UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC SONČNA UNIJA S COLLISTAR Za lepo zagorelo polt! Dfooofiiti 063 715 401, 715 402 Šlandrov trg 40. Žalec 0B3/1IGo0B5 Savinjske ISSN 131 8-68-1 7 771318 681014 Letnik 3, št. 55, 4. 6. 1997 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 1 1 ............»m,.. . i- BmHH HUOUMHHHHHMH NAGRADNI REBUSOID: nagrade Sn navodilo za reševanje poiščite na strani 11! Ni vsaka kava Trapic kava! vrop/c Cafi© CAFFE - JROPIC d.o.o. ŽALEC lel.Jax: 714 - 285 Ponudba svežih kav 1*1 IISA S (Ikg) smmr ARABICA 100% /z ostude ponudbe ARAŠIDI - RIISFUZA 4m8gT/kg Sadni bonboni mmsarmg SERVUtm SLADKOR (Sg) 373 mmg TROPIC KARTICA 10% POPUSTA! HoMargI d.o.o. Parižlje 38E, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12, Tel.&Fax.: 063 720-587 Ljubno, Plač 3 Ugodna ponudba in plačilni pogoji v mesecu juniju: - nahrbtne škropilnice 16 l samo 5.246 SIT - vrtne kosilnice s pogonom in košaro samo 49.895 SIT - vse vrste zemlje za sajenje lončnic in drugih okrasnih rastlin - gnojila in pripomočki za vrtičkarje - mreže in ograjni sistemi za vrtove in sadovnjake. SE PRIPOROČAMO!_____________________ NAL^BA* Trgovsko in storitveno podjetje d.o.o._Žalec, Hmeljarska 3, tel.: 715-602, 3310 Žalec PRODAJAMO CELJE 1. Poslovni prostori v pritličju ul. XIV. divizije 8 (predtem Zavarovalnica Maribor) v skupni izmeri 69m' ŽALEC 1. Poslovni prostori - pisarne v 2. nadstropju poslovne stavbe Šlandrov trg 20, v skupni izmeri 110m2 2. Skladiš. in proizvod, prostori v kompleksu Agrine v Žalcu: - garaže 112m2, - delavnica ali skladišče s pisarno in sanitarijami 233m~ - skladiščna hala 530m2 z nadstrešnico 223m2 in velikim asfaltiranim zunanjim skladiščem 840m2 3. Zemljišče za gradnjo obrtnih, skladiščnih ali poslovnih objektov južno od Ferralita, zazidljivo in komunalno opremljeno, 2 parceli po 1300 in 1600m2 LOČICA OB SAVINJI 1. Več stavbnih parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, velikosti od 520 do 1300m2 ŠENTJUR 1. Prodamo ali oddamo v najem poslovne prostore v poslovni stavbi ul. Dušana Kvedra 11 v Šentjurju do skupne površine 380m2 (pritličje, 1. nad. in mansarda) M Hmezad -HMEZAD KZ BRASLOVČE K0VIN00PREMA Parižlje tel./fax.: 063 722-055 GRRDBCniKI POZOR! BRAMAC KRITINA...................119,00 MODUL OPEKA.......................82,00 MREŽA ARM. 4/4.................1.199,00 JUPOL 25kg.....................2.950,00 j Motoma \ vrtna kosilnica N 27.987,00 ^ \ NA 3 CEKEJ KERAMIČNE PLOŠČICE ^ S m o v . NE POZABITE: @ 063 / 722 - 055 E AC LEVEC LEVEC 18, PETROVČE TEL - FAX : 063 472-409 Mercedes-Benz * NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI - SEZITE PO ZVEZDAH - KUPITE MERCEDES BENZ PO CENAH Z NIŽJIMI DAJATVAMI (VOZILA SO NA ZALOGI - DOBAVA TAKOJ) r—\ NAJKVALITETNEJŠE OLJE ZA KAMIONE [BP) VANELLUS C3 EXTRA SODČEK 25L - CENA: 12.787,50 SIT (H) HOIVDA §niA^&^RiPkEHOl Stavka je bila od nekdaj pravica delavcev. V prejšnjem stoletju (pa še na začetku sedanjega) delavske pravice niso bile samoumevna stvar. Številni delavci so se na skrivaj združevali v sindikate, da bi s skupnim nastopom uspešneje zastopali svoje interese. Sindikalna gibanja, stavke po tovarnah in upori druge vrste so bili nemalokrat krvavo zadušeni. Praznovanje prvega maja, delavskega praznika, je bilo prepovedano. V boju za mezde in normalen delavnik je nastajalo delavsko gibanje, ki je bilo eno najmočnejših v zgodovini. Stavka je bila in bo ostala skrajno sredstvo, dejanje, ko ne preostane nič drugega. Od šestnajstumih delavnikov in neusmiljenega izkoriščanja delavcev je minilo kar nekaj let. Časi so se spremenili, sindikati niso več prepovedani, uvedena je pravica do stavke... Kako pogosto začenjajo ljudje stavkati, se lahko v zadnjem času prepričamo na lastne oči. Tipičen primer je velikanska stavka železničarjev, ki je zaenkrat rodila pomanjkanje potrplenja na obeh straneh in milijardno škodo slovenskemu gospodarstvu. Stavka železničarjev je skoraj podobna žaganju veje, na kateri sedimo. Plače na železnici niso najnižje. Zahtevek po zvišanju plač, podprt s stavko, je dejanje, ki Sloveniji strahovito škodi. Od časov, ko je bil štrajk dejanje obupanih delavcev do danes, ko je sredstvo za izsiljevanje višjih plač, se je očitno marsikaj spremenilo. Ohromitev tovornega prometa se je zarezala v tovarno aluminija na Kidričevem, zadela je Gorenje, ohromila Luko Koper... Železničarji lahko v svoje stavkovne zahteve brez težav postavijo tudi zahtevo po povrnitvi stavkovnih stroškov. Komu bodo to zahtevo postavili ostali? Če vlada ugodi železničarski zahtevi po zvišanju plač, ni nobenega razloga, zakaj naj ne bi štrajkali še šolniki, pa še enkrat zdravniki, pa kuharice, avtomehaniki, poštarji in tako naprej. Četudi bi nihče ob naštetih ne štrajkal, bi bil položaj zaskrbljujoč. Železničarji, ki za prevoz z vlaki v potniškem in tovornem prometu zaračunavajo vozovnice - torej imajo svoj vir dohodka - seveda ne ustvarijo dovolj za svoje plače. Denar za železničarje bo dala država. Lahko podražijo vozovnice, lahko nam prilepijo še kak davek, nekako bo že šlo. Inflaciji se ob tem rahljajo vajeti in počasi se pripravlja na galop. Da mora vlada v teh razmerah delati sila previdno, je skoraj razumljivo. Popolnoma nerazumljivo pa je, zakaj železničarji tako trmasto vztrajajo pri štrajku, ki njim - razen nekaj suspenzov - ne prinese nič dobrega, gromozansko škodo pa je storil slovenskemu gospodarstvu. Ne morem si kaj, da me ne bi ob železničarski stavki prevzemalo ogorčenje ob brezbrižnosti, s katero železničarji štrajkajo. Od kod, za hudiča, do država jemala denar za njihove plače? Konec koncev so Slovenske železnice profitna organizacija, pa naj svoje plače zaslužijo sami! Kdor dela izgubo, pač ne more imeti visokih plač! Poleg tega je vredno poudariti, da železničarske plače še zdaleč niso minimalne. Vprašanje je, če bi ugoditev železničarskim zahtevam stvari vrnila v normalni tok. Zakaj, navsezadje, bi se železničarji ustavili tu? Čez mesec, dva, lahko organizirajo še en štrajk z novimi zahtevami. Železnica v državi je samo ena, njihova. In tako naprej, dokler ne crkne država! IZ VSEBINE: AKTUALNO Da bi živeli varno Stran 4 DOGODKI Vojak naj bo Stran 5 GOSPODARSTVO Nove pridobitve celjske bolnišnice Stran 6 Žalski Občinarji spet neučinkoviti Stran 7 KRONIKA Vrglo ga je v zrak Stran 8 INTERVJU Obiskal nas je minister za šolstvo in šport dr. Gaber Stran 10 Klepet z Borutom Pahorjem Stran 11 KULTURA V Žalcu so prepevali Stran 12 EXTRA GLAS stran 13 - 20 AVTOMOBILIZEM Opel Sintra 3.0i 24V V6 Stran 21 ŠPORT Uspehi strelcev in lokostrelcev Stran 23 ZA DAME Obleke za poletje Stran 25 ZA DUŠO Ubijalski plin na Polzeli Stran 26 GLASBA Interceptor Stran 28 Spiritual Pyrotechnics Stran 28 RAZVEDRILO Vid Burnik Nagrade, nagrade Stran 30 - 31 GLAS Savinjske izhaja vsako dnigo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Vasja Volavšek. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! mm DA BI ŽIVELI VARNO MOVM® NMCB MOZIRJE, 19. maj - V sejni sobi Občine Mozirje je bila 18. redna seja Občinskega sveta Občine Mozirje, na kateri so med drugim obravnavali predlog spremembe Statuta Občine Mozirje, predlog Odloka o zaključnem občinskem proračunu za leto 1996 ter predlog proračuna za letošnje leto. Razpravljali so tudi o odlokih o ustanovitvi nekaterih zavodov, in sicer vzgojno izobraževalnega zavoda osnovna šola Mozirje, Vzgojno varstvenega zavoda Mozirje, Zavoda za kulturo Mozirje in javnega zavoda za lekarništvo Zgornje Savinjske doline. Obravnavali so tudi dogovor o razreševanju problematike odlagališča Pod-hrom, pa javno pismo glede vzpostavitve delovanja Šaleško-Savinjske regije in problematiko poslovanja RTC Golte in kampa Menina. CELJE, 19. maj - Na sestanku tovarniškega sindikata Zlatarne Celje so delavci sklenil, da med stavko vendarle dokončajo izvozno naročilo za njihovega dolgoletnega poslovnega partnerja, kar so pogojili z izplačilom februarskih plač. Dogovorjeno izvozno delo bo zelo zahtevno, ker imajo na razpolago zelo majhno količino materiala, po dogovoru z upravo pa bodo imeli vpogled v odliv sredstev, pridobljenih na račun