s AM6MCAN IN SPIRIT fORCIGN IN llANGUAGG ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) i SLOV6NIAN b€rv;ng Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 15, 1979 LETO LXXXI — Vol. LXXXi Novi grobovi Ethel Mentz V Euclid General bolnici je umrla preteklo nedeljo po kratki bolezni 67 let stara Ethel Mentz s 7603 Cornelia Avenue, kjer je živela zadnjih 40 let, žena Harolda, mati Larryja (Mentor) in Kena (Cleveland), 2-krat stara mati, sestra pok. Freda iri Howarda, nečakinja Fritza Wendt. Do svoje upokojitve leta 1974 je bila nad 26 let zaposlena kot tajnica pri Cleveland Twist Drill. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 65 in St. Clair jutri, v četrtek, ob 1:00 popoldne. Ure kropljenja danes, v sredo, od 3.-5. in 7.-9. zvečer. Nicolae (eausescu je obiskal ZSSR BUKAREŠTA, Rom. — Pred nedavnim se je generalni tajnik romunske komunistične stranke in predsednik Romunije Nicolae Ceausescu vrnil z enodnevnega obiska v Sovjetski zvezi. Tuji opazovalci so bili presenečeni, da je bil obisk tako kratek. Taki obiski običajno trajajo vsaj nekaj dni. Nobene tajnosti ni, da Sovjeti ne marajo 61-letnega Ce-ausescuja zaradi njegovega neodvisnega obnašanja na-pram ZSSR. V primeri z drugimi državami “sovjetskega bloka” je Romunija neprijetna izjema za Moskvo. Neki sovjetski diplomat je pred časom privatno izjavil, da ima ZSSR manj težav s Finsko kot z Romunijo. Že več let sta Ceausescu in Josip Broz Tito velika prijatelja in se redno sestaneta in pogovarjata o vprašanjih, ki so v “skupnem interesu” obeh držav oz. državnikov. Najbolj tehten “skupen interes” obeh je brez dvoma Sovjetska zveza in njeno stališče do njiju. Med obiskom v ZSSR se je Ceausescu pogovarjal z generalnim tajnikom sovjetske komunistične stranke Leonidom Brežnjevim. Brežnjev, ki je na oddihu na Krimu, se vedno bolj poredko pokaže Italijanska vladna kriza rešena RIM, It. — Težka vladna kriza v Italiji je trajala več kot pol leta. Prejšnji premier Giulio Andreotti je odstopil že 31. januarja. Noben politik v italijanski politični lestvici ni bil zmožen zbrati dovolj podpore v parlamentu, da tn sestavil novo vlado. Vodilne stranke v Italiji so namreč močno sprte med seboj. Vsaka stranka preveč zahteva v zameno, da bi sodelovala v vladi. Končno se je predsednik republike Sandro Pertihi odločil, da bo poveril mandat za sestavo nove vlade članu krščanskodemokratske stranke, 54-letnemu F r a n c e s cu Cossigi. Prednost Cossige je bila, da se ni mešal v politične spletke svoje stranke ter da so ga tudi politični nasprotniki smatrali kot poštenega in iskrenega. Neuradni viri trdijo, da je predsednik Pertini zagrozil strankam glede imenovanja Cossige. Pertini naj bi rekel, da je to njegov zadnji poskus reševanja dolgotrajne vladne krize. Med drugim naj bi Pertini zagrozil z odstopom, kar bi povzročilo globoko, morda celo nerešljivo krizo za demokratični politični sistem v tej državi. j Pred dnevi je Cossigova vlada dosegla večino v parlamentu in s tem je bila vladna kriza vsaj začasno končana. Glavno vprašanje je, menijo opazovalci v Rimu, kako dolgo bo ta vlada trajala. Nova Cossigova vlada bo, kot kaže, posvetila največ pozornosti zmanjševanju inflacije in ustvarjanju ugodnejših možnosti za