s UdiiiflDi« 9 temu I oktonra 1908. J. leto. 4 m » ?o! leU 12 ** €etrt W* G K, b« ** S K Kder kod J6t» * k. fj M m—m etee iumetm if**** jnsstnhm te d _ mftt bi| te imli Irukeveti. — BEvfcvj&f se se mfafe. — W grttirifttra tolates it 84, ponj, plati oaira. — le m m leto 25 K, m po! leta 13 Kt psl četrt teta 6 K 50 h, ncn mesec 2 K 30 h. Za &|hM|«b9 s £3&lJ:mJem na dom za vse leto leto 22 K, hi pol m* 11 K, h Mrt leta 6 K 50 h, na en mesec 1 K 00 h. — Za Meemei|o eelo leto 28 K. Za vae irvitfe dlefteU in inHhi ee plačuje od peteroatepne pa#l trite po 14 h« če ee cananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat m po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat, fe v Knaftovlh ■Btali it. i. — Upravniitvn saj se blagovolilo pošiljat! naročnine, refctessstfie, omenila, t j. administrativne stvari. Upraralitra telefon it $9. Nismo osamljeni! Težki dnevi so napočili za slovenski narod. Srce slovenskega naroda, našo belo Ljubljano tišči ob tla železna pest Neštetokrat se je v Avstriji pri-godilo, da so se doigTali po raznih mestih slični dogodki, kakor v septembrskih dnevih v Ljubljani, tudi drugodi so že bile demonstracije, ki so se končale z razbitimi šipami, toda nikjer še ni postopala vlada s tako naravnost drakonsko strogostjo, kakor pri nas v slovenski naši Ljubljani. Krivda naša je pač ta, da smo Slovenci! Če bi bila Ljubljana slučajno nemško ali laško mesto, bi se nikomur ne skrivil las radi demonstracij in naj bi bile še desetkrat hujše, kakor so bile ljubljanske, nikdar bi ne tekla nedolžna kri in nikoli bi se ne trpelo, da bi v mestu vladalo faktično izjemno stanje, kakor se to godi sedaj pri nas, ko gospodari v naši nesrečni Ljubljani vojaštvo in orož-ništvo, d očim svoboden državljan niti ne sme na ulico, ako se neče izpostaviti dejanskim napadom. Slovenci smo, s tem je povedano vse. Smatra se nas za brezpravne he-lote, za državljane druge vrste, ki sinejo pač plačevati svoj krvni in denarni davek, ne smejo pa zahtevati tistih pravic, ki so sicer zajamčene vsem narodom v državnih temeljnih zakonih. In ali zahtevamo Slovenci kaj drugega, kakor to, kar je nam zagotovljeno že v osnovnih zakonih? Ničesar! Xa naši zemlji, ki smo jo podedovali od svojih očetov, naj se spoštuje naš jezik, na domači zemlji naj dobivajo kruha sinovi našega naroda, to je edina naša zahteva. Toda tej naši zahtevi merodajni krogi neče j o ugoditi vkljub vztrajni naši borbi, ki jo bijemo za naša prava že desetletja. A ne samo to, da ne ugode našim upravičenim zahtevam, se utesniti nas hočejo v tistih pravicah, ki smo si jih s težko muko priborili v polstoletni naši borbi. In če je končno narodu, izmučenemu in obupanemu, zavrela kri, da je posegel po drastične j ših sredstvih v svojem boju, kdo, ki misli trezno in pošteno, mu more to zameriti, kdo si upa radi tega vreči kamen vanj?! Toda Slovenci smo, to je velika naša krivda. Radi malenkostnih, na sebi brezpomembnih izgredov, ki se do-igravajo vsepovsodi, se je pričela proti nam črna vojska, borba, ki bi naj enkrat za vselej slovenskemu narodu zadala smrtonosno rano, ki bi se mu nikdar ne zacelila, Z dragonsko strogostjo se naj postopa proti Slovencem, z obsednim stanjem in z naglo sodbo se naj ukroti slovenski narod samo zbog tega, ker še živi in ker še hoče živeti, to je refren, ki se ponavlja v nemškem logu gori s piedestala, kjer sedi nemški minister Prade, pa doli do mla-kuže, v kateri se valja »Deutsche Wacht« in drugi nje vredni nemški listi. In res se je zdelo, da napočijo Ljubljani, osrčju Slovenije, črni dnevi, da ostane v svoji veliki nesreči, v svoji neizrečni bolesti sama, osamljena. Toda sama, osamljena ni ostala! Ko je zaplakala Ljubljana, ko je zaječala Slovenija, se je zganil ves slovanski svet in slovanski bratje z juga in severa so se enodušno postavili v bran za tisti narod slovenski, ki so ga so vragi dali na proskribcij-sko listo. Prijatelja, brata se spozna v nesreči, tako smo tudi mi Slovenci v dneh najhujše nesreče šele prav spoznali zlato bratsko srce slovansko, ki čuti z nami, ki znami trpi in nam daje utehe v trenotku, ko nas ves ostali svet blati in ponižuje. V dnevih nesreče smo spoznali, da slovanska vzajemnost vendar ni prazna pena! Tisočera hvala vsem bratom slovanskim za gorko sočutje in dejansko pomoč! Največja tolažba in uteha pa je za nas, da smo dobili ob cesarskem prestolu samem mogočna zagovornika, ki sta slovesno izjavila, da ne bosta nikdar dovolila, da bi se zadal nov krivični udarec beli naši Ljubljani in mukotrpnemu narodu slovenskemu! Ta mogočna zagovornika sta češka ministra Prašek in dr. F i e d-1 e r. Njijti poročilo je razpodilo črne oblake, ki so zavili v svoj plašč Ljubljano, in povzročilo, da je zasijal nad njo zopet žarek oživljajočega solnca. V imenu vsega slovenskega naroda izrekamo naj iskrene jšo zahvalo zastopnikoma bratskega češkega naroda v ministrskem svetu za moško obrambo časti in pravic naroda slovenskega ! Deželni zbori« Gradec, 30. septembra. Posl. Kern je nujno predlagal, naj se ukrene vse potrebno, da bo židovska družba pri Južni železnici skrbela za zadostno število voz. Posl. Ornig je poročal v imenu odseka o regulaciji Drave v ptujskem okraju in Kučni-ce pri Radgoni. Ostali predmeti so bili istotako ekonomičnega značaja ter so se tikali nemških pokrajin. Praga, 30. septembra. Tudi v današnji seji so Nemci obstruirali ter je bila seja zopet viharna. Po dobesednem čitanju vseh došlih vlog so se prečitale izjave ustavovernih in konservativnih veleposestnikov, ki obžalujejo in obsojajo, da se je v zadnji seji pela »Die Wacht atn Rhein«. Posl. Schreiner je med hrupnim ugovarjanjem Čehov hotel dokazati, da ta pesem ni veleizdajal-ska, temuč le hvalospev na Nemčijo v boju proti Franciji, simbolična pesem moči Nemcev proti dednim so-vragom. — Nato je prišel poslanec Mally z izzivalnim obstrukcijskiio predlogom, a ker ga deželni maršal ni hotel dati na glasovanje, so Nemci pričeli s hrupno obstrukcijo. Ker je bilo zborovanje nemogoče, je deželni maršal sejo zaključil ter napovedal prihodnjo sejo za petek. Volilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, 30. septembra. Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika dr. Wekerleja v posebni avdijenci, ki je trajala celo uro. Ministrski predsednik je poročal cesarju o tekočih političnih zadevah. Po avdijenci je bil ministrski svet, ki se je bavil z volilno reformo. Grof An-drassy je poročal pri tej priliki o zadnji svoji avdijenci, ki jo je imel pri cesarju le zaradi volilne reforme. Načrt volilne reforme se predloži parlamentu proti koncu meseca oktobra. Vseučiliščniki so imeli velik shod. Sklenili so, da se ne umešavajo v boj za volilno reformo, toda zahtevajo, da se mora dati volilna pravica vsakemu akademiku, ki je dopolnil 21. leto. Da to dosežejo, izroče vsa dijaška društva državnemu zboru spomenico. V Sandžaku Novi pazar se nekaj kuha. P 1 e v 1 j e , 27. septembra. V tukajšnji avstrijski posadki gre že par tednov sem vse križem. Žene in otroci častnikov, podčastnikov in vojaških uradnikov so po ukazu višjih vojaških oblastnij odpotovali. Mobilje se prodajajo za smešno nizke cene, v častniškem kazinu spravljajo blago v zaboje, bolnike iz garnizijske bolnišnice spravljajo v Bosno, a opravo bolnišnice zabivajo v zaboje. Dne 28. t. m. bi bili morali odpotovati določeni častniki in podčastniki po letošnje novince. Dobili so bili vsi žc »Marschroute« in denar za potni tro-šek, ko je prišel kar naenkrat nov ukaz, da ne gredo nikamor. Vse to bi bila nekaka znamenja, da misli Avstrija odpoklicati svoje čete iz Sandžaka. Ali — proti govore treni z zaboji municije, kateri prihajajo dan na dan v Plevi je. Povsem tajno, tako, da niso znali niti vsi častniki, so došli novi brzostrelni topovi in nove mitraljeze. Depeše se odpravlja potom posebnih častniških kurirjev, od katerih pride eden vsak dan od kor-nega poveljstva v Sarajevu z železnico, a drugi od brigade v Plevljah s pošto v Ustipračo, kjer si izmenjata skrbno zapečatena pisma. Nisem se mogel še prepričati o resnici, a govori se, da ležita v Goraždi dva polka pod šotori. Tudi vsi važnejši spisi vojaških pisaren so že odposlani. Ena naredba je v takem protislovju z drugo, da je popolnoma nemogoče napraviti si sodbo, kaj naj bi vse to pomenilo. Čemu odprava častniških družin? Gre se morda za spremembo polka? Čemu je potem prodaja mobilj za vsako ceno, ko bi jih tudi družine novega polka rabile? Čemu je odpravljanje častniškega kazina, bolnišnice, tajnih spisov? Ker hočejo odpozvati posadke iz Sandžaka?! K čemu so potem vedno novi dovozi municije, novi brzostrelni topovi, mitraljeze, posebni kurirji. Jasno je, da se pripravlja nekaj posebnega, a kaj? Morda nas pouči o tem že najbližja bodočnost. Bolgarsko-turški konflikt Sofija, 30. septembra. Ministrski svet je razpravljal včeraj cel dan o položaju na orijenitskih železnicah. Ministrski svet je sklenil, da počaka na zahteve interesentov. Izdelala se je o tej stvari obširna spomenica, v kateri je dokazano, da so interesi države zahtevali, da je Bolgarija zasedla orijentsko železnico, vsled tega bolgarska vlada tudi nikakor ne misli več dati te železnice iz rok. Finančnemu ministru se je naročilo, naj začne pogajanja z družbo orijentske železnice zaradi odškodnine. Spomenica se je takoj poslala vsem velesilam, ki so podpisale berolinsko pogodbo. — Razburjenje je splošno. Vsakdo je prepričan, da vise nad državo važni dogodki. Po mestu se širijo vesti, da je vlada sklicala 40.000 rezervistov. Sobranje se skliče k izrednemu zasedanju takoj po vrnitvi kneza v domovino. Baje bo vlada naznanila v tej seji vele-važne stvari. London, 30. septembra. V di-plomatičnih krogih se širi vest, da je Anglija sprožila sledeče posredovanje: Bolgarija naj napravi glede orijentske železnice statu quo, a zato se proglasi za neodvisno. Ustavni boji v Perziji. London, 30. septembra. V-Tebrisu je dobila nadvlado ustavna stranka, vsled česar je ministrstvo svetovalo šahu, naj čimprej e otvori novi parlament, ker le na ta način se dežela pomiri. Šah se je vdal ter umaknil svojo znano protiustavno proklamacijo. Dopisi. S Turjaka, Veselica Ciril-Meto-dove podružnice na Turjaku dne 20. t. m. je uspela nadvse pričakovanje dobro. Že pred določenim začetkom se je na veseličnem prostoru, ozalj-šanim s trobojnicami in zelenjem, kar trlo ljudstva. Zbran je bil ves Turjak in bližnja okolica. Mnogoštevilni so bili gostje iz Velikih Lašč in okolice ter Ribnice. Dalje smo videli na veselici kočevske Slovence, goste iz Dobrepolj, Roba, Žel imel j, Iga, Ljubljane, Laverce, Škofeljce, celo Vrhnika in Kamnik sta bila zastopana. Posebno so nas razveselili čili ljubljanski in ribniški »Sokoli«, ki so v tako mnogobrojnem številu prišli med nas, navdušeno pozdravljeni od množice preprostega občinstva. — V dveh šotorih so se prodajala mrzla jedila, pecivo in pivo. Domače gospe in gospice so stregle tu lačnim in žejnim gostom. Okoli razstavljenih dobitkov se je gnetlo radovedno ljudstvo ter pridno kupovalo številke, ki so jih razpečavale ljubke gospice. Tudi okoli velikolaških tamburašev so se zbrali ljudje, plačujoč njih precizno in izborno izvajanje slovenskih in slovanskih komadov z glasnim ploskanjem in »Živio«-klici. Med odmori tamburašev se je razlegalo krasno petje slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Posebno ljubljanski pevci gg. Lnmbar, Pintar, Rus in Stam-car, so želi za svoje prelepo petje viharno pohvalo. Veselje je vladalo pri vseh udeležencev veselice. Gmotni uspeh je velik, moralni še večji. Ostalo je čistega dobička 451 K 29 v. za naše razmere in za začetek velika vsota. Bodi na tem mestu izrečena iskrena hvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepemu uspehu. Iskrena hvala vsem darovalcem lepih dobitkov, vsem bratom Sokolom za njih poset, pevcem za prekrasno petje in velikolaškim tamburašem za sodelovanje. narodnjaki 2 Prispevajte zo Trubarjev spomenik! LISTEK. Golob in ongel. (Spis?! C. Golar.) (Dalje.) Angel je hotel skočiti čez goloba? da bi zviška priletel na Suzano 111 jo ubil, ali golob je bil veren stražnik. Zgrabil je sovražnika, ko Se je že dvignil od tal in zaplaval po ^ku, za levo perot, in angel se je zdrznil. Gnjev in srd se mu je razliki uo obrazu, in sedaj se je začela v°jska s podvojeno močjo. »Pusti me, da ubijem božjo nc-?odnico!