenega sodnika 33, 350, 610, posvedočenje 271, prizivne 588 do 594, razglasitev 236, 510 do 513. Odložni učinek 560, 584, 599, 618. Odobritev voditve pravde 107, 108, 571, 623. Odpoved pooblastila 132, 530, rabokupnih pogodb 44, 79, 318, 655 sl., u 10, ustni prizivni razpravi 586. Odpravek dokaznega skle- .pa 279, 592, sklepa 522 do 525, sodbe 510 do 518, Stvarno kazalo. v skrajšani obliki 180, 515, 516, zapisnika o poravnavi 284. Odrečenje: prizivu 556, rekurzu 608, sodba 270, 520, 490, 515, 516, tožbenemu zahtevku 552, 554, 490, 624. Odrejeni sodnik 52, 55, 128, 550, 567, 605, položaj 207, 267, 580, 581, pravna sredstva 610. Odstop od dokaza 598, 441, 459. Odstranitev od razprave 262. Odsvojitev med pravdo 529. Odškodnina pri moteni po¬ sesti 551, predniku 125, zbog pravdanja 170, 422, 450, 504. Odškodninska odgovornost organov 46, 76, u 47, razsodnikov 680. Odvetnik: kazni 186, 606, 622, nagrada 6, 92, 145, 171, 172, naložitev stroškov 151, nedostojno ponašanje 264, 268, oprostitve 417, 449, podpis 175, 561, 600, 601, 614, pooblastitev 151, 152, priča 417, pristop k nejavnim raz¬ pravam 258, stroški 145, vabilo 195, 574, zastopanje 128, 165, 167, 168, 224, 420, 528, 557. 559, u 25, 27. Odvetniška pravda 127, 128, 208, 291, 557, 607, 614. Odvetniška zbornica 167, 168. Odvetniški pripravnik 152, 155, 264, 268. Oglasni stroški 165. Ogled 247, 464 do 466, 480, u 15. Ogledne stvari 247, 524. 558, 545, 552, 555, 478. Oklic o vročitvi 511, pravde 197. Okrožna sodišča 1 do 5, 5, 6, 46 do 48. Omejitev: nove razprave 590, pravdnega pooblastila 154, razpravljanja 255. Omejničenje državnih go¬ zdov I A Vil 21, 145. Opomin 262. Opomin jevalni postopek u 14, 16, 57. Oporek u 14. Opustitev 54. Orožniki 65, 426, 429. Oseba brez pooblastila 107, 140. Osebni trud 145, 144. Osnutki sodnih odločb 286, 516, 526, zapisnikov 275, 571. Otroci 70 do 72. Overovljenje 56, 589, 590, 595. Oznamenila zapisnika 269. 744 Stvarno kazalo. Paricijski rok gl. izpolnit- veni rok. Patenti 47. Patronatne pravice I D 5, 128. Pismeni sestavki činjenič- nega stanu 540, neupoštevanje 493, odločb 516, 526. Plačilni kraj menice 86. 90. Plenarna seja 12, u 46. Plodovi 49, 501. Pobot 487, 507. Počitnice sodne 318, 651, 657, 666. Podaljšanje roka 107, 205, 206. Podjetje 84. Podnajem 663. Podpis na vlogi 175, 561, 600, 601, 614, odločbe 516, 525, zapisnika 275, 276. Podružnica 84. Pogojni tožbeni zahtevek 322. Poganjanje pravde 116. Polivala 262. Poizvedbe 50, 350, 498, 567 569, 603, 620, 632. Pojasnilne stvari 247, 324, 414. Pokojninsko zavarovanje I A 16, 1 D 25, u 14. Poljedelci 44. Poljska okvara 1 D 20. Polog na pošti 294. Pomanjkljivost postopka 590, 597, 600, 604. Pomirjevalni odbor u 31. Pomorske stvari 1 D 21. 