štev. 6 Ljubljana, v četrtek 8. februarja 1923. Leto I. izhaja vsak dan oh 3h pop. razen nedelj in praznike?. 0«-. lil-----iS-- -i ■ Mesečna naročnina: ta Ljubljano . . . Din 10'— po posti...........„ 12 — ta inozemstvo . . „ 22 — eaTggggMgg«*; ,r.r Oglas! po tarifu. LJUDSKI DNEVNIK Glasilo Naredite Ljudske Straoke. Kefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. Poštno čekovni račun št. 13235. Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119. Uprava: Sodna ulica Štev. 5. Telefon št. 423. raci Dr. Ivan Šušteršič. PREKO OSEBNOSTI NA DNEVNI BED. Dvorni svetnik šuklje mi odreka potrebna svojstva za poslanca. Dobro, to je njegova pravica. Kar je dodal, je pa njegovo veselje. Ali naj se sedaj ž njim prepiram 1 Ne prisvajam si sodbe o sebi, naj vsak misli, kar hoče. Tak sem, kakršen sem. Ne morem nikogar prisiliti, da me ljubi, nikomur braniti, da me sovraži ali da vidi v meni patološko prikazen. Ko sem bil deželni glavar, sem obiskal tudi pomilovanja vredne deželne oskrbovance nu Studencu. Opazil sem, da je vsak teh revežev zatrjeval, da je popolnoma zdrav, nasprotno pa očital zdravniku, da ž njim ni v glavi vse v redu. Tudi mene ti reveži niso smatrali popolnoma normalnim, četudi mi iz uljudnosti tega niso direktno povedali. Gospod Šuklje pa, kot izredno odkrit značaj, mi je povedal to brez ovinkov in sedaj vem vendar enkrat pri čem da sem. Toda prepiral se o tem in drugih osebnostih ne bom, to pa zato ne, ker je skrajni čas, da pridemo k stvarnostim. Par tednov le nas še loči od dneva volitev, a ljudstvo je slišalo še jako malo stvarnega. Nemogoče je, da bi se zadovoljilo z osebnimi praskami posameznih politikov, s praznimi obljubami ali celo s psovkami in lažnji-vimi podtikanji, glede katerih leži na dlani, da izvirajo le iz osebnega razpoloženja posameznih oseb in da nimajo niti najmanjšega stika z interesi splošnega blagra. Ljudstvo potrebuje nujno, da se mu nudi tečna hrana stvarnosti, da si more vstvariti trezno sodbo zn dan volitev. Ljudstvo je s sedanjim položajem v naši državi skrajno nezadovoljno, ker dejansko trpi pod težo neznosnih razmer. Dela, ječi in stoka, pa tudi krepko rezonira in zabavlja. Ni jih ugodnejših tal za brezvestno ali lahkomišljeno demagogijo, kot tako razpoloženje ljudstva. Prerokov, ki obljubjajo rešitev iz nepovoljnoga položaja, se ne manjka. In vsak ponuja svojo medicino. Ta medicina se imenuje program. Volilci so preplavljeni s programi. Po kakšnih vodnicah naj se ljudstvo orientira, da najde izhod iz labirinta raznih programov in obljub? Težko je na to zanesljivo odgovoriti. Eno je po gotovo, da program sam še ne more biti odločilen, naj si bo še tako lep. Treba še dva predpogoja, ki sta odločilna: program mora biti izvršljiv in poleg tega spojen z nezlomljivo voljo, da bo spolnjen. Glede izvršljivosti prideta v poštev dva momenta, objektivni in subjektivni. Prvi je stvarna izvršljivost, drugi pa osebnost kandidatov, odnosno strank, da to kar obljubu jejo, tudi speljejo. Kaj pomaga najlepši program, če ostane i>8 papirju, bodisi da je stvarno s-poh neizvtšljiv, ali pa, da je stranka, ki se nanj veže, nezmožna, da ga vresniči. Še hujše pa je, četudi glede uspeha popolnoma enako, ako vlada pri stranki zla volja, to je, da onega, kar v programu obljubuje, sploh ne namerava spolniti, ker no smatra svojega lastnega programa resnim, temveč le kot vabo za lahkoverne volilce. K:iko pa naj se spozna, kateri program je resen in kateri ne? Za to spoznanje ima vsak volilec merilo v rokah: dosedanje delovanje dotične stranke. Ali je stranka doslej delovala modro in pošteno za vresničenje svojega programa in ima pokazati sorazmeren uspeh s svojim delom? Če more volilec to vprašanje za svojo stranko potrditi, ima prav, da gre naprej žnjo. Ako pa mora to vprašanje zanikati, potem je jasno, da je program stranke stvarno neizvršljiv in torej praktično zanič, ali pa da stranki manjka zmožnosti ali pa celo volje, da spelje, kar obljubuje. Tedaj: ali slab program, ali pa dober program in stranka zanič. Samo te dve možnosti ste in dam jih ljudstvu v razmišljanje. Najložje se pa spozna vrednost stranke, ako dela ravno nasprotno temu, kar je ljudstvu obijubovaln, ako se s svojim delom hudo pregre- Belgrad, 8. febr. (Izv.) Včeraj je italijanski poslanik Negrotti poselil zunanjega ministra dr. Nin-eiču ter sporočil vsebino brzojavko ital. min. predsednika Mussolinija, da je italijanska vlada predložila G. februarja na odobrenje parlamentu konvencije, sklenjene v St. Margheriti. Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil italijanskemu poslaniku svoje zadovoljstvo ter prepričanje, da bo ta vest napravila najboljši vtis na vso našo javnost. Belgrad, 8. febr. (Izv.) V zvezi z Mussolinijevo brzojavko in pose- Belgrad, 8. febr. (Izv.) Včeraj popoldne je imel Finančni odbor sejo, na kateri se je razpravljalo o izpremembi zakona o draginjskih dokladah državnih nastavljencev in upokojencev. Ko jo finančni minister končal svoje poročilo, se je otvorila živahna debata. Po zaključeni debati je finančni minister izjavil, da ne pristane na noben predlog. Vladni predlog je bil sprejet z 17 proti 4 glasovom. Sprejeti so bili tile novi dodatki: Draginj ski razredi so trije: 1. Beograd, Zemun, Sušak; 2. vsa druga mesta; 3. vsi trgi in vse vasi. Draginjske doklade uradnikov, poduradnikov in slug so iste kakor v prvih treh razredih po starih določbah. Sta-narinsko doklado dobe samo urad- ZBORN1CA SPREJELA VVASHING-TONSKO RAZOROŽBENO POGODBO. Rim, 7. febr. (Izv.) V včerajšnji seji je zbornica razpravljala najprej o washingtonski razorožbeni pogodbi. Posl. Giunta (fašist) je ovračal francosko trditev, da se Italija po padcu avstrijske monarhije nima v Adriji ničesar več bati, in je izjavil, da mora biti