60l00200 rnr& 17» * ,;i '-i' ■ MM somr® L*** - -*! PO VČERAJŠNJEM SESTANKI) MED PREDSTAVNIKI VLADE IN VEČINSKIH STRANK Verjetno danes odločitev o amnestiji KD zavzela bolj popustljivo stališče v Se vedno pa ni rešeno vprašanje, ali naj ukrep o amnestiji zajame tudi kazniva dejanja javnih upraviteljev - Prihodnji teden zasedanje CK KPI vrl. ^ — Poglavje o amnestiji Se ni zaključeno. Na včerajšnjem . 11 v palači Chigi med predstavniki vlade in vseh večinskih strank jS Prevladalo stališče, da ne gre ukrepa o amnestiji kar tako arhi-' rati samo zaradi tega, ker se je KD uprla. Komunisti in socialisti ® Zahtevali, naj parlamciit razpravlja o besedilu, ki ga je pripravil Pravosodni minister Bonifacio: če krščanski demokraciji to besedilo P® godu, naj predloži amandmaje, ali pa naj glasuje proti, tako da '1 bo vsaka stranka prevzela svoje odgovornosti. Andreotti, ki je zaskrbljen žara-------------------- di v »bcijo z je stopil . _ nepričakovano pobudo: * dnevni red petkove vludne seje v5 vključil tudi ukrep o amnestiji. e. se bodo stranke dogovorile in priPravile novo besedilo, bo vlada »Jem razpravljala, sicer pa bo av-J^Mnno pripravila svoj predlog u- Pritisk ministrskega predsednika 3 stranke, naj se vendarle dogovo-,1°. je obrodil nekatere sadove, pa ®prav še ne dokončne. Danes o- rajšnjem sestanku pa je zavzela nekoliko bolj ohlapno stališče, tako da so začeli pripraviti seznam kaznivih dejanj, ki naj ne pridejo v poštev za amnestijo. Tudi sam minister Bonifacio je po včerajšnjem sestanku potrdil, da se bo vlada na petkovi seji ukvarjala s tem vprašanjem: «ukvarjati se» pa še ne pomeni «odobriti». Vse torej od visi od zaključkov današnjega srečanja. Če bo ta kočljiv problem končno spravljen z dnevnega reda, bo to ugodno vplivalo tudi na splošno politično ozračje, ki ga še vedno pretresajo medsebojne polemike, v središču katerih je po-gostoma Craxijeva socialistična stranka, še včeraj je glasilo PSI «Avanti» ostro napadlo komunistični dnevnik «Paese sera». ki je dan prej objavil članek o domnevnem iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiuuiiiHiiiiiiiiiiiiiiii TRIDESET TISOČ DEMONSTRANTOV V SREDIŠČU RIMA poldne bo na vrsti nov sestanek, ki naj bi razčistil še preostale probleme, o katerih se včeraj, po štiriur-nih pogovorih, niso mogli dogovoriti. Sicer pa so izjave, ki so jih dali udeleženci včerajšnjega srečanja, zmemp optimistične. Jabolko spora je vedno isto, in sicer zahteva krščanske demokracije, naj v ukrep o amnestiji vključijo tudi kazniva dejanja javnih upraviteljev. V torek je KD dala pravi ultimat: ali tako, ali pa nič. Na vče- Z množičnim shodnm kmetje zahtevali naj vlada spoštuje sprejete obveznosti Senat včeraj popoldne odobril zakonski osnutek o kmetijskih pogodbah «privilegiranem odnosu*, ki naj bi obstajal med Craxijem in demokr-ščanskim ministrom z,a državne u-deležbe Bisaglio. «Komaj se je končalo fantaziranje s Fanfanijem — piše «Avanti> — je takoj nastopil Bisaglia.* Toda v obeh primerih gre za zlohotno podtikanje, kateremu botruje zmotno prepričanje — kot piše socialistično glasilo — da večja avtonomija PSI avtomatsko pomeni premik na desno. PSI je popolnoma sposobna tolmačiti smisel notranjih premikov v KD ter ni nobene nevarnosti, da bi se dala stru-mentalizirati. Na pomoč socialistom so tokrat priskočili še socialdemokrati s polemiko proti demokristjanu Bodratu, ki je v prejšnjih dneh priznal, da obstaja v nekaterih sektorjih KD poseben interes za Craxijevo strategijo. Kdor napada premike v socialističnem območju, pravi glasilo PSDI «Umanita», dejansko deluje v korist take ali drugačne oblike zgodovinskega kompromisa. Vprašanje odnosov s socialisti bo vsekakor ena od važnih tem na dnevnem redu zasedanja centralnega komiteja KPI, ki ga je partijsko vodstvo včeraj sklenilo sklicati za prihodnji ponedeljek. Glavno poročilo bo imel tajnik Berlin-guer. Zadnja priložnost za poglobljeno debato v vrstah KPI je bila 17. aprila, sc pravi preden so se pojavila nesoglasja s socialisti po Mo-rovi ugrabitvi in preden je prišlo do tistih volilnih (14. maja) in političnih rezultatov (Pertinijeva izvolitev), ki predstavljajo danes dva najbolj briljantna lista Craxijevega nageljna. Konec prihodnjega tedna se bo začelo tudi zasedanje demokr-ščanskega vsedržavnega sveta. V teh dneh se posamezne struje v KD druga za drugo sestajajo in pripravljajo na razpravo, ki bo po sedanjih predvidevanjih dokaj napeta. Kar se viade tiče, jo čaka težka naloga, da se končno loti ukrepov OSUMLJEN JE SODELOVANJA PRI UGRABITVI Dovoljenje za sodni postopek zoper poslanca Manca (DN) RIM — Posebni odbor poslanske zbornice je včeraj dovolil sodni postopek (ukrep bo sicer morala odobriti tudi zbornica) proti predstavniku DN Clementeju Mancu, ki je o-sumljen sodelovanja pri ugrabitvi a-pulijskega bančnika I.uigija Mariana. Pri ugrabitvi je med drugim sodeloval tudi Occorsiov morilec Pierlu-igi Concutelli, del odkupnine pa so potrošili za nakup orožja in za finansiranje neke na novo ustanovljene fašistične polvojaške organizacije. Manca je .postavil na zatožno klop njegov bivši tajnik in vodja misov-ske federacije v Brindisiju Luigi Martinesi, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja pri ugrabitvi. Po njegovih obtožbah naj bi se Manco sestal z ugrabljenčevo družino in se pogajal za odkupnino. Obtoženi poslanec je vselej trdil, da je žrtev politične mahinacije. Tudi odbor je v sklepu poudaril, da je prepričan v njegovo nedolžnost, kljub temu pa je dovolil sodni postopek. da mu omogoči učinkovitejšo obrambo. Nevihte od Bočna do Pomurja %Boi Silovito neurje je včeraj v zgodnjih jutranjih urah zajelo našo deželo, Slovenijo in sosednje kraje. Ujma je najhuje razgrajala v Istri in na Koroškem. Zračni vrtinci so povzročili ogromno škode In marsikje uničili ves pridelek. Poročila o izrednem neurju na 2., 3. in zadnji strani. Na sliki: v Ul. sv. Frančiška v Trstu se je zrušil zidarski oder in poškodoval več parkiranih avtomobilov 'Mlllllllllllnilllll|||l||||f||f||Mi||||||||||||||||Hl||iilintlHHIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|ni|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l,||||||||||||||mU|,|f||||||||||||M||||mi|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|N KLJUB VANCEOVEMU POSREDOVANJU DAJAN IN KAMEL NEPOPUSTLJIVA Brezuspešen zaključek tristranske konference o bližnje vzhodni krizi Ameriški državni tajnik se v kratkem vrne v Kairo in Tel Aviv, da bi preveril možnosti ponovne obnovitve mirovnih pogajanj - Potrebna je kompromisna rešitev LONDON — V srednjeveškem dvorcu Leeds Castle pri Maidstonu se je sinoči zaključil dvodnevni sestanek med izraelskim zunanjim mi nistrom Dajanom in šefom egiptovske diplomacije Kamelom. Pogovori, katerim je prisostvoval v svojstvu ne preveč odločnega posrednika a- č v sprevodu po rimskih ulicah Krietj, lt«m^ ~ Nad 30.00® kmetov iz vseh ganskih pokrajin se je včeraj tl-aj zbralo na središčnem rim-z nT1 Trgu Santi Apostoli, da bi D»H°Robno manifestacijo spodbudilo ‘fment, politične sile in vlado k kovanju sprejetih obveznosti za da-!1 'n Preporod kmetijstva. Pobu-tle(,Za Manifestacijo jo je dala pred CfinfVn’m ustanovljena organizacija tjj^Sricoltori, ki združuje vse kme- Kot je* ° °ValCe‘ redse J _,ePpe Avolio je bil namen manife-Po eni strani opomniti na za- (Telefoto ANSA) krepa o amnestiji in o pravični stanarini. šele tedaj Sp bo namreč o-zračje toliko pomirilo, da se bo Andreotti lahko lotil imenovanja novih voditeljev javnih ustanov. Pogajanja so še vedno v teku ter so dokaj težavna, vendar tudi tu ni med strankami vladne večine nepremostljivih razlik, (mf - tm) Waldheim na dvodnevnem obisku v Jugoslaviji BEOGRAD — Danes bo prispel na dvodnevni obisk v Jugoslavijo generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, ki se bo z jugoslovanskimi oblastmi pogovarjal o mednarodnem položaju in o delovanju Združenih narodov. Pl , je bilo sicer pričakovati. Vancp jo časnikarjem pojasnil, da se stališči kairske in telavivske vlade do bliž-njevzhodnega spora še krepko razhajata in da bo za njegovo poravnavo zato potrebno še veliko dela in časa. Visoki predstavnik ZDA je z druge strani najavil, da bo čez dva tedna zopet obiskal Bližnji vzhod, kjgr naj bi preveril, kakšne so dejanske možnosti za konkretno nadaljevanje mirovnih pogajanj med Egiptom in Izraelom. Po njegovi sodbi je v obeh deželah zaznavna trdna volja doseči trajni mir, zato jima bo kolikor le mogoče skušal pomagati. Dokaz, da namerava washington-ska uprava še naprej resno posredovati za dosego sporazuma med Sadatom in Beginom, daje tudi vest, po kateri prispe prihodnji teden v Tel Aviv oziroma Kairo ameriški potujoči veleposlanik Atherton. Včerajšnje snidenje v kentskem gradu je bilo razdeljeno na jutranje ločene razgovore med Vanceom na eni. ter Dajanom oz, Kamelom na =«{«£«4« asa ss&storttfs hrenC v sv°jem govoru poudaril sepp^e 4 Confagricoltorija posl. Giu- stacije 4”~' V bližini Turina teroristi ranili zavarovalnega agenta -i^RlN — Agenta zavaroval-z»Cn *Assicurazioni Generali* Grugliasco Salvatora Russa včeraj ranila v noge trojica mpadnikov teroristične organi--• rije «Prima linča*. Nekaj mi-a 1 P° 19. uri so vdrli v urade sencij^ 7a[)rii vse prisotne v jo««6 *n sprožili \.sto strelih i V ^UssHve noge. Še prej so jasniij svoje dejanje, kot ma-. vanje nad ubojem nekega , variša Valeria*. Ranjenec se Moral zdraviti 40 dni, saj mu di ■ sb'elov poškodovalo tuja Karabinjerji in polici-bi k1Si° ^daj ugotovili, kdo so skrivnostni Valerio, ki Pri ®a teroristi «maščevali». v- v teko so bile brezuspešne ,.' ' cestne zapore, da bi izsledi; ai'0 fiat 131, s katerim so Atentatorji zbežali. tijskn *n ne(i°slednosti vlade v kme- priidiVi^rašaniih in po drugi strani in enik namen kmetov, da skupno vajo ^ opravno z delavstvom prispe- darstv Raciji italijanskega gospo-delS£r a:. Te zahteve in predloge je tedi n *ia manifestantov predočila stvn f’redsedniku komisije za kmetij-■ Poslanski zbornici. Sprevod, v katerem so bili, tudi predstavniki slovenske Kmečke zveze, se je počasi premikal od Trga Repubblica. Na čelu je bilo nekaj traktorjev, sledili so župani petdeseterice italijanskih občin in končno kmetovalci, ki so delili mimoidočim svoje pridelke «pristen sad naše zemlje in ne plod spretnih ponarejevalcev*. Glavni cilji, ki jih zasledujejo kmetovalci, so odobrili zakona o kmetijskih pogodbah (včeraj popoldne je senat odobril zadevni zakonski o-snutek, o katerem se bo morala izreči še poslanska zbornica), sanacija in preosnova socialnega skrbstva ter uresničitev teko imenovanega zakona «quadrifoglio». Zakon o kmetijskih pogodbah bi moral končno odpraviti spore preteklosti in rešiti kmetovalce pogodbenih ovir in zaprek, ki so včasih celo fevdalnega značaja, obenem pa tudi ovrednotiti podjetniške sposod-nosti kolonov in spolovinarjev. Zakon štev. 984 ali «quadrifoglio» pa vnaša v kmetijstvo načrtovanje in omogoča korenite preosnove, ki naj bi pozitivno vplivale tudi na delo industrije in na ozemeljsko načrtovanje. Končno Confagricoltori zahteva še sanacijo socialnega skrbstva, ki naj po eni strani izboljša raven storitev za kmetovalce, po drugi pa odpravi občasne skrbstvene podpore tudi z uveljavljanjem načela solidarnosti v okviru kategorije, (vt) Vrhovec sprejel podpredsednika vlade Demokratične Kampučije BEOGRAD — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je včeraj v Beogradu pogovarjal s podpredsednikom vlade Demokratič-rp Kampučije Yengom Sarijem. Raz pravljala sta o bližnji ministrski konferenci neuvrščenih držav in o jugoslovansko-kampučijskih odnosih in možnostih za njihov napredek. Kampučijski državnik je Vrhovca seznanil tudi s stališči svoje države do najnovejšega položaja v jugovzhodni Aziji. nitiiiiHiniirMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiuiiiiiit NA TORKOVEM SESTANKU V RIMU POD PREDSEDSTVOM ZACCAGNINIJA KO potrdila vlogo mostu naše dežele in nujnost plodnega sodelovanja s SFRJ Obstoječe zakone in mednarodne obveze je treba uresničiti brez zamud RIM — Kot smo že včeraj poročali, se je v torek sestal demokristjan-ski vrh, ki je med drugim razpravljal tudi o vprašanjih, ki se,tičejo naše dežele. Sejo je vodil tajnik Zac-cagnini, navzoči pa so bili tudi predsednik vlade Andreotti, parlamentarci iz naše dežele, predsednik deželnega sveta Comelli, deželni tajnik KD Coloni ter strankini pokrajinski tajniki iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. O poteku sestanka je glasilo KD «H popolo* objavilo v včerajšnji številki daljšo informacijo. Poleg proučitve finančnih odnosov med deželo in državo na začetku nove zakonodajne dobe in v okviru zakonov, ki so bili odobreni po potresu — pravi demokrščansko glasilo _ je bil sestanek posvečen fazam, rekonstrukcije Furlanije in stanju izvajanja velikih investicij za preporod dežele. Posebno pozornost so namenili velikim infrastrukturam za povezavo z Avstrijo, rokom za dokončanje avtoceste Videm - Trbiž, podvojitvi železniške proge «Pontebbana», ranžirni postaji v Cer-vignanu, nujnemu dogovarjanju z Avstrijo o predoru pod prelazom Monte Croce Carnico, avtocestnim povezavam z mednarodnimi mejnimi prehodi med Italijo in Jugoslavijo, supercesti za povezavo med tržaškim pristaniščem in notranjim ter mednarodnim cestnim omrežjem; poglobili so tudi probleme ureditve in upravljanja tržaškega pristanišča, ki naj postane čedalje bolj kompetitiven. Poudarili so tudi nujnost — nadaljuje «11 Popolo* — da bi obveze, ki jih predvidevajo zakoni, uresničili V PALERMU brez zamud ob učinkovitem koordiniranju med državnimi administracijami, kot so tudi pred nedavnim opozorili predstavniki proizvajalnih kategorij, v skladu z gospodarskimi razvojnimi smernicami, vsebovanimi v ukrepih, ki zagotavljajo temu delu države v prihodnjih letih velik delež javnih naiožb. V tem pogledu so na sestanku potrdili splošno u-smeriiev, ki jo je KD zavzela v od- krajine0zl*tako^Sarsko^^-1 PALERMO - V teh dneh, ko se ko, ki naj odpre P^tive razvoja J^T^Črtih a in naj se izogiba vsakrsm neproduk- gospo£arski 'vzpon ItullJCi Bančnemu funkcionarju 322 milijonov odpravnine tivni pomoči. V skladu s to perspektivo so potrdili funkcijo mostu dežele na severovzhodni meji Italije kot enotno jamstvo politike gospodarskega razvoja, ki ponuja tudi konkretno osnovo za intenzivno in plodno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ter med samo Evropsko skupnostjo in državami Podonavja; vse to tudi v zvezi z zaželjeno in skorajšnjo razširitvijo EGS na Sredozemlju. Potrjena je bila torej linija aktivnega sodelovanja na številnih področjih, kot jo predvidevajo mednarodni italijansko - jugoslovanski sporazumi. Upoštevali so tudi nujnost, da bi odpravili vsak element zaskrbljenosti — ki se je pojavil po volitvah 25. junija -- glede uresničevanja nekaterih točk omenjenih spora-zumpv: poudarili so torej, da predvideni programi ne smejo okrniti naravnega okolja, niti ne spremeniti tradicionalnega ravnotežja mesta Trst, ampak da jih je treba uresničiti ob popolnem sodelovanju z zainteresiranim prebivalstvom. je vest ki prihaja iz Palerma prava tragikomedija. FIDAC, sindikat bančnih uslužbencev CGIL je razobesil plakat po palermskih ulicah, v katerem seznanja meščane, da so u-pokojili namestnika glavnega direktorja palermske hranilnice, po desetmesečnem staležu. Samo po sebi ni to nič posebnega, plakati pa jasno navajajo, da je gospod Orazio Pugli-si, tako se namreč bančni funkcionar imenuje, prejel kar 322 milijonov odpravnine. Ker pa bi s tem denarjem le s težavo shajal do konca svojih dni, bo prejemal še štiri milijone lir mesečne pokojnine. Verjetno so upoštevali, da mu bodo davki znižali odpravnino np bornih 170 milijonov lir. Zadeva je dvignila precej prahu v palermskih političnih in sindikal nih krogih. Avtonomni sindikati, kot običajno obsojajo pobudo FIDAC, in trdijo, da je vse zgolj osebna gonja. Plakata ni podpisala niti CISL, ker ni problem izključno palermske hranilnice, temveč posledica džungle plač, ki se jo lahko rešuje samo po politični liniji. posvetovanje.______-_____ mentatorji označujejo celotno srečanje kot bistveno negativno, pozabljajo pa na zatrdilo vvashington-skega glasnika Hoddinga Carterja, da maidstonska konferenca kljub vsemu ni docela brezuspešna. V resnici je bilo na njej doseženo vsaj to, da sta Izrael in Egipt po skoraj polletnem zastoju pogajanj vnovič navezala stike; sedaj bo treba očitno paziti, da se ti zopet ne prekinejo, ampak postanejo uvod v plodnejšo izmenjavo misli in gledišč, torej v tvorna pogajanja. Tembolj, ker bližnjevzhodne šahovnice ne pestijo le problemi v zvezi z bodočo usodo desnega brega Jordana in Gaze oziroma palestinskega življa sploh, temveč se nahaja pod čedalje silovitejšim pritiskom še drugih nič manj zaskrbljujočih in morda še razsežnejših vprašanj. Nauk z britanskega «minivrha» je v bistvu bržkone ta, da se morajo tako Izraelci kakor Egipčani postaviti na popustljivejša stališča, da jim je torej nujno potrebna kompromisna rešitev. V nasprotnem primeru bo poravnava konflikta odgode-na za nedoločen čas, ki bi ga utegnili meriti kar v desetletjih. Tedaj bi tudi ženevska konferenca kaj malo koristila. Kako se bo odvijal nadaljnji dialog med Kairom in Tel Avivom, je odvisno tudi od zadržanja celovitega palestinskega osvobodilnega gibanja, ki je razdeljeno na mestoma žolčno si nasprotujoče struje, kar je naravna posledica zunanje politike arabskih držav, ki jih tako ali drugače podpirajo. Dejansko so postali Palestinci v dobršni meri orodje v rokah drugih, katerim ni toliko do blagostanja palestinskega življa kolikor bolj do gospodarskih, političnih in strateških interesov. Nenazadnje izkoriščajo nekateri državniki polemike okoli dvostranskega i-zraelsko - egiptovskega dogovarjanja za notranjepolitične obračune. Bližnjevzhodno krizo bo mogoče rešiti le, če bo v vseh prizadetih krogih zavladala razsodnost in iskrena želja po trajnem miru. Ta pa naj nikar ne sloni na novih palestinskih žrtvah, (dg) Callaghanova voščila zaprtemu južnoafriškemu voditelju Mandeli CAPETOWN — V zloglasni kaz nilnici Robben Island je včeraj dopolnil 60. leto bivši vodja leta 1960 nasilno razpuščenega južnoafriškega domovinskega gibanja ANC Nelson Mandela, ki velja za simbol a-friškega odporništva zoper Vorste-rjevo rasistično vladavino. Ob tej priliki mu je poslal Brzojavne čestitke predsednik, britanske vlade Callaghan. Gre za izreden ter o-čitno polemičen ukrep. Mandela je po rodu iz Transkcia. V ANC se je vključil 1. 