44, 47, 87, 97, 541, 581. Ponašanje nedostojno 261. Pooblastilo 131 do 139, 291, 530, 672, oseba brez 140, pravdno 132, 134 do 138. Pooblastitev posebna 107, za posamezna dejanja 155, za pravdo 105, 107, 152, 134, 135, 291, Pooblaščenci 127 do 141, 175, 249, 263, 264, 266, 268, pravdni 6, 92, 93, 128, 135, 139, 291, 302, u 23, za vročitve 6, 92, 93, 292 do 297, 657. Poprava odločbe 518, 526, zapisnika 275. Poravnalno sodišče u 4. Poravnava 132; 149, 282 do 284, 334, 529. Poročilo na razpravi 202, 358, 383, 580. Poroki 113. Poroštvo 158. Posebna sodišča gl. izredna sodišča. Posest gl. motena posest. Posli gospodinjski 1 D 8. Posli sodne uprave 9. Poslopje stanovanjsko, go¬ spodarsko 84. Posredovalni uradi u 7. Postavitev v prejšnji stan 210 do 218, 234, 320, 554, 649, 650, 660, 670, u 50. Postopek pred okrajnimi ■•sodišči 527 do 554. Posvetovalni zapisnik 286. Posvetovanje 10 do 13, 509. 745 Stvarno kazalo. Posvojitev gl. adopcija. Poškodbe listine 392, 403, ogledne stvari 465, v posestnih pravdah 552. Pošta 1 D 22, 193, 288, 294, 298, 500, 303, 305. Poštena posest 551. Poštna hranilnica 128. Poštne pošiljke u 4. Potni stroški 142, 144, 478. Potniki 44, 318. Potrdilo o imovinskem sta¬ nju 166. Pouk pravni 195, 209, 528, 531. 542, 546. Poverjanje poslov drugim sodiščem 34. Povprečnina u 28. Povračilo škode, koristi 369. 429, 450. Pravda tekoča 527 do 330, 334, 335, 338, 347, 556, 557, 571, u 36. Pravdanje iz objesti 504. Pravdna sposobnost 102 do 108, 222, 291, 334, 571, 623. Pravdne predpostavke 325, 334, 554 do 357, 494, 551, 537, 544, u 36. Pravdni stroški 111, 142 do 157, 171, 557, 478, 622, 654, 645. odločba 154 do 157, pravnih sredstev 143, 152, 153, 155, 591, 622, varščina zanje 159 do 165, 354, 641. Pravna izvajanja 178, 242, 257, 586. Pravna korist 523. Pravna ocena 597, 600, 604. Pravna oseba 67, 301, 302, 469. Pravna pomoč 54 do 38, 128, u 22, 29. Pravna sredstva: nepravilen naziv 183, odrečenje 271, 556, 608, stroški 152, 153, 156, 624, v postopku: dokaznem 373, 387, 415, 445, 462, 466 482, 483, malotnem 546, 595, 611, mandatnem 645, meničnem 645, 654, pred okrajnimi sodišči 528, 542, pripravljalnem 350, prizivnem 613, v posestnih pravdah 554, 612, v rabokupnih sporih 670, zoper: delno sodbo 488, določitev rokov 205, končni sklep 554, odločbo o stroških 157, 622, odmero pristojbin 445, 461, postavitev pooblaščenca za vročbo 293, 295, zavarovanje dokazov 482, 483, sestavo zapisnika 277, vmesno sodbo 489. Pravni nazor 593, 596, 605, 614. Pravnomočnost 507, 571,690, ovrta 560, 600, 618, 640, posebna razprava 253, 355, 356, 494, 495, pridržana 573, 613, 746 Stvarno kazalo. Prigovori "534-, 335, 339, 347, 57). Pravo 367. Pravobranilci državni 128, 129, 238. Prazniki 190, 298, 300, 317. Prebitek terjatev 50. Prebivališče 62, 3)0 do 312. Predhodna vprašanja 11, 254, 255. Predhodna zaključitev raz¬ prave 257. Predhodni preskus 325, 631, 692. Predhodni prizivni posto¬ pek 564 do 574. P red jem p risto j b i n 424, 428, 442, 461.'464. Predlagalna sposobnost 103, 249. Predlog 175. 178, 242, 280, 530. Predložitev listine gl. li¬ stine. Prednik 123 do 126, 334. 