nasprotno Italiia skrbno pozorna na Jugoslavijo. Mornariški minister Thaon di Revel je izjavil, da se je stališče Italije po vojni ši zoper svoje dolžnosti napram ljudstvu in ljudstvo naravnost izda v življcnskih vprašanjih naroda. Gorje narodu, ki taki stranki še naprej zaupa. Podoben je tistemu gospodarju, ki je prišel svojemu hlapcu na sled, da mu krade, a mu kljub temu še zaupa svoje imetje, svoj lastni blagor in blagor svojih otrok. A v javnem življenju je še mnogo hujšo, nego v zasebnem. Gorje ljudstvu, če je enkrat prevarano; dvakrat gorje, če se je dalo prevarati dvakrat in stokrat gorje, če zaslepljeno drvi naprej za tistimi, ki ga vselej varajo, ter polaga vedno znova svojo usodo v roke nevrednih hlapcev. Usoda takega ljudstva je zapečatena in znaki te usode se vidijo v doslednem propadanju ljudstva, v slabšanju razmer od dneva do dneva, v teži časa, ki jo občuti vsak posameznik, vsak na drug način, v rastoči splošni nezadovoljnosti in obupan ju. Do 18. marca je še dosti časa za premišljanje teh resnic. tom italijanskega poslanika Ne-grottija pri dr. Ninčiču sta odpotovala iz Belgrada v Split pokrajinski namestnik za Dalmacijo Metli-čič in predsednik komisije za izvršitev sporazuma z Italijo general Milič. Po ratifikaciji sporazuma se bo v roku 5 dni izvršilo izpraznje-nje tretjega pasu. Komisija za evakuacijo in izvršitev sporazuma bo pričela takoj s svojim delom. Vlada je včeraj določila potrebno število uradnikov, ki naj bi takoj po izpraznitvi tretjega pasu vzpostavili državne urade. niki, in sicer po členu 21. zakona. Člen 17. glede vpokojencev določa brez ozira na to, ali je pokojnina v dinarjih ali kronah, pri uradnikih do letnih 2999 dinarjev v 1. razredu 11, v IT. 13 in v lil. 12 dinarjev; od 3000 dinarjev dalje pa v I. razredu 14, v II. 13 in v TIL 12 Din; vpokojenci iz kategorije poduradnikov in slug brez ozira na višino pokojnine v L razredu 11, v IT. 10 in v III. pa 9 dinarjev. Vsi vpokojenci dobe stanarino po členu 22. Višek dohodkov za vpokojenee v členu 26. se dvigne na 2000 Din. Za vpokojenke, ki prejemajo vdov-nino in so stare nad 60 let, je odpravljena določba člena 28., točke 4. Novi zakon stopi v veljavo s 1. marcem. znatno poslabšalo. Pred vojno smo bili varni na ta način, da smo bili kriti na vzhodu ali na zahodu. Danes pa ni več te možnosti. Utemeljeval je torej potrebo, da ima Italija enako močno brodovje kakor Francija. Ministrski predsednik je izjavil, da ne verjame na večen mir. Italija .je pristopila vashingtonski pogodbi, da se ne bi zdelo, da išče vojno. Da priporoča fašistovska vlada sprejem pogodbe, dokazuje smer njene politike. Zbornica je nato sprejela v/as-hingtonsko pogodbo. Izvršitev rapallske pogodbe. Zvišanje uradniških doklad sprejeto. VELJAVNOST POVIŠANJA OD 1. MARCA. Italijanski parlament. KRALJEVINA SHS. Fluctnat n ec mergitur. Deviza mesta Pariz. (Op. ured. Zdi se nam potrebno, da seznanimo naše čitatelje z nekaterimi poglavji iz dr. Šustereičeve brošure iMoj odgovor«, ki je izšla lansko leto, katere pa marsikdo ni čital ali pa le v izvlečku po raznih listih. Mnogo jih je, ki poznajo brošuro zgolj iz Slovenčevih potvorb. Zato utegne vzbuditi ponatis nekaterih najvažnejših poglavij zanimanje večjega števila čitate-Ijev. Ako bi kdo želel, lahko brošure naroči v upravi »Ljudskega Dnevnika«, Breg 12, kjer jo je še nekaj izvodov na razpolago.) Naša domovina se nahaja v težki krizi in baš iz tabora sedanjih vladnih strank se čuje čedalje pogostejše in glasnejše klic: »Tako ne gre naprej!« Kriza obsega vse grane našega državnega življenja: notranjo in vnanjo politiko, narodno gospodarstvo in državne finance. Ta splošna kriza je vzrok za skeptično presojo naše države, ne le v inostranstvu, temveč tudi v notranjščini, po lastnih državljanih. Slednje je še hujše kot prvo. Či tajoč naše časopisje najrazličnejših političnih barv, mora razsodni bralec iz cele mešanice križajočih se tendenc posneti eno samo pr ec vi-dentno činjenico: pomanjkanje tistega duha v našem prebivalstvu, ki ga imenuje Francoz »1’esprit ei-vique«. To je pomanjkanje izrazitega čuta odgovornosti napram državi in napram onemu, čehmr ima država služiiti: napram narodu, njegovim potrebam in željam in njegovi kulturi. Kar je pa še po sebno značilno, je to, da je tega duha začasa preobrata bilo veliko več in da se je odtlej dosledno drobil in razkrajal kakor kršna skala! Pa ne samo to. Namesto zdrave državne zavesti, ki je neobhoden moralni temelj trdne državne stavbe, je pogosto opažati med prebivalstvom direktno nezaupanje do države. Ni čuda, da je refleks na inozemstvo kar najslaMi in da se po gosto čuje izražati mišljenje, da kraljevina SHS. ne more obstati ter da je razsul le vprašanje doglednega časa. Naravna posledica je, da trpi ugled in kredit naše države, kar se znači tudi v padanju naše valute na svetovnem trgu in konsenkventno v naraščanju draginje v domovini. Tako zares ne gre in ne sme iti naprej. Pa tudi ni utemeljeno v objektivnih činjenicnh, kajti ni je kmalu države, ki bi nosila v sebi bolj zdrave naravne življenjske prepogoje, kot naša kraljevina SHS. In kdo naj bi razbil našo državo? Države propadajo vsled vnanje sile, ali pa vsled notranje gnilobe; pogosto kakor n. pr. v stari Avstriji iz obeh vzrokov skupaj. Vnanja sila, glede na sedanjo politično organizacijo Evrope, za dolgo dobo sploh ne pride v poštev. Da bi pa bila naša mlada država znotraj gnila, zanikujem. Ravno nasprotno je res: naša država kot taka, t. j. celokupnost politično organiziranega državotvornega naroda, je zdrava in čvrsta. Kar sc imenuje »gniloba«, je subjektivno pretiravanje raznih n opri lik in neprijetnih činjenie, izvirajočih iz splo - sne povojne evropske krize, ali pa iz političnih napak skoraj vseh strank, od rojstva