« »To ni Gospodova misel!« »Ti varuješ očitno grešnico, in yendar ti je gospod Bog dal tako sne- belo suknjico! Nehvaležnež!« »Gospod noče ubijati, in zgrešil * svoj namen. Ona, ki jo hočeš ubiti, te moja gospa in reditelj ica.« Tri ure sta se bojevala angel in Splob za življenje ali smrt lepe greš-J^Ce> ali kar ni moglo orožje razsodi-?i sta sklenila premirje. Hipoma se te angel dvignil, in solzne so mu bile oei. »Čakaj, zatožim te Gospodu, ker mi nisi dal izvršiti njegove sodbe!« Zaplaval je s perotmi. »Tudi jaz mu bom povedal svoje misli in druge stvari in te bom zato-žil, kako neusmiljeno si želel smrti moje gospe,« je dejal golob in šinil za angelom.Skril se mu je pod peroti, in prodno je angel utegnil pomisliti, kaj se je zgodilo, že sta bila pred nebeškimi vratini. Angel ni čakal, da bi mu sveti Peter prišel odpirat, temveč je smuknil skozi »božje oko«, ki je gledalo na zemljo, naravnost pred božji prestol. Spustil se je na svetli, lepo slikani nebeški parket, in golob se je zvil od njega. Oba sta se priklonila in Bog je vprašal: »Kaj bi rada I« »To in to,« je odgovoril angel. »Pri Suzani sem bil —« »Aha,« pokima gospod Bog. »Ali je zdrava?« Angel ga zelo začudeno pogleda. »Rekli ste, naj ji vzamem dušo.« Gospod Bog namršei obrvi. »Kaj t« »Tale golob mi ni dal miru in me ni pustil blizu. Uprl se je J;voji volji. Pa tudi drugače je zelo Hudoben. Na oknu sedi in pozdravlja Suzanine fante, straži jo in kliče, kadar je nevarnost, da prvi njen ljubimec ne zaloti drugega, da tako goljufa oba.« »A, tako je ta stvar,« zagrmi Bog, da se je golob začel tresti, angel pa je veselo poskakoval. »Gospod, ne bodi hud,« je poprosil golob, »moja reditelj ica je, in če bi nje ne imel, bi moral od gladu umreti. Odpusti ji, saj je tako dobra. Iz njenih rožnih prstkov zobljem pšenico in bonbončke.« »No, no,« je potrdil Gospod, »dalje, dalje!« »Sam si odpustil vse grehe lepi grešnici Magdaleni, ko si hodil po svetu, in si dejal: »Ker si veliko ljubila, naj ti bo veliko odpuščeno.« »To je res,« je iznova potrdil Gospod in se zamislil. Angel pa je bil od jeze ves zelen. »Očitna grešnica je,« je sodil angel. Mladinozapeljuješssvojim belim telesom, zato ji moramo vzeti dušo.« »Ali si jo že videli« je zagro-mel Gospod, in angel se je začel tresti. »Da, Gospod Bog,« je povzel golob. »Sam ni dosti boljši. Kadar je letel mimo nase hišice, se je ustavil pri oknu in gledal v sobo.« »Ali je resi« je vprašal Gospod in uprl svoje oči v goloba in angela. Ali čimdalje ju je gledal, tem svetle j i in svetle j i je bil golob in se nazadnje zasvetil v bisernem lesku; angel pa je pod Gospodovimi očmi temnel, da je bil mračen kot senca. »V srce sem vama pogledal,« je rekel Gospod, »in vse sem videl, kaj je v njem. Videl sem ljubezen in jezno strast, videl sem vdanost in sovraštvo. Golob, ti se vrni k Suzani, pozdravi jo in ji reci,, naj se lepše vede; angel, ti se boš pa za kazen tri dni umival, da postaneš zopet lepo bel, kakor se v nebesih spodobi. Sta že opravila!« Zopet sta se poklonila v pas in sta šla. Golob je našel Suzano v rajskem razkošju; njen najdražji ljubimec je bil pri njej. Zabučal je, zaplesal po oknu in nato zazvenel z rožnim kljunčkom po šipi, zakaj na vrata je trkal pre-zal, mlad junak. Rože je imel za klobukom in za pasom mošnjo cekinov. Na vsak način je hotel k Suzani. Ni bilo druge: Najdražji ljubimec je moral pod posteljo, ker je že stal na vratih zlati fant. Potemtakem Suzani še na misel ni prišlo, da bi ustregla Bogu, tem- več je veselo naprej grešila. In tako lepo se je naučila peti, da je zaslovel njen glas do Zamorske dežele, in s petjem je znala očarati mladce, da so brez misli strmeli v njo ves dolgi dan, vso dolgo noč. Nosili so ji zlata in dragih kamnov iz jutrovih dež* 1, zasipali so jo z dragocenostmi in sladkimi dišavami. Zelo dobro sta se torej imela Suzana in golob. In zopet se je zgodilo, da je Gospod Bog pogledal, kaj počne Suzana? Kar je videl, ga je spravilo v zelo, zelo slabo voljo. Tako jezno je gledal, da so jo angelci, ki so stali tam okoli, drug za drugim tiho po-smukali izpred božjega obličja, in po vsem raju so se razletele bele škarjice. En sam angel, ki je bil že bolj postaren in zelo moder, je ostal Bogu očetu na strani. Zmerom je bil pri njem in skupaj sta se posvetovala, kakšno vreme naj bo drugi dan. Gospod Bog je zmajeval z glavo in rekel: »Presneta Suzana! Že enkrat sem ji ukazal, naj bo pametna, pa je vse zastonj. Tako greši tja ven dan, kot bi lešnike tolkla, čakaj, čakaj !« (Konec prihodnjič.) 3&ejo se nujno priče. Delavca Alojzij JCalc in Janez Vcrsa sta obdol-žena, da sta se ustavljala in ■pirala onemu orožnika, ki ju je aretiral v nedeljo, dne 20. septembra 1908 okolu polu devete nre zvečer pred glavno pošto, ko je bila tam velika množica ubrana. Slavna razprava proti imenovanima se vrši jutri dne Z. oktobra 1908 pred okrajnim sodiščem. Prosijo se vsi, ki karkolisiboOi vedo o tej aretaciji, da se zanesljivo zglase najkasneje do 9. nre jutri dopoldan v odvetniški pisarni drja. Alojzija X o kal j a, ker nimata imenovana do sedaj še prav nobene priče v svojo obrambo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. oktobra. — Radi neprestanih zaplemb slovenskih listov je poslal državni poslanec Ivan Hribar ministrskemu predsedniku baronu B e c k u , pravosodnemu ministru dr. K 1 e i -n u in ministru notranjih del baronu Bienerthu to-le brzojavko: »Wahrend Grazer sowie andere Biatter erdichtetejugenhafte, ja, ge-radezu aufreizende Berichte iibcr Vorfalle in Laibach unbehindert von der Staatsgewalt verbreiten, wird die slovenische Presse, welche nur nackte Tatsachen ohne Kommentar erzahlt, in vexatorischer Weiee offenbar planmassig konfisziert. Durch soleh' ein zweifaches Mass wird das schwer gepriifte slovenische Volk geradezu kttnstlich aufgeregt, aufgereizt, zum Widerstande aufge-stachelt und gerade das Gegenteil von dem Gewollten erreicht. Auch werden die Konfiskationen selbst-verstandlich im Parhimente von bei-den slovenischen Piirteien scharf-stens zur Sprache gebracht und die Artikel immunisiert werden. Ks empfiehlt sich daher dringend, deu offenbar von dort der Staatsanwalt-schaft in Laibach erteilten, mit der modernen Rechtspfege im krassen Widerspruche stehenden Auftrag, die slovenische Presse mundtodt zu machen, zu widerrufen und die frii-here Praxis, welche auch anderwarts berrsclit, einzufuhren.« — Adresa, slovenskega ženstva na njegovo ekseeleneo ministra Praska je bila včeraj odposlana. Na adresi je nad 5000 podpisov slovenskih žena in deklet. — Izgred poročnika Maver j a. Kakor smo že poročali, se je včeraj zjutraj pripeljal v Ljubljano poročnik M a y e r baje v svrho, da ga zaslišijo vojaške in civilne oblasti. Vest, da je Maver zopet v Ljubljani, se je že včeraj zjutraj razširila bliskoma po mestu in je vzbudila med prebivalstvom silno vznemirjenje. Mesto da bi Maver j a vojaška oblast držala v vojašnici, mu je dovolila, da se je svobodno sprehajal po mestu in izzival ljudi. 2e dopoldne so ga ljudje opazili na ulici. Ko se je županu Hribarju sporočilo, da Ma-yer zopet straši po mestu in da se je bati resnih izgredov, ako se Maver j a ne odstrani, je takoj posredoval pri deželnemu predsedniku baronu Scliwarzu, naj v interesu javnega miru in reda povzroči, da se zloglasnega poročnika internira. Posredovanje ni nič zaleglo. Maver se je zvečer prav tako neovirano sprehajal po mestnih ulicah kakor dopoldne. V njegovem spremstvu je bilo več častnikov 27. polka. Ob polu 8. je, stoječ pred trgovino P. Magdića v Prešernovih ulicah zagledal na drugi strani ceste poročevalca »Agramer Tagblatta« gosp. Frana Pirea, Takoj je skočil za njim ter ga nahrulil: »Was gehen Sie da he-rum, was haben Sie iiber mich in den Zeitungen zu sehreiben.« Jedva se je Pire zavedal, koga ima pred seboj,že ga je Maver udaril z dlanjo po levem licu. Pire se je hotel braniti, a Maver je potegnil ostro nabrušeno sabljo kričaje: »Ich werde Sie er-schlagen«. Brez dvoma bi se bila afera krvavo končala, ako bi se ne bila mahoma okrog Maver j a zbrala gruča ljudi, ki je z ogorčenjem opazovala dogodek. Z ozirom na to je Maver urno vtaknil sabljo v nožnico in se oddaljil. Pri celem dogodku policije ali orožništva seveda ni bilo zraven, pač pa je stalo med atako Maverja na Pirca na drugi strani več častnikov 27. polka, kar je treba konstato-vati. V sredo ponoči ob 11. uri 50 minut je pred »Unionom« častnik, ki je hil v službi, od zadaj napadel nekega civilista in mu dal takšno zaušnico, da je civilist padel na tla. Na to sta na civilista hotela navaliti dva oficirja s potegnjenimi sabljami. To je preprečilo orožništvo. Priča tega prizora je bil hrvaški poslanec dr. Pe- ro Magdi ć. — To poročilo imajo že graski in dunajski listi in tudi »Grazer Tagblatt«. — V kljub vsemu, kar se je dogodilo, vkljub vsem intervencijam se Mayer še vedno sprehaja po mestu. Kaj misli pristojna oblast? — Sodišče je danes dalo areto-vati, na čigavo ovadbo, ne vemo, Srečko Potnika, Štefana Kamenska in Ernesta W i n d i -s c h e r j a. Kakor čujemo, so jih povabili na policijo kot p r i č e , a ko so tjakaj prišli, so jim napovedali aretacijo ter jih odvedli na deželno sodišče. Kaj so zakrivili, ni moči po-izvedeti. — Prvo žrtev »izgredov« Josipa Kadunea je deželno sodišče izpustilo iz zapora proti kavciji 500 kron, ki jih je založil njegov zagovornik dr. Karel T r i 11 e r. — Tvrdka Ant. Krisper. Včeraj omenjeni cirkular tvrdke Ant. Krisper je vzbudil v vseh trgovskih krogih največje ogorčenje. Po kartelu ih cenah velja firmo 100 kg sladkorja 76 K 10 vin. (ne 75 K 10 vin., kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano). Ker prodaja firma Ant. Krisper sladkor po 74 K 75 vin., ga torej prodaja z izgubo 1 K 35 vin. pri 100 kg. Prodajati blago pod lastno ceno, to velja v vseh spodobnih krogih za ne* honeten manever. Gotovo je, da solidni trgovci kaj takega ne store. A kaj naj se šele reče o tem, da razširja firma Ant. Krisper namenoma lažnivo vest, da so cene padle. Namenoma hoče firma Ant. Krisper vzbuditi med občinstvom napačno mnenje o cenah. Namen je s tem nehonetnim manevrom naloviti odjemalcev in vzbuditi sum, da se drugi trgovci ne ravnajo po splošno veljavnih cenah, nego da delajo nedopustne dobičke. Daleč je prišla firma Ant. Krisper, prav daleč. Radovedni smo, kaj poreče k temu nehonetnemu postopanja vlada. Najmanj, kar more storiti, je to,da v uradnem listu konstatira kar-telne cene sladkorju. Č5e je vlada čutila potrebo zavzeti se za »Kranjsko hranilnico«, je še v večji meri njena dolžnost zavrniti lažnivo beganje vse trgovine na Kranjskem potoni tiskanih cirkularjev firme Krisper. — C. kr. finančna prokuratura v Ljubljani je menda obligatno zavetišče najbolj zagrizenih nemških in neinškutarskih birokratov v pretežno slovenski vojvodini Kranjski. Ta c. kr. urad rešuje slovenske vloge dosledno in izključno v sam onem -škem jeziku ter izdaja slovenskim strankam brez izjeme samonemške listine. Malone dan na dan se dogaja v slovenskih pisarnah, da priromajo nemškega idi j orna nevešči kmetje iz več ur oddaljenih krajev nalašč zato v mesto, da povprašajo, kaj pomenijo nemške listine, izdane jim od C. kr. finančne prokurature ter prosijo za prestavo. Postopanje c. kr. finančne prokurature — tudi pod sedanjim vodstvom g. Pessiacka! — ni več brezobzirna netaktnost, temveč je naravnost brezobzirno — izzivanje. Ali temu se ni čuditi, saj so vsi uradniki naše finančne prokurature razven enega, reci enega edinega, ali zagrizeni Nemci ali še bolj zagrizeni nemškutarji, ki uradu je jo deloma iz golega nacionalnega