336. Predsednik senata: določa o vročanju 288, 293, 295, 298, 303, 309, 311, 316. oprava posameznih po¬ slov 9, 325, 350, 353. 382, 522, 564, 575, 578, 610, 618 , podpis 276, 516, 525, prigovori 250, sestava zapisnika 274, 276, 277, 382. vodstvo dokazovanja 246, 584 do 386, 436. vodstvo posvetovanja 9, 10 , razpravljanja 244 do 250, 261, 482. Prehodne odredbe u 36 do 44. Prejšnji zakoni n 2 sl. Prejudicialnost 254, 255, 564, 624, 632, Prekinitev postopka 219 do 231, 254 do 256, 405, instančnega 637 do 640, prevzem 228, 639, učinki 227. Prekoračenje mej 31. Preložitev naroka 198 do 201, 205, ustne razprave 375, 377, 405. Prenočnina u 28. Prenos sodnih poslov 32, 33. Prepisi listin 177, 181, odločb 517, 526, spisov 285, 286. Prestanek sodnega poslo¬ vanja 225. Pretorično vabilo 529. Pretres gradiva 257, 258, 590. Pretresanja 178, 241. 242, 257, 586'. Prevarno dejanje 624, 632, 638. Prevozna pogodba 44, 95, 96. 318, 322. Prevozni delavec 427. Prevzem postopka 230, 255, 256, pravde 219 do 221. Prevzemni nalog 662, 668. Preživitek 319, 502. Preživninski spori 44, 53, 319 . Stvarno kazalo. Priče 245, 416 do 445, 616, lažna izpoved 255, 624, 652, 638, odklanjanje izpovedi 417 do 422, 435, 445, predlog na vabilo 324, 338, 352, 353, pričnine 165, 428, 442, 443 445, 608, 622, razžalitev 263, 264, 266, sposobnost 416, vabilo 425 do 427, 429, vprašanja 246, 248, 385, 437, 445, zaprisega 432, 433, 445, 545, zaslišanje 239, 360, 432 do 441, 480, 684, u 9. Priloge 175, 181, 271, 292. Primerjanje pisave 410, 411 . Priobčitev sodbe 510. Pripor priče 421. Priposestvovanje u 35. Pripoznava 132, 270, 271, 285, 284, 334, 487, 490, 513, 515, 516, 624. Priprava ustne razprave 240, 247. Pripravljalne vloge 175 do 186, 203, 353, 536. Pripravljalni postopek 338, 340 do 351, 353, 358 do 560. Priprosti sospornik 114. Prirastek 49. Prisega: izvedencev 454, 462, 545, 624, 684, oblika 432, posvedočena v zapisniku 271, predlagana po skrbniku u 32, prič 432 do 434, 445, 545, 624, 684, stenografa 376, stranke 473, 583, 624, 632, 684. Prisilna sredstva: pred raz¬ sodniki 684, zoper izvedence 450, zoper priče 421, 422, 429, zoper stranke 476, 477, 684. Prisilno zastopstvo gl. od¬ vetniška pravda. Pristaniške kapetanije 1 I) 21, u 4. Pristnost listin 406 sl. Pristojbenik 143, 443. Pristojnost: določitev po kasači j skem sodišču 25, 98, izpodbijanje senatov 57 do 60, izrek o — 40, obča 61 do 72, u 13, ocenjanje 39, prigovori o — 6, 101, 334, 537, 571, u 36, prizivnega sodišča 565, 568, 581, razpravljanje 334, 355 do 357, 494, 495, spori o — 42, 43, 328, u 46, trajanje 26, u 41, 42, v pogledu razsodišč 677, 678, 682, 692. Pristranost 18, 425\ Priteklina rudnikov 4S. Privilegiji 567. 