SIL i 03. V Trstu, T sredo 34. decembra 1884. ss&s; Te8aj IX Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •v i a . 'EDINOST« 2 krat na teden vaako »rada In »akata o poiudne. Cena za v«e lato je O pld., xa polu leta 3 gid., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne Številke ** dobivajo pri orravniitvu in • trafikah v Trat« pn S kr.t v fiarlol in v Ajdavičial po 9 kr. — Aaročntnt, reklamacije in inaerata prejema OpravalStva, vla Terreata, »Nava tiskarna*. w "l •• pošiljajo UrsiBiitva »¥la T»rre.it». »Nuova Tipografla;* veak mora biti rrankiran. Rokoplai o»ez po««bne vrodnoeti na vračajo. - /nteratt (razne vrnte nasna- »i a in poslanice) ae zaračunijo po pogodbi - prav cenć; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami n« plačuje za vnako beeedo 2 kr Našim prijateljem! Zopet je za nami eno leto Častnega boja za pravico našega naroda, z novim letom začne naš list io. leto svojega ži- venja in reči se mora, da je v tem Času prebil mnogo težav, pri vseh teh teži- vah pa vedno boljše napredoval, tako sicer, da denes zavzima gotovo jako Častno mesto mej slov. novinarstvom. Iz neznatnega lističa postal je denes tudi od nemških in ital. listov pripoznan dva- krat,, v tednu izhajajoč, svoje narodno stališče odločno braneč in narodno zavest ( »osebno mej Primorskimi Slovani širjajoČ ist. Časi ko vsakdan resnejši, posebno pa tukaj na Primorskem. Boj za naš narodni obstanek postaje z vsakim dnevom te- zavnejši in ozbiljnejši, kajti naši sovraž- niki so opazili, da se mej nami vendar le utrjuje narodna zavest in zato se boje, da utegno zgubiti svoje gospodarstvo nad nami. Zato pa je njih odpor na naše pra- vične zahteve vsak dan huiši. Ti naši sovražniki tudi dobro vedo, da je naš list en glavnih Činiteljev pravičnega boja proti njihovemu neopravičenemu gospodar- stvu, zato pa ima toliko težavnejši položaj in potrebuje ter je tudi vreden toliko veče podpore od vseh slovenskih rodoljubov. Zelja naša je bila, da bi bil naš list uze dosedaj dospel do tega. da bi trikrat na teden izhajal; ta želja je v nas še vedno živa, in se sčasoma tudi vresniči. toda previdnost nam ukazuje, da se v •tem obziru ne smemo prenagliti. Uprav iz tega obzira pa, da bi naš list še moč- nejši in odločnejši postal, priporočamo ga vsem slovenskim rodoliubom, da ga z novim letom še zdatnejše podpirajo, nego so ga dosedaj. Naša naloga je te- žavna, v domačem taboru ena najtežav- nejših, to vidi vsak, kedor Čita poročila o tržaških vsakdanjih dogodkih. — Naš list bode po novem letu, kolikor mogoče, svojim čitateljem postrezal še z bolišimi članki, nego letos, skrbel bode za zani- . miv in podučliiv listek, za gospodarske in trgovske Članke in poročila in za tr- žaške novosti in bode se sploh v tem obziru oziral na vse slovenske dele in tudi na Slovanstvo sploh. Trudil se bode. »da postane še zanimivejši in kor stnejši nego .je bil letos. Kadar se bodo torej te praznike naši domačini in rodoljubi zbi- rali okolo domaČe mize, naj ne pozabilo naše »Edinosti«, ki je postala uže v mar- sikakej hiši zvesta tovarŠica. PODLISTEK. Božič. črtica o običajih tri. okolice. Spisal Levili. Po veselem jesenskem času nastopi zima. V61o listje pada drugo za drugim z dreves, katera potein žalostno štrlč S roti nebu ter pričakujejo spomladanskih ni. Vsa narava pe zavije v turobno obleko, vse napoltiuje človeka žalostjo, ko zima nastopa. Craet ni in bolehni starec zre žalostno iz postelje, kajti srce mu pravi, da mu bode zapustiti t0 dolino solza in se pre- seliti v l»oljše živenje. In res, zima spremi marsikaterega pod mrzlo gomilo! Kako neveselo pohaja kmetič po opustošenih poljih! glavo ima