šovinizma, deloma pa vsled neznanja slovenskega jezika — samoinmški. Dolžnost slovenskih poslancev je, da poskrbe za to, da se napravi pri naši c. kr. finančni prokuraturi, tej domeni nemško - nacionalnega u radništva, vendar enkrat r e d in da se čim prej omogoči pri tem važnem uradu nameščen je predvsem slovenskih uradnikov, ker le-ti bodo znali spoštovati jezik ogromne večine naše dežele. — C. kr. vlada zabranjuje stanovanjsko odpoved. Mnogo nemških listov, na čelu jim famozna graška »Tagespost«, je sprejelo med svoja nesramno pretirana in lažniva poročila o zadnjih ljubljanskih dogodkih smešno vest, da je c. kr. deželna vlada kranjska zabranila dvem ali trem slovenskim hišnim posestnikom odpoved belgijskim oficirjem neposredno po zadnjih krvavih dogodkih, to pa z motivacijo, da stanovanjska odpoved toli demonstrativnega značaja nič ne velja. Še krave, če bi uniele nemški, bi se morale smejati tej modrosti sovražnih nam nemških listov. V takih in enakih vesteh se vrlo zrcali vse duševno uboštvo ter paglavska naivnost ljubljanskih nemških dopisunov, med katerimi nosi krono celo neki absolvirani jurist. Jasno pa je tudi vsakemu razsodnemu človeku, v kakih rokah da je slavna redakcija teh listov. — Nemški trgovci in obrtniki se morajo z visokimi vsotami odkupovati, da zadobijo milost pri Slovencih, poročajo iz Celovca »Freie Stimmen«. Mi odločno izjavljamo, da nismo od nikogar zahtevali za narodna društva niti vinarja in da ne bomo nobenega radi tega priporočali, ako tudi da prostovoljno kaj za narodne namene. Neki vele tržeč na Mestnem trgu se je izjavil, da bode dal 2000 kron za »Ciril-Metodovo družbo«, češ, če bode pomagalo, dobro, če ne, se bode pa izselil. Mi pravimo še enkrat, da nikogar ne silimo, ker ga ne bomo radi teh darov nikoli priporočali. * — Vse taje! Prejeli smo: Članek v »Slovenskem Narodu« z dne 26. t. m. št. 225 predbaciva mi, da sem član, oziroma da podpiram nemško društvo »Siidmark«. Sklicuje se na § 19. tiskovnega zakona prosim slavno uredništvo, da blagovoli priobčiti sledeči stvarni popravek: Ni res, da bi bil član kakega nemškega društva, res pa je, da sem vedno rad podpiral slovenska društva. Z odličnim spoštovanjem Rudolf O r o s z v, trgovec v Ljubljani. — Op. ured.: V zapisniku »Sudmarkinih« trgovcev in obrtnikov je na prvi strani tiskano: Oroszv Rudolf, Franz Josef-strasse 1. — Tako je prav! V zadnji seji cenilne komisije za dohodnino II. razreda je dr. O r a ž e n zahteval, da se mora podati slovensko poročilo in izjavil, da bodo slovenski člani samo slovensko obravnavali. Zastopnik finančne uprave je vprašal Člana g. Gockena, kaj ima k temu pripomniti. Gocken je izjavil, da sploh slovenski ne razume. Nato je predsednik sejo takoj zaključil. Kdor ne zna slovenski, ni sposoben, da bi sedel v cenilni komisiji. — Poučno in značilno. Dobili smo od slovenskega obrtnika sledeče pojasnilo. Imel sem čez 6 let za naročnika profesorja dr. Mandelna. Ko pridem zdaj k njemu, me je za bodoče s sledečim odslovil: »Meni je sicer jako žal, ker sem bil od vas ves čas jako dobro postrežen ali drugim na ljubo moram vam abonoma odpovedati. Saj veste kaki kritični časi so v Ljubljani in dokler se razburjenje ne poleže, si moram poiskati drugega brivca (seveda Nemca).« Tako postopajo Nemci proti slovenskim trgovcem in obrtnikom. — Čudno pooblastilo. Včeraj je prišel v nase uredništvo tukajšnji trgovec M. A. in nam povedal tole: Pred dlje časa mi je pripeljal na dom pošiljate v, ki je došla po železnici, špediter Ranzinger. Dasi se mi je čudno zdelo, da je spediter-ska tvrdka brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja vzela na kolodvoru moje blago in mi ga dostavila na dom, vendar sem pošiljate v sprejel. Danes sem dobil dve poši-ljatvi s kolodvora in pripeljal mi jih je na dom zopet špediter Ranzinger. Ker nisem dal tvrdki nobenega pooblastila, da bi smela name došle pošiljat ve na. kolodvoru sprejemati in mi jih dovažati na dom, sem šel na državni kolodvor se pritožit proti temu, da se name došle pošiljat ve brez mojega dovoljenja kratkim potom izročajo špediterju Ranzingerju. Na mojo pritožbo se mi je v moje veliko začudenje odgovorilo, da ima železniški urad v rokah pooblastilo, ki sem ga baje jaz podpisal tvrdki Ranzinger. Ker se nisem mogel spominjati, da bi bil kdaj podpisal kako pooblastilo imenovani tvrdki,sem zahteval, da se mi naj dotično pooblastilo pokaže. Prinesli so kup pooblastil najrazličnejših tvrdk. Med temi je bilo tudi eno, ki je nosilo moje ime. Vzel sem v roke polo in se na prvi pogled prepričal, da na pooblastilu ni moj podpis, da je podpis fal-zificiran. — Priobčujemo izpoved bo g. trgovca M. A. brez komentarja. — Občinski odbor Spodnje Šiške je sklenil v svoji seji dne 29. septembra sledečo resolucijo: 1. Odločno obsoja nasilni nastop proti skupščinar-jem sv. Cirila in Metoda v Ptuju, ki je izzval opravičeno nevoljo v Ljubljani in drugod; 2. izreka svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani 20. septembra tekla nedolžna slovenska kri, ker je c. in kr. vojaštvo streljalo brez pravega povoda na bežeče ljudi; 3. zahteva najstrožjo preiskavo in neizprosno kaznovanje krivcev; 4. najodločneje protestira proti nesramni in obrekljivi pisavi kulturnih nemških listov; 5. izrecno pozdravlja složni nastop vseh Slovencev, ki so se našli ob grobu narodnih mučenikov — dalje je sklenil: da se podari v bolnici se nahajajočim ranjencem 100 K, za spomenik ustreljenim pa 100 K. — Občinski odbor mestne občine Radovljica se pridružuje vseslo-vanskemu žalovanju zaradi nedolžnih žrtev padlih dne 20. septembra t. 1. v Ljubljani in odločno protestu-je proti temu, da se skupšcinarjev družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju ni ščitilo, da se pa je nasprotno v Ljubljani ponovno streljalo na nedolžne bežeče ljudi. On zahteva odločno neizprosno kaznovanje krivcev in protestira proti lažnivemu pisanju nemških listov. Slednjič zahteva, da se čim preje ustanovi mesto jugoslovanskega ministra in se to tudi popolni, da se bodo varovali jugoslovanski interesi, katerih zdaj prav nihče ne zastopa. Za spomenik nedolžnim žrtvam se določi 25 K in za ranjence 50 K. Sklenjeno in soglasno sprejeto v seji dne 29, kimavca 1908. — Občinski odbor kokarski je dne 27. t. m. sklenil primerno resolucijo zastran dogodkov v Ptuju, Mariboru, Celju in Ljubljani. Obenem je bil zaupni shod občanov na Gorici, na katerem se je sklenila vloga na cesarja glede naših zahtev in krivic, ki se nam gode. — S Planine se nam poroča: V ponedeljek, 28. t. m. smo imeli v Planini mašo-zadušnico za pokojni žrtvi Ivana Adamiča in Rudolfa Luu-dra, ki jo je naročil narodni mesar g. Podlesnik. Cerkev je lično deko-riral g. Pogorele. Pri maši je bila korporativno z načelnikom, g. županom in z zastavo navzoča slavna požarna bramba, slovenske dame, večinoma v žalnih oblekah in drugo občinstvo. Po maši se je požarna bramba in občinstvo zbralo v gostilni g. Kovšče. Po kratkem okrepča -nju je nagovoril navzoče tajnik »Čitalnice«, trgovec g. Chiautta in jim pojasnil pomen današnjega dne. Nastopili so tudi drugi govorniki, ki so se zahvaljevali slavni požarni hrambi, gg. Podlesniku in Pogorelcu ter Slovence opominjali na njihovo narodno dolžnost. Ljudstvo jim je navdušeno pritrjevalo. Ko so zapeli stoje slovansko himno, so se razšli. — V noči od 27. na 28. je nekdo poškodoval trgovcu g. Chiauttu napis nad trgovino. Ta čin globoko obžalujemo, ker smo prepričani, da je na Kranjskem le malo tako zavednih trgovcev, kakor ravno g. Chiautta. Vkljub domačim poslom je že večletni tajnik slovenske »Čitalnice« in v njegovi prodajalni dobimo vse izdelke narodne založbe. V zadoščenje naj mu bo naše zaupanje in priznanje. Živel! — Občinski odbor v Loškem potoku je dne 28. septembra 1908 pri slavnostni seji sklenil sledečo resolucijo: Občinski odbor v Loškem potoku izreka globoko obžalovanje, da je avstrijsko vojaštvo v nedeljo, 20. septembra v Ljubljani brez vsakega povoda streljalo na nedolžne ljudi in tako ubilo in težko ranilo več oseb. Občinski odbor in ves Loški potok protestira najodločneje proti vsakršni zlorabi orožja ter zahteva, da m' vsi krivci, bodisi civilni ali vojaški, nepristransko in najstrožje kaznujejo, ter se izreka v imenu vseh občanov solidarnega z vsem slovenskim prebivalstvom za složno izvajanje gesla »Svoji k svojim« ter želi naj-iskreneje, da se vse stranke v to svrho zedinijo, da se omogoči združeno delovanje za blagostanje celokupnega slovenskega naroda in uničenja nasprotnikov na celi črti. Vse slovenske poslance pa poživljamo, da zastavijo vse svoje moči, da pribojuje-jo tako kruto žaljenemu slovenskemu narodu popolno zadoščenje. — Trg 20. septembra 1908. Piše se nam: Sedaj, ko bo Ljubljana menda vendar enkrat dobila samosloven-ske ulične napise, je pričakovati, da se bodo tuintum morda tudi preme-nila ulična imena in da bo torej treba kakih novih uličnih napisov. Za slučaj, da pride do tega, dovoljujemo si slavnemu mestnemu magistratu priporočati, naj po zgledu mesta Lvova, kjer nosi ena najlepših ulic ime »Ulica tretjega maja«, v večni spomin na minole dogodke prekrsti sedanji Pogačarjev trg v Trg 20. septembra 1908. Po blagem Poga-čarju pa naj bi se morda iinenoval sedanji trg Pred škofijo ali kaka ulica. — Koslerjevo pivo sta odpovedala tudi gostilna Fr. Pristov, Breg in trgovina Iv. Baloh, Moste pri Žirovnici. — Profesor Vesel nam je včeraj poslal popravek, da sploh nikdar ni izrekel stavka: »Nun werden es die verfluchten Schweine genug haben.« Ker profesorja Vesela očivid-no že spomin zapušča, lahko bi mu ga osvežili z natančnimi podatki. Tega pa za sedaj nečemo storiti, ker hočemo ta dragoceni material prihraniti za vse slučaje. Pripomnimo pa, da vzdržujemo svojo trditev glede profesorja Vesela v vsem obsegu in da imamo za svojo trditev na razpolago tudi priče. — Za nedolžne žrtve v noči 20. septembra. Škofjeloški »Sokol« priredi na rožnivenško nedeljo, dne 4. oktobra 1908 ob 8. uri zvečer v prostorih ondotne »Narodne čitalnice« igro »Legionar j i«. Polovica čistega dobička je določena za omenjene nedolžne žrtve. Ker je torej namen te prireditve tako vzvišeno plemenit, je upati obilne udeležbe zlasti od strani vseh narodno čutečih Ločanov, ki so v teh za domovino zelo kritičnih en-sih na tako jasen način dokumentirali svojo ljubezen do rojstne grude. — Nadutost rudniškega oskrbnika Penca v Idriji presega že vse meje. Idrija nima niti desetorice Nemcev. Ta mož pa si je ubil v glavo, da mora naše mesto vsaj na vnanje, to je po napisih, kazati nemško lice. Na poslopju pod Jožefovim jarkom od pamtiveka ni bilo nobenega napisa. Penco pa je dal pred kratkim naslikati z velikimi črkami: »Glučk auf!« Tudi ko so ga nekateri opozorili, da je v sforeoski Idriji edino umesten slovenski rudarski pozdrav, s tein, da so mu nemškega zamazali, ni njč izdalo. Trmasti Penco je priskrbel vdrugo samonemški napis in nastavil, seveda na državne stroške rudarja za nočnega čuvaja napisa. Tudi dal zadnje dni poslopje, dasi nihče v njem ne stanuje in stoji čisto zunaj mesta, po nepotrebnem z dvema svetilkama razsvetliti. Gospodje pri c. kr. rudniku, ki vedno poudarjate kadar vas prosi lačni rudar za povišanje plače, da je treba štediti z državnim denarjem, ali štedenje, kadar hočete dognati svojo neopravičeno trmo, ni na mestu? — Najlepše j»a je to: Ko se je vračala v nedeljo zvečer večja odlična družba gospodov, eljal. — Celjanom prede. Piše se na. Dr. pl. J a b o r n e g g , župan celjski, je podal svojo demisijo. A Celjani se trudijo na vse pretege, prt -voriti ga, da spet obdrži županst \ Težko bi bilo, dobiti mu naslednika: v Celju so kritične razmere. — 01» tej priliki naj omenimo, da je ob zadnjih izgredih v Celju dne 20. B tembra t. L, ko je vojaštvo razgraja jočo in opustošujočo toljn) izpred »Narodnega doma« razgrnilo, bil sam župan Jabornegg od buršev tepeiii ki so divje kričali: »Abzug Bur^er-meister!