748 Stvarno kazalo. Privilegirana agrarna ban¬ ka 47, 67, 128, 649. Priziv 555 do 595, rok 558, 649, 670, učinek vložitve 560, umik 560, 578, zavrnitev na prvi stopnji 562. Prizivna razprava 574—587, neprava 572, 590. Prizivna rešitev 567 sl., 581, 588 do 594. Prizivni odgovor 562. Prizivni postopek 580 do 587, predhodni 564 do 573. Prizivni predlogi 556, 559, 561, 565, 568, 577, 589, 615. Prizivni razlogi 556, 559, 561, 565, 568, 577, 589, 613. Prizivni spis 559, 561, 586, 589. Prizivno sodišče 3, 565, 568, 581. Priznanje 362, 363, 585. Profesorji prava 129, 238. Prokuristi 47, 291, 301, 302. Prometno osebje 1 A 14, u 4. Prorogacija 6, 101. Prostost, odvzem 503. Protest menični 651. Protislovje s spisi 597. Prvi narok 324, 326, 334 do 337, 493, 536. Rabokupna pogodba. molčeča obnova 664, odpoved 655 do 661, o70, odpovedni roki 655, u 10, razdor 662, razmerje proti podna¬ jemniku 663, veljavnost 658, 639. Rabokupni spori 44, 53, 79 do 81, 318, izpraznitveni roki 668, 669, izvršljivost 668, 670, postavitev v prejšnji stan 666, postopek 666 do 671, pravna sredstva 670, prevzemni nalog 662, 670, prigovori 657, 659, 661, razprava 666, sodba 667 do 669, zavrnitev odpovedi 657, — prigovorov 666. Računska pravda 252, 340. 556. Računski pogreški 518, 526. Razglasitev odločb 236, 510, 511, 528, 546. Razlaganje verjetnosti, ve¬ rodostojnosti 178. 257, 586. Razlastitev 1 Č, 1 D 23, u 4. Razložitev bistvenih po¬ datkov 202. Razmerje med roditelji in otroki 46, 98. Razodetna prisega u 33. Razprava: določitev 325, 339, 352, 532, 536, dopolnilna 520, enotnost 243, 257, javna 235 do 239, 571, konec 257 do 259, kraj 196, ločena 253, 355, 356, 494, nadaljevanje 377, 749 Stvarno kazalo. nova 570, 572, 573, 590, 593, 605, odstranitev od 262, 265, 267, ponovna 508, poročilo na njej 202, 558, 383, 580, prekinitev 254, 255, preložitev 202, 375, 377, 405, priprava 240, 247, vabilo 326, 553, 534, vodstvo 244 do 256, 259, 616, vzdrževanje reda 261, 267, zopetna otvoritev 258. Razpravljanje, odvzem možnosti 571, 597, 604. Razpravni zapisnik 269 do 279, 281, 361, 539, 540, 545. Razsod 686 do 693, u 44, podpis 688, pravna moč 690, razveljavitev 691 do 693. Razsodišča: borzna n 5, novinarska 1A 11, u 4, obrtna I A 10, u 22, pokojninskega zavoda I A 16, u 14, za zmanjšanje režijskih stroškov 1 A 12, zasebna 334, 683 do 688, 694, 695, u 4, 44, zavarovanja državnega prometnega osebja 1 A 14, u 4. Razsodiščna pogodba 672, 676, 678 do 681, 687. Razsodniki 672 do 678, 680, 682. Razsodniški odbori 1 A 9. Razširitev tožbenega za¬ htevka 6, 330, 347. Razveljavitev: pogodbe 85, razsoda 691 do 695, razsodiščne pogodbe 678, 679, 687, sodbe 153, 214, 499. 568 do 572, 588 do 590, 604. Razveljavitveni postopek 634. Razveza zakona I A 5 do 8, 46, 75, 98, u 6. Razžalitev 265, 264, 266. Realno breme 53, 77, 80, 81, 88, 93. Redna pravna pot 40. 253, 334, 335, 338, 347, 355, 556, 494, 495, 531, 571, u 31, 36. Regresni zahtevki 655. Rekurz 3, 4, 157, 554, 555, 608 do 622, dopustnost 387, 415, 445, 462, 595, 608, 613, 617, 622, izvedencev 461, prič 444, revizijski 611 do 613, 621, 622, stroški 152, 153, 622, ugoditev po odločujočem sodišču 616. Renta 53, 503. Resnica 242. Retorzija 99. Revizija 3, 4, 596 do 607. Revizijska sodba 604, 605. Revizijski predlogi 598. Revizijski razlogi 597, 598. Revizijski rok 599, 604. 