tega izvoznega posla. Stavkovni odbor se je skupaj z upravo odločil s tem dnem ponovno odpreti vse slovenske prodajalne Zlatarne Celje. Poudarili so, da so preveč lojalni do svojega podjetja, da bi z zahtevo po stečajo uničili 150-letno tradicijo zalatarstva v Celju. CELJE, 19. maj - Položaj gospodarstva na Celjskem se iz leta v leto slabša, saj so na tem območju lani izdelali za 3,2 odstotka manj od slovenskega povprečja. V zadnjih petih letih je celjska regija neposredno izgubila 8720 delovnih mest, s 16,8 odstotki brezposelnih pa se celjsko območje uvršča slovenski vrh. Konec lanskega leta je bilo v regiji 14.200 brezposelnih, v stečaju pa je bilo 54 družb. ŽALEC, 21. maj - Žalsko gospodarstvo je lani za petino povečalo obseg proizvodnje, kljub temu pa ga pestijo likvidnostne težave, značilne za vso celjsko regijo. Kar 90 odstotkov vseh gospodarskih podjetij v Žalcu je v zasebni lasti, vendar so prav ta zasebna podjetja pridelala več kot polovico vseh i?gub, ki skupaj zanašajo 1/7 milijardi tolarjev, kar je 467 milijonov tolarjev več od dobička. CELJE, 22. maj - V počastitev mednarodnega dneva plesa je bilo na dan mladosti 5. republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev. Na prireditvi so sodelovali: celjska Plesni teater Igen Studia za ples celje in Plesni forum, pa Plesni atelje Sova iz Žalca, društvo Karol Pahor iz Pirana, Srednja glasbena in balema šola iz Ljubljane, Plesni center Maribor, Mladinsko gledališče Tržič, Zveza kulturnih organizacij Kranj ter plesna skupina Altango iz Kranja ŽALEC, 22. maj - Večina svetnikov žalske občine še vedno želi, naj sedanja občina razpade na 7 novih občin, kot so sklenili lani septembra. Za bodoče nove občine Žalec, Braslovče, Griže, Prebold, Polzela, Vransko in Tabor so na referendumu glasovali tudi volilci, vendar je bila udeležba tako pičla, da je dvomljivo, ali težnja po razpadu občine Žalec predstavlja željo večine Savinjčanov. CELJE, 22. maj - Mestna občina Celje je 10 let veljavno koncesijo za upravljanje z odprtim kopališčem ob hotelu Merx podelila celjskemu plavalnemu klubu Neptun, ki je z bazenom upravljal že zadnjih nekaj let. Ob podpisovanju koncesijske pogodbe se bo moral Neptun zavezati, da bo v celjsko kopališče vložil 45 milijonov SIT, saj bo potrebno celovito urediti sistem za ogrevanje vode, da bo kopalna sezona lahko daljša. CELJE, 24. maj - Celjani so si lahko ob Šmartinskem jezeru ogledali akrobatske skoke v vodo z nove skakalne naprave, na ogled pa sta bili tudi ladja Jezerska kraljica in parnik Goldy, ki privezani ob breg čakata na dovoljenje za prevažanje potnikov. CELJE, 24. maj - Klub študentov celjske regije je na celjskem Gričku pripravil rock koncert, na katerem so nastopile skupine Majke, Agenti Platfizz in Dad-d/s Pudding. V zgodnjem popoldanskem času so pripravili košarkarsko tekmo, kolesarsko dirko in druge zabavne igre. CELJE, 27. maj - Predavanje “Gozd, drevo in mesto Celje” je združilo celjske in slovenske gozdarske naravovarstvene strokovnjake z namenom da opozori na nujnost širitve zelenih površin v mestu ter z vseh plati osvetliti v Sloveniji edinstven odlok, s katerim je Mestna občina Celje zaščitila 700 ha svojih gozdov. S tem odlokom se bo občina zavezala, da bo zaradi omejevanje sečnje lastnikom izplačevala odškodnine in gozdove od lastnikov po njihovi želji tudi odkupovala. CEUE, 29. maj - V celjskem Zdravstvenem domu so dobili vrhunski ameriški ultrazvočni aparat znamke Aloka 2000. Gre za aparat, ki lahko nadomesti več ultrazvočnih aparatov, njim pa bodo lahko s pomočjo različnih priključkov pregledovali srce, ožilje, sklepe in organe v trebušni votlini. Je edini tako zmogljivi aparat v Sloveniji, še v Evropi jih ni prav dosti. UNZ Celje je izdala brošuro, v kateri prinaša podatke o kriminalni dejavnosti za leto 1996 na področju širše celjske regije in nekaj nasvetov za boljšo osebno in skupno varnost. Kriminaliteta na Celjskem V lanskem letu je bilo na podrogu celjske regije izvršenih 4543 kaznivih dejanj, kar je najmanj po letu 1991, v zadnjem desetletju pa so celjski kriminalisti dosegni tudi najvišjo, 70,26 odstotno raziskanost. Na policijski postaji v Žalcu je bilo zabeleženih 448 kaznivih dejanj, katerih raziskanost je 65,8- odstotna, na policijski postaji Mozirje pa je bilo kaznivih dejanj 133, kar je najmanj, v celjski regiji. Ža to leto je značilen velik porast kaznivih dejanj umorov in pokusov umorov, storjenih zaradi pridobitve premoženjske koristi, ki so bili uspešno raziskani. Izreden je tudi porast števila ropov, saj se jih je zvrstilo kar 45, in sicer največ okrog 18. ure, njihova raziskanost pa je 8-odstotna. V preteklem letu so na UNZ Celje beležili tudi velik porast kaznivih dejanj v zvezi z mamili, starostna raven uživalcev mamil se zaskrbljujoče znižuje, število kaznivih dejanj v zvezi z mamili pa se je povečalo tudi med mladoletniki. Kar za 38 odstotkov je v primerjavi z letom 1995 porastel delež kaznivih dejanj v zvezi z orožjem, za celih 79,2 odstotka več je bilo kraj osebnih avtomobilov (138 kraj), za 3,3 odstotka pa je poraslo tudi število kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete - 620 jih je bilo. Glede kršitev javnega, reda in mira se je upravna enota Žalec s 532 primeri znašla na tretjem mestu, medtem ko so v mozirski upravni enoti beležili le 173 tovrstnih kršitev. Povečalo se je število prekrškov z dvema ali več kršitelji, še vedno pa je največ kršiteljev starih od 24 do 34 let. V lanskem letu je bilo zabeleženih 54 smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, kar je najmanj v zadnjihštirih letih, kljub vsemu pa je številka zelo visoka. S številom 14 smrtnih žrtev prometnih nesreč prednjači prav žalska upravna enota, mozirsak upravna enota pa jev s tremi smrtnimi žrtvami bolj na repu. Se vedno je najpogostejši vzrok prevelika hitrost. Kaj storiti, če se vam zgodi— - Če ste udeleženi v prometni nesreči policijsko postajo (tel. 113) ® zdravstveni zavod, posebej pa vas opozarjamo, da morate počakati na kraju prometne nesreče. Pred koncem ogleda kraja prometne nesreče ne smete uživati alkoholnih pijač. Igemoma smete kraj nesreče zapustiti zaradi pomoči poškodovanim v nesreči in zaradi obveščanja policije. Ko to opravite, se morate takoj vrniti na kraj nesreče. •Če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je nastala le materialna škoda, drugi udeleženec pa ni znan (npr. na parkirnem prostoru), morate o tem obvestiti najbližjo policijsko postajo in jim sporočiti svoje podatke in podatke o poškodovanem vozilu. •Če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je nastala samo manjša materialna škoda, morate vozilo takoj odstraniti s ceste in izmenjati osebne podatke tr izpolniti in podpisati evropsko poročilo o prometni nesreči. To storite ob vsaki prometni nesreči, ^saj boste na podlagi evropskega poročila lažje uveljavili odškodninski zahtevek. •Če imate pri sebi fotografski aparat, kraj nesreče fotografirajte. •Od udeleženca v prometni nesreči, imate pravico zahtevati, da vam pokaž6 listino o istovrstnem zavarovanju vozila-Od drugih navzočih na kraju nesreče pa imate pravico zahtevati osebne pO" datke (ime in priimek in naslov)-Soudeleženci in navzoči na kraju nesreče so vam vse navedene podatke dolžni posredovati. - Kako voziti, da bo možnost prometne nesreče čim manjša? •Vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, tako da boste svoje vozilo lahko obvladal. Upoštevajte omejitve hitrosti, še zlasti v naseljenih krajih. •Pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač. •Izogibajte se tveganim prehitevanjeni> predvsem v gostejšem prometu in v kolonah. •Ves čas skrbite, da bo vaše vozilo tehnično brezhibno. •Upoštevajte prometne predpise. •Pozorno spremljajte ravnanje drugih; skušajte predvideti njihove reakcije ter prilagajajte svojo vožnjo predvidljivim in že nastalim situacijam. •Če je kdo umrl ali bil telesno poškodovan, morate takoj obvestiti najbližjo (se nadaljuje) ff OLDV d.o.o. Polzela tel. 720 592 Velenje tel. 863 960 NAJVEČJA IZBIRA SKUTERJEV V DOLINI PETERSON PIAGGIO___ ITALJET. ____.290.000 SIT „od 318.000 SIT _od 410.000 SIT