« — Naše poneinčevalniee. Pi& se nam iz Spodnjega Štajerja: Ravnokar izšel je šematizem štajerskih ljudskih šol (Standes - Ausweis oVr steierm. Volksschule). Iz te publika, cije povzamemo, koliko imamo na slovenskem Štajerskem ljudskih iol l nemškim učnim jezikom t. j. tistih šol, ki so prava kuga narodnosti na ši. Imajo pa take poneinčevalnice na stopni naši kraji: Brežice (4 raziv> nico), Sevnica (3 razr.), Hrastnik ob j. ž. (2 r.), Laški trg (3 r.), Vojnik (3 r.), Štore pri Celju (3 r.), Onnoi (4 r.), Konjice (4 r.), Vitanje i'2 r.), Velenje (1 r.), Šoštanj (2 r.), Slov. Bistrica (3 r.), Slov. Gradec (4 r.). Pragarsko (2 r.), Ljutomer (4 r.)» Radgona (5 r.), Rogatec (4 r.), Rogatec - Slatina (2 r.), Studenice pri Mariboru (6 r.), Pekre na Pohorju (Dalje v prilogi.) prilog Ir). Pobrežje (1 r.), Razvanje (2 I ftadvanje (3 r.), Marenberg (5 tMuta (4 r.), Vrata (1 r.), Št Ene j nad Muto (1 r.), Sobota (1 I Št. Ilj v Slov. Gor. (2 r.) — Ra-C neuiškib šol v Sevnici, Hrastni-I Šoštanju, Velenju, Pragarskem I Slov. Bistrici vse druge vzdržuje I dežela Štajerska. Utrakvističnih Uskih šol, kjer se slovenščina le E) forma goji, niti ne omenjamo.— L pomislimo, da z večine te šole pola i o slovenskih staršev otroci, po-m1 ni čuditi, da se nahajajo v na-||] vrstah ljudje, ki za denar pobija-I lastne brate. Tužna nam majka! I__Ljubljanski redarji govore ■ (dai v »obsednem« stanju z orožni-I skoraj dosledno nemško. Ali to Idi predpisuje notranji uradni jelk. Vsak orožnik na Kranjskem mo-a ^jjati slovensko, sicer ni sposoben I službovanje pri nas. Kaki predpi-I in običaji veljajo za orožnike vi ■tižbi, za to se policiji avtonomnega lesta ni treba prav nič brigati, te-EqČ se naj postavi dosledno na stalite: Ako ne znaš ali ne smeš govoriti I službi z menoj slovensko, pa mi lokaži na prste po rokovnjaško. I — Celjski in ptujski Sokoli so ■aiueravali prirediti minulo nedeljo llet v Laporje, od tam pa jo mahniti |ad Slovensko Bistrico, da bi jo de-lolirali. Tako poročajo namreč nem-Si listi in kakor smo poizvedeli, je Rađalo v nedeljo med prebivalci poveuske Bistrice res silno razburjenje. Gostilničar »Zur Stadt Graz< le iz strahu pred Sokoli snel svoj ■ein^ki napis. Posadka tukajšnjih ■ragoncev je imela dan in noč »Be-|eil>*iiaft« in tudi orožništvo je bilo ■0H?i§mirano iz sosednih postaj. Iz Klari bora so poslali celo komisarja Ikra j nega glavarstva. Vse je ner-Irozno pričakovalo prihod krvoločnih ■sokolov, a teh ni hotelo biti od ni-Koder. V Laporju se je vršila le ne-l;. jubilejna veselica kat. si. izobr. Krnitva. Kdo je razširjeval po mestu ftajko o sokolskem napadu, ni znano; ■mjbrž se je hotelo privabiti na ta liačin nekaj kričačev. Vsekakor bi lilo umestno dotičnika izslediti ter Ira primerno poučiti, da v bodoče »pusti svoje neumne dovtipe, ki so Itali tokrat tudi precej denarja, I — Gospodarsko društvo v Pazinu opozarja vinotržce in gostilničar-te, da je letošnja trgatev izredno Ibilna in da ima grozdje 17 do 22 itopinj sladkorja. Nekateri istrski tpekulantje so napravili kartel in doli oeili ceno grozdju, oziroma vinu t trajno nizko. Naj priskočijo vino-kržei in gostilničarji slovenskemu [kmetu na pomoč. Belo vino se bo prodajalo 100 litrov po 20 do 30 K, črno foa 14 do 24 K. — Izzivanje v Opatiji. Piše se mam: V nedeljo, 20. septembra so napravila vsa hrvaška društva izlet iz Voloske skozi Opatijo v Iko. Na čelu h"l* korakala društvena godba, za njo šli Sokoli (po število 101), za temi pa druga društva in občinstvo, vsega skupaj nad 500 oseb. Izletniki so bili povsod burno pozdravljeni, kakor od domačinov, tako tudi od go stov, bivajočih v Opatiji. Nekatere renegate je to hudo jezilo. Ko so se izletniki zvečer vračali, so pred Grand hotelom v Opatiji nekateri ljudje, med njimi trgovec Jesiza (čitaj Jezica), demonstrirali proti TTr-I vatom in Slovencem. Dobili so na mesta kar so iskali. V dveh minutah je bilo vse končano in sprevod se je mirno pomikal dalje. 27. septembra se je potem tukajšnji dopisnik graške cunje izpsoval. Novi koncertni orkester »Glasbene Matice«, ki se je preosnoval iz ^Društvene godbe«, bo prvič nastopil danes, v četrtek, dne 1. oktobra zvečer ob 8. uri v ljudskem koncertu v dvorani hotela »Union« pod osebnim vodstvom kapelnika gospoda Vaclava Tali-e k a. To je prvi slovenski koncertni orkester, sestoječ iz samih izvr^milij po večini čeških glasbenih umetnikov. Prevzel je vse- operne in °peretne predstave slovenskega gledališki in vse koncerte »Glasbene Matice«, prirejal bo pa tudi velike sinilon ične koncerte, darje ljudske koncerte s točkami višje glasbene vrednosti in priljubljene promenad-ue in zabavne koncerte lažje vsebine. Na razpolago bo tudi za razne veselice in plese in to vsem društvom posameznikom, brez razlike političnega strankarstva, ker stoji kot delniška institucija docela izven vsake politike. Nujna potreba takega domačega, na vrhuncu umetniških zahtev stoječega orkestra se je že davno čutila in baš sedaj bi bila naivnost katastrofa na polju godbe, afco bi ne bilo tega orkestra; kajti z vojaško godbo pač ne moremo več račun i ti. Zato pa je dolžnost vseh Slovencev, da krepko podpirajo to veliko narodno podjetje, ki je eminentne kulturne in socialne važnosti in s kojhn se je napravil velikanski korak naprej na domačem glasbeno-tutoetniškem polju. Naj bi zavedni Slovenci vseh strank tekmovali med seboj, postati podporni člani kon- certnega orkestra. Danes bo ljudski koncert ob pregrajenih mizah proti vstopnini 60 vinarjev. Izvajale se bodo po večini slovanske skladbe Smetane - Kovaroviča, Parme, Nedbala, DvoMka, čajkovskega, Moniuszka in druge. Naj se slavno občinstvo samo prepriča o vrlinah orkestra. Slovenskim akademikom. Odbor »Prosvete« naznanja, da je z dovoljenjem ravnateljstva slovenskega gledališča prevzel prodajo od dramatičnega društva založenih gledališč^ nih kuponov za slovenske akademike. Na ta način bo slovenskim akademikom omogočeno, obiskovati gledališče z znižanimi vatopnicami. Kupone lahko dobe akademiki proti legitir maci j i vsak dan od 5.—7. ure zvečer v Simon - Gregorčičevi knjižnici, Mestni trg (hiša H. Kende). En kupon stane 16 vin. Gg. abiturijente, ki gredo študirat v Prago, opozarjamo, da se v ponedeljek, dne 5. vinotoka odpelje več starejših Pražanov v Prago. Odhod ob 7. zjutraj z gorenjskim vlakom, prihod v Prago v torek, dne 6. vinotoka ob 7. zjutraj. Kdor pa se misli odpeljati že preje, naj javi to akademičnemu društvu »Adrija« (Praha II. Spalena ul. 20/IIL), ki bode vsem novodošlim tovarišem šlo z informaciami glede stanovanja, vpisovanja i. dr. radevolje na roko. Odbor »Prosvete«. — Občinski odbor slovenske obilne Dolsko je pri današnji seji sklenil soglasno to le resolucijo; Občinski odbor slovenske občine Dolsko izreka svoje globoko obžalovanje, da je v nedeljo dne 20. septembra 1908 v Ljubljani brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo dvoje nedolžnih ljudi, več pa nevarno ranilo — občinski odbor slovenske občine D olako protestuje najodločneje proti neutemeljeni rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi dolski občani odslej neizprosno izvajali geslo: rSvoji k svojim!" Delavstvo za žrtve 20 septembra 1908« V današnjem izkazu je izkazan tudi znesek 25 K 10 v. katerega je prispevalo za nesrečne žrtve 20. septembra 1908 oso bje strojnega oddelka tvrdke G. Toeniesa v Ljubljani. Ta znatni dar slovenskega delavstva mora v teh za nas narod tako teških časih iskreno veseliti vsako rodoljubno slovensko sroe. Znano je pač vsakomur, da noben delavec ne živi v izobilju in posebno ne slovenski delavec. Ako si pa slovenski delavec utrga takorekoč od ust tako znatno vsoto, kakor je zgoraj iskazani prispevek in jo potem žrtvuje v tako plemenito svrho, mora to vsakemu Slovencu napolniti sroe z najlepšimi nadami v bodočnost slovenskega naroda. Saj dokazujejo taki darovi, da je prelita kri izbrisala v Slovencih vse razlike v stanovih in da smo v narodnih vprašanjih vsi Slovenci ene misli in enega duha. Zapisati smo morali te vrstice v čast slovenskemu delavstvu, katero naj bi v obilnem številu sledilo častnemu vzgledu današnjih darovalcev izmed osobja strojnega oddelka ljub* ljanske tvrdke G. Toeniesa. Uradno slovenščina. V Mokronogu je bila 29. m. m. na javni dražbi prodana zlata ura. Glede vrednosti je to uro uradno cenil zapriseženi sodni cenilec v Ljubljani zlatar Meisetz in o tej cenitvi je izdal uradno izjavo, v kateri je rečeno „1 Slata remt. Ubra = K 55.—tf. To je uradna slovenščina ! Beseda o napisih Z veliko vnemo se je začelo povsodi delati za odpravo nemških in dvojezičnih napisov. Ni pa prav, da gredo nekateri v svoji navdušenosti tako daleč, da popravljajo napise nekaterim tvrd-kam, ki slučajno nimajo slovenskega priimka, a so vendar njih rodbine znane kot značajno slovenske. Ravno tako je smešno, če se laško ali nemško ime zapiše s slovenskim popravkom, kakor je bedasto, če se kdo piše „Suppantschitsoh". Nadalje je tudi pomisliti, da se protokolirane firme ne morejo drugače glasiti, kakor so vpisane. — „Ptujakl Stajere", glasilo ptujskih nemčurskih pretepačev, piše o zadnjih nemških napadih v Ptuju sledeče: „Kar se je zgodilo v Ptuju, gotovo ni bilo ničesar svet p r e -tresujočega. Par kranjskih hujskaČev seje za ušesa prijelo in dobili so jo tudi domači hujskači a la Brenčič, Karei, dr. Koderman itd., tudi ene težke (!) telesne poškodbe ni bilo. Navaden pretep je bil in nekaj Šip je pri tem ljudstvo razrušilo." — 0 ljubljanskih demostracija pa piše: „Kmetje! Kranjski hujskači bo vp rizo rili v Ljubljani tako brezvestno gonjo, da je prišlo do punta. Metali so kamenje in streljali na o. kr. vojake. Tako delajo le pun-tarji invstaši. Ne pustite se voditi od takih ljudi!" — Na drugem mestu zopet piše: „Prvaški mo- rilci hujskajo na poboje. Kmet je prepošten, da bi skupaj s takimi ljudmi nastopal. Kmetje bodite mirni in nikar se ne pustite nahujsati v vojaške bajonete. Naj se gre prvaŠka gospoda sama pretepavat!" —To je že višek nesramnosti. Najprej nahujska Linhart, urednik »Štajerca", nemško fakinažo na pretep in poboj na Slovence v Ptuju, potem pa svetuje krvavo tepenim in s črnilom politim kmetom: „Kmetje, bodite mirni in nikar se ne pustite nahujskati v vojaške bajonete lu Bos pharmaceuticae. Bodi dovoljeno slov. občinstvu naznaniti, da vegetira v Ljubljani tudi „Gremij kranjskih lekarnarjev". Dosedaj se še ni o njem prav nič pisalo, zato je potreba, da končno spregovorimo tudi o tem nekaj besedic. Predvsem treba omeniti, da je njegov I. predsednik Mayr, lekarnar na Marijinem trgu, in II. predsednik Mardetsohlaeger. Gotovo ne služi na čast slov. lekarnarjem, da trpe, da sta na čelu gremija dva Nemca, in sicer gremija, kjer imajo Slo ven oi večino. Pričakujemo od slov. lekarnarjev, da se končno prebude in izvolijo može, ki ne bodo samo varovali stanovskih koristi, ampak tudi vse poslovanje vodili v slov. duhu. Slovensko občinstvo naj se pa tudi tukaj drži gesla „Svoji k svojim". Lekarnarji Trnkoozv, Levstik in Bohinjeo naj poskrbe, da bo gremij lekarnarjev sestavljen tako, da bo res predstavitelj večine lekarnarjev. — Fantazija dunalsklh ftmo- kov Za židovsko „Zeit" je prišla sedaj tudi „Wiener Allg. Ztg." z gorostasno smešno izmišljotino, da izvirajo vsi ljubljanski dogodki iz ve-likosrbske propagande in da je V Ljubljani tajna politična organizaoija, ki je z osrednjim klubom v Bel gradu v tesni zvezi. V ta namen je prišel nedavno v Ljubljano profesor Mile Pavlović iz Belgrada, da se posvetuje s slovenskim zaupniki o aktivnem postopanju jugoslovanske propagande. — Na take židovske neslanosti rečemo le: dunajski š in oki slišijo planke žvižgati. Zlobnost brez primere Na protestnem shodu v Badenu je pripovedoval neki stavbenik Stein-meier, da so v Ljubljani onečastili leta 1895. grob njegovega sina, ki je ponesrečil pri potresu in sioer so Slovenci onečastili grob zato, ker je bil na grobu nemški napis. — Umevno je, da je ta podla laž podžgala nemški fanatizem zborovaloev. Kakšno kazen bi zaslužil tak hudobnež? Mihael Mika od