1944, dva najst let pozneje je bil obtožen izdajstva, zaradi česar je prostovoljno odšel' v izgnanstvo: ko se je vrnil, so ga zaprli ter obsodili na dosmrtno ječo (za zapah, je 14 let). Nedavno je posredoval za njegovo izpustitev glavni tajnik južnoafriškega sveta cerkva, anglikanski škof Tutu, vendar zaman. WASHINGTON — Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik skupščine SFRJ Dra-gcslav Markovič, je včeraj s pogovori z ameriškim podpredsednikom '.Valterjem Mondalom sklenila prvi del svojega obiska v Združenih državah Amerike in odpotovala iz VVashingtona v Los Angeles. Sestanek Vancc-Owen LONDON — Danes se sestaneta britanski zunanji minister Ovven in ameriški državni tajnik Vanče. Preverila bosta rezultate dosedanjih naporov za rešitev rodezijskega vprašanja. V načrtu imata sklicanje širšega sestanka med vsemi temnopoltimi voditelji, na katerem naj bi osnovali nadaljnjo strategijo v odnosih do Smithovega rasistič nega režima. PREISKAVA O UBOJU ALDA MORA V Rimu aretirali domnevnega brigadista RIM — Na ukaz sodnika Achilleja Galluccija, ki vodi preiskavo o u-boju Alda Mora, so agenti rimske Di-gos včeraj aretirali 25-letnega Clau-dia Avvisatija, ki je obtožen sodelovanja pri oboroženi vstaji in pri ugrabitvi predsednika KD. Kaže. da je dr. Gallucci podpisal še en zaporni nalog za fanta, ki pa naj bi že pobegnil na tuje in čigar imc.ia preiskovalci niso povedali. Kaže, da je Avvisati, ki je zaposlen v podjetju Agip in ki je sodeloval s skupino tako imenovanih «Ti-burtaros* (levičarski aktivisti v če-trti Tiburtino terzo), osumljen predvsem stikov' z rimskim vodom rdečih brigad (zlasti s Triaco). Zaenkrat pa ni znano, na kakšnih indicih je dr. Gallucci osnoval obtožbe, ki jih je list «Lotta continua* ocenil kot neosnovane in izzivalne. Avvisati je skupaj z bratom Massi-mom (le-ta je umrl lani zaradi r -pojasnjene bolezni) dalj časa sodeloval tudi s Pier Paolom Pasoliniicm. dokler se pisatelj ni oddaljil od 'skupine «Tlburtaros». MILAN — Jetniškega marešala milanskega zapora San Vittore Pasqua-la Palazza so včeraj aretirali karabinjerji po nalogu preiskovalnega sodnika Giustina Gattija. ker naj bi lansko leto omogočil beg skupini pripadnikov Vallanzascove tolpe. .....miiiiiiiiiiiiiihiiihiiiiiii.... POSEG WALDHEIMfl NA ZASEDANJU 0AE Dolgovi hudo breme za afriške države Več kot osemdeset milijonov Afričanov podhranjenih - Žgoč problem rasne diskriminacije - Posega Sadata in Seku Tureja KARTUM — Z govorom generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima se je včeraj v sudanskem glavnem mestu nadaljeval 15. vrh držav Organizacije afriške enotnosti. Kot je znano dnevni red zasedanja državnih poglavarjev in zunanjih ministrov OAE obsega kar 16 točk, med katerimi bi omenili predvsem žgoč problem tujega poseganja na afriško celino in pa možnost ustanovitve posebne panafriške vojske, ki jo je predlagala skupina frankofonskih afriških držav. Letos se zasedanja udeležuje kar 96 delegacij, od katerih je polovica iz vrst članic OAE, drugi pa so predstavniki številnih mednarodnih organizacij. Generalni tajnik OZN je v svojem govoru obravnaval nekatera najbolj pereča vprašanja, ki neposredno zadevajo črno celino. Omenil je predvsem dejstvo, da je danes po podatkih svetovne organizacije FAO kar 83 milijonov Afričanov podhranjenih medtem ko poljedelstvo na celini ne odgovarja več potrebam prebival stva. Govornik je nato opozoril na nevzdržno pasivo plačilne bilance afriških držav in povedal, da so njihovi dolgovi v zadnjem času presegli 150 milijard dolarjev; kot primer težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja Afrika, pa je navedel dejstvo, da na pet dolarjev zaslužka z izvozom, morajo en do tar nameniti poravnavi dolgov. Waldheim je namenil posebno pozornost tudi rasni diskriminaciji v Rodeziji in Južni Afriki. Po njego vi oceni je v Rodeziji možna miroljubna rešitev spora med črnsko večino in Smithovim režimom, medtem ko južnoafriška vlada trmasto vztraja pri izvajanju rasne diskriminacije. Nedavni sporazum o bodočnosti Namibije dokazuje, da se položaj vendar spreminja na boljše, Organizacija afriške enotnosti pa bo morala ob posredovanju Združenih narodov odpraviti vse notranje spore in dokončno zavzeti enotno in odločno stališče do rasne diskriminacije na črni celini. Ob koncu svojega govora :■_» je generalni tajnik OZN dotaknil še problema beguncev, ki jih je v Afriki nad 4 milijone, od katerih je skoraj polovica tistih, ki so zapustili svoje domove v Ogadenu in se preselili v Somalijo. V popoldanskih urah sta na zasedanju spregovorila egiptovski pred-sednik Sadat in gvinejski predsed-nik Seku Ture; oba sta predvsem poudarila nekatere specifične probleme svojih držav. Gvinejski predsednik se je tudi zaustavil pri vprašanju tujega vmešavanja v afriške države m pozval tuje sile, naj ta-koj umaknejo svoje oborožene čete iz Afrike in naj «dovolijo, da črna celina sama odloči o lastni usodi*. Sadat pa je govoril o položaju na Bližnjem vzhodu in opozoril predvsem na odnose med Organizacijo a-friške enotnosti in Izraelom, s katerim Egipt vodi pogajanja za miroljubno rešitev krize v tem delu sveta. Vzporedno z zasedanjem državrih poglavarjev in zunanjih ministrov, pa se nadaljuje tudi delovanje posameznih komisij v okviru OAE. Val polemik je včeraj ponovno izval somatski predlog za ljudski referendum v Ogademi, ki pa ga je komisija za poravnavo sporov že zavrnila. (st.) PRI oSr£ONJA P.P.12^ KOPER Abb' p^toieCingrupSu>vlw Cena 200 lir wkSKI dnevnik Leto XXXIV. Št. 170 (10.082) TRST, četrtek, 20. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» y ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KD SE PRIPRA VLJA NA POGAJANJA ZA SESTA VO DEŽELNEGA ODBORA Sodelovanje med obmejnimi področji je predpogoj za razvoj naše dežele Štoka (SSk) za večjo zavzetost dežele za problematiko slovenske manjšine v Italiji PSI pozitivno ocenjuje široko soglasje demokratičnih strank ob izvolitvi Pittonija Pod predsedstvom tajnika Coloni-ja se je včeraj sestala delegacija KD, ki bo v prihodnjih dneh začela pogajanja z drugimi političnimi silami za sestavo deželnega odbora. že danes se bo delegacija KD sestala s predstavniki PSDI in PRI, jutri s PLI, SSk, PSI in KPI, v ponedeljek pa s predstavniki Fur lanskega gibanja in liste «per Trie-s e». Na včerajšnjem sestanku je KD tudi imenovala svojega kandidata za predsedniško mesto deželnega odbora; kot je bilo pričako-vitj, bo KD predlagala potrditev dosedanjega predsednika odv. Co-niellija. Delegacija je nato proučila in dokončno zavzela stališča, ki bodo predmet soočanja na dvostranskih sestankih z ostalimi strankami. Delegacija je z zadovoljstvom pozitivno ocenila rezultate, ki jih je deželno vodstvo KD doseglo na sestanku v Rimu, ki mu je predsedoval strankin vsedržavni tajnik Zaecagnini ob prisotnosti najvažnejših predstavnikov stranke in vlade. Na sestanku so potrdili pravilnost politične usmeritve, ki sloni na obnovi potresnega območja, na iz-gradnjih velikih cestnih povezav in piistanisč in pravilnega izvajanja o-si.nskih sporazumov. KD je poudarila, da so ti cilji naravni predpogoj za novo fazo razvoja deželne skupnosti; za dosego teh ciljev pa je necbhodno potrebna enotnost dežela, saj bo samo na tak način mogoče nadaljevati mednarodno politiko. ki sta jo vlada in parlament upravičeno hoteli, ker se bo s tem mir še bolj utrdil, poleg tega pa se bo razširilo tisto sodelovanje, ki bi pripomoglo, da se bodo tako na oomejnih področjih, kot po vsej de želi. povečale gospodarske izmenja ve, ki so nenadomestljive za izbolj sanje tistega stanja, ki je v zad njih letih že obrodilo pozitivne sa dove. Po mnenju KD je odprta meja zcio pomembno dejstvo za to deželo, ki mora skrbeti za uresničitev važnega načrta mednarodnega sožitja, ki ga ne bo mogel ogroziti kdor se zavzema za povrnitev k situacijam in trenutkom, ki so bili pozi -ivno premoščeni s solidarnostno in zavestno pomočje vseh demokratičnih sil. Nasprotno pa predstavniki liste »per Trieste* vedno ponavljajo svoja gesla s katerimi so se predstavili v volilni kampanji. Ponavljajo, da se ne bodo odpovedali nobeni od treh temeljnih točk, ki so integralna prosta cona, avtonomija Trsta v okviru dežele in revizija osimskega sporazuma, kar zadeva industrijsko cono na Krasu in četverokotnik za ribolov v Tržaškem zalivu, kar dejansko pomeni odpi- OD NEDELJE DALJE Nič več avtomatov za vozovnice na avtobusih proge 11 Pokrajinski konzorcij za prevoze sporoča, da bodo na celotno prevozno omrežje postopoma u-vedli avtobuse brez avtomatov za izdajanje vozovnic. Zaenkrat bodo taki avtobusi vozili sam0 na progi št. 11 in to od nedelje, 23. tega meseca. Po 30. juliju pa bodo vozili taki avtobusi tudi na progah št. 6, 9 in 17. Zato si bodo morali vsi tisti, ki namera vajo koristiti avtobuse na omenje nih progah, predhodno nabaviti mesečno vozovnico, ali pa kupiti vozovnico v eni izmed 250 pro' dajnih točk v trafikah, prodajal nah časopisov, itd. Po mestu bo do namestili tudi nekaj avtoma tov za izdajanje vozovnic, tako da si jih bodo posluževalci avtobusov lahko nabavili tudi ob nedeljah in praznikih, ko so trafike zaprte. ranje vprašanja meje med Italijo in Jugoslavijo. Deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je v daljši izjavi z zmernim optimizmom ocenil potek zadnje seje deželnega sveta. »Upati je treba, je med drugim dejal Štoka, da bo v sedanji zakonodajni dobi deželni svet z večjo zavzetostjo sledil vsej problematiki v zvezi s slovensko manjšino v Italiji. Ta problematika, je nadaljeval Štoka, se sploh ne ločuje od dveh osrednjih tematik, s katerima se bo morala ukvarjati dežela, to je obnove potresnega področja in izvajanja osimskega sporazuma*. V zvezi z obnovo potresnega področja je Štoka poudaril, da živijo na tistem področju številni Slovenci, ki sedaj ne uživajo nobenih pravic. Vse obnovitveno delo se torej ne sme omejevati na gola popravila poslopij in priznavanje odškodnine vsem, ki so utrpeli škodo, ampak tudi na večjo, moralno od- škodnino tistemu prebivalstvu, ki mu je bila več kot sto let prepovedana raba materinega jezika. Kar pa zadeva izvajanje osimskega sporazuma je Štoka poudaril še zlasti pomen 8. člena, ki dejansko predvideva čimprejšnjo odobritev zakona za globalno zaščito manjšine. »Ta zakon sedaj pripravlja posebna komisija v Rimu, in Slovenska skupnost se bo na vseh ravneh potegovala, da bo zakon čimprej odobren,* je poudaril Štoka in še zlasti naglasil da je prav v ta namen SSk takoj po umestitvi predsedstva deželnega sveta vložila osnutek zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki je nedvomno pomemben dokument za soočanje med strankami o vseh manjšinskih vprašanjih. V zvezi z umestitveno sejo deželnega sveta je Štoka še izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da so od (Nadaljevanje na zadnji strani) NADALJUJEJO SE SESTANKI PO VASEH Z večjo osveščenostjo ljudi omejiti protislovenske sile Na javnem sestanku o političnem položaju na Tržaškem po junijskih volitvah je govoril član 10 SKGZ dr. Karel Šiškovič . „ -- * -* ........3 Sinoči je bil v Zgoniku javni sestanek o političnem položaju na Tržaškem po junijskih volitvah. Uvodne misli je podal član 10 SKGZ dr. Karel šiškovič. Predavatelj je v i-menu prirediteljev sestanka, to je PD »Rdeča zvezda* in ŠK «Kras» pozdravila Tamara Blažina, ki je pohvalila pobudo SKGZ, da v sodelovanju s svojimi članicami omogoča po vaseh informativne sestanke o tako važnem problemu, kot je današnji politični položaj v Trstu. Dr. šiškovič je v uvodnih besedah označil genezo Liste per Trieste. Nastajala je že takrat, ko se je izvedelo, da nameravata italijanska in jugoslovanska vlada podpisati sporazum o dokončnosti mej med državama. Takrat se je pričela huda protiosimska kampanja, ki je v svojem bistvu odklanjala dokončno rešitev mej in gojila protijugoslovanske in protislovenske mržnje. Šele pozneje se je kampanja bogatila z argumenti, kot so integralna prosta cona, onesnaženje Krasa in avtonomijo Trsta. Voditelji takratne, začetne kampanje in sedanje »Liste per Trieste* so v bistvu isti in skrivajo iste namene. Tudi volilno jedro nove politične skupine sestavljajo elementi, ki so tradicionalno sovražno razpoloženi do Slovencev, šiškovič je nato poudaril dejstvo, da so za uspeh liste delno krive tudi stranke in druge organizacije, vsi so namreč podcenjevali pomen 65.000 podpisov za integralno prosto cono. Ljudje so bili premalo osveščeni; v nevednosti so dogmatične parole našle plodna tla. Bolj bi bilo treba na primer razložiti pomen o-simskih sporazumov, saj pomenijo kvaliteten skok v odnosih med Jugoslavijo in Italijo in bi morali o-mogočni razvoj Trsta in dežele, šiškovič je na vprašanje, kako naj se politične sile obnašajo po izidih volitev dejal, da je edina pozitivna pot dogovor med demokratičnimi silami. Dogovor mora temeljiti na jasnem programu, saj bo samo razvoj Trsta ošibil konservativne sile. Jasni odnosi do Slovencev, osimskih sporazumov in drugih vprašanj so edino jamstvo, da se ugodno reši današnje politično stanje. Eri »Kraljevih), v Bazovici je zbilo oreh na dvorišče VČERAJ ZJUTRAJ MALO PO 8. URI i»ii»iimnm»»iiiiiiiiiiniiiiii1|i,i|l»|iiil|l||,llnll,ll,l,l,w||,|||mi(||||||||(|1|H||||(||U|||(||||((|||(|M||||jm(|(||( ,|B|||,|||||||||,||,||,|||1|||||||||||,|,,|1,,||,|,,|,|,,1||||||,|g||||I||,|||||||1|,1||||1|,|||1||,(||,(,I|,||((|(H|||,||||||,H|I|1||,|||,,|i,1||I|||||Mn|I((1|||1||(||1|1|||||||(||1II|I||||||(|1||||||||((||i||1|in|||11||||(|||11||i||||||tJjn|J||I1||I|||||li(|||11|(|||i Izidi izpitov otroških vrtnaric Na šoli za otroške - vrtnarice so objavili rezultate usposobljenostnih izpitov. Uspešno so opravile izpite Nadia Apollonio (srednja ocena 8), Nadja Debenjak (7,5), Nereide Do brilla (7,1), Bruna Franco (8,4), Marina Milic (7,9), Rožica Nadlišek (9), Annamaria Novic (6,5), Susan-na Starc (7,1), Silvana Starez (7,7), Viviana Starez (6,5), Mirjam Stefančič (8,5), Maria Kete (7,1), Jožica Pi-ebeg (7,4) in Elisabetta Starc. Zadnje tri so privatistke. Šest dijakinj ima popravne izpite, tri so bile odklonjene, ena pa je bila odsotna Zračni vrtinec in neurje s točo in sodro besnela po našem mestu in okoliških vaseh Izruvana drevesa, škoda v vinogradih, zastoji v prometu in težave v pristanišču posledice slabega vremena Včeraj je Trst in zahodni Kras zajel zračni vrtinec, kakršnega Tržačani že dolgo ne pomnijo. Res je, da je letošnje poletje komaj podobno poletju, vendar takih vremenskih neprilik ni pričakoval niti največji pesimist. Malo po 8. uri so včeraj zjutraj nebo tako zatemnili preteči oblaki, da je bilo jutro podobno noči in so morali avtomobilisti prižgati luči. Pihati je začel močan severovzhodnik, ki je dosegel hitrost 126 km na uro, takoj zatem pa je zajel mesto in o-kolico silovit zračni vrtinec z močnim nalivom, točo. sodro, bliskanjem, grmenjem in burjo. Pravi sodni dan, bi rekli po.stacera^V 20 minutah, kolikor je besnelo neurje, so namerili 31 milimetrov padavip, temperatura pa je padla na. 18 stopinj.i Ko je divjanje zračnega vrtinca prenehalo, sta imela mesto in okolica, predvsem zahodni Kras, popolnoma spremenjeno podobo. Bilo je, ..ot da bi četa buldožerjev pustošila po mestnih ulicah in drevoredih, po strehah hiš, njivah, v gozdičih, skratka, povsod tam, kjer je bil kakšen nasad ali je raslo drevo. Dreves je besna sila narave izrula nič-koliko, jih vrgla kot lutke na cestišča, tako da je bil promet do skrajnosti otežkočen. Gasilci in mestni redarji so imeli toliko dela, da so morali poslati na teren vse razpoložljive moči. Naj- več škode je v mestu povzročilo neurje v Ul. sv. Frančiška, kjer se je dobesedno sesul s petnadstropne hiše zidarski oder (prav nasproti kinodvorane «Ritz). železje je zgrmelo na cesto, tam pa poškodovalo 11 avtomobilov, ki so bili parkirani v ulici, in izložbe bližnjih trgovin. Na srečo ni bilo ranjenih, strahu za mimoidoče pa veliko. Prav tako dramatično je bilo na strehi hotela «Excelsior», kjer je izruvalo pločevinasti de strehe in del žlebovja, pa tudi strešniki so leteli na cesto in poškodovali nekaj avtomobilov. Tudi v pristanišču ni bilo nič bolje. Na pomolu družbe SIOT bi cisterna kmalu pretrgala vrvi, prav tedaj ko so iz nje pretakali nafto, tako da ,se je je nekaj izlilo v morje. Moč-rno razburkano morje bi bilo kmalu usodno tudi dvema ribičema, ki so ju s skrajnim naporom rešili in njuni ladji z vlačilci spravili na varno. Razjarjeno morje je kljub vsemu poškodovalo precej ribiških in drugih ladjic, v Miramaru pa je potopilo splav, na katerem je bilo ozvočenje in razsvetljava za prireditev »Luči in zvoki*, ki je do nadalj-njeg aukinjena. V ladjedelnicah «San Rocco* in »Alto Adriatico* je neverjeten sunek vetra odkril dve delavnici, v ladjedelnici »Alto Adriatico* pa so za nameček iztirili še trije visoki žerjavi, trčili med seboj, a se na srečo niso prevrnili. V li- Neurje je besnelo tudi v Miljah RllllllllltllllllllUllltlllllllllllllllllIIIllllllllllllllllllllllllllltlllllllJtlllilllllllllllltllllllllllltlltllllllltllllllllltllllllllllllllllMIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll Brez odgovora na bistvena vprašanja Neobičajno Številna prisotnost publike in časnikarjev na predsinoč nji ume st it veni seji tržaškega občinskega sveta priča sicer predvsem o resni zaskrbljenosti nad krajev nimi gospodarskimi in političnimi razmerami, vsaj delno je pa bila izraz radovednosti glede zadržanja v veliki meri obnovljene mestne skupščine, oziroma tistih prvič prisotnih sil in ljudi, ki io po zadnjih volitvah sestavljajo. Kakšni predlogi bodo prišli od strank za hitro sestavo občinskega odbora, kot terja resnost problemov, ki se jih mora čimprej lotiti in k čemur jih odgovorno pozivajo sind kalne or ga nizacije? Toda tudi: kakšno bo zadržanje predstavnikov vse prej kot homogene liste «per Trieste*, ki ji je uspelo izvoliti celo 18 od vseh vetrov zbranih kandidatov na podlagi demagoških gesel, protiosim-ske kampanje in srditih napadov na vse stranke? Kai pa že po tradiciji in po izbranem slogu nedisciplinirani Pannellovi radikalci? Za Slovence je bilo tudi posebne važnosti vprašanje, kako se bodo svetovalske skupine tedle glede dolgoletne upravičene zahteve no priznanju pravice do rabe slovenščine v izvoljenih svetih. DHIKiK VF.SII NA ZADNJI Si l HANI Tradicionalnim, tako imenovanim tustavnim» strankam m prvo vprašanje še ni uspelo dati odgovora, čeprav so demokristjani zatrdili, da tobstajajo pogoji za demokratično vodenje občina in tudi pokrajine* v okviru programskega dogovora med temi strankami, komunisti so predlagali sestavo izvršni n organov med strankami, ki so podprle o-simske sporazume, socialisti so se prav tako zavzeli za čimprejšnjo usposobitev občinske uprave za stvarno delo v korist krajevne skupnosti. Republikanec in socialdemokrat še nista govorila in bosta svoje stališče obrazložila bržkone na jutrišnji seji. Glede drugega vprašanja imamo vtis, da bo tre ba prav tako na odgovor še čakati. Ogoreli in v elegantno zmečkani beli obleki Giacinto (im se rajši za Marca) Pannella je sicer vložil že tri interpelacije in je večkrat pozval tmelonarje*, naj prevzamejo pobudo za sestavo nove uprave (toda s kom. razen njega, saj so se združili prav v sovraštvu do strank), predstavniki liste *per Trieste» so pa le ponovili (Gruber-Bencova) svoja volilna gesla in se zelo o-prezno omejili na ugotovitev, da bi bilo treba sestaviti odbor s solidno večino, drugače da bodo prešli v opozicijo. Na splošno je bilo opaziti zelo previdno zadržanje predstavnikov te liste, ki V hrflrmm izraz njihove nehomogenosti in po- manjkanja resnih upravnih programov. Pri ponovni predstavitvi resolucije o rabi slovenščine v občinskem svetu, o kateri bodo zopet razpravljali na prihodnji seji, se je ponovno pokazala zadrega nekaterih strank. Mimo fašistov, katerih svetovalec De Polo se 'e iz