SUZUKI KATANA______519.000 SIT VCJAIK NAJ IB©! Od 19. do 21. maja je v Izpostavi za obrambo Žalec potekal nabor za vojaške obveznike rojene leta 1979 in starejše. Zato so se vsi mladi fantje, godni za služenje vojaškega roka, 20. maja zbrali v Gasilskem domu Žalec, kjer so jih pozdravili žalski župan Milan Dobnik, direktor Uprave za obrambo Celje Miro Terbovec, predsednik naborne komisije major Zdenko Terpin, direktor Javnega zavoda Žalskega Zdravstvenega doma dr. Franjo Velikonja, vodja izpostave za obrambo Žalec Sonja Ramšak in sekretar izpostave Stanislav Skok. izpopolnjevati. Obenem je opozoril na orožja Najprej je nabornikom spregovoril župan Milan Dobnik, ki je sjx>mnil, da v vojni za Slovenijo. “Služenje vojske je dolžnost in čast,” je poudaril žalski župan in dodal, da prizadevanja v svetu potekajo v smeri sodelovanja in dogovarjanja po mirni poti, žal pa ne živijo vsi po takšnem prepričanju, zato [H)HONDA. KOVINOTEHNA = ©ams saltom = m fcMijMi aaMHnJptfa ©tuOaeM] ©IrJII I)'QPlj-\5]iJ\ Velika izbira rabljenih vozil Krediti od T+9% na 2 do 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806,432-807 možnosti služenja vojaškega roka brez ižja in civilne službi predvideni za tiste vojaške Id bi želeli zaradi religioznih, filozofekih in civilne " službe, ki sta za tiste vojaške obveznike, je vojaška obramba države kljub vsemu potrebna. Milan Dobnik je vsem nabornikom zaželel, naj služenje vojaškega roka opravljajo častno. Direktor Uprave za obrambo Celje Miro Terbovec je poudaril, da gre za enega odločilnih trenutkov v življenju, zato je nabornike opomnil, naj izrazijo tudi svoje želje glede dolžnosti, za katero se želijo v slovenski vojski ali humanitarnih opredelitev uveljaviti pravico do ugovora vesti. Po besedah Mira Terbovca lahko vojaški obvezniki na naboru izrazijo tudi kakršne koli drugačne pomisleke ali pa povedo, če si želijo izbrati vojsko kot poklic. Predsednik naborne komisije major Zdenko Terpin je pojasnil pravila oziroma način pristopa k nabornemu postopku, „ sekretar izpostave za obrambo Žalec Stanislav Skok pa je pojasnil nekatera določila na katera se lahko vojaški obvezniki sklicujejo, če želijo odložiti opravljanje vojaškega roka. Tako je opravljanje vojaške dolžnosti mogoče odložiti z rednim dostavljanjem poročil o šolanju, ali s potrdilom o opravljanju pripravništva; ce je nabornik edini hranilec družine ali je v njegovem gospodinjstvu celo 100 odstotni invalid; če ima nabornik že v vojski člana domačega gospodinjstva, je morda kategorizirani športnik ali član državne reprezentance z obveznostmi na pripravah in tekmovanjih; če ima dopust zaradi varstva in nege otroka, neodložljiva opravila na kmetiji ali pa je v njegovem gospodinjstvu prišlo do nesreče. Obenem je Stanislav Skok nabornikom razložil, da je za služenje vojaškega roka brez orožja potrebno vložti prošnjo za priznanje pravice ugovora vesti, ki jo obravnavajo na Ministrstvu za obrambo, in če je prošnja ugodno rešena, se nabornik v vojašlah enotah ter ustanovah usposablja za dolžnosti, ki niso povezane z nošenjem in uporabo orožja Kdor pa ne želi služiti vojske na noben način, lahko prosi za civilno službo, ki pomeni opravljanje državljanske dolžnosti v sistemu za zaščito, reševanje in pomoč.. Sekretar izpostave za obrambo Žalec je nabornike tudi opomnil, da morajo pristojnemu organu kot vojaški obvezniki sporočiti vsako bistveno spremebo v zdravstvenem stanju, naslovu, zaposlitvi in kvalifikacijah. Nabornik, ki ga naborna komisija oceni kot sposobnega ali delno sposobnega za vojaško službo, odide k vojakom praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnejo 19 let, zato so morali svoje želje izraziti tudi tisti, ki želijo k vojakom čimprej, torej že v 18. letu. Naborniki so si ogledali tudi film o vojski, nekaj več o slovenski vojski pa jim je razložil Henrik Kranjc, delavec žalske Izpostave za obrambo. LEP POZDRAV, DRAGI BRALCI! Ko pišem to kratko poročilo (petek, 30.5.1997) 5. redna seja Državnega zbora še traja. Končno smo dobili popolno vodstvo Državnega zbora. Za podpredsednico je bila namreč izvojena kandidatka DeSUS, ga. Eda Okretič Salmič, ki je dobila 48 glasov, njena protikandidatka iz SKD, ga. dr. Helena Hren Vencelj pa 31 gjasov. Razrešib se je tudi vprašanje, kdo bo vodil komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. To je Marjan Schiffrer iz SKD. Do sedaj najbolj obširna točka te seje je bil predlog zakona o varnosti cestnega prometa. Zakon je bil v drugem branju. Uvaja veliko novosti, ki bodo vplivale na varnost prometa. Zanimivo za starostnika je določilo, da bo vozniško dovoljenje veljalo do 80 leta starosti, potem pa bo treba za podaljšanje na zdravniški pregled Pod točko poslanska vprašanja in pobude je poslanec DeSUS, mag. Franc Žnidaršič vprašal vlado, kaj je z vojnimi odškodninami Dobil je odgovor, da je celotna problematika vladi znana in da na tem področju dela. 5. redna seja bo potekala še ves naslednji teden Vaš poslanec Anton Delak, dipl. pravnik 24. maja je bilo na letališču celjskega aerokluba v Levcu srečanje brigadirjev veteranov. Posvečeno je bilo vsem, ki so kjer koli po drugi svetovni vojni pomagali graditi ali obnavljati v vojni porušeno domovino. _____________ s. J. NOVE PtlDOBUVE CEUSKE BOLNIŠNICE Vodstvo Splošne bolnišnice Celje na čelu z direktorjem dr. Samom Fakinom je 22. maja sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so želeli javnosti predstaviti nove operacijske dvorane, centralno enoto intenzivne medicine in urgentni laboratorij, pa tudi način upravljanja bolnišnice, ki ima od lanskega leta novo vodstvo. Otvoritev novih prostorov je bila že naslednji dan, nanjo pa je bilo povabljenih okrog 250 gostov iz cele Slovenije, pretežno iz zdravniške stroke. V CELJU VSE ZA OTROKA Celjski sejem je 21. maja pripravil odprtje specializiranega sejma Vse za otroka, ki je od 21. do 25. maja potekal kot samostojna prireditev. Otvoritve sejma kot največje državne izobraževalno-sejemske prireditve s področja predšolske vzgoje se je udeležila državna sekretarka z Ministrstva za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič, ki je sejem tudi odprla, pa direktor Zavoda za šolstvo Ivan Lorenčič, dr. Ljubica Marjanovič iz Urada za šolstvo in mag. Metka Malus iz Ministrstva za šolstvo in šport. Prireditev je s svojim nastopom popestril šentjurski vrtec, ki je nedavno praznoval svojo 30-letnico. Splošna bolnišnica Celje letos beleži 110-letnico svoje ustanovitve, že leta 1977 pa so jo pričeli formalno obnavljati. Za modernizacijo bolnišnice je bil izdelan razvojni program, ki je predvideval gradnjo infrastrukturnih objektov, večja adaptacijska dela obstoječih prostorov bolnišnice in gradnjo specialistično-ambulantnega in bolnišničnega objekta. Leta 1980 je stekla gradnja novega bolnišnično specialističnega objekta, ki ima slabih 29 tisoč m2 površine, od katere pa je še vedno 13 tisoč m2 neizkoriščene. Zaradi vedno večjih gospodarski težav je bilo denarja vse manj, modernizacijo bolnišnice pa je skoraj povsem ustavila tudi katastrofalna poplava. Po daljši prekinitvi je Splošna bolnišnica Celje ob sodelovanju Ministrstva za zdravstvo lani z modernizacijo nadaljevala, glavni izvajalci del in dobavitelji opreme pa so bila podjetja Gradis, Klima in Elektrpsignal iz Celja ter Alpos meding Šentjur in Siemens Slovenija Celotna vrednost investicije v Splošni bolnišnici Celje je znašala dobre 1,8 milijarde tolarjev, od te vsote pa je bilo kar 42 odstotkov sredstev namenjenih za novo opremo. To vsoto 800 milijonov je prispevalo Ministrstvo za zdravstvo, ki je poskrbelo tudi za financiranje zaključnih gradbeno-investicijskih del v višini slabih 530 milijonov tolarjev. Slabih 352 miljonov tolarjev za gradbena dela do tretje faze so v celjski bolnišnici pridobili od občin celjske regije in s prostovoljnimi prispevki občanov, za nadaljnjo opremo pa so najeli kredit v višini dobra 202 milijona tolarjev. Skupna površina novih prostorov znaša 2981 m2. V novopridobljenem centralnem operacijskem bloku je na 1318 m2 pet operacijskih dvoran z najsodobnejšo opremo in z vsemi potrebnimi prostori, 1477 m2 