nekod iz Nemčije, ki so ga predvčerajšnjim areto-vali, ker je vpil po mestu „Verfluohte Krainer, was konnt's uns machen" in se orožnikom silovito zoperstavljal, je bil prišel šele pred nekaj dnevi iz deželncsodnega zapora, kjer je sedel od meseca junija Iz zapora je Šel v kazino, kjer so mu napisali priporočilo na ravnatelja Kranjske stavbne družbe Pammerja, naj ga vzame v delo. V spomin padlim žrtvam nam je poslal vpokojeni rudar Anton Ko-ler iz Idrije šopek zrelih jagod zavit v trobojnioo. Iz sprevoda nedolžnih žrtev. Pod tem naslovom je razstavljena v J. Bahovčeri trgovini na Marijinem trgu skupina treh prizorov iz sprevoda nedolžnih žrtev, ki jih je fotografiral g. Fran Vesel. Slike so izborno posnete in predstavljajo mrtvaška vozova in četo Sokolov s zastavami. Vredna so zanimanja in naročenja v spomin na narodni žrtvi. Del Čistega dobička gre za spomenik padlim. Preskušnje učiteljske usposobljenosti za o bde ljudske in meščanske Šole se začno na o. kr. ženskem učiteljišču v Gorici dne 4. novembra t. 1. ob 8. predpoldne. Pravilno opremljene prošnje se imajo predložiti predpisanim potom do 15. oktobra t. 1. ravnateljstvu o. kr. iz-praševalne komisije za obče ljudske in meščanske šole v Gorici. Na Vlčn prt LJubljani je razpisana do 20. oktobra učiteljska služba za moško učno moč v definitivno nameščenje. Učitelj bo moral v občini stanovati. Slovensko gledališče Izjemoma se igra tudi jutri, v petek v slovenskem gledališču in sioer se uprizori prvič izvrstna angleška burka nNioba". Naslovno vlogo, t. j. Praxitelovo soho in oživljeno grško kraljioo Niobo igra gospa Z. Borštnik- Zvonar jeva, zavarovalnega ravnatelja g. rež. Dragutinovi^; ostale večje vloge igrajo g. NuČiČ, g. Toplak, gospa Dragutinovi-ćev a, manjše gdč. Thalerjeva, gdč. Kav oka, gospa Ronovska, gospa Bukšekova, g. Danilo in g. Iličrc. Med vzornimi modernimi burkami brez vsake nemoralnosti v besedi ali situvaciji navaja pisatelj Leon Melita tudi Paultovo „NioboM v priredbi O. Blumen-thala. Za družbo sv. Cirila ta Metoda so dale gimnazistke Zora Gaertner-jeva, Milena Pir če v a, Nada Šlaj- merjeva in Alma Zupančeva v Ljubljani 8 K mesto venoa na grob nedolžnih žrtev 20. septembra. Ostale slovenske gimnazistke, posnemajte jih! Umrla jO je na Dunaju grofica Matilda Paoe, stara 49 let. Truplo pripeljejo k Sv. Križu. Gdč. LOzarJeva nas prosi konstatirati, da je mrtvaško naznanilo za njenim očetom prišlo brez njene volje in le pomotoma v nemškem jeziku v „Laib. Ztg.u — Is Šenčurja prt Kranju se nam piše: Tu smo imeli dne 28. sep-sembra slovesno zadušnioo za padli slovenski žrtvi. Cela vas je bila zavita v črno. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno in se glasno zgražalo nad vojaško okrutostjo. Obljubilo je, da se hoče držati gesla: „Svoji k svojim". Dvojezični napisi so bili mahoma odstranjeni in nadomeščeni s samoslovenskimi. tonsko telovadno društvo v LJubljani vljudno naznanja, da je društvena telovadba za go jenke ob torkih in sobotah] od 6. do 8, za članioe v sobotah od 8. do 9. zvečer. Telovadke se sprejemajo v gori navedenih urah v telovadnici mestnega liceja na Bleiwei-sovi cesti. Sadna In grozdna razstava v NOTOm mestu- V soboto 3. oktobra se otvori ob 11. dopoldne sadna in grozdna razstava, ki jo priredi novomeška kmetijske podružnica v prostorih kmetijske šole na Grmu. Ta razstava, ki bo trajala 3 dni, ima za naše razmere tako važen pomen, da je želeti najmnogoštevilnejše udeležbe vseh, ki se zanimajo za napredek naše sadjereje in še posebej za napredek in razvoj naše sadne trgovine. Razstava ima pred vsem namen sadnega semnja in sioer za namizno sadje. Zato se bo razstavljeno sadje prodajalo na drobno in na debelo. Razstava bo na ta način nudila vsakemu najugodnejšo priliko za nakup lepega in dobrega sadja. Opozorimo na to zlasti vse sadne trgovce, pa tudi vse druge interesente, ki želijo kupiti kaj sadja za zimo. Razstava ima biti pa tudi poučna in ima pokazati našim sadjerejcem, kako je treba dandanes namizno sadje pravilno vkladati in razpošiljati, da se ustreže vsem zahtevam sadne trgovine. Na razstavi bo videti sadje vloženo v zabojčke, košare, večje in manjše zaboje in v sadne sode. Razstava nam ima pa tudi Še marsikaj drugega pokazati, kar je važno za napredek naše sadjereje. Na razstavi se imamo prepričati, za koliko smo v sadjereji napredovali v zadnjih 20 letih, dalje, kako se sponašajo novo priporočene sadne vrste in koliko so vredne za povzdigo dolenjskega sadjarstva. Da se to vprašanje pojasni na vse strani, se priredi povodom razstave tudi sadjarski tečaj, ki se vrši v nedeljo 4. oktobra in pri katerem se bo obravnavalo tudi v vprašanju, kako bi bilo zadružnim potom izkoriščati in prodajati sadje. Kmetijska podružnica je storila vse, da bo razstava ustregla svojemu namenu. Sedaj je na nas ležeče, da jo pridno obiskujemo in da pokupimo razstavljeno sadje in grozdje. Želeti je pa tudi mnogoštevilne udeležbe pri sadjarskem tečaju. Novloo Iz Trbovelj. Dne 19. t. m. okrog 10. ure ponoči, je padel z drugega nadstropja s hodnika Ignac Koiir, 24 let star, v Ugoveo okraj Konjice pristojni samski zidar. Padel je tako nesrečno, da je obležal nezavesten in je drugi dan umrl. Košir je bil, kakor se je v preiskavi dognalo, precej močno pijan; kako da je padel čez hodnik se ni dalo dognati, pač pa najhitreje radi prevelike pijanosti. Govorilo se je, da ga je z nabiti kdo čez hodnik vrgel, a dosedaj se ni moglo izkazati, da bi bila ta govorioa utemeljena. — Dne 21. t. m. so popivali skupaj Alojzij Štravs, 21 let star v Trbovlje pristojni kmetski sin, Janez Herle, 22 let star, v Trbovlje pristojni samski rudar in Ferdinand Florijano, 24 let star, v Trbovlje pristojni samski rudar. Ko so bili že precej nadelani, so se začeli prepirati in pretepavati. Herle vzame nož in večkrat zabode Štravsa, tako da ga je smrtnonevarno ranil, da je na mestu obležal. Prenesli so ga v rudarsko bolnišnico, a je malo upanja, da ozdrvvi, ker je v trebuh zaboden. Štravs je bil pošten in dosedaj vedno miren mladenič. Letošnjo jesen bi bil moral iti k vojakom. Tudi Herle in Florijano sta bila nekaj malega poškodovana; Herleta so orožniki izročili sodišču. — Ravno istega dne in večera je nastal prepir med Martinom Jordanom 21 let starim v Trbovlje pristojnim, samskim zidarjem in Fran-oem Jer šinom, 18 let starim v Veliko Loko, okr. Novomesto pristojnim samskim rudarjem. JerŠin je potegnil nož in zabodel Jordana v vrat, da ga je teško telesno poškodoval. Podlo pobalinstvo. Dne 27, m. m. sta dva pobalina izlegla svojo kulturo na mizo v parku mestnega kopališča Koleaije, pod „izrodeku pa sestavila iz kamenčkov ime „Lunderu. Ta žalostna junaka sta absolvirala realko, a eden teh je imel oelo za očeta zavednega Slovenca. Tajiti jima ne bo dosti pomagalo, ker oelo po-popoldne ni bilo na vrt druge osebe. Obesil SO Je v Beljaku sprevodnik Avguštin Windisoh. Smrtna obsodba nad alepoem. Mariborski porotniki so obsodili na smrt 251etnega Fr. Sohuperja, ki je 21. avgusta v Mariboru v gostilni Lacheinerja ustrelil natakarico Te-rezo V o gr ine o, ki je bila njegova ljubica. Nato se je Sohuper hotel tudi ustreliti, a se je zadel le tako v glavo, da je na obeh očeh oslepel. Sohuper se je skušal izgovarjati, da je ljubico ustrelil z njenim privoljenjem, kar pa se je izkazalo za neresnično. Nevaren tat aretovan. Predvčerajšnjim je bil ar eto van 461etni pleskar Karel Mor ti rodom iz Maribora, kateri je bil že 18krat predkaznovan zaradi različnih deliktov. Vajen je tudi prisilne delavnice. Ko so ga preiskali, so našli pri njem oelo klobaso, (frankfurtarioo), katero je najbrže kje ukradel. Oddali so ga sodišču. Javno nastlstvo. Predvčerajšnjim popoldne je kolovratil pijan po mestu 46 letni delavec Mihajel Mika, rodom iz Pošene in vpil: nVer-fiuchte Krainer was konnts uns machen." Bil je aretovan po straži in orožništvu, katerim se je pa zoprsta-vil in obroal stražnika, kakor tudi orožnika. Morali so ga naložiti na voziček, katerega je posodil neki po-strešoek in ga tako spravil v zavetje. Oddali so ga sodišču. ( Z rešilnim vozom so včeraj peljali v deželno bolnišnico kovača Josipa Varla iz Most na Gorenjskem, kateri se je pri padcu iz nekega mosta težko telesno poškodoval. Med vožnjo je pa Vari umrl, nakar so njegovo truplo prepeljali v mrtvaš-nioo pri Sv. Krištofu. Jablana cveto na Prulah na vrta g. Franzla ter nam je sinček, Srečko prinesel v uredništvo vejioo polno najnežnejših cvetov. Iskani mož. V začetku preteklega mesca smo poro šali, da je neki Tlet ni deček ukradel pri svojih starših bivajoČemu zidarju denarnico v kateri je imel bankovec za 20 K in dva zastavna lista. Deček je takoj po tatvini šel v neko prodajalno in hotel bankovec menjati. Ker se jim je zdelo sumljivo, so dečku denar odvzeli in ga izročili nazaj zidarju. Policija je pozneje prišla na to, da je 301etni zidar Anton Volk pristojen v Ptuj že od leta 1905 zasledovan od okrožnega sodišča v Celju zaradi hudodelstva goljufije od okrajnega sodišča v Brežicah zaradi tatvine in od orožniške postaje v Žalnioi zaradi poškodbe tuje lastnine. Volk se je izdajal za Volka, vsled česar ga ni bilo mogoče izslediti in je k temu pripomogel deček, kateri mu je ukradel denar. Izgubljeno In najdeno Služkinja Marija Zupančičeva je izgubila bankovec za 20 K, — Gospa Natalija Kermaunerjeva pa zlat ŠČipalnik. — Neka služkinja je izgubila škatuljo za smodke iz svetlordeČega usnja. — Trgovski sotrudnik Vendelin Stare je izgubil zlat poročni prstan s Črkama S. K. — Zasebnioa Marica Cerarjeva je izgubila srebrno zapestnico v obliki verižice. — Adolf Potokar, računski volonter je izgubil prost bankovec za 10 K. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 59 Hrvatov in Slovencev. Semenj. Dne 30. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 4G volov, 82 krav in telet, skupaj 128 glav. Kupčija je bila srednja, ker ni bilo zunanjih kupcev. Drobne novice. — Po nedolžnem obglavljen. Leta 1906 so v Giessenu obglavili nekega rokodelskega pomočnika, ker ga je sodišče obsodilo na smrt zaradi roparskega umora župnika Golla. Obsojeni je še na morišču zatrjeval, da so ga le pomotoma zamenjali z morilcem. Sedaj je neki na Nizozemskem živeči Nemec na smrtni postelji priznal, da je župnika umoril in oropal. Izročil je obenem izropane dragocenosti. — Vojni avet o vojnikom položaju na Balkana se vrši kmalu v Carigradu ter je v ta namen turški vojni minister sklical v Carigrad vse vojaške atašeje iz inozemstva. — Razpnfteeno drnfttvo. V Tri-dentu so razpustili mednarodno zvezo civilnih uradnikov in trgovskih pomočnikov za Trentin, Furlanijo, Istro in Dalmacijo. Izkazalo se je namreč, da je imela zveza državi nevarne namene. Strahovlada na Ruskem. V Iskutaku so zaprli in izročili vojnemu sodišču 53 članov socialistične zveze. — Eulenburga no Izpuste, ako ne položi 100.000 mark varščine. Tako je razsodil drugi senat — Podarjeni otrok. Leta 1887 je v celovški deželni bolnišnici poro- dila Pavlina Debelak iz Prevalj zdravega dečka. Sedaj bi moral iti sin na nabor, a ga oblasti ne morejo najti. Mati pripoveduje, da je iz bolniSnioe domov grede blizu St. Jakoba srečala neznano kmetioo ter ji otroka podarila. — Pri manevrih na Ogrskem sta umrla dva huzarja vsled naporov, 14 huzarjev leži ranjenih (?). Demonstracije pred sodiščem. Z današnjim dnem so se začele pred tukajšnjim okrajnim kot kazenskim sodiščem obravnave proti onim ljudem, ki so bili aretirani za časa demonstracij od 18 do 21. septembra t. L v Ljubljani. Ne vemo, po katerem višjem nalogu se je izpremenil dosedanji opravilni red pri okrajnem kot kazenskem sodišču, konštatujemo le, da pri teh obravnavah ne zastopa državnega pravdništva, kakor je bilo vedno v navadi, v to določeni o. kr. avskultant, temveč substitut o. kr. državnega pravdništva — dr. Neu-perger. — Omenili smo že v poročilu o Kadunčevi obravnavi, da je dr. Neuperger, dasiravno je bil svoj čas kot dijak Član slovenskega aka-demiČnega društva, vendar v velikem