zaposlovanje. Obenem bo vodila odločen boj zoper terorizem in bo skušala čuvati javni red. *+++4+4*++*++++*****+**++++++**4 Vsi na Baragov dan 1. in 2. sept. v Clevelandu! pred javnostjo. Tuji opazovalci in tudi zaupni sovjetski viri trdijo, da se njegovo zdravstveno stanje stalno slabša. Po stopinjah Kube Francija bo sprejela 5000 novih beguncev j PARIZ, Fr. — Ameriška vlada je že večkrat izrazila svojo nezadovoljnost zaradi odlašanja francoske vlade glede sprejema beguncev iz Indokitajske. Pred časom je bila vsa Indokitajska važna f r a n c o s ka kolonija. Vpliv francoske kulture in jezika je bil zelo močan. Francozi so se zagovarjali s trditvijo, da njihova država ni zmožna sprejemati in preživljati večje število teh nesrečnežev. Med drugimi težavami naj bi bilo vprašanje zaposlitve teh ljudi. Končno pa se je francoska vlada odločila, da bo do konca tega leta sprejela 5,000 novih beguncev iz Indokitajske, poleg 5,000, ki naj bi prišli v Francijo do konca tega meseca. Trenutno sprejemajo ZDA do 10,000 beguncev v e-nem mesecu. Francozi so tudi objavili zanimive podatke o življenju tistih beguncev, ki so že v Franciji. Po 1. 1975 je Francija namreč že v*» 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto- SUBSCRIPTION RATES: United States: ! $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year _Second Class Postage ^Paid at Cleveland, Ohio l _ -T() 9(> Wed Aug. 15, 1979 telji posvečajo in vključjujejo v učno snov, dosegljivost nagrad za šolarje ter razsežnost otrokove odgovornosti. Tam, kjer učitelj ne varčuje z zasluženo pohvalo in kjer se vsi učitelji na šoli posvetujejo in skupno sklepajo o disciplinarni politiki in učnih načrtih ter si med seboj pomagajo, lepi uspehi ne morejo izostati. In knjiga jih pokaže. V najboljši šoli (pri enakem miljeju sosedstva in socialne revščine) so najslabši šolarji dosegli isti učni in vzgojni uspeh kot v najslabši šoli najboljši učenci. To dejstvo poruši tezo, da šola ne more v socialno in ekonomsko revnih krajih dosegati znatnih uspehov in da zatorej med eno šolo in drugo ni razlike. Seveda šolska izobrazba in vzgoja ne moreta kompenzirati za socialne in gospodarske razlike, vendar dobra šola lahko izravnava in premostuje najbolj škodljive pojave takih razlik. Letošnje leto so proglasili za leto otroka. Je torej prav in potrebno, da se ozremo enkrat tudi na osnovno šolstvo, saj ima nešteto slovenskih družin svoje o-troke v teh raznih šolah. Nekateri slovenski ljudje so morda v šolskem odboru, ali pa vsaj dobro znani s člani šolskega odbora one šole, ki jo obiskujejo njihovi o-troci. Ali bi ne bilo prav, če bi se pozanimali, kakšen etos vlada na šoli, kakšno ozračje in duh tamkaj? Vsi vemo, da to ni vseeno ... L. P. Šola in šola / f Naslov hoče povedati, da je šola različna od šole, in sicer iz različnih vzrokov. Recimo, da sta dve šoli enaki po svojem obsegu glede učiteljstva in šolarjev, kakor tudi' po učnih načrtih, šolskih prostorih in raznih učnih pripomočkih; a je ena lahko boljša od dinge, lahko mnogo boljša, če se njeni šolarji rekrutirajo iz drugačnega, boljšega socialnega in gospodarsko ugodnejšega okolja. Ta dejavnik se na splošno zelo in kar v pretirani obliki naglaša, češ da so socialne ekonomske in družinske