centralne enote intenzivne medicine je razdeljenih na dve enoti, v vsaki od teh pa je 11 postelj, porazdeljenih po eno- do triposteljnih sobah. Urgentni laboratorij, ki skupaj s hodnikom meri 186 m2, je neposredno vezan na centralno enoto intenzivne medicine. Z novimi pridobitvami je bila dvignjena raven strokovnih uslug celjske bolnice in izboljšani pogoji njenega dela Sicer pa je z 828 posteljami in 1529 zaposlenimi celjska bolnišnica tretja največja bolnišnica v Sloveniji. Po razpadu zdravstvenega centra Celje je pričela leta 1993 poslovati kot samostojni javni zavod. Zaradi nekaterih dolgotrajnih razlogov in zdravniške stavke je v prvi polovici lanskega leta izguba bolnišnice skokovito narasla. Z lanskim avgustom je vodenje bolnišnice prevzel dr. Samo Fakin, ki je sestavil novo vodstveno ekipo, saj je bila po njegovem mnenju za izgubo najbolj odgovorna zastarela mentaliteta, ki ni šla v korak s spremembami zakonov. “Menežment pove, kaj se dela, stroka pa potem to izpelje,” je v nekaj besedah povzel srž sprememb direktor Fakin. Obenem so vpeljali tudi kontrolo nad nabavo in zalogo zdravil, predvsem pa so racionalizirali število zaposlenih in uvedli sprotno koriščenje nadur. “Kar se tiče kadra, smo se lotili tako imenovane mehke sanacije, saj je težko dobiti kvalificiran kader, zato nismo hoteli hitrih in ostrih sprememb, ki se odražajo tudi na zaposlenih,” je povedal dr. Fakin. V Splošni bolnišnici Celje je letos februarja pričel delovati tudi nov statut, ki uzakonja novo organizacijo s poudarkom na odgovornosti predstojnikov posameznih oddelkov, ki so odgovorni za delovanje sistema bolnice na mikroravni. Strokovnjaki projekta Sana klinika - gre za korporacijo bolnišnic v Nemčiji, ki trenutno upravlja 12 tisoč postelj in je specializirana za sanacijo bolnišnic z negativnim poslovanjem - bodo imeli vrsto predavanj za predstojnike oddelkov. Potrebno bo tudi izpopolniti in modernizirati informacijski sistem bolnišnice. Poslovno leto 1996 je celjska bolnica zaključila s 107,7 milijona tolaijev izgub, kar je znatno manj kot v prejšnjem poslovnem letu, ko je izguba znašala 180,6 milijona tolaijev. “I^uba torej je, vendar znaša 1,57 odstotka celotnega prihodka, kar pomeni, da ni kritična. Menim, da smo jo ukrotili in da se naglo približujemo pozitivnemu poslovanju,” je zaključil dr. Samo Fakin. D. SAMBOLIČ V uvodnem govoru je direktor Celjskega sejma, mag. Franc Pangerl, izpostavil samostojnost, ki jo je sejemska prireditev, namenjena otrokom in njihovim potrebam, po dolgih letih spet dobila ob svoji polnoletnosti. “Temu sejmu smo se tako spet odločili dati pravi pomen, in četudi morda ni velik po površinah, je toliko bolj pomemben po vsebini,” je poudaril direktor Celjskega sejma, ki je razstavljalcem ter obiskovalcem sejma tudi zaželel, naj le-ta doseže svoj namen in se obenem zahvalil vsem, ki so k sejmu prispevali. Sejma se je m 6400 m2 prodajnih povšin udeležilo 140 podjetij iz Slovenije, Avstrije, Danske, Francije, Italije, Nizozemske, Švedske, Velike Britenije, Nemčije, Izraela, Švice, Indije, Češke in Hnmke.____________ Zbranim je spregovoril tudi direktor Zavoda za šolstvo Ivan Lorenčič, ki je opozoril na pomen te prireditve za kvalitetno rast v vzgoji in izobraževanju otrok. Po njegovih besedah ponuja sejem, na katerem se je predstavljalo kar 140 domačih ter tujih proizvajalcev različne opreme, igrač in pripomočkov, veliko možnost promocije in pri tem omogoča prenesti najboljše rešitve tudi v širši prostor vzgoje otrok. Med drugim je izpostavil še tekmovanje več kot 160 šolskih glasil vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Nenazadnje je direktor Zavoda za šolstvo dodal, da je v času kurikulame prenove in nove zakonodaje nadvse pomembna prav rdeča nit sejma, Prostor in oprema v vrtcu, v okviru katere se je predstavilo tudi 21 slovenskih vrtcev z izvirnimi idejami glede oblikovanja prostorov, še posebej kotičkov za izvedbo različnih dejavnosti. Državna sekretarka mag. Teja Valenčič je opozorila predvsem na možnosti, ki jih takšna prireditev ponuja tako proizvajalcem otroške opreme kot tudi vzgojiteljem in učiteljem ter mladim iz vrtcev in šol da se javnosti predstavijo s svojo dejavnostjo. Izpostavila je tudi nekatere spremljevalne sejemske prireditve, ki so bile namenjene izobraževanju in aktivnemu sodelovanju obiskovalcev V dvorani D so prostor dobili pretežno razstavljalci in proizvajalci ki so se predstavili z oprano, učnimi pripomočki in igračkami najmlajšim pa je bilo na voljo kar pet igralnic s kockami Lego. Dmrana C1 je bila namenjena predstavitvi opreme in šolskih glasil vrtcev, svoje mesto pa je dobil tudi risalni kotiček; medtem ko je v dvorartt C potekala prodaja artiklov spbšne ttarave, manjkala pa ni tudi frizerska delavnica. _____ sejma. Med najpomembnejše je pmv gotovo sodila predstavitev programa za poklic pomočnice vzgojiteljice, Pa okrogli mizi “Svet brez tobaka naj se prične pri otrokovih prvih korakih” in “Nasilje nad otroki”. Državna sekretarka je prireditev odprla z besedami, ki so bile uradni slogan sejma: “Pridite v Celje po veselje.” D S- ŽALSKI OBČINARJI ŽE SPET NEUČINKOVITI Žalski občinski svet je imel 22. maja v prostorih Občine Žalec svojo 24. sejo, na kateri so si v obravnavo zastavili 18 točk, ki so jim po začetnih predlogih dodali še dve. Vsakomur, ki količkaj pozna žalske svetnike, je bilo kaj hitro jasno, da bo potrebno sejo razdeliti na vsaj dva dneva, in v resnici so se svetniki v prvem dnevu prebili le skozi osem točk. Nadaljevanje seje je bilo napovedano za 29. maj, vendar so se takrat svetniki še slabše odrezali, saj so bili sklepčni le v eni točki, pri obravnai druge pa so med odmorom ušli. 22. maja so svetniki gladko sprejeli predlog prodaje enosobnega stanovanja na Vranskem, pa predlog ukinitve zemljišča v splošni rabi v Ločici in o prodaji tega zemljišča, ter predloga za prodajo nepremičnine in gar-sonijere v Žalcu. Mnenja pa so se razvnela okoli predloga svetnika Drče, ki je predložil predlog za poroštvo kreditiranja Mirosana, ki bi za dobo 5-7 let potreboval 60 milijonov kredita za dokončanje izgradnje hladilnice. Čeprav Mirosan ni zaprosil za denar iz občinskega proračuna in je nasploh poznan kot uspešno podjetje, so svetniki vztrajno izražali svoje nezaupanje in šele čez nekaj ur s težkim srcem sprejeli sklep, da gredo Mirosanu za porotnika. Nadalje se je zataknilo pri obravnavi poročila nadzornega odbora k predlogu zaključnega proračuna. V poročilu je bilo zaslediti kar nekaj pripomb na izplačilo dnevnic, še posebej natančni pa so bili svetniki glede stroškov gostinskih storitev in računov, W jih je podpisal župan. Malce previsoki so se jim zdeli stroški za občni zbor turistične zveze, za otvoritev avtoceste v Ločici in gostinske storitve ob predaji stanovanj. V oči jih je zbodlo tudi 325 .grafik akademskega slikarja Rudija Spanzla, ki jih je občina nabavila za novoletne čestitke, za katere so odšteli okoli 1,8 milijona tolarjev. V poročilu je bilo zaslediti tudi nenavadno velike številke za promocijo občine, kamor je šteti seminar v Kanadi, strokovno ekskurzijo v Avstraliji in ZDA, kar je skupaj znašalo okoli 900 tisoč tolarjev. Ker so svetniki županu naložili, naj pripravi podrobno poročilo o porabi denarja, je Milan Dobnik sejo protestno zapustil. Na tej seji je bil sprejet še sklep o zvišanju cen programov predšolske vzgoje v VVZ Vrtci občine Žalec, svetniki pa so odličili, da o poročilu o poslovanju Zdravstvenega doma Žalec ne bodo sklepali zaradi opozoril o nekaterih nepravilnostih, zato bodo počakali do revizije, ki jo naj opravi računsko sodišče. Tudi na nadaljevanju seje, 29. maja, kot že rečeno, svetniki niso prišli prav daleč. Sprejeli so predlog zaključnih računov skladov ter Javnega komunalnega podjetja Žalec, pa se že spet brezplodno sporekli okoli predloga odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Svetniki se niso mogli zediniti, ali je pomembneje uvesti določene popravke v obravnavani predlog, preden ga sprejmejo, ali pa ga je bolje kar na vrat na nos sprejeti, da bo vendarle poskrbljeno za financiranje odvoza odpadkov. Mnenja so se