POŠTNINA PLAČANA 8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje GRAFIČNE STORITVE Na tfgjj 51, Mozirje P • vabila • zahvale • konfetki • naprsni Šopki info@unigraf.si www.unigraf.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 STEVILKA»22 LETO XL 30. MAJ 2008 A CENA 1.35 EUR PO/SKROPIVA SA’MO Z USTREZNIM DOVOLJENJEM Primož Zvir svoje glasbeno znanje prenaša na učence limstrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač Škoduje zdravju V tehničnih^ poslovalnicah na okna in vrata, ki so na zalogi Zadruga mdzirje KP Rečica 838-80-03 Železnina Radmirje 838-80-43 Železnina Luče 584-40-24 Železnina Gornji Grad 839-44-20 Železnina Ljubno 584-12-41 PC Ljubija 837-07-81, 837-07-82 837-07-84 Zgornje•savnjska kmetijska zaürurffWirie z.o.o. Že razmišljate, kaj boste letos postorili na vašem domu? Lobnovaali d.o.o. Ljubno, DAVIDOV- DISKONT LJUBNO PAVIBPMJAR/ BREZALKOHOLNE PIJAČE ■ sok jabolčni 50% Fructal brik 1 I ■ ledeni čaj 1,5 I pvc - Radenska -voda ZA LIFE 1,5 1-pvc VINO - vino cviček Krško 1 I - vino Jeruzalemčan Ormož 1 I PIVO - pivo Laško Pils 0,50 I, pločevinka IZPOSOJA TOČILNIH APARATOV ZA TOČENO PIVO OHLAJENA PIJAČA IZ HLADILNICE PO UGODNIH CENAH SLADOLEDI LJUBLJANSKIH MLEKAREN NOVO - NOVO VSAKODNEVNE MALICE Pizzerija ©Off Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje | Gsm za naročila : 031/892-685 http:wvAv.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure 1 02.06. Spaseti bolonese, solata 03.06. Zrezek v poprovi omaki, dušen riž, solata 04.06. Hrenovka v srajčki, krompirjeva solata a. .. 05.06. Boranja, rižev narastek 21. ure 06.06. Štefani pečenka, pire krompnv solata Sam O 3,30 fl 07.06. Govedina Stroganov, kruhova rulada, solata PRIPRAVLJENE MALICE: - Solatni krožnik s popečenim puranom - Ješprenj s prekajenim mesom Dimenzije oken in vrat dobite v poslovalnicah. Zalose so omejene, zato pohitite in izkoristite priložnost za usodnejši nakup! CENE SO ZNIŽANE 30 - 50 %!!! Prodaja, prevoz*ilÄtedbja KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 za zakol v tujinfiir Sloveniji preko lastnega M0ŽN&PLAČIWTAK0J! V že od 24,60 € Kolo Pony 118,75 € Stol PVC Žar 22,10 € Kolo Classic 129,19 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA KNJIŽNICA __CEU£___ Tretja stran : povedana (pri nas naj bi uporabljali sedem škodljivih preparatov), pred škropljenjem v sadovnjaku pokosi podrast, škropi le zvečer in nikoli v vetrovnem vremenu. Od prejšnjega petka dalje je v Sloveniji prepovedan promet in uporaba fitofarmacevtskih sredstev poncho, cuiser in gaucho. Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta prepovedana tudi promet semen, tretiranih z aktivnimi snovmi kloti-niadin, imidakloprid in tiametoksam. Namen prepovedi je preprečitev nadaljnjih pomorov čebel in da se razišče ter dokončno potrdi (ali ovrže) povezavo med zastrupitvami čebel in setvijo tretiranega semena. Z odredbo je do nadaljnjega prepovedan tudi promet s semenom koruze, sladkorne pese in oljne ogrščice, ki je tretirano z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam. Človeštvo za svoj obstoj nujno potrebuje čebele. Skoraj dve tretjini človekove prehrane sta namreč, posredno ali neposredno, odvisni od teh pridnih delavk: 80 do 90 odstotkov sadj a (jabolka, hruške, slive, češnje, breskve ...) oprašijo čebele, prav tako tudi papriko, buče, maline, sojo, brokoli, zéleno, kumare in še okrog 90 drugih vrst sadja ter zelenjave. Si torej z zastrupljanjem življenjskega okolja kopljemo svoj lastni grob? Proč s škodljivimi škropivi! Pred nedavnim so mediji objavili podatek, da je letos v Evropi umrla kar tretjina vseh čebel, množične pomore čebel, kakršnih doslej še nismo zaznali, pa smo imeli tudi pri nas. V svetu sicer Slovenija slovi kot dežela z najmnožičnejšo poselitvijo čebel. Naši čebelarji v povprečju na leto pridelajo dva tisoč ton medu, a zaradi zadnjih pomorov se lepa podoba slovenskega čebelarstva hitro kvari. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije je bilo lani v Sloveniji 170 tisoč čebeljih družin, letos jih je le še sto tisoč. Čebelja populacija v naši deželi še nikoli ni bila tako maloštevilna. Zaradi izjemno pomembne vloge, ki jo imajo čebele v eko sistemu, je pričakovati, da bodo strokovnjaki našli rešitve, ki ne bodo le preganjale in kaznovale krivce pomorov čebel, ampak bo na njihovi podlagi skrb za zdravo kmetovanje in čisto okolje postala standard. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šivic meni, da tega ne bi bilo težko doseči. Sam se pri čebelarjenju drži nekaj osnovnih pravil in njegove čebele ne umirajo. Ne uporablja zaščitnih sredstev, ki so v EU pre- IZ VSEBINE: Zgornja Savinjska dolina: Predsednica LDS Katarina Kresal obiskala našo dolino.............6 22 Nazarje: Za večjo poplavno varnost..........7 Glasbena šola Nazarje: Za vrhunske uspehe je potrebno predvsem trdo delo.................8 PGD Gornji Grad: Donatorji omogočili nakup aparata za oživljanje.............10 Godba Zgornje Savinjske doline: Priigrali zlato priznanje s posebno pohvalo..................11 Športna dvorana Mozirje: Predstavitev plezalne stene........12 Črna kronika: Prometna nesreča s telesnimi poškodbami............22 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 22,30. maj 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Novinar: Edi Mavrič - Savinjčan. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KMETIJSKO MINISTRSTVO PREPOVEDALO PROMET IN UPORABO SPORNIH FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Po škropiva samo z ustreznim dovoljenjem Uredba o prepovedi prometa in uporabe fitofarmacevtskih sredstev poncho, cuiser in gaucho velja od preteklega tedna, namen prepovedi pa je preprečitev nadaljnjih pomorov čebel ter da se razišče in dokončno potrdi možno povezavo med zastrupitvami čebel in setvijo tretiranega semena. Z uredbo je do nadaljnjega prepovedan tudi promet s semenom koruze, sladkorne pese in oljne ogrščice, ki je tretirana z aktivnimi snovmi, klotiniadin, imidakloprid in fiametoksam. FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV NE IZDAJAJO VEČ VSEM Po novem potrebuje vsak najmanjši vrtičkar dokazilo o opravljenem osnovnem usposabljanju iz varstva rastlin, ki stane 61 evrov. Tečaji se organizirajo preko kmetijsko svetovalne službe, za izdelavo izkaznice, ki je trajna in je ni treba podaljševati, pa je potrebna tudi fotografija. To seveda pomeni, da kartica ni prenosljiva, kar naj bi preprečilo zlorabe. Da je med vrtičkarji kar nekaj vroče krvi, nam Mozirsko sadjarsko društvo s predsednikom Lojzetom Plaznikom je pomemben člen v verigi skupnega prizadevanja za pravilno uporabo kemičnih sredstev (foto: EMS) rr-^ je potrdila tudi Romana Bezjak Vrhovnik, kije na Zadrugi Mozirje odgovorna oseba za prodajo fitofarmacevtskih sredstev. »Fitofarmacevtska sredstva so nevarna tako za živali kot za ljudi, zato jih je potrebno uporabljati strokovno in odgovorno. Če bi se porabniki teh sredstev držali zakona in navodil, do tega ne bi prišlo, torej je vse odvisno od ozaveščenosti posameznika, kako bo uporabljal pesticide,« poudarja Bezjak Vrhovnikova. Za nakup nevarnejših škropiv je odslej potrebno dokazilo o usposabljanju (foto: EMS) Prostor za prodajo in same preparate redno kontrolira pristojna inšpekcijska služba, za vsako nepravilnost lahko prodajalca doleti precej visoka kazen, tudi do 20 tisoč evrov. Obstaja pa seznam manj nevarnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se lahko prodajajo brez dokazila o usposabljanju. Gre za bolj ekološke pripravke v manjših količinah. Ob pravočasni uporabi so lahko enako učinkoviti, sicer ne, saj nimajo nobenega kurativnega delovanja. Pa še večkrat je treba škropiti, razlaga Romana Bezjak Vrhovnik, prepričana, da se bodo razmere na tem področju vedno bolj zaostrovale. DAVEK NA LAGODNO ŽIVLJENJE Znano je, da so naša polja in travniki že preobremenjeni s kemijo, gnojem in gnojnico, da pijemo v Sloveniji zaradi tega slabo vodo. Ustava določa, da smo dolžni skrbeti za ohranjanje nar- avnega bogastva, zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali bo kdo iz pretekle in sedanje politične elite, kije protiustavno zapeljala kmete v okoljsko precej problematično kmetijstvo, kazensko odgovarjal ali seje vsaj pripravljen opravičiti? Težko je namreč trditi, da tla in rastline, ki nas hranijo, ter voda, ki nas krepi in odžeja, niso del naravnega bogastva Slovenije. Vendar si bo ob vseh teh ugotovitvah potrebno naliti čistega vina, saj kmetije, ki se ukvarjajo z ekološkim pridelovanjem hrane, niso spodobne preživeti niti sebe. Med največjimi proizvajalci mleka v Zgornji Savinjski dolini je gotovo Ivan Rihter, kmet izTirose-ka, kije prepričan, da herbicidi niso glavni vzrok za pomor čebel. Letos je posejal koruzo na šestih hektarjih njiv, za škropljenje pa najame za to delo usposobljenega človeka, ki škropi izključno zvečer. Velike kmetije morajo pri uporabi fitosanitarnih sredstev upoštevati zakon, zato so po »Zavedati se je treba, da je ljudi vedno več in na drugi strani vedno manj obdelovalne zemlje,« opozarja Ivan Rihter (foto: EMS) Rihterjevem mnenju problem vrtičkarji, saj večina ni primerno strokovno usposobljena, poleg tega je za majhne površine težko določiti primerne količine. »Na liter vode je težko zmešati koncentracijo, ker se pol grama ali manj težko stehta. Domnevam, da se ostanki potem nepravilno odlagajo. Osebno sem proti škropljenju, vendar se moramo zavedati, daje potrebno za čim manj denar- ja pridelati vedno več hrane. Vsi želijo kupovati poceni hrano za malo denarja,« zagovarja svoja stališča Rihter, prepričan, daje svetovno in slovensko kmetijstvo zašlo v slepo ulico. ČLEN V VERIGI SKUPNEGA PRIZADEVANJA V Mozirju so pred petimi leti ustanovili sadjarsko društvo z namenom združiti ljubitelje ekološko nespornega sadjarjenja, saj so bili včlanjeni takšni, ki so se ukvarjali samo s starimi drevesnimi sortami. Pozneje se je izkazalo, da je večina članov vrtičkarjev, ki ima posajene bolj občutljive sorte, zatojejasno, daje nujna minimalna zaščita. Za predsednika društva Lojzeta Plaznika sadjarji v dolini niso problematični, največji problem naj bi bili večji pridelovalci in tam po njegovem mnenju tiči glavni vzrok za vse bolj alarmantne razmere. »Zavedati se moramo, da ni problem v nakupu fitofarmacevtskih sredstev, saj jih je v sosednjih državah moč dobiti brez omejitev. Problemje v pravilni uporabi. Izred- nega pomena je čas škropljenja; nikoli preko dneva ali v sončnem vremenu, vedno je potrebno škropiti zgodaj zjutraj ali proti večeru. Če se kdo odloči za škropljenje preko dneva, mora paziti, da ni v bližini cvetočega rastlinja,« opozarja Plaznik, prepričan, da se velikokrat ustvarja nepotreben preplah zaradi neznanja, saj vsaka škropilnica še ni problem. Kar pa seveda ne pomeni, da globalni trendi niso skrb vzbujajoči. Težava je v tem, da glavni lobiji stojijo za proizvodnjo strupov, zato se bo morala industrija prilagoditi, v nasprotnem se človeštvu slabo piše. Plaznik se zaveda, daje lahko sadjarsko društvo pomemben člen v verigi skupnega prizadevanja za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in pri tem zelo jasno poudari, da naj nihče, ki se ukvarja s kemičnimi sredstvi, ne misli, da vse ve in da edino prav dela. To je pri tako občutljivih stvareh, ki očitno povzročajo posledice, potrebno upoštevati in biti hvaležen za vsak koristen napotek. »Vedno znova se je potrebno izobraževati in širiti zavest o pridelovanju s čim manj škropljenja. Nekateri so postali že stari praktiki in se dosledno držijo navodil, vendar za vse ni mogoče dati roke v ogenj,« še dodaja predsednik mozirskih sadjarjev. Mnenja je, da so zdrava in spočita zemlja in pa stare sorte osnovni pogoj in eden od temeljev našega kmetovanja. Savinjčan RINEK Ljudje ne živijo zaradi skrbi zase, temveč zaradi ljubezni, ki jo do njih čutijo drugi. Lev Tolstoj Naša anketa Kdo je kriv za pomor čebel? Pred nedavnim je poginilo večje število čebel v okolici Vrhnike, Grosupljega, Domžal, Sevnice, Pesnice in v drugih krajih po Sloveniji ter Evropi. Čebelarji napovedujejo katastrofo. Prepričani so, da so se čebele zastrupile zaradi neodgovorne rabe pesticidov. Po njihovem mnenju se kmetje ne zavedajo, da z uničevanjem čebel preprečujejo opraševanje rastlin in sadnih dreves. Številni za stanje krivijo inšpekcijske službe, ki imajo po njihovem mnenju premajhen nadzor nad škropljenjem s fitofarmacevtskimi sredstvi. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za napačen odnos do okolja nas vseh, saj od pomora čebel do vpliva na človeka ni daleč. Kje iskati vzroke za pomor? H Fani Sovinšek, Gornji Grad Situacijo slabo poznam, a se mi zdi, da so kriva škropiva. Kmetje pač kupijo tisto, kar jim je na razpolago. Zaradi tega bi uporabniki pesticidov morali svoje znanje o uporabi le-teh večkrat obnoviti, saj se vsako leto pojavljajo novi. Inšpekcijskega nadzora je premalo. Sicer pa je naše okolje že Marija First, Ljubno ob Savinji 0 pomoru čebel sem seznanjena le preko medijev. Zdi pa se mi, da smo do sedaj vsi preveč posegli v naravo, in to ne samo kmetje. Ti bi svoje znanje o uporabi pesticidov morali obnavljati po določenem času. Tudi inšpekcijski nadzor nad škropljenjem s pesticidi je pri nas bistveno premajhen, kakor tudi kontrola. Resje, da je kontrola uporabe pesticidov pri nas J zelo slaba. Inšpekcijski nadzor bi moral biti večji, kmetje pa bi morali svoje znanje o uporabi pestic-HT-'h idov obnavljati na določeno obdobje. skreirali. Samo en opravljen tečaj o uporabi ni dovolj, znanje bi morali kmetje obnavljati vsakih pet let. Ali je dovolj velik inšpekcijski nadzor, težko rečem, ker tega področja ne poznam. Sicer pa je za pomor čebel krivo onesnaženo okolje in naš način življenja. Verjamem, da teorija o tem, če izumrejo čebele, bo štiri leta za tem tudi človek, drži. Rafko Solar, Poljane Kmetje že niso krivi za pomor čebel, temveč proizvajalci pesticidov. Ti so zelo slabo kontrolirani. Država in inšpekcijske službe imajo preslabo kontrolo nad uporabo pesticidov. Kmetje bi morali svoje znanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev obnavljati na določeno obdobje, saj je vedno kaj novega. Janez Slatinšek, Ljubno ob Savinji Težko bo doreči, kdo je kriv za nastalo situacijo. Sam čebel nimam in sem o tem gledal le na televiziji. Najboljše odgovore bi lahko na to dali lastniki čebel oziroma tisti, ki so jim pomrle. Sicer sam o tem nisem razmišljal. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem PREDSEDNICA LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE (LDS) KATARINA KRESAL OBISKALA ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Kresalova predstavila glavne poudarke volilnega programa Predsednica LDS Katarina Kresal sije med krajšim obiskom v Zgornji Savinjski dolini ogledala proizvodnji proces v BSH Hišni aparati, župan občine Nazarje Ivan Purnatji je predstavil razmere v tamkajšnji občini, po ogledu Mozirskega gaja in srečanju z lokalnimi predstavniki stranke pa je obisk doline sklenila v Lučah, kjer jo je sprejel župan Ciril Rose. Osnovni namen obiska je bil predstavitev osnovnih poudarkov volilnega programa LDS. Kresalova je poudarila, da se v programu zavzemajo za uspešno in konkurenčno gospodarstvo, družbo znanja, sistem zdravja in za državo, ki spoštuje pravni red in pravosodje. Po oceni predsednice LDS je njihov volilni program, ki naj bi bil sprejet na junijskem kongresu, tesno povezan s pogledom stranke na nadaljnji razvoj Slovenije. Opozorila je na probleme v zdravstvu in šolstvu, kjer po njenih besedah ne dosegamo konkurenčnosti, nihče pa ne zna odgovoriti na vprašanje, kakšno Slovenijo vidi čez deset let. Opozorila je tudi na nakup oklepnikov, kjerje po njenem mnenju minister za obrambo Karl Erjavec pozabil na mehanizme nadzora porabe denarja, prav tako bo zanimivo videti, če bo minister zaradi nakupa teh vojaških vozil uvedel notranjo preiskavo, saj se na Finskem vodijo postopki zaradi Predsednica LDS Katarina Kresal (s šopkom) je obisk v Zgornji Savinjski dolini izkoristila tudi za družabnost in neformalna srečanja (foto: EMS) suma korupcije. Prav tako je Kresalova pozdravila odločitev vlade za sklic izredne seje državnega zbora, za katero upa, da ne bo selektivna. Kresalova je prepričana, da je potrebno spregovoriti o vseh odprtih zadevah, o tako imenovani tajkun-ski vojni in vseh domnevnih nepravilnostih in ne- transparentnih prodajah podjetij. Več o predsednici LDS in njenih pogledih na politično in družbeno dogajanje v Sloveniji pripravljamo za naslednjo številko zgornjesavinjskega časopisa. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA (SAŠA ORA) ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Devet projektov iz naslova regionalnih spodbud Demo gozd in bioenergija Na tretji razpis Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je namenjen regionalnim spodbudam, seje letos prijavilo osem savinjsko-šaleških občin. Ob upoštevanju sprejetih kriterijev za delitev sredstev znotraj Savinjske statistične regije je za Savinjsko-šaleško subregijo namenjenih dobrih 3,6 milijonov evrov, ki jih bodo občine tudi v celoti porabile. Tako nameravajo v občini Nazarje v naslednjih treh letih urediti središče Nazarij, v Mozirju bodo rekonstruirali lokalno cesto Mozirje-Šmihel-Planin-ska ravna, na Rečici ob Savinji lokalno cesto Spodnja Rečica-Pobrežje in v Lučah lokalno cesto Rogački most-proti Mlačniku. V občini Ljubno bodo sredstva iz naslova — 6 v.__9 regionalnih spodbud namenili za modernizacijo javnih vodovodov na celotnem območju občine, v Solčavi pa so se odločili za trajnostni razvoj Solčavskega. Na Šaleški strani bodo v MO Velenje razširili poslovno cono Rudarski dom - razvojno tehnološko središče Rondo ter prenovili in razširili mestnojedro, v občini Šmartno ob Paki pa želijo preko javnega zavoda Mladinski center urediti prireditveni prostor na prostem. Po besedah direktorice SAŠA ORE Jasne Klepec znaša skupna vrednost naštetih projektov 7,2 milijona evrov. Občine bodo morale za uspešno realizacijo zastavljenih projektov polovico sredstev zagotoviti same. Savinjčan Pod zgornjim naslovom bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. junija, od 10. do 17. ure na kmetiji Vrhovec v Davči potekala letošnja osrednja prireditev s področja dela v gozdu, hribovskega kmetijstva in sodobne rabe lesa za energetske namene. Prireditev je namenjena predvsem lastnikom gozdov, seveda pa bo zanimiva tudi za ostale obiskovalce. Osrednji del prireditve bo potekal v gozdu in na razstavnem prostoru. V gozdu bo na dva in pol kilometra dolgi krožni poti predstavljeno delovanje gozdarske mehanizacije v dejanskih razmerah in gradnja ter vzdrževanje gozdnih prometnic. Na razstavnem prostoru pa bo predstavitev sodobnih strojev in opreme za energetsko rabo lesa ter gozdarskih orodij s poudarkom na prikazu varnega dela v gozdu. Na travniku nad razstavnim prostorom si bo mogoče ogledati še gorsko kmetijsko mehanizacijo. Tam bodo predstavljeni tudi nekdanji ročni načini ali načini spravila lesa s pomočjo konj in izdelava lesnih izdelkov. Razen tega bo potekala razstava goveda cikaste pasme. V soboto bo ob otvoritvi dogodkov ob 11. uri organizirana okrogla miza na temo prihodnosti hribovskega kmetijstva. Na njej bosta med drugimi sodelovala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc in minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Zavod za gozdove Slovenijeje soorganizator prireditve. Več informacij o udeležbi v Davči lahko dobite na območni enoti zavoda v Nazarjah. Marija Lebar NAZARJE Za večjo poplavno varnost Med najpogostejšimi nujnimi ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti na območju Črnega grabna je izgradnja večjega števila zadrževalnikov vode, s katerimi želijo zavarovati cesto, ki povezuje kmetije na Čreti z Nazarjami. Za stabiliziranje potoka bi jih bilo potrebno zgraditi vsaj deset, ugotavlja Damjan Jevšnik, vodja nazorske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije in mentor študijskega krožka Črni graben. Lastniki gozdov in domačini s tega območja kažejo precej volje za izgradnjo pragov, pravi Jevšnik, kar se kaže tudi v praksi, saj so pred dnevi enega od prepotrebnih pragov tudi napravili. Njihovo bistvo je vtem, da se sproti čistijo, sicer voda material odnaša naprej, kar seveda pomeni, da je učinkovitost zadrževalnikov odvisna od ljudi. Sicer pa območje Črnega grabna osem mesecev po poplavah kaže prijaznejšo podobo, toda strah v ljudeh je ostal. Bojijo se obilnejših padavin in si želijo čimprejšnjega začetka gradnje objektov, ki bodo dolgoročno zagotovili večjo poplavno varnosttega kraja in spodaj ležečega naselja. Kot primer dobre prakse so se tokrat organizirali sami, kmet Alojz Kokovnik je celo prispeval les, za kaj več pa naj bi v prihodnje poskrbela država. Savinjčan Ljudje se zavedajo, da bodo lahko samo z zadostnim številom jezov in zadrževalnikov krotili podivjane vode (foto: EMS) Lepo te vabimo na tečaj klekljanja, ki bo 9. -13. junija 2008 vsak dan od 9. do 17. ure pri sestrah klarisah v Nazarjah. Tečaj bo vodila priznana in iskana profesorica klekljanja ga. Marica Albreht. Prispevek, ki ga boste dati za šolnino - 100 eurov - bomo poslali sestri Bogdani Kavčič, misijonarki v Burundiju (v Afriki). Če kdo ne more plačati vsega; lahko da manj, tečaja pa se vseeno lahko udeleži. Prijave zbirajo sestre klarise. Telefon: 03/583-13-91 (kličite od 10. -12. ure ali od 15.30 - 16.30). Vsak naj tudi pove, če in katere pripomočke potrebuje za klekljanje (punkelj, kleklje, sukanec, kvačko ...), da jih bo voditeljica naročila in prinesla s seboj. ‘Na kratko Potrdili referendum o Poslanci in poslanke državnega zbora so s 46 glasovi za in tremi proti sprejeli odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin. Za odlok je glasovala večina koalicijskih poslancev, proti pa po en poslanec SLS, NSi in DeSUS. Glasovanja se ni udeležila celotna opozicija. Vprašanje referen- pokrajinah duma bo vvsaki pokrajini drugačno, prebivalci posameznih pokrajin pa bodo glasovali, če se strinjajo stem, da se na območju ustanovi pokrajina z določenim imenom, poleg vprašanja pa bodo navedene tudi občine, ki naj bi jih pokrajine obsegale. EMS Šola z nepokrito izgubo Svetniki občine Rečica ob Savinji so s precejšnjim presenečenjem sprejeli informacijo o 33 tisoč evrih nepokrite izgube tamkajšnje osnovne šole, ki naj bi nastala pred osmimi leti, torej v prvem letu poslovanja šole. Svetniki so bili enotnega mnenja, da je potrebno sklicati nadzorni odbor, ki naj razišče razmere v šolskem računovodstvu. V kolikorta ne bo mogel opraviti dela, svetniki terjajo revizijo finančnega poslovanja šole za leto 2007 in prvo polletje letošnjega leta, z jasno izraženo zahtevo, da se ugotovi, kdaj in zaradi česa je izguba nastala. EMS Žagarjeva na čelu medobčinskega odbora V novoustanovljenem zgornjesav-injskem medobčinskem odboru stranke Zares - nova politika, ki ima sedež v Mozirju, so pred dnevi razpravljali o možnih predsednikih odbora. Trenutno je edina kandidatka Helena Žagar, ki bo najverjetneje kandidirala tudi na jesenskih državnozborskih volitvah. Evidenti- ranje kandidatovje namreč v pristojnosti republiških organov stranke, vendar, tako Žagarjeva, gre bolj ali manj za formalno proceduro, kar pomeni, da bo petega junija na srečanju stranke v Mozirju predstavljena kot uradna kandidatka stranke Zares v Zgornji Savinjski dolini. EMS Letos še brez občinskih V občini Rečica ob Savinji so lansko prvo praznovanje občinskega praznika opravili brez podeljevanj občinskih priznanj in tako bo tudi letos, čeprav so svetniki na zadnji seji sprejeli odlok o priznanjih. Ta določa, da se letno podeli največ en zlati grb ter načeloma največ trije srebrni oziroma bronasti grbi, poleg priznanj teh bodo za izjemne zasluge podeljevali naziv častnega občana ter županova priznanja. Na Rečici občinski praznik praznujejo junija, zato so svetniki odločili, da zaradi kratkih rokov letos razpisa za podelitev naziva častnega občana in občinskih grbov ne bodo izvedli. EMS Mednarodno srečanje s Člani Flosarskega društva z Ljubnega so se skupaj z mariborskimi kolegi udeležili mednarodnega srečanja splavarjev, združenih v evropsko nadnacionalno zvezo, v španskem kraju Laspuna. Upravni odbor zveze, katerega član je tudi predsednik ljubenskega flosarskega društva Franjo Naraločnik, je na srečanju med drugim obravnaval tudi vprašanje podpore splavarskim plavarjev krajem in pokrajinam, ki si želijo pod okriljem mednarodne zveze pridobiti razpoznavnost tudi vširšem prostoru. Kot pravi Naraločnik, so bili vsi udeleženci enotnega mnenja, daje mednarodna zveza splavarjev ustanovljena z izključnim namenom ohranjanja kulturne dediščine evropskih narodov na področju splavarstva. EMS ANA 6LUŠIČ IN MARCEL RAJGL, PREJEMNIKA ZLATIH PLAKET NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU MLADIH GLASBENIKOV Za vrhunske uspehe je potrebno predvsem trdo delo Naša tokratna sogovornika sta še zelo mlada. To sta učenca Glasbene šole Nazarje Ana Glušič in Marcel Rajgl, dobitnika zlatih priznanj na letošnjem 37. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Na zaključnem koncertu sredi marca v Mariboru je nastopil le Marcel s skladbo za tubo. Disciplina solfeggio, kjer je Ana osvojila prvo mesto, pa se na koncertih ne izvaja. Anina mentorica Tadeja Cigale nam je povedala, da so včasih solfeggio (izgovori solfedžo) imenovali kar glasbena teorija s petjem. V resnici so to vaje namenjene petju poznamo res izredne sposobnosti in nadarjenost, seveda pa moramo biti tudi prepričani v popolno podporo učenčeve družine. V mesecu marcu je Ana dosegla ta zavidljiv uspeh, Stevan Garkov, mentor Marcela Rajgla, meni, da uspehov brez sodelovanja v trikotniku učenec - mentor - starši, ne more biti (foto: Marija Lebar) po notah, s katerimi se izpopolnjuje posluh in se kali vtočnem prepoznavanju tonov, akordov, intervalov ter izvajanju različnih ritmičnih glasbenih vsebin. Dober solfeggist mora znati vse prej omenjeno, slišano in prepoznano pa tudi kar najhitreje zapisati. Disciplino so v tekmovalni program uvrstili šele pred desetimi leti in se izvaja bienalno, to je vsaki dve leti. »Ko smo tekmovali prvič - na prvem tekmovanju nasploh - smo dosegli izjemen uspeh z drugim mestom Eve Ribežl. Potem se do letos nismo prijavljali,« je povedala Cigaletova. »Prijavimo se, ko pre- kär pomeni tudi potrditev dela in sodelovanja vseh njenih glasbenih učiteljev.