povešeno, pod nogo mu Škriplje suhi sneg. ob cesti skačejo polu- smrzli vrabci ter čivkajo in iščejo zrnice, da Bi utolaže lačni želodček. Le v zakur- njenej kmetskej sobi je Še živahnost doma: tu se pletp, rezlja, ropota s kolovratom, smeje kakei smešnej pripovedki, katero ta ali oni izusti, ali tudi tu ni one živosti in radosti, kakor po leti t»redi rumenega žita. Ce ie vzdigneš obraz, zazreš ledsne sveče, ki mole z strehe, ter ako duri le malko otvoriš, puhne ti v sobo mrzla sapa. ki ti koj nese roko pred usta, da vanjo huhaš ali k peči, da si jo ogreješ. Vse drugače je živenje po zimi v mestu. Namesti one naravne tišine in otrpnelosti, nahajaš tu več živahnosti. V Rodoljubi naj se naročajo sami, ali tudi na druge svoje znance in prijatelje vplivajo, da postanejo pri;atehi in pod- porniki našega lista. Pri tej priliki pa naj tudi tisti naši stari naročniki ne pozabijo na nas, ki so nam še kaj dolžni, kajti se starim letom prijatelji vse staro poravnajo mej seboj. »Edinost« slane za vse leto f. 6, za pol leta i. 3, za Četrt leta i. 1.5o za 1 mesec 5o soldov. Uredništvo in (Jpravnlšivo. Narodnost in država, (Dalje.) Pojmu «narod» stoji na strani narodna država. Ali nobena taka narodna država se ni mogla usta- noviti brez vsaj nekaterih tujih ele- mentov, kakor smo uže omenili; tako ima Francija, akoprem narodno uprav centralizujoča država, svoje Italijane v Korziki, Španija ima svoje Baske, Italija ima svoje Skipetarske in Slo- vanske jezične otoke, Ruska ima svoje Frize, Gste, Lete in razne druge ostanke starih ljudstev. Pri vsem pa so vse te države eminentno narodne države, V resnici torej narodne drŽave ostanejo vsejedno take, ako tudi imajo v sebi kake državnej narod- nosti neenake odlomke drugih ljud- stev, ali v teoriji je taka država vedno bolj narodna, kolikor bolj se jej po- sreći, da več takih tujih narodnosti v njej skupljenih izjednači z državno narodnostjo. Kolikor hitrejše in boljše so zgo- di tako zjednačenje, toliko boljše za dr- žavo, ker ona v tem postane trdnejša in pripravneiša za napredek. Do take stopinje je dospelo uže mnogo držav; država na tej stopinji podobna je krep- kemu mladeniču z natančno izraženim lepo razsvetljenih blestečih dvoranah se vrti par za parom; kavarne, polne tabač- nega dima, prepolne so tu. Vendar pa si vsako miroljubeče bitje rajše išče, ali vsaj želi one naivne priproste sreče v kmetskej koči. Tu je zadovoljnost doma, ako le ni domačih prepirov ali prevelicega pomanj- kanja. Kder je družina zadovoljna z malim, akoprem trdo dela, tuje tudi pravo veselje doma Quello 6 vero gioire, Ghe nasce da virtu dopo il soffrire ; pravi laški pesnik. Ali, kakor nobena reč na svetu večno ne traje, tudi zima kmalu premine, smehljajoče spomladansko solnce izvabi človeka iz njegovega prebivališča in ga navdaj« veseljem in upom. V dolgotrajnem zimskem času na- pravlja kmet, ki se zgoli z obdelovanjem lastnega polja bavi, doma razne stvari in orodje. V triaškej okolici, zlasti vspodujej, kder bi se prebivalec več meščanom nego kmetom mogel zvati, vse je drugače, zgoli s kmetijstvom se baviti je tu skoraj ne- mogoče, ker obširnih km tij manjka, iskati se mora zaslužka drugje: zato tudi nje- govi običaji in Šege tem b >lj ginejo. Ona preprostot, koja je pri naših prednikih to liko v čislu bila, pojemlje. Z niraj bolj se oddaljujemo od starih navad in šjg, n*» držimo se več tako trduo, kakor drugod po Slovenskem, lepih starih Šeg, ampak delamo bolj po »modi«. Ves dolgi zimski čas torej prebije triiŠki okoličan več v mestu in na delu, nego doma. Potreba ga v to sili in tej se ne moremo ustavljati; potreba ga žen** od hiše, da ne more v tej