649, 651, 670. Revizijski spis 600. Revizorji 417. 750 Stvarno kazalo. Ribarstvo I D 24. Rodbinsko življenje 236, 401, 402, Rodovniki 247. Roki 187 do 193, 204 do 207, določitev 187, 204, 205, 228,' izpodbijanje 205, izpolnitveni 227, 505, 553, 647, 649 668. izpraznitveni 657, 661, 662, 668, 669, izračunavanje 189 do 191, mirovanje 233, odpovedni 655, 658, u 10, opozoritev 528, podaljšanje 122, 192, 204, 211 , pravdni 187. pravna sredstva 205, prekinitev 227, sodniški 187 do 192, sosporniški 191, 227, 498, stari u 43, strogi 192, 193, tek 188, 190, v sodnih počitnicah 320, za pravna sredstva 320, 520, 526, 558, 562, 565, 599, 601, 613, 615, 628, 631, 649, 670, 692, za vpogled listin 182, za založbo stroškov 428, zakoniti 187, 192. Rokopisi 410, 411. Rovaši 414. Rubrika 180, 183, 195, 201, 515. Rudarji 427. Rudarsko kopanje 48. Rudniki 48, 84. Rudniška lastnina 48. Rudniške družbe 48, 67. Rudniške .pravice 48. Rudniški podjetniki 48. Rudniški pooblaščenci 48. Rudniški spori 46, 48. 541, 581. Rudniški uradniki 48. Samoupravna telesa 66, u 8. Samoupravni organi 76. Samozastopstvo 129. Senat 5, 7 do 9, izpraševanje 436, kaznovalna oblast 265, 264, 266, vodstvo razprave 251 do 256, 277, 551. Sestava sodišča 571, 623. Sestavki pismeni 247, 361. Setev 505. Sindikatna odgovornost 46, 76, u 47. Siromaki 1 D 19. Siromaška pravica 164 do 174, u 1, dodelitev odvetnika 167, 168, 557, odgovornost 170, pravna sredstva 173, 616, prestanek 169, u 27. Sklep 521 do 526, izpodbijanje 622, izvršljivost 618, končni 555, podpis 525, pravna sredstva 608 do 615, rekurzni 620, 621, ..vezanost sodišča 621. Skrajšana oblika 180, 515, 516, 642. Stvarno kazalo. Skrbnik 109 do 111, 219, 228, 310 do 312, 469, 482, u 8. Skrbstveno oblastvo 166. Službeno razmerje 1 A 9, 10, 1 D 21, ID 27, 44, 83, 96, 318, u 4.. Služnosti 44, 77, 80, 81. Smrt 169, 219, 222, 291, 479. Sodba 486 do 520, izvršljivost 560, 584, 600, 670, neizpodbijani del 584, nična 565, 571, 597, obrazložitev 514, 571, 592, 594, razglasitev 236, 510, 511, 528, razveljavitev 214, 571, sprememba 591, 593, 604, učinkovanje 512, 513, 546, vsebina 500 do 506, zaznamek 270. Socialni prispevki 1 D 25. Sodišče 1 do 14, delavskega zavarovanja 1 A 13, u 4, rudarskega zavarovanja 1 A 15, stopnje 2 do 4, za cenitev vojne škode u 4, za povračilo lovske škode 1 A 18, za zaščito države 1 B 2. Sodna oblast 1 do 9, 26, u 19. Sodne počitnice 318 do 519. Sodni (službeni) dan 1%, 535. Sodnik: častni 5, 58, dopolnilni 5, 58, 60, izključeni 15 do 23, 571, 597,'623, 627, 629, izločeni 17 do 23, 571, 597, ne sme biti razsodnik 673, odgovornost za stroške 153, poedinec 5, 6, 91, 92, 527, pravica rekurza 608, prevarno dejanje 624, pristop k nejavnim raz¬ pravam 238, samozastopstvo 129, tožbe 75, 76, 666, u 23, zastavljanje vprašanj 246. Sodniška zavrnitvena pra¬ vica 243, 245, 371, 374, 375. 