« Ana je že lani tekmovala v disciplini klavir. Razlika med to disciplino in igranjem na kak instrumentjetudi v tem, da se je skladbe mogoče naučiti vnaprej in jih v urah in tednih vaje izpiliti, medtem ko vaje solfeggia niso znane. Tekmovanje je sestavljeno iz pisnega testa in ustnega dela, ki je med drugim odprtega tipa, kar pomeni, da se izvaja pred publiko v dvorani. Tu so še posebej zanimive vaje, ki jih je potrebno odpeti ob spremljavi klavirja. Ana je zelo prizadevna in delov- /--- 8 V___ na učenka, kiji nikdar ni težko vaditi. Resno je vzela svojo udeležbo na tekmovanju mladih glasbenikov, saj je vedela, da se bo nanj po- brez sodelovanja staršev uspehov ni. Tudi Stevan Garkov, mentor Marcela Rajgla, meni, da uspehov brez Mentorica Tadeja Cigale z Ano Glušič dela že vseh pet let, odkar Ana hodi v Glasbeno šolo Nazarje (foto: Marija Lebar) dala kar direktno - brez sita na regijskem tekmovanju, ki za to disciplino ne obstaja. Tako je že v pisnem delu dosegla možnih 100 %, v nadaljevanju pa osvojila kar 99, 67 od 100 možnih točk in s tem zlato plaketo in prvo nagrado med 21 učenci,« pravi Cigaletova, ki z Ano dela vseh pet let. »Lahko rečem, da Ana izostruje svoj posluhu s trudom in garanjem, kar pa seji nikoli ne zdi težko.« Marcel Rajgl: "Pripravljam se na sodelovanje na zaključnem koncertu Glasbene šole Nazarje. V Mariboru sem osvojil zlato plaketo in prvo nagrado - udeležbo na enem od poletnih glasbenih taborov, ki se ga bom udeležil." Zadnje tri mesece sta delali še posebej intenzivno, obravnava pa je predvsem individualna, kar med učiteljem in učencem zahteva tudi pozitiven odnos ter zaupanje, učenec pa mora imeti dobršno mero samozaupanja. Jasno, da sodelovanja v trikotniku učenec -mentor - starši, ne more biti. Marcela igranja na tubo uči že peto leto. »Ali ima učenec smisel za nek določen instrument, lahko spozna- Ana Glušič: "Z mojo učiteljico klavirja Ano Avberšek pripravljava samostojni koncert, ki bo 10. junija v Nazarjah. S tem programom bova nastopili tudi v Velenju in morda še kje. Udeležila pa se bom tudi Poletne glasbene šole." mo nekje v prvem ali drugem razredu glasbene šole. Med njim in glasbilom mora vladati določena harmonija. Nekateri učenci so izrazito talentirani, vendar veliko več pomeni in daje večje rezultate predvsem vztrajno delo,« iz izkušenj pove Garkov. Priprave za nastop na tekmovanju, najprej regijskem izboru in nato na državnem nivoju se pričnejo takoj, ko so znane razpisane kategorije za posamezno leto. To je že dve do tri leta pred tekmovanjem, če učitelj vidi, da je učenec sposoben dobrih rezultatov. Seveda je proces priprav nabito poln energije med mentorjem in učencem. »Marcel stremi k popolnosti, zato so se pri njem kdaj na vajah pojavili tudi stres in dvomi. Uspeh na odru je namreč včasih odvisen od tisočinke sekunde. Na tekmovanju se poleg igranja ocenjuje tudi celoten umetniški vtis nastopajočega od prihoda na oder, do izhoda. Pomembna je tudi samozavest, umetniško vedenje, videz, obleka, skratka celoten vtis,« pojasnjuje Stevan Garkov. Tudi on je, tako kot Cigaletova in ravnateljica Olga Klemše, spremljal svojega varovanca na tekmovanjih in na koncertu v Mariboru. Mlada glasbenika smo povprašali o njunih glasbenih začetkih, uspehih in ciljih ter morebitni nadaljnji glasbeni poti. - Kakšen je bil tvoj glasbeni začetek? Ana: Sploh se ne spominjam. Vedno sem rada prepevala. Rada sem poslušala otroške pesmi in se jih tudi hitro naučila. Pela sem že v vrtcu, najraje pa v avtu, ko smo se kam peljali, takrat sva peli skupaj z mamo. V glasbeno šolo sem začela hoditi v drugem razredu. Marcel: Nekoč sem spremljal očeta na vaje njegovega ansambla in v kotu zagledal instrument. Bilje star bariton in takoj sem se navdušil zanj. Nato sem se vpisal v glasbeno šolo. - Kot kaže je glasbena tradicija doma že v tvoji družini? Ana: Tudi moja mama se ukvarja s poučevanjem petja. Vodila je razne otroške pevske sestave, sedaj še vedno vodi pevski zborček mozirskega vrtca. Na različnih nastopih pojeta tudi moji sestrici. Marcel: Glasba je v naši družini doma. Oče igra kitaro, mama poje, bratec pa se že tudi odloča, na kateri instrument bo igral. - Koliko časa namenjaš glasbenim vajam? Ana: V glasbeno šolo grem trikrat na teden. Med intenzivnimi pripravami na tekmovanje sem hodila vsak dan, tudi ob sobotah. Veliko pa vadim tudi doma. Marcel: Pred tekmovanjem sem poleg tistih vaj všoli vadil tudi doma. In sicer redno vsak dan po dve uri in pol. -Ali ima tolikšno posvečanje glasbi kakšen vpliv na tvoj šolski učni uspeh? Kako ti gre v šoli? Oba: Karv redu, glasba me ne ovira. (Sramežljiv nasmeh, Tadeja Cigale ju »zatoži«, da sta v šoli pridna, a preveč skromna za samohvalo.) - Kako pa kaj prosti čas? Družba in hobiji? Ana: Če imam čas, se ukvarjam z glasbo. Poleg klavirja na Glasbeni šoli Nazarje obiskujem tudi pouk orgel na glasbeni šoli v Velenju. Razen tega pojem v različnih otroških sestavih. Zanje tudi sama priredim kakšno pesmico in pripravljam pevske točke. Tako pomagam tudi mami pri pripravah zborčka v vrtcu. Z različnimi glasbenimi točkami nastopam na prireditvah za Karitas, priložnost za samostojne nastope pa mi z veseljem dajo v Kulturnem društvu Jurij v Mozirju. Nastopila sem tudi na koncertu, ki gaje organiziral Lions club Velenje. Marcel: Nekaj časa sem treniral košarko, občasno igram tenis, pa tudi plavam rad. Rad tudi rišem. S prijateljem sva narisala strip in z njim na nagradnem natečaju zmagala. Zato sva bila povabljena na Vašo televizijo VTV v Velenje, kjer sva predstavila strip in svoje delo. Junak stripa je odbojkar in zgodba govori o skupinskem športu in zapletih pri tem. - Kaj pa najraje igraš, katero glasbo poslušaš za svojo dušo? Ana: Rada imam vso glasbo, tako otroške pesmice kot popevke, ki se jih tudi hitro naučim. Čisto zase pa rada poslušam zgoščenke s klasično glasbo. Kerfo mojima sestricama ni všeč, jih poslušam v avtu, ko me starša vozita na vaje. Marcel: Težko bi se odločil. Všeč mije skladba, ki sem jo igral na tekmovanju. Zelo pri srcu pa mije narodno zabavna glasba. - Kakšni so tvoji trenutni načrti? Ana: Z mojo učiteljico klavirja Ano Avberšek pripravljava samostojni koncert, ki bo 10. junija v Nazarjah. S tem programom bova nastopili tudi v Velenju in morda še kje. Udeležila pa se bom tudi Poletne glasbene šole. Štipendija zanjo mi je prineslo posebno priznanje komisije za najbolj talentirano mlado prvonagrajenko tekmovanja v Mariboru Marcel: Pripravljam se na sodelovanje na zaključnem koncertu Glasbene šole Nazarje. V Mariboru sem osvojil zlato plaketo in prvo nagrado - udeležbo na enem od poletnih glasbenih taborov, ki se ga bom udeležil. - Kako pa si predstavljaš svojo bodočo glasbeno pot? Ana: Razmišljam, da bi se po končani osnovni šoli vpisala na umetniško gimnazijo v Velenju -smer glasba. Marcel: Načrtujem, da bi se po zaključenem izobraževanju na Glasbeni šoli Nazarje vpisal na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, morda pa bom zamenjal tudi instrument. Obema mladima ustvarjalcema, ki z glasbenimi uspehi skrbita za uveljavitev svoje glasbene šole pa tudi Zgornje Savinjske doline, želimo še veliko uspehov. Pogovarjala se je Marija Lebar DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH DELAVCEV, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Priznanji dokaz dobrega dela Društvo računovodskih delavcev, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je v preteklem letu za svoje delovanje prejelo kar dve priznanji. Ob 50-letnici celjskega istoimenskega društva so dobili zahvalno listino za dolgoletno in vsestransko sodelovanje s celjskimi računovodji, ob 50-letnici Zveze pa redno priznanje za štiri desetletja plodnega dela svojega društva. Priznanji po besedah predsednice Darje Dobovičnik dokazujeta, da drušh/o aktivno dela in se povezuje ter izobražuje svoje člane, ki znanje koristijo na različnih delovnih mestih v podjetjih naše doline. Tako je društvo lani v sodelovanju s svojo krovno organizacijo pripravilo seminarje Letno poročilo za gospodarske družbe, Spremembe raču- Priznanji po predsednici Darji Dobovičnik dokazujeta, da društvo aktivno dela in se povezuje ter izobražuje svoje člane novodskih standardov in Novosti v davčnih predpisih. Člani so se udeleževali tudi okrog- lih miz, kjer so spregovorili o standardih in davčnih predpisih, davku na dodano vrednost in davku od do- hodka pravnih oseb ter dohodnini. Poleg strokovnih predavanja so poskrbeli tudi za družabna srečanja in se podali na izlete v tujino in po Sloveniji. Tudi letos bo njihovo delo potekalo po ustaljenih smernicah, so ugotovili na nedavnem občnem zboru, ki so ga pripravili na Ljubnem ob Savinji. Ob tem so se strinjali, da se Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije mačehovsko obnaša do društva, saj vsako leto od nje dobijo manj finančnih sredstev za svoje delovanje, za strokovna predavanja pa plačujejo visoko kotizacijo. Da bo njihovo delo še plodnejše, v svoje vrste vabijo mlade kadre s računovodskega področja, da sejim pridružijo. Marija Sukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Donatorji omogočili nakup aparata za oživljanje Gornjegrajski gasilci so pridobili nov defibrilafor, aparat za oživljanje v primeru srčnega zastoja. Dragocen medicinski pripomoček je za okoliške prebivalce velika pridobitev, še posebej, ker so gasilci 3.000 evrov, kolikor je aparat vreden, zbrali s pomočjo sponzorjev. Gre za aparat, ki ga uporabljajo v primeru, ko se bolnik nenadoma zgrudi brez znakov življenja in je potrebno oživljanje. »Z avtomatskim defibrilatorjem lahko s preprostim postopkom bolniku omogočimo preživetje. Je izredno učinkovito dopolnilo postopkom oživljanja predvsem v prvih minutah srčnega zastoja, koje srce še vedno dovzetno za defibrilacijo. S tem se kakov- Predsednik PGD Gornji Grad Tomaž Trogar (levo) poudarja, da je aparat za oživljanje namenjen vsem občanom (foto: EMS) Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 91. številke smo izžrebali odgovore: - Štefke Zagožen iz Spodnjih Kraš, - Vere Prek iz Radmirja in - Marije Remšak iz Spodnjih Pobrežij. Ime in priimek: Naslov:________ Telefonska št.:------------------------------------- V 22» številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: ost oživljanja precej izboljša, saj je ravno pravilno oživljanje v prvih nekaj minutah ključnega pomena, ne samo za uspešno oživljanje, temveč tudi za kasnejše preživetje bolnika,« je pojasnil zdravstveni tehnik Marko Bezovšek. Med gornjegrajskimi gasilci jih je šest opravilo tečaj za bolničarje, zato bi se ne smelo zgoditi, da bi v primeru potrebe ostali brez človeka, ki zna z aparatom za oživljanje ustrezno ravnati. Gre sicer za preprost postopek, dodaja Bezovšek. Za predsednika društva Tomaža Trogarja je bistveno, da je aparat namenjen vsem prebivalcem občine Gornji Grad, kar seveda pomeni, da defibrilatorja niso kupili Nakup defibrilatorja so omogočili: KLS Ljubno ob Savinji, Zavarovalnica Maribor, Zadruga Mozirje, Občina Gornji Grad, Komunala Gornji Grad, KWB Gornji Grad, Lekarna Gornji Grad - Tanja Veršnik s.p„ Franc Ogradi s.p„ Foto Bernard Basti s.p., Koda Šempeter, SKB, NLB zato, da stoji v gasilskem avtomobilu. Uradno predajo načrtujejo za 2l. junij, ko bodo gornjegrajski gasilci praznovali 125. obletnico organiziranega delovanja. Savinjčan JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ Ugodna sredstva za kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja s sedežem v Ribnici je objavil štiri javne razpise za financiranje projektov v kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na območju Republike Slovenije, obrestna mera pa je odvisna od lokacije projekta in se giblje medeuribor+0,25%ineuribor+1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijemjedo T 8 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava je namenjen upravičencem, ki investirajo v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, in sicer za namen gradnje, nakupa ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je milijon evrov. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je prav tako milijon evrov. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja je namenjen za investicijske projekte velikih, srednje velikih in malih podjetij v Republiki Sloveniji. Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, zadruge ter zadružne zveze. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstevje sedem milijonov evrov. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalnejavne infrastrukture je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6,6 milijona evrov. Dodatne informacije o razpisu je mogoče dobiti na spletni strani www.rdf-sklad.si. KF Kultura, Ljudje in dogodki BOČNA Pet let podružnične šole Pred petimi leti seje zgodil za Bočane velik dogodek, saj so po več kot dvajsetih letih ponovno pridobili podružnično osnovno šolo z vrtcem in štirimi razredi. Ob peti obletnici so učenci skupaj z učiteljicami pripravili več zanimivih prireditev. Med njimi velja omeniti likovno delavnico za sedanje in bivše šolarje, razstavo fotografij dogajanja v petih letih, praznovanje pa so sklenili s prireditvijo v domu kulture, na kateri so se zahvalili vsem, ki so oblikovali petletno zgodovino šole na bočkem griču. Savinjčan S prireditve, na kateri so počastili peto obletnico podružnične šole v Bočni (foto: EMS) Člani zgornjesavinjske godbe so dosegli 95,83 odstotkov vseh možnih točk in s tem zlato plaketo s posebno pohvalo Zgornjesavinjčani so se predstavili v soboto popoldan s štirimi skladbami. Skladba za ogrevanje je namenjena uigravanju orkestra in privajanju na akustiko dvorane. Izbrali so skladbo Vica Linga, Band on parade. Obvezni skladbi sta bili letos dve. Najprej Hounds of Spring Alfreda Reeda, skladba, v kateri so imeli priložnost pokazati svoje tehnične odlike, sledila je Adamičeva Suita za pihalni orkester, iz katere so pred- Sam nastop je bil zelo stresen, bilo je nekaj treme, svoje pa je dodala tudi zelo visoka temperatura zraka in bleščeči reflektorji. Muziciranje je presojala petčlanska mednarodna žirija in sicer na podlagi večih kriterijev: intonacije, zvoka, ritma in doslednosti v tempu, tehniki igre/dinamike in fraziranja/umetniškega vtisa koncertnega nastopa. Najnižja in najvišja ocena dveh članov žirije se v skupni oceni nista upoštevali. Priigrali zlato priznanje s posebno pohvalo ŽIVALI SiŠEJO Muca SIVKA Sterilizirana, cepljena, leto dni stara muca išče nov dom. Je še nekoliko plašna, primerna pa je za bivanje v hiši z možnostjo izhoda v varno okolje (proč od prometnih cest). Muca se nahaja v Velenju. Več informacij na: 040/729-015 (Irena) ali 031/370-798 (Andreja), poziv.velenje@gmail.com V Laškem je 17. in 18. maja potekalo 28. tekmovanje slovenskih godb v 3. in 1. težavnostni stopnji. Godba Zgornje savinjske doline je nastopila v 1. težavnostni stopnji, kjer je tekmovalo 14 slovenskih godb. stavili dva stavka: Neresni valček in Južno od severnega. Kot skladbo po lastni izbiri so predstavili delo Daniela Carnevallija, Cinnecifta. Le-to so poslušalci že imeli priložnost slišati tudi na njihovem novoletnem koncertu. Člani zgornjesavinjske godbe so se v Laško vrnili v nedeljo. Pozno popoldan so dočakali uradno razglasitev rezultatov. Veliko pričakovanje seje spremenilo v še večje veselje: dosegli so namreč 95,83 odstotkov možnih točk in stem zlato plaketo s posebno pohvalo. Rezultatjim pomeni predvsem potrditev preteklega dela, hkrati pa izziv, spodbudo in obvezo v prihodnosti. Godbi poje uspela še ena velika promocija Zgornje Savinjske doline. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo staršem za podporo in prevoze, partnerjem za potrpežljivost ob dolgih vajah ter sponzorjem za olajšanje finančnih težav. Starša dveh godbenikov sta na forumu spletne strani godbe zapisala: »G. Guček in g. Matej, hvala za zlato izkoriščen čas najinih otrok.« Predvsem to je poslanstvo Godbe Zgornje Savinjske doline. ER, MK GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE Predstavitev plezalne stene Plezalna stena v mozirski športni dvorani je med največjimi v Sloveniji (foto: Benjamin Kanjir) V mozirski športni dvorani je bil 22. maja predan v uporabo še njen zadnji del. Strokovnjaka podjetja Prostrim, ki ga vodi Erik Obrez, sta za vse zainteresirane pripravila predstavitev plezalne stene, ki zapolnjuje velik del severne stene notranjosti objekta. Predstavitve seje udeležilo nepričakovano veliko število občanov. Zanimanjeje bilo tako veliko, da v treh urah predstavitve stena ni niti malo samevala. Med udeleženci so bili plezalni navdušenci vseh starosti. Preizkusili so se v plezanju v različnih težavnostnih kategorijah. Za lažje spoznavanje s steno je postavljavec smeri slednje ločil tudi po barvi. Mnogo udeležencev seje takoj prijavilo na aktivnosti, ki se bodo na steni pričele odvijati 5. junija. Največ zanimanja je bilo za program imenovan pustolovska šola plezanja. Sicer ne bo šlo za pravo šolo, kljubtemu pa se bodo udeleženci v času štirih junijskih četrtkov spoznali z vozli, se preizkusili v plezanju v različnih težavnostih, okrepili moč celega telesa, za popestritev pa se bodo podali tudi na plezalno prizorišče v naravi. Plezalna stena v mozirski športni dvorani je med največjimi v Sloveniji in kot takšna primerna tudi za izvajanje različnih tekmovanj. Zavoljo velikega zanimanja se upravljavec dvorane Za- vod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje nadeja dobrega obiska plezalcev od blizu in daleč. Benjamin Kanjir V steno se je pognal tudi mozirski podžupan Roman Čretnik (foto: Benjamin Kanjir) PIZZA MENU: Iščemo V/ JLMAVr X 3333 Ljubno ob Savinji ** TGL: 03 838 11 67 študente ali dijake la pomol LOVNI ČAS: - pet. 6.30 - 23.00 7.30 - 24.00 7.30 - 22.00 OSNOVNA pelati, sir, origano FLOSARSKA pelati, sir, šunka, šampinjoni, origano OGLARSKA pelati, sir, šunka, šampinjoni, artičoke, origano OLCERSKA pelati, sir, šunka, feferoni, tabasco, origano TOMY pelati, sir, hrenovka, šampinjoni, koruza, origano MELIŠKA pelati, sir, šunka, šampinjoni, umešano jajce, kisla smetana, origano ŠTACUNSKA pelati, sir, šampinjoni, korenček, grah, artičoke, olive, koruza, origano MORNARSKA pelati, sir, morski sadeži, olive, česen, origano GUSARSKA pelati, sir, morski sadeži, dagnji, škampi, kapre, olive, česen, origano RIBIŠKA pelati, sir, tuna, artičoke, olive, česen, origano MEHIŠKA pelati, sir, paprika, koruza, feferoni, slanina, nacho sir, salsa, origano LJUBENSKA pelati, sir, mleto meso, čebula, olive, paradižnik, paprika, origano ČREMEŠKI VRH pelati, sir, slanina, mleto meso, origano ZADREČKA pelati, sir, pršut, artičoke, olive, origano BALKAN ajvar, sir, mleto meso, čebula, česen, feferoni, origano OKONINSKA pelati, sir, suha salama, olive, origano RADMIRSKA pelati, sir, pršut, slanina, paprika, origano KMEČKA l pelati, sir, suha salama, koruza, čebula, origano ČETARA pelati, sir, šunka, šampinjoni, savinjski 'c želodec, paprika, paradižnik, koruza, origano | NI HUDGA pelati, sir, pivska klobasa, česen, čebula, feferoni, origano SAVINJSKA i pelati, sir, savinjski želodec, čebula, kisla smetana, origano j V ČASU MALIC VSAK DELOVNIK MED 9. IN 12. URO PIZZE 1,30 EUR CENEIE « : I 8; Piše: Aleksander Videčnik Anton Acman je spet napisal zanimiv zapis. Tokrat nam naslov sam pove, zakaj gre. Vsi poznamo dolgoletno in plodno delo pisca v kulturi, predvsem pevski in zborovski. Prav zato so njegovi spomini na dogajanje v mali vasici pod Goltmi tako zanimivi. Osebno upam, da bo njegov tokratni zapis našel izdajo v strnjeni obliki. GODCI IN GODBE V ŠMIHELU Kar zanimivo je dejstvo, da seje nekaj let pred prvo svetovno vojno vtem gorskem in odmaknjenem kraju našla skupina nadarjenih muzikantov ter ustanovila pravcati pihalni orkester. Začelo seje s priselitvijo čevljarja Franca Černivška, ki seje naselil v koči kmeta Šumečnika v Radegundi. Četudi le čevljar - prišel je nekje iz Radmirja, je moral biti preizkušen in razgledan muzikant, saj je pred tem dolga leta igral pri avstrijski vojaški godbi. Kot poznavalec vseh pihalnih inštrumentov, je igral predvsem klarinet, za katerega je navdušil tudi domačega Šumečkega sina Janeza. Oba sta potem pritegnila v svojo druščino še druge nadarjene fante iz okolice. Černivšekjim je pomagal poiskati in nabaviti potrebna glasbila, plačali pa so fantje sami - takoje nastala 12-članska pihalna godba. Pod vodstvom Černivška je šmihelska "pleh muzika", kot sojo ljudje imenovali, postala znana, takrat kot edina te vrste daleč naokoli. Zato sojo vabili na mnoge prireditve in slovesnosti po vsej Savinjski dolini, vse tja do Žalca. Celo na Koroškem so pogosto igrali. Niso imeli prevoza, vse poti so prehodili preprosto - peš! Največkrat so zaigrali na domačih prireditvah in zabavah, kjer so poskrbeli za praznično vzdušje. Tudi pri cerkvenih obredih, kot so procesije, in posebno ob lepih nedeljah (žegnanjih) in ob veliki noči so dali s svojim igranjem slavnostni pečat. Godbo so sestavljali fantje in možje predvsem iz naslednjih družin: brata Janez in Franc Gostečnik -Šumečka iz Radegunde, bratje Franc, Luka in Jože Slemenšek - Kavčevi iz Šmihela, brata Franc in Peter Raztočnik - Segonička iz Radegunde, brata Janez in Jože Leskovšek - Gramadska iz Šmihela, Jože in njegov nečak Pavel Naraločnik iz Šmihela in brata Lovro in Franc Lesjak iz Šmihela. Koje izbruhnila prva svetovna vojna, je priljubljena godba utihnila. Godbeniki so bili vpoklicani pod orožje, od koder se mnogi niso več vrnili. K sreči sejih je večina po vojni spet sešla. Dopolnili so zasedbo z novimi člani in uspešno nadaljevali z igranjem vse do leta 1924, koje dosegla godba kakovosten vrh. Med tem je umrl kapelnik Čer- Šmihel in Šmihelčani nivšek. Začasno ga je nadomestil Lovro Lesjak, za njim pa je prevzel kapelniško nalogo Anton Podvratnik - Mlačnik z Lepe Njive. Po nekaj letih uspešnega glasbenega udejstvovanja je začelo število godbenikov usihati in nekako leta 1930je ta znamenita godba na pihala utihnila. NA LEPI NJIVI PONOVNO USTANOVIJO GODBO Anton Podvratnikje sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja ustanovil pihalno godbo v manjšem sestavu. Okrog osem godbenikov je sestavljalo orkester na Lepi Njivi. V to godbo je Podvratnik pritegnil fanta Nandeta in Martina Visočnik -Bajd'lnova, pa tudi Martina in Alojza Gregorc -Mihevčeva. Pri Bajd'lnu je bilo takrat pet mladih fantov in kar vsi so obvladali kakšen inštrument. Štirje od njih - Gregor, Nande, Martin in Miha so pozneje sodelovali pri Delavski godbi v Nazarjah. Pri Mihevcu pa je bila kar vsa družina glasbeno nadarjena, kar se je poznalo tudi pri mlajšemu rodu Martinovih sinov, to so bili: Jože, Martin, Tone, Janez in Zdravko, vsi so občasno sodelovali pri šmihelskih godbah ali v pevskem zboru. LJUBEZEN DO GODBE OSTAJA V času, koje umrlega kapelnika Černivška nadomeščal Lovro Lesjak, je šmihelska godba vadila kar na njegovem domu, torej pri Lesjaku v Šmihelu. Tu pa je takrat že rasel nov rod navdušenih glasbenikov - Lovrovi nečaki Valentin, Florjan in Jože, otroci v starosti od 11 do 14 let. Vsi bi muzicirali, toda nabava glasbil je bila za starše prevelik zalogaj. Učitelj Dolinar, kijefakratslužbovalvšmiheluintudisam igral violino, je staršem predlagal nakup cenejših godalnih inštrumentov. Starši so ob pomoči razumevajočih stricev kupili otrokom dve violini, violončelo in citre. Osnove igranja teh glasbil jim je nudil učitelj Dolinar in navdušeni dečki so kaj kmalu obvladali igranje. Florjan in Valentin violino, Jože čelo in citre. Koje stric Lovro prijel v roke še kitaro, so imeli doma godalni kvartet, kije ob nedeljah privabljal številne poslušalce in plesalce. Kmalu so se usposobili za javne nastope pri kulturnih prireditvah doma, pa tudi v Mozirju, na Rečici in celo na Vranskem. Bomo nadaljevali. Stari mozirski trg Znano je, kako je bil urejen pred prvo svetovno vojno mozirski trg, kije znan kot srednjeveški. Iz zgodovine vemo, da so Mozirjani prav na trgu proslavljali razne obletnice društev, pod lipo imeli tudi narodno zavedne zbore, skratka vse, kar se je pomembnega v Mozirju dogajalo, seje opravilo na trgu. Kaj vseje bilo na trgu? Lipa, ki jo posadil Mak-setov hlapec Šimon leta 1832. Matija Kolenc je zgradil trški vodnjak. Prepotrebno mostno tehtnico pa je dal zgraditi župan Alojz Goričar. Seve- da ne smemo pozabiti kapele, kije stala pred Kolenčevo gostilno ob lipi. Lipo so Mozirjani tako zelo častili, da so na predvečer poseka priredili ob njej poslovilni pevski večer, ki je, kot vedo povedati le še redki domačini, izzvenel v žalosti za ponosno lipo, kije bila simbol narodne zavednosti kraja. Na njej se je v času narodnostnih bojev večkrat pojavila slovenska trobojnica, kar pa avstrijska oblast seveda ni dovoljevala. V trgu delujoči žandarji so bili vedno vzadregi, koje bilo treba zastavo sneti. Sščemo slare fotografije tl i—j ÜH * * Rženička družina v Šmihelu, fotografirana leta 1926. Sliko hranijo pri Rženičniku. Tudi čebele ubijajo, mar ne? Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec, vzadnjih tednih so časopisi, radio in televizija, pa tudi svetovni splet polni prispevkov o umiranju ali kar o pobojih čebel. Tudi v Savinjskih novicah je bil pred mesecem dni obširen članek na to temo. Čebele dobesedno izginevajo, so bolj kot zdesetkane. Tako po svetu in pri nas, v naši širši in tudi »ožji« domovini. Čebelarji bijejo plat zvona. Kako resen je problem, kaže to, da so hitro reagirale tudi ustrezne službe, vse do pristojnega ministra. Obljubljajo ustrezne ukrepe, nekaj sojih tudi že uresničili. Strokovnjaki si še niso enotni, kaj je glavni vzrok tako množičnega odmiranja čebel. Eni trdijo, da so to škropiva, pa jim drugi odgovarjajo, »saj včasih smo imeli pa še hujše strupe, pa ni bilo takih izgub,« in krivijo viruse in varajo. Tretji stavijo na električne daljnovode, mobilno telefonijo in na klimatske spremembe. Prepričan sem, da bodo na koncu ugotovili, da odmiranje čebel posledica negativnega medsebojnega sodelovanja vseh teh in še kakšnih na novo odkritih vzrokov. In to je to! Čebele so izredno dober indikator (kazalec) stanja v naravi. So občutljive žuželke, tako odvisne od člove- MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Kaše in kosmiči, pridobljeni iz čimbolj celih žitnih zrn, so po hranilni vrednosti absolutni favoriti med škrobnimi živili iz prve skupine živil na podnožju prehranske piramide. Tega danes večina ljudi žal ne ve, ker sodobni način življenja propagira bolj predelano hrano, ki ima večjo dodano vrednost, a našemu ka, da v naravi samostojno ne bi mogle več preživeti. V njihovi naravi je, da »letajo od cveta na cvet«. In zelo velikojih je. Torej pokrijejo veliko prostora in v čebelnjake prinesejo vse tisto, karje v naravi prisotno. To so seve- da predvsem medičina, mana, cvetni prah in propolis. Hkrati s temi snovmi pa poberejo še »dodatke«. Vse kaže, da je teh dodatkov v naravi veliko preveč, več, kot lahko čebele prenesejo!!! Če pa je škodljivo za čebele, je škodljivo za naravo kot tako in nenazadnje tudi za nas, ljudi. Najprej posredno, ker je narava onesnažena inje s tem ogroženo naše zdravje. Poleg tega pa je onesnažen tudi med, ki naj bi bil eno izmed najbolj zdravih živil. In telesu manj koristi. Kako je to mogoče? V sredini žitnih zrn je pretežno škrob, ki nam daje energijo. Če te energije ne porabimo z delom in gibanjem, se redimo. Proti površini žitnih zrn so trše plasti in ovojnice, ki vsebujejo tudi beljakovine, vitamine in minerale, kalček pa celo nenasičene maščobe z vitaminom E. Še pred sto leti so ljudje jedli ta neo-luščena zrna, kajti žito so samo poželi, zmlatili ali sphali (proso), odstranili pleve in skuhali. Želodci so se počasneje praznili, ovojnice so čistile črevesje, blato ni zastajalo in povzročalo gnitja in vnetij, zato ni bilo raka na prebavilih. celo zdravilo. V mnogih vodovodih kontrolirajo neoporečnost pitne vode s pomočjo postrvi. Ribe morajo določen čas plavati proti toku. Če omagajo, je to znak za alarm. Pravijo, da so ribe hitrejši, cenejši in zanesljivejši indikator zdravja vode kot vse kemijske analize. Podobno je s čebelami. Tudi čebele hitro pokažejo, če je v naravi kaj narobe. Poginejo. In znaten delež pri tem imajo pesticidi; zagotovo največ insekticidi. Pa tudi številni drugi -cidi; akaricidi, fungicidi, herbicidi, limacidi in rodenticidi najbrž niso povsem nedolžni. Sicer smo jih zavili v celofan in okrasili z lepo pentljo, se pravi preimenovali v škropiva, v sredstva za zašči- KAŠE-ODKRIVANJE TOPLE VODE? Počasi, a vztrajno se povečuje ponudba in prodaja raznovrstnih kaš. Gre za cela žitna zrna, ki so jim odstranjene le pleve. Kaše iz krušnih žit še obrusijo injim stem odstranijo kalčke, da imajo daljši rok trajanja. Pogosto jih najdemo na policah z dietnimi živili. Starejši ljudje bi rekli, da odkrivamo toplo vodo. Ob tem so namreč oni »gorzrastli«. Poskusimo kaše tudi mi. Pirino, ovseno in ječmenovo predhodno namočimo v vodo in skuhamo. Krajši čas namakanja in termične obdelave uniči manj hranilnih snovi. Uporabimo jih to rastlin ali v fitofarmacevtska sredstva. Skupnojimjeto,da so večinoma sintetično narejeni strupi, ki imajo veliko sposobnost akumulacije in koncentracije v organizmu. Skratka (po Komatu) ubijalci življenja. Čebelarji pravijo, da je narejena velika ekonomska škoda. Pri tem pa je treba vedeti, da pomeni neposredni dohodek od medu in drugih čebelarskih izdelkov le manjši del dohodka čebelarstva k narodnem gospodarstvu. Čebele oprašijo večino sadnega drevja, oljaric in zelenjave. Zato se mije zdela smešna izjava, ko se je nekdo spraševal: »Koliko pa čebelarji plačajo kmetom, ker lahko čebele nabirajo med na poljih in v sadovnjakih?« Pa bi moralo biti ravno nasprotno. Če bodo izginile čebele, nam ostanejo samo še čmrlji. In ko bodo izginili še ti? Spoštovani bralec, ko so se začele vrstiti novice o množičnih pomorih čebel, sem se spomnil filmske klasike Sydneya Pollacka Tudi konje ubijajo, mar ne? Film govori o tem, da so ljudje za denar pripravljeni narediti vse. Kar ponavadi vodi samo v prepad in propad. In tako tudi mi za evro več zastrupljamo naravo, svojo okolico, svoje bližnje in sebe. Do kdaj še? Poznavalci pravijo, da so čmrlji odpornejši od čebel. Ljudje pa smo tako ali tako najbolj odporna vrsta. Vas pozdravlja vaš Zeleni Franček! lahko za juhe, glavne jedi ter solate. Proseno in ajdovo kašo le oplaknemo s hladno vodo in par minut kuhamo vslanem kropu. Zrna vsake kaše naj bodo še čvrsta, saj to koristi našim zobem in prebavi. Prosena, ajdova in ječmenova kaša so zlasti pomembna živila za ljudi, ki imajo celiakijo, ker ne vsebujejo beljakovin lepka. Ko vemo, kako zelo kaše zaradi bogate vsebnosti vlaknin, vitaminov in mineralov koristijo naši prebavi in presnovi, takoj pol manj "pikajo". Kašam za zajtrk ali drugi obrok z visoko hranilno vrednostjo dodamo sveže sadje, oreške, jogurt, mleko, Kaše in kosmi« - vir vlaknin, vitaminov in mineralov nikakor pa ne sladkorja ali umetnih sladil. Za malico, kosilo ali večerjo lahko dodamo surovo ali na hitro termično obdelano zelenjavo ter meso, gobe, sir, jajca, stročnice. Kaše so ustrezna manj predelana zamenjava za riž, testenine ali krompir. S kasarni pripravimo okusne narastke. KOSMIČI - IDEALNI ZA ZAJTRK! Naša pozornost je namenjena izključno kosmičem, pripravljenim iz celih, še vidnih žitnih zrn. Ovseni, ječmenovi, pšenični, pirini, rženi kosmiči so najboljša osnova za zdrav zajtrk. S pomočjo kosmičnika lahko sami pripravimo sveže kosmiče. Žitna zrna, npr. oves, poškropimo z vodo, premešamo, čez 15 minutjih s kosmičnikom sploščimo v sveže kosmiče. Dodamo jim sveže narezano jabolko ali drugo sadje, navadni jogurt, lahko pa tudi suho sadje in oreške. Glavni adutteh kosmičevje velika vsebnost vlaknin in majhna stopnja predelave. Vlaknine skrbijo za dobro prebavo in čiščenje telesa ter postopno prehajanje glukoze v kri, zato so kosmiči natanko tisto, kar potrebujemo za uspešen začetek dneva. Vsebujejo energijske hranilne snovi, v ovojnicah žitnih zrn so vitamini B skupine in minerali, neoksidirane maščobe vsebujejo vitamin E, s sadjem, oreški in jogurtom pa dobimo še ostale vitamine, rudnine, pomembne maščobne kisline in nekaj beljakovin. S takim zajtrkom bomo našemu zjutraj spočitemu in lačnemu telesu dali potrebno kvalitetno gorivo za zagon in dobro izgorevanje skozi ves dan. Vsi vemo, da moramo avto zagnati in da brez nafte ne gre, ne glede na to, ali se peljemo sto metrov ali sto kilometrov, veliko ljudi pa ves dopoldan »vozi svoj organizem brez goriva«. To, daje večina muslijev s prodajnih polic siajenih, je naš glavni argument proti pripravljenim kosmičem. Naravna in umetna sladila vodijo naše telo v odvisnost, hormonsko neravnovesje, slabšajo izkoristek pomembnih hranilnih snovi in tako uničujejo naše zdravje. Pot od vil do vilic naj bo čim krajša, se strinjajo tudi slovenski vladni uradi za zdravo prehrano, vse ostalo je v naših rokah. In glavah! RECEPT Ovsena kaša skuhana na posnetem mleku je izvrsten hranljiv zajtrk. Dodatno jo obogatimo s posušenim sadjem in sezamovimi semeni, ki vsebujejo veliko železa in magnezija. Če uporabimo ovseno kašo, bo jed gosta in groba. Če hočemo bolj gladko kašo, uporabimo ovsene kosmiče. SESTAVINE - 50 g ovsene kaše - 450 ml posnetega mleka - 75 g sesekljanega mešanega posušenega sadja - 30 mi / 2 žlici praženih sezamovih semen PRIPRAVA 1 ) Kosmiče in sesekljano posušeno sadje stresemo v teflonsko kozico in prilijemo mleko. 2) Zavremo, znižamo temperaturo in počasi kuhamo 3 minute. Občasno pomešamo. Naložimo v posodice, posujemo s sezamovim semenom in ponudimo. PRAVILNA UPORABA KLIMATSKE NAPRAVE Naj klima poskrbi za dobro počutje in ne za prehlad Topli dnevi so tu, vsaj v avtomobilu. Notranjost jeklenih konjičkov se lepo pregreje, ko stojijo na soncu. Vsem tem težavam nasproti se postavlja klimatska naprava, katera uporaba je kljub avtomatiki zahtevna, če želimo ostati brez prehlada ali vnetih oči. Klimatska naprava v sodobnem času ne predstavlja več luksuza. V skorajda vsakem avtomobilu si jo je mogoče omisliti za doplačilo, novi modeli pa jo tako ali tako nudijo že vgrajeno. Nakup avtomobila brez klimatske naprave je stran vržen denar, kajti takšen avtomobil bo čez štiri ali pet let skorajda nemogoče prodati. Prišli smo v čase, koje klimatska naprava postala pač del opreme našega avtomobila. Tem bolje, če je le-ta popolnoma avtomatska, sprejemljiva je tudi polavtomatska, medtem ko ročne ne priporočam. Ne daje problem v sami ročni klimatski napravi, temveč v tem, da je večina uporabnikov ne zna pravilno uporabljati. Klimatska naprava zahteva tudi vzdrževanje, čeprav je včasih rečeno, da temu ni tako. Na servisu jo naj redno pregledajo in po potrebi napolnijo s plinom, saj lahko drugače pride do poškodb. Pomembno je pravilno ohlajanje avtomobila. Če je le možno, ga pustimo v senci. Če je pregret, ga najprej dobro prezračimo. Odprimo vsa okna. Ko vklopimo klimatsko napravo, zaprimo dotok zraka, saj tako zrak hladi sam sebe in klima ne vleče zunanjega vročega zraka. Ko dosežemo želeno temperaturo, pre- pustimo zadevo avtomatiki. Pri ročnih napravah, pa pustimo, da se zmeša zraven topel zrak in zmanjša- jmo delovanje ventilatorja. Bodimo posebno pozorni na zadnje sopotnike, če so to otroci, pa toliko bolj. Kajti zadaj lahko prav hina- vsko pihlja v njihove nežne glav'ce in bodo kmalu vsi prehlajeni in bolni. Dajte svojo glavo na njihovo mesto in preverite, če stranske šobe ne pihajo ravno v malčke. Kljub vsem negativnim točkam klima pripomore k boljšemu počutju in posledično k večji varnosti v prometu. Pravilna uporaba klimatske naprave zahteva kar nekaj znanja. Naj vam hladen zrak nikdar ne piha direktno v telo! To je programiran prehlad, glavobol ali revma. Pihanja ne smemo čutiti. To ne pomeni, da zapremo vse šobe, saj potem ni hlajenja, le usmeriti jih je potrebno pravilno. Temperatura delovanja ne sme biti nižja za več kot 7 °C glede na zunanjo temperaturo, drugače organizem doživi šok. Kaže se v tem, da pri izstopu iz avta postanete popolnoma prepoteni. Skratka, klima je tu in naučimo se jo pravilno uporabljati. Igor Pečnik WWW. KNJIŽNICA MOZIRJE Na ogled so postavljene stare trške listine Publicist in zbiratelj zgodovinskega gradiva Aleksander Videčnik je zbranim predstavil obe zbirki (foto: Tatiana Golob) Ob svetovnem dnevu muzejev, ki smo ga beležili 18. maja, je Knjižnica Mozirje v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani in v Muzejski zbirki Aleksandra Videčnika pripravila dan odprtih vrat. Krajani, ki so si zbirki ogledali v velikem številu, so bili deležni brezplačnega vodstva po obeh zbirkah, zvečer pa je sledila predstavitev razstave Stare trške listine, po kateri je zbrane vodil Aleksander Videčnik. Razstava, ki se bo dopolnjevala in delno spreminjala, saj bo na ogled še v mesecu juniju, vsebuje številne zanimive listine oziroma njihove kopije iz življenja tržanov Mozirja v času fevdalizma. Gre za listine, kijih publicist in zbiratelj zgodovinskega gradiva Aleksander Videčnik ter Matija Blagojevič,animatorvomen- jenih zbirkah, zbirata za namen izdaje monografije o Mozirju. Med drugimi je Aleksander Videčnik predstavil listino nadvojvode Karla V. o podaljšanju trških pravic in listino o podelitvi grba kraju Mozirje iz leta 1581; seznam imetnikov davčnih knjižic v obdobju 1800-1819; Predstavitev zanimivih listin, ki pripovedujejo o življenju prednikov današnjih Mozirjanov, Aleksander Videčnik pripravlja tudi danes, v petek, 30. maja, ob 18. uri. seznam davčnih obveznikov trga Mozirje; osebne davke tržanov in pristojbine zasebnih mitnic. Iz omenjenih listin je moč razbrati njihov velik pomen za življenje tržanov v času fevdalizma, ko je Mozirje uživalo status svobodnega trga in ni bilo podložno nobeni zemljiški gospoščini. Tatiana Golob DRUŠTVO ZA VZGOJO IN VARSTVO PTIC KALIN MOZIRJE Člani društva za varslvo in vzgojo ptic Kalin Mozirje, ki združuje ljubitelje ptic iz vse Zgornje Savinjske doline, so na nedavno minulem občnem zboru pregledali svoje delovanje. Ker je bil to jubilejni dogodek, seje predsednik Srečko Gostečnik v svojem poročilu ozrl na trideset minulih let, zadali pa so si tudi obsežen delovni načrt za letos. Na ustanovni skupščini 19.2.1977 seje zbralo dvanajst pobudnikov. Od ustanovnih članov so v društvu še vedno Srečko Gostečnik, Miro Celin-šek in Ferdo Remic. Začetek delovan-jaje bil težak, saj ni bilo niti inventarja niti bivalnega prostora, ki bi služil za sestanke. Že na prvem srečanju so se odločili za nakup 100 razstavnih kletk, kar jim je ob pomoči sponzorjev tudi uspelo in kletke še vedno služijo svojemu namenu. Kmalu so začeli z razstavami ptic. »Kasneje pa je bila dana pobuda, da si zgradimo svojo hiško v Gaju. Beseda izrečena, hiška zgrajena,«je v poročilu povedal predsednik. Seveda tako hitro ni šlo. Potrebno je bilo veliko naporov in prostovoljnega dela, da so v parku cvetja postavili Ljubotov dom, kjer ima društvo sedež še sedaj. Tam so tudi voljere, v njih je obiskovalcem na ogled več vrst ptic. Tako je ponudba gaja bolj celovita in pestra. Z razstavami ptic člani sodelujejo tudi zostalimi društvi. Sodelovali so na lovski razstavi v Gornjem Gradu, na Flosarskem balu na Ljubnem in na sadjarsko čebelarski razstavi v Mozirju. V preteklosti so za svoje ptice na preglednih razstavah prejemali visoka državna odlikovanja in priznanja, a se jih že dve leti ne udeležujejo več, sajjim tega ne dopuščajo omejena sredstva. Njihova dejavnost je posvečena tudi zunanjim pticam. Tako so v letu 2006 naredili približno sto gnezdilnic in krmilnic. Razdelili sojih med