Maročuiua mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 I >i tt — ne-deljskn i/.iluja celoletno 120 I Ji it. za ino/einHvo 14(1 Dir Uredništvo |e v Kopitni levi nI h/II I elsluui uroliiiAtvu dnevna služba 20^0 - nočnn 244h 2944 in 2050 VENEC Ćek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inserate; Saraievo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Pruca-Dnna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedelfsko prilogo »Ilustrirani Slouenec« Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka in dnevn po prnznikn Ministrski predsednik v Ljubljani Slavnostni banket v nedeljo Ob 8 zvečer se je vršil v veliki dvorani | Uniona banket, na katerega je bilo povabljenih | okrog 250 oseb. Dvorana je bila zelo okusno prirejena, ozaljšana s cvetjem in zelenjem ter državnimi trobojnicami. Desno od g. predsednika Živkoviča je sedel ljubljanski škof dr. Rozman, levo pa mariborski pomožni škof dr. Tomažič. Med ostalimi odličnjaki so bili vsi štirje došli ministri, vsi bivši slovenski ministri in zastopniki raznih kulturnih, socialnih in gospodarskih organizacij. Po govoru g. predsednika, ki smo ga prinesli že včeraj v »Slovenskem listu«, je prvi govoril bivši minister Anton Sušnik. Za njim je govoril direktor »Jutra«, bivši minister A. Kramer. Naslednji govornik je bil bivši minister Ivan Pucelj. Potem sta govorila dr. Vlad. Ravnihar in bivši opolno-močeni minister Ivan Hribar. Sledil je predsednik zveze elovenskih županov g. Novak. Uvodoma je pozdravil predsednika vlade in kraljevske ministre in v imenu zveze, ki zastopa 90 odstotkov slovenskih občin, podal pregled vprašanj, ki so postala za naše občine aktualne. Navedel je velike žrtve in davščine, ki jih nalagajo novi zakoni občinam in je proeil za podporo vlado. S tem v zvezi je omenil tudi velike dajatve po banovinskem proračunu. Svoja izvajanja je govornik zaključil z beseoami: »Gospod predsednik, dovolite mi, da vas opozorim na neke si vari, ki nas župane delavskih in kmečkih občin najbolj skrbe. Naglašam, da se slovenski žu-jjani in vse slovensko ljudstvo dobro zavedajo, da je Jugoslavija tudi naša slovenska nacionalna država in da med nami ni človeka, da Slovencem nikjer drugod pod božjim solncem ni mesla nego v Jugoslaviji. Mi smatramo Jugoslavijo za sveiinjo, ki jo bomo povsod in vselej in tudi s svojo krvjo in svojimi življenji branili.« Potem sta govorila tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik in podstarešina Sokolov Engelbert Gangl. Zadnji govornik je bil književnik Franc Finžgar in izvajal: Govorim kot sin slovenske matere, govorim kot duhovnik in tudi kot kulturni delavec. Božja usoda je bila, da se je v davnim slovensko ljudstvo naselilo na tako čudovito lepi košček zemlje. Toda ta košček leži tam, kjer se križajo ceste od vzhoda do zapada. Zato so šli preko naše zemlje roji narodov, so šle velike vojske. Hudo je bilo trpljenje slovenskega naroda. Pa to še ni bilo najgorje. Po tej zemlji so iztezali roke severni in zapadni sosedje, tuji nam po krvi. Bili eo nam gospodarji, mi zanje manjvredni hlapci. Jasno je, da so se ob prvem svitu nacionalne zavednosti ori-jen tirali slovenski kulturni delavci, med katerimi so stali trdno slovenski duhovniki, proti jugu. Kako jo bila jugoslovanska misel že pred desetletji v nas živa, je dokaz to, da smo dijaki pred 40 leti že hoteli igrati igro z odločno jugoslovansko tendenco; vloge so bile v slovenskem in srbohrvatskenv jeziku. Da jo je tedanja vlada zaplenila in avtorja preganjala, je jasno. Ko smo mladi teologi sedeli pred dr. Krekom, nam je zaklical: »Vse naše velike reke teko proti jugu. Tja glejte. Naša bodoča zgodovina se bo odigravala lam, kjer sta Belgrad in Zagreb.«In ko je istega Kreka velika misel bila prebrana v srednjeevropskem parlamentu, je bil vladika Jeglič, ki je nam duhovnikom velel majsko deklaracijo zanesti v zadnje gorsko selo. Te zgodovinske memoare omenjam zato, ker so dokaz, kako je bila vodilna slovenska duhovščina že pred zedinjenjem jugoslovansko orijentirana in da poslej ni enega več, ki bi ne bil z vso dušo za našo narodno državo Jugoslavijo. Tisti prvi kli-carji niso doživeli velikega dneva, ko je segel bratu Slovencu v roke brat Srb in Hrvat, in ko so se objeli trije, rojeni in ustvarjeni za skupaj, pa trgani od zle sile stoletja narazen. V svojo novo širšo domovino pa smo vsi bratje nekaj prinesli. Mali slovenski narod ni imel s slavo ovenčanih praporov kakor junaški Srb, ni imel zgodovine, kot brati Hrvati, prinesel pa je to, kar je imel: svojo zemljo, svoje srce in ž njim svojo materijalno in duhovno kulturo. Vse to, kar je imel, svojo knjigo, svojo pesem, svojo sliko, svoja sela pa si je moral ustvariti s svojo krvjo, s svojim znojem v vedni borbi za svoj obstanek. Zato pa Slovenci tudi vemo, da Smo izročili te svoje kulturne svetinje močnejšima bratoma v dobro varstvo in ne moremo pozabiti obljube Nj. Vel. kralja, da hoče varovati našo zemljo in našo slovensko bit-nost v okrilju Jugoslavije. In tako je postala naša država i>o zedinjenju treh bratov najpestrejši božji travnik. Že same naše jugoslovanske narodne noše so pesem, kakor je nima svet. Svojske bitosti Srbov, Hrvatov in Slovencev so kakor rože na polju. Naj cveto in se razvijajo, kakor jim je dal cveleti dobri Bog, toda vse naj vsaka v svoji lepoti, v svojem vonju cveto za našo močno Jugoslavijo. Gospodje predstavniki naše države I Slovenska duhovščina se dobro zaveda, kako težka je naloga vlade v teh časih in kako plemenita. V imenu te duhovščine izjavlja, da bo imela kraljevska vlada v duhovščini vedno trdno oporo vere, morale in dr. žavne zvestobe. In kakor je že nekdaj Srb, Hrvat in Slovenec otel Evropi krščansko civilizacijo s svojo krvjo, tako naj danes močna Jugoslavija s pravičnim redom pod svitlim žezlom Nj. Vel. kralja Aleksandra obvarje narode pred valom brezbožne anarhije. Naj se razvija, krepi in raste naša Jugoslavija! Naj živi naš kralj AleksanderI Sprejem deputacij na banski upravi Danes ob 7.50 ee je g. predsednik vlade odpeljal iz hotela Union na bansko upravo, kjer so se ob 8 pričeli sprejemi društev, ki so neprekinjeno trajali do 13. ure. ŠKOFJE Najprej je g. predsednik vlade sprejel ljubljanskega škofa dr. Gr. Rožmana in mariborskega pomožnega škofa dr. Ivana Tomažiča, s katerima se je razgovarjal približno pol ure. Nato je g. predsednik vlade sprejel šefe državnih oblasti. Predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina je pozdravil g. predsednika vlade in kraljevsko vlad'o v imenu državnih uradnikov ter mu zagotovil, da bodo državni uradniki najveelneje vršili svojo dolžnost. G. predsednik vlade je imel kratek govor na šefe državnih oblasti. SOKOL Nato je g. predsednik vlade sprejel predstavnike Sokola kraljevine Jugoslavije iz Ljubljane s I. podstnrešino Engelbertom Ganglom na čelu. V imenu ljubljanskega sokolstva je pozdravil g. predsednika vlade starešina ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacher. G. predsednik vlade se je zahvalil za prisrčni pozdrav ter je izrazil polno priznanje sokol-etvu ter naglasil njegov pomen v našem narodnem tn državnem življenju. PREDSTAVNIKI OBČIN G. predsednik vlade je nalo sprejel predstavnike občin, približno 200. Predstavniki občin so pozdravili g. predsednika z burnimi klici živio. Poleg ustnega pojasnila so predstavniki občin predložili na tej avdijenci tudi pismeno svoje želje in potrebe svojih krajev. Njihove želje so bile usmerjene v glavnem na lo, da se pospešijo regulacijska dela na Savi, Dravi, Muri in Savinji, dalje da sc čimprej izvedejo tnelijoracije, da bi se gradili vodovodi, da bi dobili njihovi kraji čimprej dobre ceste, dalje da se posveti pažnja prosveti z razširjenjem sedanjih in zgraditvijo novih šol, da se zgradijo bolnišnice, da sn omogoči lažji izvoz vina, da vlada stori potrebne korake za ublažitev krize in omogoči izvoz lesa, dalje da se razširijo telefonske in brzojavne zveze, da bi gotovi kraji dobili srezke izpostave, da ee omogoči elektrifikacija itd. Dalje so izrazili želje, da bi dobili poedini kraji veterinarje, da bi se znižali davki malim obrtnikom in da bi kraji, kjer vlada pomanjkanje, dobili podporo v koruzi, da se zaščiti naša domača industrija, da ee izda zakon o meščanskih šolah, da se uporablja zakon o pobijanju draginje in da se omogoči razdol-žilev kmetov. G. predsednik vlade je nato nagovoril predstavnike občin ter jim prijKiročal ustanovitev zadrug in zmanjšanje investicij, dokler traja kriza. Obljubil je, da bo kraljevska vlada kolikor bo mogoče ugodila njihovim željam. PRODUKTIVNE ZADRUGE Sprejemi delegacij so se vršili po skupinah v treh velikih dvoranah banske uprave. Predsednik vlade je v posebni dvorani sprejel predstavnike vodnih in produktivnih zadrug, približno 100 po šlevilu. Med njimi so bili predstavniki obrtne zvoze iz Ljubljane in Maribora, predstavniki zveze za tujski promet v Sloveniji, udruženih gostilničarjev iz Ljubljane in Maribora, predstavniki revizijske zveze iz Ljubljane, zadruge za zgraditev stanovanj državnih uradnikov, železarske zadruge iz Krope, zvoze vodnih zadrug, zadruge šumske industrije, vinarskega društva za dravsko banovino, sitarske industrije in Zadružne zveze v Ljubljani. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE Za njimi je predsednik vlade sprejel približno 60 zastopnikov raznih gospodarskih organizacij. Predsednik TOI g. Ivan Jelafin ml. je pozdravil g. predsednika ter se zahvalil Nj. Vel. kralju za vse ono, kar se je dogodilo po manifestu 6. januarja. Govoril je o vprašanjih,' ki inleresirajo vso državo, dalje o izgraditvi progo Kočevje—Vr-bovsko, in lo s privatnim kapitalom, v kolikor to ne bi mogla napraviti država s svojimi sredstvi. Dalje je priporočal izgraditev proge Murska Sobota—Hodoš in proge Zidani most—Zagreb. Govoril je o vprašanju turističnega prometa in o modernizaciji cest ter o finansiranju teh problemov. Apeliral je nato, da bi se ti posli izvršili tudi s pritegniivijo privatnega kapitala. Dalje je prosil, naj bi sc Ljubljana zvezala » mednarodnim telefonskim kabelskim vodom in da se v zvezi s tem razširi avtomatska telefonska centrala v Ljubljani. Naglasil je, da inm domača industrija mnogo neprilik pri državnih nabavkah, ter je prosil, da bi ta industrija dobila v lom pogledu prvenstvo. Prosil je, naj bi finančni minister znižal pridobnino na korist malih trgovcev in obrtnikov. Dalje je izrazil prošnjo, da bi za pravilno davčno obremenitev posameznih državljanov prišla iz vsakega s tale ža po dva zastopnika. G. Jelačin je predložil [ tudi pismene predloge, v katerih so v podrobnostih opisane potrebe gospodarskih krogov. V tej skupini so predložili g. predsedniku vlade svoje želje zastopniki obrtne zbornice, inženjerske zbornice, zvezo industrijcev, Trboveljske premogo-kopne družbe, ljubljanskega velesejma, mariborske zveze industrijcev, železne in lesne industrije, granitne industrije, dalje zveze trgovskih gremijev za Slovenijo, notarsko zbornice, zdravniške zbornice in delegacija nemške manjšine iz Kočevja, ki je g. predsednika vlade posebno prisrčno pozdravila, ter mu zagotovila udanost kočevskih Nemcev in mu izrekla zahvalo za visoko pokroviteljstvo ob priliki 600 letnice prihoda k čevskih Nemcev v naše kraje. G. predsednik vlade se je zahvalil za prisrčne j>ozdrave ter jo prosil, da ga, karkoli bodo imeli na srcu, poleg ministrov obvestijo v interesu napredka goej>odar-stva tudi njega, da bo informiran o vseh njihovih željah in da se bodo tako čimprej izdale rešitve. Zastopniki gospodarskih krogov so pri slovesu g. predsednika živahno aklamirali. Ženska društva. Nekaj jx) 12 je g. predsednik vlade sprejel zastopnico ženskih društev v Ljubljani. V imenu Zveize vseh ženskih društev v Ljubljani ga je |X)zdraviila častna dvorna dama gospa Fra-nja Tavčarjeva, ki je želela g. predsedniku in kr. vladi koristno in plodonosno delo tudi v bodočnosti ter mu obljubila od strani ženskih korporacij polno podporo v vsakem jx>gledu. Gospa Franja Tavčarjeva je predstavila gosp. predsedniku vse navzoče zastopnice poedinlih društev, s katerimi je g. predsednik izprego-vonil nekoliko besed, se zanimal za oilje društev, ideje in članstvo. V Zvezi ženskih društev v Ljubljani jc včlanjenih 15.000 žensk. V tej skupini «<» pozdravili g. predsednika tudi ruski begunci, ki so v Ljubljani ter se mu najprnsrč-nejše zahvalili zu podporo, ki so je billi deležni. G. predsednik vlade jc častital ženskim društvom na njihovem delu ter jc j>oudarjal zlasti njihovo neumorno delovanje in prospeh ter jii'tn obljubil popolno podporo vlade. Univerza. Nato je g. predsednik vlade sprejel pro-rektorja ljubljanske umiverze dr. Metoda Dolenca in dekane vseli fakultet. G. prorektor prof. dr. Dolenc sc jc zahvalil g. predsedniku za sprejetje novega univerzitetnega zakona. G. predsednik sc je zanimal za število dijakov na poedinih fakultetah, za prostore na univerzi in za poreklo dijakov. Na koncu je g. predsednik apeliral na profesorje univerze, naj posvečajo posebno jKtžnjo nacionalni in moralni vzgoji mladine. Obljubil je univerzi j»olno ]xxlporo vlade Kulturne organizacije. Opoldne jc sprejel g. predsednik vlade razne kulturne organizacije, ki so bile zastopane po približno 100 delegatih. Prisotni so bili zastopniki ljubljanskega narodnega gledališča, Glasbene Muticc iz Ljubljane, Jugoslovanskega pevskega saveza, ljubljanskih pevskih drnštev in Glasbene Matice iz Maribora. V tej skupini so bili tudi zastopruiki vseh studentskih organizacij na ljubljanski univerzi, po številu 12. V imenu Sveta slušateljev ljubljanske univerze je pozdravil g. predsednika pravnik g. Vladimir šuklje, lai je v imenu akademske mladine izrazil udanost in spoštovanje g. predsedniku in kr. vladi. V svojem nagovoru na dijake jc g. prcdsedniiik izjavil: »Drago mi je, da sem vas spoznal, vas, nado naše države. Pazite, da boste vedno skupno in složno delali in da se vzgajate v duhu našega državnega patriotizma in nacionalizma. Mladina mora delati v tej smeri in nas »tarej "e ]H>rIpirati pni delu.« Dijaki so z velikim navdušenjem in z živio-kllici predsedniku sprejeli te besede. V tej skupini so bili sprejeti tudi zastopniki zobozdravnikov, veleposestnikov, Avto-kluba v Ljubljani in nekdanjih Orlov, katerim je g. predsednik vlade priporočal, naj stopijo v Sokola kraljevine Jugoslavije in naj skupno delajo v korist naroda, kralja in države s Sokolom kraljevine Jugoslavije. Dalje so bili v tej skupini zastopa i ki Prosvetne zveze v Ljubljani, Vodnikove družbe, prosvetnega društva iz Kočevja, duhovništva ljubljanske škofije, narodnih delavskih organizacij, pravoslavne občine v Ljubljani, profesorskega drn-štva v Ljubljani, oblastnega odbora Narodne obrane, Jadranske straže, društva Soča in SPD. Strokovne organizacije. Ob 12.50 jc g. predsednik vlade sprejel približno 150 delegatov strokovnih organizacij. Vse te delegacije so izročile predloge, v katerih tudi pismeno izražajo svoje želje. Med nji-mii so bili delegati Saveza grafičnih delavcev, saveza ognjcgnscev, katerim jc g. predsednik vlado častitai na njihovem uspešnem de.lu in na organizaciji, dalje nameščencev pošte, brzo-java in telefona, združenja čebelarjev, zve/.c G. predsednika vlade pozdravlja v Medvodah g. župan šušteršič. privatnih nameščencev, narodne strokovne zveze, združenja jug. nur. železničarjev, združenja strojevodij, delavcev tobačne tovarne. Z vsemi temi se je g. predsednuk vlade razgovarjal ter sc zanimal po zaslužku in o življenjskih razmerah. Dalje je g. predsednik vlade sprejel zastopnike delavcev Dravske dclavnice, tujsko-promctnegn društvu, zveze rez. častnikov in odbora zn postavitev sjiomenikn blago-pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani. G. predsedmik vlade jc z zadovoljstvom vzel na znanijc, da je odbor za postavile v spomenika blaigopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju že zbral potrebno vsoto za postavitev tega spomenika v Ljubljani. Dalje je g. predsednik sprejel ]>redstavnike zveze dobrovolj-cev, ki so se zahvalili zu sprejetje zakona o dobrovoljcih ter izrazili željo, da se [>os.pc.