razmere daleč glavni in osnovni činitelj pri šolskem uspehu ali neuspehu otroka.. Zatorej sole v neugodnem okolju ne morejo uspevati in njihovi učni in vzgojni uspehi ostajajo nezadovoljivi, a šola sama na sebi ne more nič za to, obseg in kvaliteta njenih dosežkov po tej teoriji mora biti okrnjena in majhna. O-troci prinesejo s seboj od doma v šolo negativne posledice doma in okolja in s tem vtisnejo šoli njen karakter. Tako daleč je šla pred nekaj, leti podmena (hipoteza) o vseodločujočem vplivanju okolja, soseščine, nizkega življenjskega standarda in neugodnih družinskih razmer za otroka, da je ameriški vzgojeslovec Christopher Jencks 1. 1972 zapisal: . Različnost tega, kar se otroci naučijo v šoli, je na široko odvisna od razlik, ki jih prinesejo s sebcj v šolo, ne.pa od različnosti tega,‘kar jim šole nudijo. Zatorej so rezultati šolske vzgoje v glavnem odvisni od enega samega dejavnika — namreč od karateristike otrok, ki so v šolo stopili. Ne od kvalitete šole kot celote, ne od sposobnosti in predanosti učiteljstva, ampak od doma in okolja, ki jih je Oblikovalo in jih še vedno formira. Če bi bila ta teorija pravilna, bi dve mestni šoli, kateri obiskujejo otroci iste starosti in enakega socialnega, družinskega, ekonomskega in sosedstvenega stanja morali dosegati enake vzgoje in učen rezultate. Če je v vsaki približno enak odstotek lenuhov, zanemarjenih potepinov in razgrajačev, ki motijo pouk, kadar ne izostanejo, potem bi moral biti bo koncu šolanja ta odstotek spet vsaj približno enak. Toda temu ni tako. Na univerzi v Londonu so ustanovili raziskovalno skupino učenjakov za otroško psihiatrijo, in ta se je lotila vprašanja, ali res šola v nobenem primeru ne more znatno izboljšati vedenja in vzgojnih uspehov pri zanemarjenih, slabo predvzgojenih šolarjih. Izvedli so znanstveno primerjavo dveh šol z učenci enakega socialnega stanja in okolja, med katerimi je bila v obeh en tretjina zelo slabih, pokvarjenih, upornih in neubogljivih dečkov v starosti 10 let. Po štirih letih šolanja je izkazovala šola A samo še 10 odstotkov dečkov s slabim vedenjem in pomanjkljivimi učnimi uspehi, dočim je šola B padla na 48 odstotkov slabih šolarjev. Tak poskus je izvedla univerza v 'Londonu na 12 šolah v območju mesta Londona. Rezultati so pokazali, da teorija o nezmožnosti šol, da bi uspešno korigirale vandalsko nastrojene, neubogljive šolarje, enostavno ne drži. Konsekventno tudi ne drži domneva, da sd šolarji iz socialno zfelo nedostatnega, pomanjkljivega območja nevzgojljivi, in da iz njih ni mogoče kaj prida napraviti na vzgojnem in izobraževalnem polju. Raziskovalci tega v našem času posebno pomembnega problema so napisali knjigo, ki se imenuje “Fifteen Thousand Hours” (nanašajoč se na časovno dobo otroka in mladostnika v šolskih klopeh) in obravnava na znanstveni podlagi šolstvo v začetni otroški dobi, torej osnovno (grammar) ali ljudsko šolo. Ta je za slehernega človeka zares osnovne važnosti, ker se v nji polagajo temelji za vso bodočo splošno in poklicno izobrazbo, in se kuje karakter otroka, ko je še najbolj mehak in voljan sprejemati in si prisvajati življenjske vrednote, katere so sposobne iz otroka napraviti vrednega človeka in zanesljivega člana družbe. Kar knjiga najde za najvažnejše, je ugotovitev, da je tista skrivnostna moč za dobro šolo to, kar imenujejo ‘etos’ neke šole — generalno vzdušje ali ton. ki preveva vse šolske prostore. Kaj natančno etos vsebuje, knjiga podrobno ne razpravlja, omenja pa, da daje osnovo dobri šoli “njena karakteristika Socialne ustanove”, stopnja učnega poudarka, mera, s katero se uči- Beseda iz naroda... Novice iz fare sv. Štefana in okolice BERWYN. 