379. 405, 428, 431, 461, 464, 625. Sodniški pomočnik 5. 673. Sodniški pripravnik u 48. Solidarnost 148. Soočitev 435, 445. Sorodstvo 15, 417, 449. Sosporniki 50, 90, 116, 148, 191, 469, 498. Sosporništvo 112 do 116, 322, 644. Sovisnost gl. pravda te¬ koča. Spis 9, 247, 273, 285, 286, 324, 382, 643. Splavarji 44, 318. Spomeniki 414. Sporazum o pristojnosti 6. 85, 101, 334, o vstopu v pravdo 120, 124, 336. Sporni predmet 49 do 56, 321, 594, 596. Stvarno kazalo. Sposobnost, biti stranka 102, 104, >34, pravdna 102, 107 sl., predlagalna 103, 294. Sprejem na zapisnik 131, 165, 166, 179, 353. 444, 530, 559, 563, 614, splošno 179, 550. Sprememba: pristojnosti 26, 545, n 23, prizivnih predlogov in razlogov 577, sodišča 278, 508, stanovan ja 307, tožbe 271, 330. 334. 547. 577, 646, 654. Sramota 401, 402, 417, 449. Srez 66. Stanišče 84. Stanovanje 307. Starešina 5, 6, 319, 610, 618. Starši 46, 98. Stečaj 223, u 4. Stečajni dolžnik 469. Stenografiranje 576, 587. Stranke 102 do 111. govori 241, 275, 580, 'izjave 127, 271, izostanek 349, 359, 385j 492, 494, 495, 498, naključno zadržane 226, navedbe 242, 243, odstranitev 496, osebni prihod 247, oznamenilo 175, 269, 514, 545, podpis 175, 275, 276, predlagalno nesposobne 103, 128, 249, pri dokazovanju 248, 384, 385, 387, 437, razžalitev 263, 264. 266, zasliševanje 239, 344. 348; 369, 405, 404, 467 do 479, 538, 624, 684. Straža javne varnosti 427. Strokovno znanje sodnika 460. Stroški 49, 55, 142 do 147, izpodbijanje 157,611.643, 651, odgovornost drugih oseb 153, 264, 422, 424, 429. 430, 450, 608, odločba 154, 510, 622, pred jem 424. 428. 442, 461. 464, trpi jih dotičnik sam 55, lil, i40, 206, 218, 264, 312, 513, 532, 578, zaslišanje strank 478, zavarovanje dokazov 484. Stroškovnik 156, 450, 450. Stvarne pravice 77, n 19. Sumnja kaznivega dejanja 255.' Svaštvo 15, 417, 449. Svobodno prepričan je 562, 563, 568, 569. 411. ' Šerijatska sodišča I A 8, u 4. Škoda, ki se prizadene: iz političnih nagibov 1 D 26, od izvedencev 449. 450. od javnih organov 46, 76, u 47, od prič 417, 418, od razsodnikov 680, 681, ugotovitev 369, v službi 1 D 26, z. objestnim pravdanjem 504. Statuti 367. 755 48 Stvarno kazalo. Tajnost 401, 416, 417, 449. Takse 165. Tapije u 17. Tarifa odvetniških stroš¬ kov 143. Telesna poškodba 505. Terjatve, dospelost 501, iz službenega razmerja I D 27, stranske 49. Težaška razmerja u 24, 671. Tihi drug 47. Tlakovina 1 D 28. Toča 1 D 14. Tolmač 24, 276. Tožba 321, kopičenje 112, 113, 322, na izročitev listine 405. na naknadno zavarovan je 503, na razveljavitev razsoda 691, 692, pooblaščenca 6, 92, pouk 531, sprememba 330, 547, ugotovitvena 323, umik 532, 646, u 56, vložitev 165, 327, 530, vročitev 128, 302 do 304. Tožbeni zahtevek 321, alternativni 51, kopičenje 50, 112, 322, razširitev 6, 350, 547, skrčitev 330, 547, ugotovitveni 331. Trgatev 505. T rgovci 47. Trgovinska 102 , Trgovinske 391, u 11. Trgovinske stvari 2, 3, 5. 