ši izdajanje dobrovoljskih uverenj. Sprejel je šc zastopnike društva notarjev, ki so se .mu zahvalili za sprejetje novega zakona o notarjih, dalje delavskega društva za Slovenijo, društva nižjih nameščencev drž. železnic, združenja žel. upokojencev, zveze drž. nameščencev, zdru-ženjn jugosl. učiteljev, združenja upokojenih učiteljev in zveze obč. uradnikov kraljevine Jugoslavije, dalje zveze slov. vojakov, ki so ga prosili za pomoč za vzdrževanje vojaških gro-lx)v, združenja invalidov, Vincencijcvc družbe, LNP m predstavnike športnih klubov, ki so prosili g. predsedmika, da bi tudi dal je ostal naklonjen športnemu jiokretu. Sprejel jc predstavnike dobrodelnega društva za vzgojo zapuščene mladine, protialkoholnega društva Sveta vojska, ki so ga prosili, naj bi prevzel pokroviteljstvo nad kongresom, ki se vrši letos na Sušaku, zastopnika katoliške inteligence in jugoslov. zimskosj>ortne zveze. G. predsednik vlade je izjavil jKisameznitn zastopnikom, da sc bo pobrigal za njihove želje, katerim se bo j»o dani možnosti ugodilo. Sprejemi so bili končani ob 13.05. G. predsednrik vlade se jc nato odpeljal v hotel Union, kjer se jc ob 15.30 vršilo intimno kosilo. Banhei v srebrni dvorani Ljubljana, 10. nov. AA. Danes ob 13 in pol jo predsednik vlade general Peter Zivkovič priredil v srebrni dvorani hotela Union intimen banket, ki so se ga udeležili sledeči gg.: Dr. Pirkmajer Otmar, vršilec dolžnosti bana dravske banovine, dr. Dinko Puc, ljubljanski župan; dr. Rožman Gregor, škof ljubljanski; Sušnik Anton, bivši minister; Ivan Ve-senjak, bivši minister; dr. Gosar Andrej, bivši minister; Zebot Franc, načelnik okrajnega cestnega odbora v Mariboru; dr. Kramer Albert, bivši minister; Pucelj Ivan, bivši minister; Ribnikar Adolf, načelnik v pokoju; Tavčar Ivan, referent Delaveke zbornice; dr. Novak Franc, odvetnik; dr. Fettich Oton, odvetnik; inž. Zupančič Franc, industrijec; Prepeluh Albin, bivši fioverjenik za socialno politiko; dr. Marušič Drago, odvetnik; dr. Ilacin Josip, odvetnik; dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik; dr. Župani« Niko, bivši minister; dr. Lukan Miroslav, veliki župan v jiokoju; dr. Ažman Josip, odvetnik; Gangl Engelbert, podstarešina SKJ: dr. Fux Riko. magistralni svetnik; prof. Jarc Evgen, jxidžupan v Ljubljani; DerŽič Ivan, načelnik; Urulnik Filip, tajnik Delavske zbornice; dr. Natlačen Marko, odvetnik; Hribar Ivan, bivši poslanik; dr. Krek Miha, odvetnik; dr. Lipold Fran, jkkIžuimui v Mariboru: dr. Fran Kulovec, bivši minister. Ob'sk kulturnih in socialnih ustanov Popoldau. Dam« ob pol štirih popoldne ije zapustil g. predsednik vlade general Peter Živkorif hotel Union in se napotil v spremstvu vršilca dolžncsfci bana dravske banovine g. dr. Olmarja Pirkmajerja in ljubljanskega župana dr. Dinka Pura v prostore raznih ljubi jamskih kulturnih in socijalnih ustanov. Najprvo se je odpeljal v v hiralnico sv. Jožefa. Pri vhodu v hiralnico ga je pričakovala velika skupina občinstva, bolj zdravih prebivalcev hiralnice in pa usmiljenih sester. V imenu zavoda sla g ministrskega predsednika pozdravila pri vhodu dr. Vinko Gregorič in pa prednica sestra Filipina. Ministrskemu predsedniku so se takoj v veži predstavili šlirje dijaki, ki prijemajo v zavodu dnevno brezplačno hrano. Eden je bil Dolenjec, drugi No-tranjec, tretji šlaierc in četrti Prekmureo. Ministrski predsednik se ,ie z vsemi štirimi nekaj minut prijazno razgovarjal. Dijaki so mu razložili, da so revni in zato odw.sni od hrane, ki jim jo dajejo usmiljene sie?ire v hiralnici. To dejstvo podrobnega socialnega dela usmiljenih sester je ministrski predsednik že takoj pri vhodu sprejel z največjim zadovoljstvom na znanje. Pozdrav usmiljenih sester Jugoslavije. • V eni pritličnih sob hiral ice je sprejela ministrskega predsednika s prisrčnim pozdravom in govorom vizitatorica vseh usmiljenih sester Jugoslavije s. Vincentina Kaplja. V svojem pozdravnem govoru je naglaaila vdan osi veeh usmiljenih sester Jugoslavije Nj. Vel. kralju in pa zaupanje v ministrskega predsednika generala Zivkoviča. S. Vincentina je izročila ministrskemu predsedniku posebno spomenico, v kateri je raztolmačeno vse karitativno delo usmiljenih sester Jugoslavije Ln pa težave, na katere usmiljene sestre pri svojem delu nalete. Minietrski predsednik je z največjim razumevanjem sledil izvajanjem s. Vincentine in se nato zahvalil za prisrčni pozdrav. Zanimal se je predvsem, kake bolnike vzdržuje zavod. Razložili so mu, da zavod nima bolnikov, temveč samo hiralce, to je stare in onemogle ljudi, dalje neijzdravljivo bolne in pa umobolne. Ministrski predsednik je takoj nato zahteval, da ga odvedejo k uuiobolnim. Res so ga odvedli najprej v trakt- poslopja, namenjen umo-bolnira. Najprej si je ministrski predsednik ogledal spalnice umobolnih; s svojo čistostjo in svetlobo so ti prostori napravili nanj ugoden vtis. Ko je prišel v skupno dnevno sobo za umobolne moške, seveda nenevarne in mirne, so ga ti izobčenci iz življenja sprejeli z glasnim pordravom. Dr. Gregorič je na vprašanje ministrskega predsednika pojasnil glavne vzroke duSevnili bolezni: alkoholizem staršev, živčne prelreso in drugo. Ministrski predsednik je zahteval še nadalje, da mu razkažejo vso umobolnico. Odvedli so ga nato v sobo za otroke. Tu je ministrski predsednik dolgo opazoval uboge dečke, ki so neozdravljivo bolni in se za vsakega posebej . jnZormiral pri dr. Gregoriču o možnosti ozdravi je-, njp. Dr. Gregorič pa mu je pojasnil, da medicinska ziianoe! v takih slučajih popolnoma odpove in da so ti revčki zapisani že od rojstva lakemu življenju. Ministrski predsednik si je nato ogledal z vsem spremstvom še sobo za umobolne ženske. Iz umobolnice je ministrski predsednik odšel v pravo hiralnico. Ogledal si je kuhinjo in zvedel, da dajejo sestre umobolnim prav po zdravniških predpisih, vsak dan meso, prav tako dajejo tudi hiralcem primerno hrano. Ministrski predsednik se je prijaz.no rar.govarjol s posameznimi starčki in staricami, se informiral, kako se počutijo v hiralnici in dobil prav povoljne odgovore. Sokoli na Taboru. Na stopnicah pred vhodom je pozdravil odličnega gosta starosta inž. Bcvc. Pri vstopu v veJLko dvorano pa so ga poadravili zbrani Sokoli z gromkimi Zdravo-klict. Upravo društva Je predstavil geaeralu Živkoviču podstarešina SKJ g. Engelbert Ganzl. Predsednik vlade je segal vsakemu člami v roke in se zanimal za način telovadbe in vežib, za prireditve itd. Starosta inž. Bevc je pojasnil g. preds'eljal pred palačo Narodne galerije. Pri vhodu ga je pozdravil mpravnik galerije g. Zor-man ln ga povedel v posamezne oddelke. General živkovič je z velikim razumevanjem pregledal bogate zbirke galerije. G. predsednik rp o zelo pohvalno izrazil o ureditvi. Odhod Odlitd se je odpeljal predsednik vlade po glavnih ljubljanskih U/Licah. Občine!vo mu jo povsod prirejalo ovacije. Ob 5.40 se je general napotil nn poetnjo. Pred postajo je bilo zbranih več H«oč ljudi z godbo narodnih železničarjev. Tudi tu so ee ponovile ovacije in predsednik vlade jo mogel dospeti na peron le skozi gost špalir, ki so ga tvorili žeJezmičarji. Na peronu so bili med drugimi tudi Številni narodni poslanci. Županja ga. dr. Pu- Izid volitev v Avstriji Volitve so se vršile v popolnem miru - Protimarhsistične stranke dobile večino Dunaj, 10. nov. kik. Včerajšnje volitve v avstrijski narodni svet so povsod potekle popolnoma mirno, dasi se jih je prebivalstvo udeležilo v zelo visoki meri. Razen spopadov v Gradcu se mar nikjer nii kalil. Po do sedaj znanih rezultatih je bilo izvoljenih "2 socialnih demokratov (pri volitvah leta 1927 pu 71), 66 krščanskih socialcev (73), Schobrov narodni gospodarski blok in Landbund sta dobila 19 mandatov (prej so imeli Velenemci in Landbn:ml 21 mandatov), Heimvvehrovci pa so dobili 8 mandatov, ra7.cn oriili, ki sc v stranki krščanskih socialcev šv priznavajo k Heinnvehrovcein. Meščanski politični krogi se bojiijo, da tako sestavljen narodni svet nc bo sposoben za delo. Skupno število poslancev znaša 163 in znaša absolutna večina 83 mandatov. Krščanski so-' cialei s Schobrovim blokom in Heiimwehroni imajo 93 mandatov. Toda nasprotstvo med dr. Schobrom rini krščanskimi soeialoi pod vodstvom Vaugoina in dr. Seipla je vel'ko. Nepremagljivo pa je nasprotstvo nasproti Hriinvvehru. Po dosedanjih informacijah i-/ meščanskih krogov se Ih) novi narodni svet sestal v 14 dneh. Pričakovati pn je, da bo tedaj dosedanja manjšinska vlada Vangoin-Seipel-Starhcmherg že v demisiji. Le težko je mogoča taka novn vlada, ki bi ntoglu računati z večino v novi poslanski zbornici, ker je tudi dr. Schoiier v zadn jih dneh izjavil, da ni pripravljen k nobenkin kompromisom s socialnimi demokrati in od tega stališču ne bo odstopil, četudi so socialni demokrati na j močnejša stranka. Tako je pričakovati novega razpusta narodnega sveta in sestava nove manjšinske vlade, katere pa najbrž ne bo več vodil Vaugoin. Govori se celo o hišni revoluciji v zmernem krilu krščanskih socialcev. k.i nočejo več podpirati radikalne (K>li-tiike Vnngoinn. Zato 1к> tudi samo kak zmerni deželni glavar krščanske socialne stranke dobil mandat za sestavo prehodnega kabineta. Dn bi dr. Seipcl zopet prevzel incsto državnega kanclerja ter bi iz njegovega kabineta izstopila lleiinvvehrovca Starhemberg in Huebcr, na njuno mesto pa stopila dva zastopnika Scliobro-vega bloka, dočim bi se Vaugoin z<«i>et umaknil v vojsko, fce ni gotovo. Predpogoj za to bi bil, tla bi krščanski socialci grožnje iu napovedi Heinitveiirovcev, posebno pa notranjega ministra Starhemberga, desavuirali s tem, da bi v notranjosti lastne stranke povzročili konec Vaugoinovega radikalnega kurza. Kar se tiče heimwehiwskcga |>okrcta v Avstriji, lahko beleži začetni uspeli s tem, da je dosegel 8 mandatov, toda to bi obrnem pomenilo tudi ra-an Kari Seitz, dr. Oto Bauer, Kari Lei nt nor, Glockel, Ellenlio-gen, Danneberg in Sever. Posebno je pripomniti, da je propadel bivši zvezni voditelj Heimvvehrovcev dr. Steidle, ki je na Tirolskem dobil 3srečilo doseči niti temeljnega mandata. Socialni demokrati so dobili na Dunaju 30 mandatov (letu 1927 pa 29). krščanski socialci ti (14), Schobrov blok pa 4 (prej 2 Velencmea). Splošne številke oddanih glasov so zelo zanimive. V vsej Avstriji je bilo othhinili 3,679.621 glasov (leta 1927 pa 3,641.326). Krščanski socialci so dobili 1.307.685 glasov (leto 1927 |hi enotna lista z I-andbundom 1.756.761 glasov), socialni demokrati so dobili t.517.603 (I. 1927 t,539.635). Schobrov blok je dobil 429.425. Heimwehrovci 228.338 glasov, narodni socialisti 87.620 glasov (nobenega mandata). Krščanski socialci so dobili 35.3 odstotku vseh oddanih glasov, socialni demokrati 41.2 odstotka, Schobrov blok 11.7 od- stotkov, Hcitmvehr 6.3, narodni socialisti 2.4, razcepljenih j»a je bilo glasov za 5.3 odstotke. Dežeinozhorshe vol Ive Dunaj, 10. nov. kk. Obenem s parlaiiientar. nimi volitvami so Lni;le na štajerskem, Koroškem in Gradiščanskem tudi deželnozborske volitve, katerih rezultat je povsod sličen izidu državnih volitev. V štajerskem deželnem »boru bo 17 krščanskih socialcev, 17 socialnih demokratov, 8 Scboibrovoev iu 6 Heianwehrovcev. V koroškem deželnem zboru bosta 2 narodna socialista, 6 krščanskih socialcev, 15 socialnih demokratov, 8 Sehobrovcev, 3 Heimvvchrovoi in 2 Slovenca (kot doslej). Na Gratliščanskem bo 14 krščanskih socialcev, 13 socuiluili demokratov in 5 Schobrovcev. Komentarji inozemstva Rim, 10. nov. kk. V Rimu je iziti avstrijskih volitev očitno razočaral, ker so tam za litino pričakovali, tla Ivo zmagala desnica, sli č no kakor v Nemčiji Hitler. Listi se omejujejo na to, tlu srnino brez komentarjev objavljajo uradne vesti. Praga, 10. nov. kk. Do sedaj znane rezultate avstrijskih volitev beleži če&kj tisk z zadovoljstvom kot zmago demokracije in razočaranje pučistov. Pariz, 10. nov. k.k. >Ere Nouvellec piše, tla so bile volitve v Avstriji nekakšno ljudsko glasovanje za demokracijo proti fašizmu. >Petit Parisieu« naglaša, da ni bil izvoljen nol>en narodni socialist Hitlerjevega kova, »Matln« označuje izid volitev za neuspeh meščanskih desničarskih strank in vprašuje, nlii Heimwelirovci ne liodo poskusili doseči s silo to, kar se jim postavnim fiotom ni posrečilo. Državni udar pa bi bil brezdvomno za donavsko republiko samomorilen. Boljševistične revolucije pu se ni bati. London, 10. nov. kk. Jutranji listi prišejo, tla so bila heimvvelirovske stranke gl.Ku-., premagane ter stavljnjo vprašanje, ali nc bodo Heiin-\vehrovci kljub temu poskusili s krščanskimi socralei uvesti tliktaturo. Dunaj, 10. nov. kk. V meščanskem taboru se zelo obžaluje, tla je radi razcepljenja pro-ivitllo nad 150.000 glasov, in sicer na Dunaju 28.000 glasov narodnih socialistov, 26.000 glasov tleiimvehrovcev, 8500 glasov ljudske stranke, 7000 glasov demokratov, 2000 židovskih glasov in več sto glasov ninnj:ih razcepljenih strank. Posebno zanimivo je. tla odl'čni voditelji Heiim-welira Strheinberg, Iluet>er in tir. Pfritner niso bili izvoljeni v prvi volitvi in tla se bodo morali zadovolji; ti z mandati i j. ostankov. Pred odkritjem spomenika hvaležnosti Franciji Sievil'ta francoska delegacija pri slovesnostih Belgrad, 10. nov. AA. Uradna delegacija »Poi-lus d'Crient« je prispela ob 8.30 pod vodstvom Marca Herauda v Eelgrad. Na postaji jo ie slavnostno sprejel odbor za postavitev sopmenika hvaležnosti Franciji s člani belgrajske sekcije »Foilus d'Orient«. Uradna francoska delegacija pa je dospela ob 10.38. Na postaji se ie zbrala velika množica ljudi, ki je nestrpno čakala prihoda viaka. Goste je na jjcronu sprejela delegacija s člani odbora za jx)stavitev spomenika hvaležnosti, dalje ministri: za prosveto Maksimovič, za vojsko Hadžič, brez listnice dr. Kunianudi, dalje pomočnik ministra Fo-tič, višji uradniki ztin. ministrstva, francoski poslanik Dard s poslaniškim osobjem in drugi. Ko je vlak zavozil na postajo, je godba inlo-nirala marseljezo, vojašlvo pa je izkazalo čast ministru Chamf>efieru de Ribesu, admiralu Robotu, generalu Charetriu in drugim. Pred vagon so prišli franc. poslanik Dard in predsednik odbora za postavitev spomenika prof. Mijanovič, ki se je zahvalil delegatom francoske vlade in udeležencem proslave, ki so prišli k odkritju spomenika, postavljenega v spomin na skupne žrtve in na pomoč Francije. Minister Champetier de Ribes ie v svojem odgovoru, dal izraza vzhičenja nad takim sprejemom v Belgradu, ki mu nosi jx>zdrave francoske vlade in poljub Francije. Ob burnih vzklikih prisotnih je stopil ob vrsti častne čete. Delegacija, ki so jo oblegali fotografi, ie odšla do hotela »Srpski kralj«, kjer bo stanovala. Belgrad, 10. nov. AA. Danes ob 13. je priredil na čast članom francoske delegacije francoski [Kislanik v Belgradu Dard slavnostno kosilo, na katero so bili povabljeni zun. minister dr. Marinko-vič, predsednik odbora za postavitev spomenika hvaležnosti Franciji univ. prol. Mijanovič, francoski minister Champetier de Ribes, general Непгу, viceadmiral Robot, minister Nešič, senator Honorat in l atou. general Charetri, podžupan Contenau, tajnik pariške občine De Bresac, predsednik »Poilus d'Orient« Marc Haraud, general Lepetit, kapetani Tardini, Gerariier in BubaL Povabljen je bil seveda tudi naš veliki kipar Meštrovič, ki pa se je danes dopoldne z brzojavko opravičil jxislaniku, da je lahno obolel in ne more pr iti na svečanost. Poslanik Dard je takoj brzojavno odgovoril, da obžaluje, cia veliki umetnik ne more priti na to slovesnost in ИЈза, da bo kmalu ozdravil. Obenem mu je sporočil, da ga je francoska vlada odlikovala z redom poveljnika legije časti. Aretacije se nadaljujejo Nemiri stradajoči h v južni Italiii Pariz. 10. nov. q. Organ antifašistov »Liberta« prinaša podrobno poročilo o velikih aretacijah v Italiji posebno protifašističnih študcu:ov, ki jih zapirajo v masah. Doslej jih je bilo aretiranih nad 500. Fašistična stranka vrši dozdevno selekcijo svojih članov. V resnici pa gre za to. da odstrani vse elemente, ki so neljubi vodstvu. »Liberla« prinaša vest iz Palerma, du so razmere na Siciliji katastrofalne. Agrarna kriza je zelo ostra, /etev je bila zelo slaba. Olive niso rodile. Prebivalstvo je т bedi. Fašisti večajo teror in de- portirujo vse neljube ljudi. V Lingnagossi je prišlo do odkritega beja, ki so se ga zlasti udeležile icn-ske. Napadle so občinski in davčni urad. Zupana so napadte in preteple. Masa je vdrla v stanovanja nekaterih uglednih fašistov. Upor ima velik obseg. Masa je več ar gospot'arila mestu. Fašistična milica se je prestrašena umaknila. Drujd dan se ji je posrečilo vpostaviti red. Aretiranih je bil nad 500 žensk. V Siractisi so karabinjerji oh priliki tlemon-. stracij streljali v maso in jih innugo ranili. Uboj v Zagreba Zagreb, 10. nov. q. Pred zagrebškim sodiščem se je danes vršila razprava proti Milki Rističcvi. ki jo je tožila Marija Kclnerifeva radi lahke telesne poškodbe. Marije Kelneri-čevn je bila odvzela Milki Rističevi moža, radii česar jo je bila Rističeva pretepi«. Risitičeva je bila obsojena na sedem dni zapora. Okrog II je Rističeva počakala Ketneričevo preti kavarno »Korzoc. Po krntkiiih besedah sc je tako zelo razburila, da je Kelneričevi zadala več udarcev z nožem v prsa. Marija Kelneričcva je na posledicah teh vbodljujev v bolnišnici iinir-!a Rističeva je na policiji priznala uboj, vendar pn ni nameravala uilviti z nožem Kelneri-čeve, marveč svojega nezvestega moža. oiivn je. izročila predsedniku prekrasen šopek cvet-i ja. Predsednik vlade so ji e ljubeznivo zahvalil in se poslovil od prisotnih. Ob 18.05 je general Ziv-kov.tč odpotoval v Belgrad s svojim spremstvom. Maši državljani v Nemčip reducirani Belgrad, 10 nov. \v. Rudi velike brezposelnosti v Nemčiji je prišlo tlo redukcije naših državljanov, ki so zaposleni v posameznih tovarnah, na posestvih in po rudnikih. Pri teh redukcijah sc ni računalo i obstoječimi konvencijami, ki jih je naša država sklenila z Nemčijo glede zamenjave in obojestranskega zavarovanja delavcev. Radi tega se je z mcrodnjncgn mesta storilo vse, da so to stanje popravi, ker bomo v nasprotnem slučaju storili gotove ukrepe, da bi se naši delavci zaposlili. V naši tlriavi je zaposlenih mnogo nemških delavcev, ki odvzemalo mestu našemu delavstvu. Merodajni či-nitelji bodo zal tevali spoštovanje in izvajanje obstoječih konvencij, ki vsebujejo tudi slučaje, ko je mogoče iz katerihkoli razlogov delatstvo ,чч1 utirat i. , IV, agrarna konferenca v Belgradu Belgrnd. 