goreče vneme pri vložitvi zahteve, da se o zadevi sploh ne glasuje, nesrečno spotaknil in se je krvavo ranil, so demokristjani glasovali z njimi, lista «per Trieste* se je sicer vzdržala toda Giuricin (ki je predlagatelje obtožil instrumentalizacije) je uporabil isti izgovor o nepristojnosti občinskega sveta, kot MSI in KD Tudi republikanec in socialdemokrat sta se sramežljivo vzdržala, medtem ko so bili za glasovanje poleg predlagateljev (KPI, PŠ1 in SSk) tudi indipendentisi. radikalci in Cecovini. Na vsa ta vprašanja, s katerimi jarnost upravičeno pritiska, bo pa moral priti odgovor že na prihodnjih sejah, če še ne v peten in soboto, ko bo za izvolitev novega župana in odbornikov potrebna absolutna večina, pa na naslednjih sejah, ki si bodo verjetno sledile do konca meseca. Pri glasovanju o pravici do rabe slovenščine pa prav tako ni možno dolgo slepomišenje pred stvarno in pravično zah'no vse slovenske in italijanske demokratične javnosti. varni «Italsider» je imel delavec, ki je v trenutku zračnega vrtinca upravljal sedemtonski žerjav, tudj srečo. Veter je namreč žerjav pognal po tračnicah, iztiril je in ko je kazalo, da je že vse izgubljeno, se je na zemljišču ustavil, ne da bi se prevrnil. Temu se res lahko reče sreča v nesreči. Neurje je poškodo valo tudi nekaj manjših struktur v arzenalu »Sv. Marka*, vendar je škoda minimalna. Prav tako kot gasilci, so imeli tudi redarji polne roke dela in so si morali krepko zavihati rokave. Neurje je bilo vzrok več prometnih nesreč, ki so pa bile brez hujših posledic. Avtomobili so ostali kot vko-panj tudi v velikih lužah vode, ki se je nabirala na cesti, posebno dramatično je bilo pod železniškim nadvozom v Miramarskem drevoredu, kjer so nastale dolge kolone, položaj pa so poslabšale še okvare na avtobusih proge št. 6. Mestni redarji so promet preusmerjali že pri kolodvoru po Ul. Udine, kajti pod nadvozom ie bilo res nemogoče naprej. Poglavje zase so preglavice, ki jih je prebivalstvu povzročilo pomanjkanje električnega toka. Izruta drevesa so podrla žice, ki dovajajo e-lektrični tok, tako da so bile nekatere mestne četrti in okolica Trsta brez elektrike. Posebno težak je bil položaj v Naselju sv. Sergija, v Ul. Tigor, v Križu in po okoliških vaseh. Nekatere okvare na električnem omrežju bodo popravili komaj v prihodnjih dneh. Tak je bil položaj v mestu, tudi na Krasu ni bilo nič bolje. Gasilci so včeraj opravili nad 100 posegov, delali so zjutraj in popoldne, da bi s cestišč odstranili vejevje in izruvana drevesa; na pomoč so jim priskočili tudi vojaki. Posegov mestnih redarjev pa sploh se ne šteje. Tudi na Krasu je neurje terjalo svoje. O prekinitvi električnega toka smo že zapisali, prav tako tudi o težavah v prometu. Toča in sodra pa sta povzročili veliko škode na njivah in nasadih, seveda nekje več, drugod manj. Najhuje je bilo nemara v Mavhinjah in Cerovljah, kjer so jezni oblaki uničili polovico trt, tako da se obeta zelo skromen vinski pridelek. Tudi sosednji kraji in vasi so bili precej prizadeti, vendar ne v tolikšni meri. V Bazovici je na primer izrulo precej dreves, tudi starodavno lipo, večje materialne škode pa ni bilo. Prav tako ni bilo hujšega v Bregu, kjer je bil samo močan veter in naliv, dež pomešan s sodro, ki je sklestil le nekaj latnikov. Isto tako je bilo tudi v Repnu in pa pri Domju, kjer je z dreves sklestilo samo nekaj vej. Narava se je umirila samo okrog 11. ure, ko je veter, ki je pihal s hitrostjo 70 km na uro, pregnal o-blake in z njimi dež, točo in sodro. Kmalu nato je posijalo sonce in huda vremenska neprilika je bila skoraj pozabljena, da ne bj nanjo spominjala izruvana drevesa, polomljene veje in uničen pridelek. Popoldan je bil spet v znamenju pravega poletnega dneva. Kaj več o škodi, ki sta jo povzročila zračni vrtinec in neurje na tem mestu ni mogoče točneje spregovoriti, saj bo ta znana komaj v pri-hodniih dneh, ko bodo narejeni to-čnejši računi; brez nadaljnjega pa lahko rečemo, da je škoda znatna. Z odliko so opravile maturo na klasičnem liceju, trgovski a-kademiji in znanstvenem liceju Boljunčanke: PATRICIJA PETAROS GRACIJELA METLIKA ROSANA PETAROS Svoji zvesti tajnici in knjižničarki Patriciji, odbornici G ra cijeli in sodelavki Rosani iskreno čestita Mladinski dom - Bo-l junec ter jim želi še veliko nadaljnjih uspehov Lipa pri bazoviškem kalit ne bo ver •........ v- :' v. ? »r in i -kh»i1i i pd drevje Po neurju je zasijalo sonce, a streho bo treba popravit* Novi predpisi za uvažanje blaga v Jugoslavijo 15. julija so v Jugoslaviji stopili v veljavo novi predpisi za uvažanje predmetov za domačo uporabo. Jugoslovanski državljani bodo lahko kupili v tujini radijske aparate, ki stanejo več kot 3.000 dinarjev, pralne stroje, sušilne stroje, likalnike, stroje za pranje posode, hladilnike, televizorje, štedilnike, air condi-tion, sesalce za prah in morske motorje samo preko delavskih zadružnih organizacij, ki lahko trgujejo s tujino. Dekret, ki med drugim vsebuje tudi te predpise, je objavil jugoslovanski uradni vestnik dne 7.7.1978 SEKCIJA KPI DEVIN - NABREŽINA prireja PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V ŠEMPOLAJU Petek, 21. julija, ob 19. uri okrogla miza o osnutku zakona za globalno zaščito slovenske manjšine, predsedovala bo sen. Jelka Gerbec ob 20. uri ples z ansamblom «Lo.izeta Slaka* Sobota, 22. julija, ob 20. uri okrogla miza o občinskem regulacijskem načrtu, predsedoval bo devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk ob 21. uri ples z ansamblom »Mocambo* Nedelja, 23. julija, ob 9. uri ex tempore za otroke ob 19.30 zaključni govor Borisa Iskre in Claudia Tonela ob 20. tiri ples z ansamblom »Planšarji* lllllll lil IM ■11111111111111111111111111III || MII mil lllllllllll,■111111111111111111111111 m || um iiiiiiiin ||, ,111111,| |,|||,||||||M,,11,1,111,1111111,m,|,|,,m|||l|||||||||||||,||mn||||mui| NA ZAHTEVO ZENSKEGA KOLEKTIVA SPLAV TUDI V GLAVNI BOLNIŠNICI Sklep je sprejel upravni svet glavne bolnišnice - Ostnjn še vedno odprto vprašanje glede Salusa in Tržaškega sanatorija Celotno vprašanje o splavu, o njegovi možni ali nemožni izvedbi, za-dobiva iz dneva v dan jasnejše o-brise. V Trstu položaj ni rožnat, a v primerjavi z drugimi italijanskimi ali tudi deželnimi mesti, je kolikor toliko znosen. Ženske, ki se odločijo, da bodo prekinjale nosečnost legalno, to je brezplačno in pod zdravnikovim nadzorstvom se lahko zatečejo v bolnišnico Burlo Garofolo, od vče-rajšnega dne dalje pa tudi na ginekološki oddelek tržaške glavne bolnišnice. Tako so sklenili pred dnevi predstavniki upravnega sveta glavne bolnišnice. Takoj po prvih poskusih prekinitve nosečnosti v začetku junija, so bili zdravniki prisiljeni začasno prekiniti z izvajanjem splavov, saj niso imeli ustreznega dovoljenja. Začel se je daljšati seznam nosečnic v Burlu, začelo se je polemiziranje, na dan so prišle kritike, protesti, interpelacije, zahteve, zgražanje nad visokim številom zdravnikov, ki se iz moralnih razlogov odrekajo izvajanju splava, in, čeprav jim zakon to dopušča, preprečujejo, da bi s zakon o prekinitvi nosečnosti redno izvajal. Prišlo je do zasedbe deželnega odborniš- tva in do razgibane diskusije z odbornikom Romanom in ravnateljem glavne bolnišnice dr. Passonijem. Na deželnem odborništvu je ženski kolektiv, kamor spadajo predstavnice UDI, feministke, socialne delavke, psihologinje, ginekologinje, porodničarke in vse, ki se zanimajo za ženska vprašanja, zahteval pismeno izjavo, s katero bi oblasti dovolile, da se za prekinitev nosečnosti ženske lahko obrnejo tudi na kliniko Salus in na Tržaški sanatorij. O konkretnem izvajanju pa še ni govora. Ni še povsem jasno kako se bodo zdravniki-ginekologi in vse pomožno zdravniško osebje tržaške bolnišnice po sklepu upravnega sveta konkretno ravnali. Znano je le, da so bili splavi začasno ukinjeni, kajti uradno se ta oddelek tržaške bolnišnice naziva ginekološki oddelek in ne porodniški. To pa predvsem pomeni, da primanjkujejo vse u-strezne priprave, ki bi omogočale, da bi se splav izvajal redno in brez kake nevarnosti za žensko. Teh bistvenih pomanjkljivosti pa v najkrajšem času seveda niso mogli odpraviti, Dejstvo je. da je tu pomanj kanje prostora, saj je na razpolago le pet ležišč, kar pa je očitno premalo, da bi sprejela vse tiste ženske, ki se predstavijo v bolnišnici s potrdilom za splav. Res je, da bo to še kar zmanjšalo gnečo v Burlu, povzročilo pa bo druge nevšečnosti: prišle bodo do izraza druge kočljive točke, kot visoko oporečništvo ane-stezistov in pomožnih bolničark, ginekologi pa, čeprav ne oporekajo iz moralnih razlogov jih bodo okoliščine prisilile, da bodo nehote kršili svoje prvotno prepričanje. Nujna je namestitev novih naprav, uvedba metoda Karman, namestitev novih uslužbencev, ki l i zagotovili hitrejše izvajanje, uvedba posebnega ambu-latorija, kjer bi brezplačno izdajali potrdila za takojšen sprejem v bolnišnico. Ženski kolektiv pa se le pri teh zahtevah ne ustavi. Pretekli teden je na festivalu »Unitž in Dela* na tržaškem velesejmu že razobesil seznam zdravnikov, ki oporekajo splavu, da ženske končno le vedo zanje. V kratkem so napovedani tudi lepa ki, ki bi morali ime namen pred vsem seznaniti javnost z morebitni mi znanimi imeni »črnega splava* ‘ (kt) AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 — 73090 POLETNE PRIREDITVE 78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 20. julija Folklorni ansambel »Taneč« iz Skopja v Piranu Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel (066) 73571 in 73090. Gledališča V soboto ob 21. uri bodo uprizorili v gledališču Rossetti opereto «Knegi-nja iz čikaga*, ki je eno izmed zadnjih del Emmericha Kalmana. Skladatelj jo je napisal leta 1928 in opereta vsebuje mnogo primesi glasb« in ritmov, ki so takrat prevladovali-Dirigiral bo Tarnaš Breitner, režijo in koreografijo Pa je pripravil Gino Landi. V opereti bo prvič nastopil« mlada italijanska pevka Giordana Mascagni, poleg nje pa bodo še peli Aniko Felfoldi, Lino Savorani, Carlo Tuand, Danilo Turk, Sandro Massimi-ni, Elio Crovetto, Evelina Sironi, Ric-cardo Peroni in Giorgio Valletta. «Kneginjo iz čikaga* bodo ponovili v nedeljo ob 18. uri. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti. GRAD SV. JUSTA Jutri in v soboto, ob 21.15 nastopajo: Liliana Cosi, Marinci Stefanescu 'n baletni ansambel v «Don Kihotu* (v treh delih), po romanu Cervantesa, glasbe Ludviga Minkusa. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni pasaže Protti (tel. 65700). Kino Arlston 21.30 «Killer elite*. J. Caan. R. Duvall, A. Hill. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 14.30' »Shalako*. Sean Conery, Brigitte Bardot. Nazionale 17.00 «Pronto a uccidere*-M. Balsam, E. Sommer. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.15 »Scandalo al sole*. S. Dee, R. Egan, T. Donahue. Excelsior 16.00—22.15 «A due passi dalfinferno*./ Prepovedan mladini .pod 18. letom. Fenlce Poletna zapora. Ritz 17.00' «Napoli... i 5 della squa-dra speciale*. R. Harrison. PrepO” vedan mladini Pod 14. letom. Eden 17.00 «Domani vinco anch'io». Cristallo 16.00 »Guerre stellari*. Fllodrammatico 16.00—22.00 »Bel A®1 — 11 mondo delle pomodonne*-Prepovedan mladini pod 18. letom- Aurora 16.30 »Chi uccidera Charles Varrig?*. W. Matthau. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 17.00 »Emanuelle e gli uiti-mi cannibali*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno Poletna zapora. Ideale Poletna zai-ora. Vittorio Veneto Poletna zapora. Astra 16.30 «Indians». James Vitmore. Barvni film. Radio 16.30 »Tre contro tutti*. Frank Sinatra. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 20. julija , MARJETA Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.48 — Dolžina dneva 15.13 — Lu- , na vzide ob 20.49 in zatone ob 5.59-Jutri, PETEK, 21. julija ZORKA Vreme včeraj; Najvišja temperatura 21,6 stopinje, najnižja 14,8 stopinje, ob 13. uri 21,2 stopinje, zračni tlak 1007,8 mb neustaljen, vlaga 51-odstot-na, nebo jasno, 14 mm dežja, veter 18 km na uro, vzhod-severovzhod-nik s posameznimi sunki do 40 km na uro, morje razburkano, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. julija se je v Trstu rodilo 6 otrok. RODILI SO SE: Francesca Frasson, Barbara Antonioli, Elena Lagonigro, Enrico Muzzi, Carlotta Gandolfi, Sil" via Štern. Dne 19. julija 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Pa je 13 oseb-RODILI SO SE: Andrea Tripaldi-Fabio Zarotti, Vesna Comari, Andrea Destradi, Andrea Canciani, Martina Palaskov Begov, Enrico Cante, Eleo-nora Spallani, Christian De Grassi, s, UMRLI SO: 67-letni Primo Camelli' ni, 78-letna Francesca Roiaz vd-Sponza, 90-letna Maria Drioli vd. O-retti, 81-letni Mario Dragoni, 67-letni Giacomo Buzan, 71-letni Vittorio Debelil, 94-letni Pietro Milanese, 86-letna Maria Francetich, 65-letni Vittorio Ul* cigrai, 89-letni Attilio Della Longa. 73-letna Maria Taucer por. Saina, 65-letni Pietro Lepre, 78-letni Luigi Gattesco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul-L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance TNAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef* št. 732-027. OB POBUDI ZA PRIZNANJE IZVORA DOMAČIH VIN Kmetijsko nadzorništvo razdelilo obrazce izključno v italijanščini Nova deželna uprava naj vendar uredi nevzdržne razmere v svoji strokovni službi, kot zahtevajo Kmečka zveza, krajevne uprave in delavski sindikati x , Ptevičenost in utemeljenost na-mn zahtev, ki jih naša narodnost-tiroHS. n?st Postavlja prek svojih has4avn*štev, in škodljivost nji-,,,,, neupoštevanja, dokazujejo ^akdanja dejstva. V tem času je bUjPr,mer v teku zelo pametna po-vin8 priznanje zaščite domačih „i j °zirorna nadzorovanega naziva buH 6 na *?vor- K°t Je pravilno po-nov° vse krajevne usta- škp6’ °c^ tržaške pokrajine do kra in ®or?ke skupnosti in vseh občin pi *r“eeke sindikalne organizacije, rai n? zaslombo pa ima, ali bi moškemlmeti v pokrajinskem krnetij-niain ,nah Ivani kauberia darujeta sestri 'Zora ^bor IHIIII||||||||||H||||||||||||||||||lllll|||||||||||||||||| PRETEKLI TEDEN V NOVI GORICI Drugo mesto za tercet «Mavrica» na tekmovanju mladih popevkarjev Za opensko vokalno skupino predstavlja visoka uvrstitev lep uspeh V dneh 14. in 15. julija je bilo v hotelu Park v Novi Gorici tretje tekmovanje mladih popevkarjev za «Prvi glas Goriške*. Na tekmovanje so bili vabljeni mladi pevci in pevke lahke glasbe iz Slovenije, Julijske krajine in Koroške. Prijavilo se jih je nad petdeset. Od teh so jih v predhodni avdiciji izbrali 24, ki so se v petek, 14. julija, predstavili občinstvu v hotelu Park. Ocenjevala jih je strokovna žirija v kateri je bila med drugimi znana glasbenica in pevka pri ansamblu Avsenik Novogoričanka Jožica Svete. Strokovna žirija je v finalni del prepustila enajst pevcev in pevk, med katerimi je bil tudi tercet «MAVRICA*. Ti so se v soboto, 15. julija potegovali za prvo, drugo in tretje mesto. Na vrtu hotela Park se je za finalni del zbralo res veliko poslušalcev, predvsem mladih. Vsi ti so mlade pevce in pevke nagrajevali s prisrčnim ploskanjem, toliko bolj, ker jih je k ‘emu vsako toliko povabila simpatična in prisrčna napa vedovalka RTV Ljubljana Metka Ši- šernik - Volčič. Ko je bil na vrsti tercet »Mavrica*, ga je Metka Volčič takole predstavila: «Izredno veseli smo bili odziva naših zamejskih rojakinj z Opčin, oziroma iz Trsta. To so 15 in 20-letni sestri Marta in Nadja ter 18 letna Barbara, ki sestavljajo tercet »Mavrica*. Nadja poje že več kot pet let v ansamblu «Taims» na Opčinah. Njej se pridružuje sestra Marta in pa še 18 letna Barbara. Pevskih izkušenj jim ne • lanjka. Tako smo bili resnično soglasnega mnenja, da tercet »Mavrica* resnično ubrano in lepo zapoje tisto «Ko boš prišla jemat slovo, mladost*. Ko se je zvrstilo vseh enajst pevcev in pevk je strokovna žirija sklenila, da podeli prvo nagrado mladi pevki iz Prvačine, drugo nagrado pa tercetu «Mavrica» z Opčin. Za mlade pevke terceta je bilo to veliko presenečenje in obenem priznanje, da' njihov trud ni zaman. Na obeh nastopih, kakor tudi pri avdiciji, je mlade popevkarje odlično spremljal znani novogori ški ..nsambel lahke glasbe »Lapos*. Na sedežu krščanskodemokrat-ske stranke v Ulici Angiolina so se sinoči sestali zastopniki pokrajinskih vodstev strank ustavnega loka, da bi si izmenjali mnenja o možnosti sestave trdnih večin v tistih krajevnih ustanovah, kjer so se vršile volitve 25: junija letos. Gre predvsem za pokrajinsko upravo in za občini Tržič in Gradež. Na sestanku so bile prisotne delegacije sedmih strank. Vodili so jih Longo (KD), Paiza (KPI), Blašig (PSI), Compagnoni (PSDI), Tcrpin (SSk), De Grassi (PRI) in Prandi (PLI). Kot smo že napovedali se bosta jutri zvečer sestala novoizvoljena občinska sveta v Tržiču in v Ro-mansu. Medtem ko v Romansu ni posebnih problemov, ker razpolaga levičarska večina (KPI, PSI, neodvisni) z večino šestnajstih svetovalcev, demokristjanska opozicija pa samo s štirimi, in bodo izvolili komunističnega župana, bo jutrišnja seja v Tržiču le umestitvenega značaja. Sporazuma za neko večino v Tržiču še ni ker je tudi razporeditev mest v občinskem svetu precej raznolika. Na levici pričakujejo odločitev dveh socialdemokratov, ki bi zagotovila večino jevici. Socialdemokratska federacija je po besedah tajnika Compagnona zaprosila vsedržavno vodstvo PSDI če lahko gre v levičarsko koalicijo. Komisar pa je sklical občinski svet v Tržiču ker se želi čimprej rešiti težavne naloge, ki jo je imel leto dni. Prav tako se bo pokrajinski svet sestal na svojo prvo sejo prihodnji teden, v petek, 28. julija, ob 16.30. Komisar dr. Lavader je povabil v torek zvečer na pokrajinsko upravo predstavnike strank, ki imajo zastopstva v pokrajinskem svetu. Na sestanku so se domenili, da takoj skličejo pokrajinski svet. Predsedoval mu bo po letih najstarejši svetovalec. to je m'sovec odv. Eno Pa-scoli. Tudi za pokrajino ni še nič gotovega, čeprav se tu zdi, da se bo sestavila sredinska koalicija med KD, PSDI in PRI. Ta razpolaga z dvanajstimi od štiriindvajsetih svetovalcev. V nekaterih političnih krogih menijo, da bodo svetovalko SSk sprejeli v odbor in si s tem zagotovili večino. V tem primeru bi najbrž SSk dobila tudi odborniško mesto v goriški občini. Ni pa še znano ali bo šla SSk v sredinsko koalicijo. V teh dneh je bilo več sestankov med strapkami na pokrajinski in tudi na občinski ravni. Razpravljali pravi kot tudi o goriškem regulacijskem nrčrtu o katerem bo govor v občinskem svetu prihodnji teden. Gre za soočanja med strankami. Pokrajinsko ožje vodstvo krščanske demokracije se je sestalo v torek zvečer. Predsedoval je tajnik Bruno Longo. V svojem poročilu je dejal, da se KD zavzema za politiko odkrite konfrontacije z vsemi strankami v spoštovanju identitete vsakega. KD pa nasprotuje nejasnim širokim večinam, kar bi po njenem mnenju onemogočilo demokratično konfrontacijo med večino in manjšino. Določili so tudi delegacijo (Longo, Jakončič, Rebula, Fornasir, A-gati, Lodi, Tomato, ki bo vodila po govore z drugimi strankami za se- stavo večin v raznih upravnih telesih. KD se zavzema tudi, je rečeno v tiskovnem poročilu, za enovito reševanje v vseh krajih, kjer je treba izvoliti nove izvršne organe. To zveni kot opozorilo socialdemokratom in republikancem, ki bi želeli morda v Tržiču ali Gradežu iti v večino, ki bi bila drugačna od one v goriški občini in v pokrajinski upravi. • 31. julija poteče rok za predložitev prošenj za delovni mesti knjigovodje in stenodaktilografke pri goriškem mestnem podjetju. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo v urad za osebje omenjenega podjetja. PRIPRAVE SO ŽE V TEKU Meseca oktobra v Novi Gorici 10. republiški kongres ZSMS Prisotnih ho 736 delegalov, ki bodo zastopali 320.000 članov - Bogat spored kulturnih in športnih prireditev - Na kongresu bo sodelovala tudi zamejska mladina Medtem ko delovanje številnih družbenih in mladinskih organizacij v poletnih mesecih poteka počasneje in v manjšem obsegu kot sicer, so novogoriški mladinci v tem času izredno angažirani, saj so v polnem teku priprave na republiški kongres ZSMS, ki bo meseca oktobra v Novi Gorici. Čeprav so priprave še v teku, saj so do pričetka kongresa še trije meseci časa, so nam na predsedstvu OK ZSMS v Novi Gorici že lahko orisali program športnih, kulturnih in družabnih prireditev, ki bodo na sporedu v dnevih kongresa. Deseti republiški kongres Zveze mladine bo trajal od 12. do 14. oktobra, ob tej priložnosti pa bo Zveza za telesno kulturo poskrbela za številne športne prireditve tudi v ostalih primorskih občinah, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiii JUTRI SE ZAKLJUČI ŽIVLJENJE V POLETNEM SREDIŠČU Goriški otroci zadovoljni z obiskom mladinske pisateljice Branke Jurce Pisateljica se je z njimi pogovarjala o Cicibanu in o svojih otroških spisih ■ Skoro mesec dni so se naši malčki zabavali v poletnem središču, sturši pa so bili brez skrbi Prvi poskus slovenskega poletnega centra v mestu Gorici, ki so ga letos priredili v dijaškem domu v Sve-togorski ulici, se je docela obnesel. Ves julij zahaja v ta center vsak dan nad petdeset otrok iz mesta in iz bližnje okolice in tam brez skrbi za starše preživijo ves dan v igri, zabavi, pravilni vzgoji, škoda le, da se bodo te počitnice zaključile že jutri. Marsikdo bo mislil nanje kot na nekaj zelo lepega in otroci bodo nestrpno pričakovali ponovitev, ki bo prišla šele v prihodnjem letu. Zaključek bo jutri, starši, gostje in prijatelji se bodo zbrali v dijaškem domu že ob 18. uri, kasneje bodo na sporedu igre, nastopi, petje, skratka prijetna kulturno - zabavna in družabna prireditev. Upajmo da ne bo vreme nagajalo, tako da bo srečanje na dvorišču, kjer bodo otroci lahko pokazali to kar so v tem mesecu napravili. Sicer pa, v najslabšem slučaju, bo dovolj prostora v jedilnici, in bo prireditev v njej. I -fk Jd ' . . >■».. •. V okvir enomesečnega delovanja so tdko o položaju v pokrajinski u- L v, katerem so bili zelo aktivni mla dinci, ki so obiskovali tečaj za animatorje, ki je bil konec prejšnjega meseca prav tu v dijaškem domu, sodi tudi obisk slovenske mladinske pisateljice Branke Jurce. Otroci jo poznajo ker berejo njene knjige, poznajo pa jo tudi odrasli saj je napisala nekaj tudi zanje. Enajst let je urejala »Cicibana*. Z nasmehom je prišla med naše otroke, pogovarjala se je z njimi, spraševala kako je v poletnem sre dišču, otroci pa so ji navdušeni odgovarjali. Povedala jim je kako piše zanje in to je otroke seveda najbolj zanimalo. Desetletni Dimitri Roner je dejal, da mu je pisateljica zelo ugajala, posebno ker je spoznal osebo, ki je napisala njemu znano knjigo o Mar-janki vsevedki. Ugajalo mu je tudi, da je otrokom darovala nekaj izvodov njene zadnje knjige Čuj in Kaška in še bolj ker jim je obljubila, da no o njih v goriškem polet- .J««**asi .1 la zadovoljna s, pisateljico; najbolj Jl.x v . ' ■ . ' iu *>(.. iiiiimviiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii ii iiiii rinil im um 111111111 NA PROGI SAMAC - SARAJEVO PRED TRIDESETIMI LETI Delali smo s pesmijo na ustili tekmovali, kdo bo več napravil Od doma v Karlovac, od tam pa z mladinsko delovno brigado v Bosno * Dolga pot z Albanci do Dubrovnika in spet nazaj Že nekaj mesecev pišemo o poteku mladinskih delovnih akcij v Sloveniji ter drugih krajih matične domovine z namenom, da bi se čim več mladih odločilo za to šolo prijateljstva in tovarištva. Letos mineva trideset let od velike delovne akcije, graditve železniške proge Ša-mac-Sarajevo, kjer so sodelovali tudi mnogi takratoi mladinci iz Primorja in krajev, ki so po razmejitvi, prav tako pred tridesetimi leti, o-stali v Italiji. Čisto naključno sem zvedel za Srečka Pavletiča, zdaj živi v Rupi, ki je poletje 1947 prebil v 9. karlovač-ki (dvakrat udarni) brigadi, na odseku Lašva pri Zenici. Njegova pot v mladinsko delovno brigado je nekoliko drugačna kakor drugih vrstnikov, zato pa toliko bolj zanimiva. «V brigado sem stopil v Karlovcu, kjer sem delal v podjetju KIK (Kar-lovačka industrija kože). Tja sem prispel januarja 1947, od doma, kjer ni bilo mogoče najti zaposlitve, zato sem se odločil za delo v Jugoslaviji*. brigada, je bila kar dvakrat deležna te časti*. Srečko Pavletič je bil edini Slo venec v brigadi, pa zaradi tega ni bilo nikakršnih težav. Vrstniki so ga vzeli za svojega, še več. Poverili so mu odgovorno mesto sekretarja v brigadi. Iz tistih časov se najraje spominja lepih večerov ob tabornem ognju, okrog katerega je vsak večer donela navdušena pesem in so se mladi povezali v kolo, ki mu ni bilo konca. — Kaj pa disciplina? »Stroga vsekakor, vendar smo jo brez težav prenašali, ker drugače ne bi moglo biti*. Proti izteku delovne akcije, ko se je brigada že pripravljala na povratek v Karlovac, so Srečku poverili posebno nalogo. Dodelili so ga za spremstvo večji skupini mladih Albancev, ki so se preko Dubrovnika vračali v domovino. Zaradi znanja italijanščine namreč. Skoraj vsi Albanci so dobro obvladali italijanščino. čepra" je potovanje iz Bosne v Dubrovnik trajalo nekaj dni, se je — Kako pa je pravzaprav prišel v Srečko potem vrnil v Karlovac še stik z brigadirji, me je zanimalo že takoj na začetku najinega pogovora. «To je bilo zelo lahko. V tovarni je delalo veliko mladih z veliko na vdušenja. Zato ni bilo treba veliko prigovarjanja, da sem se vključil v brigado. Bila bi skoraj sramota, če se ne bi pridružil*. — Delali ste na progi šamac - Sa rajevo, kjer letos, ob jubileju spet poteka velika delovna akcija mladih. «Naša brigada je delala na odseku Lašva pri Zenici. Bila je zadolžena za izvajanje betonskih del, zato so jo tudi imenovali betonska*. — To, da je takrat mladina gradila skorajda z golimi rokami se danes zdi še skoraj neverjetno. Pre magati je bilo treba veliko naporov, za uresničitev cilja. »Težave smo premagovali z mla dinskim zanosom, s pesmijo na u-stih. Tekmovali smo, kdo bo več na pravil, kakšno enoto bodo proglasili za udarniško. Naša, 9. karlovačka pred prihodom svoje enote, tako da je vrstnike lahko pričakal na postaji. V Karlovcu je ostal potem šc več kakor leto dni, do decembra 1948, ko se je odločil za vrnitev domov. «Z dokumenti italijanskega konzulata*, da na meji ni bilo težav. Pravi, da bi zdaj rad obiskal kraje, kjer je ostalo tudi nekaj njego vih žuljev. V. K. DREVI SESTANEK V ZAGRAJU Priprave za ustanovitev zaščitenega področja Kraških vin Na goriškem in tržaškem Krasu snujejo področje za zaščitena vina, podobno kot so to napravili že pred leti Brici in vinogradniki nekaterih drugih področij v naši de- želi. Pripravljalni odbor in pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo va bita prizadete vinogradnike soriškega krnskega področja (doberdob ska občina, Vrh, Martinščina. pobočja Krasa nad Zagrajem, Folja-nom, Redipuljo in Ronkami ter Pe-tovljami in Zdravščino) na sestanek, ki bo drevi ob 20.30 na kmetijskem posestvu Castelnuovo pri Za graju. Na sestanku bodo prisotni strokovnjaki, ki bodo obrazložili vprašanja, ki so v zvezi z ustano vitvijo zaščitnega področja. ji je ugajala povest Poredni zajček, ki govori o deklici, ki se sreča z zajčkom in se z njim igra. Vida je zadovoljna tudi kerj je tako znana pisateljica z njimi skupno prepevala in da so pisateljico razveselile rože, ki so jih ji ponudili otroci. 7-letnemu Davidu Coceaniju pa je ugajalo, da je Branka Jurca gledala njihove izdelke in da so ji bili ti všeč. Obljubil je, da bo prebral knjigo Čuj in Kaška. V Tržiču sestanek o reformi policijskega korpusa Na sedežu sindikata kovinarjev je bil v ponedeljek sestanek med -predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL ter sindikalnimi predstavniki de-,... , . ■ , n lavcev javne varnosti. Na sestanku nem sred.scu J)najprej spregovoril, kakor izhaja ta^ctetna^^molja joV] }z tis^vn^ poSročila sindikaine zvl ze, tajnik goriške delavske zbornice Aldtf ^Cbtlebhifki je orisal dosedanje akcije v podporo sindikatu- delavcev policije ter akcije obvešča nja javnosti o vprašanjih reforme policijskega korpusa. V nadaljevanju sestanka je Ar-mando Paliadino prebral izčrpno poročilo o bistvenih točkah reforme policijskega zbora. Paliadino je zlasti poudaril nujnost večjega sodelovanja med posameznimi rodovi policijskih sil za uspešnejši boj proti političnemu nasilju ter proti navadnemu kriminalu. Glavni cilji pa o-stajajo še naprej demilitarizacija, bolj smotrna uporaba razpoložljivega osebja, reorganizacija policijske službe z uvajanjem rajonskih policajev ter ustanovitev sindikalne organizacije. Po diskusiji, med katero je večina govornikov poudarila, da bo mo goče zastavljene cilje doseči le ob 'podpori celotnega sindikalnega giba nja in delavskih množic, so na sestanku sprejeli še posebno izjavo, ki vsebuje zaključke srečanja in ki jo bodo v prihodnjih dneh razdelili vsem delavcem na Goriškem. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul Romana 147, tel. 40497. Mladinske Delovne Akcije Informacije: SKGZ, Ul. Malta 2 tel. 24-95 vsak dan T V FURLANIJI IN V VZHODNIH BRDIH Veter, dež in toča povzročili precej škode Začasno ustavljen promet na železniški progi Gorica - Videm Tolminu, Idriji, Ajdovščini. Kongres se bo pričel, kot rečeno, 12. oktobra z otvoritveno svečanostjo in akademijo na prostem. Sledil bo sprejem pri predsedniku občinske skupščine s pestrim kultur-no-zabavnim sporedom. Med ostalimi kulturnimi prireditvami naj navedemo glasbeni večer z nastopom mladih godcev, predstavo Primorskega dramskega gledališča, ki bo uprizorilo «Balado o trobenti in o-blaku*, slikarski ex tem pore za mlade, razstavo o 30. obletnici gradnje Nove Gorice, revijo primorskih pevskih zborov, festival mladinskega filma. Poleg tega nameravajo marljivi novogoriški mladinci prirediti še nekatere masovnejše prireditve kot množični pohod po poteh goriške fronte, zbor brigadirjev s prikazom razstave iz brigadirskega življenja, taborniški mnogoboj in masovno igro »Ilegalec.;, med katero se bodo mladinci-ilegalci skušali prebiti skozi »obrambni obroč* do določene točke. Na vseh teh prireditvah, kot tudi na samem kongresu, bo prisotna tudi zamejska mladina: desetega kongresa ZSMS in obrobnih manifestacij se bodo namreč udeležili člani mladinskega odbora SKGZ in Soriškega Mladinskega centra, ki bodo sodelovali na kulturnih in športnih prireditvah. številne omenjene prireditve in tudi sam delovni del kongresa zahtevajo nemajhen organizacijski trud s strani prirediteljev, ki bodo morali poskrbeti za izvedbo in nemoten potek celotnega programa. V ta namen so ustanovili poseben orga-nizacijsko-pripravljalni odbor, v katerem so poleg mladine tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. občinske skupščine in medobčinskih svetov. Na kongresu bo prisotnih 736 delegatov, ki bodo zastopali 62 občinskih konferenc ZSMS ter ostalo mladinske in številne družbene organizacije. Delovni del kongresa bo potekal v raznih novogoriških dvoranah, nlenarna zborovanja pa bodo v telovadnici •-snovne šole. Za zaključek še nekaj o vsebinskih pripravah na 10, Kongres Po vseh osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine Slovenije so v teku razprave o poročilih in resoluciji, ki jih bodo delegati obravnavali na kongresu, ter o statutu organizacije. V tej razčlenjeni debati so angažirani tudi člani ostalih mladinskih organizacij in udeleženci mladinskih delovnih akcij, tako da lx) do oktobra sodelovalo pri razpravi domala vs-h 320 tisoč članov ZSMS. Delegacija CGIL - CISL - UIL na kongres« v Novi Gorici Nedavnega kongresa Zveze sindikatov v Novi Gorici se je udeležila tudi delegacija pokrajinske federacije CGIL - CISL - UIL. ki so jo sestavljali sindikalni voditelji Padovan, Colleoni, Bregant in Ben-fatto. Na kongresu je v imenu enotne delegacije spregovoril pokrajinski tajnik Giovanni Padova1- ki je v priložnostnem govoru skušal poglobiti nekatera vprašanja v zvezi z jugoslovansko državno-politično u-reditvijo in jih primerjal z ifali-iansko stvarnostjo Govoril je tudi o vlogi sindikata in dejal, da omogoča delegatski sistem, teko v samoupravnih delovnih skupnostih kot v družbenopolitičnih organizaerah, soočanje vseh samoupravnih interesov in najširše sodelovanje za dosego socialnega napredka. Padovan je tudi omenil prijateljske odnose med sindikalnimi organizacijami z obeh strani meje, ki so v zadnjih letih omogočili skupno reševame težavne obmejne gospodarske problematike. S tem v zvezi ie načel vprašanje ojačenja trgovske in kulturne izmenjave, ki ga predvidevajo osimski sporazumi. Na kongresu so se sindikalisti CGIL - CISL - UIL sestali tudi z voditelji ljubljanske sindikalne centrale ter z drugimi prisotnimi delegacijami. Kino V Gradežu in na drugih plažah vzdolž tržiško štarancanske obale so se včeraj popoldne domači in tuji turisti sončili in kopali. Zjutraj do desete ure pa ni bilo nikogar v Gradežu na ulici in turisti, ki so drago plačali svoj dopust so jezno gledali črno nebo. Medtem ko je v obmorskih kra jih deževalo in tudi pihalo je bilo v zahodnem delu Brd in v Furlaniji precej hudo. Že okrog šeste ure zjutraj je močan veter pihal na kr-minsko - gradiščanskem polju, v Furlaniji proti Vidmu in tudi v za hodnem delu Brd. V Krminu. na Plešivem in v bližnjih krajih je veter odkril preeej starin streh, po V ŠTANDREŽU v soboto in nedeljo ob 20.30 KOTALKARSKA REVIJA nekod podrl dimnike. Veter je bil tako močan, da je dvignil kovinske strehe opekarne v Krminu in jih odnesel daleč naokrog, tudi na železniško progo Gorica-Videm. Priti so morali gasilci in železničarji, da so odstranili kovinske strehe z že lezniške proge in so tako vlaki tah ko šli na pot. Na cesti Gorica-Videm in v okolici Palmanove je bilo izri-tih več dreves in gasilci so imeli polne roke dela s čiščenjem cest. V Moraru je klestila toča in pra vijo, da je uničila 40 odstotkov grozdnega pridelka Prav tako je toča klestila v škrljevem. v Mirniku in v bližnjih jugoslovanskih Brdih, od Vižinala proti Krminu do Boatine. škode je precej V Gorici in v njeni neposredni okolici je prav tako divjal vihar v zgodnjih jutranjih urah. na ulice je padlo precej vej dreves in tele fon goriških gasilcev je zvonil brez prestanka ter so imeli gasilci pre cej dela z odstranjevanjem vej. Gorica CORSO 17.00-22.00 «Incontri ravvicl-nati del terzo tipo», Richard Drey-fuss. Barvni film. MODER N1SSIMO Zaprto. V1TTOR1A 17.00 - 22.00 »Rivelazioni di un evasa da un carcere femmi-nile*. J. Brovvn in R. Collins. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Zaprto. Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 »Cibovg: anno 2087*. M. Rennie. EXCELSIOR 18.00—22.00 «1 nuovi mostri*. Vittorio Gassman. Nora Gorica in okolica SOČA »Surova igra*, ameriški film ob 18. m 20. uri. SVOBODA »Nenavadne priložnosti*, 1-talijanski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Mož z zlato pištolo*, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83,538. KONKRETNI STATISTIČNI PODATKI O RAZMERAH V JUGOSLAVIJI Ob naglem gospodarskem razvoju ustrezen dvig življenjske ravni Koliko je delavec delal za hrano in obleko pred tridesetimi leti in koliko danes Koliko je bilo dijakov, šolarjev in visokošoleev nekoč in koliko jih je sedaj V socialistični Jugoslaviji je bila glavna skrb posvečena človeku, izboljšanju njegovih življenjskih razmer. Za uresničenje tega cilja pa so bila potrebna sredstva, ki pa so se lahko zagotovila le s pospešenim razvojem najrazličnejših gospodarskih panog. Hkrati pa .je bila i>otrebna povečana produktivnost, za kar so bili potrebni sposobnejši strokovni kadri in splošno dobro pripravljena in zdrava delovna sila. Zato se je v7»poredno z razvojem gospodarstva razvijalo še šolstvo, zdravstvo, splošna izobrazba. kultura in umetnost. Z razvojem gospodarstva v najširšem pomenu besede — lani je bila industrijska proizvodnja za štirinajstkrat. poljedelska pa za dvakrat in pol večja kot tik pred vojno — je rasla tudi zaposlenost, večali so se osebni dohodki, katerih večanje je bilo vedno nad naraščanjem cen, tako da se je ves čas večala kupna moč delovnega človeka. Nekaj podatkov bo o tem povedalo kaj več: leta 1965 je bilo treba delati — računano po poprečnem zaslužku delavca — za nakup avtomobila »zastava 750» nič manj kot 770 dni, v preteklem letu pa je zadostovalo trikrat manj, komaj 247 dni, za nakup televizijskega sprejemnika je bilo treba lani delati v povprečju le 29, pred desetimi leti pa 103 cini, za nakup hladilnika je zadoščalo lani 20 dni, pred desetimi leti pa je bilo treba delati 80 dni, za nakup enega kg kruha zadošča sedaj 15 minut, vtem ko je bilo treba prej delati 25 minut, za en kilogram svinjskega mesa dela danes človek uro 28 minut, pred desetimi leti pa je moral delati 3 ure in 38 minut, za en kg sladkorja dela danes človek 35 minut, nekoč pa je delal 56 minut. Končno še naslednji podatek: za nakup moške obleke je lani zadoščal petmesečni povprečni delavčev zaslužek, pred desetimi leti pa je bilo treba odšteti celomesečni zaslužek. Čeprav gradnja stanovanj še vedno ni dosegla tolikšne stopnje, da bi se sproti zadostile naglo naraščajoče potrebe, se je tudi v tem pogledu celotna življenjska raven občutno izboljšala. Po podatkih popisa z dne 31. marca '951 je bilo v Jugoslaviji 3 milijone 490 tisoč stanovanj Do konca 1976 je to število naraslo na okoli 5 milijonov 800 tisoč stanovanj. Hkrati se .je mečno izboljšala tudi opremljenost stanovanj. Vtem ko je leta 1953 imelo le 40 odstotkov stanovanj električno razsvetljavo, se je ta odstotek do leta 1976 povečal na 90 odstotkov in je danes- le o-koli 10 odstotkov naselil v najbolj zaostalih predelih dežele brez električnega toka. Kljub očalnemu izboljšanju življenjskih razmer na podeželju sc je zaradi naglega razvoja industrije, povečane splošne izobrazbe in drugih pogojev število podeželskega prebivalstva zmanjšalo na 38,2 odst. v letu 1971, vtem ko .je tik pred vojno odpadlo na podeželje kar 07 odst. .jugoslovanskega prebivalstva. Danes pa živi na podeželju, torej na vasi in ne v mestu, le kakih 32 -Jo 33 odst. ljudi. Kako se je povečala splošna življenjska raven prebivalstva, v'dima tudi iz spremenjene strukture stroškov, oziroma izdatkov. Vtem ko je povprečni Jugoslovan leta 1952 porabil za hrano 54 odst. svojih izdatkov, je na te stroške Rta 1967 odpadlo le 38 odst. izdatkov. Za obleko in obutev odšteje danes 19 odst., za pohištvo in ostalo opremo stanovanj 5, za stanarino, kurjavo in razsvetljavo 