sponzorje in člane društva, da čim bolje služijo svojemu namenu. Za letos so v načrt zapisali, da bodo zamenjali kritino na dveh volje-rah, prebarvali objekte, priredili razstavo ptic in strokovno predavanje, saj izobraževanju namenjajo posebno pozornost. Udeležili pa se bodo tudi ocenjevanja razstavnih ptic. Vsa ta dejavnost je seveda predvsem odvisna od sredstev, kijih ni vedno dovolj, saj se društvo financira predvsem iz sredstev članarine, nekaj pa iz občinskega proračuna in sponzorskih donacij. Marija Lebar za dobrobit ptic Prebivalci Zgornje Savinjske doline BIMO VAS V LOGARSKO DÖLIN0 Tetne nalepke^l^top/ Logarsko dolino za osebne avtomobile lahko mugodni ceni dveh dnevnih kart dobite na naslednjih prodajnih mestih: ’ IUMPT ' ~~ , - TIC Logarska dolina - vstopna točka v Logarsko dolino - Občina Luče p? Zavod ^pyinja,Jjubno -Kamp Menina, Varpolje - Muzej Vrbovec, Nazarje Milili1 **" llfmlppld öädvpffft ugii a bencinskih servisih. felmSeuffibtetppnine prispevate k ohranjanju li^iinsKegamarka Logarska dolina. Za informacije pokličite 041 467 122 Logarska dolina d.o.o. Rezultati dela bodo predstavljeni na koncertu Zaigraj frajtonar'ca Harmonikarski orkester Primoža Zvira njihov vodja motivira z nastopi na različnih prireditvah (foto: Marija Šukalo) Da ga privlači glasba in zvok harmonike, je mladi Zgornjesavinjčan Primož Zvir spoznal v družinskem krogu, saj so bili vsi strici vešči igranja na klavirsko harmoniko. Željo po resnem igranju in učenju na »frajtonarico« pa mu je spodbudil stric Jože, ki je zvok klavirke zamenjal za frajtonarico. Prvič je meh svoje harmonike Primož raztegnil pred skoraj desetletjem in pol ter začel resno in nadobudno opazovati, poslušati in posnemati prvega učitelja harmonike Darka Atelška. Že po treh letih trdega dela so prišli vidnejši rezultati. Poznejeje Primožznanje in prsno tehniko nadgradil pri Robertu Goterju in za svoje igranje prejel različne nagrade. Mednje vsekakor sodijo bronasta, srebrna in zlata plaketa na finalnih tekmovanjih Zlata harmonika na Ljubečni. Pred tre- Primož z ansamblom Die Jauntaler nastopa na številnih velikih koncertih in festivalih (foto: Marija Šukalo) jim igranjem prepričal širno občinstvo tako v Sloveniji kot tudi na tujem. Dodanesjestem ansamblom nastopal na številnih velikih kon- Učenci lahko postanejo člani orkestra in z njim nastopijo na raznih prireditvah. Članstvo v orkestru, kije doseglo številko 40, pravi Primož, motivira k učenju tako tiste, ki se v svet glasbe podajajo preko igre, kot tiste v zrelih letih, saj se predstavijo javnosti na festivalih in različnih prireditvah. Marljivi mladi glasbeniki pod vodstvom Primoža Zvira so uspeli pripraviti tudi prve studijske posnetke. Vsako leto ob zaključku šolskega leta Harmonikarski orkester Primoža Zvira priredi koncert, na katerem pokažejo osvojeno znanje Letos bo Harmonikarski orkester Primoža Zvira ljubitelje narodno zabavne glasbe zabaval 20. junija v nazorski športni dvorani. Na 3. Primoževem koncertu pod naslovom Zaigraj frajtonar'ca bodo nastopili tudi Alpski kvintet, Harmonikarski orkester iz Celovca, ansambel Golte, Robert Goter, ansambel Zapeljivke, Folklorna skupina Krmaniš, Die Jauntaler, Happy band in številni drugi. Za dobro voljo in smeh bo poskrbel moderator programa Franci Podbrežnik. Med obiskovalci bo tudi profesor Zoran Lupine, ki Primožu večkrat svetuje in ga spodbuja na njegovi poti. in povabijo tudi druge glasbenike. V zadnjem času Primož svoj prosti čas posveča tudi dirkanju v kartingu na avstrijskih stezah in dosega vidnejše rezultate. A če bi moral izbirati med dirkanjem in glasbo, tako Primož, se ve, kaj bi izbral - frajtonarico in narodne viže. Marija Šukalo GLASBENIK PRIMOŽ ZVIR IZ ŠENTJANŽA ZNANJE PRENAŠA NA UČENCE mi leti se je pomeril tudi na svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki v Avstriji in zasedel odlično četrto mesto. Lani v Italiji je svoj nastop na svetovnem prvenstvu opravil tako dovršeno, da sije prislužil tretje mesto. Savinjski muzikantje je bil prvi ansambel, ki se mu je Primož pridružil pred osmimi leti. Kot petčlanska zasedba so izdali zgoščenko z naslovom Tam je najlepše. Tri leta kasneje je na avdiciji avstrijske zasedbe Die Jauntaler s svo- certih in festivalih, kjer gaje poslušalo tudi več kot 15 tisoč ljubiteljev narodnozabavne glasbe. Svojo glasbo so Avstrijci in Zgornjesavinjčan v letu 2006 ponesli tudi čez Atlantikv Las Vegas. Letos se bodo podali na turnejo na Nizozemsko, drugo leto pa bodo razveseljevali v Dubaju. Danes svoje znanje mladi glasbenik prenaša na učence. Pouk poteka v osnovnih šolah v Zgornjem Dupleku, Gornjem Gradu, Kidričevem in na Ljubnem ob Savinji. Dnevno spremljajte POSLOVNE PARTNERJE On-line novi finančni podatki za vsa slavenska podjetja. Za samo 1,Q3€*+ ddv na dan. Za naročilo pokličite Ol 6E OE 701 ali pišite na info@bonitete.si * Naročnina je letna in znaša 375 €+ DDV. Bimane d.o.o. Lonec v strminah Lučke Bele Koje Bog delil lepoto po slovenski deželi, seje s posebno darežljivostjo ozrl preko Podvolovljeka in se s pogledom ustavil v ledeniškem kotu Lučke Bele, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Ozka dolinica s strmimi bregovi, desno prepadni Skaka-lojca in Kipršnica, levo nič slabši Žagarski Vrh, nikoli ista voda se poskuša brezuspešno umiriti v globočini skalnate posode. Koliko lepote si naloži človek v kratkem, vendar na trenutke predolgem življenju. Dan se je mukoma premaknil z razgretih pečin in puščal sledove v izpranem skalovju. Dolga velikanu, kije na starodavni planini Stare stale pasel konje in krave ter živel z dolinskimi staroselci v božjem miru. Spokojno je veliki mož zajemal vodo v svoj kamniti lonček, iz katerega je črpal svojo moč in dobroto, napajal sebe in živino terz rokami objemal vrhove okoliških gora tako zavzeto, da se mu je dragoceni lonček izmuznil in se odkotalil v dolino Lučke Bele. Še danesje tam. Strt od bolečine, seje velikan pogreznil vase in njegove solze so rodile Vodotočnik - edino pravo jezero v Kamniško-Savinjskih Alpah. Savinjčan Kjer se struga Lučke Bele zapre, je nekaj metrov široka kotanja, z visokim in ozkim sprednjim skalnim robom, polna vode (foto: EMS) Bukovec in Jerohi. Tam visoko sredi divje prvobitnosti sije našel zatočišče sokol selec, edino znano v Sloveniji. Gozdna cesta je zaorala rano po obrazu lepotice in skalila božji mir. Temena skal so pordela v soncu. Iz vsakega koščka prelestne gorske zemlje diha veličastje. Toliko neme lepote in božjega miruje v njem. Pokrižal bi se in poklonil svojemu Stvarniku besedo v zahvalo, čeprav preslabotno in premajhno, da bi zajel dejanski pomen doživetega. Komaj nekaj minut od ceste, kjer se struga Lučke Bele zoži v strmino gladkega skalovja, se skriva Lonec. Nekaj metrov široka in slaba dva metra globoka kotanja z visokim in ozkim sprednjim skalnim robom polna vode, ki odteka samo zato, da daje prostor novi kristalno bistri studenčnici izpod savinjskih gorskih očakov. Stalno in brez nehanja, povsem enaka, vendar senca je prepolovila vodo v Loncu, kakor bi jo hotela ločiti na dve polovici. V eni se je zrcalil odsev gozda nad njim, iz druge seje vžigala gavina, kakor bi podzemni hudobci želeli potisniti na plan zemljino drobovje. Kadar se bo to v resnici zgodilo, bo za hip utihnil sveti mir gora, da bi v naslednjem trenutku razkril svetu davno pozabljene skrivnosti in legende. Morda bo iz v kot strmih sten vpetega Lonca bruhnila zgodba o ______ asDemm talentom in varni hiši Velenje. irUĆMP Za vas bodo nastopili: simfonični orkester pod vodstvom mag. Nikolaja Žličarja, ipranistka Gordana Hleb in harfistka Katja Stanar. Dom kulture Velenje, nedelja, i. junija 2oo8, ob 20. uri. Festival Velenje simcr Potrebujete nova okna, vrata, senčila,...? Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 ((C» 080 10 27) www.simer.si Zahtevajte brezplačen katalog 03/700 15 03 trgovina in proizvodnja Hidravlični cepilniki drv LANCMAN - 7, 8, 10, 13, S16, 17, S21, 22, 28H - ležeči ali pokončni - na električni ali kardanski pogon ali profesionalno uporabo Krožne žage za drva - na električni ali kardanski pogon - velikosti: 450/600/700 mm VRTEC MOZIRJE S (opitem po gaju Mozirski gaj se vsako pomlad razcveti v vseh svojih pisanih barvah, tako smo tudi letos strokovne delavke Vrtca Mozirja že tretjič organizirale in pripravile likovno kolonijo. Naš namen je bil, da otroci doživljajo, spoznavajo, uživajo in ustvarjajo v likovni umetnosti. Otroci so motive iz gaja prenesli na papir v različnih likovnih tehnikah (foto: Janez Sedovšek) Odposlale smo vabila v vrtce celjske regije, nanj se je odzvalo osem vrtcev: Vrtec Tončke Čečeve (iz Celja), Nazarje, Gornji Grad, Vojnik, Laško, Vrtec Anice Černejeve (iz Celja) in Vrtec Mozirje (enoti Mozirje in Rečica). Skupno število sodelujočih je bilo 28 otrok, starejših od štirih let in 14 mentoric. Vsi prijavljeni smo se 10. maja zbrali pred vhodom v gaj, kjer nas je najprej pozdravila gospa ravnateljica Ana Nuša Rebernik. Sledil je ogled gaja ter ogled različnih likovnih tehnik in motivov. Otroci so skupaj z mentorji lahko Izbirali med naslednjimi likovnimi tehnikami: slikanje s tempera barvami (motiv - cvetoča gredica), risanje in slikanje z barvnimi kredami (motiv-cerkev), slikanje z akvareli (motiv - jez), risanje z ogljem (motiv - mlin), praskanka v jajčno emulzijo (motiv - kozolec). Po končanem ustvarjanju so se vsi otroci in mentorji zbrali pri ribiškem domu, kjer so se okrepčali z malico in napitkom ter si ogledali lutkovno igrico Vse bo moje, ki sojo zaigrale strokovne delavke Vrtca Mozirje. Nato so vsi otroci in mentorice prejeli priznanja za sodelovanje na likovni koloniji. Nastala otroška likovna dela bodo razstavljena v galeriji v Mozirju, kjer sijih bo mogoče ogledati od 2. do 7. junija. Vsem sodelujočim in vsem donatorjem, ki so nam omogočili izvedbo prireditve, se zahvaljujemo za sodelovanje in se polni prijetnih vtisov že veselimo prihodnjega snidenja. Stanka Blažič Ideja, kam odvreči odpadke po pospravljanju doma ali med drugim tudi na pokopališču, je pri dovolj »ozaveščenih« ljudeh povsem enostavna. V gozdu je največ prostora za raznovrstne odpadke. Četudi se betonski okvir groba pri tovrstnem odvozu odpadkov po nesreči na žalost postavi pokonci in se ne skrije v varnem zavetju naravnega okolja. Franjo Atelšek OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Zlati drugošolci Ekipa drugih razredov Osnovne šole Ljubno ob Savinji seje sprva v Novem mestu uvrstila v finale ŠKL Med dvema ognjema, tu pa so mladi ljubenski tekmovalci pokazali izjemno borbenost in zasedli prvo mesto v kategoriji 1-2. razredov. Sodelovanje v ŠKL prinaša dokaj velik finančni strošek, zato se šole redkeje odločajo za participacijo. Iz ljubenske osnovne šole so na tekmovanje poslali najmlajšo ekipo, ki ne predstavlja prevelikega stroškovnega bremena. Sodelovanje se jim je letos obrestovalo, saj so v ljubljanskem finalu »zadeli« največ nasprotnikov in tako premagali vse sodelujoče ekipe. ArtPuk Zlati drugošolci OŠ Ljubno ob Savinji s pedagoškimi sodelavci in mentorji (foto: ArtPuk) ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Srečanje starejših, bolnih in invalidnih župljanov Na binkoštno nedeljo je bilo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mozirju tradicionalno srečanje starejših, bolnih in invalidnih sedanjih in bivših župljanov. Pri organizaciji srečanja sodelujejo člani župnijske Karitas in skupine za dobrodelnost pri župnijskem svetu. Ti poskrbijo tudi za potrebne avto- mobilske prevoze in pogostitev udeležencev. Udeleženci so najprej prisostvovali mašni daritvi, ki jo je opravil župnik Sandi Koren. Ta se je v nagovoru posebej dotaknil razmišljanja o smislu trpljenja in žrtvovanju. Srečanje zdravih in bolnih je pomemben dogodek za oboje. Bolni se zavedo, da niso sami v svojem trpljenju, da nekdo čuti z njimi, zdravi pa vsaj za nekaj časa bolj cenijo svoje zdravje. Plemenitost njihovega dela pa jih duhovno dviguje. Po maši je sledilo še družabno srečanje, ki so se ga vsi udeleženci zelo veselili. To je priložnost, da se tisti, ki so morda vdomovih za ostarele ali so se odselili izfare, srečajo s svojimi sosedi in sokrajani pa tudi sotrpini, da izmenjajo novice, izkušnje ali pa poklepetajo kar tako. Marija Lebar Starejši, bolni in invalidni župijani iz Mozirja so imeli srečanje na binkoštno nedeljo (foto: Alenka Brezovnik) FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN NAZARJE Trdnost zakona je temelj starševstva V soboto, 31. maja, ob 16.30 uri bo v dvorani frančiškanskega samostana Nazarje predavanje Trdnost zakona je temelj starševstva. O tej temi bo spregovorila sestra Veronika Verbič, družinska terapevtka iz Družinskega centra Mir. Predavanje, ki je brezplačno, organizira zakonska skupina iz Šmartnega ob Dreti v sodelovanju z nazorskim frančiškanskim samostanom in župnijami Zgornje Savinjske doline. Sestra Veronika Verbič je socialna pedagoginja, ki se že vrsto let ukvar- ja s svetovanjem na področju družine. Tri leta je tudi vodja mariborskega družinskega centra. Med svojim delom seje srečevala s številnimi problemi odraščajoče mladine. Srečanje so si organizatorji zamislili kot druženje vseh članov družin, saj