10. nov. m. Danes se je pričela v Belgradu čeirla agrarna konferenca, ki ji pris;>elvu-jejo člani delegacij štirih agrarnih držav. Seje so bile dopoldne in popoldne. Jutri se bodo nadaljevale. Predsednik poljske delegacije je Turški. Obenem prisostvuje še šest poljskih delegatov. Madjarsko delegacijo votli ravnatelj agrarnega instituta v Budimpešti Fotlor, romunsko Marjan, predsednik izvoznega inslilula v Bukarešti, bolgarsko Koljcev, ravnatelj agrarne banke v Sofiji, jugoslovansko dr. Tomlčič, ravnatelj urada za pospeševanje zunanje trgovine. Kot opazovalec DN je navzoč Baumont. Na današnji konferenci se je razpravljalo o racionalizaciji izvoza kmetijskih proizvodov, posebno pa žila. Jugoslovanska delegacija je o tem slavila konkretne predloge, o katerih se je razvila debata. Upali je, da se doseže soglasje. Zvečer jo trgovinski minister priredil na čast delegacije banket. Konferenca dalmatinskih škofov Split, 10. nov. q. Jutri se prične konferenca dalmatinskih škofov. Danes so že prispeli livarski škof Pušič, šiibeniški škof in apostolski! administrator jugoslovanskega dela zadrske nad-škofije dr. Mileta, delegat kotorskegu škofa msgr Milotševič. Konferenca se prične jutri v veliki dvoranii škofijskega poslopja j>od vodstvom splitskega škofa dr. Banefačiča. Obravnavala se bodo važna vprašanja, ki posebno interesirajo dalmatinske škofe. Smrf hrvatskega slikar'a Zagreb, 10. nov. q. Snoči ob pol 7 ;e po vrnitvi iz Potlsueeda nenadema umrl znani akademični slikar Menci Klement Crnfiić v starosta № let. Bil je upravitelj Stroesma.verjeve Jugoslovanske galerije. Po končani kadetski šoli se je jiosvetil slikarstvu. študiral je na Dunaju. L. 189-5 je v Zagrebu ot-voril zasebno slikarsko šolo, ki jo je kasneje prevzela država in na la način ustanovila današnjo umetniško akademijo. Poizhušen uboj v Zagrebu Zagreli 10. nov. q. Davi je delavec Tomo Silvi č, 51 let star, počakal na Svačičevi ces'.d svojega tovariša Lovreka in nanj iz revolverja dvakrat ustrelil, da bi ga ubil. To je storil radi tega, ker ga je holel I/ovrek napasti z nožem. Lovrek je bil ranjen. Holel je zbežali, pa se je zrušil na tla. Vzbudil je celo sosesko, ki (e takoj pričela preganjati Saviča. Lovreka so prepeljali v bolnišnico. Policiji ee je posrečilo Saviča prijeti. Na policiji eo ga zaslišali in je izjavil, da je zato počakal in streljal na Lovreka, ker ga ie bil ta svoječasno napadel in je bil še sednj nanj jezen. Svoje dejanje je storil v treznem s4anju. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo, milo vreme. V južnih Alpah večinoma jasno, milo vreme. Zagrebška vremenska na]>oved. Stalno. Povečini jasno. Po hladni noči zjutraj megla. Zahteve slovenskih kmetov Resolucije, sprejete na nedeljskem zborovanju 2000 kmetov Ljubljana, 10. nov. Včeraj sklenjene in danes izročene resolucije se glase: 1. Z novim šolskim zakonom so naše občine zelo prizadele. Kmetske občine imajo že z vzdrževanjem starih in z zidanjem novih šol tako velike izdatke, da jih zmagujejo le z največjimi težavami in požrtvovalnostjo. Po novem šolskem zakonu se pa ta bremena še izredno povišujejo. Zato poziva Občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze vlado, da ee šolski zakon v teh točkah, ki pomenijo obremenitev občin, novelira in se vsa ta bremena preneso v prvi vrsti na državo, in morda le del na banovino. 2. Bivši kranjski deželni zbor je z velikim zagonom začel z elektrifikacijo Kranjske dežele. Namero je imel, da po gotovem načrtu izpelje elektrifikacijo vse dežele. Vojna je te namere prekinila Bivši oblastni odbor se je zopet lotil nadaljevanja dela bivšega deželnega odbora. Te naloge so sedaj prišle na banovino. Dravska banovina potrebuje za svoj gospodarski napredek in razvoj nujno in hitro elektrifikacijo vse pokrajine. Zato pozivamo bansko oblast, da započeto delo nadaljuje ter tako pospeši, da bodo v čimkrajšem času deležni dobre elektrifikacije vsi kraji banovine, posebno še na Dolenjskem in Notranjskem. Zahtevamo da igra vodilno vlogo pri elektrifikaciji banovine banovina sama. 3. Vsi stanovi so že organizirani v javnopravnih organizacijah. Samo kmetski stan še nima take javnopravne ustanove. Zato pozivamo državno, kakor banovinsko oblast, da čimprej vse ukrene, da so ustanovi za dravsko banovino Kmetijska zbornica. 4. Vse sosednje države eo v zadnjih letih izr premenile svojo carinsko tarifo v tem smislu, da so z novimi carinskimi postavkami mogočno zaščitile kmetijsko produkcijo. Brez dvoma je, da se mora tudi naša avtonomna carinska tarifa temeljito popraviti in tako preurediti, da bo služila interesom kmetskega stanu. Pozivamo kraljevsko vlado, da .upošteva pri izdelavi nove avtonomne carinske tarife predloge, ki sta jih stavili Jugoslo- vanska kmetska zveza in Zadružna zveza v Ljubljani. 5. V bodočem banovinskem proračunu naj se davčne obremenitve razdelijo, tako da kmetski stan ne bo več tako težko prizadet. 6. Vsote, določene v banovinskem proračunu za neposredno pospeševanje kmetijstva, naj se likvidirajo takoj, če so pravilniki gotovi ali ne. Ravno tako naj so čimprej izplačajo tudi podpore, ki so jih bivši okrajni zastopniki in okrajne blagajne v smislu zakona določili za povzdigo kmetijstva v posameznih krajih. 7 K vsem posvetovanjem in anketam, ki zadevajo kmetijsko gospodarstvo, naj se vedno po-zo"ejo tudi zastopniki kmetskega stanu, oziroma njegove stanovske organizacije. 8. Če hočemo kmetijstvo vsestransko povzdigniti, je potrebno, da so kmetski gospodarji strokovno dobro izšolani. Nujno pogrebne so kmetijske šole, ki jih je v dravski banovini še premalo. Za pospešitev splošne strokovne kmetske izobrazbe so potrebne tudi kmetijsko nadaljevalne šole. Pozivamo bansko upravo, da posveti kmetijskim nadaljevalnim šolam vso pažnjo, in dela na to, da se omrežje kmetijskih šol čim bolj razširi. 9. Zboljšanje današnjega skrajno težkega gospodarskega stanja, ki ga od vseh stanov najhujše občuti kmetski stan, ni mogoče brez smotrono izvedene zadružno organizacije. Zato prosimo tako kraljevsko vlado, kakor tudi bansko upravo, da v vsakem oziru podpira tako kreditne kakor tudi privatne nabavne in prodajne zadruge. 10. Prosimo in pozivamo kraljevsko vlado, da rok za plačevanje davkov podaljša vsaj do konca leta. 11. Banovinska taksa na živino naj se ukine in naj se prepusti občinam enako tudi na lov, ker je razumljivo, da gre ta taksa izključno na račun občine. Zniža naj se državna in banovin-j slm trošarina na vino za 50%, občine pa naj imajo proeto do sedanje višine. Uvede naj se sistem finančnega nadzorstva, kakor je že bil, namreč da se sod na vrhu zapečati, ker edino na ta način bo preprečeno dolivanje v sod, kot se se4aj vrši. Na ta način bo dobila več trošarine država, banovina in občina pa tudi vinogradnik. Obdavči naj so gostilničarju le tisto vino, ki ga nastavi, ne pa vse naenkrat, kolikor ga ima v kleti. Vsakemu privatniku se dovoli nakup do 100 litrov vina za zasebno uporabo prosto vsake trošarine. O vinotoču lastnega pridelka naj odloča vinogradnik sam, ne pa gostilniška zadruga. 12. Pri pobiranju banske takse od strani občine naj se občini dovoli tolikšen odstotek, kot ga dobiva finančna kontrola, ki pobira takso za občino. Tiskovine, ki jih uporablja davčni urad izključno za sebe, naj jih dcetavlja občinam brezplačno. Potni listi za prašiče naj se svinjerejcem po odpisu od prodanih svinj za neprodane vrnejo, da ne bo treba dvakrat plačevati takse. Gremiji trgovcev in obrtne zadruge naj terjatve od svojih članov izterjajo sami, ne pa potom občine. Odpravi naj se carina na vsa umetna gnojila in ona sredstva, ki jih rabi kmet za zatiranje raznih škodljivcev, na luksuzno blago pa naj se carina še bolj zviša. 13. Ker je železniška zveza Novo mesto—Brežice velikega gospodarskega in strategičnega j>o-mena, naj se peni vzame korake za skorajšnjo graditev iste. 14. Občni zbor KZ opozarja banovinsko upravo na nujno potrebo, da ustanovi čimprej zavarovalnico za živino in zanjo toliko žrtvuje, da bo mogel vsak kmet plačevati zavarovalnino. 15. JKZ poziva kr. vlado, da čim prej vzame v pretres vprašanje starostnega zavarovanja kmetskega ljudstva, in sicer, da se izvede tako starostno zavarovanje kmetov-gospodarjev kakor tudi njih svojcev in kmetskih delavcev. Za kritje in vzdrževanje zavarovanja pnispeva država |K>lovico prispevka, ostala polovica pa se razdeli med zavarovalne zavezance. Za starostnim zavarovanjem naj se postopoma uvede tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti in smrti. 10. Končno je bila predlagana še resolucija, ki se bo izročila mestni občini glede znižanja izredno visokih užitninskih trošarin, da bi se olajšala bremena ljudstva, ki vozi svoje pridelke v mesto na prodaj. Resolucije so bile soglasno sprejete z velikim in navdušenim ploskanjem. j Težka rudarska nesreča v Zagorju Zagorje, 9. novembra. V zagorskem rudniku se je včeraj zgodila težja nesreča, ki bi bila skoro smrtna. Rudarji so v soboto sicer praznovali, vendar jc nekaj rudarjev vkljub temu moralo v jamo. Na neki etaži sta delala dva rudarja: rudar Bukovšek in še en tovariš. Pri delu se je nad njima udri strop. Medtem ko se tovarišu ni zgodilo nič hudega, je Bukovška skoro čisto zasulo, vendar ne tako, da bi ga bilo ubilo. Tovariš ga je takoj začel reševati. Težka skala ga je pritiskala na prsi. Rudar jo je moral na prsih razbiti, da jo je odstranil. Medtem je prišla pomoč, ki je Bukovška oprostila ter težko ranjenega odnesla domov. Zlomljeno ima nogo. Bali so se, da ima zlomljeno tudi hrbtenico, toda — hvala Bogu — je zdravnik ugotovil, da je hrbtenica cela. Je pa sicer tako poškodovan, da več tednov ne bo za nobeno delo. Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice ljubljanske, ki ga tvorijo gospodje Pelan, Završan ml., Završan star. in Skalar bo v ponedeljek, dne 17. t. m. Znani in jako priljubljeni kvartet Matičnih ipevrev nam bo zapel ta večer celo vrsto četvero-spevov iz naše literature od najstarejših do najnovejših del sedanje dobe. Natančni spored priobčimo v teh dneh. Danes pa povemo, da je s tem koncertom združena tudi proslava 40 letnega pevskega udejstvovanja našega g Janeza Završan a, ki je eden najbolj znanih slovenskih pevcev, bil steber raznih slovenskih kvartetov, poleg tega pa tudi eden najodličnejših in najzvestejših Matičarjev. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje v Matični knjigarni. IVl & t y < s lit j*- IV ' 1 i O. predsednik vlado se v nedeljo dopoldne izpred Unionu med množico ljudi pelje k seji obč. sveta nn univerzo. Spomenik hvaležnosti Franciji Monumentalno Meširovićevo delo h. ■ , v: ШШШШШ ШШВШ Ljubljana, 10. nov. Jutri, 11. nov. bodo v Belgradu slovesno odkrili in blagoslovili spomenik hvaležnosti do Francije. Osnutke in načrt za spomenik in kip je izdelal 6vetovno znani naš umetnik Meštrovič, ki je delal načrte več mesecev. Bronasti kip je bil vlit v Zagrebu, v livami Umetniške akademije, koje rektor je Meštrovič sam. Kamenite reliefe so deloma obdelali v Splitu, dokoaifali pa so jih v Bejgradu. Izdelala sta jiih Mfštrovičeva učenca A. A u g u s t i n č i č in Fr. K r š e 1 i č. Vlivanie kipa je izvenlel po starem italijanskem načinu z »izgubljenim voskom« domači strokovnjak Fr. A n t o 1 i č. Posamezne komade pa je izcizeliral in sestavil E. J u n g m a n. Odlitke iz sadre pa je izdeloval poldrugi mesec domači moj- Precseunik vlade gen. 1*. Zivkovič se ob sprejemu v Št. Vidu pogovarja s profesorji škof. gimnazije Krava rešila liišo požara Krško, 8. nov. V noči od 7. na 8. t. m. okrog 2 zjutraj je posest nitka in krojaškega mojstra Kopina Martina iz Vel. vasi št. 41 zbudilo iz spanja kravje ni ukan je v hlevu, ki je od hiše oddaljen kakih 6 m. Sluteč, da to nenavadno mukanje ni dobro znamenje, je takoj vstaj in na žalost opazil, da Je njegovo gospodarsko poslopje vse v žarečem plamenu. Takoj je 9kočil v hlev, rešit kravo iz hleva, ua ]tn^erem ,je »trop že pregorel. To se ipu je pcerečilo. Ves drugi inventar in pospravljeni pridelki so pa z gospodarskim poslopjem dobesedno pogoreli. Par trenutkov po tem so že pridni in budni gasilci iz Vel. Podloga dospeli s evojo novo motorko, katerim se je posrečilo rešiti Koplnovo hišo, katere tramovje so že objeli goreči zublji. Kopina je bil zavarovan, vendar se pa škoda ne krije r zavarovalnino. KočVJvo j« vpraćanje, kako je nastal požar, ker je kritičnega dne pri Koprni bil neki brezposelni in proeil za podporo. Te seveda ni dobil in je godnutje, da ga bodo že spoanali, odšel. Kaj je na tem resnice, bodo dognala oblastva. Relief iz Meštrovičevega umotvora. ster Bubanj. Za livanje bronastega so porabili 20 sežnjev drva, dva vagona koksa, 1000 kg voska in dva vagona sadre za modele. Za kip 90 pa porabili 6 in pol ton brona. Vsa tehnična dela so trajala nad 3 mesece. Kip je visok okrog 5 metrov in sestoji iz 14 kosov, ki so jih sestavili že v Zagrebu v dva velika kosa, Jri so jih od,premi H v Belgrad. Kip so postavili na 7 m visok kaimenit podstavek. Sloviti Ivan Meštrovič, ki je s svojimi skulpturami obrnil nase tudi pozornost inozemstva, se je rodil 1. 1883. v Otavicama v hrvaški Dalmaciji kot sin siromašnih kmetov. Že v mladosti je izrezaval iz lesa kipe, s katerimi je vzbudil pozornost v domačem kraju. Poslali so ga v Split v kamnoseško delavnico, ker je pokazal svoj veliki talent. Odtod je šel v Zagreb in na Dunaj, da izpopolni svoje znanje na Akademiji Tam je s svojimi umeninami pridobil velik sloves Po večletnem bivanju na Dunaju .ie odšel v Pariz, kjer je zamislil in izdelal svoj veliki »Kosovski ciklus«. Med svetovno vojno je bil član Jugoslovanskega odbora in je priredil v Angliji več razstav. Po svetovni vojni se je vrnil v domovino, k,er je še sedaj. Prisrčen sprejem Francozov na Rakeku Rakek, 9. novembra. Obmejni Rakek je danes slovesno in z vso jirisrčnostjo sprejel francosko delegacijo, ki potuje v Belgrad k odkritju spomenika, ki ga je postavila Jugoslavija v znak hvaležnosti Franciji. Postajo je okrasilo osobje progovne sekcije, tako da je bila vsa v zelenju in cvetju, plapolale so francoske in jugoslovanske zastave. Kljub temu, da se je le malo pred prihodom tržaškega brzovlaka, ki pride na Rakek ob 6 zvečer, razvedelo po vasi, do pride prva skupina francoskih gostov že s tem brzovlakom, se je zbrala na kolodvoru velika množica ljudi, da da duška svojim čuvstvom do Francije. Nestrpno so čakali vlaka in živahno je zavr-velo med njimi, ko se je na ovinku prikazal vlak in počasi vozil v postajo. V naslednjem trenutku pa se je žo utrgalo iz množice: »Živela Francija!« »Živel prezidenl francoske republike Doumergue!« »Živela Jugoslavija!«. Ovacije kar niso hotele prenehati. Končno je dala masa duška svojemu veselju prav po slovensko — zapeli so — >Od Triglava do Balkana« in »Oj Slovani, kje so vaše meje«. Za prisrčen sprejem se je zahvalil eden izmed gostov, in sicer v srbohrvatskem jeziku: ;Ze!o nas veseli,« jc dejal, >da smo prišli v vašo lepo Jugoslavijo in se vam za vaš prisrčen sprejem prav lepo zahvaljujemo.« Nato so gostje stopili v vlak, ki je mod živahnimi živio-klici odpihni z njimi proti Ljubljani, skozi postaje, ti ko vse v zastavah. Meštrovičev umotvor. To je bila samo prva skupina, ki jo je tvorilo 13 borcev s solunske fronte. Občinstvo se jo razšlo, iz razpoloženja pa se je dalo sklepati, da bo drugo in glavno skupino, ki je prišla po 10 zvečer, še bolj prisrčno in slovesno sprejela In res, kljub pozni uri je bil [>eron ob 10 poln občinstva in sprejeli so vlak s i^rancozi še prisrčueje. Navdušenje je naraščalo in spel se je oglasila pesem. Vsa velika množica je zapela odkritih glav: »Lepa naša domovina«. Tedaj pa je stopil iz vagona med ljudi sam minister Champelier de Ri-bes in se jim po komisarju Markoviču zahvalil za prisrčen sprejem in segal vsem bližnjim v roke. S klicem »Vive la Yougoslavie!« je vstopil v vlak, ki je kmalu nato odpeljal proti Ljubljani. Delegaciji naproti so prišli trije člani odbora za postavitev spomenika in francoski vojni ataše iz Belgrada. Zasluga za lej) sprejem gre predvsem komisarju Markoviču, njegovim pomočnikom Wo-hinzu, Tončiču in Dželepčiču, ki so bili 5 dni nepretrgoma v službi, in pa postajnemu vodstvu, ki je poskrbelo za okrasitev in razsvetljavo na ko-jodvoni. Roparski napad sredi Krškega Krško, 9. nov. Z brzovlakom, ki prihaja na jiostajo Videir ob 7.30 se je iz Rajhenburga pripeljala gosph Hermina Lapa j ne, soproga upokojenega železniškega nad inšpektorja. Izstopivša se je nič slabega sluteč sama brez kakega spremstva napotila proli svojemu domu v Krško. Med potoma se ji je zazdelo sumljivo, da ji sledi neki moški, katerffe v razdalji kakih 15 do 20 korakov bil vedno 'f.a njenimi petami. Ta neprijeten občutek je gosjio Lapajne toliko motil, da se je se zasledovalcu izognila To je zločinec čutil ler je pri drugi strani gosjio prehitel in se, kakor smo doznali, skril v vežo hiše gospoda Runipreta, katera je sredi mesta vis-a-vis veletrgovea g. Engelsbergerja. Ko je gospa La-pajne, nič slabega sluteč prišla do Rumpretove iiiše, je iz te veže skočil oni zasledovalec, ji iztrgal iz rok ročno taško, v kateri je bilo okrog 100 Din gotovine, legitimacija in druge lHine. Storilec je po izvršenem dejanju pobegnil proti Savi — vrbinju, — gospa Lapajne pa je zadevo takoj prijavila žandarmerijeki postaji v Krškem. Storile* je že v rokah pravice. Smrt radi neprevidnega ravnanja Tragična igra z revolverjem. M. Sobota, 9. novembra. Iz Turnišea nam гкугоеајо o pretresljivi ža-loigri, v kateri 'Je izgubila življenje splošno priljubljena cerkvena pevka Hozjan Urška. Neki D. Št. iz Nedelice je kupil revolver. Na potu domov ga je preizkušal. Dvakrat je ustrelil, poteni pa ga je vtaknil v žep. Ko je prišel domov, se je vsedel. Revolver je položil na mizo in ga je začel ogledovati. V sobi je med dru-glimi bila tudi Urška. Med razgovaranjem h/i-|K>ma poči strel in pri peči se zasliši obupen vzklik: »Jezus, Marija, ustrelil si me!