naše države pa do današnjega dne. To ni nobeno predbacivanje, temveč konstatacija dejanskega položaja. Vsakdo mora uvaževati velike težkoče, ki so bile premagati, zlasti ob prvem času po svetovnem preobratu in ki so često presegale razpoložljive državniške moči. A čas je prišel, ko se napake morajo popraviti in tega se mora lotiti narod simi: kajti, stranke povečini žalibog vidijo napake le kadar sv v opoziciji, — kadar pridejo na vlado, operirajo z istimi napakami, kakor prednice na državnem krmilu. Posledica je, da ne gre za narod in državo nikdar na bolje in da se osvobojeni in ujedinjeni narod čuti čedalje bolj neprijetno, kljub ogromnemu bogastvu, ki ga mu je Božja previdnost položila v naročje. To razmerje je nenaravno in lahko privede do resne bolezni državnega telesa, če se ne krene pravočasno na druga pota. Za državo nikakor ne zadostuje, da je v stanu v mirnih časih krotiti svoje nemirne državljane s korobačem državnih oblastvenih sredstev. To je zadela celo stara Avstrija. Država mora namreč biti tako urejena, da njen organizem zdrži vse viharje. To je pa le potem, če ne predstavlja le tehničnega mehanizma, temveč močno živo drevo, v čigar koreninah, deblu, vejah in tudi Prispevajte v Hans Dominik: OBLAST TREH. Roman iz leta 1955. Policijski ravnatelj je bil vsied nenavadno jedkega nastopa obiskovalca razžaljen in to se je čulo iz zvoka njegovega odgovora. Dr. Glossin je zgrbančil čelo. Odgovori, ki so dišali po odporu in kompromisih, mu niso bili všeč. „Upam, da odgovarja vaše znanje našim pričakovanjem. Sicer... se bomo morali ozreti za možem, ki zna še več. Zahtevajte telefonsko zvezo s Sing-Singom' Profesor Cur-tio naj pride takoj semkaj, da vam poroča v moji prisotnosti o poteku dogodkov." Policijski ravnatelj je prijel telefonsko držalo in se pustil zvezati s telefonsko postajo v Sing-Singu. „Kdaj je lahko Curtio tukaj." „V petnajstih minutah." Dr. Glossin si je pogladil z roko visoko čelo in polne, komaj tu pa tam s sivo nitko prepletene lase, ki so bili počesani gladko nazaj. manjših vejicah se vstvarjajoče kreta živa moč zdravega naroda. Država mora biti narodna stvar; med narodom in državo ne sme biti nikakršnega nasprotja. Na državo je v prvi vrsti interesiran narod — tua res agitur — tedaj ne sme kri-žemrok čakati na kizmet, temveč se mora s čvrsto energijo lotiti potreb ne remedure. Ta remedura zadeva pred vsem stranke. Tudi ima narod neposredno odločilno ingerenco. Naš strankarski sistem žalibog ni najboljši in se bistveno razlikuje od tozadevnega sistema naprednejših, historično demokratičnih narodov. Tudi tam se bijejo stranke za oblast v državi, toda v namenu, da realizirajo svoj politični upravni in gospodarski program v blagor celoti. In nikdar jim ne prihaja na misel, da bi svojo oblast uporabile v svrho, da strmoglavijo pravni red v državi, ki je in ostane vedno enak za vsakega državljana, ne le teoretično, 'temveč tudi praktično, ne glede na to, pripada li stranki vlade ali opozicije ali nobeni. Pravni red je svet vsaki vladi, zato pa tudi gospodujoča stranka nikdar ne izlušči v opoziciji tistega besnega, obupnega sovraštva, ki se opaža v manj naprednih državah in ki z dinamično silo privaja do težkih državnih kriz. (Dalje prih.) naše sMaidel „Do takrat bi rad ostal sam. Ali bi mogel.. „Seveda, seveda, gospod doktor. Prosim. Policijski ravnatelj je odori vrata k majhni postranski sobi in je pustil dr. Glossina vstopiti. „Hvala, gospod ravnatelj... Da ne pozabm! 200.000 dolarjev nagrade onemu, ki prime ubežnike. Žive ali mrtve!" „200.000. .?“ Mac Morland je začuden odstopil za korak. „200.000, gospod ravnatelj! Natanko, kot sem dejal. Razglasite nagrado po celi državi!" Policijski ravnatelj je odšel iz sobe. Komaj so sc za njim zaprla vrata, ko se je nakrat umaknila vsa napetost v dr. Glossinovem obraz", razburjenemu, potrto-skrbečemu izrazu. Z lastnim vzdihom se je spustil v naslonjač ter si z desnico pokril oči, medtem ko je levica nervozno grebla po brazdastem usnju naslonjača. Kot vlcd neke notranje nujnoti so se napol šepetaje in sunkoma trgale posamezne besede z njegovih listnic... „Ali mrtvi vstajajo?... Bursfel-dov sin! Nobenega dvoma ... kdo Povišanje doklad učiteljem. Belgrad, 8. febr. (Izv.) Minister za prosveto je poslal finančnemu ministru predlog, naj se pred iz premembo zakona o dokladah vstavi nastopno: 1. Omožene učiteljice naj dobe cele dnevnice; 2. učiteljem v južnih krajih Srbije naj se povišajo dnevnice; 3. Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Sušak in Kastav naj se uvrste v 1. razred. Vrhovni vojni svet ustanovljen. Belgrad, 8. febr. (Izv.) S kraljevom ukazom je ustanovljen svet narodne obrane, v katerem so pod predsedstvom min. predsednika zu-naji, notranji, vojni, prometni in finančni minister ter kot posvetovalni član načelnik generalnega štaba. Ta svet se sestane po potrebi, najmanj pa trikrat na leto. Njegovi sklepi so polnomočni, ko jih odobri plenum ministrskega sveta. Za načelnika tajništva narodne obrane je imenovan s kraljevim ukazom general Danilo Galapatovič. ga je rešil? ... Kdo je ta Williams? Njegov oče v lastni osebi ? ... Le on bi imel moč, rešiti ga... On gotovo ni bil... Zapahi Tovvra so silnejši kakor Sing-Singa... Kdo bi še vedel za tajinstveno silo? ... Oh, Jane!.., Ona bi jo morda lahko izdala. Poskusiti moram______Nemogoče, da bi se takoj sedaj peljal še v Trenton ... Počakati moram do večera ... Neznosna misel. Osem ur v negotovosti .. Dr. Glossin se je zdrznil ter pogledal na svoj kronometer. „Mir, mir! Še deset minut zame," Iz steklene cevke je pazljivo odštel dve majhni beli kroglici in jih zavžil. Skoro v istem trenotku je izginila vsa nervozna napetost iz njegovah trpinčenih potez in na njegov obraz je leglo mirno zadovoljtsvo. Njegove