6, za nakup avtomobila ter za prometne, poštno, telegrafske in telefonske zveze 11 odst. itd. Statistični podatki torej jasno pričajo, da hrana, obleka in obutev niso več glavna skrb prebivalstva, pač pa da se vedno več troši za aru-ge potrebe, ki govore o udobnejšem in bogatejšem načinu življenja. Zanimivi so tudi podatki o tem, kako se Jugoslovani iz leta v leto boljše hranijo, pa čeprav se hkrati odstotek izdatkov za prehrano manjša. Od 1953 do 1973 se je poprečna sestava hrane na glavo povečala od tedanjih 2808 na 3085 kalorij. Po najnovejšiii podatkih se je sestava hrane izboljšala celo na 3200 kalorij. Hrana se je namreč občutno izboljšala na račun kakovostnejših sestavin. Zmanjšala se je poraba močnatih jedil, povečala pa poraba mesa. zelenjave, sadja, sladkorja in mleka ter mlečnih izdelkov. Hkrati je prišlo do velikih sprememb tudi v opremljenosti stanovanj. Vtem ko .je na primer leta 1968 le 37 odst. gospodinjstev razpolagalo z električnimi in plinskimi štedilniki, je leta 1973 razpolagalo s tovrstnimi gospodinjskimi napravami že 81 odst. gospodinjstev. V isti dobi se je tudi odstotek gospodinjstev s hladilnikom povečal od 25 na 54, televizorjev od 28 na 52, pralnih strojev od 11 na 35 itd. Seveda so ti podatki danes vse drugačni, o čemer govorijo na primer podatki o naglem povečanju tudi števila osebnih avtomobilov. Leta 1968 .je le 8 odst. gospodinjstev imelo osebni avtomobil, pet let pozneje se je odstotek dvignil na 18, lani pa ie že vsako tretje gospodinjstvo imelo svoj avtomobil. Napori Jugoslavije so bili usmerjeni tudi k povečanju izobrazbe prebivalstva. Zato je bilo treba veliko šol. Posebno se je povečalo število višjih in visokih šol. Na Kosovem, konkretno v glavnem mestu Prištini je danes več fa- kultet tamkajšnje univerze, kol je bilo pred vojno osnovnih šol. Sicer »a obiskuje danes osnovne šole okoli 3 milijone šoiariev, kar je dvakrat več kot tik pred vojno, sredn.je šole obiskuje nad milijon dijakov, univerze in visoke šole pa obilnih 450 tisoč študentov, kar je 25 krat več kot pred vojno. Še nekaj podatkov o razvoju šolstva: od leta 1952 do 1976 je na raznih srednjih šolah maturiralo 2.277.312 dijakov. Na visokih šolah je na primer leta 1975 diplomiralo 45.500 visokošoleev. V minulih 25 letih je na vseh jugoslovanskih visokih šolah dokončalo šolanje o-koli 607 tisoč študentov, se pravi da je Jugoslavija dobila v 25 letih več kot 600 tisoč profesorjev, inženirjev, zdravnikov, pravnikov, ekonomistov itd. V šolstvu je posebna pozornost posvečena tudi pouku pripadnikov narodnosti v njihovi materinščini. Devet narodnosti, oziroma narodnostnih manjšin, ki živijo v Jugih slaviji ima okoli 1500 osnovnih in okoli 300 srednjih šol, kar je za 50 krat več kot pred vojno. Te šole obiskuje okoli 450 tisoč šolarjev in dijakov raznih narodnosti, ki poslušajo pouk v svoji materinščini. Posebno izobraževalno vlogo imajo tudi tako imenovane ljudske ali delavske univerze. Na teh je bilo v šolskem letu 1976-77 okoli 16 tisoč seminarjev in tečajev, ki jih je posečalo okoli 700 tisoč ljudi. Na približno 25 usoč drugih predavanjih pa je bilo nad poldrugi milijon poslušalcev. Nič manj uspešni niso bili napori na področju kulture in umetnosti. Jugoslavija je prav gotovo primer družbe, v kateri imata kultura in umetnost vseh mgoslovan skih narodov in narodnosti prav enake možnosti razvoja. Naklada knjig je danes v Jugoslaviji dvakrat večja kot je bila 1948. Lani je na primer izšlo 52.5 milijona knjig, to se pravi več kot cive knjigi na državljana. Skladi ljudskih in šolskih knjižnic so bili lani' petkrat večji, strokovnih in znanstvenih knjižnic pa skoraj trikrat večji kot leta 1951. Posebno občutno se je povečalo tiskanje knjig v jezikih narodnosti. V albanščini na primer je lani izšlo osemkrat več, v turščini šestkrat, v italijanščini, madžarščini, češči- ni in slovaščini pa dva do štirikrat več knjig kot v letih po vojni. Podoben je tudi napredek na področju gledališke filmske umetnosti. Predlanskim na primer je v Jugoslaviji delovalo 59 poklicnih gledališč, kar je za 35 odst. več kot leta 1939. Na filmskem področju Jugoslavija ni neka velesila, toda v 30 letih so jugoslovanski filmski studii dali 561 dolgo in kar 8268 kratkometražnih filmov. Za izboljšanje zdravstvenih razmer prebivalstva so bile po vojni modernizirane stare in zgrajene nove sodobno opremljene bolnišnice, hkrati se je močno povečalo število zdravnikov, ki jih je bilo 1952. leta 6550, leta 1975 pa 32 tisoč, to se pravi po en zdravnik na 700 prebivalcev, kar sicer še ni idealno razmerje, toda neprimerno boljše kot je bili) v prvih povojnih letih, aa ne govorimo o predvojnem času. Zdravstveno zaščito uživa danes skoraj vse prebivalstvo Jugoslavije, vtem ko je pred vojno bilo neposredno zaščiteno le 19 odst., prebivalstva. Lo gično je, da so vsi ti pogoji privedli do občutnega podaljšanja povprečne življenjske dobe. Leta 1948 je znašala povprečna življenjska doba ženske v Jugoslaviji 50 let, danes pa znaša že obilnih 70 let, povprečna življenjska doba moških pa se ie podaljšala s prejšnjih 49 na obilnih 66. inž. BOŽO BOŽIČ Kako najdonosneje IT* investiramo denar Naložbe v hiše, v stanovanja - Bančne naložbe - Poštni vrednostni papirji in druge oblike Težko je svetovati varčevalcem v Italiji, kako naj v tem trenutku vložijo svoje prihranke. Politično-ekonomski položaj se sicer nekoliko izboljšuje, vendar pa so stvari še zelo zapletene, ker živimo v nekakšnem prehodnem obdobju, Zu-njanji operaterji skoraj dobesedno bojkotirajo Italijo, notranji državni in birokratski sistem v Italiji pa je bil itak vedno zelo počasen. Vlagatelj mora tudi računati r.a trajno inflacijo: denar namreč stalno izgublja na svoji kupni moči. Investicije so že tako tvegana reč, da katerakoli odločitev lahko prinaša izgubo. Pri tem razmišlja nju bomo skušali ugotoviti, katere naložbe so danes manj tvegane. Večina gospodarstvenikov se še vedno strinja, da se splača kupiti ali si zgraditi hišo ali stanovanje, v katerem človek živi s svojo družino. Ostale investicije v zgradbe, zemljišča in druge nepremičnine sicer ne bi bile slabe, lahko pa skrivajo kako bodočo nevarnost (nove davščine ILOR, INVIM, večja kupoprodajna registrska taksa). Nakup stanovanja, ki ga potem damo v najem, ni najbolj donosen. Znano je, da je zasedeno stanovanje vedno podcenjeno pri prodaji, po drugi strani pa zakon precej ščiti najemnika. Nakup stanovanja, ki ostane potem prazno, pa je mrtva investicija, čeprav večinoma donosna pri kasnejši pro- PROBLEM, KI ZAČENJA ZANIMATI SOCIOLOGE IN OBLASTI Zakaj japonski delovni človek ne izkoristi vseh prostih dni? Razmeroma malo je dni oddiha, pa še teh v poprečju ne porabijo za počitek Ne gre za potrebe, ker so se dohodki delovnih ljudi v zadnjih časih dvignili TOKIO — Kadar je govor o gospodarskih težavah razvitega, kapitalističnega sveta, se vedno poudarja, da imata Zahodna Nemčija in Japonska zdravo ali celo preveč zdravo ekonomijo. Vendar motil bi se, kdor bi menil, da sta zahodnonemška in japonska ekonomija zdravi izključno na račun pametnega vodstva ekonomistov in politikov. Posebni? £a Jappnskg.Kb-,, lja ugotovitev, da je trenutno izredno trdno gospflfjgrstvp .t?. dežele, plod izrednih naporov;.in,odpovedi japonskega proletariata. Japonec namreč zelo veliko dela, toliko dela, da nima časa svojih že več let naraščajočih doliodkov pora biti. Japonski delavec ie do pred nekaj leti imel izredno nizko plačo. Mislimo na razmerja med dohodki in kupno močjo teh dohodkov. V zadnjih letih pa se je mezda japonskega delavca in plača japonskega nameščenca toliko dvignila, da se lahko meri s poprečnim Evropejcem, pravzaprav s poprečnim delovnim tovarišem v zahodni Evropi, kajti razmerja med zahodom in vzhodom glede tega niso primerljiva. Prav te dni, sredi vročega po- letja, ki je zajelo ne le Tokio, pap pa vso Japonsko z valom izredne vročine in velike suše, je ministrstvo za delo v Tokiu razposlalo vsem prefekturam okrožnico z navodili, naj podvzamejo ustrezne u-krepe, da bi japonski človek lažje in primerneje izkgristil svoje po-?. ki . na j bodo tudi letne počitnice, daljše, kot doslej. Kajti daljši letni oddih je na Japonskem še vedno — nekaj neznanega. Res je, tudi japonski delovni človek ima priznane počitnice, tudi japonski človek ima priznan delovni tednik petih delovnih dni, tudi japonski človek ima vrsto praznikov, ko ne dela. Toda bolj malo je tistih japonskih delovnih ljudi, pa naj gre za delavca ali nameščenca, ki vse svoje praznike in vse svoje dneve oddiha izkoristi. Zato človek obsta-ko primerja razmere v japon- skih mestih ob delovnih dnevih ter ob praznikih. Prav te vroče poletne dni ob nedeljah in sobotaii na IIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIItllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIumilllllllMIIIIIIMIUIIIIHIIIIUMIIIIIlllllllimilllllinailMIlIMflll Jutri v palači Costanzi Timmluv «Gulivcr» iz ciklusa mask Jutri bodo v veliki razstavni dvorani palače Costanzi odprli po-stumno razstavo del slikarja Vita Timmla. Razstavo velikemu mojstru, ki se je rodil 1886, umrl pa 1949, pripravlja tržaška občina ob sodelovanju tržaškega mestnega muzeja Revoltella. Gre za razstavo, ki obsega dva mojstrova cikla, in sicer ciklus mask, ki obsega 16 večjih panelov, ter ciklus osmih del, ki jih omenja sam Tim- mel v svojem dnevniku «Magico Taccuino*. Razstava, o kateri je govor, bo skušala prikazati Timmlovo umetnost, ki obsega več obdobij od post-impresionizma do simbolizma in celo surrealizma, vmes pa imamo tudi kako delo iz stila liberty ali iz tako imenovanega italijanskega novecenta. Razstava bo trajala do konca avgusta. japonskih kopališčih ne najdeš mesta. Vse je zasedeno. Toda med tednom je vse prazno. Drugi znak, da teži Japonec k temu, da bi se vsaj malo od dela odpočil ali razvedril, je dobesedna eksplozija japonskega tujega turizma. V lanskem letu je odpotovalo v tujino obilne tri milijone Japoncev. Pri tem pa tuji gostinci in japonski turistični delavci ugotavljajo, da japonski turist ostane v tujini kvečjemu 10 dni, po navadi pa le 'teden dni, ker mora takoj pohiteti domov, kjer ga čaka delo v tovarni ali v pisarni. Japonski človek si torej želi oddiha, si želi počitka, toda . . . statistika dovolj zgovorno priča, da «japonski delavec in nameščenec imata najdaljši delovni urnik v vsem industrijsko razvitem svetu*. O tem govorijo ankete, ki so jih ustrezne študijske organizacije izvedle v zadnjih časih. Po podatkih ene takiti anket je približno polovica japonskih podjetij uvedla petdnevni delovni tednik. Gre prvenstveno za velike tovarne, kajti iz tistih podatkov zvemo, da kar 72 odst. zaposlenih Japoncev «uži-va pravico do dvodnevnega delopusta* na teden. Čeprav je ta odstotek še vedno izpod podobnega odstotka v Zvezni republiki Nemčiji, da ne govorimo o Franciji in Veliki Britaniji, je gornjih 72 odstotkov bolj fiktivnih kot resničnih. Gornji podatki so kar dobri, povoljni, vendar daleč od resnice. Neka druga anketa namreč pove, da si le 23 odstotkov teh japonskih delavcev in nameščencev zares privošči dvodnevni oddih na teden, in zato ima le vsak četrti japonski delavec ali nameščenec zares dva prosta dneva na teden. Ustali si tega ne morejo ali pa tudi nočejo privoščiti. Zakaj? Kako? Ponovno se bomo vrnili k življenjskim razmeram in ugotovili, da je danes življenjski standard japonskega človeka v poprečju že tako visok, da vprašanje denarja, vprašanje dohodkov ne predstavlja ovire za to, da bi si človek privoščil en prost dan v tednu, seveda ob nedeljah. Sociologi pravijo, da ni iskati vzrokov za posebno delovno vnemo japonskega človeka v pomanjkanju finančnih sredstev, pač pa da gre bolj za posledice «tradicij», ki so se še vedno ohranile med ljudmi tudi v deželi, ki se je »z delom in marljivostjo svojih ljudi povzpela v sam vrh svetovnih gaspodarskih dosežkov*. Zato so se v tem »procesu naglega razvoja* ustvarila tudi določena merila vrednosti. Zanimivo je pri tem, da je v tej lestvici vrednost dela, vrednost zavzetosti na samem vrhu. Drugi element, ki je prav tako zelo značilen za to naglo razvijajočo se deželo, pa je «navezanost delavca, oziroma«,sk»h*vnega. človeka na svoje pOdjetjčX Na Japonskem še danes velja stara »norma*, da je slab delavec tisti, ki pogosto prosi za dopust, da je slab tisti delavec, ki prebira boljše mesto v podjetju ali boljše delo od tovarne do tovarne. Japonski človek zelo nerad prosi za daljši dopust in to ne le zato, ker bi se ne hotel zameriti delodajalcu, pač pa tudi zato, da bi se ne zameril svojim delovnim tovarišem. Seveda bi ta koncept bil na svoj način pozitiven, saj je znano, da selitve delavcev ne vodijo nikamor. Toda v japonskem primeru imamo opravka s koncepti, ko si delavci nočejo privoščiti zaželenega in zasluženega počitka iz neutemeljenih ozirov, hkrati pa se na vseh koncih in krajih kaže težnja po uživanju prostosti, o čemer govore prenapolnjene plaže v poletnih mesecih, prepolni izletniški vlaki ob sobotah. In še nekaj drugega je, česar tak na nek način konservativno nastrojen japonski delavec ne u-pošteva. S tem, da ne izkoristi niti tega, kar mu zagotavlja ali vsaj dopušča zakon in rine na delo tudi v dneh, ko bi si lahko privoščil počitek, obsodi marsikoga na brezposelnost. Ves kapitalistični svet doživlja hudo brezposelnost. In čeprav je japonska ekonomija zelo trdna, celo preveč trdna, kar se odraža v eksplozivni veljavnosti jena, imajo v deželi vzhajajočega sonca en milijon 300 tisoč brezposelnih, če k temu dodamo, da se je v zadnjih dveh letih število brezposelnih podvojilo, pomeni, da bomo v kratkem imeli na Japonskem poldrugi milijon ljudi brez dela, brez kruha. Ker je na Japonskem zelo veliko delavcev in nameščencev, ki tudi po nepotrebnem «nabijajo» čezurno delo, bi japonska industrija, bi japonska ekonomija v razmeroma kratkem času absorbirala milijon 300 tisoč brezposelnih, če bi se »prezaposleni* odpovedali čezurnemu delu. D. B. iiiiiuiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiniiiimimiiiHiHtumMiiimiiiiiiiiiMiiHimiiMiiitHiiiiiiiiHiHi Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Posvetite se delu z večjo skrbnostjo, ker je uspeh odvisen samo od tega. Zaupajte v pomoč predstojnika. BIK (od 21. 4. do 20, 5.) Odločno se zanimajte za to, da se neko poslovno razmerje razčisti. S svojim razpoloženjem boste prizadeli nekoga. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Polni boste dobre volje, da bi rešili neko zamotano vprašanje. Ne vdajajte se neizpolnjivim sanjam. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne jem ljite poguma tistim, ki vas podpirajo. Dobre možnosti za načrt, ki se tiče drage osebe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Le vztrajnost vam bo omogočila zmago nad nasprotniki. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne bojte se odločno zavzeti neko stališče, ki se tiče vaših otrok. Na neke spletke nemudoma reagirajte. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Napetost bo popustila, če se boste odpovedali svojem' nevarnemu načrtu. Neučakanost vam ne bo v korist. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Brez truda ne boste dosegli ničesar. Neko srečanje bi utegnilo vplivati na vašo bodočnost. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vaša prizadevnost in vztrajnost bosta nagrajeni. Ne vsiljujte drugim svojih idej. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dokaj zmedeno vzdušje. Skušajte ; razčistiti situacijo še pred večerom. Ne dovolite vsega najmlajšim. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dan je primeren za neko poravnavo. Ne bodite preveč zaletavi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pazite se pred varljivim videzom nekaterih ljudi. Z ljubljeno osebo se bo spor razčistil. daji. Srednja letna revalvacija se suče okrog 20 odstotkov, stanova nje ostane novo in nedotaknjeno, plačati pa je treba ob prodaji takso a dodatno vrednost in seveda kunoorodajne pristojbine. Najbolj razširjena denarna naložba je bančni deoozit. Denar je v banki sicer na varnem, tudi vedno na razpolago, vendar bančne obresti še daleč ne pokrijejo inflacije. Trenutno plačujejo banke na vloge od 6 do 10 odstotkov obresti, odvisno je namreč od nalo žene vsote. Mali in srednji varčevalec redkokdaj dobita več kot 8 odst., od tega pa je treba odšteti še 20 odst. davka, tako da ostane čisti doliodek 6,4 odst., kar vse-'kakor ni veliko za današnji čas. Po drugi strani pa posojajo banke denar po 16-20 odst. obresti, odvisno je pač od jamstva, ki ga klient nudi. Na vknjižbo (hipoteko) se dobi posojilo tudi po 15-16 odst., vendar tudi hipoteka nekaj stane. Posojilo na menico (najmanjša ga ranči,ja) pa nas redko stane manj kot 18-20 odstotkov letnih obresti. Seveda pa ima varčevalec v banki tudi druge prednosti, ki mu prav pridejo, banko pa malo stanejo (čeki. plačevanje telefona, elektrike, nakup obveznic). Za banko je med ljudstvom najbolj priljubljena pošta, ki jo ime-nujejo tudi »banko revežev*. Dobra lastnost pošte je, da je po eni strani državna in nudi torej stoodstotno poroštvo za naložbe, po drugi strani pa ima svoje urade tako rekoč v vsaki večji vasi. Na pošti dobi lahko varčevalec poštno hranilno knjižico ali poštne donosne obveznice. Na hranilno knjižico bo prejel samo 6 od3iotkov obresti letno, a bo denar lahko položil ali dvignil v vsakem času, obresti pa mu obračunajo na vse efektivne dni naložbe. Vendar mu bodo od 6 odst. obresti odtrgali 20 odst. za državni davek in bo do bil torej le 4,8 odstotka čistega letnega dobička. Poštne donosnice (Buoni frutti-feri postali) pa inajo v primerjavi s poštno knjižico v glavnem bolj še lastnosti, čeprav so tudi šibke točke. Te obveznice nesejo namreč čistih 9 odst. letno, naložiti pa je treba zaokrožene vsote (100.000, 250.000, 500.000, 1.000.000 lir). Te obveznice niso podvržene državnemu davku, ker jih imajo za nekako pomoč državni upravi. Tako dobljeni denar se namreč izteka v blagajno za naložbe in posojila, ki jo upravlja država in ki daje precej ugodna posojila (običajno 11-12 odst.) krajevnim ustanovam Poštne obveztli^ggj^iko varčevalec'vnovči. z nbrcslthi vred. čez eno leto, lahko pa jih pusti na pošti do 20 let in bo v tem primeru prejel pri vnovčenju tudi tako imenovane »zložljive obresti* (obresti od obresti). Na splošno vzeto so te naložbe precej ugodne, saj jih vsakdo lahko opravi vsak dan na vsakem poštnem uradu. Šibka točka te investicije pa je primer, da mora varčevalec vnovčiti ob veznice med prvim letom. V tem primeru ne bo prejel nobenih obresti, ampak samo vloženi denar. Po enem letu pa mu obračunajo obresti vsaka dva meseca in je torej prostejši pri vnovčenju. Poleg banke in pošte ostanejo na razpolago varčevalcu še delnice in obveznice. Delnice niso trenutno dosti priljubljene, ker njihova vrednost na borzi stalno pada zaradi negotovega stanja v državi, tako da se lahko varčevalec znajde po nekaj letih le s polovično ali tretjinsko vrednostjo v rokah. Če e sili kdo v delnice, bi mu svetovali delnice velikih bank in trdnih zavarovalnih družb. (—ss—) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert ob 13. uri: P. Hindemith 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 18.15 Italija gledana z neba 19.00 Oddaja z Luiselle in Linom Banfijem 19.20 »Zorro*, TV film 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 V MESTU KRVOSESOV televizijsko gledališče: «Kaiserstrasse o del demone femmindle* 21.