bodo poskrbeli za varstvo in animacijo najmlajših ter tako njihovim staršem omogočili tudi sprostitev v družabnem delu, ki bo sledil po predavanju. Snidenje bodo zaključili z mašo ob 19. uri. Marija Sukalo VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA, OBMOČNA ENOTA MOZIRJE Dva najboljša na državne igre Deset varovancev Varstveno delovnega centra SAŠA, območne enote Mozirje seje 14. maja udeležilo 15. regijskih iger SOS celjsko koroške regije v Ravnah na Koroškem, kjer so se varovanci - tekmovalci pomerili v atletiki. Intenzivne priprave in treningi, tudi skupni treningi vseh enot VDC SAŠA, so botrovali zelo uspešnim rezultatom, domov so odnesli tri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji. Dva najboljša tekmovalca sta se uvrstila tudi na državne igre SOS, ki bodo potekale prihodnji mesec v Ljubljani. »Nihče nima tako hude srčne napake, da ne bi mogel teči, nihče nima tako hude epilepsije, da ne bi plaval. Vsi ljudje se morajo gibati, njihova aktivnost pa mora biti strokovno vodena,« so besede predsednika Društva specialne olimpijade Slovenije Marijana Lačna in hkrati glavno vodilo Specialne olimpijade Slovenije SOS, kjer se osebe z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju v enakopravnem športnem boju pomerijo s sebi enakimi. »Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Rezultat te ideje je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija teh oseb,« je povedala Judita Podkrižnik, vodja VDC SAŠA OE Mozirje, in doda- ---"-s 20 la, da se bosta varovanca, ki sta se uvrstila na državne igre, pomerila v programu MATP. To je program, ki so ga razvili za osebe s težjimi in najtežjimi motnjami v duševnem razvoju, kot do- datek svojemu rednemu programu. Varovanca se bosta v izbranih disciplinah pomerila 31. maja v Ponikvi pri Šentjurju. Tatiana Golob Za jesenski čas varovanci iz mozirske enote VDC SAŠA načrtujejo še nadaljnje udeležbe na razpisanih tekmovalnih turnirjih KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE NA TURNIRJU V BOSNI IN HERCEGOVINI Prijateljske vezi se ohranjajo Člani nazorskega košarkarskega kluba so 10. maja znova sodelovali na memorialnem turnirju Amir Jupić - Pidžama - Odžak2008v Bosni in Hercegovini. Poskus obraniti prehodni pokal, ki so ga osvojili lansko leto, se nazorskim košarkarjem ni posrečil. Še pod vplivom sedemurne vožnje in gostoljubnega sprejema so na turnirju štirih ekip v dopoldanski tekmi klonili proti domačinom, nato pa popoldne še proti ekipi UKK Student iz Tuzle. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen branilec Almir Hasandič, kije poleg tega, daje bil najbolj zaslužen za zmago domačinov na turnirju, zmagal tudi na tekmovanju v zabijanju žoge v obroč. Pokale so prejeli tudi zmagovalec v metanju trojk, najboljši strelec turnirja in najboljši igralec turnirja. Le-tegaje predvsem za odlično igro na tekmi proti Studentu prejel igralec KK Nazarje Boris Kovačič. Do mesta Odžak je 45 minut vožnje z avtobusom protijugovzhodu od mejnega prehoda na Savi vSIa-vonskem oziroma Bosanskem Brodu. Leži v tako imenovanem »srbskem koridorju«, ki je v času vojne v letih 1992 do 1996 predstavljal povezavo med zahodnim in vzhodnim delom Republike Srpske. Prebivalci so bili takrat pregnani ali so se umaknili sami, na svoje domove pa so se pričeli vračati leta 1996 in poprijeli za delo pri odpravi sledov vojne. V občini Odžak s približno 16 tisoč prebivalci je po pripovedovanju naših gostiteljev struktura prebivalstva v grobem sledeča: 60 % Hrvatov, 20 % Bošnjakov in 20 % Srbov, s tem da na podeželju živijo le Hrvati in Srbi. Športniki, v največji meri košarkarji, so bili tisti, ki so s konkretnimi potezami iz športa med prvimi začeli z odpravljanjem posledic, nastalih v vojni. Sicer so bili objekti v mestu takrat v nikakršnem stanju, pa vendar... Prvi turnirje bil leta 1998 odigran še med domačimi košarkarji na prostem v tako imenovanem streetballu, naslednje leto všolski telovadnici pa so že prvič med drugimi nastopili košarkarji iz Nazarij in zasedli drugo mesto. Turnirje postal tradicionalen. Letošnji je bil odigran v novozgrajeni športni dvorani, ki premore tribune za 800 gledalcev in odgovarja vsem kriterijem za sodelovanje v evropski odbojkarski ligi prvakov. Tudi odbojka je namreč zelo razvita vtem mestu. Tokratni obisk v Odžaku je bil namenjen tudi nadgradnji stikov, ki obstajajo že več kot celo desetletje. Zaključek pogovorov s predstavniki Košarkarskega kluba Odžakje mogoče strniti tako, da se bodo v prihodnje stiki razvijali v dveh smereh. Na športnem področju v obliki izmeničnih povabil na turnirje ali tekme, predvsem pa je potrebno ohraniti številne prijateljskih vezi, ki so nastale na košarkarskem igrišču in posebej v druženju po tekmah. Danes v Odžaku na zunaj ni več videti in čutiti posledic vojne. Vzdušje in gostoljubje, ki smo ju doživeli, je težko opisati. Toje treba enostavno doživeti. Vso to dobroto, prisrčnost in priljubljenost, ki jo uživajo košarkarji iz Nazarij, je težko povrniti. Utrinek, ki opisuje, kako široko zna biti bosansko srce: Mustafa Jupić, profesor na srednji strojni šoli in bivši igralec KK Odžakje trener kluba ter brat v vojni padlega Amirja, v čigar spomin se odvija košarkarski turnir. Na večerni podelitvi pokalov in priznanj je srčna slabost obšla njunega očeta, kije Rezultati: Odžak : Nazarje 89:77, Vitez : Student 88:82, za 3. mesto: Student : Nazarje 87:76, za 1. mesto: Odžak: Vitez 81:70. kmalu zatem umrl. Mustafoje naslednje dopoldne obiskala delegacija KK Nazarje in KK Odžak na njegovem domu in mu izrekla sožalje. Pa vendar seje kljub temu že čez uro in pol še tudi sam prišel k avtobusu poslovit od vseh nazorskih košarkarjev. Tomaž Križnik POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU Sara Rose v finalu Sara Rose je z uvrstitvijo v finale državnega prvenstva v namiznem tenisu dosegla doslej največji uspeh (foto: Rajko Rudnik) Na polfinalnem tekmovanju za državno prvenstvo, ki sta ga v velenjski Rdeči dvorani organizirala OŠ Blaža Arniča iz Luč in NTK Tempo iz Velenja, seje v šestih skupinah pomerilo 50 najboljših tekmovalcev iz vzhodne Slovenije. Med njimi sta nastopila tudi Nace Selišnik in Sara Rose iz Luč, ki je z uvrstitvijo v finale državnega prvenstva gotovo največje presenečenje polfinalnih bojev. »Gre za največji uspeh katerega od tekmovalcev iz lučke osnovne šole,« ni skrival navdušenja športni pedagog Rajko Rudnik. »Sara je igrala odlično in v odločilnem srečanju za uvrstitev v veliki finale premagala Kristino Redenšek iz OŠ Leskovec, zmagovalko četrtfinalnega obračuna v Lučah, ter se ji tako oddolžila za edini poraz na takratnem turnirju. Zelo dobro seje upirala tudi igralkam iz Maribora in Prekmurja, ki trenirajo v klubih ter na koncu s štirimi zmagami in tremi porazi zasluženo osvojila 4. mesto, ki še vodi v finale tega tekmovanja. S tem rezultatom se je Sara uvrstila med osem najboljših igralk v Sloveniji, kar je izjemen dosežek,« dodaja Rudnik. Nace Selišnik je med mlajšimi dečki pokazal solidno igro, začel z dvema zmagama in na koncu osvojil 6. mesto, kar ga uvršča med 12. in 16. mestom v državi. Savinjčan Predstavniki KK Nazarje na turnirju v Odžaku: (stojijo od leve) Tomaž Križnik, Matej Kramer, Nejc Gelb, Andrej Pečovnik, Matija Zakrajšek, Jože Goltnik, Matej Purnat, Jure Ugovšek, Marko Finkšt, (čepijo od leve) Filip Blatnik, Primož Jelšnik, Peter Dobovičnik, Boris Kovačič, Marko Janko (foto: KK Odžak) Sport, Crna kronika -------------------------------------------------------------------------------------------------y ROKOMETNI KLUB NAZARJE w Se vedno v samem slovenskem vrhu V Ljubljani v dvorani na Galjevici se je sredi maja odvijal finalni rokometni turnir mlajših deklic starostne kategorije 1995 in mlajše. Za naslov državnih prvakinj so se poleg lanskoletnih podpr-vakinj RK Nazarje potegovale tudi DRŠ Inna Dolgun in ŠD Maestral Tintter transport. Za članicami nazorskega rokometnega kluba je uspešna sezona, v kateri so posegle v sam vrh slovenskega rokometa. Ob zaključku sezone, v kateri so trdo delale na številnih treningih, so si predzadnjo soboto v maju privoščile sprostitev in družabno srečanje. Piknik s starši in podporniki nazorskega rokometa so udeleženci izkoristili za družabne igre, pogovor o prihodnji sezoni terza analizo preteklega dela. Deklice sedaj čaka še šola rokometa, ki jo pripravlja žalski rokometni klub na Debelem rtiču. Pred novo sezono 2008/2009, ki jo bodo s treningi pričele v drugi polovici avgusta, pa bodo odšle na večdnevne priprave. Marija Šukalo Nazarčanke so si z odlično igro priborile tretje mesto na finalnem rokometnem turnirju mlajših deklic starostne kategorije 1995 in mlajše (foto: Marija Šukalo) Nazarčanke so se v prvi tekmi pomerile z lanskoletnim prvakom DRŠ Inna Dolgun Ljubljana. Po obetavni igri v prvem polčasu in celo vodstvu Zgornjesavinjčank s 5:3, seje polčas končal z golom prednosti za Ljubljančanke (6:5). Nato pa so v drugem delu nazorske rokometašice z odličnimi akcijami vodile izenačeno borbo vse do konca tekme, ko so Ljubljančanke premagale nazorsko vratarko ter v zadnji minuti in pol remizirale (11:11 ). V drugi tekmi so se deklice RK Nazarje pomerile z ŠD Maestral Tintter transport, ki združuje najboljše primorske rokometašice. Da so te bolje pripravljene od Zgornjesavinjčank, je bilojasno že v prvem polčasu. Primorke so namreč varovanke Janka Mikeka presenetile predvsem v obrambi in temuje bil primeren tudi rezultat 6:2. Čeprav je bila vdrugem polčasu igra Nazarčankzelo dobra,jim je za popoln preobrat zmanjkalo moči in športne sreče. Tako so Primorke zasluženo zmagale (16:11). V odločilni tekmi za prvo mesto so rokometašice z obale premagale tudi Ljubljančanke in tako postale državne prvakinje. Nazarčanke so kljub temu, da so pristale na tretjem mestu, z odlično igro dokazale, da sodijo v sam vrh, kamor sodi tudi Deja Praznik (RK Nazarje), ki je postala najboljša vratarka srečanja. Po besedah predsednika nazorskega rokometnega kluba Andreja Ocvirka so se na zaključni turnir res uvrstile najboljše slovenske deklice; kajti prav vse tekme so bile izredno zanimive in izenačene. Gledalci, med njimi je bilo tudi večje število nazorskih navijačev, so uživali ob pogledu na marsikatero zanimivo akcijo slovenskega podmladka. CRNA KRONIKA • PRIDRŽANJE DVEH VOZNIKOV Mozirje: 24. maja so policisti pri kontroli prometa ustavili občana, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal 1.18 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Ker je vozil pod vplivom alkohola, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Dan kasneje je bilo odrejeno pridržanje tudi zoper voznika, ki mu je alkotest pokazal 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. • PROMETNA NESREČA S TELESNIMI POŠKODBAMI Mozirje: 24. maja je ob 20.15 uri prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami na relaciji Mozirje-Nazarje. Do nesreče je prišlo žara- V* di neprilagojene hitrosti voznika osebnega avtomobila, ki je trčil v voznico drugega osebnega avtomobila. Slednja je bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, daje utrpela lahko telesno poškodbo. Zoper povzročitelja prometne nesreče, kije vozil tudi pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal 1.07 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, je bilo odrejeno pridržanje. • TATVINA KOLESA Gornji Grad: Občanu iz Gornjega grada je bilo 24. maja med 22. in 24, uro ukradeno gorsko kolo belo modre barve, Kolo je bilo parkirano pred Picerijo 902. Stem je bil oškodovan za okoli 150 evrov. K , St H Imela si pridne roke in zlato srce. Srceje tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate živijo in solze tvoj grob rosijo. ZAHVALA V 83- letu življenja je odšla od nas naša dobra žena, mama, stara mama,... Angela SEMPRIMOŽNIK (I6.IO.I925 - 20.5.2008) izVologa V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, za darovano cvetje, sveče, sv. maše in vso pomoč. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju za obiske, nasvete in pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem tistim, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri pogrebnem obredu in jo pospremili na njenem zadnjem slovesu. Žalujoči vsi njeni ?0a«®NE sronTVe Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan S. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini a Zaječalje pomladni veter, upognil bilke mladih trav. Še ptice so za trenutek onemele. Ne bo te več, so tedaj dojele. Slovo ni le bolečina, saj riše nam spomin na vztrajnost in dobroto, iz srca tihih globočin. ZAHVALA Ivanka JANKO (I6.5.1922 - 18.5.2008) iz Ljubije Iskrena hvala vsem, ki ste jo ljubili, jo spremljali, ji pomagali skozi čeri življenja in minljivosti. S hvaležnostjo Vlado in Marička z družinami V življenju le skrbi in delo si poznal, ljubezni in dobrote mnogo si nam dal. Zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal, a v srcih naših za vedno boš ostal. ZAHVALA ob izgubi našega Toneta POTOČNIKA iz Mozirja (21.1.1935 - 20.5.