« Urška so je zgrudila na tla in več ni vstala- Krogija jt je prebila prsni koš, se zarila v srce in povzročila takojšnjo smrt. Ko je fant videl, kaj se je zgodilo, je hotel v obupu ubiti sebe. To so mu preprečili. Vso nesrečo je povzročilo neprevidno ravnanje z orožjem. Dva požara Šmortin ob Palci, 10. novembra. Neka.ko ob 2 ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Strahovnika, p. d. Bizovški, v Velikem vrlin. Zgorelo je poslopje, gospodarski strojii, le živino je bilo mogoče rc-šitli. Bedeli so pri hiši čez polnoč in ni bilo ničesar opaziti. Ko je pn proti dvem bil eden od domačih zuna j z otrokom, je opazail požar, kako se je širil b. listnice. Med 3 in 4 zjutraj je objel plamen drvarnico tovarniškega delavca in majhnega posestnika Urlepa v Gaveah in jo je upepelil. G vzrokih požara pri obeli imenovanjih ni znanega ničesar gotovega. Napredek v medicini Pri boleznih v sklepih in udih, kakor tudi pri pre-hlajenju jemlje mnogo ljudi Togal - tablete. Togal odgovarja modernemu pojmovanju medicinske vede in predstavlja novost in napredek v načinu zdravljenja. Togal je preizkušen na številnih klinikah in bolnišnicah in njegov odlični učinek sc opaža tudi v zastarelih slučajih, v katerih so odrekla vsa druga sredstva. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revmi, protinu, išiasu, hripi, nervoznosti in glavo-bolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma ne-I škodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poskus je v Vašem lastnem interesu. - Vse lekarne i imajo v* zalogi Togal-tablete ali pa Vam jih lahko najhitreje preskrbe. Prod danes desetimi leti je bil podpisan mir v llapallo, v kalerem so bile Jugoslaviji določene sedanje meje proti Italiji. Oiat pravile ? Gospod urednik! Zadnjič enkrat mi je /triilo v roke izveslje neke slovenske gimnazije. Ko tem pregledoval vrste tamkajšnjih učiteljskih moči, sem zapazil za enega svojih bivših profesorjev naslov: učitelj veščin. Gospod, ki je bil tako označen, je bil še v rajnki Avstriji profesor risanja in opisne geometrije. Sedaj po svojih skoraj dvajsetih letih svojega službovanja pa je postni samo učitelj. Ker me je stiHir neljubo dirnila, sem se nehote začel zanimali, kakšne šole je moj birši profesor obiskoval. Mislil sem si, da gospod nima akademske izobrazbe. Na svoje veliko začudenje sem zvedel, da je dotični gospod dovršil redno osem gimnazij, na/o pa dovršil znano akademijo umetnosti (die Akademie der bildenden Kilnste) na Dunaju v predpisani štiriletni dobi. Povrhu je gospod imel še za takrat predpisani dve leti tehnike. Torej šest tel akademskega študijal Sedaj si morete mislili, gospod urednik, kako čudno zveni i za dotičnega gospoda i za javnost naslov: učitelj veščin, kar naj pomeni učitelja brez vsake akademske izobrazbe, kakor je na pr. vsak telovadni učitelj na gimnaziji! Naravno je, da je to velika krivica, ki je s trm storjena diplomiranim absolventom imenovane akademije, katerih je pri nas, hvala Bogu, še precej po naših srednjih šolah. Ali se Vam ne zdi, gospod urednik, da je šel s tem tudi pri dijakih samih kredit, ki ge je doslej užival profesor risanja, po vodi. Dijaki sn ze naslove strašno občutljivi, saj to vem i: lastne skušnje. Nas seveda lu kredit toliko ne zanima, kolikor boli stanje leh gospodov, z ozirom na uvrstitev v kategorije in plačilne razrede. Diplomirani absolventi, so v prejšnji državi uiirali in še danes tam uživajo iste pravice kakor njihovi stanovski kolegi, ki so že v štirih letih absolvirali filozofsko fakulteto. Akademija je bila toliko kot j visoka šola. Pri nas pa so učitelji veščin plačani j u e glede na svoj akademiki študij kot uradniki druge kategorije, torej kot uradniki brez akademske izobrazbe. Mnenja sem. gospod urednik, da živimo v državi, ki zna ceniti dolgoletni težki študij svojih visokošolcev in sem trdno uverjen. da ho prosvetno ministrstvo ludi tem gospodom dalo pravi naslov in ludi pravi položaj, ki jim po vsej pravici gre! Spectator. Koledar Torek. 11. novembra: Martin (Davorin), škof. Mala kronika ir Velik uspeh Slovenca v Pragi. Na Karlovi univerzi v Pragi je razpisana vsako leto ena sve-tosavska nagrada za najboljše delo v katerikoli (•troki o Jugoslaviji. More jo doeeSl vsak redni slušatelj katerekoli nerodnosti. Letos je to nagrado sprejel na dan čsl. nar. praznika 28. oktobra, Oton Berkopec, slušatelj filozofije in sicer za Vazpravo: -Kralj Matjaž v srbohrvaških narodnih pćsinih. On je prvi Slovenec, ki je dosege! to nagrado. ic Avtomobilski promet rez Ljubelj zopet nmogočen. Avtomobilski Klub poroča: Veliki snežni zameti na Ljubeljskem prelazu so po zaslugi tamkajšnjega veleposestnika gospoda F. barona Borna odstranjeni in je avtomobilski promet preko tega prelaza v Avstrijo zopet mogoč. ic Razpisane ustanove. Dr. Pran Košmer-lovo ustanovo za slušatelje tehniške srednje šole v Ljubljani razpisuje mestno načelstvo v Ljubljani v znesku 'VtOO Din na leto. Tozadevni |H>goji so razvidni iz ruzpisa na občinski deski in v veži srednje tehniške šole. — Mestno načelstvo razpisuje pet mest ustanove za učence višjih oddelkov in štiri mesta za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu po Din 1000 nn leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski iu na srednji tehniški šoli v veži. — Mestno načelstvo ljubljansko razpisuje dalje dr. Janeza Ev. Kreka dijaš-ko ustanovo za slušatelje Tehniške srednje šole v Ljubljani. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na občinski deski in v veži Tehniške srednje šole. ir Cas za prehod avstrijske meje v obmejnem prometu. Ministrstvo financ, carinski oddelek je odredilo po mesecih sledeče ure: V mesecu januarju in decembru od 7—8, v februarju in novembru od 6—19, marca, septembra in oktobra od 5—20, aprila in avgusta od 4—20 in maja, junija in julija od 4-21. ic »Slovenčevi« naročniki — ;>Slovenčevinu urednikom. Uredniki »Slovenca« so deležni največje pozornosti s strani naših naročnikov. Vedno nas kdo razveseli s pošiljko poznega cvetja, zrelih jagod in drugih posebnosti. Danes pa smo bili, čeprav že skoro inalo razvajeni, — prav posebno presenečeni. O. Val. Logar iz Doberega pri Mengšu nam je poslal krasen šopek zrelih malin, šopek vijolic in cvetočih jagod. To je bilo veselje za oči in srce. Hvala lepa! •k Vreme je bilo včeraj v Ljubljani zjutraj megleno, okrog poldneva pa je sijalo solnce. Najnižja temperatura 1.89 C, najvišja 7" C. — V Mariboru najnižja temperatura 3" C. najvišja 10.1" C. V Mariboru jo termometer torej kazal več toplote kakor v Ljubljani, čeprav je bilo drugače takole včeraj v Ljubljani bolj vroče kakor v Mariboru. V Zagrebu so imeli največ 13" C, v Belgradu 12° C. ic Junaki noža. Sv. Lovrenc пн Dravskem polju: Zvečer ob 9 od četrtka na petek je napadlo več fantov mirno gredočega fanta F. Beraniča na cesti proti Ptujski gori. Napodenec je dobil precej dolgo in globoko rano na levem kraju hrbta. Napadalci so imeli obraze zakrite g suknjami, da so lažje pobegnili. Kdo »o bili, »e ne ve. • ic Utopljenega štiriletnega Zvonkota nismo našli. Kdor bi ga našel, se naproša, da sporoči proti nagradi. Anton fitefe, Kranj, telefon št. 24. ic Zgradarina. Hišne posestnike opozarjamo na odlok davčne uprave, ki podaljšuje termin za vlaganje prijav za zgradarino do 15. novembra t. 1. Tiskovine za prijavo zgradarine (dohodki od zgradb} se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena poli je Din L—.' Istočasno opozarjamo vse lastnike hiš na važno knjižico, ki vsebuje vse važne podatke kako je sestaviti prijavo in koliko davka plača vsak posameznik na hišne dohodke, obsega obrazce za prijavo tega davka, prošnje in pritožbe, obrazce prošenj za trajno oprostitev, za odpis davka, za nove hiše itd. Spisal je knjigo L Novak, davčni kontrolor in stane Din 25. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna. -tr ZdhVate. Podpisana se najtepleje zahva-ЦијепГ Vzajemni Zavarovalnici v Ljubljani, ki je Jako mi je žal, pa gospod je še vedno hripav in Vas ne more sprejeti --— — — — Vem to, in ravno radi tega sem mu prinesel Kresival, da bi jutri vendar enkrat lahko ž njim govoril. KRESIVAL vedno si priprav če kašljaš al pa ši hripav Krvava drama v Lahovcah Na domačem pragu ustreljen Lahovče, 10 nov. Tragična smrt je doletela snoči našega priljubljenega obatia g. Janeza Dežni a nn. Sedel je v gostilni, kjer ',e bil tudi sin njegovega soseda Jože. K. Začela sta se malo prepirati, in Jože 11. se je pri tem tako razburil, da je zgrabil za ka-rabinko in sprožil proti g. Dežmanu. Zadel ga je pod prsi in mu preslrelil spodnji rebri. Strel je tako nesrečno zadel, da je bil g Dež man takoj mrtev. Fant Jože je takoj po storenom zločinu zbežal in taval okoli s puško v roki, kakor blazni. Na lice mesta so takoj prihiteli vodiSki orožniki in pričeli zasledovati storilca. — O. Deiman je bil star 66 let in je bil večkrat tudi v občinskem odboru. Z nesrečno rodbino sočustvuje vsa okolica. Kranj. 10 nov. 1030. Iz dneva v dan rastejo sirom dežele za nekdanje stare in dobre čase grozne in razburljive — za današnjo dobo pa značilne in periodično si sledeče vesti in novice o pobo ih in umorih. Mn-lokaleru vns je toliko srečna, da bi v bližnji preteklosti kroniku ne beležila vceti o mali in neznatni ceni človeškega življenja, katero jo uničila roka brczmiselnega divjega storilca. Cestokrat je vzrok prepirom in tendenciozno zasnovanim napadom napačen, neulemeljen ponos, ki ne odpušča. Nel'kvidirani prepiri in zamere so zelo nevarno netivo ognja. Na nedeljo zvečer okrog 24 ponoči je vas Lahovče pri Komendi v cerkliinski fari razburil grozr-ten dogodek, ki je razburil bližnjo in daljno okolico, zlasti, ko jc vest danes dop. prispela v Kranj in krožila med občinstvom na zbranem semnju. Kakor so izpovedul i domačini iz Lahovč se je nesrečni prizor odigral približno takole: V gostilni pri Štruklju se jc pozno zvečer nahajal 68 letni posestnik Dežman Janez vulgo Meršelj. Ko se ,e proti polnoči vračal domov, ga je pred čakal 25 letni R. Joža, ker je od poletja sem vladalo med njima napeto razmerje in prepiri. R. je baje že večkrat grozil da bo Deimana ubil. Oba sla trčila skupaj kot že rečeno pred hišo iti se najbrže nekaj prepirala. Ko je Dežmanova žena slišala prepir pred hišo je stekla iz sobe. zgrabila moža za roko in ga vlekla od praga. V tem pa je R. sprožil kurabinko, katere strel je Dež-niana zadel naravnost v srce, da se je takoj zgrudil. Razumljivo je, da je nastalo |>ri Dežnmnu in sosedih veliko razburjenje radi nenadne smrti bogatega gospodarja. R. je svoje dejan e baje takoj obžaloval in kazal znake zmedenosti. Ubežul je s karabinko vred iu izjavil, da se bo še sam ustrelil. Baje so ga danes dopoldne našli in prijeli v Mostah pri Komendi. Istočasno so fantje pri Znvrhi pili prešo, vendar se zdi. da ui to z ubojem v nobeni zvezi, ker nobeden imenovanih ni bij pri Zavrlu. Ozadje umora je gotovo kaka zamera, kak prepir, ki je R. vdihnil grozno misel maščevati se nad starim gospodarjem Dežmanom in včeraj je R. dal duška svojemu morilnemu naklepu. Pripovedujejo namreč — to bi bila ena verzija. da je mati R. brez prijave sodišču prodala gozd in da jo je Dežman ovadil, nakar je sin R. hotel samovoljno hotel kaznovati to dejanje Dež- j mana Naj si bo tako ali tako, zločin je dovolj grozen! Sodišče bo v to krvavo igro prineslo več jasne luči in pokazalo potek, vzrok in ozadje uboja. Užitek in zdravje! Pi te ee kofeina prosto zrnato ka v o KAVO HAG Ljubljana Licitacija za Ljubljanico uničena Kakor je poročal te dni že »Slovenec«, je ministrstvo za javne gradbe uničilo že izvršeno licitacijo za regulacijo Ljubljanice. Razpisana pa bo v kratki'in nova licitacija z rokom 10 dni. Ta licitacija se bo vršila v Belgradu. Vzrok uničenja licitacije je bil, da sc od banovine predpisani pogoji niso krili po pol notna z odlokom ministrstvu in je nastal formalen nc-dostatek. Že prva licitacija je dosegla ugodne |4>goje, suj sta dve najcenejši ponudnili popustili 10.1%, oziroma 29Л% pod proračunano vsoto, kar bo pri delih, preračunanih v znesku 6 milijonov Din dalo prihranka celili 1,800.000 dinarjev. Ta znesek se bo porabil zn nadaljnja dela. Prihodnja licitacija se bo vršila skupno za vsa in ne za posamezna dela. Osvežite se s kopeljo, kateri ste dodali eno od naravnih blagodišečih soli zn kopanje: Isln Eau de Cologne Bndesalz, Isla Chypre Badesalz. Isla Koniieren Badesalz. Izvrstno diše in osvežujejo, izvanredno dobro delujejo na kožo in na splošni občutek. Dobivajo se v lekarnah, droijeriinh in parfumerijah. Za Jugoslavijo: PARACELSUS k. d., Zagreb 3. ic Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo iu mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je uajto-plcje priporočati rabo »Franz-Josef«: vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. sFranz-Jonef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. bila tako humana, dn mi je takoj po smrti mojega moža izplačala zavarovalnino, akoravno je bil zavarovan samo 14 dni. — Knrolina Vozelj, Kranj. it Voščene oltarno sveče vseh vrst, zvitke, svečice ca božična drevesca, nadrobne lufice. sveče za hišno rabo. kadilo itd. priporoča svečama ?Pnx«. Ljubljana. CelovJkn cesta 1-1. ir Teodor Kune naznanja, da ie nre«elll svoj damski česalni salon in prikroicvalno šolo na Sv. Petra cesto 4, II. Razstava Stertetove zapuščine odprta V nedeljo ob pol 12 je odprl zu tu namen sestavljeni odbor prijateljev pokojnega por-tretista Pranja Sterleto kolektivno razstavo umetniških del iz njegove zapuščine, pomnoženo z nekaterimi deii iz zasebne lastnine. Raz-stavu obsega nud 60, med temi nekaj najboljših del talentiranega umetnika, ki je hodil svojo lastno |>ot, ne oziraje se na vplive sodobne umetnosti. S tetn. da se jo specializiral na por-tretno slikanje in da je te portrete večinoma risal z uporabo oglja in rdečkastega bistra, si je pridobil posebno v tej tehniki izredni spret-nost. Nekateri teli portretov bi bili v čast vsaki javni zbirki. A tudi v oljni tehniki je bil vidno napredoval ter je ustvaril v njej nekaj portretov, ki so postali že popularni. Nu omenjamo liose.bno uodobo našega nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je nnč ena naših najboljših portretnili slik. Razstavljen je tudi original te znane slike. Ker bo razstava odprta samo teden dnri, naj nihče nc zamudi ugodnega trenutka, ko lahko pogleda še enkrat — morda zadnjič — tako pregledno kolekcijo umetniškega dela našega talentiranega slikarja, ki mu ni bilo ueojen.o dočakati zadnjih najvišjih uspehov svojega stremljenj«. Kn« bo danes? Drama: Zaprla. Opera: Zaprta. Salezijanski mladinski dom Kcdcljevo: Ob 8 zvečer: V. prosvetni večer. Predava dr. Marko Natlačen o Carigradu. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. * O Dijaška akademija, ki so jo priredili v nedeljo zvečer dijaki I. državne gimnazije, je nad vse lepo uspehi. Pod vodstvom prof M. BajuKa sta nastopila dva zbora, deški in mešani zbor, ki sta zapeia vsak po eno ljubko pesem. Govornik-dijnk je v lepili besed di očrtnl pota in ideale slovenske mladine. Govoril je v vznesenih beselah, ki jim je sledilo burno odobravanje. Enako sta povzročili vihar navdušenja obe lojio prednašani deldaniaciji, polni globoke vsebine. Dovršeno so ludi nastopili violinisti ob brezhibnem spremljanju nn harmoniju. Polno zabave in piisrčnega smeha je nudil ljubek dramatični prizor -Na planin'cnh . Ljubek lantek-pastlrček jo sijajno rešil svojo vlogo. Tol- stega drama-enodejanka »Moč ljubezni«, ki jo Je krasno prevel Fr. Milčinski, je bila glavna točka programa. Vsi igralci so se v igro tako uživeli in jo tako mojstrsko prednašuli (zlasti čevljar Martin Avdjejevič), da smo se vsi čudili, kje so se vzeli taki igralski talenti. S to igro so nuši dijaki tudi dokazali, dn imajo mnogo smisla za pravo krščansko karitas, katere živbtvorna ideja prodira med mladi rod vidne^e, kakor kdaj preje. Bog blagoslovi m podpiraj njihova stremljenja I — Akademijo sta počastila z obiskom ljublj. škof dr. Grego-rij Rozman, lavantinski pomožni škof dr. Ivan Tomažič, številni profesorji, mnogi odlični ljubljanski duhovniki in nabito polna dvorana občinstva, zlasti staršev dijakov. Vsa krasna udeležba je bila dokaz, du je med nami mnogo uvidevnosti za napore mladega rodu, ki naj se udejstvuje v plemenitem delu naprej od uspeha do uspeha. 