47, 541, 581. Trgovinski mešetarji 47. 391, u 11. Trgovinski obrati 47, 291, 302. Trgovinski pomočniki I. A 9, 1 A 10, 47. Trgovinski pooblaščenci 47. Trgovinski zakon u 15. Trgovinsko sodišče 1 do 3, 5, 6, 47, 460, 541, 581. Trošarina 1 D 29. Trošnina u 28. Tuzemci u 21. Tvornica 84. Tvrdka 47. Učinek sodbe 512, 513, 546. Ugotovitvena tožba 51, 525. Ukor 264. Ultra petitum 501. Umik prigovorov 646, 651, 654, priziva 560, 578, tožbe 161, 352, 646, u 36. Upor zoper zapisnik 270, 275, 277 do 279, 592. Uprava sodna 9. Upravna oblastva 1 19, 254, 288, u 4. Upravna sodišča 1 B 5, II) 26, u 4. Uradniki 129, 238, 264, 268. Urbarski posli 3, u 15. Usmrtitev 503. Ustanova 67, 128, u 8. Ustanovitelji delniških družb 47. družba 47, 67,1 Ustna sporna razprava 339, 301, 469. J 352 sl., 377. knjige 247, 314. \ Utrditve pred okrajnim so- I diščem 556. 754 Stvarno kazalo. Vabilo 195, 498, izvedencev in prič 425 do 429, na narok 584, 485, 498, 574, 605, pravnih naslednikov 219, strank 371, 575, 533, 534, 575, za prevzem postopka 227, zakonitega zastopnika 222. Vajenci I A 9, I A 10, 44. Varstveno oblastvo 166. Varščina 158, za pravdne stroške 159 do 163, za prihodnja plačila 503. Veleizdaja I II 2, u 4. Verjetnost 178, 213, 370. Verodostojnost 178. Verske zajednice I I) 5, 67, 128, u 8. Viničarji 1 D 8. Vknjižba 158. • Vloge 175 do 186, poprava nedostatkov 183, 184. Vložne knjižice 158. V mesna so dba 489, 563. Vmesni ugotovitveni pred¬ log 331, 354, 489, 507. Vode jamske 48. Vodne naprave 550. Vodne pravice 78, 80, 81. Vodne sile 1 D 30. Vodovodni delavec 427. Vodstvo razprave 244 do 256, 259, 616. Vojaška kontrola I B 7. Vojaške dajatve 1 D 31. Vojaške zgradbe 30. 290. Vojna 226. Vojna škoda u 4. Vozniki 44, 95, 518. Vpogled spisov 285, 286. Vprašanja na razpravi 246, 248, 385, 387, 436 do 438. Vrednost spornega pred¬ meta 49 do 56, 321, 594, 596. Vrednostni papirji 158. Vrnitev spisov 286. Vročevalni organi 288, u 28. Vročilnica 306, 316. Vročitve 287 do 316, izročitvenih nalogov 659. 662, opustitev 498, 571, 625, plačilnega povelja u 14, plačilnih nalogov 643, pooblaščencu za vročitve 292 sl., pravdnemu pooblaščen¬ cu 291, 574, prigovorov 659, 661, skrbniku 310 do 312, skupnemu zastopniku 289, sodb 511 do 513, 594, sosporniku 295, 498, tožbe 302 do 304, vlog 119, 123, 126. 138, z javnim naznanilom 309. Vročnina u 28. Vsebina sodniških odločb 236, vlog 175 do 178, 246, 561, 562, 600, 601, 614, zapisnika 269 do 274,281. Vstop v pravdo: pravnih naslednikov 219 do 221, prednika 124, 336, pridobitelja stvari 529. 755 48 ' Stvarno kazalo. stranskega intervenienta 120 . Vzajemnost 56, 99, 159, 164. 589. Vzdrževanje reda 261, 265, 267. Vzorci 47. Začasne odredbe 152, 518. 