111. — Večkrat me je že eden ali drugi slovenski rojak vprašal ob nedeljah pred cerkvijo sv. Štefana v Chicagu, zakaj nič ne pišem v Ameriško Domovino kakih novic iz naše fare. Težko je pisati, če ni novic. Že pok. Mirko Geratič mi je včasih potožil, kako je težko poleti pisati, ko ni novic. Pomagal si je s tem, da je malo pokritiziral republikance, drugič nežni spol. Nekateri so se jezili, drugi odobravali in tako je bila vsak teden v AD kolona “Izpod zvona sv. Štefana” polna. Vesel sem, da mi v tem dopisu ni tfeba poročati j samo žalostnih *novic, kbt sem jih pred časom, ko nam je kruta smrt vsakih par tednov ugrabila kakega slovenskega rojaka. Ko pričenjam pisati novice iz naše fare, moram poročati, da smo začasno brez župnika. Tudi pomožni župnik, p. Ka-list Langerholz je trenutno na počitnicah. Kot sem zadnjo nedeljo videl pri slovenski maši, je tu p. Anatazij iz Lemonta, mi farani pa težko čakamo na glas iz Lemonta od oo. frančiškanov, kdo bo naš novi župnik. Kot je bilo že poročano, smo letošnje leto izgubili ob nedeljah slovensko mašo ob 8. uri zjutraj, toda tudi edina slovenska maša ob nedeljah ob 10. uri ni zadovoljivo obiskana. Za sedanji čas je ra-razumljivo, ko je poletje in čas počitnic, toda tudi ob drugih letnih časih pogrešamo večjo udeležbo pri slovenskih mašah. Bivši župnik p. Tomaž nam je večkrat lepo povedal, da bo fara toliko časa slovenska, dokler se bodo slovenski rojaki udeleževali slovenske službe božje. Ko smo se pred leti pričeli seliti iz Chicaga in okolice Sv. Stefana v predmestja, smo se vedno radi ob nedeljah zbirali pred našo cerkvico, sčasoma pa nas je bilo vedno manj. Nekateri pridejo še redno, drugi od časa do časa, nekateri pa samo ob velikih praznikih, nekaj pa jih je pozabilo na slovensko faro sv. Štefana. Ko sem pred leti omenil neki osebi, da je pri Sv. Štefanu še vedno slovenska maša in lepo cerkveno petje v slovenščini, mi je odgovorila: “Maša je ms^ša, imam blizu angleško, cerkev ter tja hodim k maši.” Tudi midva z ženo imava blizu cerkev, kjer se opravlja bogoslužje v angleškem jeziku, toda se raje skoraj vsako nedeljo peljeva v Chicago, kjer je služba božja v našem jeziku in res lepo petje. Vsa čast pevcem, posebno nekaterim, ki se skozi vse leto morajo precej daleč voziti do Sv. Štefana. Čas počitnic bo kmalu minil. Tudi jaz sem se šel zdravit in preganjat revmatizem v Hot Springs, Arkansas. Na poti nazaj sem se peljal z zelo malim letalom, kii more vzeti na krov samo 14 potnikov, peljali 'smo se skozi dež in vihar. Mislil sem, da bo veter letalo okrog obrnil, pa ni bilo tako hudo. Srečno smo se pripeljali na letališče v Memphisu, kjer sem presedel na večje letalo, ki, me je poneslo v Chicago. Ko pišem ravno o počitni • cah, moram omeniti, da sva šla z ženo tudi v Peli Lake, Wis., kjer ima večje število