okoli spornega vprašanja kresala tako dolgo, da je predsednik občinskega sveta odredil 10-minutno pavzo, po kateri pa se v dvorano ni več vrnilo dovolj svetnikov, da bi bili sklepčni. Seja je bila tako prekinjena D. SAMBOLIČ KAKO LAHKO VARNO NALOŽITE SVOJE PRIHRANKE V Hmtubio kreditni službi vam ponujamo več vrst varnih plasmajev za vaše prihranke. Pri obisku v naših prostorih vas bomo seznanili o možnih oblikah varčevanja, njihovih značilnostih, prednostih enih oblik varčevanja pred drugimi Ponujamo vam vse oblike tolarskega varčevanja, možne pa so tudi oblike tolarskega varčevanja z devizno klavzub, pri čemer vam ni treba kupovati deviz in jih nositi k nam, temveč vam mi preračunamo vrednost tolarjev v vrednost deviz po tečaju Banke Slovenije, ob izteku pa vam prav tako izplačamo protivredriost vezanih deviz v tolarjih - imate prihranke z devizno klavzub. Poleg zgoraj tuivedenih oblik varče\>anja z devizno klavzub lahko pri nas varčujete še: - z vezavo tolarskih sredstev na različna časovna obdobja - vpoglednim, ali a-vista sredstvi na hranilni knjigi ali raznih računih, ki so vame naložbe, vendar niso donosne, saj jih vse banke obrestujemo z minimalnimi obrestmi zaradi velike gibljivosti sredstev, saj so vam na voljo vsak trenutek Bazne oblik tolarskih vezav pa so medne za različna časovna obdobja od 14 dni do več let, obrestim mera poleg priznane revabrizacije že prinaša tudi realne obrati, se\ g F z > IT Z z s > p KLIMATIZERJI TADIRAN, FUJITSU, SIMAR, MITSUBISHI INDUSTRIJSKE HLADILNE NAPRAVE RC GROUP, KTK, GTČ OD 10-2500 kW UGODNI PLAČILNI POGOJI < * ž I LIJ h < Z J % UJ oc o o Im - . \ JL FRANC ROMIH s.p. Breg 79c, Polzela, tel.(fax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov oplesk kovinskih konstrukcij i opečno ah betonsko podlago napisov OELAM^^TRC^ STRC^DVNO^^KD KON^KURENČNn^CENAH. L pisanje in popravila reklamnih in POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200J MOTO CTHiTTO VINSKA GORA, (Prelska 21/b), 3320 Velenje y®£i Tel./Fax.: 063 / 853 - 471 PRODAJAMO MOTORNA KOLESA CAGIVA, Husqvarna, HONDA, YAMAHA, Kawasaki GUME # MICHELIN METZELER i* ČELADE NOLAN, SHOEI, Arai, FM MOTORNA OLJA MTMŠffiU BBS! - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA SPIDI, SINISALO, AXO - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING INTERVJU GLAS 55/1997 V okviru projekta Vsak človek je zase svet smo učenci 6.a razreda OŠ Šempeter v Sav. dol. v svojo sredino povabili ministra za šolstvo in šport g. Slavka Gabra. Naša želja se nam je uresničila. Z g. ministrom smo naredili intervju, v katerem smo učenci postavili nekaj vprašanj. Anja: Obiskovali ste Pedagoško gimnazijo v Celju, nadaljevali študij v Ljubljani. Kam vas je vodila pot po končani fakulteti? G. minister: Po končanem študiju sem se zaposlil na gimnaziji v Škofji Loki, kjer sem učil pet let. Anja: Ste bili priljubljeni med dijaki in ali ste učili kakšno znano osebo? G. minister: O svoji priljubljenosti ni posebej dobro soditi. Povprašati bi bilo treba tiste, ki sem jih učil. Mislim, da smo se imeli precej dobro. Škofjeloška gimnazija je imela štiri običajne oddelke in oddelek smučarjev. Ena izmed učenk je bila Mateja Svet, ki je ena najbolj znanih, je pa še vrsta drugih, ki so danes doktorji znanosti. Anja: Znano nam je tudi, da ste bili v gimnazijskih letih dober športnik. Kateri šport ste trenirali in kateri so bili vaši navečji uspehi na tem področju? G. minister: Treniral sem atletiko, drugače sem se ukvarjal z različnimi športi. Atletiko sem vzel tako resno, da sem treniral dvakrat dnevno, kar je bilo precej naporno. Za slovenske razmere sem bil relativno dober atlet. Skupaj s Kopitarjem in Rozmanom smo prebirali tuje revije in spremljali, kje smo v svetu. Ugotovili smo, da višje kot med petnajst najboljših ne bomo nikdar prišli. Ko sem odšel študirat v Ljubljano, se je bilo treba odločiti, ali bom s treningi nadaljeval. Odločil sem se, da ne bom več treniral. Najboljše, kar sem dosegel v atletiki, je bil rezultat v teku na 2000 m ovire (6 min. 10 sek.). To bi bil državni rekord, če bi bila takrat Slovenija država. Anja: Ali se tudi sedaj ukvarjate s kakšnim športom ob prostem času, če ga seveda sploh imate? G. minister: Težko najdem prosti čas. Kar ga imam, imam celo tega organiziranega. Ga. Marina gospodari z mojim časom, ona natančno ve, kje sem in kdaj sem. Ob ponedeljkih igram košarko, plavam. To se redno dogaja. Drugače še kakšni sprehodi po gozdu, s sinom kdaj pa kdaj odigrava košarko, ponavadi ob nedeljah. Sašo: Kdaj ste postali minister za šolstvo in šport? G. minister: 15. maja leta 1992. Sašo:Zanima me, kako poteka delo ministra? G. minister: Ministrstvo je institucija, ki je precej velika. Zaposlenih ima toliko kot kakšna velika šola. Gospodarimo s precej stvarmi. Imamo na razpolago določena denarna sredstva. Zaposleni skrbijo za vse, od vrtca pa do izobraževanja odraslih. To je treba usklajevati, ugotoviti, kaj se bo tam počelo v teh sektorjih, kje dobiti denar, kako se bo to počelo. Ministrstvo je razdeljeno na sektorje za vrtec, za osnovno šolo, srednje šole, univerzo, za izobraževanje odraslih in poseben oddelek za šport. Imamo veliko finančno službo, ki gospodari z določenim odstotkom državnega proračuna. Potem je vse to urejeno navzdol s posaminimi uradniki, vse tja do šolske inšpekcije. Veronika: Ali imate šoloobveznega otroka? Zanima me namreč, ali hodite na roditeljske sestanke oz. govorilne ure vi osebno? G. minister: Imam sina te starosti, kot ste vi, obiskuje šesti razred. Sam sicer govorim od časa do časa z razredničarko, na roditeljske sestanke ne hodim. Ta trenutek se ne morem pojaviti tako, da bi me jemali kot g. Slavka Gabra, očeta mojega otroka, mene vzamejo s kravato ali brez kravate pač kot ministra. Kadar se pojavljaš v šoli in prideš spraševat kot vsi za svojega otroka, to v resnici ne funkcionira. Ugotovil sem, da nima smisla, zato hodi na roditeljske sestanke žena. Veronika. Imajo morda pri tem učiteljice tremo pred vami? G. minister: Da, seveda se da to opaziti. To je pač tako, to ni zaradi mene, ampak zaradi stola, ki ga boste videli za Zupančičevi, na katerem jaz sedim, temu rečejo prazno mesto oblasti v strogi teoriji. Kdorkoli se tja usede, ta ima pač nek poseben položaj, ima potem še kaj pameti ali ne, to je neka druga stvar, to je vedno stvar, ki jo je treba presoditi. To je tisto pomembno mesto, zaradi njega imaš moč ali pa je nimaš, lahko narediš kaj ali ne. Veronika:Veliko potujete po svetu in doma, vendar nas zanima, v kateri del Slovenije prihajate najrajši? G. minister: Jaz sem tu zelo blizu doma, tako da seveda o tem ni posebnega dvoma. Najraje prihajam v Začret, to je majhno naselje blizu Celja, kjer sem bil doma. Veronika:Ali ste kdaj pomislili, da bi delo ministra za nekaj časa zamenjali z delom učitelja? G. minister: Jaz sem to bil, tudi ta trenutek to sem. Predavam dve uri na teden, res ne na osnovni ali srednji šoli, ampak na fakulteti. V prihodnje bom vsekakor šev učil. Romana: Če bi bili znova mladi, bi se zopet odločili za isto življenjsko pot? G. minister: Najprej sem šel na pedagoško gimnazijo, tako da sem se za to učiteljsko pot odločil. Ni mi žal, gotovo bi se še enkrat odločil enako. Na načelni ravni je o tem mogoče govoriti. Naše življenje je narejeno tako, da se o tem ne odločamo nikdar več. Ministrsko delo v resnici zahteva precej, in ker so to neka leta v življenju, v mojem so to definitivno bila, ki so najboljša v nekem časovnem obdobju, je vprašanje, kako bi se človek odločil, če bi se vsak dan lahko odločil, kaj bi počeli in kaj ne. Doslej mi ni žal, zdi se mi, da smo nekatere stvari naredili, čas bo presodil, kako. Imamo več sredstev, nekatere stvari se urejajo, in se mi zdi vredno kaj prispevati k temu. Zelo sem vesel, ko mi kaj uspe. Dostikrat so me vprašali, če delam šolski sistem po svoji podobi ali ga delam tako, kot vaš sin misli-Odgovor je ne. Zlatko: G. minister, ste kdaj tudi jezni? G. minister: Vem, kaj je jeza. Sicer pravijo, da se znam obvladati. Jeza je normalna človeška lastnost. Besnenje m rešilo še nobenega problema. Takrat se je najbolje ustaviti, ugotoviti, kaj