navzkrižju s slovenščino, in današnje razprave so to pokazale še v jasnejši luči, kajti dr. Neuperger ni razumel, kakor je sam priznal, obtoženčeve izpovedi. Mislimo pač, in ta misel vendar ne bo zapleni j iva, da je dolžnost c. kr. državnega pravdništva, Če se je že odloČilo za tako nenavadno izpremembo v sodnem postopanju, da določi za svoje zastopstvo moža, kateremu ne bo treba izjavljati, da ni razumel te ali one izpovedbe. L Sodnik: sod. svetn. Potrato, zapisnikar: Oton Janusoho'vvskv, branitelj: dr. Papež, obtoženec Jakob Oblak. Žandarmerijska ovadba pravi, da je prišel Jakob Oblak s Še nekim drugim v noči z dne 20. na 21. t. m. ob polu ene mimo -Tonhalle", da je s svojo palico udaril po železnih vratih neke trgovine na Kongr. trgu med „Tonhalleu in Wolfove ulice, nakar ga je stražmojster Roger opozoril, naj miruje. Oblak je šel mirno naprej, ali pri voj. kordonu na oglu „Zvezde" se je zopet ustavil, tamkaj zamahoval s svojo palico in napram zopet mire-Čemu stražmojstru in pohcijskemu stražniku zaklical: nNas Slovence aretujete" in „aretujte meu, nakar ga je stražmojster res aretoval. Oblak ni navzoč. Pri svojem zaslišanju je izpovedal, da je prišel med 8. in 9. uro z Viča. Po Bleiweissovi in Cesar Fr. Josipovi cesti je prišel do Malica; vstopil je v restavracijo in spil 2 vrčka piva. Od tamkaj je šel po Prešernovih ulicah do frančiškanskega mosta, kjer se ga je aretiralo. Pil je veliko. Zapriseže se priča mestni policijski stražnik Franc Kurent, ki izpove v smislu ovadbe. Oblaka dobro pozna kot sicer mirnega človeka, ki ne stori nikomur nič zalega. Bilo je okrog pol ene ponoči, ko je prišel Oblak s še enim tovarišem mimo BTonhalleu. Oblak j a vpil in udaril s svojo že zlomljeno palico po vratih neke trgovine, na kar se ga je opozorilo, naj miruje. Oblak je šel nato mirno naprej. V bližini vojaškega kordona pa je zopet začel vihteti palico, in zato sta stražmojster Roger in priča šla za njim, da ga pomirita, da ne bi prišlo do kakega konflikta. Ta je Oblak izpregovoril one besede, nakar ga je Roger aretiral. Aretacije se ni branil. Na vprašanje dr. Neuperger-j evo, ali je bilo tamkaj več ljudi skupaj, odgovori priča, da ne! Dr. Neuperger zahteva, da se kot priča zasliši stražmojster Roger. Dr. Papež ugovarja, da je to nepotrebno. Oblak je bil pač pijan in je pač s palico tolkel cesto, torej' ni niti najmanjšega znaka za uporabo § 431 (varnost življenja). — Tu se konstatira, da je v pisarni nastal iz § 314 pomotoma § 431. — Oblak ni imel ni kakega namena žaliti javne straže. Priča tu izpove, da sta s straž-mojstrom Rogorjem govorila pozneje o tem slučaju in bila oba mnenja, da gre tu le za nedostojno obnašanje napram straži. Sodnik proglasi sklep, da se ne zasliši stražmojster Rogor kot priča, proti čemur prijavi dr. Neuberger ničnostno pritožbo. Nato pa predlaga dr. Neuperger, da se kaznuje obtoženca radi prestopka v smislu § 312, zakrivljenega s tem, da je obtoženec očital straži, da are-tuje samo Slovence, ne pa tudi Nemcev in jo s tem dolžil pristranosti, v čemur je obsežena razžalitev straže. Dr. Papež poudarja, da ni nikjer dokazano, da bi bil obtoženec rekel, da se aretuje samo Slovence, Nemcev pa ne, temuč samo prvi del stavka. Z besedami „samo Slovence aretujeteu pa straže ni žalil, temveč se samo gleda na naglas s katerim je izgovoril te besede, nedo- stojno obnašal proti straši. Tudi stražnik in orožnik se pri izpovedbi priče nista čutila žaljena. Sodnik izreče nato oprostilno razsodbo, ker se sodišče ni moglo prepričati, da bi bil obtoženec žalil stražo. Substitut državnega pravdnika dr. Neuperger prgavi: Vzklio radi ničnosti, vzklio radi izreka o krivdi in oprostitve o b tož enoa. II. Obtoženec: Josip Kunstler, kovaški mojster, branitelj dr. T e-ka včič. Orožniško ovadbo priobču-jemo v celoti in prosimo, da naj se pri njej ne gleda na slovnioo. Glasi se takole: Bei der in der Naoht am 20. dm. in Laibaoh stattgehabten Demonstra-tion wurde obiger Kunstler wegen des £xzedierens von der obgezeioh-neten Patrouille zur Ruhe ermahnt und aufgefordert sioh zu entfernen, weil Ansammlungen und grundlosen Stehenbleiben verboten wurde. Herbei mi s oh te sioh er mit den "VVorten: Jaz ker davek plačam, pa bi se mogel odstraniti — in die Dienstesverrioh-tung ein. Weil Kunstler trotz wie-derhollter AnrTorderung keine folge leisten wollte und aus Scherz im bar-sohen Tone die Begleitsohaft bis zu seiner Wohnung verlangte, wurde er arretiert und dort geriohts eingeliefert.u Kunstler izpove, da se je v nedeljo, dne 20. t. m. nalašč s svojo ženo peljal v Litijo, da se odtegne demonstracijam. Vrnil se je v Ljubljano z vlakom ob 9. S kolodvora je šel po Dunajski cesti domov. Pred njimi kakih 200 korakov so šli Sokoli. Stanuje v Gradišču. Pri Ve-rovšku je bila cesta zaprta, skozi Dalmatinove ulice tudi ni mogel. Vprašal je tamkaj patruljo, kod naj gre domov. Svetovalo se mu je po Marije Terezije cesti. Tamkaj je bil aretiran. Dr. Neuperger ne razume obtožen oa in ga vpraša, ali se je pripeljal, nakar sodnik pojasni, da se je obtoženec pripeljal z železnico iz Litije. Zapriseže se priča orož. postaje-vodja O o ep ek, ki je nameščen v Litiji. Ooepek je slišal obtoženca govoriti, ali kaj je govoril, ne ve. Ker je obtoženec obstal na cesti, ga je opozoril, naj se odstrani, nakar mu je obtoženec odgovoril: „Zakaj bi se moral odstraniti, saj plačam davek", in ker je šaljivo zahteval, da naj ga priča spremi domov, ga je aretiral. Tam, kjer je bil obtoženec aretiran, ni bilo veliko ljudi. Priča odgovori na vprašanje: „Ali je obtoženec na poziv, da naj se odstrani, Šel naprej,u — da!u Obtoženec je bil tedaj popolnoma sam. Sodnik: Ali ste samo ž njim govorili? — Da! Potem so šele drugi prišli zraven, ko sem ga aretiral, in prosili, da naj ga pustim, pa potem je bilo že prepozno! — Dr. Tekavčič: „Ali se je kaj zoper sta vi j al, ali se je kaj vtikal v vaše poslovanje ?u — Priča se vedno bolj razburja, pravi, da je vse res, kar je povedal, da naj se le vpraša mestnega stražnika, ki je bil ž njimi itd. Dr. Neuperger predlaga, da se zasliši ta stražnik, dr. Tekavčič ugovarja, češ, da je položaj popolnoma jasen. Sodnik ugodi predlogu državnega pravdnika in odkloni tudi branitelje v predlog, da naj se navzoče droge priče takoj zasliši, dasiravno je branitelj poudarjal, da je ta sklep nasproten vsej dosedanji praksi. Obravnava se preloži na nedoločen čas, da se povabi oni stražnik kot priča. Glede obtoženčevih besed: „Me pa spremite domov"; zaradi katerih je bil aretiran, je priča O c e -pek izpovedal, da je obtožencu napovedal aretacijo, češ, da se je hotel šaliti obtoženec ž njim, „kerjetako mirno zahteval". Aretiral ga je, ker so — bile tedaj take razmere! Dr. Neuperger: Ali Vas je hotel zafrkavati? Priča: Da! Radovedni smo na poročila gra-ških listov o teh obravnavah. Pripomnimo naj, da smo zadnjič videli poročevalca nemških listov v gosp. Siegfriedu Janesohitzu, katerega smo pomotoma imeli za nekega Januschowskega. Telefonsko in brzojavna porodio. ČešKi shod o ljubljanskih dogodkih. Dunaj 1. oktobra. Dunajski Čehi so snoči priredili velik ljudski shod, na katerem je Etbin Kristan ,v češkem jeziku govoril o ljubljanskih dogodkih. Natančno poročilo o tem govoru podati je iz tiskovno-pravnih ozirov, žal, nemogoče. Kristan je vehementno napadal barona Sohwarza, hi je edini provzročil s svojo nerodnostjo in nesposobnostjo demonstracije in igrede. Ostro je nadalje obsojal postopanje vojaštva, ki je s svojo okrutnostjo zakrivilo prelivanje krvi. O tiskovnih razmerah je rekel Kri- stan : Če danes piše kak list v Ljubljani retalcOi se ga konfiscira, na Dunaju, v Gradou in Pragi pa se lahko listi lažejo kolikor hočejo, ne da bi se jih zaplenilo, če se v Ljubljani na priemer piše: Poročnik Maver je dal brez vzroka streljati na ljudi, se v Ljubljani dotični list takoj zapleni. Toda naj se baron Sohwarz trudi, kolikor hoče, resnioa o grozo vitih dogo dkih v Ljubljani bo le prišla na dan. Dogodki v Ljubljani dokazujejo, da ne živimo v pravni, marveč v policijski državi. Baron Beck v Pešti. Praga, 1. oktobra. „Narodni Li-styu javljajo, da se danes ponoči odpelje ministrski predsednik baron Beok v PeŠto, da poroča cesarju o položaju v češkem deželnem zboru. Spravni odsek — samo za Čeiko. Dunaji 1. oktobra. Poljski klub izjavlja, da je zadovoljen z ustanovitvijo spravnega odseka za češko samo, ako se s tem ne ustvarja noben prejudio za druge dežele. Kritični položaj. Praga, 1; oktobra. „Narodni Li-styu poročajo: Dr. Fiedler se je vrnil na Dunaj. Ob 11. je imel konferenco z baronom Beokom. Situvaoija je velekritična. Odsek za spravo. Praga, 1- oktnbra. V jutrišnji avdijenoi bo baron Beok predložil v predsankoijo zakonski načrt o ustanovitvi permanentnega spravnega od-aeka v dež. zboru češkem. Naloga tega odseka bi naj bila ureditev razmerja med Čehi in Nemoi. Odsek bo imel dva oddelka: v prvem bodo poslanci, v drugem pa pravniki, profesorji itd. Odsek bo imel seje deloma na Dunaju, deloma v Pragi. Sejam na dunaju bodo prisostovali poleg ministrov rojakov tudi baron Beok in ministra Bienerth in dr. Klein. Baron Aehrenthal. Budimpešta, 1. oktobra. Cesar je danes sprejel v enourni avdijenci ministra zunanjih del barona Aehren-thala. Kasneje je Aehrenthal konfe-riral z dr. "Wekerlejem. Umetniška razstava v Splitu. Split, 1. oktobra. Danes je načelnik Mihajlijevič v navzončosti no-tabilitet in odličnega občinstva otvo-ril prvo dalmatinsko umetniško razstavo. HrvaŠka umetnost triumfuje. Prepoved nošenja barv. Dunaj, 1. oktobra. Naučni minister dr. Marchet je na zborovanju vseučiliškega odseka nemških svobodomiselnih strank zagrozil, da bo sploh na vseučiliščih prepovedal nošenje barv, ako bi se tudi letos ponovili izgredi na univerzah. Darila. 3. Izkaz prispevkov za spomenik In oskrbo žrtev 20. septembra 1908. Dne 30. septembra 1908 došli so podpisanemu blagajniku „Združenoga narodnega odbora" sledeči prispevki : Dr. Boris Z„ kralj, bavarski vseuč. asistent v Wiirzburgu za spomenik K 20. — Ivan Mejač (GriČar & Mejač), trgovec v Ljubljani a) za spomenik K 25, b) za ranjence K 25. — Lavoslav Schwentner, trgovec v Ljubljani a) za spomenik K 25, b) za ranjence K 25. — Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji za ranjence K 20. — Franjo Šliber, trgovec v Selcih nad Škofjoloko zbirka za nesrečne žrtve Kil. — Avgust Jenko, pek in posestnik v Ljubljani za spomenik K 10. — Matija Hočevar, veleposestnik v Velikih Laščah za žrtve K 10. — Dr. Josip Marinko, c. kr. profesor v Novem mestu za ponesrečence in spomenik K 5. — Jakob Hoenig, trgovec v Ljubljani za žrtve K 10. — A. B. iz Dinjana, za vječnu uspomenu na 20. septembra 1908 K 4. — Županstvo v Sežani na Primorskem a) za spomenik K 25, b) za ranjence K 25. — Ivan Kamnikar, tesarski delovodja v Ljubljani nabral v družbi v gostilni Karla Jeršina v Rudniku za ranjence K 4 06. — Uprav ništvo „Slovenca" zbirka za spomenik (imena posameznih darovalcev se objavijo v „Slovencu") K 52 80. — Nikolaj in Štefanija Sadnikar iz Kamnika a) za spomenik K 4, b) za ranjence K 6. — Ivan Pavšek, obč. svetnik v Ljnbljani a) za spomenik K 20, b) za ponesrečence K 20. — Fran Petrič, zastopnik v Ljubljani za ponesrečence K 20. — Osobje strojnega oddelka tvrdke G. Toenies v Ljubljani za ranjence K 25* 10. — Skupaj K 39196. — Vsem darovalcem najsrčnejša zahvala! — V Ljubljani, dne 1. oktobra 1908. — Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik. Združeni damski Odbor za nabiranje prispevkov za ranjence in spom. Vencajz Marija 5 K, Hofbauer Ana 2 K, vr. Leskovar 2 K, dr. Sušteršič" I. 50 K, Završan Mici 2 K, gdč, Umberger Milka 2 K, g. dr. Voduškova 2 K, Jereb Karla 1 K, Mitermajer tov. del. 1*40 K, Pro-hinar Ivanka 40 h, Korošec Ant. vajenec 20 h, O vse nek Ivan 20 h, g. dr. Koše-nina 4 K, gdč. Vrsčajcva 10 h, g. Božič Fran 2 K, Pire P. 5 K, Gjud Terez. 