Slovencev svoje letne domove, med njimi tudi ženina sestra Hanna in mož Janko Burjek. Kmalu po prihodu tja smo se srečali z bivšimi sosedi iz Chicaga Ivanom in Ivanko Buh, kakor tudi s Cirilom Kostelcem in njegovo ženo Olgo. Zadnja dva sta nas pdvabila na njihov vrt na balinanje. Zadržali smo se tam vse popoldne, bila sta ze lo skrbna gostitelja ter skrbela, da ni kdo omagal pri balinanju. Še enkrat jima prav lepa hvala. Pogrešali smo našega prvaka v balinanju Pavleta Lenassija, sta pa tudi naša gostitelja Ciril in Viktor pokazala, kaj znata. Cirilu se ni čuditi, saj smo balinali na njegovem vrtu. Gotovo je že nekaj dni preje prakticiral ter spoznal vse male dolinice in vedel, kako naj vrže kroglo, da bo prišla čisto zraven balina. Nisem pa vedel, da tudi nežni spol zna tako dobro balinati, ne sama to, tudi rade kaj pripomnijo na račun moških, če kateremu ni bila sreča mila pri igri. Ko se je zvečerilo, smo se zbrali pri Janko.tu Burjeku ter pričeli igrati tarok. Ker Jankotu ta večer karte niso preveč služile, je krivil sedež, tako smo drugi večer menjali sedeže, ker jaz ,ne verjamem v to, da kaj pomeni, kje sediš, ko igraš karte. Naš najboljši tarokist pred leti v Chicagu, sedaj že pokojni Tone; Leban, je tudi. enkrat zahteval, naj vlečemo listke, kje naj kdo' sedi. Ker ta večer ni bil pfvi, je menda tudi izgubil, vero v to, da je en sedež boljši od drugega. Preteklo nedeljo smo se v Lemontu udeležili dneva in piknika KSKJ za Illinois. U-deležba je bila zelo dobra, žal, da je zvečer nastala precej huda nevihta. V nedeljo, 26. avgusta, se bomo zopet zbrali na Le-montskem gričku, ko bo tam romanje fare sv. Štefana iz Chicaga in Sv. Jurija iz Južnega Chicaga. Ta dan bo tudi lemontski Baragov dan. Pripravljamo se tudi na romanje v Cleveland za Baragov dan, 1. in 2. septembra. Kot sem zadnjo nedeljo slišal, je že dovolj prijavljenih za en avtobus, če se jih bo še dosti prijavilo, bi bilo dobro, ako bi naročili še en avtobus. Naša naročnica gdč. Pepca Mokorel v Chicagu je dobila obisk iz Slovenije. Prišli sta sem njena sestra s hčerko. U-pam, da se bosta dobro počutili med nami. Prav tako je na obisku pri svojem stricu v Chicagu, Antonu Gabru, nečakinja iz Floride, ga. Anica Settler z družino. V Evanstonu, 111., je dobro poznani bivši Chikažan g. Stanko M a s i c praznoval ta mesec svoj 92. rojstni dan. Iskrene čestitke! Ludvik Jelenc Darovi za Slovenski doni za ostarele CLEVELAND, O. — Slovenski dom za ostarele na Neff Road je dobil od zadnjič naslednje darove: V spomin Mary Pestotnik $25: Paul in Carol Ann Janc, Victor in Helen Whalley. $20: Margaret in Dorothy Albert, Victor Kmetich in družina, Robert South in žena. $15: Mr. and Mrs. Don Avsec, Rjlary Sustarsic in Hribar, Anton Lavrisha in žena. $10: John in Alice Cech, Mary Zallar Dorsch, Frahk in Sophie Elersich, Edmund in Josephine Golinski, Frank Gorjanc in žena, Edward in Mary Grum, Andrew Hočevar, John Kausek, Mary Olga Kirschner, Jean Križman, Don in Doris Mullec, Victor Pozar in žena, Marie Shaver, Richard Sterle, John Strancar in žena, Andrew Turkman in žena, Walter Walden in žena. $5: Norman Hirter in žena, Irene Kelley, Edward Kenik in žena, A. E. Kodramaz in žena, James Kozel in žena, Robert in Olga Klancher, A1 