se je naredilo narobe, kaj je bilo slabo in kako bomo popravili zadevo. Roland: In kaj menite o devetletni osnovni šoli? G. minister: Glede na to, da sem predlagal zakon o devetletni šoli, mislim, da se je potrebno postopoma pripraviti na devetletno izobraževanje. Praktično ni več evropske države, kjer bi trajalo osnovno izobraževanje samo osem let. Vemo, da jc v teh osmih letih stlačeno preveč učne snovi, zato imate vi učenci in učitelji nekaj več problemov. Po moji oceni je okoli 20-25 % preveč učne snovi. Ustanovljene imamo komisije, ki se sedaj poglobljeno ukvarjajo s prenovo učnih načrtov. Učenci 6. a in razrednik Bojan, Lenart OS Šempeter GLAS Politik, drugačen od drugih Velja za enega najbolj priljubljenih slovenskih politikov (predvsem med predstavnicami nežnejšega spola). Je človek, ki stoji za svojimi besedami in dejanji. Z vprašanji se ga ne da presenetiti. Ce ne drugače, odgovori z vprašanjem. Borut Pahor, predsednik ZLSD Ne skriva napak, kot pravi sam. Tisto, misli, samozavestno razvije. Svoje občutke zna disciplinirati. Isto stvar zna povedati na mnogo načinov. Vedno Kce moči za nadaljevanje pogovora, za komunikacijo. Gospod Pahor, ste s politiko zasvojeni, v njej uživate ali vam Pomeni le sredstvo preživetja? To zadnje gotovo ne. Svoj poklic bi opravljal za polovico manj denarja. Uživam v svojem delu. Že kot študent sem vedel, da bom to počel. Držim se načela, da kadar delam, delam, kadar uživam, uživam. Po poklicu ste ...? Diplomiran politolog. Po končanem študiju se mi je ponudila možnost nadaljevanja študija v ZDA, a sem ponudbo zavrnil. Sem tisti nesrečnež, ki je leta Ž87 •zgubil prve demokratične študentske plitve. Takrat sta si prvič stali nasproti dve enakopravni ekipi, ki sta se enakopravno pomerili za študentski prestol. Moja ekipa je sicer izgubila bitko, bili smo nekoliko manj radikalni kot naši konkurenti. Bili smo tisti, ki so predlagali stvari, kot so danes študentska vlada in študentski parlament. Rad se spominjam tega poraza. Pred časom se je v okviru Združene '■ste ustanovil Mladi forum. Kako gledate na njihovo delo? Mladi forum je naslednik Mladinske organizacije, zrasel v je iz Demokratičnega foruma. Članov ima ze kar precej. Potrebuje pa še novih impulzov, biti mora bolj agresiven, bolj ambiciozen in temperamenten. Stvar mladih organizacij je, kaj bodo sami s sabo. Slovenijo vidite v Evropi. Kje vidite sebe? Y politiki želim opravljati predvsem tiste funkcije, ki jih lahko dobro opravim. Tudi za predsednika stranke ne bi kandidiral, če ne bi bil prepričan vase. Ne strmim k položajem, ki jim nisem dorasel. Dolžnost predsednika ZL je izredno velik in zahteven izziv, lep izziv. Veliko potujete, poznate veliko ljudi. Gotovo imate med njimi svojega vzornika? Primorec z dušo in telesom ste. Kako pa vam je všeč v Savinjski dolini? Absolutno najraje imam morje, grem pa rad povsod. Slovenija je lepa. Dostikrat rečemo, ne da bi veijeli, da je to sploh res. Tako je raznolika in nežna Kako pa vaši prijatelji po svetu vidijo in poznajo Slovenijo? Lani maja nas je obiskala japonska delegacija. Pred odhodom domov so mi povedali svoje vtise. Vedeli so, da smo bivša komunistična dežela. Mislili so, da bodo pristali sredi njiv, da so ljudje revni in lačni, da hodijo naokrog na pol nagi. Potem pa so jih peljali na Bled. Rekli so, da je Slovenija totalna popolnost, in da kako nam uspe, da svet ne ve za nas. Ste radi urejeni? Absolutno. Če bi bil neurejen takrat, ko bi moral biti urejen, bi se počutil nesrečno. Borut Pahor - hvala za pogovor. Mimogrede, ste gospod ali ste tovariš? Za prijatelje samo Borut. Mojca Kapus Zaupni pomenki dveh predsednikov. Vzornika v političnem smislu nimam. Rad pa berem zgodovinske refleksije, predvsem Kennedjja, ki je fasciniral s svojo mladostjo. Tudi Blair, Anglež, je zmagal na levi s tem, da je šel proti desnici. Se dmga imena so. Prevzel me je tudi Churchil s svojimi izjavami. Sedaj bi za ZL prišla prav tista:«To ni konec, tudi ni začetek konca, to je konec začetka«. Podobno velja za našo stranko zdaj, ko je v krizi, a se že kažejo prvi znaki renesanse stranke. V intervjuju na slovenski nacionalki je za vašim hrbtom visela slika Sharon Stone. Kaj vam pomeni ta ženska ali pa ta slika? Njeno sliko sem dobil v Parizu na premieri njenega filma. Vedno se mi je zdela fascinantna ženska. Kljub hollywoodskemu statusu blondinke je znala zadržati svojo integriteto. Kaj pa ženske v vašem okolju? Ne da bi se hotel izmakniti vprašanju... Ne, ne bom povedal. Je nekaj kolegic, deklet, ki dajejo občutek samozavesti, energije, tudi erotičnosti. Foto: M.K. KRANJČEVA KAPELA - KRISTUS KRALJ Na križišču cest Šentrupert Logarska dolina in Parižlje Braslovče stoji kapela. Neštetokrat sem že šla mimo nje. Vedno sem jo občudovala, saj ima nenavedno obliko in barvo. Ko sem se odločila raziskati ozadje, sem našla cel kup zanimivih podatkov. Njena specifičnost se kaže že v sami arhitekturi. Podobne namreč ni daleč naokoli. Poseben čar ji daje okrogla oblika in špičasta bakrena streha, na katero je pritrjen bakren križ. Nad vhodom je napis “Kristus Kralj” in v notranjosti tudi njegov kip. Starejši občani vedo povedati, da se še vedno spominjajo, kako so gradili to kapelo, saj stoji tu šele od leta 1938. Zgraditi so jo dali Plavčevi, po domače Kranjčevi, iz Pariželj v spomin na v prvi svetovni vojni padlega sina Franca. Več o tem, kdo je kaj prispeval pri gradnji, pa povedo napisi na ploščicah, ki visijo na stenah. Do danes so jo seveda večkrat prenovili. Po pripovedovanju starejših je bDa sprva malce drugačna. Vsekakor Braslovče skrivajo v sebi še mnogo zanimivih stvari. Urška Trotovšek S IV FORMA SAVINJSKA TV Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel.: 716-116, fax: 711-153 VabUen! k ogledu: sreda, 4. junij ..... VIDEOSTRANI 20.00 NOVICE 20.05 VIDOEMTK Oddaja z videospoti in novicami iz sveta glasbe 20.50 MIŠ-MAŠ 97’ predstavitev prireditve petek, 6. junij ..... VIDEOSTRANI 20.00 TEDNIK 078 20.20 POLICIJSKO POROČILO 20.25 BORZNE NOVICE 20.30 RISANKA 20.35 MIŠ-MAŠ 97’ 21.05 NA POTEH K SEBI vodi: Danijel Bedrač Nedelja, 8. junij: ponovitev sredinega in petkovega sporeda ob 10.ou V MESECU EVROPSKE KULTURE 1997 Likovni samorastnik Vlado Parežnik iz Mozirja, sem v letu kulture v turizmu, meseca evropske kulture1997, postavil pregledno na ogled 500 svojih unikatnih del, slik na 8 krajevno različnih lokacijah, v 5 občinah, po zgomjesaviniski dolini. In sicer v naslednjih krajih in prostorih: - SKB BANKA v Mozirju - podjetje PINTER v Poljčanah nad Rečico ob Savinji - penzion ROP v Homču pri Nazorjih - kmečki turizem ZAVRATNIK v Raduhi nad Lučami ob Savinji - kmečki truzem GOVC v Robanovem kotu pri Solčavi - kmečki hiši BRECEL v Brezju nad Mozirjem - v domači hiši PAREŽNIK v Mozirju - okrepčevalnici ČETARA v Okamni pri Ljubnem ob Savinji Slednja s 50 likovnimi deli je namenjena z izkupički v sklad za lačne otroke sveta preko republiškega Rdčega križa Slovenije. Vlado Parežnik Zavod za kulturo Žalec je 23. maja v Savi-novem likovnem salonu v Žalcu pripravil odprtje razstave likovnih del Adolfa Mljača, člana Zveze društev slovenskih likovnih ume-tnikov. Oceno razstave je podala umetnostna kritičarka Marlen Premšak, otvoritev pa sta z nastopom popestrili flavtistka Diana Pajk in pianistka Irena Pajk. 66-letni Celjan Adolf Mljač je bil učenec akademskega slikarja Avgusta Lavrenčiča, kot slikar in grafik pa je po besedah Marlen Premšak nekakšen starosta celjskih likovnih ljubiteljev, ki jih spodbuja k nenehnem izpopolnjevanju. S svojo nadarjenostjo in veščino se je dokazal do tolikšne mere, da so ga strogi likovni selektorji kot enega redkih likovnih ustvarjalcev brez akademske izobrazbe brez zadržkov sprejeli v Zvezo društev likovnih urnemikov Slovenije. V petdesetih in šestdesetih letih so ga akademski umetniki odprto sprejeli v svoj krog, in že takrat je izoblikoval svoj likovni izraz in svojo ikonografijo, razvil sugestivno risbo ter like z odrazom kubistične manire, posvečal se je tudi grafiki in globokemu tisku. Zatem je zaradi službenih obveznosti in družine svoje umetniško delovanje prekinil