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. URI 13.15 Popevke tridesetin let 18.15 »Trije mušketirji*, 3. del 18.30 V živalskem svetu 18.50 Iz parlamenta Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 19.10 «Konni in njegovi prijatelji* TV film Vremenska slika 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 «Supergulp!» 21.15 VIDEOSERA: Videomania 22.05 TRIJE NEZMOTLJIVI: «Igra treh rok*, TV film 22.55 Igralec solist Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.30 ATLETIKA za Skokov memorial 19.05 OBZORNIK 19.15 Ljubezenske pesmi Johanne-sa Brahmsa Balet Georgea Balanchinea 19.50 Po sledeh napredka 20.20 Risanka film Bvpdal 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: »Fahrenheit 451» Filmska zgodba Fahrenheit 451 je prevzeta iz romana Raya Bradbury-ja z istim naslovom. Dogajanje je postavljeno v Ijo-dočnost, v neko fašistično državo, kjer imajo gasile' edino nalogo, da sežigajo knjige. Vzrok za to .je preprost: moč, ki jo knjige, torej pisana beseda imajo, je toiikšna, da spodbuja prepovedane, svobodnjaške misli-Režija Francois Truffaut, v glavnih vlogah Julie Cristie. Oscar Werner, Cyril Cusack, Anton Diffring in Jeremy Speser. 22.50 DNEVNIK 23.05 Jazz na ekranu: Skupina New Te rje 1. del Koper 19.30 ATLETIKA 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.34 «Ladja prekletih* celovečerni film 22.55 Cinenotes 23.25 Jazz na ekranu: Trio Sama Riversa Zagreli 19.05 TV koledar 19.15 Čudežno sedlo 19.45 Ali morda veste 21.00 Aktualna oddaja 21.50 «Gruntovčani». TV nadal.i 22.50 šahovski komentar 23.35 Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah ŠVICA 19.20 Propram za otroke 20.25 «Vrtnarstvo», dok. 20.55 «Nekaj novega v Rondobuis-sonu», TV film 23.30 NICK CARTER: «Missione segreta* TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah: 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra: 10.45 Cicibani rišejo; 11.00 A. Munte - M. Susič: «San Michele*. 6. del; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 «Primorska poje*: 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Mladi in glasba; 15.35 Plošče za najstnike; 16.30 Odprimo knjigo pravljici 17.05 Igra Orkester Radiotelevizije Ljubljana; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska politična in socialna misel v dvajsetih in tridesetih letih; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe. "f 'STTOpeiT 8.3o'.Tirnmnoo. 12:30,13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 17.25. 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 Poročila; 9.32 Emme -elle; 10.00 Z nami je...: 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Vanna; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Z nami je . . o 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.33 Poje A. Malus; 15.45 Orkester Spettacolo Casadei; 15.00 Melodije H. Carmichaela; 15.15 fluore al merito; 15.32 Ansambel SMAK; 15.45 La Vera Romagna Folk; 16.00 Orkester R. Carter; 16.15 Z nami je ...; 16.40 Flash v glasbi; 17.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petili popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah; 19.45 Mladi izvajalci; 20.30 Crash; 21.00 Opera: poezija, glasba in balet; 21.32 Rock party; 22.00 Slov. skladatelji; 22.30 Ansambel Belly & Friends; 22.45 Jugoslovanski pop oder; 23.45 Poje Lydia Macdonald. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 j" 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 Vče_ raj v parlamentu; 8.50 Glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena srečanja; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.30 Življenje in smrt italijanskih maski 15.00 Poletje z nami; 17.05 La Cer-tosa di Parma, radijska igra; 17-50 Ali veš?; 18.30 Film in glasba 19.15 Glasbeni grehi; 20.20 Unisk' procesi; 21.35 Poletne noči; 23.10 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12-30 15.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni dru gi dan; 8.45 Dva igralca na ob sku; 9.32 Le ragazze delle Lande 9. epizoda; 10.12 Telefonski pog° vori; 11.22 Na kulturnem nivoju 12.45 Ne, ni BBC!; Program z ® Lionellom; 15.00 in 15.45 Tukaj dio 2; 17.55 Prostor X. .^^OVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-0° 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 P° ročila; 9.08 Glasbena matineja 10.05 Počitniško popotovanje 00 strani do strani; 10.20 Počitnišk' pozdravi; 10.40 Narodne in pona rodele; 11.15 - 12.00 Kdaj. kam. ka ko in po čem?; 11.40 Turistični na potki; 12.03 Uganite, pa vam za igramo . . .; 13.10 Zvoki znanih melodij; 13.30 Kmetijski nasveti; '13.4® Od vasi do vasi; 14.00 Danes dj> 13.; 15.05 Zborovske pesmi; 15-3® Koncert za mlade poslušalce; 15.4® Mehurčki; 16.30 Paleta ritmov 1 ansambli; 17.00 «Vrtiljak»; 18-011 Studio ob 17.; 19.05 S poti po Mediteranu . . .; 20.35 Lahko noč. °' troci!; 20.45 Minute z ansamblo"1 Mojmir Sepe; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 22.00 Literarni večer; 22.40 Lepe melodije; 24.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah: 24.30 Olive" Dragojevič — naš nocojšnji gost: 1.05 - 5.30 Nočni program - glasba- *ry iiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiniiiiiuiii»iiinmiiiiiinii1IiifMii,Milim,i,m,l,,iill|llllll|ll|llllll|ll|lllllll|l|llllfl|llllllll|||lmillll|l|lllIlll|m|(||m||||||I|||I|||f|||f|(I|(||II||||(|l,ii* Patronat KZ - INAC svetuje Zavarovanec pri različnih pokojninskih skladih INP$ ima pravico samo do ene neposredne pokojnine Vpr.: «Ne znam več kam bi se obrnil, zato se obračam še na vas, da mi pomagate in da mi poveste, kaj moram narediti. Bil sem že na INPS, a mi niso nič rešili, čeprav sem gotov, da imam pravico. Jaz imam kmečko pokojnino, vendar sem teta 1974 vložil prošnjo za odkup let od 1920 do 1926. INPS mi. je storil plačat 5.980 lir. vendar jaz nisevi dobil delavske pokojnine niti nobenega poviška na pokojnini. Uradnik na INPS mi. je rekel, da so obračunali, kar pa ne more biti res. če se nič ne vidi. Moi prijatelj, ki je tri leta starejši od mene (1905), je vložil prošnjo skoraj leto za mano in je že dobil novo pokojnino. Kam naj se obrnem, kaj mi vi svetujete? Mi bodo izplačali, tudi zaostanke?» A. C. Zavarovalni zavod INPS vam ne bo izplačal nobenih zaostankov, ker vam noben povišek oziroma nova pokojnina sploh ne pritiče. Na osnovi zneska, ki ste ga plačali in primerjave z vašim znancem lahko sklepam, da ste vi rojeni okoli leta 1908. Ker pri- znajo odkup delovne dobe le od 15. leta starosti dalje, ste vi verjetno odkupili lc- delovne dobo od leta 1923 do 28.2.1926. To pa ni dovolj (potrebnih bi bilo vsaj pet let) za priznanje pravice do pokojnine pri splošnem obveznem zavarovanju. Vaš znanec je sicer dobil novo invalidsko pokojnino, ker je odkupil več kot pet let dobe, vendar pa mu ie INPS istočasno preklical kmečko pokojnino, ker je delavska pokojnina bolj ugodna (102.500 lir mesečno namesto 91.100 lir). Zavarovanec pri različnih pokojninskih skladih INPS lahko prejema 'e eno neposredno pokojnino, prispevki pa se kopičijo. Dodatka na pokojnin; pa vam ne morejo priznati, ker je INPS sicer obračunal in dodal tisti dve leti prispevkov, vendar pa pokojninska osnova, ki je pri kmečkih pokojninah izredno nizka, ni presegla minimalne pokojnine, tako da dejansko niste opazili nobene spremembe na pokojnini. Pravzaprav vam lahko povem, da ste po nepotrebnem plačali tistih 5.980 lir, ker od tega nimate no- V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznan|a člta-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Clcerone 8/b, tei. 62 785 Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. bene koristi. Sedaj pa vam °e preostaja drugega, kot da se spr‘' iaznite z dejstvom in vsaka dv° j meseca inkasirate svojo kmečk0 pokojnino. PROŠNJA ZA INVALIDSKO POKOJNINO VELJA TUD1 ZA STAROSTNO Vpr.: «že skoraj dve leti nišef dobil dokončnega odgovora ,,(1 prošnjo za invalidsko pokojnin0' ker so jo že dvakrat odbili, Cet, tri mesece pa bom dopolnil 60 & in ker imam približno 25 let °e'. lovne dobe, bi vsaj leda i iMe pravico do pokojnine. Rad bi del, če moram ob dopolnitvi leta vložiti prošnjo za pokojnin0, v primeru. da bi mi odbili *?” validsko?» g. -S- Prošnja za invalidsko pokojni"0 velja obenem tudi za starosta0' če zavarovalni zavod odbije validsko in medtem prbsilec polni pogoje za starostno jitev. V vašem primeru bodite P°' vsem brez skrbi: če bo lNPb priznal invalidsko pokojnino, va'" bodo izplačali dve leti zaostank°v (od naslednjega meseca po Pr . ložitvi dalje), v nasprotnem P1"!' meni vam bodo avtomatično 'l' kvidirali starostno pokojnino o& naslednjega meseca po dopolnit''' 60. leta starosti, ker presegale N let pokojninske dobe. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. julija 1978 Kolesarstvo IS. ETAPA «T0UR DE FRANCE* ATLETIKA DANES NA SKOKOVEM MEMORIALU Knetemann etapni zmagovalec V Celju kakovostna udeležba Nizozemec ioop Zoetemelk je ohranil rumeno majico - Francoz Bernard Hinault še vedno drugi z istim zaostankom (14 sekund) .AUSANNE — Tudi osemnajsta e-sl» nJ vrt>a lestvice prine- 1 an0nic noveRa- Etapa Morzine -samSanH Je sicer bila zelo kratka h-.,.,0 ^37,5 kilometra, ni pa bila knif Vz.Fetin- Tako niti tokrat niso privozili vsi skupaj na cilj, ‘*“,ltarai«.oiildolgbeene- u ?aSal je Holandec Knetemann, lipjf samo dva kilometra pred ci-kat»..-PU-st'i* za seb»j soubežnike, s ' kjir, rily11 je vozil že nad štirideset sta I?ejFov- Hinault in Zoetemelk čili t 1 t()krat skupaj privozila na C[),a gre seveda v korist Fran-zeln h i tl|di računa na petkovo spno- go etaPo na kronometer. Pre v D,Ca ba dejstvo, da je tudi včeraj m T.avnem napadal samo Hinault, km, en} k° vsi pričakujejo Zoetemel-tem«u?fenz'.vo- Kaže pa, da ni Zoe-()a e * zmožen takega podviga. Mor-r|evSarn<) brani svoje moči v predvi-tPr da bo v etapi na kronome-Da ■ reboval nogo energij. Treba brjlte v>beti, če se mu bo taka o-naulf 3 ^a^tika obrestovala. Hi-r, ! *e okuša zmago, na katero je ™ Kronometrski etapi Puy de Dole h ' 0 ma'° računal. Gotovo pa Pred t Se ne b° Zoetemelk kar tako m_., ■ potem ko se vrsto let uvršča Prve tri, ni pa še nikoli dose-Pariza v rumeni majici. Trstni red 18. etape (Morzine -‘_au«anne, 137,5 km) G- Knetemann (Niz.) 3.36’52” Hruyerre (Bel.) po 13” Wellens (Bel.) 14” ^gostinho (Port.) 15” Janssens (Bel.) 22” Menendez (šp.) 1’10” o •'fartens (Bel.) 1’37” q Van Impe (Bel.) 2’16” n faertens (Bel.) 219” Lasa (šp.) 2’20” SKUPNA LESTVICA 2 ^etemelk (Niz.) 2 mnault (Fr.) 7 ggostinho (Port.) 5' “ruyere (Bel.) ?eznec (Fr.) pričan, da se bosta z «novim nakupom*, Valencie, zahodnim Nemcem Bonhoffom kr j kmalu razumela tako kot prijatelja in tudi kot nogometaša na igrišču. BUDIMPEŠTA — Madžarska nogometna zveza je včeraj za eno le to izključila državna reprezentanta Nylasija in Torocsika, ki ju je sodnik pred koncem srečanja poslal v slačilnice med tekmo Argentina-Ma-džarska na letošnjem ornundialus. je tudi sprejela ostavko reprezentance Lajosa Ba- Zveza trenerja roti ja. BOKS Minter zmagal s k.o. BELLARIA — Anglež Alan Minter je sinoči v tem kraju s k.o. v 11. krogu premagal Italijana Angela Jacopuccija in je tako postal evropski boksarski prvak v srednji kategoriji. 7 ^eUens (Bel.) i g Laldos“(špT o’ Labberding (Niz.) 1(1 o*5 Nilsson (šve.) ' van Impe (Bel.) 91.08’57” 14” 4'17” 8'17” 8 25” 12'25” 13'28” 14’23” 16’46” 1656” »Trofeja Branži« ij,.] RKKCE — 90 kolesarjev se bo u-ja današnje kolesarske dirke r/Tmlejo Branži*. ^Italijanski zvezni trener Martini bo vid° lme* kudi danes priložnost, da bodo *tevAln« kolesarje «na delu*, ki jop” Prišli v poštev za sestavo itali-In reprezentance, ki bo nastopa- ške SP v ZRN. i .miruum. i Ali — Spinks NEW ORLEANS - Kaže, da bo postal ponovni dvoboj med sedanjim svetovnim prvakom Leonom Spink-som in Muhammad Alijem velik komercialni uspeh. > : : Spopad bo komaj čez dva, meseca (15. septembra), zanimanje pa je tako veliko, da so organizatorji s prodajo listkov že vnovčili dva milijona do'arjev. KOŠARKA Hurlinghamu prvo mesto Sinoči se je v Miljah zaključil mednarodni košarkarski turnir, na katerem je prvo mesto osvojil tržaški Hurlingham. V velikem finalu so namreč Tržačani premagali ameriško ekipo News Release z 92:79. Tretje mesto je osvojila poljska ekipa Start iz Lublina, ki je premagala Akademik iz Sofije s 76:69. Med drugimi bodo tekmovali tudi olimpijska zmagovalca Moses (ZDA) in Slusarski (Poljska) ter obetajoči Celjan Rok Kopitar Amaro Harris BOLOGNA — Včeraj so v kraju Castelmaggiore predstavili ekipo A-maro Harris (bivši Fernet Tonic), ki bo v naslednji sezoni igrala v A-l ligi. Trener bolonjskega moštva bo Lino Bruni, njegov pomočnik pa Fran-cesco Zucchini. Na včerajšnji predstavitvi je bil tudi ameriški košarkar Stan Klos (krilo, 2 m visok), ki naj bi baje letos ojačil bolonjsko peterko. CELJE — Danes bo v Celju na stadionu «Boris Kidrič* mednarod no atletsko tekmovanje za 23. Skokov memorial. Na tej prireditvi, ki je povezana z občinskim praznikom ob ustanovitvi 1. celjske čete ter I Ferdom Skokom, padlim komandantom Cankarjevega bataljona in predvojnim atletom ter prosvetnim delavcem, bodo sodelovale naslednje države: ZDA, Kitajska, Italija, Avstrija, Peru, Kenija, Tajska, ZRN, Poljska, Švedska, Španija, Francija’ Švica, Bolgarija, Turčija in, seveda Jugoslavija. Danes se torej obeta v Celju res zanimivo in kakovostni) tekmovanje, na katerem bo nastopilo nad 150 atletov. Glavna privlačnost bo seveda olimpijski zmagovalec iz Montreala na 400 m ovire. Američan Edwin Moses, čeprav tokrat ne bo imel lahke naloge proti rojakoma Kingu in Holowayu ter novemu jugoslovanskemu rekorderju, Celjanu Roku Kopitarju. Drugi zmagovalec na olimpijadi v Montrealu, Poljak Slusarski, ki je osvojil takrat prvo mesto v skoku s palico, bo tudi on prisoten v Celju, a v disciplini, kjer ne bo imel resnejših nasprotnikov. Nedvomno bo vrhunskega značaja tudi tek na 100 m, v katerem bo startalo kar šest sku- iv.viiiitS:. Udeleženci plavalnega tečaja, ki ga je priredilo ZSŠDI In ki se je pred časom zaključil v Lipici pin tekačev. Favoriti so vsekakor Anatola (Tajska), ki ima osebni rekord 10”, ter Američana Bradley in Williams. Poleg teh prvovrstnih odličnih a-tletov se bo udeležilo Skokovega memoriala tudi nekaj drugih dokaj znanih imen. Tako bosta v skoku v daljino tekmovala Američan Robinson in Francoz Rosseau. Žal, ne bo tokrat prisoten jugoslovanski in evropski rekorder Nenad Stekič, ker je letos usmeril vso svojo pripravo za evropsko prvenstvo. Tudi v skoku v višino bo na atletskem stadionu v Celju nekaj boljših atletov, med katerimi izstopajo Killing (ZDA, 229 cm), Raise (Italija, 224 cm) in Run (Švedska, 223 cm). V ženskih disciplinah bo nastopilo nekaj odličnih atletinj. V prvi vrsti moramo omeniti Karolino Kaiser (Avstrija), ki bo v teku na 100 m praktično brez konkurence. Poleg nje bo prisotnih v Celju tudi nekaj boljših italijanskih in kitajskih a-tletinj. MEDNARODNI MITING Poprečni izidi v Sieni SIENA — V tem toskanskem mestu se odvija tradicionalni «Turnir prijateljstva*, ki je tokrat že devetnajstih na sporedu. Turnirja se je udeležilo nekaj zelo kvalitetnih a-tletov, ki pa s svojimi rezultati niso zadovoljili. Američani se očitno niso preveč potrudili, saj sta običajno dobra skakalca v višino Woods in Kotinek skočila samo 2,10 m, sprinter Edwards pa skoraj ni tekel. Rezultati so bili tako poprečni, tako da je samo polemika med organizatorji in atletinjo Frederic razživela miting. Fredericova je bila pred časom diskvalificirana v znani aferi Stones, včeraj pa je hotela nastopiti. Organizatorji pa ji tega niso dovolili. Zmagovalci posameznih disciplin MOŠKI 400 m: Smith (ZDA) 46”66 Daljina: Heiland (NDR) 7,34 m 100 m: Glancelo (ZDA) 10”42 Krogla: Montelatici (It.) 19,69 m Višina: Di Giorgio (It.) 2,15 110 m ovire: Nehemiah (ZDA) 13”66 .Palica: Bell (ZDA) 5,20 m Disk: Szegletes (Madžarska) 61,30 m 56 ) m: Ortis (It.) 13’53”6 1.500 m: Scott (ZDA) 3’44”6 ŽENSKE 100 m: Miani (It.) 11”7 800 m: Gendron (Kanada) 2’07” Disk: Meniš (Romunija) 61,46 m 100 m ovire: Beier (NDR) 13”58 Daljina: Nini (It.) 5,89 m NA SREDNJEAMERIŠKIH IGRAH Juantorena in Leonard zopet odlična MEDELLIN (Kolumbija) — Kubanci so glavni junaki tudi na letošnjih srednjeameriških igrah, in to predvsem v atletiki. Včeraj sta se zopet odlikovala dva bisera kubanske atletike: Juantorena in Leonard. Juantorena je zanesljivo zmagal v teku na 800 m s časom 1'47”23, v teku na 200 m pa je slavil Leonard s časom 24”49. Tarantinl v Barceloni BUENOS AIRES — Desni branilec argentinske reprezentance ki je pred kratkim osvojla naslov svetovnega prvaka, Tarantni, je včeraj odpotoval v Španijo. V prihodnji sezomd bo namreč i-gral v vrstah Barcelone. Na nogometnem turnirju «4+4» je najmlajša ekipa bila Mačkolje, ki je poleg drugih daril prejela pokal Tržaške hranilnic) istem turnirju pokal za najstarejšo ekipo prejela Gostilna pri Eziu iz Doline Iz planinskega sveta Zelo dobro uspel društveni-družinski izlet na Dolenjsko Avtobus je odpeljal izletnike v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, 16. julija, preko bloka tRdeča hiša*. Vreme je bilo naklonjeno in to je pripomoglo k veselemu razpoloženju. Prvi postanek je bil v gradu na O-ločcu. To je edinstveni primer «gra-du na vodi» (sredi zelene Krke). Grad je prenovljen v gostišče z gotskimi in baročnimi značilnostmi. Pot je nadaljevala skozi Šentjernej, vas med Krko in Gorjanci, znano po konjereji in reji prašičev ter po lončar stvu-izdelava v rdeče glinaste posode in tako imenovanega tšentjer-nejskega petelina*. Od tu je avtobus odpeljal izletnike v Kostanjevico na Krki, to je naj- ................................................................................................................tlllnniu....milil................................luninimi................................................................ J^UANJE v SP V HAMBURGU eno zlato Sovjetsko zvezo <>S|fBURG — Sovjetska zveza je pr-Vela še eno zlato na svetovnem toiira!stvu v tem kraju. Zlato so ji fIot.,A Priborile odlične tekmovalke v .