220 K, gdč. Klešnik Pavla 1 K, g. Ko-stanjec Št. 2 K, Gutnik Mihaela 1 K, Pokom Al. 2 K, g. Meden Ivan 5 K, g. Češnik Mici 10 K, Bajer Mar, 3 |K, Jerše Ant. 1 K, Kosec Matilda 1 K, Lavric Ant. 1 K, g. Lah Silva 2 K, gdč. Zabukovec Franja 2 K, g. Feri Soiivan 50 stekl. vina. Gospa dr. Mici Kušarjeva nabrala v Kranju: g. dr. Kušar Josip 10 K, g, dr. Kušarjeva 10 K, I. Šavnik 5 K, Sajovic Jean 5 K, Karla in Nuša Sajovic 2 K, Zupane A. 1 K, Sajovic Hani 1 K, I. P. 6 K, Crobath Franc in M. 10 K, Pučnik 5 K, Kokalj Rudolf 20 K, Pavšlar T. 20 K, Šinkovec Jerica 3 K, g. Rakovec Ivan 5 K, Rakovec Mara 3 K, gdč. MiklavČiČ Janja 2 K, g. Mayr Ana 2 K, Hlebš 3 K, Majdič Vinko 20 K, Pire Ciril 5 K, Marenčič 2 K, Majdič Josip 5 K, Meden 2 K, Krajne 2 K, Majdič Ant. 5 K, Polak F. 3 K, Likozar M. 5 K, Duller Slavko 1 K, Windischer 10 K, P. h. št. 146 50 K, Šumi 5 K. Omersa Fran ml. 2 K, Logar I. 10 K, Mercur 5 K, Pfeifer 2 K, dr. Štempihar 5 K, gdč. Mally Ana 2 K, g, Krenner Leop. 2 K, Pollak Nuška 2 K, Habjan Ivanka 1 K, Ručigaj Angela 2 K, Volčič Marija 3 K, Rant Magda 2 K, Engelman Franc. 1 K, Ažman Marija 2 K, Hafner I. 1 K, g. Kuma Ivan 2 K, Pavšlar Josipina 2 A, Pavšlar Marija 2 K, Špenko Helena 1 K, Drukar Marija 1 K, Wendling Ljudmila 1 K, Merješič Minka 1 K, Jezeršek Marija 1 K, Jakopič Marija 1 K, Prevc Marija 1 K, Jezeršek Franja 1 K, Smolej Margareta 1 K, Va-lenčič Hermina 1 krono, Habjan Ivana 2 kroni, Engelman Marija 2 kroni, Omersa Franc st. 20 kron, Jeglič Rudolf 4 krone, Bravs Malči 1 krono, Ovčjak Jerica 5 kron, Brilli Ana 2 kroni, Kovačič Justi 2 K, Koukolik Josipina 2 K, Kosti Mici 1 krono. Za Žrtve. H. izkaz darov, poslanih podpisanemu vodstvu za dne 20. t. m. ranjene žrtve, ki se zdravijo v dež. bolnici. Darovali so p. n.: Idrijske dame 54440 K, dr. Gabr. Hočevar na Bledu pošlje za sebe 10 K, za dr. Plemelja 10 K, in nabral od drugih 7*40 K, Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju 10 K, Er-nest Škof na Selu 1 K, Mihael Szmolian 1 K, Fran Stare 1 K, Janko Komar v Ljubljani 3 K, Apolonija Komar v Ljubljani 2 K, Jelica Ravnihar 1 K, Ivan Slana po uredništvu „Slovenca" 6 K. — Nabiratelju g. Franu Schullerju so darovali: Ivan Petročnik 30 h, Alojzij Terzi-ner 50 h, Ivan Podboj, trgovec 7 K, Antonija in Marija Vider 2*30 K, F. Gro-schel, trgovec 5 K, Berjak & Šober, trgovca 5 K, Josip Kastelic 1 K, O. Ber-natovič, trgovec 2 K, J. Lczar, trgovec 2 K, Valentin Golob, trgovec 2 K, Th. Šušteršič 2 K, Ivana Seunig, trgovka 2 kroni. Jesenko, trgovec 2 K; B. Sevar, trgovec 1 K, Jakob Trček 5 K, Gotzl |& Lebar, podobarja 2 K, Josip Zupan 1 K, Ema Baraga 1 K, A. Kune 2 K, Ana Gerber, trgovka 2 K, Franc Gerber 2 K, Jerica Blaznik 2 K, Josipina Jenko 2 K, Ludo vik Remic 2 K, Pauer 50 h, Simon-čič, trgovec 1 K, Tomaž Lucin 1 K, Anton Presker, 2 K, Trgovina Vesel 1 K, Franja Snoj 1 K, Uršula Turk 1 K, Alb. Hlavka trgovec 10 K, Ana Lapajne, trg. 10 K, Emil Dobrič, trgovec 1 K, Neža Jereb 1 K, Golnig 1 K, Fran Povše, kom. svetnik itd. je poslal 10 K, Ivan Bile v Toplicah 10 K, Josip Resman, trgovec v Tržiču 2 K, R. S. v Komendi 3 K, Jak. Aljaž, župnik na Dovjem 10 K, narodne gospodične v Kranju 20 K, Anton Kobi, trgovec v Borovnici 20 K, Vaso Petričič, veletržec v Ljubljani 25 K, Franc Knaf-lič, trgovec v Šmartnem 20 K, Ivan Vr-hovec, posestnik v Ljubljani 22*60 K, Češnik Janko, trgovec v Ljubljani 20 K, Ivan Štefe, urednik „Slovenca" 10 K, Fr. Klemene, uradnik banke „Slavije" 2 K, V. Engelman v Trstu za učiteljstvo deške C. in M. šole 10 K, Avg. Jenko, peksv. mojster v Ljubljani 15 K, Viljem Marti-nak, c. kr. sod. svetnik v Ljubljani 10 K, brata Pollak, trgovca v Ljubljani 50 K, Henrik Lindtner, dež. rač. revident v Ljubljani 10 K, A. Zore, trgovec f Ljubljani 5 K, Ženski oddelek S. K. S. Z. mesto venca 20 K, odbornice tega oddelka 14 kron, neimenovana članica tega društva 2 K, Avgust Žabkar, tovarnar v Ljubljani 10 K, Peter Majdič v Celju 50 K, strelski in kegljavski klub v Hrastniku Dol 20 K, Fran Cerar v Stobu pri Domžalah 2 K, Županstvo Postojna nabrano od gg. Križe in notarja Demšarja 7*20 K, gojenke mestne dekliške šole in mestnega dekliškega liceja v Ljubljani kot preostanek za venec 30 K, Fran Hubat, notar, kandidat 10 K, "ravnatelj A. Černivec v Ljubljani 4 K, Županstvo v Ribnici 60 K, Ignacij Žargi, trgovec v Ljubljani 5 kron, gospod Josip Javornik v Žalni 20 K. Nabiratelju g. Franu Schullerju so darovali: H. Zanoškar v Ljubljani 40 h, Marija Blaž v L ubijani 60 h, Jožef Bon-čar v Ljubljani 4 K, A. Škulj v Ljubljani 1 K, Vencelj Pirnat 2 K, Anton Jezeršek in Jakop Golovšek 60 h, Marija Ojstriš, trgovka 1 K, Antou Koman, gostilničar 60 h, Jožef Hribar, krojač 60 h, Anton Vrhovec, gostilničar 1 K, Ivan Sirk 2 K, Matija Brezovar 1 K, Ana Kregar, trg. 1 K, K. Pietrovski trgovec 1 K, Ivanka Toni, trgovka 2 K, Henrik Zadnikar 1 K, K. A. Kregar, trgovec 1 K, Jožefa Kelbel 2 K, Robert Kriegl 1 K, L. Čeme, zlatar 2 K, Podkrajšek Rozalija, trgovka 2 K, K. Košak 40 h, Ivanka Rihar 1 K, Marija Ve hov c 5 K, rodbina Drenik 10 K, trgovina Just Stuhlv 2 K, Pevalek trg 1 K, Al. Kunst, trgovec 2 K, Marija Schubert 2 K, Fr. Sevčik 2 K, K. Muller 2 K, G. Kušar 2 K, Blanca Nemecz \\ K. Recknagel, trgovec 3 K, Pavla Reck.' nagel 3 K, H. Suttner. urar 10 K, i Lukič, trgovka 4 K, Marija Vesel, trgovka 2 K, L. Vilhar, urar 1 K, J. Železnike 3 K, J. Buzzolini 2 K, Jašo Kraljevič trgovec 3 K, Ivan Mejač 2 K, Fina M\. kola 3 K, Amalija Češarek 2 K, Jakob Dragan 1 K, J. Krivic 2 K, Karel Pla. ninšek, trgovec 20 K, Anton Škof, trg 10 K, Anton Turk, trgovec 1 K, neim^ novana 1*50 K, Jožefa Žagar 50 h, Maliy Fran, tovarnar 40 K, Anten Bernik, dež ofic. je poslal 2 K, anonimno v Pliberkn na Koroškem 10 K, neimenovani 2 K, (j priliki godovanja našega dragega Mihe v gostilni I. Zupančiča 20*60 K, Peter Šterk, posestnik v Ljubljani 10 K, Žu-panstvo Loški Potok 50 K, Posojilnica v Travniku 50 K, Županstvo Rakek 30 K Fr. Dimnik, župnik v Begunjah 2 K upravništvo „Slovenca" 37-64 K, Hug0 Ihl, trgovec 20 K. Nabirateliu g. Schul-lerju so darovali: Mici Krč 2 K, K. Linhart 60 h, France Kovač 60 h, Ed. Šmarda 2 K, Marija Zrinšek 1 K, Terez, Dolenc 2 K, rodbina Oroslav Dolenc 10 K Ivan Zamljen 2 K, Josipina Schumi lo K, Franc Beden 5 K, Golob Andrej 3 K, V. Plahota 2 K, Ivan Jebačin 10 K, Brata Ras 2 K, Dhu 1 K, M. Bernik 5 K, Frančiška Lekan 2 K, Žužek Karel 10 K, Jos. Boltar 1 K, Marija Lavrič 2 K, M. Spreitzer 10 K, A. Sušnik 20 K, upravništvo „S1. Nar." izkazano v št. 225 26. sept, 1908. 921 42 K. Skupaj nabranega 3203 K 56 h. Za nepričokoaane izdatne in velikodušne darove se vodstvo vsom darovateljem v imenu ranjencev naj-iskreneje zahvaljuje, proseč za nje novih podpor. Vodstvo dež. bolnice v Ljubljani, 30 sept 1908. Dr. Vinko Gregorič vodja! fleteorolositno poročilo. ?Uin% nad morjem 006. Srednji aračni tlak 7mb mm | scptem. || Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura t C° Vetrovi Ntbe 30. 9. zv. 743-8 12'3 si. jvzh. jasno M • 7. zj. 2. pop. 744-5 7437; 61 171 si. svzh. slab jug megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 123', norm. 12'9°. Padavina v 24 urah 00 mm Se dobi povsod! neobhodno potrebno zobna Crem§ vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. čisri samo o a Globus Najboljše čistilo n a sveru 1= Zahvala. 3511 Za vse dokaze srčnega ' sočutja ob priliki bridke izgube našega ljubega brata, svaka in strica, gospoda Jvana Jtta&nika posestnika In trgovca z lesom kakor tudi za spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku, izrekamo vsem prijateljem in znancem srčno zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo gg-uradnikom in pevcem »Sokolom« za krasne žalostinke. Logatec , 28. kimavca 190& talujoil ostali. Koncesija |za gostilno Izve se na Martinovi cesti St. 38 v LJubljani. 3510-1 Sprejme se takoj [trsousKi pomočnik gpreten mannfakturisfc ter dober prodajalec. 3518—1 Naslov v uprav. „Slov. Naroda". Išče so uradnik 21 špedicijsko podjetje, ki je popolnoma vešč v oarin8kem poslu. Pouudbe naj se pošiljajo tako] slov. trgovskemu društvu „Merkur11 V Ljubljani 3517 V delo sprejme takoj 3516 2 pomočnika in sieer: 1 pleskarskega in 1 slikarskega, Jernej Urbar, pleskar in slikar, Jesenice na Gorenjskem. Proda se: Parni atrol (12 konjskih sil), dva kotla, mlin za črealo In Jezice in pes-bernnardinec, star 23/4 leta. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3515-1 Trgovski pomočnik starejša ali vsaj vojaščine prosta moč, spreten in hiter prodajalec, posebno v manufakturni stroki, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom tvrdke M- Elsnor V Lltlil 3514-1 Ceno 80 proda lepa, dobro ohranjena bela otroška posteljica Ponudbe na upravnišrvo „Slov. Naroda". 35 3-1 Tomaž Meti maser in rezalec kurjih očes_____ je zopet v Ljubljani in se priporoča cen j občinstvu za masiranje in rezanje kurjih 0Č08 doma in izven doma. Dopisnica zadostuje. 3512—1 Naslov: Tomaž Mežik, Šiška, Celovška cesta št. 117. Sprejme so se takoj sprejme pri Ivanu Porušim, brivcu v Kranju 3474-3 NIss Farler, Hiss Eoerltt come back Irom Eogland and bo-gin their lessons agaln on tbe 1 st ol October in Dalmatinove ulice Št 5- — Poizve se pri gospe M Tdnnles na Dunajski cesti 25 od 15. septembra od 12. do polu 2. in od 27. sept naprej ves dan. 3035 8 Dobro obiskana z lepimi lokali, blizu kolodvora, v selo lepem trgu blizo Celja, se takoj da v najem. Bedi se lahko dosti živine. Treba je denarja 6000 K. Pisma *&j se pošiljajo: „poste restante Celje št. 3000". 3450-3 Sprotna modistinln *a išče za takojšnji nastop. 35 8 2 Zglasiti se je pri Fant Kovači Mubljana, Mestni trg it 11. Učence 2 kolarska in 3 kovaške •Prejme takoj pod ugodnimi pogoji •rane Stare, izdelovatelj vozov v EU. 90-2 trsouski pomočnik v trgovino z mešanim blagom na deželi, vešč slovenščine in nemščine ter dober prodajalec. Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3449 3 Zlata svetinja Baiolln, Pariz, Ril itd. 300«—26. NaiboUse čistilo sa sobe Izdelate: O. Seydl Itritirjm idol 7. Ur. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam s veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „8eydlinf'. 1 narodnega, dobro vpeljanega podjetja, ki nese 10% čistega dobička, se zaradi družinskih razmer. Pojasnila v uprav. „Slovenskoga Naroda". 52^6—7 Mesarskega pomočnika in 2 učenca 2 sprejme takoj Ivana Košenlna, , LJubljana, Kolodvorsko 3416-7 ulice St 6. jflnton Sare UuMJano, Sv. Petni cesta St. 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano perilo za otroke, tospe In gospode, Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in Sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pr-tiče, briaalko itd. Kakor znano le dobro blago in zelo zanesljive cene. Naročila za venkaj točno In zanesljivo. Opozorim na razstavljeno perilo v »Narodnem domu". 3317—5 Izurj 8481-8 šivilja in učenke ■prejne tako| Mlaka laika!, U-vitja v ■otedvorakih allaak it. M. !! Pozor, peki!! i M po niski ceni še skoro nov stro] zo žemlje, police m drugo pekarsko orodja v St Vidu na Dolenjskem štov. 16. 2 čevljarsko pomočnika se sprelnieta takoj v stalno delo pri Antonu Stfrnn v Spod. Slskl ŠtOV. 22. 3480-2 Na Dolenjskem dobro vpeljan zastopnik išče sa omenjeni rajon zmožne narodne tvrdke in sioer špooerilako stroke. Ponudbe nasloviti je na upravništvo tega lista pod šifro „Svoji k svojim1 3457—3 Želod 3464-3 smerekove storže za Časa zrelosti kupuje vsako množino R. Jk B. Bcoss nasL, Kranj. IJ.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4 Prihodnjo sredo to je 7. t m, priženem ▼ LJubljano na aemonj in sioer: 1 par prav lepih črnih arabeov, po 7 let starih, izvrstnih za vsako vožnjo. Prodala se bosta z d volno vprego, to je lahko in težko ter z lepim koleseljnom. — Drugi par sta rjavi kobili, ravno tako za vsako delo, kateri se bosta prodali z vprego za težko vožnjo. 3519—1 Vse to prodam, ker sem svoje posestvo razprodal. Venceij Arko Šmartno pri Litiji« T T T T T T mošt i in rdeč, domač pridelek Jfovakovič it. K in na Rimski cesti št. 5. Št 46. Razglas. 