vse do devedesetih let, ko se je po odhodu v pokoj spet predal slikanju, sedaj celo z zrelejšim in bolj barvnim pregledom. Tematika njegovih del so odnosi med ljudmi, med človekom in živaljo, mikajo pa ga tudi utripi aktualnih dogajanj. V slikarskem polju dominira s svojo odlično risbo, niza olja, gvaše, pastele, akvarele in ni pozabil na kolaže ter grafiko. Razstava bo na ogled še do 9. junija, in sicer od ponedeljka do sobote, v dopoldanskih urah med 10. in 12., popoldne pa od 16. do 18. ure. D.S. USPEL KONCERT ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV OS ŽALEC V telovadnici OŠ Žalec je bil 27. maja koncert pevskih zborov Osnovne šole Žalec^na katerem so mladij pevci prepevali z vodilom: Ce v sebi nosiš cvetočo vejo, bo nanjo gotovo sedla pojoča ptica. Nastopili so trije pevski zbori, in sicer: Otroški pevski zbor Pedenjped pod vodstvom Anje Legvart, Mlajši mladinski pevski zbor, ki ga vodita Anja Legvart in Zdenka Markovič, ter Mladinski pevski zbor pod taktirko Zdenke_Markovič. Kot gostja je nastopila bivša učenka OŠ Žalec, solistka Nataša Kranjc in plesalka Maja Lesjak, ki je s soplesalcem dosegla že vrsto uspehov na mednarodnih plesnih tumiijih. V uro in pol dolgem koncertu, ki je obenem pomenil tudi slovo od 19 osmošolk v Mladinskem zboru, so se zbori predstavili z 20 pesmimi. Koncert je bil zelo dobro obiskan, saj je bilo polnih vseh dvesto sedežev v šolski telovadnici, ljudi pa se je trlo tudi na tribunah, ki sprejmejo še kakšnih fiisto gledalcev. Po mnenju organizatorjev prireditve je bila prireditev na visokem nivoju, nadvse zadovoljni pa so bili tudi z zelo številčnim obiskom. ____________________________ D.S. LJUBITELJI ZA KULTURNI DOM Ljubitelji kulturniki žalske občine so odločili, da bodo za čimprejšnjo obnovo Doma H. slovenksega tabora v Žalcu nastopili na prireditvi TUDI ZATE PRIJATELJ... Pihalna orkestra iz Zabukovice in Prebolda, Rogisti iz Tabora, tamburaši iz Liboj in Polzele, pevski zbori: dekliški iz Gomilskega, dekliška skupina Vrtnica Šempeter, Kvintet dobroveljskih fantov, Savinjski oktet, Mešani zbor Petrovče in Duo Primavera Polzela, gledališki skupini iz Andraža, Griž, Letuša, Plesni atelje Sava Žalec, folklorist iz Šempetra, recitatorji, harmonikaši, citrarji, sopranistka Nikav Vipotnik Rampre in seveda neustrašna STRASNA JOŽETA bodo nastopili na prireditvi, katere izkupiček bo za obnovo žalskega kulturnega hrama Doma H. slovenskega tabora v Žalcu. Vstopnice za prireditvi v Dvorani zadružnega doma 31. maja v Braslovčah in 7. junija v Domu krajanov v Galiciji bodo v obliki razglednic z motivom tega kulturnega hrama. Z obiskom bodo tudi obiskovalci prispevali svoj delež k čimprejšnji obnovi tega hrama, ki je že dobil novo streho. ____________________ -nko OBVesma V razstavišču Firšt je do 14. junija na ogled razstava Geoloških ekslibrisov iz zbirke prof dr. Rajka Pavlovca, ki sta jo pripravila Pokrajinski muzej Celje in Društvo Exlibris Sloveniae. V salonu pohištva Žane Žalec razstavlja poslikave na svili in bombažu Amalija Hribar. V Lapidariju Pokrajinskega muzeja je do 30. junija na ogled Libojska keramika. V avli bolnišnice Celje bo do 10. junija na ogled razstava Srednje zdravstvene šole Celje z naslovom Obvezne izbirne vsebine pri izobraževanju odraslih. V Galeriji Keleia V Celju razstavlja Ahod Bayandour. Celjski godalni orkester bo imel 10. junija ob 20-ih v Pokrajinskem muzeju v Celju svoj 5. abonmajski koncert, zadnji letošnjo sezono. Pod taktirko dirigenta Boruta Smrekarja se bodo predstavili s Koncertom za godala v d-molu Giuseppeja Torellija, s skladbo Nočna straža v Madridu Luigija Boccherinija in z Mozartovim Divertimento v B-dum, KV. 137. Planinsko dmštvo Celje pripravlja izlet na 2133 m visok Košutnikov Tum. Sestop bo na planino Zgornjo Dolgo njivo, nato pa v Medvedje in nazaj v Celje. Planinsko dmštvo Zabukovica v juniju pripravlja pohod na Markov škaf in množični izlet na Donačko goro. Zavod za kulturo Žalec vabi na dobrodelni koncert za Dom H. slovenskega tabora v Žalcu, na katerem bo v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah 5. junija ob 20-ih nastopil Adi Smolar. Ob njem se bodo predstavili še Tanja Cizej, Aleš Črnko, Patricija Dilkič, Nataša Kranjc, Alenka Lesjak, Blaž Lesjak in Rok Šoster. Dr. France Susman v Ljubljani na Slomškovi 35 pripravlja štiri predavanja, ki se bodo zvrstila od 4. do 7. junija med 18. - 20. uro. 4. junija bo predavanje “Kaj vemo o vesoljcih? Bodo posegli v naš razvoj?”, naslednji dan bo na vrsti tema z naslovom “Skrivna hierarhija. Vesoljci so med nami.”, dan kasneje bodo predavanja z naslovom “Osebni uspeh na raznih področjih”, za zaključek pa bo 7. junija predavanje “Ali bomo lahko kaj premaknili na tem svetu?” Kulturna društva Savinjske doline bodo 7. junija ob 20-ih nastopila v Dvorani krajanov Galicija na prireditvi “Tudi zate, prijatelj”, katere izkupiček bo namenjen obnovi Doma II. slovenskega tabora. Nastopili bodo: pihalni godbi Prebolda in Zabukovice, Rogisti Tabor, Tamburaška orkestra Liboj in Polzele, Dekliški pevski zbor Gomilsta zbor Petrovče, Duo Primavera Polzela, Gledališke skupine iz Andraža, Griž in Letuša, Plesni atelje SAVA Žalec, Folklorna skupina Šempeter, sopranistka Nika Vipotnik-Rampre, recitatorji, harmonikaši, citrarji in Strašna Jožeta. Vstopnina bo tisoč tolarjev, vstopnica pa je tiskana v obliki razglednrce, tako da bo vsem obiskovalcem v trajen spomin. S to prireditvijo so savinjski kulturniki nastopili že 31. maja v Braslovčah. KULTURNE NOVIČKE V Celju je od 29. maja do 1. junija potekal 22. mednarodni mladinski pevski festival Celje 1997, Id se ga je udeležilo 22 zborov iz 16 tujih držav in kar 17 domačih zborov. Na zaključnem koncertu v Mestnem parku je pod taktirko Edvarda Goršiča nastopilo kar 4000 mladih pevcev. Občinska matična knjižnjica Žalec in Meta Privšek sta 22. maja v Občinski matični kjnižnjici organizirali literarni večer z literarno skupino knjižnje zbirke Beletrina, v kateri so se predstavili Aleš Car, Nina Kokelj, Andrej Morovič, Matjaž Pikalo in Aleš Šteger. Z mladimi literati seje pogovarjal Mitja Čander, kot glasbena gosja pa je s šansoni Mete Rainer nastopila Alenka Lesjak. Mešani mladinski zbor L gimnazije Celje je imel 21-maja v Narodnem domu letni koncert, posvečen spominu na ustanovitelja in prvega dirigenta zbora profesorja Egona Kuneja. Zbor je izvedel pester izbor skladb od renesanse do 20. stoletja, nekaj Jilmskih pesmi in priredbe slovenskih ljudddh pesmi. Župnijski urad Sv. Marija iz Velenja je 25. maja ob 25. obletnici ustanovitve župnije blagoslovil novi zyon v cerkvi Sv. Marije. Program je popestrila Rudarska godba ter domači ansambel in pevci. Po končani svečanosti je bil agape. §©Uk wy®j UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC Andrej Sotošek, prof. direktor UPI PONUJA MNOŽICO IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV UPI - Ljudska univerza Žalec je po vseh šolskih reformah ostala javni zavod za izobraževanje odraslih in mladine, ki pripravlja programe izobraževanja na vseh stopnjah za pridobitev poklica: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE, TRGOVEC, EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, STROJNIŠTVO, ELEKTRO, OBLIKOVANJE; VISOKOŠOLSKI PROGRAMI (VISOKA UPRAVNA ŠOLA, FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE, PEDAGOŠKA FAKULTETA); pa tudi programi splošnega izobraževanja in usposabljanja. Tuji jeziki, kreativne delavnice, licence, USO programi po osnovni šoli (gradbeništvo, trgovina) in po V. stopnji (RAČUNOVODJA, KOMERCIALIST, POSLOVNI SEKRETAR) so le del palete izobraževalnih programov, ki jih UPI ponuja. Vredno je omeniti tudi, da je v letu 1997 mogoče pridobiti licenco za ŠOFERJA, za kar že imajo izdelan program priprave in usklajene dogovore glede izpitov. Prav tako je še čas za pridobitev licence za TRGOVINSKEGA POSLOVODJO preko GZS. Na Ljudski univerzi Žalec se zavedajo, da le kvalitetna in točna informacija, profesionalna izvedba in izkušeni predavatelji zagotavljajo doseganje zadanega cilja. Na področju izvedbe programov za pridobitev poklica na vseh stopnjah imajo že 