>ska DVOBOJ ZA SP V k/lna*u premagala Poljsko z 9:2. reprezentanca SZ je nam- Borbi 'ravila ZRN z’8:6. v t* 0s'ha, v .... odpr^J3' 7-a tretje mesto je Romunija *"ern tekmovanju je bila Italija MET Včeraj prost dan Dvoboj se bo nadaljeval danes ■ Karpov bo imel bele figure ■ Korčnoj razočaran nad prvo partijo glavni junak na sp ^'ropes od avgusta španski državljan ~ Glavni junak na le-^rto 'v v Argentini, Mario Al-ŠpanijKetopes, je včeraj prispel v hovin Pohodu je Kempes španskim sVt)iA rjern dejal, da bo podaljšal * J*°8odbo wstiri leta še s klubom Valencia in da upa, da bo od žavlja^a naPrej l ončno španski dr etnPes je tudi izjavil, da je pre- Danes bo na sporedu druga partija šahovskega dvoboja za naslov absolutnega svetovnega prvaka med Karpovim in Korčnojem. Kot je znano, sta tekmeca svojo prvo partijo, v kateri je imel bele figure Korčnoj, neborbeno remizirala po samih 18 potezah prav takret, ko bi se moral boj za šahovnico komaj začeti. Šahista sta igrala Tartakoverjevo varianto daminega gambita, s katerim je Karpov očitno presenetil svojega nasprotnika, saj ni skušal Korčnoj v otvoritvi izsiliti niti najmanjše prednosti. Remi je predlagal Karpov, ki ga je izzivalec takoj sprejel. Za prvo partijo je bilo zanimivo to, da sta se pred njo proti vsakim predvidevanjem šahista rokovala in še to, da ne Korčnoj, pa niti Karpov ne igrata z zastavo na igralni mizi. Korčnoj je želel igrati s švicarsko zastavo, vendar pa ne švicarska vlada ip niti ne sovjetska delegacija nista tej želji ugodili, vseeno pa je bila tudi Karpovova sovjetska zastava potisnjena v stran. Po zaključeni prvi partiji je bil Korčnoj zelo razočaran, saj je imri bele figure t • je celo izjavil, da če gre tako naprej, se bo dvobej nadaljeval do božiča. Včeraj je bil za šahista prost dan. Korčnoj se je sprehajal po gozdovih, ki obkrožajo znano filipinsko letoviščarsko mesto Bagujo, Karpov pa je ostal v vili, kjer prebiva za čas tega dvoboja. Danima Karpov bele figure. KOŠARKA Turnir v Cisterninu BRINDISI — V Cisterninu nedaleč od Brindisija je na sporedu e-den izmed tolikih poletnih turnirjev. Turnirja se udeležujejo štiri zelo kvalitetne ekipe: sovjetska reprezentanca, ki se že nekaj časa pripravlja v Italiji za bližnje svetovno prvenstvo, ekipa Althea Ali Starš, ki uvršča nekaj dobrih Američanov, ameriška Syracuse University in rimski prvoligaš Perugina Jeans. IZIDA 1. KOLA SZ - Syracuse University 86:71 (35:33) Althea AH Starš - Perugina 123:83 (58:37) NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Izžrebali pare v raznih skupinah V prvem kolu bo dokaj zanimivo srečanje med Ascolijem in Romo REVI — Včeraj so na sedežu CONI izžrebali pare izločilne skupine italijanskega pokala. Ob tej priložnosti so biU prisotni glavni tajnik italijanske nogometne zveze Borgogno. tajnik združenja profesionalnih društev Raule, naj-možnejši kandidat za predsedniško mesto tega združenja Righetti ter odbornik nogometnega kluba La zlo Voia. Elektronski rač n 'nik js ‘ku_ pine določil v 10 sekundan, čeprav je pri tem upošteval vse zahteve ekip. med katerimi je bila najvažnejša tista Avellina, ki je prosil, da bi odigral začetne tekme na stadionu San Paolo v Neaplju, ker niso na stadionu v Avellinu še končali popravila. IZLOČILNE SKUPINE 1. skupina: Juventus, Fiorentina, Monza, Taranto in Nocerina 2. skupina: LR Vicenza, Bologna, Lazio, Bari in Pistoiese 3. skupina: Torino, Verona, Cese-na, Palermo in Brescia 4. skupina: Milan, Catanzaro, Spal, Foggia in Lecce 5. skupina: Perugia, Avellino, Pescara, Udinese in Sambenedettese TENIS POKAL GALEA 6. skupina: Napoli, Atalanta, Ge-noa, Sampdoria in Rimini 7. skupina: Ascoli, Roma, Terna-na, Varese in Cagliari. Inter, ki je zmagal v lanski sezoni, se je neposredno uvrstil v finalni del. «Nogometna borza« Včeraj se je tudi ponovno pričela polfinalna srečanja za v Milanu nogometna borza. Nad j Galea. 300 predstavnikov italijanskih no-j Češkoslovaška je že premagala gometnih društev se ie zjutraj zbra- ZRN s 3:0. Jugoslavija pa proti Argentini izgublja ..... Argentina - Jugoslavija 2:0 PRAGA — V tem kraju so na spo- pokal lo v prostorih Totocalcia, da bi nadaljevalo pogajanja. Bologna je najela od Verone branilca Bachlenchnerja. Verona je v zameno dobila napadalca Massimel-lija in 300 milijonov. Bologna je včeraj zaključila tudi drugo pogodbo, in sicer z Brescio, ki je odkupila napadalca Gropa za približno 200 milijonov lir. Naj povemo, da je Dopoldne tehnični vodja Milana Vitali izjavil, da je njegova ekipa že zaključila vsako pogajanje. Potemtakem lc-ta se ne bo več zanimala za Savoldi.ja ali Chiodija, ker, kot kaže, bo prihodnjo sezono igral v sredini napada mladi Sartori. z 2:0. V drugi polfinalni skupini istega pbkala, ki je na sporedu v angleškem mestecu Bournsmouth dh Avstralija zmaguje nad Urugvajem s 3:0. V drugem srečanju pa Velika Britanija vedi nad Sovjetsko zvezo z 2:1. Barazzuttl uspešen STOCKHOLM - Italijan Corrado Barazzutti je uspešno startal na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju. Barazzutti je v prvem kolu premagal Šveda Palmo s 6:1, 6:2. Glavni favorit na tem turnirju, Šved Bjorn Borg pa je odpravil A-meričana Giammalvo s 6:1, 6:0. starejše dolenjsko mesto v Sloveniji. V Kostanjevici je bil daljši postanek z ogledom tamkajšnjih zanimivosti. Grad na desnem bregu Krke je eden najpomembnejših arhitektonskih spomenikov Slovenije, znamenita je gotska cerkev in obširni arkadni hodniki. Nekdaj je bil cistercijanski samostan, ki pa je že od leta 1785 zapuščen. Ustanovil ga je leta 1234 Bernard Spanheimski. Skoraj 200 let zapuščen, v septembru 1042 je pogorel. Od leta 1957 je v obnovi zveznega inštituta za zaščito kulturnih spomenikov. Znamenit je mednarodni kiparski simpozij «Forma viva*. Izletniki so si ogledali umetnostne galerije: Božidara Jakca, del Jožefa Gorjupa, Toneta Kralja in Pleterske slikovne zbirke tujih starih umetnikov (Belgijci, Fla-minci, Francozi in drugi). Okrog gradu je sedaj galerija *Forme vi-ve*. ki šteje že nad sto monumentalnih kipov, ki jih je ustvarilo 72 umetnikov z vsega sveta med temi opazimo: Japonce, Jugoslovane, Italijana’ (Dezza Akta 1966), Špance, če-hoslovake, američane in druge. Obiskali so tudi tamkajšnjo ljudsko šolo in si ogledali prostore, v katerih je od leta 1956 stalna zbirka domačih in tujih likovnih ustvarjalcev. Izletniki so z zanimanjem občudovali umetnine, saj nekateri so bili prvič v Kostanjevici na Krki: Tu je bilo tudi skupno kosilo z dobro postrežbo v domačem gostišču na dolenjski način «Pri žolnerju*. V popoldanskih urah je avtobus odpeljal izletnike še na ogled Novega mesta, ki je metropola Dolenjske. Mesto je bilo ustanovljeno v 14. stol., je obrambnega značaja z delom obzidja. V kapiteljski stolni cerkvi je znamenita Tintorettova oltarna slika sv. Miklavše (1518-1594) sedaj. prekrita zaradi poprat>il v cerkvi. Na glavnem trgu sta spomenika novomeškima kulturnima delavcema pisatelju Janezu Trdini in pesniku Dragotinu Ketteju ter spominski steber dveh partizanov, ki so ju Nemci na Silvestrovo leta 1943 tu obesili. Na povratku še postanek na Črnem vrhu, kjer je izletnike počastil instrumentalni ansambel «4 Asi*. Izlet je dobro uspel, in bo ostal udeležencem v lepem spominu. Na splošno željo članov in prijateljev bo prihodnji družinski izlet v republiko San Marino. J. S. * • » Mirne duše lahko trdimo, da palet na planinska sezona še sploh ni nastopila, saj so vse višje gore, ki so tradicionalni cilji vseh planincev, še v snegu. To velja za gore v Julijskih Alpah, pa tudi v Kamniških, Karnijskih, da o Dolomitih niti ne govorimo. Vendar pa se zamejski planinci sedaj vpisujejo v SPDT, da bi seveda imeli popuste na prenočnini v kočah in še druge olajšave, ki jih nudi članstvo v keterokoli planinsko društvo, ali pa plačujejo članarino za letošnje leto, saj se prav sedaj odpravljajo v gore. Kdor bi se rad vpisal v SPDT ali pa plačal letošnjo članarino, lahko to stori v Tržaški knjigarni vsak dan, na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12. ter na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstropje) ob ponedeljkih od 20. do 21. ure, ko je odborova seja. Vendar pa pozivamo tiste, ki se nameravajo vpisati v SPDT, naj to storijo čimprej, saj o sprejetju v društvo odločajo vsi odborniki le na sejah vodstva vsak ponedeljek. • • • To nedeljo se je skupina starejših planincev in planink, kot že vsako nedeljo, podala na izlet, tokrat na Grmcdo na tržaškem Krasu. Vreme in razpoloženje sta bili na višku, škoda le, da se na te izlete podaja le ena in ista skupina planincev. Kogar od starejših planincev bi ti izleti zanimali vabimo naj se poveže z odbornico SPDT Marijo Trampuž a-li pa še z ostalimi, ki se redno udeležujejo teh izletov. Vse informacije pri odbornikih SPDT. * * • To nedeljo bodo trije mladi člani SPDT (Vincenzo Bertini, Igor Tul in Paoli) odšli na enotedenski mladinski planinski tabor v Kamniško Bistrico, kjer bodo teoretično in praktično vadili hojo v gorah z vsem, kar je zraven, ter si nabirali izkušnje za težje vzpone v hribe. * * • Poleg enotedenskega štafetnega planinskega pohoda od Glinščice do Ribčevega laza ob Bohinjskem jezeru, prireja SPDT ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav še fotografski natečaj, o katerem smo že pisali. Natečaja se lahko udeležijo vsi zamejski Slovenci bre starostne omejitve za naslednje kategorije; diapozitivi 24x36 mm, črno-bele slike 18x24 cm ter barvne slike 13x18 cm. Avtor absolutno najboljšega izdelka bo za nagrado prejel fotografski aparat. Vse podrobnosti bomo ie objavili. D. J. El"il Frelih 14. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J zac.y Trivandrumu, eni izmed zibelk praindijskih civili-in središč umetnosti in arhitekture, kar vse je vPoRo izraženo v njenih templjih in palačah, je na dan 6 d mn°g° tega, kakšno je bilo tu življenje pred , nl° moderno Indijo. IjičnPredvsem ie to orientalski blišč arhitektonsko prav-Vg.rm Palače Kandiyar, rezidence maharadže Marthande Ho ■ 6’ ^ Je svoječasno osnoval državo Travancore - Kočin. tna )e Maharadža leta 1750 prenesel svoj sedež iz Pad-stoj . hapurama v Trivandrum, je mesto postalo preit^. lc^ države Travancore. V svojevrstnem drznem slogu So ^Ličnih pročelj je zgrajen Napier muzej v katerem br0)^a vPogted bogate zbirke starinskih predmetov iz ia , a’ redkih glasbenih instrumentov, kipov božanstev ske e.Seni*1 in slonokoščenih ročnih izdelkov lokalne Ijud- *v. Pr, Ulnetnosti. evrfreden 1e sodoben observatorij, kajti Indijci so strastni jjr 0slovci ne le med znanstveniki, ampak tudi med Stro,rostimi ljudmi, ki vraževerno verjamejo ljudskjm a- »z , 0g0ln. ki jim na ulicah napovedujejo prihodnost zvezd_ - bližini obale privablja akvarij s skoraj vsemi vr- stami rib iz morij, ki obdajajo Indijo. Zaradi bogastva redkih primerkov je akvarij znano zbirališče pomorskih biologov in ekspertov rib. Akvarij je zelo priljubljen pri prebivalcih, ki ga množično obiskujejo s prav takšnim zanimanjem kot bogati zoološki vrt. Med kulturne institucije, ki zbujajo največ pozornosti domačinov in tujcev, sodi biblioteka orientalskih ma-nuskriptov z dragocenimi primerki stare pisave na palmovih listih in atraktivna umetniška galerija Chitralayam, ki prikazuje poleg del slikarjev iz raznih obdobij Kerale, še podobe umetnikov iz vseh krajev Indije in reprezentančno zbirko orientalskega slikarstva Vzhodne in Južne Azije. Vstran od mestnega trušča je sredi cvetočega parka s tropskimi plezalkami ovita enonadstropna stavba galerije, ki je vse dotlej, dokler se ji ne približaš, nekako skrita očem. Dohod do vstopa v umetniški hram skozi bujno zelenje in cvetje pomiri človeka do tiste zbranosti, ki je po silovitosti vtisov mesta in vročine, tolikanj potrebna za ogled mikavnih umetniških stvaritev. Po stenah številnih soban v pritličju in v prvem nadstropju vise podobe reprezentantom rajputske, mongolske in tanjorske šole. V malce zamračenih prostorih občudujem tehnično obdelavo slik in zaradi zastrte dnevne svetlobe, temnejše nianse sicer živahnih barv. Portreti maharadž in drugih vladarjev so realistično verno podani v barvah in stilu, kot jih lahko srečujemo po evropskih muzejih in gradovih. Evropski vpliv upodabljajoče umetnosti v času kolonializma, zlasti nizozemske in angleške šole, je preveč vsiljiv za ta svet in okolje, ki je v svoji duhovni globini bolj čist in priroden. Zato so portreti, kakršne so zahtevali kolonialni oblastniki od indijskih slikarjev, bolj kičasti primerki, po Vrvež na ulici Trivamlruma vzgledu podobic ljudskih božanstev, kot pa umetniške stvaritve. Bolj prepričljive so upodobitve indijskih pokrajin in ljudi v svobodnem zanosu umetniškega oblikovanja, z domačo kulturo in običaji prežetih indijskih slikarjev. Med njimi sem z velikim spoštovanjem občudoval zlasti tri originalne akvarele manjših formatov enega največjih duhov moderne Indije, pisatelja, pesnika, dramatika, skladatelja in slikarja Rabindranatha Tagoreja. Nekakšna mistična poetičnost veje s podob umirjenih barv s prefinjenimi odtenki indijske krajine in njihovih ljudi, kot bi jih slikar božal s svojim čopičem. Obožujem veličino Tagorejevega duha, ki mi je vsakokrat bližji in me bogato obdari kadar koli obiščem njegovo domovino. Tokrat sem se bil prvič srečal z njegovimi slikarskimi deli, žal le s tremi od njegovih več kot tri tisoč podob risb ln akvarelov. Nadaljnja soba je posvečena kopijam čudovitih podzemeljskih fresk iz Ajante in Sigiryja. Vrste se prostori, človek strmi, da je v tej, po zunanjem videzu sorazmerno majhni stavbi toliko sob in soban, ki so vsaka zase pravcati zakladi originalnih primerkov klasičnih in modernih umetniških del Kitajske, Japonske, Tibeta in Balija. Neizmerno bogastvo slikarske umetnosti je na voljo tujcem in domačinom, ki v presenetljivo velikem številu obiskujejo hram lepe umetnosti. V duhu sodobne moderne arhitekture, se v prikupnem mestu ponosno dvigajo študiiske institucije, centralna univerza Kerale, tehnična šola. trgovska šola. nešteto dijaških domov in rekreacijskih središč za šport in razvedrilo, med katere sodi moderni športni stadion in plavalni bazen.’ Skrbno negovani parki bujnega tropskega zelenja in raznobarvnega cvetja, širne travnate poljane s pristriženo angleško travo, pričajo o visoki civilizacijski kulturi in zavidljivem standardu prebivalcev glavnega mesta Kerale. Iz Trivandruma v Ouilon Skozi sončno jutro, z vsemi značilnostmi tropskega podnebja, drvi naš avtobus proti severu, po cesti, ki nas je pred dnevi vodila na skrajni jug Indijskega polotoka. Podoba, ki smo je bili že nekajkrat vajeni na našem potovanju, nas ni več priklepala s tisto radovednostjo kot pri prvem dotiku s to prostrano pokrajino, Vse nam je bilo nekako znano. Zadovoljili smo se s tem v pričakovanju novih doživetij. c Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnapre) plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija :*■ Izruvani borovci ranili 23 turistov v kampu Stella maris v Umagu LJUBLJANA — Od pred sinočnjim pa do včeraj zjutraj je najbolj vzhodno in zahodno slovensko pokrajino zajelo neurje, ki je povzročilo ogromno škodo kmetovalcem v Goriških Brdih in Pomurju, opustošilo kampe na obali, obenem pa prizaneslo osrednjim predelom Slovenije, kjer je sicer močno deževalo, ponekod tud: s točo, vendar-brez hujših posledic, če odštejemo udar strele, ki je pretrgala koaksialni kabel pri Trebnjem. V kampu Stella maris je zračni vrtinec ob 6.20 v hipu zlomil in izruval več deset let stare borovce. Veje in debla sp ranila 25 jugoslovanskih in tujih turistov (med njimi ni italijanskih), od katerih so jih 14 pridržali na zdravljenju v izolski bolnišnici. Vihar je odnesel več streh v Slovenskem primorju, 'odnašal šotore ter zrušil mali radiooddajni stolp na Belem križu. V pristaniščih se je potopilo nekaj manjših čolnov in jadrnic, vendar tod škode praktično ni. V otroškem taboru pri Savudriji je neurje dobesedno izbrisalo otroški tabor, kjer je letovalo 800 jugoslovanskih in sto slovaških otrok. Razen prask otroci niso dobili resnejših poškodb. Ponje pa so že dopoldne prišli avtobusi, saj je treba šotore temeljito popraviti in tabor postaviti na novo. V Goriških Brdih, posebno v okolici Nebla. Hruševlja, Hlevnika, Slavč in Golega brda je toča potolkla do 90 odstotkov grozdja, breskev in hrušk. Pustošila je tudi v Anhovem, Tolminu, Šempasu in drugod na Vipavskem. Ponekod je potolkla domala vse, razen trave, vendar podrobnih poročil še ni. Enako hudo je v Pomurju, kjer so še včeraj popoldne valovala pšenična polja. Okrog 19. ure so močan naliv, vihar in tudi kot oreh debela toča kmetom pred nosom pospravili letino. Opustošen je širok pas ob avstrijski in madžarski meji. Toča ni uničila le žitaric, temveč tudi o-stale poljščine, saj je do golega oklestila celo drevje, vihar pa od našal strehe. V Murski Soboti je o-majal in oklestil celo stoletne hraste, ki gotovo niso prestali prvega neurja, ter odnesel streho girnna-ziie VIKTOR VEST * * * Dve smrtni žrtvi in na milijone šilingov škode: to je obračun neurja, ki je zajelo tudi avstrijsko Koroško in Štajersko. Žrtvi sta 22-letni Študent in 40-letna kmetica, ki ju je zadela strela. Iz različnih krajev južne Avstrije pa poročajo o požarih, cestnih usadih in poplavah. Ogromna škoda zaradi neviht od Bočna do furlanske ravnine VIDEM — Le mesec dni po strahovitem neurju, ki je prizadelo gričevnato območje severne Furlanije, je včeraj zjutraj ponovno divjala v naši deželi vremenska ujma, ki je najbolj prizadela območje med Palmanovo in Červinjanom. Nad Palmanovo se je ob 6.10 utrgal oblak, le pol ure kasneje pa je zračni vrtinec odkrival strehe številnih malih industrijskih hal, zasebnih poslopij, ruval drevje in hudo prizadel poljske kulture. Štirideset delavcev industrijskega obrata, ki je proizvajal kmetijske stroje, je v dopolnilni blagajni. Vrtinec je odkril hale, dež pa hudo poškodoval stroje. Nad sedemdeset milijonov lir škode je povzročil na stavbi občinske telovadnice, ki jo obnavljajo. Vejevje, hlodi in narasle vode so za nekaj ur prekinile zvezo v Ialmiac-com in cestni promet med Palmanovo in Vidmom. V Fornalisu pri Čedadu je strela zažgala kmečko poslopje. V glavnem pa je na Čedajskem razsajala toča, ki je povzročila ogromno škodo v vinogradih, Toča je bila tudi skupni imenovalec neurja v Beneški Sloveniji, kjer je škoda na poljedelskih kulturah precejšnja. Neurje pa je razsajalo tudi v drugih krajih Italije. Tako poročajo iz Bočna, da so morali na nekaterih območju Južne Tirolske uporabiti snežne pluge, da so odstranili debelo plast toče s cest, Samo po sebi u-mevno je bila v takem položaju škoda v sadovnjakih ogromna, toča je bila tako debela, da je poškodovala celo karoserije avtomobilov. Do pet centimetrov debela toča je prizadela območje vasi Vallonga in Ta-bion v Dolini Fassa na Tridentinskem, kjer je močan veter odkrival tudi strehe. O nevšečnostih poročajo tudi iz južne Italije, kjer pa piha močan, suh in vroč južni veter. V Apuliji je včeraj temperatura presegla 40 stopinj C, ker je povzročilo številne požare. Prav tako je prišlo do požarov v rimskih parkih. Na Siciliji pa je suho in vetrovno vreme povzročilo predvsem zastoje v pomorskem prometu. Meteorologi napovedujejo, da se bo val slabega vremena pomaknil na južna območja, pri nas pa se bo začasno izboljšalo in bo nekoliko hladneje, (voc) nih oddaj. 