uživati zlateg i miru v zimskem času. Ves utrujen ol značajem, odločno voljo in moško zave- dnostjo. Nekemu mogočnemu nagibu sledć je torej neka glavna naloga narodnih držav, da se tuje v državi vtopi v lastnej narodnosti in to prizadetje jo do neke meje celo opravičeno; ali zopet le do neke meje, kajti kakor hitro gre čez oni tir, kateri je kakej dalavi predpisan po naravi, potem postane talco prizadevanje tlačenje in nasiktvo. (Zapazimo si dobro ! Ured.). Prizadevanja narodnega izjedna- čenja pa ne nahajamo le pri enih ljudstvih in državah, ono se kaže pri raznih ljudstvih in državah, mi ga moremo opazovati tako dobro v re- publiki, kakor v absolutnej državi. Vse državne oblike se vjemajo z narodnostno podlago, kar je dokaz, da predstavlja narodna država najbolj razvito politično stanje, da najbolj od- govarja zgodovinskemu zakonu, in to za dolgo Časa, ker prav težko tako hitro kaka druga državotvorna ideja izpodrine narodno idejo. Izjemoma more tudi Se v seda- njih Caslh naroJuuatul «akuu kakor se je to zgodilo v severnej Ameriki; ali to so razmere, katere se dobro ne dajo primerjati Evropskim raz merom. Ako smo torej našli v popol- noma narodnoj državi najpopolnejšo formo države, katera odgovarja naj- večej krepkosti, ne smemo pozabiti, da pri vsem tem imamo v Evropi še mnogo državnih organizmov manjše popolnosti, ki polagoma vodijo od čisto narodne do narodno mešane države. Prav čisto narodna država, brez vsake primeša ve, nahaja se le v teo- teŠkega dela želi si na večer počitka in ne more z drugimi se veseliti. Samo ne- delja mu preostaje; to pa, ialibog, spro vede mnogokrat tudi od doma v kakej pivnici. Vidno je, da se čaBi preminjajo, ter mi z njimi, kajti vsako leto manj ve selo pričakujemo preveselih božičnih praz- nikov. Kakor zvezda na oblačnem nebesnem oboku prikaže se v ždujočem trd«m xtcu sitem času veseli Božič: srce se rade st/ človeku, ko misli na ta svetek. Oaudete i* Domino semper: iterum, di$o, gaudete, pravi sv. Pavel: veseli se, o kristijan i ti tega imenitnega prazuika, veseli se ga iz srca! kaj bi veddo žaloval in tožil, saj nič ne pomaga, srčno upaj in srečen bodeŠl Kaj bi govorili o pomenu tega praz- nika, kadar vsakemu še kaj vernemu kri- stijanu srce radosti utiipljej saj je vsa- kemu znano, da tedaj obhajamo rojstvo našega Zveličarja, kateri nas j s obiskal. da razsvetli te, kateri v tmini in smrtnej senci sede, da ravna naše noge na pot miru (Luk.). Pomislimo le na veselo zvonenja, ki se ta dan doneče razlega po hribih in dolinah ter vabi vernega Slovenc* v božji hram. Ni. rekel bi. praznika, ki bi tako v srce segal, kakor prav ta. Drugačne je živenje ni kmetih in d-ugačno po m*stih; tam se nepopačeno umetsko ljudstvo, v katerem jo verski Čut trdnejše zasajen, m'iogo več raduje praz- nika, nesio mestni prebivalec. Kako živo se raduj i naš kmet in veseli Božičal V«s advent se skrbno pripravlja, da ga dostojno praznuje. Tuli mej okoličanskimi prebi- valci živi š^ lepa navala, da se, zlasti v nedeljah, po op-avljenej večernej molitvi kaki lepa pesnici zipoje. Veselo ti doni riji, kakor smo užo videli. Ali kolikor več je v kakej državi tujih elementov, toliko bolj zgubi država svoj narodni značaj, toliko bolj trpi nje notranja krepkost. To je posebno v takih državah, v katerih so taki tuji elementi uže tako močni, da se ne dajo več jezično zjednačiti z glavno narodnostjo; take države se niti ne morejo več imeno- vati narodne, ampak so mešane države. Ali tudi v tem obziru je mnogo razločkov. Od romanskih narodov, ki so v narodnem obziru najpopolnejše organizovane, pa do Turškega, ki je dr2avno na najnižjej stopinji, ker tam vlada zginijiva