552, 612, 619. Zadruge 47, 67, 82, 469, hišne I D 11, 67, u 18. Zadržna pravica n 15. Zahtevki, kopičenje 50, 522, v pripravljalnem postop¬ ku 540, 544 do 548, 559. Zaklad javni 128, u 8. Zakon u 12. Zakoniti zastopnik 105, 106, 151, 222, 249, 289, 469, 571, 597, 604, 625, u 52. Zakonito zastopanje 107 do 111 . Zakonske pravde I A 5—8, 46, 75, 98, 128, 159, u 6, u 12. Zakonsko razmerje 15, 417, 418. Zakonsko rojstvo 46. 75, 98, u 12. Zakotni pisač 150. Zakup gl. rabokupna po¬ godba, Spor. Zalotnina I D 52. Založba pristojbin 442, 461, 464. 478. Zame j ničeva n je državnih gozdov 1 A 21. Zamuda 195. 208 do 210. 229, 528, 645, 659, 666. Zamudna sodba 554. 492 do 499, 515, 516. 558, 624. 646, odpravek 515, učinek 515, zaznamek 516. Zapisnik: dokazuje 278, izven ustne razprave 280, nadomešča vloge 165, 480, 530, 559. 601, 615, 614, o poravnavi 282, 284, osnutki 275, 571, podpis 275, 276, pomen 592, popravek 275, posvetovalni 15, 286, preeitanje 275, pregledni 274, preskus 582, pripravljalnega postopka 286, 547 do 549, razpravni 269, 271 do 274. 459, 475, 484, 550, 559, 540, 587, sestavljanje 272 do 274, upor 275, 277, upoštevnost 281, zaznamek o sodbi 270. 516 . Zapisnikar 14, 269, 276. Zapisnikovanje 271 do 276, 279. Zapor 265, 268. Zapreke prihoda 198, 498. Zaprosilo za izvedbo dokazov 579, 581. 587, za pravno pomoč 54. 579, 585, 587. za vročitev 515, 316. Zaprošeni sodnik 54, 55, izvedba dokazov 596, 424 do 428, 448, 458, 462; 465, 471, 582, 605. 756 Stvarno kazalo. odložitev izvršljivosti 618, poročilo na razpravi 338, preskus izvedbe 382, 387, razglasitev sodbe 522, sodna oblast 207, 267. 380, 381, zaprosilo nanj 354, 372, 379. Zapuščinske stvari 74. Zaročenka 15. Zasebni učitelji 95. Zasilni prelazi I D 33. Zaslišanje: izvedencev 453 do 460. u 13 , izven razprave 259, po odrejenem, zaproše¬ nem sodniku 424. prič 452 do 441, strank 369, 403. 467 do 479, 624, 652, 638, v pripravljalnem postop¬ ku 344, 548, u 32. Zastaranje 642, u 35, 38. Zastavljena stvar 88. Zastavna pravica 52. Zastopanje 128, 165. n 8. Zastopnik: gl. zakoniti, prevarno dejanje 624,652, 658. Zavarovalna tožba 101. Zavarovanje: dokazov 318, 480 do 485, 622, n 13, stroškov 534, terjatve 52, za bodoča plačila 505. Zavlačevanje 9, 19, 146, 243. 245. 574. 622. Zavrnitev pravnega sred¬ stva 601. Zaznamek 269, o sodbi 270, 275, 515, 516, 538. Zbirka odločb u 46. Zdravniki 416. Zdravniška zbornica 1 I) 34. Združitev: pravd 251, 486, 500, pri obnovitveni tožbi 653, 635, pri postavitvi v prejšnji stan 214, zahtevkov 50, 322. Zemljiška knjiga 641. Zgradbe: kraljevskega dvora 30, podiranje, zidanje 550, u 50, vojaške 50, 290. Zrakoplovstvo 87. Žaljivi napadi 186. 263, 264. Železnice 1 A 26, 66, 87, n 14, 15. Železniške pristojbine 1 15 55. Žena 15. 69, 72. Ženitev 417, 418. Žetev 505. Žigi 47. Živalske kužne bolezni 1 1) 36. Živina, hibe 44. Življenjsko zavarovanje u 4. Županstvo gl. občinsko po¬ glavarstvo. COBISS NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000500152