misli so se sedaj zagio-bile v preteklost. Slike dogodkov, ki so se odigrali pred dobo enega človeškega rodu, so vstajale pred njegovimi očmi_____ Velike železni- ške stavbe takrat v Mezopotamiji, prvo desetletje po veliki svetovni vojni. Majhna hišica pod hribom ... Plavolasa žena z igrajočim se otrokom v naročju... Kako dolgo, kako Potovanje dr. Seipta v Belgrad. Dunaj, 7. febr. (Izv.) Zvezni kancelar dr. Seipel potuje 18. t. m. v Belgrad, kjer ostane dva dni. V Bel-gradu bo imel posvetovanja z zunanjim ministrom dr. Nlnčičem in ministrskim predsednikom Pašičem o vprašanjih, ki se tičejo zaključka trgovinske pogodbe med Avstrijo m Jugoslavijo. Z zveznim kancelarjem potuje v Belgrad tudi več avstrijskih strokovnjakov. Dnevni red za pogajanja je že izdelan. ČIČERIN V BERLINU. Berlin, 7. febr. (Izv.) .JBeiilner iageblatt" poroča, da dospe Člče-rin jutri iz Lausanne v Berlin. Izprc-minjaje svoj prvotni načrt bo že v soboto odpotoval v Moskvo, kjer se smatra v sedanjem trenutku njegova navzočnost za nujno. MINISTRSKI SVET. Belgrad, 8. febr. (Izv.) Včerid dopoldne je bila v stanovanju Nikole neskončno daleč je doba, ko je izvabil Gerharda Bursfelda iz njegovega kurdskega pribežališča in ga pridobil za sodelovanje pri mezopotamskih železniških in namakalnih grad-bah. Takrat, ko je v deželi dveh rek primanjkovalo rok in glav. Gerhard Bursfeld se je radevolje odzval klicu na tako delo. Z njim sta prišla njegov sinček in njegova plavolasa žena Rokaja Bursfeld, krasna hčerka nekega kurdskega poglavarja in matere cirkaškega rodu. Srečno življenje se je pričeto. Dokler ni Gerhard Bursfeld napravil svoje nevarne iznajdbe. Dokler ni Edvard Glossin radi svoje ljubezni do plavolase Rokaje izdal svojega prijatelja in njegove iznajdbe angleški vladi... Gerhard Bursfeld je zginil za vedno za tovverskimi zidovi. Njegova žena z triletnim otrokom je pobegnila v gore proti severovzhodu. Sled za njo se je izgubila. In Edvard Glossin je ostal ogoljufani goljuf. Z nekaj tisoč funti ga je angleška vlada odpravila, plačala ga za tajnost, katere vrednost je smatral za neprecenljivo... Poteze sanjača so se zopet začrtale v prejšnji napetosti. Zvok eiek- Po busannski konferenci. Dogodki v rurhrskem ozemlju. FRANCOSKI MINISTER O RAZMERAH V RUHRSKEM OZEMLJU. ANGLIJA O PREDLOGU IZMET PAŠE. London, 7. febr. (Izv.) Ministrski svet je včeraj razpravljal o francoskih nagibih, naj se sprejmejo predlogi Izmet paše. Angleška vlada ne smatra predloga Izmet paše za dovolj resnega. Zanjo je le ena rešitev, to je podpis pogodbe, kadar da Angora direktne in brezpogojne garancije. Anglija se bo začela razgo varjati z Izmet pašo le pod navedenimi pogoji, ki jih smatra za nespremenljive. NADALJEVANJE POGAJANJ. London, 7. febr. (Izv.) Reuterjev urad poroča, da se položaj po lau-sannski konferenci ni izpremenil. Razgovori med Parizom in Londonom se nadaljujejo. Angleška vlada je sporočila francoski, da bi bila pripravljena podpisati pogodbo in proučiti natančne predloge Turške. Tekom dopoldneva ni došel noben turški odgovor. IZMET PAŠA ODPOTOVAL. Lausanne, 7. febr. (Izv.) Izmet paša in njegovi glavni sodelavci so danes odpotovali. Otomanska delegacija ostane zastopana v Lausanni po svojem tajniku. TURČIJA PONUDILA ANGLIJI MIR. London, 7. febr. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz dobro poučenega vira, da je turška stavila Angliji naravnost po posredovanju Riza Nu-rija, ki se je oglasil pri lordu O.r -zonu, predloge za. separaten mir. IZMET PAŠA PRIPRAVLJEN NADALJEVATI POGAJANJA. Pariz, 7. febr. (Izv.) „Temps" poroča, da je Izmet paša pred odpo-tovanjem izjavil tajniku Massigle, da ne smatra konference za prekinjene. Pripravljen je. da se vrne, ako se konferenca pozneje zopet skliče. ZAVEZNIŠKE LADJE OSTANEJO V TURŠKIH VODAH. London, 7. febr. (Izv.) Francoska in angleška vlada sta sklenili odkloniti zahtevo Turške po odstranitvi vojnih ladij iz Smirne ter obvestiti angorsko vlado, da so vojne ladje dobile povelje, naj se v slučaju napada branijo. Pariz, 7. febr. (Izv.) Minister za javna dela Le Trocpuer, ki se je vrnil iz ruhrskega ozemlja, opisuje des-organizacijo in sabotažo, ki jo vrše nemški železničarji na povelje nemške vlade namenoma in metodično. Minister priznava zasluge francoskih železničarjev, ki kljub vsem težko-čam vrše službo in ki so zlasti včeraj obvarovali pri Koblenzu brzo-vlak Ostende-Basel pred katastrofo. Minister pristavlja, da je promet mednarodnih in vojaških vlakov sedaj zagotovljen. Sedaj se bo posvetila vsa skrb prevozu premoga. FRANCOZI PROTI NEMŠKI AGITACIJI. Pariz, 7. febr. (Izv.) Doslej ni bilo prepovedano potovanje nemških drž. ministrov v ruhrsko ozemlje. Z ozirom na stališče drž. kan-celarja Cima in na akcijo, ki jo je skušal na skrivnem izvesti v ruhr-skem ozemlju, so bile ukrenjene potrebne odredbe za uporabo sankcij v slučaju potrebe. FRANCIJA IN BELGIJA STA DOBILI PRED ZASEDBO VEČ PREMOGA. Berlin, 7. febr. (Izv.) Nasprotno s poročili francoskega tiska, da so Francozi do sedaj spravili , Francijo od.OOO ton premoga, ugotavlja „Lo-kaianzeiger", da so Francozi od 15. j: nuarja prepeljali čez francosko-belgijsko mejo okroglo 22.000 ton premoga in 17.000 ton koksa. Pred zasedbo Poruhrja sta dobili Franci- ja in Belgija 45.000 ton premoga na delovni dan. ČEŠKI PREMOG ZA FRANCIJO. Pariz, 7. febr. (Izv.) „Journče to-dustrielle" poroča, da se je od preteklega četrtka pošiljal premog rz Moravske Ostrave redno v Francijo, in sicer v dveh dneh 60 vagonov. POSREDO V ANJE MUSSOLINIJA IN DR. 8ENEŠA. Dunaj, 7. febr. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih so danes krožile vesti, da sta Mussolini in dr. Be-neš sklenila pedvzeti pri francoski vladi skupen korak za rrititev ruhrskega vprašanja. Istočasno bosta poslanika obeh držav podvzela potrebne korake tudi v Berlinu. Po informacijah iz čeških krogov so te vesti verjetne, vendar pa podrobnosti te akcije nočejo izdati javnosti, da bi ne bil ogrožen uspeh. ZASEDBA RADENSKEGA. RAZBURJENJE Berlin, 7. febr. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Mannheima je razburjenje na Badenskem radi vpada Francozov izredno veliko. Kakor poroča „Lokalanzeiger" so Francozi včeraj zasedli Urloffćn pri Appen-sveierju. ŠVEDSKA PODPORA ZA PO-RUHRJE. Stockholm, 7. febr. (Izv.) Na poziv nemškega rdečega križa je švedski rdeči križ sklenil nakazati 12.000 •vron. t. j. okroglo 120 milijonov mark ;;a bedno prebivalstvo v Poruhrju. PašSča seja ministrskega sveta,, na kateri se je razpravljalo o notranjem položaju. Notranji minister Vujičič je predložil poročilo o razmerah v jtužni Srbiji in Macedpnljl ter o \T)a-dt! bolgarskih komitašev na naše ozemlje. Vojni minister Pešič je poročal o potrebah in stanju vojske, ki je povoljno. NOVI ALBANSKI POSLANIK PRI KRALJU. Belgrad. 8. febr. (Izv.) Včeraj popoldne je kralj sprejel v avdijenci novega albanskega poslanika Ali Rizo Kolon jo, ki je izročil svoja poverilna pisma. Sprejem je bil zelo prisrčen in se sodi, da obstoje med našo državo in Albanijo jako dobri odnošaji. KANDIDATURA DR. SMODLAKE. Belgrad, 8. febr. (Izv.) Akcijski odbor zemljoradnike v je prejel vče- + Naši fondi. Ker nas mladinsko SLSarsko časopisje venomer obklada z nizkimi sumničenji in obrekovanji glede gmotnih sredstev, ki so omogočili izhajanje našega lista, izjavljamo, da ima vsak (somišljenik Narodne ljudske stranke prost vpogled v to zadevo. Vsakemu je prosto, oglasiti se v našem uredništvu in preskrbeli mu bodemo vse oblo-žme informacije, iz katerih se bo prepričal, da je vsak vinar, s katerim razpolaga naš konzorcij in finančni odbor, potekel Iz čistega vira strankarske požrtvovalnosti Ijub-fettskih somišljenikov. Pristavljamo tudi, da s finansiranjem našega lista nima g. dr. Ivan Šušteršič sploh nič opraviti. Finančni odbor, kakor tudi konzorcij lista, sta se osnovala brez niegat. Dr. Šušteršič je v naprej izjavil, da se z gmotnimi zadevami ne bo pečal. Vse trditve, da potekajo sredstva našega tiska iz kakega drugega vira, so nizke Insinuacije in proste lažnjive izmišljotine, naj jih razširja kdor hoče. Pripravljeni smo tudi dati vpogled častivrednim gospodom, ki stoje izven naše stranke, ker nimamo ničesar prikrivati. Vsakega pa, ki vstraja pri trditvi, nasprotujoči naši izjavi, imenujemo brezčastne"a lažnjivca in obrekovalca. — Lastništvo „Ljudskega dnevnika” in „Ljudskega tednika”. + Kupčija za kožo ljubljanskih okoliških voiilcev? Prevara? Poročajo nam, da je Stanovnikova kandidatura v ljubljanski okolici le pesek v oči. Pravi kandidat, da je namestnik dr. Breč, ki ga imajo kmetje še dobro v spominu iz časov, ko je oblastno gospodari! v ljubljanski vladni palači. Sklenila se je menda sledeča kupčija: Ako bo v Ljubljani izvoljen poslancem dr. Perič, bo izvoljen za župana mladi dr. Stanovnik, njegov oče pa odstopi kot poslanec in stopi na njegovo mesto na- tričnega zvonca je zadonel po sobi. Glossin se je dvignil in se z glavo pokonci podal v sobo policijskega ravnatelja. Kratko je pozdravil došlega profesorja Curtisa iz Sing-Sanga in vprašal: „Kako se je moglo zgoditi, da je aparatura odpovedala?” Pretrgano in nervozno je poročal ■profesor. „Mi vsi tega ne moremo zapo-pastl! Na peto uro trideset minut je bila določena usmrtitev roparskega morilca VVoodburneja. šlo je vse gladko. Ob petih štirideset minut je ležal delinkvent že na secirni mizi. Stroj smo ustavili in ga ob petih petinpetdeset minut zopet pognali v tek. Točno ob šestih je bil priveden drugi delinkvent in^ privezan na električni stol. Oblečen je bil v predpisano usmrtilno obleko z razparano desno hlačnico. Elektroda se mu je položila okrog desnega stegna. Dve minuti po šesti uri se mu je poveznila bakrena čelada na glavo. V prostoru za ušmrčenje se je nahajal, kakor je predpisano, kaznilnični nadzornik in raj brzojavko od težačkoga saveza v Splitu, da je splitski okraj določil za svojega okrajnega kandidata dr. Smodlako, ki je kandidaturo tudi sprejel. Doznava se, da člani akcijskega odbora niso zadovoljni s to kandidaturo, ker jim ni ljubo, da pridejo v zemljoradniško stranko osebe, ki niso imele doslej ž njo nobenih stikov. MALA ANTANTA NE 30 INTERVENIRALA PRI AVSTR. VLADI. Dunaj, 7. febr. (Izv.) Na kompetentnem mestu se ugotavlja, da so vesti, ki so se razširile na podlagi nekega budimpeštanskega poročila, glasom katerih hoče mala antanta pri avstrijski vladi radi prekoračenja števila zvezne vojske vložiti de-maršo, ki se ji bo pridružila tudi velika antanta, brez vsake dejanske podlage. mestnik dr. Brejc. Ne vemo sicer, v koliko je vest resnična, podobno pa je mladinskim Sl.Sarjem, da sklepajo take kravje- kupčije. Manjka le še, da zlezeta Stanovnik m Brejc kot zmagovalca iz skrinjice. + Shod zaupnikov SLS. Dobili smo zanesljiva poročila, da je bil shod zaupnikov Koroščeve stranke zadnji ponedeljek zelo klavern. Navdušenja prav nič. Izvajanja govornikov so bila sprejeta hladno, skoraj odklonilno. Ob postavljanju kandidatov. so kmetje glasno godrnjali, da jih stranka prezira, na kar je Korošec oblastno zaklical: „Inteligenca mora biti!” in je tako odrekal kmetom inteligenco. Mnogo kmetov je godrnjaje odšlo in so naknadno izjavili, da bodo glasovali za Narodno, ljudsko stranko. + SLS — denuneijantje. Ve liko je »Slovenec« pisaril o denun-ciantili iz drugih strank — sebe ni nikoli videl. — In vendar je bil dr. Brejc, ki je dal prvo obznano, in na podlagi te obznane in na podlagi ovadbe iz krogov SLS je bil preganjan znan župnik, ki je imel pogum že v letu 1919. povedati voditeljem SLS, kam vodi njih