manjšina Osmanljijev nad ogromno večino drugih v Turškej spojenih narodov, je vmes vse polno državnih organizacij, katere manj ali več odgovarjajo narodnostnemu načelu. Ako pa ima skoraj vsaka država le odlomke tujih narodnosti v sebi, ki se ne dajo tako hitro zjednačiti z državno narodnost jo, poznamo tudi take mešane države, v katerih so po tri na- nndnnsti j*rlnal/A mn^np. t.nko eio*"* da po nikakem ni mogoče, da bi druga drugo podjarmile. V takih državah ima naravno eden teh narodov vodilno nalogo. Taka država je Švica, v ka- terej živć Francozi, Italijani in Nemci; vsi ti trije narodi so v Švici popol- noma enakopravni, pri vsem tem pa imajo Nemci neko prvenstvo. Ali Švica je, akoprem mešana, pri vsem skoraj tako trdna na znotraj in zunaj, kakor čisto narodna država. A temu je uzrok posebno to, ker vse te švicarske narodnosti so odlomki eminentno kulturnih ljudstev, katerih jeziki so svetovni in se jih torej mora to lepo petje na uho. ako kak večer v vasi postojiš in poslu&aš, nehote ti priha- jajo na misel stari srečni časi. Kano v jutro se napravi spodnji oko- ličan v mesto in na delo grede, stopi prej v cerkev, da tam prisustvuje pri zomicah, zato vidiš v temnem jutru svetilke, ki se s hriba proti oddaljenej cerkvi poiničejo, ter čuješ glasno pomenjkovanje v doma- $ib zadevah. Ni ti Žal, ako sam stopiš z okoličanom v razsvetljeno cerkev, kder željno poslušaš lepo ubrano petje, sprem- ljano od glasno donečih orgelj: vse Mariji na čist. Ko nastopi predbožični dan. tedaj je vse prav zgo taj na nogah; moški se na- pravijajo v tirno cerkev in potem na delo, Ženske prav tako; le dekla, ali stara mati ostane doma, ako so otroci še majhni, da jih varuje, če pa so odrasli, vstanejo i oni ter gredo k maši. Potem pa vsi skrbno pospravljajo in prirejajo, kar je potrebno za drugi dan. Ženske v spodnjej okolici, perice, spravljaj« opravo, perilo, v pletenice (»plenjerje«) ter ga nose v mesto, da dobe denar, 8 ka- terim nakupijo kaj boljšega za prihodnji veliki svetek; mladice delajo enako, da si vkupe kak nov trak, ruto aii česa di uzega ; hlapec (ako je pri hiši), najeti mož, sta- rejši sin, ali sam hišni gospodar, napoti se v bliž iji poluizsekaui »boršu, da tam izkoplje in domov pripelje Čok, kateri mora na večer za ognjem čepeti v spomin na prednik«1, ki so to v večjej m^ri in vese- lejše delali nego njih potomci. Tak Čok fali »čopo«) zove tržaški okoličan »božič«; naj vsij ta spominja na stare čase, ko je v okoličau h še vladala blaginja in iobro- stanje. V aj mlajši rod postaje ziniro# učiti ter se jih tudi rad uči vsak omikanejSi Švicar, ker torej niso neke sumnosti in nevoSljivosti mej temi narodi. — Tudi je mej vsemi Svičarji skupna državna misel močnejša ed strogo narodne ideje, Švicar sicer zelo ceni svoj materin jezik, ali no misli nikoli na spojenje z ono državo, v katerej je enega ali druzega narod- nost državna narodnost, ako bi to bilo, onda^bi bila Švica uže davno razpadla. Švica ima v tem obziru svoje skušnje. Leta 1789. je bila fran- coska prekueija vzela v svoj vrtinec francoski dal Švice, to ^bi bilo kmalo Švico uničilo; — ali Švicarji so si to dobro zapomnili in leta 1870, ko je bila vojna mej Nemci in Francozi, niso se ne Švicarski Francozje navdu- šali za Francoze, ne nemSki za Nemce. Iz tega so vidi, kako močna more postati državna ideja tudi v mešanej državi. Pozabiti pa ne smemo, da v tako svrho je treba tudi dobrih za- konov in pametno vlade. — Prav tako podučljiva v tein obziru je sestava Belgijske drŽave. V omonjenej državi so spojeni romanski Valoni z german- skimi Flaminci. Zadnji so bili dolgo časa v uporu proti prvim, a nazadnje