Meglich in žena, R. Perme, John Price in žena, Adolph Ravnikar in žena, Al Rodacky in žena, Joe Stariha in žena. V spomin Sam T, Richterja $20: W. J. Bdrchert in žena. $15: Emma in Anne Milla-vec. $10: Adolph Kotnik, Louis Potočnik in žena. $5: Mary Alič, Bencin sestre, Jack Faska in žena, Forest Herman in žena, Frank Kern in žena, J- Rudaitis in žena, Bruno Stanzyk in žena, Peter Wiersch in žena. V spomin Mary Staiduhar $25: Andrew Fecko in družina. $20: George Murawski in žena. $10: Frances Brajclich. $5: Alice Germane, Joe Koman in žena, Katie Plavan, Fred Spelic in žena. V spomin Antona Staniča $25: Mrs. Michael. $20: Frank Mahne in žena, Herman Sluga in žena. $10: Frank Fatur in žena, Frank Maurich in žena. V spomin Rose Suša Mary Ruth Yanks in Nell Webb. $5: Mary H. Yanks. Društvo sv. Cirila in Metoda ši 4 KSKJ j je praznovalo 90-leinico svojega obstoja (Nadaljevanje) Na ustanovnem sestanku K.S.K.Jednote 1. in 2. aprila 189^ v Jolietu je društvo sv. Cirila in Metoda zastopal Štefan Pasic, ki je bil izvoljen za 2. predsednika prvega glavnega odbora K.S.K.Jednote. Minnesotska društva so ob ustanovitvi K.S.K-J-tvorila jedro članstva K.S.K.J. s skupno 500 člani. Ko sem bral v zadnjem Glasilu poročilo o praznovanja 85-letnice društva sv. Cirila in Metoda št. 4 in takoj opazil pomoto, sem se vendar hotel prepričati, če so moji podatki točni in kako to dokazati. V Glasilu, datirano 17. julija 1934, je takratni predsednik društva sv. Cirila in Metoda št. 4, George Nemanich (najbrž oče sedanjega predsednika), objavil sledečo “Zahvalo”: “Soudan, Minn. — Kar smo tako dolgo in težko pričakovali, se nam je v splošno zadovoljstvo vsem želj3 izpolnila, namreč proslava 45-letnice našega društva sV' Cirila in Metoda št. 4, vršeča se 8. julija (1934). Zaeno smo Pa ta dan obhajali tudi 40-letni Jednotin jubilej. Zjutraj je biia peta sv. maša, katero je daroval naš društveni član Rev. F1’* Schweiger, župnik fare sv. Elizabete v New Duluth, Min11, Med sv. mašo smo pristopili vsi člani in članice z mladinskim oddelkom vred k sv. obhajilu, tako da smo najprvo dali lju' bemu Bogu čast in zahvalo za vse prejete dobrote, naklonjen6 društvu in Jednoti tekom te dolge dobe. Najbolj pa častitam našemu sobratu Pavel Vrbanu, ker °n je edini še živi član od začetka z nami. Kot ustanovnik našega društva nam je mogel najbolj natanko povedati, kako so pred 45 leti tačasni towerski župnik Rev. Buh in tačasni bogoslovec, sedanji dekan v Shakopee, Very Rev. Matija Šavs, ustanavlja^ naše društvo sv. Cirila in Metoda št. 4. Brat Vrban nam 3e pravil, kako so hodili g. M. Šavs in umrli Frank Tancik od hiš0 do hiše in nagovarjali bordarje, naj se vpišejo v “ferajn” na Veliko mašo, 15. avgusta 1889, se je vsa stvar ustanovitve vršila v naši farni cerkvi sv. Martina na Tower, Minn. Društvo je delovalo pet let samo zase, dokler se ni ustanovila skupna organizacija, naša dična K,S.K.Jednota, za katero se je naše društvo najbolj zanimalo. — Vse je ploskalo, ko je mlada članica Miss Agnes Nemanich pripela pušelc sivolasemu ustu-novniku bratu Pavlu Vrbanu.” Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn., je drugo najstarejše slovensko podporno društvo v Ameriki h1 drugo najstarejše društvo pri K.S.K. Jednoti. Najstarejše slovensko društvo v Ameriki in pri K.S.K.Jednoti je društvo sv. Štefana št. 1 KSKJ v Chicago, 111., ki je bilo ustanovljen0 2. decembra 1888 (torej 8 mesecev pred sv. Cirilom in Metodom). Najprej je bilo ustanovljeno kot društvo sv. Martina i11 je pod št. 58 spadalo k Češki Katoliški Jednoti. Ko je bila leta 1894 ustanovljena K.S.K.Jednota je društvo prestopilo h K-S-' K.J., izpremenilo ime sv. Martina in kot najstarejše slovensko podporno društvo bilo sprejeto z imenom sv. Štefan št. 1. Najstarejša zgodovina slovenskih naseljencev v Severn* Ameriki je tesno povezana s slovenskimi misijonarji v tej deželi, s prvim slovenskim katoliškim časopisom v ZDA, “A®e* rikanski Slovenec”, sedanjiiri Glasilom K.S.K.Jednoto, la o**" nja katoliško in slovensko narodno zavest med Slovenci Ameriki neprenehno od leta 1891 do sedaj, in naša Ameriškcl Slovenska Katoliška Jednota — KSKJ je najstarejša slovenska bratska organizacija v Ameriki, ki deluje od leta 1894 in s° jo ustanovile še starejše slovenske katoliške podporne orga nizacije. T Bog živi vse društvenike sv. Cirila in Metoda št. 4’ KSK v Tower, Minn.! Kar nič ne zamerite, da smo vas napravili za pet starejše kot ste zadnjič proslavljali 85. rojstni dan svojcga društva. 90-letnica je še častnejša in kot sem zapisal, je clrU štvo sv. Cirila in Metoda št. 4 imelo odločilne zasluge ža us® novitev naše sedanje Ameriške Slovenske Katoliške JednO®' Prav je, da se ob njeni 85-letnici v tem letu spomnimo Pre vsem tistih društev, ki so jo v prejšnjem stoletju ustanovi Čestitamo! Jože Melaher V spomin Angela Susman $12.50: SNPJ št. 53. $10: Kay Varga. $5: Mary Furlan, Matt in Mary Martinčič. . V spomin Josephine Vesel $140: Vesel družina. $20: Euclid National Bank. $15: Joseph Primc in Donna. $10: Josephine Barbo, Andy Gorjanc in žena. $5: Florence Gril, A. Grze in žena, Mrs- M. Grze, James Jerela, Augusta Kosich, Antonia Ggrinc, Anton Skopin in žena, John in Josephine Tomsk, Andrew Vargo in žena, Cecelia Wolf, Daniel Yovich in žena. Darovanu na letni seji — 18. maja, 1979: $3,000: Marija Vnebovzeta, Holmes Ave. $1,000: Prog. Slovenke Amerike, Prog. Slovenke, Krožek št. 3. $500: Prog. Slovenke., Krožek št. 2, Anna Filipič v spomin Johna Filipiča. $300: Slovenski društveni dom, Slovenski upokojenci Euclida. $200: Jadran pevski zbor, Lake County Wholesale, American Slovene Club. $100: Amelia Raab v spo-,min Franka in Angele Ka- lina, SNPJ št. 158, Prog. Si°' venke, Krožek št. 7. $50: Paula Burja. $25: Cecelia Wolf v spo®1’ Leoa Wolf a, Frances HroVa^ Frank Bittenc in žena, ^od0.n^ Jadrich, Louis Legan, Flr^ Frank Marzlikar v sPorI1!. Franka in Edwarda Ma® ^ karja, Mrs. M. E. Plevnik ^ spomin Josepha Plevnika, ^ Cecelia Godnovec v spolT1 ^ Johna Godnovea, Ann P0^° v spomin Johna Pollocka sina, Jennie Wick. ,c $20: Frank in Mary Pre ’ Frank in Mary Koss, Cec(-Subel. $15: Betty Kukec v sp0® Vincenta Kukca. ^ ^ $10: John Strancar in zcn V čast Justine Girod mati leta j $10: Alma Lazar, Le°na Girod in žena. * * Sporočamo Vam. da' še ^ smo sprejeli dovoljenja večanje Doma od države ^ (Ohio State Department ^ Health), vendar upamo, da^P zadeva kmalu rešena. Hi * * Naj lepša hvala vsem dar valcem! Za Slovenski dom za Cecelia