0 Pri pisatelju Murniku. Revež je že nekaj tednov v zavetišču za onemogle, 'loda spomnil se ga je velelrgovec Zilič na Lunajski cesii. Zadnjo soboto je g. Zilič s svojimi prijatelji obhajal na Posavju pri Alešu skromno 30 letnico svojega lovskega udejslvovanja. Ob tej priliki se je v topli napitnici spomnil jubilantovega plemenitega srca tudi dr. Bizjak, ježenski rojak, ki je omenjal ravno prizadevanje, ki ga je že večkrat pokazal g. Zilič do našega znanega humorista Rado Murnika. Pod vtisom te sijajne napitnice se je na pobudo gospe Leni Maurerjeve zbrala v družbi za pisatelja ka-do Murnika lepa vsota 300 Din, katere tretjino je prispeval jubilant g. Zilič. Večji del je prispevala rudi Alesova mama, ostalo pa drugi udeleženci večerje. Včeraj popoldne, v ponedeljek, so v imenu te družbe odšli v zavetišče k pisatelju Murniku gospe Leni Maurer ter Pivk, v spremstvu trgovca Žiliča, ki je tudi osebni prijatelj Murnika. Izročili so pisatelju v soboto zbran dar 300 Din, ki je Murnik seveda s toplim srcem in z iskreno hvaležnostjo sprejel, zahvaljujoč se vsem za lako izredno pozornost. Brez dvorna zasluži ta lepa gesla vso pohvalo javnosti. Ne po sinrti, v življenju, v potrebah se sponiinjajmo listih, ki so vredni in potrebni naše podpore in pozornosti. © Sprejem na avstrijskem konzulatu. Generalni konzul avstrijske republike g. dr. Herman Pleincrt bo 12. novembra, nu uvstrij-ski državni praznik, med tO in 12 sprejemal v svojih urad ni h prostorih pripadnike in prijatelje republike Avstrije. (Uradovanje za stranke se označenega dne ne vriši.) Zu pullo-verje ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Ljubljana. Dvorni trg 1 © Koncert godalnega kvarteta iz Dresdena. Vse r?dasboljubeče občinstvo opozarjamo, da se vrši nocoj ob 20 v Unionski dvorani komorni koncert, kojga program bo izvajal svet. znani god. kvartet, katerega tvorijo gospodje gg Fritzsche (L- violina), F. Schncider (II. violina), K. Riphahn (viola) in A. Kropliollcr (čelo). Resnično je ta godalni kvartet eden najboljših kvartetov, kar jih sedaj potuje po svetu. V Ljubljani so že koncerlirali in je takrat celokupna naša kritika zapisala, da že dolgo ni bilo v Ljubljani koncerta, Ki bi stal na tako visoki umetniški stopnji kakor je bil koncert Dresdenske-ga kvarteta. Vsakdo izmed sodelujočih je cel umetnik, njihova igra pa izredno enotna in ubrana. Svetovno časopisje prinaša o njihovih koncertih naj-sijajnejše ocene. Pri nas bodo igrali Hindemithov kvartet v f-tnolu, Debussvjev kvartet v d-molu in Beethovnov slavni kvartet v d-duru, op. 18-111. Koncert zasluži vse naše zanimanje, zalo ponovno vabimo občinstvo, da ga poseti v največjem številu. Vstopnice so od 30 Din navzdol v predj^rodaji v Matični knjigarni. (•) Na Dunajski cesti nadaljujc:o z izkopavanjem jarka za tramvajsko progo. Včeraj je bila Dunajska cesta ves dan za promet zaprta, tramvajski promet se je vršil s prestopanjem. V teku dneva je bil izkopan iarek za tir od Figovca do Gajeve ulice, napravljen nov temelj ter položen nanj novi tir. Stare tračnice so odstranili. Danes bodo začeli kopati cesto dalje do pošte, jutri pa bo morda mogel tramvaj voziti že skozi in potnikom nc bo'treba več prestopati. Nato bodo takoj začeli kopati za drugi tir. Ce bodo z deli nadaljevali takoj skozi Selenburgovo ulico, je odvisno od vremena. ® Na stavbiščih pred pošto tudi na vso moč hite z nadaljevanjem zgradb. Pri vseh palačah, pri nebotičniku, Viktoriji, pri Dunavu in pri palači v Gajevi ulici se stene vidno dvigajo v višavo, pri Dunavu bodo kar brž pri strelu. Zadnje dneve je delo oviralo deževje, zalo pa zdaj tembolj pritiskajo, da izrabijo ugodno vreme. © Bukova drva. trboveljski premog in koks pri tt. »Kurivo«. Dunajska 33, tel. 813-1 (Balkan) Krornj Francoski jezikovni tečaji. »Krožek prijateljev Francije«- sklicuje za torek, dne 11. novembra, ob pol 19 v lokalu krožka, v hotelu »Stara pošta« (1. nadstropje, soba št. 8) obvezen razgovor za vse p. n. interesente, ki so sc doslej priglasili k tečajem ali to še nameravajo storiti, da se končno veljavno in vpoštevnjoč po ntožnosti vse želje določijo tečajem ure. Ako bi se temu primerno zvišalo število udeležbe, bi se mogli tečaji, kot že objavljeno, razdeliti na dva dela. Nujno se torej naprošajo vsi p. n. interesenti, ki so se priglasil i, in še prav posebno vsi ostali, ki so zu tečaje zanimajo, dn se tega sestanka v svrho razgovora udeleže. Zn prvi tečabje minimum 10 udeležencev. Odlikovanje oroTništva. Za zasluge kralj, domu so bili odlikovani sledeči orožniki: podnared-nika Kristan Anton in Počivalšek Anton z zlata medaljo; narednik vodnik Mandcljc Franc, narednik Šelander Josip, kaplar Kosmač Janez z srebrno medaljo s krono; kaplari Cehner Josip, Vadnial Jernej in Dražumerič Janez z srebrno medaljo brez krone. Rti se Pripravljalni odbor KPTL v Rušah sklicuje za nedeljo 16. novembra 1930 ob 9 dopoldne usia-novni občni zbor Krajevne protituberkulozne lige v Rušah, ki se vrši v tuk. občinskih prostorih. Na ta občni zbor se vabi vsakogar, ki hoče stopiti mer bojevnike v boju proti jetfld. so najlažji pot. po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo Otroke obvarujejo pred nalezljivimi boleznimi vratu in grla okusne Anncot-pastilje dr. \Vuuderju. — Dobivajo sc v vseh lekarnah. Morje pri Lendavi Trije potoki izstopili. — Več sto oralov zemlje pod vodo. — Voda т hišah. Sloveneka krarina, 9. nov. Deževje preteklih dni ima za vso lendavsko okolico zelo usodne posledice. Trije potoki: Črnec, Ledava in LendavSČiea so se napolnili. Vodni pritisk je bil tako velik, da ga nasipi ni9o vzdržali. Voda jih je na več krajih pretrgala in se je razlila po vsej okolici. Ped vodo je več sto oralov zemlje: njiv in travnikov. Po nekod je voda do 2 metra visoka. Vasi Pince, Dolina sta popolnoma obdani z vodo. Nista izvzeta tudi Lendava in La-koS. Voda je vdrla v gospodarska poslopja In v hiše. V nekaterih stanovanjih je nad pol metru visoka. Povodenj je za vso okolico velik udarec. Mnogo Škode je že eedaj napravila, veliko škode pa pride na dan, ko voda odteče. Uničeni bodo vsi pridelki, ki so še na polju, ravno tako pa tudi vsa setev. Ni čuda, da se ije ljudstva polastil obup. Marfhor MEŠČANU Danes okoli 16 bo imelo mesto Maribor izredno tast, da sn poselijo štirje ministri kraljevske vlade. Vabim vas, da okrasite že dopoldne s>voje domove z državnimi zastavami ter prihitite na Glavni trg, du dostojno sprejmemo odi itn e goste. ŽujNin. Dr. Juvan, s. r. SPORED SVEČANOSTI OB PRIHODU MINISTROV. Ministri dr. Srskič, dr. Sverljuga, inž. Sernec in L Shvegel prispejo v Maribor danes okrog Ib iz Celja, Sprejema se poleg predstavnikov ob-lastev udeleže mariborska kulturna društva in šolska mladina. Po svečanem sprejemu bo v mestni posvetovalnici slavnostna seja občinskega sveta: nato si bodo gospodje ministri ogledali razne znamenitosti in zanimivosti v mestu ter okolici; zvečer f>a bo pri Orlu slavnostna večerja ministrov v ožjem krogu predstavnikov oblastev. Jutri v sredo elopoldne bo konferenca ministrov z zastopniki mesta ter obmejnih okrajev; ob tej priliki bodo spregovori lii zastopniki vseh slojev prebivalstvu ter razjasnili položaj obmejnega prebivalstva. Ob pol 13 pa bo pri Orlu svečan banket, ki se ga udeleži 80 najodličnejših zastopnikov obmejnega prebivalstva. Popoldne nadaljujejo gospodje ministri svoie potovanje proti Ptuju in naprej proti; Varaždinu. K slavnostnemu bnnketu v sredo, ki ga primi i maril>orskn mestna občina v čast ministrom, so med drugim povabljeni prevzv. škof dr. Kurlin, presv. škof dr. 1'omažič, vršilec bonskih dolžnosti dr. Pirkmajer, okrožni inšpektor dr. ScIiouInicIi, upokojeni minister Iv. Vesenjnk, zastopniki raznih oličiuskili predstoj-ništev, kulturnih društev in gospodarskih kor-jx>raciij knkor tudi mariborski časnikarji. * □ Razstavo cerkvenih pnramentov v novem poslopju čč. šolskih sester si lahko občinstvo ogleda še danes na zaključili dan razstave. □ Koranek zopet predava. D revi ob 20 v dvom u i Prosvetne zveze |>oučno skioptično predavanje za 1'otoamuterje. Predavanje 1к> posebno zanimivo, ker bo predavatelj g. Koranek predvajal med 150 diapozitivi tudi slike, posnete v naših krajih in v tujini. □ Dvoje ubojev pred mariborskim senatom. Včeraj sta sedela nu zatožni klopi 25 letni čevljarski mojster Simon Tropenauer in pa 33 letni posestniški sin Ivan Lesnik; oba radi uboja. Tropenauer se obtožuje, da je 13. aprila v PI it vič k em vrhu udaril Oton« žižeka s takšno silo s kolom po jtlnvi, da mu je počila lobanjska kost; sodna izvedenca sta ugotovila, du je bila Ži/eku z enim satnim udnreem na za-tilniku razbita lobanjska kost, radi česar je__ra-di izkrvavitve in otrpnenja možganov žižek podlegel poškodbam. O Lešnikov em slučaju pa pripoveellije obtožnica, da je 25. maja pilo več fantov v Robičevi gostilni v Limbušu; bili so med drugim zraven Širna Gracej, Ivan Lešnik in Franc Juhurt. Fantje so šli nato k Tomšctil v Pekre; tukaj je prišlo med na novo prišed-šim,i in drugimi fanti do pikrih besedi, kar jc povzročilo, da so si fantje nazadnje nabrali iz drvarnrce na dvorišču raznega orodja ter se pred gostilno spoprijeli. V cestnem jarku je obležal pri lem t razbito lobanjo širne Gracej; radi otrpnenja možganov je Gracej izdihnil. Le.šn,;ka so osumili dejanja; včeraj je bila razprava proti njemu. Lešnik se zagovarja, da je prišel na mesto pretepu šele potem, ko je bilo že konec. Razpravi je vodil ss. Lenart; Colšek in Ažman prisednika. Obtožbo je zastopal namestnik drž. prnvdnika Sever. Tropenauer je bil obsojen na šest let robije. trajno izgubo častnih pravic ter prepoved posečunja Ejstilne za dobo dveh let. Razprava proti Ivanu ešniku je radi zaslišanja novih prič bila preložena. □ Nova telefonska zveza z inozemstvom. Z včerajšnjim dnem je dobil Maribor novo telefonsko zvezo in sicer z Dortmundoin. Razgovor 85.80 Din. □ Maša zadušnicn zn padle vojne žrtve, umrle vojake ter čliine združenja vojnih invalidov bo jutri ob 9 dopoldne v tukajšnji stolnici. Mariborsko združenje vojnih invalidov vabi občinstvo najvljudneje k udeležbi ter skupni počastitvi spomina dragih rajnkih. □ Požarni alarm jc bil v nedeljo ponoči. Službujoči stražnik jc opazil, da gori v prostorih mestne klavnice. Na mesto požara so takoj prihiteli mariborski gasilci; kukor se je |>oz-neje izkuzalo, so se ob tleči žerjavici vnele smeti. Uslužbenstvo mestne klavnice, ki tamkaj stunuje, je takoj pričelo z gašenjem, tako da gasilcem |x> prihodu sploh ni bilo več treba intervenirati. □ Uradne ure pri mariborski glavni carinarnici bodo odslej od 8 do 12 in od 14 do 17. Ob sobotah od 8 do 14. □ 33 dobitkov jc bilo izplača mi Ji pri nedeljskih sedmerih tombolah mariborskih »Nu-ših krilc. □ Mariborsko gledališče pripravijo v elru-mi Achardovo komediijo »Življenje je lepo« v J. Kovičevl režiji ter Smetanovo »Prodano nevesto* v D. Trbuhovie'evi režiji. □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela: 19 viivičar-jev in oskrbnikov, 7 hlapcev, 1 brusač, I mizar, I sodar, I mlinar, 8 čevljarjev. I krojač. 4 pomožni delavci, več vajencev (kovaške, mizarske, pekovske in natakarsike obrti), nadalje 20 služkinj, 8 kuharic, 4 sobarice, 1 varuška ter 1 šivilja. V času od 2. do 9. novembra je isk ilo dola pri tukajšnji Bor/.i dela 187 oseb: razpoložljivih službenih mest je bilo 127. Ob zaključku preteklega tedna je ostalo v evidenci šc 549 bre/noselllill. □ Mož in žena ne lc |>o zakonu, ampak tudi po bistvu sta Melhijor in Betika D. Mel-hijor sedi na varnem rudi tihotaostva; Bet tki pa sc je sedaj prigodilo tole: Betika je že kupila na glnvnem Kolodvoru vozovnico za Zagreb — prvo dejanje; Betiko opazi četvero ostrih oči, ki se za.pičijo s posebno trdovrat-nostjo v njen omot — drugo dejanje; Reiiko ustavijo, preiščejo in zapro. Zakaj Bet'kn je kanila tihotapiti; ob 15 kg saharinčka je ter ob — svobodo. □ Nov zdravnik specialist. V Mariboru se je naselil »peoialist-operater za ušesne, vratne in nosne bolezni dr. Josip Furlnn, ki se je specializiral pri vseučiliških profesorjih dr. šer-cerju v Zagrebu in dr. Zanglju v Gradcu. □ Defjn lahkomiselnost. II letnega delavčevega sina Karla Kodriča iz Zgornje Brežtrcc je njegov součenec na noti iz šole sunil v obcestni! jarek; padec je bil tnko nesrečen, da si je Kodrič zlomil desno roko. Dečka so prepeljali v mariborsko splošno boln-»n;eo. □ Za mokro vreme samo KARO-ĆEVLJE. Maribor, Koroška 19. Celie p1 le fi & Martinov večer priredi drevi ob 8 v vrtnem salonu hotela »Evrope; Celjski družabni klub K tej zabavi je vabljeno članstvo, prijatelji kluba ter po njih vpeljani gostje. Vstopnine ni. 0 Gogolj: Revizor. V soboto 15. t. m. ob 8 zvečer ler v' nedeljo 16. t. in. ob pol 4 popoldne vprizori Gledališka družina KPI) v Ljudskem domu (palača Ljudske posojilnice) velezabavno Go-goljevo komedijo »Revizor«. Vstopnice se bodo dobile od julri dalje v Slomškovi tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici. & Nočni napad. V celjsko bolnišnico eo pribijali včeraj težko ranjenega Vikiorja Puca, 19-etnega poseslnlkovega sina iz Št. Ilja prt Dram-ljah. V nedeljo 9. t. m. zvečer ga je nekdo brez vsakega povoda napadel doma na cesti in ga z no-iem štirikrat močno sunil, lako da ima Puc težke poškodbe v trebuhu, na levi roki in v hrbtu Surovemu napadalcu so baje orožniki že za petami. e Ob prihodu ministrov v Colie. Tudi Celje bo danes sprejelo gg. miru? tre z vsem kraljevskim odposlancem primernim spošlovanjem ter iskrenim navdušeniem, z nado, da bo imela pot ;g. ministrov resnično velik uspeh za dobrobit judslva. Celje samo boluje na več zelo težkih vprašanjih, ki jih bo moglo rešiti lo z odkritim In blagoohotnim sodelovanjem kraljevske vlade. Tu je predvsem vprašanje regulacije Savinje in pritokov, v kalerein vprašanju je mestna občina dobila že prav trdna zagotovila s strani vlade, pa je vseeno ostalo le pri zagotovilih. Gg. ministri nai se danes prepričajo, da je vprašanje regulacije Savinje in pritokov za nadaljnji razvoj in rast Celja ler zlasli tudi velike industrije v cel.ieki okolici življenjskega pomena. Sprejem g a. ministrov se bo izvršil pred mestno hišo v Prešernovi ulici. V slavnostno razpoloženje bo tudi vplivalo razdra-pano poslopje starega okrožnega sodišča. Tudi lo vprašanje se že leta In lela ne premakne z mrtve točke, čeprav bi bilo v eminentnem interesu rednega sodnega poslovanja, da dobijo sodišča svojemu doslojanslvu primerno streho. Ako bo pol gg. mlnis rov vsaj nekalera vprašanja spravilo z mrtve točke, bomo Celjani današnjega dne veseli. & Preobrat nri Mestni hranilnici. Kakor znano, je bil v letu 1027 upravni odbor Mestne hranilnice razrešen poslov, za gerenla pa postavljen mag. pharm. tr. Posavec Andro. Kasne.ie je občinski svet celjski v skladu s Statuti hranilnice DIŠAVE SLON izvolil novo definilivno upravo, ki ji je kot predsednik načeloval g. lekarnar Posavec. Nekateri člani svoj čas razpuščene uprave pa so se priložili zoper razpusl in državni svet je njih priložbi ugodil. Na podlagi sklepa državnega sveta je kr. banska uprava odredila, da prevzame posle zopel v letu 1927 razpuščeni upravni odbor. Za prevzem poslov je cel.iskj okr. načelnik povabil v soboto 8. t. m. popoldne na sejo dosedanji upravni odbor ler člane razpuščenega upravnega odbora Ker pa je pel članov nekdanie uprave odpotovalo za stalno iz Celja, dva sta umrla (Sirupi Ln Fohn) in je eden v zaporu (Gobec), Je okr. načelnik odredil, da vodi posle uprave do nadaljnlesa odvetnik dr. Kalan kot komisar, v Celju bivajoči člani starega upravnega odbora pa mu stoje ob strani kol sosvet. Šolani Lepo je uspela čajanka Rdečega križa v soboto zvečer. Glasnem program je bil na moč pesler. Večji del ga jc izpela bivša članica zagrebške opere ga. Anka dr. Bodaličeva, ki je izvaiala moderne, večinoma francoske kompozicije in dodala še dve slovenski. Žela je topel aplavz in cvetje. Ostali del programa sta izpolnila domača pevska zbora, pela sta slovenske pesmi. Deležna sta bila živahnega odobravanja. Osebna vest. Oa. T. Rutar-Sošel, dosedaj učileliica otroškega vrtca v Šoštanju, je premeščena v Griže pri Celju. Cirkus »Arena« je prišel. V Zadružnem dnmu je priredil dve »gala« predstavi. No, pa šoštan;čani se niso preveč ogreli za te akrobatske produkcije, zato bo »Arena« najbrž dosegel sporedno z moralnim tudi gmotni minus. Naše dijaštvo Danifarji! Danes, v torek, ob 8. uri zvečer se vrši reden občni zbor .1 k a d. sDanlce« v društvenem lokalu. Tovariši, starejši in novinci, pridite polnošlevilno in točnol Gospodje starešine, toplo vabljeni 1 Tajnik. Slov. Dijaška Zrcia. Na rednem jesenskem občnem zboru Slovenske dijaške zveze z dne 9. novembra je bil Izvoljen naslednji odbor: Boje Etbin, cand. pilil, predsednik In urednik glasila: Duh Ludvik, cand. ing., I. podpredsednik; Mavčec .!., Kočevje iVovo mesto Občni zbor hišnih posestnikov v Novem mestu. Dne 30. oktobra se je vršil v kino-dvorani k-inopod jetnika in predsednika imenovanega društva občni zbor hišnih posestnikov. Občne-1 ga zbora se je udeležilo,75 posestnikov. Na ta občni zbor je prišel tudi g. Ivan Frclih, zvezin I predsednik društva hišnih posestnikov v Ljub. , Ijani, ki je obširno poročal o stanovanjskih vprašanjih. Iz blugajirkovegu poročila je bilo i razvidno, da ima društvo gotovine do sedaj 509 Din, kolero ima naloženo pri Mestni hranilnici v Novem mestu. Volitve so sc vrSile v sledečem redu: za predsednika je bil izvoljen g. Malo vič Matko, za podpredsednika tovarnar Joško Povli. V ostali odbor so bili izvoljeni gg.: Bernard, Preželj, Picek, Midorfer, Jure, Murn, Kastelic Franc, Kastelic Ivan in Papež; za preglednika gg.: Ogrizek in Kušljan. Občni zbor se je poleg drugih gosnodarskih vprašanj mnogo baviil tudi s kočljivim' vprašanjem, ali se prestavi sedanjo živinsko sejmišče na Loki na periferijo mesta, kar bi več ali manj škodovalo raznim obrtnikom, trgovcem in gostilničarjem, ali ne. Bila so o tem različna mnenja, slednjič pa je bila sprejeta resolucija, ki se bo poslala mestnemu občinskemu odboru, naj sejmišče ostane na sedanjem mestu, če pa ti prostori ne zadostujejo, pa naj se pomakne no drugo stran že-levnizkega mostu na kapiteljske njive. Odlikovan je bil pred kratkim z redemi Jugoslovanske krone V. razreda g. Žukovec Fr., učitelj v šmihelu pri Novem mestu. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je osnovala v Novem mestu glavno zastopstvo za Dolenjsko in Belo krajino. Pisarna glavnega zastopstva je v poslopju Ljudske posojilnice na Trgu kraljeviča Petra. Nove grobnice. Na novem pokoonlišču so pričeli graditi boljše mestne rodbine svoje lastne rodbinske grobnice. Nekaj je že čisto elogotovljenih in so bile o Vseh svetih jako lepo in okusno okrašene. Dm-ge grobnice so še v delu. Občili zbor Prosvetnega društva. V tukajšnjem Rokodelskem domu se je 24. oktobra vršil občni zbor agilnega Prosvetnega društva. Občnemu zboru je prisostvovalo precejšnje število članstva. Iz poročila, ki ga je podal predsednik, je bilo razvidno, da je v pretekli sezoni priredilo društvo 18 orireditev, e>d katerih so bile najvažnejše Miklavžev večer, Materinski večer, Ruski večer in proslava 80 letnice knezo-škofa dr. A. B. Jegliča. Poleg tega je društvo prirejalo skioptično pre4luvunja. Tudfi knjižnica je dobro poslovala in so si člani pridno izposoje val i knjige. Po rzglasovunein absolutori-ju jc bil izvoljen nov oell>or. kateremu predseduje dr. Česnik Ivo. odvetnik v Novem mestu. Proslava 1. decembra. Tukajšnje Prosvetno elruštvo bo 30. ne^vembra pros'av lo praznik ze-dinjenja s primerno prireditvijo. Raeli tega prosi vsa ostala elruštva, da to vpo^tevajo in opuste kako drugo eventualno prireditev Delo pri gradnji novega Doma na Florjan-skem je zadnje dni zelo napredovalo. Danes v to-i rek ob pol L bo slovesna blagoslovitev temeljnega J kamna, ki jo bo izvršil mil. g. prošt K. Cerin. I Ce bo ugodno vreme, bo prednji del stavbe kmalu pod streho. Stovenigradee Iz okr. cestnega odbora. Okrajni cestni odbor je na svoji seji, dne 3. t. tn. sklenil svoj proračun dohodkov in izdatkov za leto 1030 in znaša skupaj okroglo 671 £00 Din. Primankljaj se bo kakor letošnje leto kril s 25 % doklado na vse neposredne državne davke. Tozadevni razglas je bil v nedelo 9. t. m. razglašen in nabit pri vseh občinah na uradni deski. Na bivši okrajni, sedaj občinski cesti 1. reda v Meži so popravili leseni takozvani Mis-pekov most čez potok Mežo. Most veže dva cestna okraja (prevaljskega in slovenjgraškega), zato so se E opravila izvršila skupno na stroške obeh krajev kupni stroški znašajo 13.0C0 Din. Himen. V nedeljo 9. t. m. se je v cerkvici Matere božje v Trobljah poročil g. Franc Krofi, tesarski mojster in hišni posestnik v Slovenjgradcu, z gdč. Frančiško T r e t j a k , hčerko lesnega trgovca in posestnika v Slovenigradcu. Obilo sreče! V znamenju napredka. Tri nove špecijalne stroje za izdelavo meril si je nabavila iz Nemčije tuk. tovarna meril. Stroji stanejo v tovarni 123.0.0 Din ter povečajo dnevno kapaciteto za 100 %. Da bo zamogla tovarna ustreči vsem odjemalcem v tu in inozemstvu, so ji bili ti stroji zelo potrebni. — Nov portal z izložbenim oknom pa je napravil na svojem obrtnem lokalu brivec Vek. Viborny. S tem ie dobil lokal, ki je bil precej temen, mnogo lepše lice in dovolj svetlobe. Odvetnik dr. Ferdo Černe se je pretekli teden preselil s svo]o pisarno v Dolnjo Lendavo, kjer Je pričel uradovati 9. t. m. V Slovenjgradec je prišel meseca maja 1928, ter se je sedaj vsled raznih okolnosti raje preselil v Prekmurje. Prekmurcem ga toplo priporočamo! Hrastnik Generala g. Živkoviča je v nedeljo pričakovala šolska mladina, odposlanstva industrije in rasnih društev. Vlak je malo predaleč zavozil. Ko se je ustavil, je g. predsednik vlade izstopil, nakar je sledil pozdrav župana Draksler>. Rudarska godba je zaigrala državno himno. Obrtne zadeve: Obrtniki bodo skupno v petek v šoli izvolili zastopnika v odbor obrtno nadaljevalne šole. Zaenkrat vzdržuje šolo Trboveljska občina, četudi je veliko vajencev iz dolske občine, i Logično bi morali imeti volilno pravico samo obrt-I niki trboveljske občine, kntoTe županstvo ima tudi I volitve izvesti. O tem bomo poročali. Na Dolu i št. 20 je »tvoril novo krojaško delavnico g. Sevnšek. Prosveta: v nedeljo 9. t m. so na Dolu ponovili igro »Utoplencaf. Za nedeljo dne 16. t. m. igra »Krekova mladina« iz Hrastnika znano igro >Pri Hrastovih«. Kmetske zadeve: Glavni odbor »Kmetijske družbe« je Imenoval novi odbor pri kmetijski podružnici na Dolu. Načelnik je g. Martin Orožen iz Turja. Izmed starih odbornikov eo v odboru gg. Banton iz Slatne, In Zupan kmet na Dolu. Ludvik, cand. ing., 1. podpredsednik; Mavčec .1., stud. phil, II. podpredsednik; Lavrlč Bogomila, stud. pedag., III. penlpreels.; Omahen Franc, stud. phil., tajnik; Jug Stanko, cand. phil., blagajnik. Revizorji: Hribovšek Anton. abs. iur.; Novak Vilko, stud. phil.; Šlander Jože, cand. iur. — Odbor. Ljudsko gibanje preteklega tedna. Krščena sla bila 2 novorojenčka: Sesar Ivan, sin posestnika; Drucker Renč, sin dobropoznanega vijolinista-| umetnika p. V. Druckcria. z Kuhar Ano in Toršek Ivan umlh\vy rdgovc umih Poročili so se: Kosold Jožef, rudar, z Kuhar Ano in Toršek Ivan, kainn. pom., z Marto Kutnp. Obilo sreče Kulturni obzornik Vabiio na subshripcijo Naročniki Slovenske Šolske Matice prejmejo leloe za 80 Din štiri lepe, po vsebini tehtne ter za učitelja in učiteljico aktualne knjige. 1 Pedagoški zbornik, 2. Dr. J. Jeraj: Raavoj mladostne duše, 3. A. Novak: Lepenkarstvo, 4. J. Jurančič: Iz šole za narod. Odbor društva z veseljem pa tudi s ponosom ugotavlja, da mu je bilo na raz-polago več d obriti rokopisov, kakor jih je mogel ob pfclih sredstvih dati v tisk. Zlasti bi mu bilo do tega, da pride učiteljstvu poleg omenjenih rednih publikacij v roke Se današnjem času zelo primerna knjiga, ki jo je v rokopisu predložil ar. St Gogala pod naslovom: »Ped a gotike vrednote mladinskega gibanja.« A ker odbor S. S. M. nima sreelsetv, da Bi ta rokopis Izdal kot peto knjigo za leto 1930, zato vabi zlasti gg. učitelje, učiteljice ln profesorje pa profesorico na subskripcijo za nje izredno izda o. fa knjiga bi imela do 160 strani ter bi veljala o u ,,'..1?? Se ogIaei naimanJ 10'NI naročnikov. Subekribcijeki rok sega do 15. decembra t I Pri-je poslati na Slovensko Šolsko Mntico v Ljubljani, Komenskega ulica 19. Mariborsko gledališče (Ob premijeri Andranove »Lutke«.) Sedaj precej vemo glede naših mariborskih etllih imrijnrilov. I l/ni _____:____ i • •. „------ ■- •»».. n vnuv, nar iin e privrelo po svetopisemski babilonski katastrofi; spremešavaj m snuj ua vso moč neumestne ter bedaste ekstem-poracije. 2. Vse skupaj, kar je šaljivega in resnobnega, s stališča »heca« jemati ter v najodvratnejšo in najspačenejšo grotesko tirati. 3. Pri izboru operet dajati med najnesiniselnejšimi prednost vsem tistim, ki naravnost edinstvujeio v »blesku« puhlo-sti in pnvlečenosti, ko iinamo prccej smiselnih in čednih operet. Takšen le je dogodljajski prerez v Lutki: najprej sc spoznata; on in ona; prvo dejanje. Potem se pod čudnimi okolnostmi vzameta. — drugo dejanje. Končno skopnita še glavni oviri — samostanska zaveza ter ihta ukanjenega eičeta. Konec tretjega dejanja in cele storiie. Igralci so doprinesli k uprizoritvi vsak jx> svoje in kakor je pač vsakomur dano po sposobnostih in vrsti vloge. Lepi glasbi je dal temperamentne interpretacije naš vrli kapelnik Lojze Herzog; režija je bila v rokah D. Trbuhoviča; kot gost je nastopil v vlogi Lilarija, lastnika tvornice lutk, A. Harastovič. Nekateri izmed igralcev so prejeli več šopkov in vencev; občinstvo je bilo zelo navdušeno. Sploh je odziv publike precej močan v vseh slučaiih apela na p.kase« bi se ta smisel gledališča dal zgo'titi v kompromisno dobrovoljuem spoju dveh pojmov: vzga;ati in konccsije daiati. Pravijo, da je načetje vprašanja vzgajanja riskantna stvar; koncesij je treba. Dobro; nai bodo radi »kase . Toda ne samo koncesiie! Drugače bi znali doživeU. da bodo najreorezentafivuejše in nailepše glasbene prireditve doživele — polom: doživele polom ob — publiki, nebogljeni ter do skrajnosti razvajeni. Na koea bo treba zvaliti krivdo, če naj nekega dne prodre spoznanje, da gledališče ni cirkus in ne — kabaret? —c Koncert „Drave" v Mariboru Sobotni koncert je zopet odstrl pogled v ž/ivahno in vestno pevsko kulturno elelo mariborske »Drave«, železničarskega glasbenega društva. Brez nadaljnega lahko priznamo, da kaže moški zbor pod vodstvom zborovodje A. Horvata od nastopa elo nastopa napredek. Sploh smo v Mariboru v pogledu gojitve elasbene kulture lahko zadovoljni. Prvi del sobotnega koncertnega programa je obsegal skladatelje starejših smeri (Foerster, Rožanc, Juvonee itd.), eločim so b;li v drugem zastooani mlajiši (Sa-vinšek, Mirk, Dev, Lajovic itd.). Zbor »Drave« je precej uravnovešen ter izenačen; tenorski materijal je bolj slab kakor običajno pri vseli zborih. Jerebovo »Pelin rožo« je zbor odpel s toliko učinkovitostjo, da jo je moral ponoviti. Ob nastopu solistinje gospe Antonije Skvarče-ve so mogli |>osliišulci raz,brati vse vrline Hu-badove šole; odlikuje se zlasti v sigurnosti v vseh legah, v inteligentni interpretaciji in čisti ter jasni voknlizaciji. Ob Foersterjevii »Na boj«. Jerebovi »Pelin roža« in zaključni Vilharjevi »Na Oz! j ii gradu« pa so se znova pokazale so-lovskc vrline bariton ista A. Faganelija, kar smo mogli ugotoviti ob nedavni ponovitvi Gre-čuninove »Domače liturgije« v mariborski stolnici. Mogočen in primeren zaključek je tvorila že omenjena Villvnr-Kalskega balada »Nn Ozlju graelu«. Gospa Skvarčeva je prejela več. šopkov, ravno tako je bil dele/en lepega venca zborovodja A. Horvat. Na klavirju je sodeloval profesor V. Mirk. V Mariboru imamo letos živahno koncertno sezono; matica je že imela svoj prvi letošnji nastop. Sli vlila je sDrava«. Sedaj pa z zanimanjem pričakujemo žc najxi-vedanega »Mariborovega« koncerta. j— Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 11. nov.; Zaprto. Sreda, 12. nov.: KRALJIČINA TIARIS. Red C. Četrtek, 13. nov.; GOSPA MINISTRICA. Izven. Ljudska preelstava pri znižanih cenah. Petek. 14. nov. ob 15: RAZBOJNIKI; ob pol 21: GOSPA MINISTRICA. Gostovanje v Kranju. Sobota, 15. nov.: SVETI PLAMEN. Red D. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 11. nov.: Zaprto. Sreda, 12. nov.; VESELA VOJNA. Red U Četrtek, 13. nov.; L0HEN0R1N. Red C. Petek, 14. nov.: Zaprto. Sobota, 15. nov.: MASCOTTA. Izven. Mariborsko gledališče Torek. ti. novembra, ob 20. uri: OOSPA MINI- STROVKA; ab. C. Kuponi. Sreda, 12. novembra: Zaprto. Četrtek. 13. novembra, ob 20. uri: LUTKA; ab. B. ^fgl \U%4 СЛ _> ,1 ^si* • J J gSđSSS sz£ (U • а M > S at m d^S " I Si 3«л o .S P6 Hans Dominik: Moč treh Roman lz leta 1955. »Ce se vrnem, Erik. Sedaj mislim na tvojo obljubo. Naredil sem, kar sem moral storiti.« Preden je mogel Erik Truvor odgovoriti, je povzel Atma: »Ni dobro pustiti dekle v roki oblasti.« Erik Truvor je ugovarjal. Čemu naj bo prstan? Za može gre. Ti pa so skupaj! »Kakšen ukaz ti je dal Jaču?« Atma je vprašal v tibetščini in Erik Truvor je odgovoril v istem jeziku: »Rekel je: Iščite tretji prstan!« »To je rekel? Moramo ga torej iskati. Poti življenja so tisočkrat preprežene. Kar izgleda stranska stvar, postane glavna, ako se zavrti kolo. Najprej prstan! Potem dekle in potem ... vse drugo. Tako je usojeno. Tako se bo zgodilo.« Atma je govoril tiho in enoglasno, še vedno pod vplivom zamaknjenosti. Toda iz besed se je širila neodoljiva volja. Pod to silo je Erik Truvor privolil. »Torej naj bo. Oba pojdita po prstan in deklico. Jaz ostanem tu in zgradim žarilnik. Jutri na vse zgodaj se odpravita. Storita, kar morata storiti...« »Se nocoj. V eni uri. Mudi se.« Soma Atma je izgovoril to. Indec, ki je cele dneve in tedne lahko živel v brezdelju, ki je po cele ure presedel v premišljanju svojega nauka liki kip, medtem ko sta Erik Truvor ir. Silvester delala na vse pretege, ta sicer brezdelni Indec je bil sedaj sama volja in delo. I č. »Čez eno uro se odpraviva. Treba je pregledati stroje. Letalo je treba spraviti semkaj. Najmanjši žarilnik morava vzeti s seboj. Mogla bi ga rabiti.« Atma je ukazal in prijatelja sta slušala njegovemu navodilu. V eni uri se da mnogo napraviti. Kar zmore človeška moč, se je zgodilo v tem času. Zračna ladja je stala na travniku pred Truvorjevo hišo. Izvršili so zadnje priprave. Nato kratek pritisk z Гоко in srebrna zvezda je sfrčala med oblake. Visokorasli Erik Truvor je ostal sam na polju. Žarki polnočnega solnca so ga obsipali. Stal je in gledal, kako se solnce dviga z najnižjega копса svojega loka opolnoči vedno više in više. Počasi je koračil do svoje hiše in premišljal o starem prorokovanju. Obljubljalo je nekaj silnega. Dalo mu je, ki je že večkrat hotel se otresti življenja kot neugodne obleke, zopet življenjski cilj. Stopil je v hišo in šel v knjižnico. Prijel je stari zvezek, vezan v svinjsko usnje, ki je ležal tam pri drugih knjigah v skrinji. Zgodovina njegovega rodu. Na porumenelem pergamentu rokopisni podatki njegovih prednikov in pradedov. Segali so do desetega stoletja. Vsaka velika evropska knjižnica bi odtehtala ta folijant z zlatom. Odprl je staro, že mnogokrat prečitano mesto. V tem delu je bil folijant pisan latinsko. Neokretna latinščina zgodnjega srednjega veka. Pisec je rabil latinsko besede, toda nordijske stavke. Opisoval je dogodke, ki so se zgodili dve sto let prej sredi desetega stoletja. »Tedaj so poslali Slovani od solnčnega vzhoda poslance k rodu Rurikov. Rekli so: Pošljite nam može, da nam vladajo, zakaj sami se ne znamo vla- dati. Nobeden noče drugega ubogati. Nesloga pustoši deželo...« Neki Truvor je odšel takrat v Rusijo. Možje iz severnih dežel so vladali in zedinili nesložno slovansko ljudstvo. Pred tisoč leti. Svetovna zgodovina se ne ponavlja dobesedno. Vendar pa obnavlja zelo pogostokrat star tema v prostih različicah. Zapiski v tej knjigi so segali do sedanjosti. Kot zadnja pripomba je stalo tam poročilo o smrti Olafa Truvorja, ki ga je napisala Erikova roka. Od takrat se je naslanjal Truvorjev rod na dvoje oči. Na Eri-kove, ki so zdaj gledale vprašujoče v svetlo noč, kakor bi hotele pregledati leta, ki pridejo. Čim dlje se je poglobil Erik Truvor v Silve-strovo iznajdbo, tem silnejša se mu je zdela moč, ki jo je dajala. Vedno znova se je skušal s treznimi razlogi boriti proti silnosti te misli. Zdelo se mu je nemogoče, da bi iznajdba mogla dodeliti enemu samemu človeku neomejeno oblast nad celim svetom. In vendar se mu ni posrečil protidokaz. Prijel se je za čelo, kakor da bi hotel pregnati sanje, ki ga bedačijo. Poskusil je desetič in dva-najstič na drug način in vedno znova ga je sklepanje dovedlo do istega cilja. Mogel je sporočiti svetu svoia povelja. Elektro-magnetskim potom v obliki brezžičnih brzojavk. Žarilnik je nadomeščal vsako brezžično postajo. Svet bi lahko preziral njegove ukaze. Mogel je kaznovati preziranje in imel je moč, da težko kaznuje. Cele vlade je lahko vpepelil. Skladišča raztrc-lilnih snovi sovražnih držav bi mogel pognati v zrak. Železno orožje eleklromaguetično napraviti nerabnim. Stolček in slanih Senator Siiipstead, edini zastopnik farmerjev т novem ameriškem senatu, ki bo pri vseh odložitvah jeziček na tehtnici (demokrati in reipulikanci imajo čiieto enako število glasov). • «4 • O'fl * •* Stbtrtfa je Sibtrifa V Sibiriji so že zadnji teden minolegj meseca nastopili hudi mrazovi. V porečju reke Ob je dosegel mraz 22 stopinj pod ničlo. V Tobolsku in Omeku je bilo 10 stopinj mraza. So, kri trdijo, da je komunizem višek člo-večanstva. najvišja točka kulturnega in gospodarskega razvoja. Splača se, te trditve vedno znova ilustrira ti z resničnostjo iz ko-mtmietičnega raja — sovjetske Rusije. Dr. Sreoi v. Mfiller, ki si je na lastne oči ogledal razmere, poroča med drugim: Kljub splošnemu obubožanju v sovjetski Rusiji se še vedno najde kak človek, ki je iz starih časov rešil kak nakit ali par biserov. V Rusiji kajpak zasebna lastnina ni odpravljena in taiko tudi nakit ni prepovedan. Ker pa smatra sovjetska finančna oblast dragulje kot kritje za papirnate červonce, najde GPU — sovjetska policija — vedno primerna pota in sredstva, da se polasti morebitnih prikri-vairih dragocenosti. Prostovoljno draguljev in nakita itak nihče ne prodaja, ker bi bil pri tem izročen na milost in nemilost uradnim nakupovalnioam. ki dokaj samovoljno določajo Kanarček kot ..talismaiK na letalu Do X. Posadka letala, ki je na potu v Ameriko, je vzela s seboj koinandaittovega kanarčka kot talisman, ki naj jo varuje ncereče. cene. Vrhu tega bi za stvar takoj zvedela davčna oblast in že našla pravi način, da bi ga za dobljeno kupnino nemudoma olajšala — če ne drugače, bi mu enostavno naložila globo zaradi kakoršnega koli pretveznega pregreška. Kako zelo nezaupna je masa nasproti sovjetskemu gospodarstvu, je razvidno iz dejstva, da se vse otepa papirnatih rubljev in grabi skupaj in skriva celo najmanjši drobiž. GPU je sicer postavila ob steber že celo vrsto takih voluharjev, kar pa ni prineslo nobenega uspeha. Pomanjkanje drobiža je vedno bolj občutno. Težave imaš pri vseh blagajnah, v