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, spoštovali, cenili in pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači MORANA POGREBNA SLÜZBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta in starega očeta Janeza POŽEŽNIKA iz Gornjega Grada (9.8.1926 -16.5.2008) se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam pomagali nositi težko breme slovesa. Hvaležni smo vam za vse izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Ohranili ga bomo v lepem spominu in se spominjali dogodkov, trenutkov, ur, dni in let, ki smo jih lahko delili z njim. Vsi njegovi ( 'i 23 Sem mislila, da si šel pokosit travo ... Pravilna odločitev Ljubenca vprašajo: “Če bi te prijatelji vabili na pivo, ženska pa v posteljo, za kaj bi se odločil?” “Za laško.” “Ti si trep!” “Nisem, ravnokar prihajam od ženske.” In vendar se mu vrti! “Presneta kitajska roba!” se priduša Fonza v prodajalni s šolskimi potrebščinami. “Kaj pa je narobe?” takoj prihiti prodajalka. “Poglejte samo tale globus iz Kitajske, kako postrani so ga napravili!” Dobrodelnost na delu Na pošti uslužbenka pozdravi znanca: “O, Tine, kam pa boš poslal paket?” “V Ameriko.” “Kaj pa je notri.” “Par steklenic vode.” “Tine, mislim, da v Ameriki ne potrebujejo vode. Si prepričan, da boš res to naredil?” “Dokaj.” “Vseeno jim boš poslal vodo? Komu pa?” “Nasi.” “Nasi?” “Ja, Nasi. Onim, ki raziskujejo vesolje. A nisi slišala, da so tako obupani, da že na Marsu iščejo vodo?" ampak stopite do umivalnika. Vsestranski človek Radmirčan opazuje psa od Varpoljčana, kako zvesto sledi vsakemu ukazu gospodarja. “Ti si pravi psiholog,” mu reče, “ker znaš tako dobro upravljati s psom.” “Ne, jaz sem kinolog.” “A res? A na filme se tudi spoznaš?” Vedno je kje vzrok za veselje “Zakaj si tako vesel?” oče vpraša sina. “Lojzka mi je dala dvojko.” “Še enkrat te bom vprašal -zakaj si tako vesel?” “Ker sem tako hitro opravil z njo. Brat še zdaj moleduje pri njej, jaz pa že vem, da hodi z drugim." so še vedno najboljše. Zaznavno napredovanje “Tvoje delo je iz dneva v dan boljše," pohvali mojster vajenca v steklarni. “Ares?” “Kar napihaš, še ne bo šlo v prodajo, ampak zdaj se mi vsaj že dozdeva, kaj to je.” r.........."."...~.... ." Bolje tolažba, kot obžalovanje Otroci so lahko velika opora na stara leta. Vsaj to, če so že pomagali, da ste jih tako kmalu dočakali. 1___________ 1 Slaba lokacija za posel Zapeljivka v mini krilu postopa pred gostilno. Mimo pride gospa, ki jo nahruli: “Poglej se, mlado frkljo! Namesto, da tu postopaš in zapeljuješ moške, pojdi raje v šolo!" “Sem že bila, pa je tam slab rajon. Učitelji so preveč pod nadzorom ravnateljice.” z Cvetke ih kopri e NARAVNE LEPOTE V MOZIRSKEM GAJU Jože Skornšek, mozirski vrtnar: »Gospa Katarina, tole je list ginko bilobe, edinega iglavca, ki obstaja, da nima iglic.« Katarina Kresal, predsednica LDS (levo): »To me spominja na mojo stranko, saj bom kmalu edina predsednica, ki nima članov.« MARTINČKI NA SONCU Igor Solar, glavni pomočnik glavnega in odgovornega urednika Savinjskih novic, glavni Zadrečan Zadrečkih novic in glavna kopriva cvetk ter kopriv (levo); »Če bomo dobro izgledali, nas bo mogoče vzel Matjaž Lenassi v Alpino za manekene za čevlje.« Edi Mavrič, glavni in odgovorni novinar v SN: »Super! Jaz bom maneken za reklamiranje novih opank za igranje nogometa.« Uroš Kotnik, glavni in neodgovorni oblikovalec v SN: »Jaz bom pa malo manj zasanjano gledal, da ne bo kdo mislil, da živim v oblakih kot vidva.« TRŽNI PRIJEMI Helena Kotnik, glavna in odgovorna tržnica SN: »Lej, tu bi bil prostor za še en oglas.« Lučka Kirn, glavna pomožna tržnica SN: »Dva, če ne bi bilo teh slik « Helena: »Tri, če bi oglasniki vedeli, kako dobro se tole bere.« SESTAVIL PEPS GNOJNO VNETJE LASNIH MEŠIČKOV NAJVIŠJI ŽENSKI PEVSKI GLAS ČLOVEK Z ISTIM IMENOM (REDKO) PARADIŽNIK. OMAKA, DODATEK ZA NA PICO TON D, ZNIŽAN ZA POLTON (ANAT.) MESTO V GRUZIJI, OB REKI RIONI DRAGO IBLER BIBLIJSKI PRVI ČLOVEK PREVOD STARO- PERZIJSKE KNJIGE AVESTA SPREMLJE- VALCI BOGA EROSA JAPONSKA ZNAMKA HI-FI APARATOV MEHANIČNA NAPRAVA, KI OPRAVLJA KAKO DELO KRAŠKEM SVETU ČETRTINA ČESA DELAVNICA UMETNIKOV RIMSKI BOG LJUBEZNI SLOVENSKA PISATELJICA (PEROCI) JAPONSKI PISATELJ- KOBO NATEGNI- TEV, NATEGOVANJE TITUS OATES AMERIŠKA PEVKA LEE GLAVNO MESTO AVSTRIJE DEŽELA BLAŽENIH V GrŠ. MITOLOG. NAVIGACIJSKI POSOP. UGOT. POLOŽ. LADIJ <•?*<> DANSKO IME ZA ZELANDIJO AMERIŠKO NAFT. PODJET. „■■mftftP1... SKANDINAVS. MOŠKO IME BODEČ PLEVEL NARKOTIČ- NO HLAPLJIVO SREDSTVO OTON JUGOVEC REKA V ITALIJI GRŠKA ČRKA KARAMBOL, TRČENJE SLAVKO NABERNIK OBRAT, ZASUK (KNJIŽ.) TON A, ZVIŠAN ZA POLTON ALFRED EINSTEIN AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) SPIRITIS- TIČNI SESTANEK FIŽOLOVKA, PREKLA (NAR.) VRV, KONOPEC (NAR.) ŽIVINSKA KRMA (REDKO) Portal Savinjske dolina mm MINI SLOVARČEK: ZEND- prevod staroperzijske knjige Avesta SJAELLAND- dansko ime za Zelandijo LORAN- navigacijski postopek ugotav. Položaja ladij ARNO- reka v Italiji UNIVERZA VELENJE vas ohladi za poletne dni! Želite domače presenetiti s sladico za poletne dni? Za vas pripravljamo DELAVNICO IZDELAVE DOMAČEGA SLADOLEDA, ki bo v soboto, 7. junija 2008, ob 14. uri v Fašunovi hiši, Foršt 51, Ljubno ob Savinji. Prijave sprejemamo v Centru za samostojno učenje Nazarje, Zadrečka 35 ali po tel.: 03/ 839 02 60 ali po el. pošti lunazarje@siol.net. Napovednik dogodkov • Petek (30. maj), ob 17.00. OŠ Ljubno Prireditev ob tednu gozdov ______________________________ • Petek (30. maj), ob 17.45. Občinska dvorana Solčava Večer z Alenko Veber_____________________________________ • Sobota (31. maj), ob 9.00. Mlekarna Celeia, Arja vas 6. rekreativni kolesarski maraton_______________________ • Sobota (31. maj), ob 10.00. Športna dvorana Log, Hrastnik Košarkarska tekma - Hrastnik : Nazarje (pionirji do 12 let) • Sobota (31. maj), ob 13.00. Športna dvorana Prebold. Košarkarska tekma - Elektra Šoštanj : Nazarje (kadeti mai.) • Sobota (31. maj), ob 15.00. Športna dvorana Prebold. Košarkarska tekma • Prebold : Nazarje (kadeti - kvalifikacije) • Sobota (31. maj), ob 16.30. Samostan Nazarje Srečanje družin s predavanjem Veronike Verbič____________ • Nedelja (1. junij), ob 9.00. Koča v Matkovem kotu Start tradicionalnega pohoda v Matkov škaf_______________ • Nedelja (1. junij), ob 10.00. Igrišče na Gneču Turnir v malem nogometu__________________________________ • Nedelja (1. junij), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Hopsi Polzela (pionirji do 14 let) ŽIVALI - PRODAM Prodam pujske, težke od 25 - 40 kg; tel. 588-55-70 ali gsm 031/868-931. Prodam prašiče mesnate pasme za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam 2 bikca mesne pasme za nadaljnjo rejo; gsm 031/855-186. Prodam telici, mp, za nadaljnjo rejo ali zakol; gsm 041/982-820. Teličke bikce limuzin in čb, stare sedem dni prodam; tel. 584-17-85. Prodam bikca, plavega, težkega okrog 120 kg; gsm 040/867-493. Prodam telico, čb, lim., brejo 8 mesecev; tel. 838-12-73. ŽIVALI - KUPIM - PODARIM Kupim 10 dni starega bikca, mesni tip; gsm 031/676-833. Kupim kravo intelicozazakol;gsm031/533-745. Podarim lepe, mlade, dolgodlake, sive muce; gsm 031/519-744 - Špela, Ljubno. DRUGO - PRODAM Prodam novo diaton. harmoniko, kvalitetna, možno na obroke; gsm 041 /596-584, Prodam telefon nokia n95, v zelo dobrem stanju za 280 eur; gsm 070/813-484. Prodam samonakladalko sip 17 - cena 600 eur; tel. 583-53-32 ali 041/835-973. Prodam plezalne čevlje (la sportiva) in dulabo - volneno oblačilo; tel. 583-17-58. Prodam: gsm philips 350, nov, set za prostoročno tel. v vozilu nokia lark 126; gsm 031/460-185. Prodam deske za palete (naštucane), debeline 20 mm; gsm 041/942-169. Prodam novo pasjo uto z nerjavečo valovito pločevino, (140 x 50 x 110); gsm 031/407- 795 - popoldan. Prodam silažne bale - košeno 7.5. 2008; gsm 041/354-656. Prodam ortopedski jogi, star 1 leto, 190 x 180, garancija 12 let, 200 eur; gsm 030/918-823. Prodam otroški voziček peg perego od 0 do 36 mesecev; gsm 041/588-105. VOZILA - PRODAM Prodam wv polo varijant 1.6, letnik 2000, prevoženih 129.630 km, reg. do oktobra; gsm 031/780-615. Prodam seat cordoba 1.6 clx, I. '96,146.000 km, srebrn,odi. ohranjen, redno servisiran, lita platišča + zimske gume; gsm 041/318-644. NEPREMIČNINE Prodam starejšo stan. hišo z obnovljeno kopalnico. Neto tlorisna površina 79 m2, površina parcele 193 m2. Lokacija Kokarje 15, cena 30,000 eur; gsm 051/427-233. Prodam stanovanje v Nazarjah - 78 m2 -renovirano; gsm 051/640058. Stanovanje 70 m2 + 26 m2 kleti v 4-stano-vanjskem bloku prodam; gsm 031/451-930. Oddam 0,5 ha travnika za pašo ovac ali koz; tel. 584-14-72 (zvečer). Hišo oddam v najem; gsm 041/354-550. V najem vzamem stanovanje - 2 ali več sobno, bivalni vikend ali hišo - z možnostjo odkupa, na relaciji Mozirje-Gornji Grad; gsm 051/862-170. OSEBNI STIKI 38-letni moški išče zvesto življenjsko družico za trajno razmerje; gsm 031/807-376. Preprost fant želi spoznati zvesto dekle; gsm 041/959-192. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV • POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/ 839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. PRODAJA KOKOŠI nesnice - grahaste, rjave in črne ter bele pitance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041/ 763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. KERAMIČARSTVO Iščete ustrezno rešitev in kvalitetnega izvajalca? Pokličite gsm 041 / 483-692 ali tel. 03/838-81-33 ali pišite na artus@email.si. A. Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. OTOK ZVERINAC PRI ZADRU Oddam apartmaje - (klima, parkirni prostor, gril, čoln); info 00385-98-798-926; www.apartmani-slavko.com. Slavko Škitič, otok Zverinac, 23281 Sestrunj, Hrvaška. ZAPOSLIMO STROJNEGA TEHNIKA v redno delovno razmerje - upravljalec CNC rezalnika. Ogrevanje Sedeljšak, d.o.o., Prapreče 25,3305 Vransko. ELEKTRO STORITVE IN TOP VAROVANJE Elektro storitve, proti vlomna vrata, roloji in rešetke. Gsm 031/396-629. Peter Budna s.p., Za Ljubnico 39, Ljubno ob Savinji. IZKOPI Z MINI BAGROM Če potrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč..., pokličite na gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Imate indeks telesne mase nad 25? Veliko tvegate! Z mojo pomočjo vam bo uspelo izgubiti kg in vzdrževati nižjo težo: 031/642-353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje. ZAPOSLIM klepar - krovec (pomožni delavec). Informacije na gsm 041/444-131. Žlebovi AS, Andrej Strnad s.p., Tlaka 12, Gornji Grad. ' Končalo se je 53. tekmovanje za pesem Evrovizije, na katerem je zmagal Rus Dima Bilan s pesmijo Believe. Drugo mesto je osvojila Ukrajina, tretje pa Grčija. Nastopa seje udeležilo rekordnih 43 držav, v finalnem večeru jih je sodelovalo 25. Novinki na letošnjem izboru sta bili San Marino in Azerbajdžan, Avstrija pa seje odločila, da na tem izboru ne bo več sodelovala. Zaradi pritožb o nepoštenosti sistema glasovanja in zaradi velikega števila sodelujočih smo tudi letos videli dva polfinalna večera. Naša predstavnica Rebeka Dremelj je sodelovala v prvem polfinalnem večeru in končala na nehvaležnem 11. mestu ter le za štiri točke zgrešila finale. Sloveniji so največ točk podelili gledalci iz Bosne in Hercegovine ter iz Črne gore. Zaradi sistema glasovanja Slovenija ni dobila glasov Hrvaške, Makedonije in Srbije. Rezultate glasovanja slovenskih gledalcev vfinalnem večeru je v Beograd tudi letos sporočil Peter Poles, kije na svoj izviren način pozdravil "brače Srbe" in glavnino glasov podelil Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. Alenka BANKA CELJE SIRI PONUDBO STORITEV NA BANČNIH AVTOMATIH Na bančnih avtomatih Banke Celje, označenih s posebno oznako, lahko komitenti Banke Celje neposredno plačujete tudi posebne položnice. Urbanu za 10. rojstni dan Boš pihnil svečko deseto in stopil v leto boš enajsto. Naj ta čestitka toliko velja, kolikor srček tvojih želja ima. Vsi, ki te imamo radi Prednosti plačevanja položnic na bankomatu: - plačilo je izvedeno takoj; - storitev je dostopna 24 ur dnevno; - stroški plačila položnice so nižji kot na bančnem okencu; - uporaba je enostavna. Fordov redni servis ► Najvišji standardi kakovosti. »Varnost in zanesljivost. »Servis motorja za optimalno porabo goriva. » Najnovejša IDS diagnostična tehnologija. FordServis Feel the difference i p. i g ■ Skozi celoten postopek plačila vas z navodili na ekranu vodi bančni avtomat. Po opravljeni storitvi ne pozabite iz bančnega avtomata vzeti potrdila o plačilu in plačane posebne položnice. Bančne avtomate, ki to storitev omogočajo, prepoznate po sliki: Od 2. aprila 2008 vam je nova storitev dostopna tudi na bančnem avtomatu v Poslovalnici Banke Celje v Žalcu, Savinjska cesta 20. Avtocenter Krbavac Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki Tel: (386) 3 891 51 23 Faks: (386) 3 896 52 22 avtocenter@siol.net www.avtocenter-krbavac.si Delovni čas: pon. - pet.: 8. -17. ure Sob.: 8. -13. ure banka celje Banka Celje d.d., Vodnikova 2,3000 Celje sam D-Per 5000022014,22 VARČUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma POPUSTI PRI NAKUPU KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME •do 600 EUR 5 % • nad 601 EUR DO 900 EUR 10 % •nad 901 EUR 15% SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/729 62 82 co »v» ci Trbovlje, Nasipi 6a, 1420Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 VVWVv.S0rTl.SI KNJ. CELJE