ste si obe narodnosti sporazumeli in živiti zdaj popolnoma enakopravno v miru v jako srečnej državi. Akoprem pa imajo v Belgiji Flaminci večino, pri vsem tem je francoski jezik (jezik Valonov), torej manjšine, po nekako državni jezik, kajti francoski jezik se rabi v Belgiji v javnem živenji, kar pa ne preti prav nič narodnemu pravu Flamingov, kateri imajo pravico povsod posluževati se svojega jezika. Srečna Belgija je imela mnogo neviht in leta 1848. se je celo mislilo, da jo Fran- cozje sebi podvržejo, ali francoski Valoni sami so odbili neko bando francoskih republikancev, katera jo prestopila Belgijske meje, in Valoni in Flamingi so se zbirali okolo svo- jega kralja, pametnega in pravičnega Leopolda ter mu ostali udani in zvesti. Sijajnejše pa se ni nikder rešila naloga mešanih držav, nego v Švici in Belgiji. Obe omenjeni drŽavi daj<5 nam po nekakem dokaz, da morejo obstati razven strogo narodnih, tudi še druge oblike držav. čisto narodna država je podobna skali, ali tudi zid se more s člo- veškim delom napraviti malo manj večji trpin. Ta običaj spominja na oni pri bratih Srhih, kćer tako klado z mnogimi domačimi obredi na ogenj prineso. Srbi pravijo inu »badnjak« (prim. Letopis Ma- tice Slovenske 1880 str. 272 in si.). Ves dan mine v tem pripravljanju, dokler na stopi večer, čas pravega veselja. Ko je skrbna gospodinja po hiši v?e lepo pospravila, očistila in »ofrigala«; ko ni pozabil kak moških dimnik omesti, v se v okajenej hišici svete po st »pokrivače« za lonce in na »škanci5' , daJuj Čista posoda, pride na večer hišni gospodar. Veselje se mu bt zadovoljnem obrazu in raduje se z dru veselega večera. Noč nastopi, v sobi gorč v nekaterih hifiah svetle lučice pri jaslicah, katere so otroci napravili. Za ognjem na nizkem ognjišču tli počasi klada, za ognjem st*di hišni gospodar in otroci okolo njega. Mati se vrti okolo ognja in kuha večerjo, katera je danes, rekel bi, nekako pomenjiva. V vasi se sliši gosto streljanje se samokresi in možnarji v znak veselja. 1.1 kdo nebi se veselil z nepopačenim kmetskim srcem? Ono pozabi tedaj vseh muk in t«»£av, vseh grenkosti, katere je m»elo prebiti i zadovoljno se raduje z družino! Vzemi mu vero in vzameš mu vse. Bonus vir sine Deo nemo est, pravi -uže S-Mieka in brezbožci (atei) trdi Kleo bul — ljudje so, koji nemajo nobenega pojma o resnici, ako ne po lastnih Čutkib, ne spoznajo nobenega druzega bitja razven sebe, niti druzega dobrega razun lastnega ; nobene druge dolžnosti nego proti samemu sebi*. Ali, razrnotrujmo nadalje veselje in radost okoličana v tem večeru. Predno je trden od skale, tak zid more postatil mešana država. Težko je delo takega I zida in čeatokrat se ne posreči. Taka| mešana država je tudi naša Avstrija, katerej je treba v prvej vrsti obračati pozornost naših Čitateljev. Avstrija je narodno mešana država, ali v tem pogledu nema niti para v Evropi. Ona ima proti mejam dele drugih samo- stalnih narodov (Nemce, Italijane, Ru- munce, Srbe), kakor tudi samostojna ljudstva (Madjare, Čehe, Slovence) v sebi, in vsi ti narodi in deli narodov so močno različni toliko glede je- zika in vere, kakor tudi glede omike, politične zrelosti; nič manjša ni razlika glede materijalnega razvitka. V Av- striji imamo celd bogatejša in rev- nejša ljudstva, v obče pa se more priznati, da je Avstrija od narave ena najboljše obdarjenih držav Evrope in lehko bi bila tudi ena najsrečnejših. Kaže so, kakor, da bi bila Av- strija država vseli srednjeevropskih narodov, država brez naroda, pri vsem tem pa država narodov. Zrno države so dedne nemške dežele, tam je bil sedež dinastije in vlade, katera je naj- prej kazala značaj