trgovinah kooperativ, stolovajah — državnih restavracijah, na električni železnici — povsodii manjka drobiža. To je seveda najuspešnejša reklama proti papirnatemu denarju, ki se ga vse brani in skrbno hrani kovane novce. (Tako je bilo pri nas v najhujšem vojnem času!) Najlepši sen za inteligentnega Rusa je j danes — dolar, ki je prav za prav edini ino-: zemski denar, ki danes kroži v Rusiji. Za ; tujca je pa zelo nevarno, da bi se spuščal v menjalne kupčije, kajti s tem bi se izročil v : roke svojega ruskega znanca; ta bi ga namreč vedno lahko ovadil zaradi »špekulacije«, i in stvar bi za tujca potekla mučno ali vsaj drago. Tembolj učinkovit je dolar kot »bak-šiš«, s katerim je mogoče marsikaj »nemogo-| čega« doseči. Večina ljudi v Rusiji sanja o tem, da bi pobegnila iz te ječe; toda le malokomu se beg posreči. Pri vsem tem je tihotapska kupčija z vrednostnimi papirji posebno v obmejnih deželah zelo razvita. Tako se prodaja rubelj na črni borzi v Georgiji po 1500 za 100, to je 1500 rubljev za 100 dolarjev, dočim je uradni tečaj 194 rubljev za 100 dolarjev. Seveda pa GPU tudi ni na glavo padla in že najde »zdravila«, da spravi razne dragocenosti in vrednosti izpod slamnjač na dan. Najnovejše sredstvo jc »stolček«, ki ga je iznašla odeška policija. Nekdo, pri komer so >špicli« izvohali par draguljev, dobi nenadoma povabilo na policijski urad Tam ga za-pleto v prijateljski pogovor, v katerem nanese beseda tudi na bisere. Ce ta nežni migljaj ne zaleže, pošlje uradnik zločinca za par dni v zapor. Tam ga spravijo v majhno celico, v kateri ni nič drugega nego nizka pru- ćioa — zloglasni »stolček«. Družbo mu dela straža, ki se menja vsaki dve uri. Polagoma se polasti jetnika utrujenost in hrepenenje, da bi zaspal, postaja čimdalje silnejše. Tega pa straža ne dovoli. Čim sede žrtev na stolček in začne dremati, ga straža s puškinim kopitom udari v zatdlnik. Prva noč še nekako mine, toda druga je pravo peklo in v tretji se vda tudi najmočnejši in najstanovitnejši ter izda policiji svoj prikriti zaklad in njegovo skrivališče — sploh vse, karkoli policija le želi. Nato ga z uljudnimi besedami odslove, potem pa pod kakoršno koli pretvezo obsodijo na globo 20—30 tisoč rubljev. Vsote seveda ne zmore in tako ostane na večne čase v rokah GPU. Po mnenju izvedencev je »stolček« mnogo bolj učinkovit nego »slanik«, čeprav tudi ta ni slab. Jetnik dobiva namreč kot edino hrano slanike v slanamurji brez kapljice vode. Na splošno zadostuje tudi tu 48 ur, da kapitulira tudi najstanovitnejši možak. Film in glasba v misijonski službi Misijonar Salezijan Albisetti jc poslal iz Sangraduora v notranji Braziliji izredno zanimivo poročilo o globokem vtifiu, ki sta ga film in glasba napravila na domačine v Bo- MonSinski. vodja vrhovnega izvršilnega sodišča Sovjetske Unije, ki ije nameslo odstopivšega Ry-kova pozvan v komunistični strankin urad. rorosu. Filmi so verskega značaja, in to taki, da ne razburjajo preveč fantazije primitivnih i gledalcev. Domačini so sledili slikam Kristu-I sovega trpljenja in rojstva z zanosom in plaho pobožnostjo. Ob prizoru Herodove otroške morije v Betlehemu je moral misijonar ponovno miriti ljudi in jim dovoliti, da so pogledali za film, če ni tam rabljev. Platnu so se približali samo pogumnejši, in to z naperjenim orožjem. Po predstavi ljudje niso hoteli nikamor s prostora ter se je morala predstava ponavljati od poldne do pozne noči Domačinke so prinašale jed in pijačo, pri čemur so se menjavale, da ne bi kaj zamudile. Dvorano so morali naslednji dan seveda temeljito očistiti. — Dalje opisuje misijonar Albisetti, s kakšnim navdušenjem so sprejeli domačini sviranje goslarskega orkestra pri službi božji. Zvok violine — lesa, ki poje — jih je naravnost očaral. Večina domačinov je med godbo jokalo in se kleče s čelom pripo-gibalo do tal. Albisetti pravi, da film in glasba najuspešnejše propagirata vero. Naflepše darilo za vsako gospodinjo ie kuhinjska posoda Dobiš jo v aluminijumu od najmanjše lo največje velikosti, dalje v emajlit v razn h barvah in kvaliteti, najugodneje in v največji izberi pii tvrdki z /eleznino STANKO fLORJANClC Ltubitono Sv Petra cesio 35 Danici Sulimov, ki je kot naslednik Syrcova postal predsednik sveta ljudskih komisarjev. Sulimov je star 40 let. Radio Programi Radio-Ljubljanai Sreda, 12. novembra: 12.15 Plošče (orkestralna in ruska glasba), 12.45 Dnevne vesli, 13.00 Cas, plošče, borza, 17-3C Radio-orkester: Flavta solo, 18.30 O Karlu Л1ауч (sestavil dr. A. Jehart, bere Silv. Škerl), 19.0C Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina, 19-3C l3;of. Silvo Kranjec: Socialno gospodarsk- zgudovina človeštva 20.00 Prenos i; Zagreba: I. večer historijske glasbe (komuni« ^iasba baroka v Nemčiji), 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Sreda, 12. novembra: Beograd: 20.00 Zdravstveno predavanje 20.30 Radio-orkester, 21.30 Narodni dueti (pojeta gdč. M. Bošnjakovič in g. B. Nikolič, člana belgrajske opere), 22.20 Koncert balalajk. — Zagreb: 17.00 Koncert balalajk, 19.20 Uvod k prenosu — 19.30 Prenos iz Ljubljane: opera. — Budapest: 17.40 Petje, violincelo, piano, 19.50 Komedija, nato cigan, glasba. — Dunaj: 19.33 Zabavni koncerl, 20.30 Slušna igra, 22.05 Večerni koncerl. — Praga: 16.30 Orkestr. koncert, 20.30 Mor. Ostrava, 21.00 Simfonični koncert, 22.20 Orgelski koncert. — Langen-berg 17.30 Popoldanski koncert — 21.(0 Simfonični koncert, nato plesna glasba. — Rim: 17.C0 Vokalni in instrum. koncert, 21.05 Violin, koncert (Arrigo Leroto). — Berlin: 19.30 Koncert iz Konigsberga, 20.35 »Timon iz Aten«, slušna igra. — Katovice: 20.30 Lahka glasba, 22.15 Koncert, 23.00 Glasba. — Toulouse: 18.30 Plesna glasba, 21.00 Operna in operetna glasba, 23.30 Orkester. Otvoritev razorožitvene konferenco v Ženevi. V sredi za predsedniško mizo predsednik konference, holandski poslanik v Parizu, Laudon. Konference se vdeležuje 32 držav z 200 izvedenci. Šport Concordia državni prvak (Od našega posebnega dopisnika.) Težko pričakovana tekma, ki je odločila, kateremu klubu je pripadla častna naloga zastopati napram inozemstvu kot najboljše moštvo v državi jugoslovanski nogomet, je končana. Sreča je bila bolj naklonjena moštvu iz Zagreba kot pa moš vu, ki (K) svojem znanju zasluži' ta ponosni naslov. Zagrebčani so bili silno navdušeni nad zmago, ki jo je dosegel klub, ki je prvič igral v tekmah za državno prvenstvo. Navdušenje Zagrebčanov je razumljivo, saj so si priborili po več letih zopet prvenstvo. Že sam obisk te tekme je pokazal, kako veliko ie bilo med prijalelji nogome'a zanimanje za to odločilno bitko. Dosežen je bil rekorden obisk. Zagreb, ki je vajen velikega števila gledalcev, je bil presenečen, kaj pa šele klubski blagajnik, kateremu je radi velikega števila gledalcev zmanjkalo vstopnic! Tolikega števila gledalcev še ni bilo na nobeni tekmi v državi, kar je znak, da nogomet napreduje, seveda pod čisto drugačnimi prilikami kot so naše. Kajti'v Zagrebu podzveza odgodl tudi prvenstveno tekmo, samo da omogcči klubu mednarodno ali pa večjo tekmo, tako se skrbi za razvoj nogometa, pa ne tako, da se na vse mogoče načine skuša odvzeti klubom čim več prostih terminov. Pod takimi po-gojt slovenski nogomet ne bo napredoval, temveč mora propasti, in to po zaslugi ljudi, ki nimajo pojma o nogometu, pač pa je klubska zagrizenost in denuncijacije glavno sporlno udejslvovatije. To ee čutimo dolžni povedati, ko primerjamo obisk tekem in uspehov zagrebškega nogomo a. Kajti ni še dolgo, ko naši klubi niso bili dosti slabši kot katerikoli drugi v državi' Pa kibici bodisi Zagreba ali Belgradal Predvsem fairl Uspeh enega ali drugega se spoštuje in prizna. S kakšno ljubeznijo so podžigali svoje ljubljence! Na vse mogoče načine so dajali duška svojemu veselju. Na njih licih ni bilo opaziti sovraživa tiste besne zagrizenosti kot jo vidimo na naših igriščih. So naravno izjeme, ki pa ne pomenijo ničesar. Klubi sami so jih ukrotili I Ne bi škodovalo, če bi si tisti, ki vodijo naš nogomet, ogledali ta triumf, ki ga je v nedeljo dosegel zagrebški nogomet in tisti način podpiranja klubov, ki so za to sposobni, uvedel ludi pri nas. Kajti tudi pri nas še ni vse zamujeno! Pri vsakem golu, ki ga je zabil katerikoli klub, so leleli klobuki, palice, največ pa malih balončkov v zrak. Vprav otroško veselje je zavladalo pri vsakem najmanjšem uspehu. Slišal sem: doead sem bil purger, sad bum pa Concordijaš, kisti hand! Pa drugih podobnih značilnih za Zagreb. Zalo ludi ui čudno, če Zagreb premore toliko število tako dobrih klubov. Pod takimi prilikami mora nogomet napredovati. No |>a igra sama. Sodnik Gobel je v Ljubljani pričel s Conoordijo in tudi končal. Priznati mu moramo, da je dober in rutiniran sodnik, ki pa vseeno napravi težke napake, in sicer take napake, ki so prinesle Concordiji zmago. Kajti oba gola sla padla iz očitnih ofside pozicij. Najbolj očiten ofside je bil tretji gol, ki ga je dosegla Con-oordija. Seveda to dejstvo nikakor ne spremeni rezultata, je pa dokaz, kaj vse zmore avtoriteta sodnika. Pri vsem tem mu pa nihče ne more očitati prislranosti, kajti drugače je dobro sodil. Moštvi sta igrali zelo različno. Predvsem Concordija ni pokazala nobenega sistema. Igralo se i je čisto po tako zvanem >hura< načinu. Nasprotno j« pa BSK igral naravnost vzorno in prevladoval skozi vso igro. Seveda njegove umetnosti je bilo v končni fazi, ko je treba streljati ali pa slartati, konec. Nehote sem si predstavil moštvo Ilirije, ki je tudi v stanu lepo igrati, imeti premoč, pa vseeno izgubiti. Concordija je bila pa od začetka do konca vkljub redkim napadom vedno zelo nevarna, Sadni izbor za ohraj D• Lendavo Pretekli petek se je vršila v Dol. Lendavi pod vodstvom vladnega pristuva g. Počkaja, zastopnika okr. načelnika, anketa za okrajni sadni izbor. Ankete se je udeležilo nad 50 sadjarjev, med njimi 15 šolskih upraviteljev. Razen teh so anketi prisostvovali gg.: inž. Skubic kot zastopnik ban-ske uprave, inž. S a d a r, ravnatelj Kmetijske šole v RaklČanu, inž. Wenko, višji kmet. pristav in kmet. referent za Slovensko krajino, inž. M i -k u ž , predsednik okr. kmetijskega odbora In upravitelj veleposestva v Beltincih ter Fr. K o 1 e n c , urednik »Novin« v M. Soboti. Anketo je otvoril g. Počkaj. V jedrnatem govoru je pojasnil veliko važnost sadnih izborov. Za njim je povzel besedo g. inž. Wenko. Nazorno je postavil navzočim pred oči, da poljedelstvo in vinarstvo v Slovenski krajini nista dobičkanosna, radi tega se mora z vso vnemo oprijeti živinoreje, ki je glavni vir dohodkov in sadjereje, ki daje od leta do leta več koristi. Končno je govoril g. inž. Skubic, ki je izrazil veselje nad tem, da nn 9everni meji države vlada tako veliko zanimanje za sadje-rejo. Po teh govorih se je začela zelo živa debatn Gg. šol. upravitelja Trntnjek in Kreps ter drugi sadjerejci so govorili o uspehih dolgoletnih izkušenj. G. Tratnjek je pokazal več zelo lepih pristnih »prekmurskih* jabolk, ki v Slovenski krajini najbolj uspevajo. V izbor jih žal — izvzemši »Klop-čenko' — niso sprejeli z motivacijo, da jih ni v Humekovem sadnem izboru. Po dolgem pretresa-nju je bil sestavljen sledeči sadni izbor: Jabolka: Letna: Charlamovsky, Beličnik; jesenska: Nadatnie padanje cen Indeks Narodne banke za oktober 1930. Indeks veletrgovinskih cen, ki ga izdeluj'e Narodna banka na podlagi cen leta 1926., izkazuje v oktobru nadalnje nazadovanje cen. Podatki so bili: okt. 1930 sept. 1930 okt. 1929 rasti, proizv. 77.3 78.0 106.6 živ. proizv. 93.3 95.6 106.6 min. proizv. 88.4 88.4 84.4 ind. proizv. 75.4 78.2 89.9 skupni indeks 80.9 82.8 96.8 Cene so torej v oktobru ponovno nazadovale in padle na najnižji nivo. Največji padec izkazuje indeks industrijskih proizvodov v primeri s septembrom t. 1 (za 2.8 točke), nadalje skupina živalskih proizvodov (za 2.3 točke) in rastlinskih proizvodov (za 0.7 točke). Indeks mineralnih proizvodov je ostal neizpremenjen. Tak način igre je tudi edino pravilen in ga bodo morali uvesti tudi naši klubi. Časi lenega in tehnično dovršenega no,»ometa ter nogometnih umetnikov so končani! Igralo se je pa skozi vso igro v ostrem tempu, ki ni popustil do končnega žvižga, ko je navdušeno občinstvo vdrlo na igrišče in odneslo zmagoslavno moštvo na ramah. Tek zedinienia Akademski športni klub Primorje razpisuje pod pokroviteljstvom bana dravske banovme in komandanta dravske divizijske oblasti internacionalno labkoalletsko tekmovanje skozi L ubljano in preko ljubljanskega gradu dne 1 decembra 1930 ob 15.30. — Tek se imenuje »Tek ujedinjenjar. Tekmovanje se vrši vsako leto ob določeni uri, dne 1. decembra kot športna spominska proslava Ujedinjenja. — Teče se na dveh različnih progah s skupil ini startom pred Ljubljansko kreditno banko dn ciljem pred Narodnim domom. — Proge so sledeče: 1. Dunajska cesta, Tavčarjeva, Komenskega, Rceljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Sludentovska, Na okopih, Grad, Pot na Grad, Karlovška c. Privoz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, šelenburgova, Aleksandrova c. — Dolžina proge cca 5000 m. — 2. Dunajska, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg, Slari trg, Trubarjeva, Co,-zova, Emonska, Vegova. Kongresni trg, Selenbur-gova, Aleksandrova. — Dolžina proge cca 2700 m. — Tekmovalci sp dele v sledeče kategorie: a) vojaki b) neveriFicirani atleti do 1. 1912, c) neveri-ficirani atleti letnik 1912, 1913, 1914, d) neven-ficirami atleti Mnik 1913. 1916, 1917, e) junion I. 1912, 1913, 1914, f) juniori 1. 1915, 1916, 1917, g) seniori že plasirani na progah preko 300 m, hI seniori do sedaj še neplasirani na progah preko 800 m. — Atleti rojeni leta 1912 do 1917 ne morejo tekmovati na progi označeni pod št. 1. — Tekmuje se |K> pravilih JLAS-a v Zagrebu. — Pravico nastopa imajo vsi verificirani, neverifici-rani ntleti, atleti z zabrano starta tn atleti, ki ] so kaznovani. — Pri ave e priloženo prijavnino ! Din 5 za neverlficirane atlete, ki niso člani klubov, iz Ljubljane, 20 Din za verificirane ljubljanske »tlele, (zunanji tekmovalci so prijavnine oproščeni), jc poslati do 25. novembra ob 12 na Savo Snncin, Ljubljana Tavčarjeva ul. 1/111. — Naknrdne prijnve so dvo.ne. — Izven ljubljanski atleti 10 dinarjev. — Nagrade: trije prvoplasirani veake kategorije s! pribore plakete. — Prvo plasirani na dolgi progi si pribori srebrn pokal trikrat zaporedoma prehoden, sedaj v posesti lanjskoletnega tmagovalca Alberta Susitti. KAC, Celovec. A. S. K. Primorje. * SK Tlirifn (lalikoatl. sekciia). Treningi se bodo vršili odslej redno vsak torek in pelek od 18.30 lalje v telovadnici klasične gimnazije v To-man ivi ulici. Obvezno za vse člane sekcije. Pridobivaite novih naročnikovi Mednarodna razstava in sejem živine, golobov in zajcev ▼ Novem Sadu se vrši od 30. t. m. do 6. dec. t. 1. pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Ta razstava bo največja te vrste v naši kraljevini in tudi ena največjih v srednji Evropi. Določene so številne nagrade za razstavljene na bol še živine, golobe in zajce, med drugimi: kraljev pokal, denarne nagrade banske uprave itd. Vsi obiskovalci razstave uživajo po naših železnicah in parnikih polovično vožnjo in sicer od 26. t. m. do 8. decembra t. 1. proti legitimaciji, ki stane 10 Din. Legitimacije se dobe pri »Putniku« v Ljubljani. Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave pri-čvrstilnih plošč, stročničnih vijakov in vijakovih priložkov. — Strojni oddelek sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 750 kg železnih verig; do 18 t. m. pa glede dobave delov za premogovno dvigalno napravo; do 20 t. m. pa glede dobave 100 m »balatc-jermen. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 10. t. in. ponudbe glede dobave 5 komadov patent mišjih pasti, 30 kg železne žice. 100 kg žveplene in solne kisline in 18 komadov varovalnih očal; do 17. t. m. glede dobave 3 komadov trajno gorečih peči, raznega okovja. 800 komadov lermelilne opeke, raznih pisarniških potrebščin, kurilnih vratic, električnega materijala In signalnih zvoncev; do 24. t. m. glede dobave 100 komadov železnih drogov. 100 m povoščenega platna in 25 komadov stropnih litoželeznih svetilk; do 25. t. m. pa glede dobave 300 kg pšeničnega in 1000 kg koruznega zdroba, 25 000 kg pšenične moke, 300 kg ječmenove kaše, 100 ducatov Schmoll-paste. 300 kg testenin, 50 kg popra, 25 kg paprike, 200 litrov kisa »Vinocet«, 1000 kg bučnega olja. 5000 kg koruze, 1000 kg kave. 2000 kg mila in 100 kg čaja. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg masti. — Ravn. drž. rudnika Kaknnj sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 2200 kg žebljev, 8 parov ne-preniočljivih jamskih oblek. 4 pare jamskih gumijevih čevljev ter glede dobave jeklenih vrvL Borza Dne 10. nov. 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so tečaji deviz nazadovalL Promet .je bil znaten.poscbno v devizi Dunaij. Narodna banka je krila vse povpraševanje z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2273 bi., Berlin 1344.50—1347.50 (1346), Bruselj 787.74 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curidi 1094.40-1097.40 (1093.90), Dunaj 793 85- 790.85 (795 35), London 274 32 bl„ Newyork 56.375 bi., Pariz 221-223 (222), Praga 167.06—167.8« (107.46), Tret 2fM.45-296.45 (295.45). Zagreb. Amsterdam 2269 - 2275. Berlin 1344 5 —1347.5, Bruselj 787.74 bl„ Budimpešta 987 -990. Curih 1094.50—1097 40, Dunaj 793.85—796.85 London 273.92—274.72, Newyork 56.275 56.475. Pariz 221-223, Praga 167.06,-167.86, Trst 294.537-296.537. Skupni premet brez kompenzacij je znašal 10.34 milijonov Din. Belgrad. Amsterdam 2270—2276. Berlin 1344 50-1317.50, Bruselj 786 25—789 25, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 793.85 —796 85, London 273 92 -274.72, Newyork 56 275 56475, Pariz 221 do 223, Praga 167 06—167.80, Milan 291.35—2°в.3б. Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.425. Atene 6 675, Berlin 122.83. Bruselj 71 875. Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.06. Carigrad 2.44, Dunaj 72.57, London 25.0325, Madrid 58 50, Nowyork 515.45. Pariz 20.265. Praga 15 285. Sofija 3.73. Trst 26.975. Varšava 57.75, Kopenhngen 137.825. Stock-holm 138.225. Oslo 137.85, Helsingfors 12.975. Dinar notira: nn Dunaju (deviza) 12.57X1, (va luta) 12.535. VREDNOSTNI PAPIRP Tendenca za državno papirja je bllft npenotna: dooiin so domači papirji ostali skoro ncizprenie- Pisanl kardinal; zimska (za višjo lege): Kanada, Jonathan, (za nižje): Londonski peping, Baumano-va reneta in Onturio, kot postranski vrsti za obe legi pa Mošancgar in Klopčenka (jabolko, ki ima zelo dobre lastnosti in jako dobro uspeva, a šo nima pravega imena). Hruške: Letne: Viljemovka; jesenske: Avranška in Baskovska; zimska: Pastorjevka; moštnica: Tepka. Češnje in višnje: Hedelfinsku, Dunajka, debela črna lomstav-ska, — Lastovka. Čošplje: Domače slive, zelena Ringlota, Našička mi-rabelka. Marelice, breskve: Debela rana, Breda, Ambroževa marelica. — Aleksander, Riverova rana, Proskavka, Kraljica vrta, Orehi, kostanji: Debeloplodni, tunkolupinasti. Kar se tiče izbora izvzemši jabolka je popolnoma isti kakor v okraju Murska Sobota. Pri jabolkih se je morala delati razlika, ker so tla nekoliko drugačna. Kakor na anketi v Murski Soboh tako tudi v D. Lendavi so je izrazila splošna želja, da naj gospodje, ki sestavljajo gospodarske (ali drugačne) knjige knkor jo Iluinekov sadni izbor, naj upoštevajo tudi razmere v Slovenski krajini. Na obeh anketah je bil govor o jabolkih, ki pn nas uajbolj uspevajo, a si niso priborila mesta v sadnem izboru, ker niso navedenu v Humekovem sadnem izboru. njeni, so dolarski papirji čvrstejiši, posebno pa se je učvrstilo 7% Blcrovo posoalo. 7% investicijsko posojilo je bilo v začetku borznega sestanka zaključeno po 87.50, kasneje pa je nazadovalo na 87. Bančni papirji beležijo običajne zaključkj v delnicah Poljo- Union in Jugobanke po neiz.prenien'enih tečajih. Zemaljska banka je napredovala od 128 na 129. Med industrijskimi papirji je bila zaključe-vana Trboveljska v začetku po 374, kasneje je napredovala na 376. potem pa zopet popustila na 375. Sploh je zadnji mesec bil premet v delnicah Trboveljske na zagrebški borzi znaten, presegel je v oktobru vsoto 1 milj. I)in, kar je za naše razmere vsekakor znatna vsota. V paroplovnih papirjiih je bila zaključena Oceania po 210. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.25 bi., 7% Bler. pos. 82.25 bU Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona »30 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 40<) bi., Ruše 280 —300, Zagreb. Dr. papirji: 7 % inv. pos. 87—88 (87.50, 87), vojna škoda 429.50. 430.50, kasa 429— 431, 12. 429.50—431, 2. brez kup. 413.50-414, srečke Rdeč. križa 52 bi., 8% Blerovo pos. 91 do 92.50. 7% Blerovo pre. 81.75—82.50 (83. 82), 7% poe. Drž. hip. banke 81-81.50 (81), 6% beg. obv. 70—72.50. — Bančne delnice: Ravna gora 45 d., Poljo 56-56 50 (56), Kreditna 96 d., Union 191 do 193 (191), Jugo 78.75-79 (79), Lj. kred 122 d.,' Medjunarodun 62 d., Narodna 8.100 d., Obrtna 36., Praštediona 925—930, Srbska 189—190, Žemaljska 128—130 (128,129). — Industrijske delnice: Nar. šum. 23 d., Guttmann 136 d., Slaveks 50, Slavonija 200 d. Danica 100-102, Pivara Sar. 190—200, Drava 236 b., Sečerana Osjek 296—298. Nar. ml. 20 d., OeJ. Ijev. 197 d., Rrod. vag. 90 d., Union 132 b., Vevče 124 d., Isis 40—45, Ragusea 397—400. Oceania 210—215 (210), Jadr. plov. 600-610, Trboveljska 375-376 (374, 376—375). Belgrad. 7% inv. pos. 88, agrari 53—53.50, vojna škoda 449, U. 452, 12. 458-454, tob. srečko 24 -25, 8% Bler. pas. 92, 7% Bler. pos. 81.50, 7% pos. Drž. hip. banke 82. Dunaj. I)on. sav. jadr. 88.—, Wiener Bank-verein 17.05. Creditanstalf 46 70, Escompleges 158, Union 23.75, Ruše 34.—, Mundus 141.—, Alpine 19.40, Trboveljska 40.75, Kranj. ind. 41.—, Rima Murauy 69.55. — Žilni trg Položaj na žitnem trgu je nadalje slab. Prometa je malo. Nekaj več prometa je bilo v koruzi, ki se je trgovala po 80 (umetno sušena). Pšenica notira bč. 80 kg 1% 137.50—140, Sombor 128, Srbobran 142 50. V L ubljani so notacije neizpremen ene. Novi Sad. Pšenica bnn. Tisa šlep 140—145, Bega šlep 137.50-142 50. gban. 135—137.50. jban. 132.50—137.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 8 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, IS'A vagona koruze, 16 vagonov moke. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca učvrščena, rž prijazna. Promet miren. Pšenica marec 1536—15.37, zaklj. 15.36—15.87, maj 15.46-1547. zaklj. 15.46—15.47, rž marec 8.60- 8 84. zaklj 8.83 - 8.84, koruza maj 11.47—11.72, zaklj. 11.71—lt.73, tranzit maj 9.55. Živina Duiurski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Danee je bilo pripeljanih na trg 2230 glav živne, iz Jugoslavije 73. Cene so oile za vole najboljše 2—2.05, I. 1.60-1 80. II. 1 30 do 150, III 1.20-1.25, za krave I. 1.20 -1.30. II. 1 — 1.10, za bike 1.20—1.40, za klavno živino 0.60— 0.80. Temdenca je bila počasna. Cene so v splošnem slabo držale. I.PS Nn ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vag. hrastovih drv, 4 vag. buk. drv in 2 vag. desk sroreka-jelka. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Iz službenih objav Vpisi v trgovinski register. Vpisala sr je podružnica tvrdke Engel Adolfa sin iz Novega Sada, prok. podr. v Ljubljani je Hrubiany Dezider (z zadružnega registra. Vpisale so se izpre-membe pri sledečih zadrugah: Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni, r. z. z o. z. (vpis 1'kvida-cfje). Narodna hranilnica in posojilnica pri Sv. Bol-fenku pri Središču, r. z z n z. (izprememba v načelstvu), Hranilnica in posojilnica v Konjicah, r. z. z n. z. (izprememba v načelstvu). Hranilnica ln posojilnica v Slogovcih, r. z. r. n. z. (izprememba v načelstvu). Hranilnica in |>osojiliiira v Veržeju, r. z. z n. z. (izprememba v načelstvu) Odprava konknr/a. Salamon Anton, trgovec v Smarlnem v Rožni dolini (pritrdili vsi upniki). Potrjena prisilna poravnava. Draškovič Josip in Frančiška, trg. v Kozjem za 20%. Prepoved zahnjanja т krčme. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. II., je prepovedalo Zaje Francetu zahajati za dobo dveh let v krčme. KMEČKO DEKLE, staro i?o_30 tet, Uč« >. nastop o Božiču. Prednost imajo Gorenjke in katere to dosedaj služile samo na debeli. Predstaviti se je osebno ali pismeno pri Ivanu Kuraltu, valjčni mlin — Domžale. ORGANIST in CERKOVNIK, oženjen, cecili-janec, z dobrimi spričevali, išče službo s 1. decembrom ali 1. jan. — Naslov v upravi št. 12.878. ZA MLIN, ki se nahaja v mestu, zamenjam za mlin in žago na deželi. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod Stev. 12.879. dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI, БшМјапа Olasom uradne utaHattke po-žre oo podgan ali 500 miši toliko kot trije moOm Uelavui konji iu Vam vrbutega še okužijo Mauov&djn. Uničevane podgan — .Haltentod* Vun\ uniči v 3 urah »se podgane m miSi z zal. po. pa je neškodljiv za ljudi io domaće živali. .78 poginulih poilgno вот nami, pošt ji to mi še U doz ti, 3 »osi.de." piše veleposestnik O IOO";0 jamntvo, »ioer di unr nuzaj. Cena Dio 12 —, 3 doso Din 24 — l»r. M-c. Kem£ny, Koiice, A. poštni predal 12 P li O' ško-Slovaška !Me|r»oIJ pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili J.Maček I Ljubljana. Aleksandrova cesta 12 PLETEniHE na debelol na drobnol PLETILSKA ZADRUGANABREZNICI p. Jesenice - Gorenjsko Di/okolesa motorji, šivalni stroji, otroški in i (Tračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Proda a na obroke. Ceniki franko. JBtBUN A" F- B L., »ovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cestu šle». 4. Umjli so danes, prevideni s svetimi zakramenti, moja preljuba mamica, gospa Marija Aleš Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 12. novembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Sodarska steza 4, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ljubljeno mamico v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 10. novembra 1930. Franc Aleš, sin. Umrla nam je naša ljuba mama, stara mamica in prababica, gospa Marija Franko roj. Grundtner previdena s sv. zakramenti, v 90. letu svoje starosti. - Pogreb naše nepozabne mamice bo v sredo, dne 12. novembra 1930 ob 14 iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št, 28. Ljubljana - Solkan, dne 10 nov. 1930. Vilma Fosni roj. Franko, hči. Žalujoče rodbine: Dr. Frankova, dr. Mi-sova, Ing. Riičhova, proS. Skrjaačsva. MAM OGLASI Viaka drobna vrati ca 1-SO Din ali vaaka betcdu SO par. Na|iraaa|il ogla* «. . S Din. Oglasi nad devet vrstic se ra£una|o vik. Za odgovor aoamUot Na vpraianja brca znamke a« odgovarfamol Slu/beiičejo Kuharica pridna, snažna, vsestransko izvežbana, išče mesto v župnišču. Naslov pove uprava pod št. 12.883. Dekle bi se rada priučila boljše kuhe, pomagala bi tudi opravljati druga dela. Naslov v upravi * pod št. 12,881 Slov. ilužbodobe Strojnika dobro izurjenega, takoj sprejmem. Jakob Škrbinc, strojno mizarstvo — Viž-marje, p. št. Vid nad Lj. Več potnikov za prodajo šivalnih strojev in koles sprejme takoj tvrdka Avgust Peč-mk, Stožice 47, Ježica. ШШЋ Šoferska šola prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel. 2236 Pouk in prak-tične vožnje. I Stanovanja Meblirana soba. solnčna, separirana, se odda za Bežigradom (Pleteršnikova ulica 24). Suho stanovanje 2 sobici 3X4 m, kuhinja, podstrešje, elektrika, vodovod, tramvaj, vrt, pralnica itd. za 450 Din takoj oddam. Kje, pove uprava »Siov.« pod št. 12.856. гор Stanovanje soba in kuhinja, oddam takoj. Vodnikova ul. 32, Zelena jama. Sobo v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. - Naslov v upravi pod 12.882. Hiša v Ljubljani, enodružinska ali parcela se kupi. — Pondube na poštni predal 338. Enodružinska hiša se proda s pritiklinami, vrtom 1000 m-', zasajenim s prvovrst. sadnim drevjem in trto. Vrt je obdan z lepo in močno cementno ograjo. Hiša leži na prijaznem kraju, poleg je avto-postaja, do žel. postaje je 7, do cerkve 10 minut. Cena po dogovoru. — Več se izve pri lastniku v Kamniku — Zaprice 30. Stavbna parcela v izmeri 7000 m*, se proda v bližini kolodvora St. Vid - Vižmarje. Parcela je pripravna za tovarniško podjetje ali 5—6 manjših stavbišč. - Poizve se; Št. Vid - Vižmarje št. 100. Vnajem Dobro idoča peharijo se išče v najem. Ponudbe pod »Kapital« na razpolago« št. 12.731 na upravo »Slovenca«. Dva pisalna stroja eden z dolgim valjarjem, prodam. Naslov v upravi pod št. 12.885. Najceneje kupite Otomanc . , . 550 Din Vložke, tapec. . 340 Din Vložke, žične . . 130 Din Madrace..... 240 Din Divane...... 1500 Din Linoleum, zavese, afrik, žima v zalogi E. Novak, Maribor, Slovenska 24. Kupimo Mnšancke in rdeča jabolka kupuje po najboljših dnevnih ccnah Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica 18. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Do-leniska cesta. Te elon2424 BEIS НВШНМШВвн Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gos|e po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistil- nica peria. Premog trboveljski, šlezijski, angleški in koks dostavlja na dom »Ilirija« d. z o. z., Dunajska cesta 46, Miklošičeva cesta 6. - Telefon 28-20, 25-95. 1ИШИ1 Glasovir skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov v upravi »S1.« Maribor. Klavirji! Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. — Strokovnjaško popravilo in uglaševanjc. — Nizke cene, tudi na obroke. — Tovarna klavirjev WAR-3INEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska 2. Vsakovrstno ilafa HDonie po naivišiib cenah CERNE, iuvelir Liubliana. Wollova ulica št. 3. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuie upravništvo »Merkur«, Liubliana. Šelenburgova ulica 6/11, tel. 30-52. T wwww wwwvwwwwwwwwwirwwwww Priporočajte povsod dnevnik^^P" SLOVENEC Proti izpadanju las in boleznim lasišča ie »Ines« edino uspešno sredstvo 1 lonček 38 Din »Ines«, Ljubliana Mero-sodna ulica 1 VA2NO ZA RESTAVRATERJE! Cista, pristna, sortirana vina z Majskega vrha, letnik 1930, v najboljših južnih legah pridelana, 19—21 stopinj sladkorja, ponudim najcenejše. Pretakana za dobavo začetkom decembra in sicer: traminec z Majskega vrha 1930 za..................Din 6.75 silvanec z Majskega vrha 1930 za ...........Din 6.50 mešano vino z Majskega vrha 1930 za..........Din 5.75 mešano vino z Gorce 1930 za............. . Din 5.50 ]>ro liter, franko kolodvor Ptuj, takojšnje plačilo, dokler traja zaloga. ANTON JURCA, vinogradnik, Pluj. Ugledna domača zavarovalnica išče spretne, vztrajne in gibčne POSREDOVALCE za življenjsko zavarovanje. Stalna plača, dnevnice in provizije ter zagotovljena bodočnost Izobraženci z obširnim znanstvom v Ljubljani in vsej ostali Sloveniji naj pošljejo svoje pismene ponudbe z označbo referenc na upravo »Slovenca« pod št. 12.785. Štev. 3839. 12.772 Razglas V založbi ministrstva za šume in rudnike je izšla knjiga Šumarski zakoni i prop:s§ I. Deo — Zakon o šumama, ki sta jo opremila s komentarjem, uredbami in s pravilniki gg. univ. prof. dr. Josip Bal en in drž. svetnik dr. Stevan S a g a d i n. Knjiga vsebuje avtentičen tekst zakona z vsemi uredbami, pravilniki, odloki in formularji, ki so v zvezi s tem zakonom; nadalje natančen komentar, v katerem so pojasnjene vse intencije, ki so vodile ne samo ministrstvo za šume in rudnike, temveč '.udi vrhov, zakonodajni svet pri sestavi tega važnega narodnogospodarskega zakona. — Delo vsebuje 320 tiskanih strani velikega formata ter je tiskano v latinici. Cena elegantne v platno vezane knjige znaša 100 Din po komadu (obenem s poštnino) ter se lahko naroči pri direkciji šum v Ljubljani. Direkcija šum v Ljubljani, dne 5. novembra 1930. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Fran Koman posestnik in strojevodja drž. žel. v pokoju dne 10. novembra ob 3 zjutraj, previden s svetimi zakramenti, po težki, mukapolni bolezni izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb ljubljenega očeta bo v sredo 12. novembra ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. novembra 1930. Globoko žalu joče rodbine Teršan, Golob, ing. Petrovčič, Jurjovec. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, *A ali -к&кд ШЈЛсМЖ 6 'ЧОЈиАЉ, v "kCo^^ovi 4 ImL (ilinarii t Ri. proso, ajdo lo tefmen kupite najceneje pri A. VOLK, LJUBLJANA Kesljeva cesta 24 Velctrcovina žita in moke. Modroce pcresnice, otomanc, diva-vane (patent), fotelje, salonske in klubske garniture dobite najsolidneje pri SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6 Restavracije .Pod shalco* Mestni trg štev, 11 toči pristna vina: Dolenjsko belo 10 D Dalmatinsko belo 12 D Dalmatinsko črno 12 D Haloško belo 16 D Burgundec beli 20 D Muškat Silvanec 24 D Cviček Gadova peč 16 D Dolcni. Portugalka 16 D Vsako soboto sveže domače krvavice. Abonenti se stalno sprejemajo na izborno domačo hrano. Sreča v nesreči! Če krožnik mi z /uho se zmuzne na tla, kar malo pobnštm, se nič ne pozna. — Zaloga linolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike i. t. d. A. & E. SKABERNE LJUBLJANA + V našo hišo se je naselila globoka žalost. V nedeljo, dne 9. novembra dopoldne je za vedno zatisnil oči naš predobri soprog in oče, gospod KAROL ŠPAN posestnik in gostilničar Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 12. novembra ob 10 dopoldne. Ker ne bo posebnih naznanil, obveščamo tem potom vse njegove prijatelje in znance. Planina pri Sevnici, dne 9. novembra 1930. Kristina, soproga, Marta, Olga, Mirko in Milanček, otroci v imenu vseh ostalih sorodnikov. TIVflR OBLEKE za gospode od Din 240'—790"" za dečke 11-16 let od Din 200'--420'- za otroke 3—10 let Din 110'-—160'-zimske kapuce od . . . Din 300""—750'-hlače .......Din 89*--15 0'- Ogled prost brez obveze nakupa! Samoprodaja v vseh vetjih krajih. V Ljubljani prodajalna IVANI l/O C Sv. Petra cesta št. 23 in IVMIl J, Celovška cesta št.63 v Kranju, Glavni trs št. 101 DROL PAVLA roj. RUPERT naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. brat, stric in svak, gospod JAKOB DROL davčni nadupravitelj v pokoju v ponedeljek, dne 10. novembra po daljšem bolehanju, previden s tolažili svete vere, umrl. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 12. novembra ob 3 popoldne iz tukajšnje splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10, novembra 1930. MestDi pogrebni zavod v Ljubljani. UDRU2ENJE DAVČNIH URADNIKOV, poverjenigtvo Ljubljana, javlja, da je umrl njegov član in bivši večletni predsednik, gospod JAKOB DROL viSji davčni upravitelj v pokoju Pogreb se vrši v sredo, dne 12. novembra ob 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Tovariši mu ohranimo časten spomin. ODBOR. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Frane Kremžar.