68-letni Marcello Mar-chesi je včeraj zjutraj utonil v zalivu pri Oristanu, nedaleč od plaže San Giovanni di Siniš. Bržkone je humorista obšla med plavanjem slabost in je utonil. Preiskovalci pa ne izključujejo možnosti, da se je Marchesi potolkel na čereh, saj ima na glavi nekaj ran. V Comu roparji ubili zlatarja lek za oživljanje bolnišnice v Comu izdihnil zaradi ran, ki jih je zadobil med ropom v svoji zlatarni. Ob pol dvanajstih je Rovetti zapustil svojo trgovino, kjer je ostala žena. Tedaj sta gosposko oblečena roparja vdrla v zlatarno, privezala zlatarjevo ženo in strpala v vrečo vse dragocenosti. Medtem pa se je Rovetti vrnil. Preiskovalci domnevajo, da je skušal preprečiti rop, toda eden od kriminalcev ga je prehitel in ga hudo ranil. Bandita sta zbežala z minijem veronske registracije, na tleh pa pustila plen. Kasneje sta zapustila prvi avto in zbežala z dvema avtomobiloma, ki sta ju nedaleč čakala. MILAN — Na milanskem trgovskem tehničnem zavodu Pietro Verri je prišlo do podkupovanja zrelostne komisije. Med drugim naj bi na tej šoli cveteli klkntelizem, goljufija ter izkoriščanje črne delovne sile. Tako obtožuje sluga Gioacchino De Simone, ki je v službi na šoli že štiri leta in ki je bil na zadnjih volitvah Izvoljen v zavodski svet. De Simone je dolgo pismo, v katerem je navedel vse podrobnosti o dogodku, izročil namestniku državnega pravdnika, ki je takoj uvede) preiskavo. Po obtožnici sluge naj bi s «prodajo» zrelostnega izpita začeli že pred tremi leti. študenti iz nekaterih zasebnih šol naj bi o-pravljati izpit pred komisijami, ki naj bi za mastne denarce zaprle e-no ali kar obe očesi. Neki študent naj bi ob letošnji maturi potrdil De Simoneju, da je za uspešno opravljen izpit moral plačati tri milijone lir. Profesorji so seveda zavrnili vse obtožbe. Včeraj zjutraj je več staršev in dijakov izrazilo zaskrbljenost, da bi ob preiskavi razveljavili zrelostni izpit, ki so ga že o-pravili. Zato so izdali resolucijo v kateri poudarjajo «pravilni potek mature* ter izražajo solidarnost z obtoženimi profesorji. V drugem sporočilu pa potrjujejo «nedolžnost» dijakov, ki da nimajo kaj opraviti z «kupoprodajo» diplom. Baskrbljujoč dogodek zopet opozarja na globoko krizo italijanskega šolstva in dokazuje, da le-to ni kos svoji nalogi, (ic) Na sliki (telefoto ANSA): maturanti s starši v milanskem zavodu komentirajo časopisne vesti o podkupovanju zrelostne komisije. TRŽAŠKI DNEVNIK Sodelovanje (Nadaljevanje z 2. strani) COMO — Tridesetletni zlatar Luigi Rovetti, oče dveh otrok, je nekaj minut po sprejemu na odde- ............................................m...............................................................m,...mu.............".............".»""..."..."."m."".. NA PROCESU ZARADI AFERE LOCKHEED V ZNAK PROTESTA PROTI OBSODBAM DISIDENTOV Ameriški predsednik prepovedal izvoz modernega computerja v Sovjetsko zvezo CGIL-CISL-UIL začasno prekinila stike s sovjetskimi sindikati - Agencija Tass obtožuje nekatere napredne sile, da so nasedle reakcionarni propagandi Lefebvre vneto branil bivšega ministra Guia Neki general pa je obtožil Guia, da je namerno blokiral načrte za izdelavo italijanskega letala, da bi favoriziral družbo Lockheed dvanajstih svetovalskih skupin v predsedstvu zastopane sarno tri, kar ne more biti jamstvo za pluralizem, pa tudi ne ustreza načelom o čim širši enotnosti demokratičnih strank, za katero se zavzema Slovenska skupnost. Deželni izvršni odbor PSI je pozitivno ocenil izvolitev Arnalda Pit* tonija za predsednika deželnega sveta, široko soglasje vseh demokratičnih sil, ki se je ustvarilo o-krog Pittonijeve kandidature dokazuje, poudarja PSI, da obstaja možnost za stabilno politično sodelovanje. Socialisti pa še poudarjajo, da ni bila izvolitev predsednika deželnega sveta sad političnih dogovr rov, kot ne bo pogojevala sestave deželnega odbora. V tem prehod; nem obdobju je to le samostojni dogodek, kar dokazuje, da obstajajo možnosti za čim širše dogovore in zbliževanja med demokratičnimi strankami. Izvršni odbor PSI je še izrazil željo, da bi prišlo do takih širokih soglasij tudi na pogajanjih za sestavo deželnega odbora in da bi prišlo do izvolitve takega odbora, ki bi predstavljal resnično deželno enotnost. Včeraj pa se je delegacija PSI mudila v Rimu, kjer se je sestala vsedržavnim vodstvom stranke, da bi izoblikovala dokončna stališča, ki jih bo zavzela na pogajanjih za sestavo deželnega odbora. DREVI V MAČKOIJAH Občni zbor sekcije SSk za dolinsko občino Drevi ob 20.30 bo v srenjski hiši v Mačkoljah občni zbor sekcije Sle venske skupnosti za dolinsko občino. Na dnevnem redu je med drugi1* tudi izvolitev novega vodstva sekcije. WASHINGTON ~ Vse kaže. da odločil takoj po povratku iz Bonna, Marcello Marchesi utonil CAGLIARI — Znani humorist, avtor radijskih in televizijskih zabav- spor o tolmačenju helsinške listine' in Človekovih pravic med ZDA in Svojetsko zvezo presega meje besedne polemike in prerašča v fazo gospodarske reorešalije. V znak protesta proti obsodbi io oporečnikov Ginzburga in Šča ronskega, ki sta ju sodišči v Moskvi i:i v Kalugi obsodili na strogi zaporni kazni, ter ameriških časnikarjev Whitney-ja in Piperja, je Jimmy Carter začasno prepovedal družbi «Sperry Uhivac* prodati sovjetski agenciji Tass sodoben elektronski računalnik Vest iz časnikarskih krogov je pozneje potrdil funkcionar ameriškega ministrstva za trgovino, ki je nadalje pripomnil, da bodo ameriška podjetja lahko prodala SZ tehnologijo in opremo za iskanje nafte le s privoljenjem vlade. To v bistvu pomeni, da bo Carter skušal z embargom na najsodobnejšo tehnologijo prisiliti moskovske voditelje k bolj popustljivemu stališču do disidentov. Včerajšnji povračilni ukrep, za katerega se je ameriški predsednik kjer se je udeležil »vrha bogatih* je že drugi protestni korak uprave ZDA zaradi obsodbe Ginzburga in ščarar.skega. Pred tem so namreč v Washingtonu že odpovedali obisk dveh uradnih delegacij v Moskvi. Končno kaže, da bo državno tajništvo zahtevalo sestanek z dopisniki sovjetske agencije TASS, da preuči status dopisništva omenjene agencije v San Franciscu. Trgovski potniki proti Carterju NAZNANJAL JE POLETE V SARDINSKEM NAREČJU: OBSOJEN ALGHERO — Človek bi skorajda ne verjel, kako lahko v Italiji pride navzkriž z zakonom: če prijateljsko potrepljaš lastno dekle po zadnji plati, te lahko mož postave z bolestno bujno domišljijo vklene v lisice; če sovaščanom pomagaš tako, da naznanjaš polete tudi v sardinskem narečju (poleg seveda v italijanščini in angleščini) pa si lahko ob službo. In gorje ti, če si upaš vložiti priziv na sodišče, saj tvegaš še obsodbo na plačilo sodnih stroškov. Raffaele Cardia, funkcionar družbe Ati na letališču v Al-gheru, je bil prepričan, da ne škoduje nikomur, če napoveduje polete tudi v sardinskem narečju in katalanščini. Ker je vztrajal pri tej pobudi navzlic večkratnim opominom ravnateljstva Ati, ga je podjetje kaznovalo. Na prav tako gluha ušesa je Cardia naletel tudi pri pretorju dr. Carti, ko je vložil priziv proti sankcijam. Pretor ni le potrdil kazni, pač pa je obsodil funkcionarja na plačilo sodnih stroškov. «Razsodba — je pozneje poudaril Cardia — duši zahteve in pričakovanju naših delavcev in naših ljudi, saj je dokaz, da naš jezik nima državljanske pravice na naši zemlji. Predvsem pa sem zagrenjen, ker me je sardinski sodnik obsodil samo zato, ker sem uporabljal njegov materin jezik.* (vt) na račun sovjetskih voditeljev in sodnikov, marsikatera sila pa se je odločila celo za stvarnejše korake. Tako je na primer italijanska sindikalna federacija CGIL - CISL -UIL s pismom Lame, Macaria in Benvenuta začasno prekinila sodelovanje s sindikalno zvezo SZ ter odpovedala vsa srečanja, predvidena za letošnje leto. Negativnih odmevov na obsodbe je bilo toliko, da jih tudi sovjetska časopisna agencija Tass ni mogla več prezreti in zamolčati,.,V daljšem komentarju je agencija «z obžalovanjem vzela na znanje», da je »protisovjetska propaganda preslepila tudi nekatere demokratične organizacije*. Tass ni točneje opredelila sil, na katere cika, dasi je očitno, da gre predvsem za nekatere zahodnoevropske komunistične partije. «Žalpoudarja nadalje agencija — med naprednimi silami so tudi ljudje, ki so v ostrem razrednem boju pozabili na lastno razredno pripadnost in so nasedli naklepom organizatorjev protisovjetske kampanje, namesto, da bi se odločno zoperstavili protikomunističnemu rovarjenju.* (vt) ROKE BO PREKRIŽALO 200000 DELAVCEV Jutri vsedržavna stavka uslužbencev poldržavnih industrijskih podjetij Sindikati obsojajo vladno politiko na kemijskem področju RIM — Potem ko je v prejšnjih dneh jasno prišla na dan odgovornost bivšega obrambnega ministra Tanassija v aferi Lockheed, je bil na včerajšnjem zasedanju razširjenega ustavnega sodišča v ospredju njegov predhodnik v obrambnem ministrstvu, demokristjan Luigi Gui. Ovidio Lefebvre, ki je prej brez obotavljanj obtožil Tanassija, je tokrat vneto branil Guia. Bivšega ministra obtožuje predvsem stavek, ki ga je Lockheedov funkcionar Cowden zapisal na rob pisma, ki ga je decembra 1970 prejel od samega Lefebvra. Cowden je zapisal, da je' '78 tisoč dolarjev preko družbe Ikaria šlo sodelavcem «prejšnjega ministra*, se pravi Guia. Lefebvre je včeraj presenetil vse z novo verzijo: Cowden, je trdil, da se je enostavno zmotil, ker je napačno tolmačil nekatere Ovidio-ve besede. Po tej verziji je 78 tisoč dolarjev ostalo pri družbi Ikaria, katere pooblaščeni upravitelj je bil Luigi Olivi (slednji bi moral danes sedeti na zatožni klopi, je pa prc; vidno ostal v Švici). Ker je Olivi nizke postave, ga je Lefebvre v nekem pogovoru s Cowdenom označil kot «little guy» kar pa po naše pomeni «možiček*. Odtod zmota T rgovski potniki iz Vseh držav ZDA hi ukinili nekatere davčne olajšave v ,o včeraj demonstrirali pred prid te kategorije delavcev Kapitolom proti Carterjevim predlogom, da (Telefoto ANSA-UPI) Ameriški parlamentarci so ocenili Carterjeve povračilne ukrepe dokaj pozitivno, saj kot .je poudaril načelnik demokratske skupine v senatu Robert Byrd, je «predsednik s konkretno pobudo podprl ameriške kritike Sovjetski zvezi*. Kot smo poročali je obsodba oporečnikov Ginzburga in Ščaranskega izzvala val ogorčenja vseh demokratičnih sil, ki niso štedile s kritikami „„„„.............................. V ZAPUŠČENI HIŠI V BLIŽINI BARDONECCHIE P0H0TNEŽ UMORIL II LETNO DEKLICO TURIN — Včeraj so v zapuščeni hiši v bližini gorskega letoviščarske-ga kraja Bardonecchia odkrili trup to 11-letne deklice Cr. to Adini, ki je skupaj z mamo in 7-letno sestri-so tam preživljal* počitnice. Truplo nesrečne deklice je imelo kar 17 u-bodov z nožem, Deklica, ki je doma iz Toskane, je te v torek popoldne skupno z nekaterimi vrstniki odšla v bližnji gozdič, ni pa se vrnila v hotel ob o- bičajni uri, nakar je mati mislila, da se je tam izgubila, oziroma, da ni našla poti nazaj. Obvestila je takoj karabinjerje, ki so v noči med torkom in sredo organizirali širšo akcijo, da bi izsledili itoklico, njim so se v zgodnjih jutranjih urah pridružili še nekateri prostovoljci. Prav eden izmed prostovoljcev je včeraj zjutraj odkril truplo 11-letne Carle in nemudom-' obvestil policijo in karabinjerje, ki so takoj Ur vedli preiskavo, da bi izsledili morilca. Naloga preiskovalcev pa je bila zelo težka, saj niso mogli dognati vzrokov morilskega dejanja. V popoldanskih urah pa se je na karabinjerski postaji v Bardonecchii predstavila bolničarka, ki je zaposlena v tamkajšnji zdravniški ambulanti, in povedala preiskovalcem, da se je zjutraj javil v ambulanti mladenič in zahteval zdravila za ranjene roke. Ženski se je mladenič zdel sumljiv, zato je stvar povedala karabinjerjem, ki so ga kmalu nato izsledili. Gre za 17-letnega Fran-cesca Trovoja, ki je začasno zaposlen kot natakar v Bardonecchii in k' je po krajšem zasliševanju priznal krut umor. Fant je povedal preiskovalcem, da ga je deklica odkrila pri samozadovoljevanjj, kar ga je tako razburilo, •1-' je nesrečnico najprej zadušil, nato pa še večkrat zabodel z nožem, (st.) RIM — Na pobudo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL bo jutri, v petek, 21. julija, vsedržavna stavka uslužbencev industrijskih podjetij, ki so deloma zaradi splošne gospodarske krize, deloma pa zaradi popolnega pomanjkanja vladnih u-krepov za njihovo finančno ozdravitev, zašla v hudo krizo in spravila v resno nevarnost na tisoče delovnih mest. Gre za kakih 200.000 delavcev kemijskih obratov (Montedison, Snia, Anic in Sir), tekstilnih tovarn, gradbenih podjetij in obratov, ki proizvajajo oziroma nameščajo industrijsko opremo pa še številnih proizvajalnih enot iz drugih panog — v tem primeru gre za dejavnosti, ki so ključnega pomena za gospodarski razmah in zagotovitev zaposlenosti v Kalabriji ter na Siciliji in Sardiniji. Delavstvo bo prekrižalo roke sicer le za dve uri, ko bodo na sporedu po vsej Italiji javna sindikalna zborovanja. Tajništvo enotne sindikalne federacije bo neposredno zastopano na dveh takšnih shodih, sicer po predstavniku CISL Romeiu v Rimu in UIL Manfronu v Milanu. Z jutrišnjo stavko hočejo sindikati podkrepiti zahtevo po pospešitvi oziroma čimprejšnji izpeljavi posamičnih sindikalnih sporov v sklopu podjetij, ki jih nadzorujejo omenjene družbe in ki se brezplodno vlečejo že lepo število mesecev, obenem pa zahtevajo seveda od pristojnih oblasti takojšnje sprejetje zasilnili ukrepov za zajamčenje zaposlitvene ravni, kateri grozi od dneva do dneva globlji padec. Nazoren primer: t: država ne prepreči stečaja družbe Liquigas, ki nadzoruje 119 podjetij, ostane na cesti približno 3.000 delovnih moči. Glavni tajnik UlL Benvenuto je v intervjuju za I. radijski program naglasil, da pomeni petkova stavka za vse nevaren alarmni zvonec. Po- ložaj v poldržavni industriji je naravnost dramatičen, je pripomnil rekoč, da je bolj kot kdaj kol* v preteklosti potrebna kar najučinkovitejša gospodarska politika. Med industrijskimi panogami, ki najbolj občutijo krizo, je, kot znano kemijska. Ministr.sk* svet je na pred včerajšnji seji za tri dni odgodil sprejetje odločitve, kako pomagati iz težav skupini Liquiga3-Liquichi-mica, kjer je vsakršna proizvodnja tako rekoč zastala, pa tudi družbi Sir, kateri je potrebno zagotoviti nemoten razvoj proizvodnega proce sa. Vlada bo svoj načrt posredovala —• tako se je vsaj obvezala — prav jutri, vendar ne v celoti, temveč le v glavnih obrisih. Početje ministrskega sveta je moč no vznevoljilo sindikate, ki so ostro reagirali na nov poskus zavlačeva nja. Glavni tajnik enotne federacije kemijskih delavcev (FULC) Beretta je vladni ukrep obsodil, češ da bi ne kateri radi privedli Liquigas do ste čaja, čeravno v prikriti obliki. Nas sprotno je skupini treba zajamčiti nadaljevanje proizvodnje, ker gre za industrijski kompleks, ki lahko odigra zelo važno vlogo v gospodar stvu italijanskega Juga obenem je treba prizadetemu osebju takoj izplačati, kar mu gre, saj je že dolgo brez plače. V dnevnem redu, ki ga je izglasoval glavni svet FULC o zadevi, pa je med drugim rečeno, da povzroča zavlačevanje z rešitvijo tega pVo blema hudo škodo ustavljenim to varniškim strojem in opremi. FULC zahteva takojšnji odgovor vlade na dosedanje sindikalne predloge za prebroditev krize v kemijski indu striji; odgovor bo sindikat še ta mesec proučil, izsledke pa posredoval ministrskemu svetu skupno z nadrobnostmi lastnega načrta za pre porod te panoge, (dg) Lockheedovega funkcionarja Cowde-na, ki je mislil, da je šlo za mini; stra Guia, medtem ko je v resnici denar prejel Olivi (ki med drugim ne more demantirati). Ovidiova verzija pa ni prepričala sodnikov, še posebno, ko obtoženec ni znal razložiti, kaj je hotel stavkom, o katerem obstaja magnetofonski posnetek, ki ga je izrekel povedati pod Cowdenom in ki se v angleščini glasi «A little guy for a big Guy». Po mnenju sodnikov naj bi to pomenilo, da je bil «little guy», se pravi Olivi, posrednik med Lockheedovimi mešetarji in «big Gui*. se pravi obrambnim ministrom. . , Gui se je sicer vneto branil obtožb, da je prejel denar, zanikal pa je tudi, da bi zaviral načrt za gradnjo italijanskih transportnih letal «G 222» V korist ameriške družbe Lockheed in francoske Atlanti-que. Toda general Colagiovanni, ki je pričal že v sredo, je tudi včeraj imovil svoje obtožbe: julija 1969 je takratni minister Gui namenil o-krog 19 milijard lir za načrtovanje in izdelavo novega letala, denar pa je zadostoval le za kritje starih dolgov, tako da je bil nadaljnji razvoj programa praktično blokiran. General je tudi dal ponovno razumeti, da je Gui nakazal tako nizko vsoto prav zaradi tega, da bi favoriziral sklepanje kupčij z Američani in s Francozi, (tm) • Tržaška občina obvešča, da je P° zadnji bakteriološki analizi morske vode dovoljeno kopanje na vsej tržaški obali, od kopališča Ausonia d0 Križa in torej tudi v kopališču La**-terna. • Tržaški sedež Svetovnega sklad* za naravo (World VVildlife Fund) SP0' rdča, da bo sedež zaprt zaradi P°‘ letnih počitnic od 21. julija do vključno 20. avgusta. Pianconc sodeloval pri umoru Coca? GENOVA — Cristoforo Piancone, domnevni rdeči brigadist, ki je bil ranjen pri atentatu na turinskega jet-niškega paznika Vincenza Cotugna, je bil osumljen sodelovanja Pri umorih genovskega sodnika Coca in njegovega spremstva, časnikarja Carla Casalegna in predsednika turinske odvetniške zbornice Fulvia Croceja. Zaradi nepredirne molčečnosti preiskovalcev, ki so včeraj v novarski kaznilnici soočili Pianconeja s številnimi pričami, ni znano, na kakšnih indicih so osnovane obtožbe. Nov poveljnik tržaškega vojaškega prezidija '.. r -0**^ t mmrnmm Danes prevzame poveljstvo rij! četami tržaškega vojaškega prezir ja general Antonio Reale. Reale * je rodil pred 55 leti v kraju Vib® Valentia pri Catanzaru. Po konča1*1 vojaški akademiji je postal podP®' ročnik. Med drugo svetovno vej*10 se je bojeval v enotah 11. topniš»r ga regimenta, pozneje pa v italija*’ skem osvobodilnem korpusu in bojni enoti »Legnano*. Po vojni r deloval v obrambnem generalne*® štabu in v vojaškem generalne*} štabu. Poveljeval je tudi 33. topn**. kem regimentu «Folgore», leta 1“. pa so ga dodelili vojski šoli v C)v tavecchi, od koder so ga pred kr® kim premestili v Trst. DEJANSKI LETNI DONOS PRIBLIŽNO 13% Nova emisija dveletnih CCT (zakladnih zadolžnic) s spremenljivim kuponom V teku je emisija nove serije dveletnih CCT (zakladnih /adolž' nic) s spremenljivim kuponom in z zapadlostjo dne 1. avgusta 1980. Nove vrednotnice, ki zagotavljajo šestmesečni variabilni kupori ki se spreminja v razmerju z višino obrestne mere na monetarne**1 trgu, vendar z zajamčeno minimalno obrestno mero 6,35 odstotka, ® na prodaj po ceni 100 lir za 100 lir nominalne vrednosti. Naložen*1* 100 lir bo izplačanih ob zapadlosti. Upoštevajoč te pogoje jamčijo vrednotnice resničen dejanski Icl”1 donos v višini 13 odstotkov približno, kar je več od donosa, ki zagotavljajo BOT (navadne zakladne zadolžnice) in tudi več od čistefr donosa, ki ga danes nudi bančna vloga. Zakladne zadolžnice, o katerih je govor, so vrednotnice na P‘j” nositelja in v najmanjših snopičih po en milijon. So oproščene vse*1 sedanjih in bodočih davkov, vključno davka na dediščino. Zaradi spremenljivosti kupona so CCT takšne vrednotnice, da z*1' dovoljijo zahteve varčevalcev v času negotovosti glede bodočih spre' memb v ravni obrestne mere in inflacije. Dveletna veljavnost vrednotnic je primerna za tiste, ki iščejo n*0^’ nost naložbe za vsote, ki jih ne bodo tako kmalu potrebovali. Zadolžnice CCT morejo naročiti vnaprej, v času do 24. julija, **! to pri zavodu Banca d’Italia, kreditni zavodi, banke, bančni age**1 ter drugi pooblaščeni operaterji, zasebniki pa lahko naročijo zadolžnic pred 24. julijem tako, da se obrnejo na pravkar navedene posrednik**- Po tem roku morejo varčevalci kupiti zadolžnice pri bankah *n bančnih agentih.