vojaškega, tesneje pa birokratičnega absolutizma. Deželni zbori, ki so bili po vseh kronovinah, Sčasoma so zgubili vsako veljavo izimši ogrski drž. zbor. Pod Marijo Terezijo, in za Jožefom II. je Avstrija postala nekoliko močneja centralizajoča država. Uprav narodnega značaja ni imela sicer vlada, ali nemški jezik je bil uradno občevalni jezik v vseh krono- vinah, razvon v Dalmaciji in na Pri- morskem, kder je bil občevalni jezik italijanski, in na Ogerskem, kder so se uradi posluževali latinščine. Uradništvo in vojaštvo je bilo oni mavec, ki je držal skupaj državno poslopje, duhovščina, povsod jako čislana in ljubljena, pa se je malo menila za politiko. Vsi trije glavni stanovi: mradniki, duhovstvo in voja- štvo , spoŠtovaje državno vrhovno oblast, bili so torej glavni stebri države. Na takej podlagi je bilo videti, kakor da je to državno poslopje trdno kakor skala; le dve kronovini sti ve- ljali uže pred letom 1848. za neza- nesljivi in ti sti bili Lombardo-Beneška in Galicija, v katerih obeh so bile žive druge čisto narodno aspiracije. Prave nositeljice avstrijske državne ideje so bile od nekdaj nemške in nemško- slovanske dedne kronovine, vojska, plemstvo, uradništvo, razumništvo ia duhovščina. S tem je pisatelj gotovo preveč in premalo povedal; vso drugo je po njem zastopalo državno idejo, le kmet in obrtnik ne; prav za prav pa je bila od nekdaj in bo Avstrija kme- tijska država in kmeta jo posebno duhovščina od nekdaj navdušala za državno idejo. Kar torej pisatelj piše o stebrih državne ideje, ni prav jasno, ker ali se umeje samo ob sebi, ali pa je ome- njeno na nepravem mestu. (Diilje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Gosposka tborniea državnog* zbora je 19. t. m. sklenola takoj v razpravo vzeti predlogi glede podaljšanja zakona lokalnih železni« in gledć olajšav pri izknjiievanji majhnih dolgov. Vsled tega sta bila še v tej seji sprejeta oba ta dva zakona v dru- gem in tretjem Čitanji, kakor tudi začasni proračun do konca meseca marcija, nabor novincev v letu 1885, podaljfianje izven- rednih sodeb v Dalmaciji, vsi zakoni, ka- kor jih je sklenola poslanska zbornica. Potem je grof Taaffe v cesarjevem imenu izrekel, da je diživni zbor do 20. janu- varja odložen. Na Dunaji se še vedno ni polegel strah, kateri je provzročila velika tatvina pri eskomptnej banki, tudi se tragedija Še dalje vrši; v ponedelek se je zopet ustre- lil načelnik efektnega oddelka giro in denarničnega društva, Ivan Lukas. Iz začetka se je mislilo, da seje usmrtil, ker je bil razlaljen na časti vsled tega, ker se mu je očitalo, da je zanemarjal svoje dol- žnosti ; ali dan danes velja navadno pri denarnih zavodih denar več, nego čast, in tako je tudi tukaj bilo; u2e pri prvem pregledu njegove blagajnice 8« je našlo, da manjka v njej okoli 45.000 gld. Z* Dunajsko noto mesto je vlada ustavila porote, ker so tam začeli rogo- v ili ti anarhisti; ta naredba se predloži prihodnjemu državnemu zboru, da jo po- trdi. V Duhovom na Češkem je Matice školska osnovala češko šolo za tamošnje češke otroke, a Duhovska občina se je zoper to pritožila pri upravnem Bodišči, katero je pa prošnjo zavrglo. Hrvatski sabor je sklican na 29. t. m. večerja napravljena, vzame oče v roko molek. koji v poŠte ne j okoličanskej hiši še zrni raj na steni visi, da se po večerji Bogu zahvali; ganjivo »napred« moli ter doRtavi de nekaj očenašev na čast rojstva božjega Sina. Ko od mole, sedejo za mizo ter po- večerjajo. Večerja je ta dan skoraj pri vseh enaka; mej drugim ne sme nocoj manj- ^ "a mizi slastno zabeljene trske £ba- polenovka) in neke sorte cvrtja i v ii »fritljit). olčati ne moremo tudi neke lepe -