politika, Takrat so bili gospodje pri SLS za centralizem in so ga s silo in ovadbami hoteli utrditi, ker je šlo za njih osebne koristi. Tn danes?! + Največ se je prodalo „Ljudskega dnevnika” na dan shoda SLS. + Itudikalska zveza z Nemci. Kakor poročajo današnje »Jutranje Novosti«, izjavlja glavni odbor Narodne radikalne stranke v Beogradu, da so vse vesti o nekakem paktu NRS z Nemci, ki jih lansira-jo v javnost gotovi časopisi, samo volilni manever nasprotnikov. Prispevajte v naše sklade! z njim dvanajst tudi po zakonu predpisanih prič. Elektrovodja zavoda se je nahajal na svojem mestu pri pretikačih skrit pred očmi delinkventa. Ob šestih tri minute je na migljaj šerifa spojil tok ... Takoj moram opomniti, da je to zadnja točna označba časa iz Sing-Singa. Ob šestih tri minute so obstale vse ure v zavodu vsled magnetiziranja posameznih svojih delov. Nadaljne označbe časa izvirajo od newyor-škega brzojavnega urada .. Dr. Glossin je pričel nervozno nihati z nogo. Profesor je nadaljeval. ,V trenutku, ko je prcuesei elektrovodja zavoda tok na delinkventa, je naenkrat obstal dinamo, kot da je zagrabila vmes mogočna orjaška pest. Obstala je in obenem zadržala z njo spojeno parno turbino. S stra-hovito silo je pritiskala sveža para iz kotla na mirno stoječe turbinske lopate. Zadnji čas je bil, da je priskočil strojnik in zaprl dovodno parno cev. (Dale prihodnjič.) NARODNA LJUDSKA STRANKA. n Skladi NLS. Izvršilni odbor NLS je ustanovil dva sklada: 1. tiskovni sklad NLS. Ta sklad je namenjen za vzdrževanje naših listov „Ljudskega dnevnika' in „Ljudskega tednika”. Požrtvovalnost nekaterih naših ljubljanskih somišljenikov je preskrbela za začetek. Toda misliti moramo naprej in skrbeti za to. da naš tisk ne le izide, temveč tudi ostane. V ta namen je treba, da vsak somišljenik kaj žrtvuje po svojih močeh. Tudi najmanjši donesek je dobrodošel Sicer pa smo ustanovili temeljne kamnee po 50 Din. Kdor daruje en kamen, plača 50 Din. Trdno pričakujemo, da bodo imovitejši somišljeniki darovali po več kamnov, po 5, 10, 20, 50, 100 kamnov iti Meje ni nobene, ne na zograj in ne na spodaj. Vsak dar je pa prostovoljen in je tedaj resnična zasluga za ljudsko stvar. 2. .akcijski sklad NLS. Ta sklad služi organizačnemu in propagandnemu delu NSS. V podrobnem ima ta sklad služiti vzdrževanju strankinega tajništva, kritju poštnin, potrebnih potovanj za organizacijo in propagando stranke, letakov in drugih tiskovin, izvzemši onih, ki spadajo v področje tiskovnega sklada. Umevno je. da bodo ti stroški veliki, osobito v času volitev. Apeliramo torej na največjo požrtvovalnost somišljenikov. Doneski za oba navedena sklada se začasno pošiljajo na uredništvo „Ljudskega dnevnika”, Ljubljana, Breg 12. K vsaki denarni pošiljki je treba pripomniti, za kateri sklad je namenjen. n Uprava »Ljudskega Dnevnika« in »Ljudskega Tednika«, Ljubljana, Sodna ul. 5 pošlje vsem, ki list naroče, poštne položnice. Treba je samo, da nam vsakdo po dopisnici naznani natančen naslov in posto. Mesečna naročnina za Dnevnik stane Din 12, letna naročnina za Tednik pa Din 20. n Kdor bi hotel »Ljudski dnevnik« in »Ljudski Tednik« razdeljevati med svoje znance, naj sporoči Upravi Ljudskega dnevnika in tednika, Ljubljana, Sodna ulica 5, koliko brezplačnih izvodov naj se mu pošilja v ta namen. m--' —^ Danes je izšla prva številka »Ljudskega tednika«, ki bo odslej izhajal redno vsak četrtek. Tednik bo zavzemal v političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih isto satlišče kot »Ljudski dnevnik«, ker je pravtako glasilo Narodne ljudske stranke. — Ministrski predsednik Pašiv obišče Ljubljano. Kakor poročajo »Jutranje Novosti«, pride med 16. in 20. februarjem v Ljubljano ministrski predsednik, g, Nikola Pasic. Spremljal ga bo minister Zupanič ter več drugih ministrov. — Umrl je včeraj g. Peter Krisch znani gostilničar in posestnik v Ljubljani. N. v m. p.! Novo predsedništvo višjega šolskega sveta. Minister za prosveto je imenoval za novo dveletno dobo dosedanjega predsednika višjega šolskega sveta dr. Stan. Bevka vnovič za predsednika, za podpredsednika pa je imenovan učitelj Fran Škulj iz Ljubjane. — Enoten učni načrt za srednje šole. Prosvetno ministrstvo je zahtevalo od prosvetnega sveta, naj izvrši izvolitev članov, ki bodo izdelali nov enoten učni načrt za srednje šole. — Stavku cestnih železničarjev v Ljubljani. Včeraj dopoldne so uslužbenci električne cestne železnice v Ljubljani stopili v stavko in je promet popolnoma ustavljen. — Seja mariborskega občinskega sveta. Včeraj zvečer je bila seja mariborskega občinskega sveta. V splošnem je vladalo za. sejo veliko zanimanje, ker se je imelo končno-veljavno glasovati o proračunu za loto 1923. Občinski svetniki so se zbrali skoraj polnoštevilno. Od SLS Inozemske vesti, * Odpust železničarjev v Gorici. Italijanska uprava je odpustila 24 železničarjev na državnem kolodvoru v Gorici. * Aretacija komunistov v Trstu. Pretekli petek je tržaška policija priredila preiskavo v prostorih komunističnega dnevnika »II Lavora-tore« v Trstu. Preiskava je trajala pet ur. Aretirani so bili vsi štirje uredniki. Obenem so zapili urednika »Dela«, Josipa Pertota. Aretirali so tudi dva urednika dvotednika »II Lavoratore socialista«. Policija nadaljuje preiskavo. Aretiran je bii tudi Andrej Martelanc iz Sv. Iva na pri Trstu, ki je bil slučajno v uredništvu »Dela«. Francoski listi o celjskih dogodkih. «Matin« poroča iz Beograda: »Iz Zagreba poročajo beograjskim listom, da so včeraj (3. febr.) pri shodu neke pangernfinske zveze v Celju (Slovenija) Nemci sovražno manifestirali proti Jugoslaviji in Franciji, kar' je izzvalo protide-monstracijo s strani jugoslovanskih nacionalistov. Zvečer je prišlo do spopadov med Nemci in Jugoslovani. V urade pangermanskega