20-letne izkušnje, zato študij v Žalcu ni vprašljiv, saj so za študijsko leto 1997/98 že sklenili ustrezne dogovore z matičnimi fakultetami oz. šolami. Ce ste zainteresirani za vpis v katerega od njihovih izobraževalnih programov pokličite in zahtevajte informacije na telefonskih številkah 715-401 in 715-402. Z vsemi podrobnostmi, programom in načinom študija se lahko seznanijo vsak delavnik do 16.30 ure, ko so jim na Ljudski univerzi Žalec na voljo tudi za odgovore na morebitna vprašanja in za pomoč pri urejanju prijave za vpis. Vsi, ki se želijo priključiti 2000 udeležencem izobraževalnih programov na Ljudski univerzi Žalec, lahko zahtevajo katalog izobraževalne ponudbe in izbirajo med več kot štiridesetimi programi izobraževanja tistega, ki jim ustreza. UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC VAS VABI K VPISU ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠOL. L. 1997/98 NA: PEDAGOŠKO FAKULTETO MARIBOR FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ VISOKA UPRAVNA ŠOLA smer vzgojitelj predšolskih otrok • prvi letnik • prvi letnik • TRETJI LETNIK POGOJ JE KONČANA SREDNJA ŠOLA USTREZNE SMERI AU DIPLOMA VI. STOPNJE • prvi letnik • TRETJI LETNIK smer: • javna uprava PRIDOBITEV LICENCE NA GZS: 1. TRGOVINSKI POSLOVODJA 2. V CESTNEM PROMETU - pooblaščeni in šoferji Informacije in vpis vsak delavnik med 8. in 16. uro na UPI - Ljudski univerzi Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec ali po telefonu 715-401 in 715-402. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Žalskega tabora 1,3310 Žalec Tel.: 063/715-211, 715-249 >R, IRAMIMfICA vam ponuja: o varčevanje in kreditiranje, posebej ugodno obrestujemo kratkoročne vezave in nudimo mesečni pripis obresti o opravljanje plačilnega prometa in vodenje žiro računov za občane z najnižjo provizijo o nakazila pokojnin na hranilne knjige ali tekoče račune o TEKOČI RAČUNI - ČEKI OBČANOV o HKS PLAČILNA KARTICA - prava poslovna odločitev, ker je plačevanje s kartico preprosto, ker je plačilo računov odloženo, ker je lepo sprejeta na prodajnih mestih v Savinjski dolini. V naši hranilno kreditni službi opravljamo vse posle plačilnega prometa za občane, vodenje žiro računov za kmete in obrtnike, najemanje in dajanje kreditov varčevalcem in ustanovljiteljicam. Posebno ugodno kreditiramo razvoj kmetij in podeželja, nudimo vam kreditiranje tekoče proizvodnje, mehanizacije, izgradnjo nasadov, gotovinske kredite komitentom do enega leta itd... Vabimo vas, da nas obiščete v eni izmed poslovnih enot v Savinjski dolini. Sedež HKS je v Žalcu, Ul. žalskega tabora 1 (pri dvorani HMEZAD), poslovne enote pa so v: PE Braslovče, PE Gotovlje, PE Griže, PE Petrovče, PE Polzela, PE Prebold, PE Trnava, PE Vransko, PE Šempeter, PE Tabor OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISE w av ii: •• TO Hi POOBLAŠČENI PRODAJALEC Tei.: 441-160 SERVIS: 412-2S9 AVTO FINEX Pazite se! Prihaja Tel.: 482-011 d.n.o. 482-012 DAEWOO PROMOCIJA IN TESTNE VOŽNJE PRED RAZSTAVNO PRODAJNIM SALONOM NA MARIBORSKI 23 SOBOTA, 7. JUNIJA, OD 9. -17. ure GOMNr pohištvena Industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 GENA: 47.507.00 SIT, z dodatnim elementom za knjige 65.974.00 SIT barva: jelša, beli jesen Samska spalnica f, DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 Jd O OTROŠKE FARMERKE- KRATKE DOLGE 3.950 SIT JEANS JAKNE 3.800 SIT OTROŠKE JEANS HLAČE 2.690 SIT KRATKE HLAČE 2.290 SIT HLAČE VZOREC -DOLGE 2.990 SIT KAPE 750 SIT MAJICE 920 SIT MODETEX ■ PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO, MARIJA GRADEC 1, 3270 LAŠKO, TEL: 063 731 515 MELANIE- PC LENA LEVEC, TEL.: 473-033, JACK DANIEL S - PC VRTNICA CELJE, TEL.: 442-314, :/OD'i, OROŽNOV TRG 5, LAŠKO, TEL.: 730-663 Ht&touA pni «44 iiwi tte pnodcLjcim.,, iHB / TEHARJE 063/412 131 LOČE PRI POLJČANAH 063/763 888 SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME keras^n KT v. S # ■ TUŠ KABINA polkrožna 80 steklo IN TUŠ KAD polkrožna 80 keramična jkupgjL£6r59&~SlT~~ -30 % skupaj: 60.613 SIT TUŠ KABINA štirikotna 80 steklo IN TUŠ KAD štirikotna 80 keramična __skupap-67A9&^IT -30 % skupaj: 42.747 SIT pj a - —____AtldS, j Concorde, Leonardo, Catalano, Delta * sanitarna keramika GRUPPO SANITARI ITALIA * kopalniško pohištvo * mešalne armature . p& imm v4e opnem^Me 4opai*tice. TO NISO SANJE, TO JE kera mm Na trgu 52 - 3330„Mozirje, Pekama: 0609 615 426 Tel. slaščičarna Šoštanj: 063/881 143 Tel. slaščičarna Pri Tatjani - Mozirje: 063/832 635 Pekarna MIŠ-MAS vam vsak dan ponuja svež kruh in obilico slastnih dobrot. Se posebej vas vabijo v lepo urejeno slaščičarno "PRI TATJAN P, ki je odprta tudi ob nedeljah od 7 do 20 ure, kjer si lahko poleg slaščič, sladoledov, sadnih kup, napitkov in vsakovrstnih dobrot privoščite tudi okusen zajtrk. V pekarni MIŠ-MAŠ lahko po lastni izbiri naročite torte različnih oblik in okusov, tudi po telefonu 0609/615-426 GOSTIŠČE RAJ Vabljeni v prenovljeno GOSTIŠČE RAJ, kjer vam nudimo: e malice, kosila • pizze ® nedeljska kosila » ribje jedi (list, lignji, postrv) © vegetarijanski krožnik © sladice in sladoled Za Vas citaftifet!!® vsak dan od 7 do 22 tire« GOSTIŠČE , NUDIMO VAM: I o O HRANA PO NAROČILU cm co MALICE 3 g TURISTIČNI MENU co ^ SVEČANI OBROKI cn" SKUPINSKI OBROKI ^ ^ OHCET PO DOMAČE BS PIZZE Ul > ° SLADOLEDI, SADNE KUPE 00 8 m SLADOLEDNI NAPITKI O £ Si ŽIVA GLASBA (priložnostno) fij ^ “1 PRENOČIŠČA-POLPENZIONI fr-73 Z U to s >b 2 i5 AVTOR: MIHA OTKO- ŽMAVC ZLATO JABOLKO STANJE OBO- KANEGA PREBI- VALKA SOMALI- JE NE OZIRAJTE SE NA TA PROSTOR SLSMUČAR (PETER) DEL TELESA SLOV. PESNIK (ANTON) E BELUŠ TIT LUKRE- CIJ AMER. FARMA-KOL(GER-TRUDE B.) HLOD, KRU GRŠKA OPERNA SOPRAN. (MARIA) TU LAHKO POČIJETE PISALO TOVARNA OPEKE POMOR, MASA- KER BRAZGO- TINA SLOV.TO-VARNA ZA PREDELAVO KOŽ NEPO- TREBEN VOGAL KULT. SRED. SIBIRIJE KOVA- NJE ŽENSKA, KI SPI STIK DVEH PLOSKEV TEKOČA VODA POZDRAV Z VRANSKEGA DUH IZ SHAKESP. VIHARJA MUZA UUBEZ. POEZIJE UMOR OŽJEGA SOROD. ENAK! ČRKI GRŠKO M. BLIZU DELFOV ESTON. ŠAHI ST ŠKOF. KAPA SOVJ. POLITIK (SERGEJ) \ MESTO V SRBSKI KRAJINI REVOLUC. M LA Dl N. ORGANIZ. MLEKAR. ODDELEK POSLA- NEC VARAB. NOE- TOVA BARKA PTIC PEVEC VRSTA PROJEK- CIJE. BALETKA M M KAR PASJE IME (PRESKOK: LESK) NEIMEN- OVANA OSEBA TOMISLAV NERALIČ ŠAMAN PRITOK RENA NARO- ČNIK IME VEČ PAPEŽEV REŽISER PRV.SLOV. CELOVEČ. PRIPAD. POSEBNIH VOJAŠKIH ENOT STARA DOLŽIN. MERA RA Z L. ČRKI OTOK V NOTR. HEBRIDIH SLOV. PESNIK VALENTIN DEDA- LOV SIN ODSTRANJEVANJE UMAZANIJE Z VODO VOLT- AMPER NACE (UUBK) ŽENSKO IME IME ČRKE REŠI ME! VRSTA FRANC. PREPROG IGRALEC RANER KDOR JOKA, JOKAVT OVITEK MOŠKO IME DRŽALO CEPCA JANEŽ (LAT.) IGOR KURČATOV OSEBA IZ ROMANA APRIL MAČJA DIJAKA POLITIK (SAŠO) ROJE- VANJE RIM. BOGINJA JEZE GARDNER SKUPINA ŽUŽELK ELEKTRON- VOLT STAVBA ZA REKRE- IRANJE ALOJZIJ VADNAL SPOKORNIŠKI NAČIN ŽIVLJENJA IGRA NA SREČO SPODAJ JE RISBA - -'~"w PEVKA VRČKOV- NIK FANT IZ ČEŠKE RISANKE PIJAČA IZ KAKA- VOVCA Po poletno obutev v prodajalno nagrada: bon 3000 SIT - Borovo, nagrada: 3 kg Tropic kave. Rešitve pošljite do 13. junija na uredništvo GLAS Savinjske, Šlandrov trg 20, 3310 Žalec. Si\VU\ft PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Na trgu 14, 3330 Mozirje, tel.: 063/ 832 840, fax.: 063/ 832 621 Sj Celje - skladišče D-Per 131/1997 2.988 SIT 6*480sit ALPINA ŽIRI OLJE ZA MOTORNE ŽAGE ESTROL 4/1 MAPETROL MARIBOR 399sit FILM AGFA 135/24 + 3 HDC 200 PAPIRNICA MOZIRJE: BREZPLAČNO RAZVIJANJE FILMOV OD 9. DO 21. JUNIJA 1997! SIT PRALNI STROJ WA 904 26.150 SIT VRTNA KOSILNICA MERKUR KRANJ VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE 21. junij ob 11. uri pred Blagovnico SAVINJA MOZIRJE 1. nagrada: PRALNI STROJ GORENJE 2. nagrada: VRTNA KOSILNICA 3. nagrada: JEDILNI SERVIS in še 50 majhnih presenečenj! VSAKO SOBOTO POKUŠINE PROIZVODOV NAŠIH DOBAVITELJEV £ 5000004269,55 v. ^8 I 3*400sit m NAMIZNA SVETILKA -—1 , ^ UKO KROPA mmj 'CKO 2C!.'rALE 6.600 SIT M 1*090sit OTROŠKE PLENICE FIPPI SOMMV MOZIRJE VETROVKA MOŠKA PROTEX NAKLO 4S*000sit TELEVIZOR BTV 51 ERA VELENJE 109*000sit KOTNA GARNITURA S FOTELJEM SIMONA INTER DOM MARIBOR Kupujmo v Savinji, to je naša trgovina!