3472-2 Za preložitev okraj, oeote Zatldlna-Krka pri Oabrovšiol In Muljavi, ter za korekturo dež. ceste pri Oabrovšiol na okroglo IB.800 K, oziroma 4.800 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom favne ponudbeno obravnavo. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne oene proračuna naj se predlože do 16. oktobra t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu cestnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom sa eno krono, dopo-slati je zapečatene z nadpisom: „Ponudbe za prevzetje gradbe okrajne in deželne oeste pri Muljavi in Gabrovšioi." Ponudbi mora biti dodana izrecno izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno vkloni. Baz ven tega je dodati kot vadi j še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni oeni. Cestni odbor si isrečno pridrži pravico, izbirati ponudnika ne glede na višino ponudbne oene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri podpisanem okraj, cestnem odboru. Okrajni cestni odbor Višnja gora. Št. Pirnat. načelnik. O. kr. avstrijske e državne želoznloe. Izvleček iz voznega reda. Veljaven od 1. oktobra 1908. leta. Odnod tz LinkllBM Ins. ieLi Prlfcoi ¥ Ljubil 700 zjutraj. Osebni vlak t smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d.Z^žčiTrst, ckr.drž. zeU, Beliak čez Po-drozjco, Celovec, Prago. 7 07 utraj. Osebni vlak t smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. »•26 j»redp«ldne. Osebni vlak v smeri: lezenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 11-38 »radpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žeL, Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. 1- OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf o v c, Straža-Toplice, Kočevje. 8-40 popoldne, Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7* 10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudollovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7*35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. IO-40 ponedl. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica drž. žeL. Trst drž. žeL, Beljak juž. žeL, (čez Podrožčico). Odhod iz Linfellane drž. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2- 00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 710 zveoor. Osebni vlak v Kamnik 1 o-5o ponoči. Osebni vlak v Kamnik. {Sa*~ »b nedeljah tn praznikih do 31. oktobra.) e-no zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka trni. žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Straie- Toplic, Rudotfovega, Grosuplje. 11-22 predpeldne. Osebni vlak is Praga, Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrožčics in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne. Osebni vlak Ia Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje« 4-13 popoldne. Osebni vlak Ia Beljaka juž. žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žeL, Trsta drž, žel. Jesenic, Tržiča. 6*00 zvečer. Oseb. vlak iz P^age, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) jesenic. 8 37 zveder. Osebni vlak ia Kočevja,Strase-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje, 8-40 zveoor. Osebni vlak ia Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča. 11-50 ponedl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsts drž. žeL Gorice drž. žeL, Jesenic. Prihod v Liubljano drž. kolodvori 0-40 zjutraj. Osebni vlak Ia Kamnika, t o-59 prod poldne. Osebni vlak iz Kamnika, e 10 zvoOer. Osebni vlak Ia Kamnika. 9 59 peneči. Osebni vlak ia Kamnik*. fSaiv« ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.) (Odhodi in prihodi so označeni v srednje* evropejskem času,) C. kr. faisaieljstvs drfavnih železnic v Trstu podružnico u spiieto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica g ceioocu. sprejema vloga na knjiži o t* Stritarjeve ulico štor. 2. In na tokooi vainn ter jih obrestuje od dna vloge po 4.1 Kupuje In prodaja vvednoetne p sap i rje vseli vvst po kulantnom kuvzu. Foštonemu načelu, da svoja prodajamo po strogo stalnih, brezbonkureneno nizkih cenah, kJ 00 vtisnjene v vsafe par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežnl renome! Elegantna piilotnost! i*: Odlična kakovosti Moški štifljetni, močno delani . . . Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine, jako ceno....... Moški črevlji na trakove, pripravni za trpež........... Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine......... Moški čevlji na trakove, usnje Ia box-calf, orig. Goodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje Ia box-calf, Amerikan - Sryle..... Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja........ Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob-šiti, črni, rjavi in sivi..... Isti za dame.......... K v- m »'20 „ 9-50 6— m 2-- Damski salonski čevlji iz črnega usnja divje koze......... Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani ........ Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja...... Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski Čevlji na trakove iz Izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami . . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani . Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega črnega usnja........ Damski čevlji iz Ia chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni . . • It II H >f n it tt •t X 3 7 6 6 850 1150 «-6 12 Specialiteta: „Goodyear svetovni11 čevlji Ia ftkornji prav odlično popolnosti Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, ——— otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po isredno smernih oensh. ———— Zastopnik: J. KMUEuI v 1371-6 LJUBLJANI, Stritarjeve (Špitalske) ulice št. 9. Knjigovođo moško ali žensko moč, zmožno slo* venščine in nemščine, ki je ie službovala pri stavbnem podjetju, sprejme takoj Danijel Battelino v Spodnji «kl. 3498-2 Lovski pes velik, dolgodlak, z dolgim repom, rjavommeno tigrast, e znamko Štev. 737 se je zatekel 28. septembra. Odda naj se proti plačilu na Sv. Petra cesti it 47, I. nadstropje, desno. Sprotno Milje ii tinti ao takoj sprejmejo v WoUovih ulicah it. 5f II. ■adatrspfo. 3493 2 Mlad, oženjen žn$or in mlinar ki se razume na benečansko žago, dobi slutbo pri gosp. Mirku pL Gjurkovečki v Boa. Gradiški, (Bosna), kamor naj se pošiljajo ponudbe. 3497 —2 pralnica m svetloli^ainica na Jfranjsfem Ljubljene, Kolodvor^* ulice |t, 8 je sedaj opremljena 3 12 električnimi motorji in pralno sušilnico, da s* perilo v najkrajšem Sašu opere, posuši in slika. :•: :-: Cene 50 $rtQane in mjje %ot drugod. Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere tn napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v 4 dneh oprano in slikano, Za številni obisk 5« priporoča velespoštovanjem HT Jlforebitn* reklamacije naravnost meni. v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevsdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zarafiunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska i vsem svojim premoženjem ln vso svojo davčno močjo. Da Je varnost vlog popolna, svedofei zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletuih. otrok in varovancev. 3499-2 Denarne vloge se sprejemajo po pošti in potom ■ c. kr. poštne hranilnice. j=zzz Hranilne knjižice se sprejemajo kot lov denar, ne da ki se prekinilo ntih obrestovani«. i Majsteli bi •4*avar»t sutateft ■ **«• esslett Franc Omersa v Kranja spreime pomočnika ielesninske ln špecerijske otroke, sa prvega oktobra. 3444-3 Mesečna sobo velika, svetla, a posebnim vhodom, na vogalu Rimske in Bleiwelsove oeste, ao odda. 8465-3 Več se isve v trafiki tam. s Krepak deček kateri je dovršil vsaj 3. rasred sred« njih šol, se sprejme kot praktikant v večjo trgovino v Ljubljani. Nsslov pove upravništvo tSlov, Naroda11. 3456-3 Železna blagajna v jako dobrem stanju se proda pod selo ugodnimi pogoji pri Antona Lem peta, posestniku v Crnom vrha nad Idrijo. 3403—3 Italijanski knrzi se prično pri podpisanem s prvim Oktobrom« Radi uvrstitve kursov je potrebno, da se zglase učenoi nekaj dni poprej. 3443—3 Anton Slbenlk, siomftiroe nllce 13. Acetvlen Podpisani napeljuje najcenejše Dcetylenouo razsvetljavo, popravlja in predeluje stare aparate po najnovejšem sistemu. 2373—4 Slavnemu občinstvu se priporoča •Josip Ozisnek koncesijonirani ptino- in vodovodni instalater. Dolenfavas pri Ribnici, Dolenjsko. Trgovska hiša s enim nadstropjem, v najboljšem stavbnem stanju, na selo ugodnem prometnem kraju v Sav. dolini, na razpotju treh krajcih cest, 80 proda. V hiši je dobro obiskovana tr« govina z mešanim blagom, velika gostilna s pravico žganje toča, 0« kr« prodala duhana in e. kr. postni urad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišče in velik vrt- 3477 -2 Ponudbe pod Jopa prilik a - na upravništvo „Slov. Naroda". hiša v St. Vidu na Dolenjskem, pripravna za vsako obrt ali kakega vpokojenca, obstoječa is 3 velikih in 2 majhnih sob, 2 kuhinj in 2 kleti, vse v najlepšem stanju, zraven lep, prostoren sadni vrt, ob katerem te5e voda. 3478—2 Natančneje se izve pri lastniku v ii Vidu na Dolenjskem it. 16. Zaloga pohištva v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije cesti štev. 11 tr?& dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825- 13 „V Angleškem skladišču oblek" O. BernatOTić y USftSi MeJtfll ft| ŠleV. 5. ulog« 26.000 komadov najnovejše jesenske in zimske konfekcije § sa gospode, dame, dečke, deklice Ia otroke Prodaja na debelo z znatnim popustom. Svoji k svojim! Podpirajte slovansko Mino in obrt! Družinske zavitke, obsegajoče krasno pleteno krilo (navedite dolgost), uanjate rokavice, 6 parov m o* ki h nogavic, lop predpasnik In razne kuhinjske potrebščine pošilja po povzetju 3503.2 11 kron trgovski dom Juli] Hofmsister trgovski dom Vsak bo zadovoljen! Rožmital, Češko. jtfnogo zahval! Pozor! Priporočam slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov iz vsakovrstnega trpežnega marmorja in granita« Zaradi prenapolnjene zaloge prodajam sedaj 30°[o ceneje nogo doslej in si cer I - »t I nagrobne spomenike od 10 K naprej cementne nagrobne okvire več vrst od 5 K naprej. Pri vseh delih jamčim za popolno trpežnost. Prevzemam tudi naročila slik ZS spomenike po jako nizkih cenah. S spoštovanjem 3355—5 FR. KUNOVAR poleg novega pokopališča pri Sv. Erlin v Ljubljani. -—— _ 3492-: St. 204/pr. Sekundarske službe. V deželni bolnici v LJubljani je popolniti = tri masla sekundarjev = in sioer dve mesti takoj, eno mesto pa s L Januarjem 1S0S. Z vsako teh služb je združena letna plača 1200 E in 20° 0 draginj-bka doklsda. Poleg tega uživa vsak sekundarij prosto stanovanje in grano v deželni bolnici po I. razredu ali eventualno mesto hrane relutum v letnem znesku 800 K. Sekundarij ne sme biti oženjen, ne sme izvrševati zunanje privatne prakse ter mora stanovati v deželni bolnioi. Prosilci za eno razpisanih mest naj predlože svoje s krstnim listom, o dokazili o doktoratu medicine, o eventualnem dosedanjem službovanju ter z znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do 20. oktobra 1908 vodstu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. V slučaju pomanjkanja prosilcev z znanjem slovenščine sprejme" se tudi take, ki so zmožni kakega drugega slovanskega jezika poleg nemščine. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 28. septembra 1908. Trgovsko - obrtna zadruga v £jubljatii registrovana zadruga*z omejenim jamstvom. | Zadružni prostori: Sodaljsko ulice štev, 3, v hiši dr. pirea: Sprejema: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge . EskompUra trgovske menice. do dne dviga pO 4l/t°/oI rentni davek plača banka sama. I Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na ■| I ■>■■■. vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka \ j^^g^™1"0** 3416-3 čekovno knjižico. j 1 * ——sm- Osjo posojila: proti menici, na vrednostne papirje, na zadružne | Vsa pojasnila SS dobijo bodisi ustmeno sli pismeno v deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke. • ladraini pisarni. Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure. popoldan od 3. do 5. ure. LastaU* ^ tisk »Naredne tiskarna