lista »Cillier-Zeitung« je bila vržena bomba, sedež nemškega kluba kakor tudi skladišča Nemcev so bila od množice razbita. Javljajo, da je bilo več ranjenih in je policija več oseb zaprla«. — Naša poročevalna služba je res izborna ! * Propadanje komunistie. stran ke na Češkoslovaškem. Na kongre su komunistične stranke v Češkoslovaški je priznal glavni poročevalec generalni tajnik stranke Zapo tockv, da pada število članov stranke. Početkom lanskega letu je štela stranka 254.000 članov, medtem jih je izstopilo 122.000, tako da znaša sedaj celokupno število samo 132.000 članov. * Podjetni Čehi. Češki naseljenci na Ukrajini so prevzeli od sovjetskega komisarijata 2 tvornici za sukno, 2 kemični tvornici, eno pivovarno in eno opekarno. * Zaroka italijanske princezi- nje. Princezinja Jolanda se je zaročila z grofom Calvi di Bergolo. je manjkal samo dr. Verstovšek, ki je obolel, od narodne socijalistične stranke štirje občinski svetniki. So-cijalistični in demokratski klub je bil zastopan polnoštevilno. Župan Grčar je konstatiral sklepčnost ter poročal, da mesto občinskega svetnika Jarha, ki je odstopil, vpoklicani namestnik ni sprejel mandata, ker je trajno zadržan v službi. Župan je prosil občinski svet, da vzame to odklonitev na znanje. Po kratkem prerekanju, ki ga je izzval dr. Leskovar (SLS) je bil na to mesto pozvan višji preglednik g. Arko. Nato je zahteval besedo dr. Je-rovšek, ki je razkladal, da župan sesedaj, kljub enoletnemu županovanju ne pozna določb občinskega reda, kar dokazuje dejstvo, da si je povišal doklade brez dovoljenja občinskega sveta ter je tudi izplačal svetniku Kohlbesnu neko pro vizijo, tako da je ponovno kršil občinski red. Župan mu na ta napad ni ostal dolžan ter je naglnšal, da je o provizijah itd. že toliko slišal in govoril, da o tem ne bo razpravljal. To prepusti pač dr. Jerovšku. Ta pa je odgovoril, da županovi izgovori niso utemeljeni in je zahteval, da se sprejme neveljavnost današnje seje v zapisnik. Temu se je pridružil tudi občinski svetnik Žebot. Podžupan Druzovič je poročal, da se jc po črtanju nekaterih postavk zmanjšal primanjkljaj proračuna od 3,978.905 Din na 2,630.505 Din. Za pokritje primanjklaja je predlagal finančno-gospodarski odsek zvišanje raznih davščin n. pr. na žganje, pivo, kanalizacijske pristojbine, gostaščino, uvedbo davka na vrednostni prirastek itd. Za proračun so galsovali vsi socialisti, demokrati, disident NSS Novak in Politične vesti. Domače vesti. Gospodarstvo. en član NSS. Proračun mestne občine je bil tako končno sprejet. — Nove zvonove dobi 10. t. m. Vojnik pri Celju. — Vlak povozil orožnika. Orožnika Ludovika Huberta so našli na železniški progi blizu Šoštanja povoženega, Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer pa je v ponedeljek umrl. Za njem žaluje žena in šest nepreskrbljenih otrok. — Železniška zveza Slovenije z morjem. Za šefa sekcije za trasiranje železniške zveze Slovenije z morjem je imenovan inž. R. Kavčič. Proga bo šla iz Kočevja in Črnomlja, preko Severina na Vrbovsko ter St. Janž-Sevnica. — Sprememba voznega reda južne železnice. Od 8. februarja dalje vozi brzovlak z Dunaja ob 19.10, torej uro popraj kakor doslej. Prihod v Ljubljano, Zagreb in Trst ostane isti. Berlin-Zagreb-Sofija. Kakor čujemo, bodo vpeljali direktne vozove I. in II. razreda na progi Berlin-Zagreb-Sofija v začetku junija. Voz bo odhajal iz Beograda v torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah. — Brivci povišajo cene. Vsled silnega povišanja najemnine za lokale nameravajo brivski mojstri povišati cene. Toda brivski pomočniki nočejo zaostati in zahtevajo 75 odstotno povišanje plače. Vrše se pogajanja. Mojstri so jim pripravljeni novišati plače za 40 odstotkov. — Stavka brivskih pomočnikov v Šibeniku. Brivski pomočniki v Šibeniku stavkajo. Delodajalci so pristali na zahtevo, da zvišajo plače, obenem pa so sklenili povišati eopIsl. d Iz ljubljanske okolice nam pišejo: Furiozno napadanje dr. Šušteršiča od strani „Slovenca11 postaja vedno ogabnejše in nizkotnejše. Poslužujejo se najpodlejših natolcevanj in očitkov in to vse iz strahu pred človekom, ki jim postaja čim dalje opasnejši. Pa kaj tudi ne! Njegovi nekdanji volilci se predobro spominjajo, da je to tisti dr. Šušteršič, ki je skozi leta in leta vzorno vodil slovensko ljudstvo in zastopal njegove interese. Bil je to mož, katei emu nihče ne more odrekati značajnosti in delavnosti. To dobro vedo ljudje okoli „Slovenca11. Vedo tudi, da mu vsi skupaj ne segajo niti do gležnjev in zato zlivajo nanj ves srd z edinim namenom, da ga oblatijo. Ti ljudje, katerim prejšnja forma države ni bila nikdar v najmanjše na-potje, so postali v 24 urah najboljši .Jugoslovani in se vrinili kar sami za voditelje ljudstva. Mora se jim priznati, da so umeli prevratno situacijo izrabiti sijajno v svoje namene. To pa ni bil nikak čin predpriprav in razmotrivanj, ampak to je bil prvi verižniški korak pred drugimi. Ti ljudje so zastonj prišli do takratne slave in v tej preše rnosti so pozabili prav vse in celo to, da so nas iz same naivnosti brez vsakih garancij z vso takratno deželno upravo predali bratom Srbom za razna podpredsedniška in druga mesta. To prenaglo povišanje pa, ki je nastalo vsled takratnih neurejenih razmer, je rodilo tudi prenaglo ponižanje. Po svojem tretjem preporodu so ponujali roko Radiču, da bi jih sprejel v svoje okrilje ter jim zopet zasigural prejšnje pozicije. Ta pa je njih politično veriženje dobro poznal in jim brez pogajanja obrnil hrbet. Ko so na vseh koncih in krajih temeljito pogoreli, jim je ostalo edino še zmerjanje in psovanje. K sreči pa je naše rtovensko ljudstvo tudi spoznalo njih nesmiselnost v političnem delu in se bo oprijelo raje voditeljev, ki so s svojo sposobnostjo v blagor ljudstva že kdaj kaj storili. Kruh pa, ki ga kažete ljudstvu, da ste ga vi odrezali, pa je delo našega dr. Šuster-i'Č2. Nove pokrajino, pridružene Srbiji, izkazujejo nasprotno v 10 dneh 31,468.923 Din. carinskih dohodkov. Razen tega dokazujejo carinski dohodki z ozirom na donos carin v Mariboru v znesku 6,313.716 Din. in drugih mest, da se uvozna in izvozna trgovina vrši v glavnem proti Italiji, Avstriji in Nemčiji. Na Mažarsko je vezan le manjši del. g Koruza — pridelovanje in Izvoz. Z znižanjem tariiu se je izvoz koruze takoj povečal. Dočim srno leta 1920. izvozili 12 odstotkov in 1. 1921. 6 odstotkov vsega pridelka na koruzi, znaša izvoz 1. 1922. k stopetdeseti del pridelka. Izvozili smo 1. 1920. 33.000 vagonov in 1. 1921. 13.000 vagonov koruze, a 1. 1922. le 1000 vagonov, dasi je bila letina ravno tako dobra kot 1921. leta. g Dobava soli Iz Romunije. Naša vlada je prejela od romunske vlade ponudbo za sklep pogodbe v svrho dobave soli tekom 5 let. Romunska vlada ponuja vagon soli za 7 do 8000 lejev. Pogodba bi bila veljavna za 5 let, vendar pa zahteva naša vlada, naj se cena nanovo določi vsako leto meseca oktobra. g Naši parobrodi vrnjeni. Dne 2. in 3. t. m. je priplulo v Šibenik iz Zadra šest naših parobrodov bivšega parobrodarskega društva „Dalmatla11 ki so bili doslej rekvirirani od Italije. g Razširjenje železniških postaj na Sušaku in vBakru. Ministrstvo za promet je pripravilo načrt za reorganizacijo in razširjenje železniških postaj v Bakru kr Sušaku. Nad Bakrom bi se zgradila postaja, preko katere bi se olajšal Izvoz preko Sušaka, ki je prenapolnjen z blagom. Preko tc postaje bi se vršil v prvi vrsti izvoz rud iz naše države. O načrtu je že razpravljal ministrski svet. g Redukcija žeiezniškega osobja v Italiji. Mussolini je dokazoval, da je število uradništva previsoko, za potrebe železniške uprave. Odpuščenih bo okrog 36.000 uradnikov do konca t. L, a železniška bilanca bo profitirala 375 milijonov. BORZA. Zagreb, 17. iebr. (Izv.) Devize: 0.151 do 0.153, Berlin 0.2925- 0.2975, Pošta 4.20 do 4.25, Bukarešta 50, idilan 520—526, London 508—515, Newyork 107—108.50, Pariz 665—675, Praga 315—325. Švica 2070—2080. Valute: dolar 105.50—i06.50. avstrijske krone 0.149—0.150, češke krone 305-310, lire 514—517, Dunaj, 7. iebr. (Izv.) Beograd 649—651. Berlin 1.95—2.05, Budimpešta 26.85—26.95. London 332.100—332.700, Milan 3436—3444, Newyork 71.075—71.225, Pariz 4444—4526, Praga 2112-2118, Sofija 414.50—41550, Varšava 1.90—2, Curih 1,3*.360-13.390. Curib, 7. febr. (izv.) Berlin 0.01375, Newyork 531.25, London 24.86, Pariz 33.65, Milan 25.70, Praga 15.80, Budimpešta 0.205, Bukarešta 2.55, Beograd 4.90, Sofija 3.10, Varšava 0.01375, Dunaj 0.007425, avstrijske žigosane krone 0.0075. DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 8. febr. (Izv.) Dolar 104—105, francoski frank 6.70, švicarski frank 2 .50, funt šterl. 510. Marke 0.2975, avstrijske krone 0.1520, češke krone 315—320, lire 515 do 520. Narodno gledališče. DRAMA. četrtek, 8. februarja: Madame S>ms Gene«. Red D. — Petek, 9. februarja: > Ugrabljene 8a-binke«. Red EL — Sobota, 10. februarja: »Idiot«. Začetek ob pol 8. uri. Izven. — Nedelja, U. februarja: »Ugrabljene Sv binke«. Začetek ob 8. uri. Izven« -Ponedeljek, 12. februarja: »Madasie Sans Gone«. Red C. — OPERA. Četrtek, 8. februarja: »Mefistofeles*. Red C. — Petek, 9. februarja: Zaprto. Sobota, 10. februarja: »Nefistofeles«- Red D. Nedelja, 1L februarja: »Rigoletto ob 3. popoludne. Izven. — Ponedeljek, 12. februarja: Zaprto. k Sprememba opernega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti gosp? Pavle Lovšetove, ki po zdravniški izjavi danes, 8. t. m., in v nedeljo, 11. L m. ne bo mogla peti, se spremeni operni repertoar tako-le: danes 8. t. m. se poje opera »Mefietofeles«, za red C, .v nedeljo 11. t m. ob 3. pop. pa opera »Nižava« izven abonmanov. Vstopnice, na: ročene z deželo za nedeljsko popoiu-< lansko predstavo, ostanejo v veljavi, če jih naročniki do sobote, dne 16. t. m., pismeno ali ustmeno ne odpovedo. Hetzsrio. r Paderewsky v Ameriki. Bivši poljski ministrski predsednik je odpotoval na turnejo po Ameriki. Nebroj ameriknskih mest ie hotelo poslušati svetovnega pianista. Tudi neko mesto v Teksasu ga je povabilo. Ker pa mu ni dišalo tako daleč, jc zahteval nagrade 10.000 dolarjev. A zmotil se je, ponudba je bila sprejeta. Komaj je stopil z vlaka, bi že moral nastopiti v nabito polni dvorani. Presenečen in ogorčen jc opazit, da so mu že pripravili inštrument — pia-nolo — najnovejšega tipa na ročico. Toda premagal je svojo nevolio in zaigral pet komadov in spravil lepe tisočake. Občinstvo se je navdušeno razšlo polno hvale Pade-revvskemu. r Trikratni morilec In samomorilec. V Parizu je neki Mutleler nakrat v besnosti umoril na cesti dve osebi. Potem je streljat na lice mesta prihitelega policijskega uradnika in ga tudi ubil. Nato je ustrelil še samega sebe. r Še živeč vojak Iz krimske vojne. V Dovru na Angleškem je bil pred kratkim sprejet v ondotno sirotišnico nek 103 letni Francoz, Dubrav po imenu. Bojeval se je še v krimski vojni. Dokler je bil primeroma trden, si je služil kruh kot pristaniški delavec. Stanuje že dalje časa v Dovru. Kakor ie povedal, ni v vsem svojem življenju kadil in ne užival alkoholnih pijač. Oženjen je bil petkrat. Njegova sedanja žena je še zelo mlada — 79 let. Sprejeli so istotako tudi njo v omenjeni zavod, tako da bosta tudi večer svojega življenja preživela skupno. Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Ti.sk J. Rlasiukn nasl. v Ljubljani. ! GUMENE PETE in GUMENI P@TPI.STE cancsje E st tvajiišja so Rakar ustreme! Nalbedje varstva gsr@85 vlagi 5 terasa i Pisalni stroji i. t. d« Mehanična delavnica EmUfiSa IŠ«SF«ICpi!g Šglšassimrgeif© 6./I. J w*wwn*#*s»e