M. ost® pomo’vto, august is; HANADSId DOMOVINA Iz slovenskega Toronta XX. slovenski dan Bil je res lep dan. Zadnja nedelja v mesecu juliju, sredi visokega poletja, polna sonca in gorkote. Slovenci so na Letovišču že dvajsetič obhajali svoj praznik — SLOVENSKI DAN. Praznovanje se je začelo pri kapelici Matere božje s sv. mašo, ki jo je za vse žive in mrtve Slovence daroval župnik fare sv. Vida v Clevelandu č. g. Jože Božnar. Novi g. župnik je sin povojnih slovenskih emigrantov in je ra-stel med njimi v Kanadi, kjer še sedaj živijo njegovi starši. Razumljivo je torej, da je njegova tehtna duhovniška beseda lahko našla pot do src poslušalcev. Bila je beseda enega izmed njih, ki ga je Bog poklical v svojo službo. Z njim sta somaševala še župnik pri Brezmadežni č. g. J. Kopač in č. g. Simon Fortuna, duhovnik iz Slovenije. Ko so opravili nedeljsko dolžnost, so ljudje odšli h kosilu. Eni v svoje hišice, posejane po hribu letovišča, drugi pa v Baragov dom, kjer so stregle pridne roke kuharic in njihovih pomočnic. Prehrano je za Slovenski dan že ponovno imel na skrbi g. Janez Muhič. Teh skrbi ni malo, ker je pripravil vsaj 350 kosil in prav toliko, če ne več prigrizkov za večerjo. Skrbi so mu pomagale nositi gospe in dekleta, ki se na kuhinjo razumejo. Da pa je bil .bar založen in da nihče ni trpel žeje, se je pa potrudil g. Janez Ge-.. nori o, kije v svojem stricu -g. Lojzetu Genorju in g. Franku Nagodetu ter še drugih dobil pomoč. Ob dveh popoldne se je začel pred kapelico kulturni program. V ospredju so zasedli pripravljene prostore častni gostje. Med te so bili ob 20-letnici povabljeni bivši govorniki in vodje slovenskih dni in organizatorji večjih aktivnosti. Vsi se niso mogli odzvati: eni zaradi zaposlenosti, drpgi zaradi geografske oddaljenosti, tretji, ker so že v o-nostranstvu, kot dr. M. Krek, Karel Mauser, Stane Brun-šek, Ivan Peterlin, Frank k Demšar... Izredni častni gost XX. sl' venskega dne v Kanadi je bu letos g. Marjan Loboda, ravnatelj S.L.O.G.A. in pod- -predsednik “Zedinjene Slovenije” iz Buenos Airesa. Slovence iz Clevelanda, O,, sta zastopala ga. Mimi Mauser in g. Šega. Skupino iz Sudburi-ja je pripeljal g. Mikolič in . njegova hčerka Silvija. Po za- I stopnikih so bila navzoča še j društva iz Toronta: Društvo J Slovencev Baraga, Društvo J Slovenski dom, obe Hranilni-’ ci in Posojilnici, NO, SNZ, obe borčevski organizaciji, dušni pastirji, STZ, cerkveni pevski zbor ... Med častnimi gosti so bili tudi rojaki iz Buenos Airesa gg. Ivan Korošec, M. Potočnik in Vencelj Dolenc. Popoldanski spored je napovedoval in vodil predsednik Društva Slovencev Baraga g. Otmar Mauser. Spored se je začel s kanadsko in slovensko himno. Tej je sledil pozdrav in predstavitev gostov. Predsednik je v kratkih besedah orisal pomen XX. slovenskega dne in se ob tej priliki zahvalil vsem, ki so Pri organiziranju in izvedbi | teh dni pomagali • in sodelo-ča-li- Nagovoru je sledil ples fol- klorne skupine iz Sudburyja pod vodstvom gdč. Silvije Mikolič. Mladi plesalci so bili nagrajeni z obilnim ploskanjem. Naslednja točka programa je bil pozdrav gostov, XX. slovenski dan je pozdravil prvi minister pokrajine Ontario Mr. Wm. Davis. Ker je bil sam izven Kanade, je njegov pozdrav prebrala njegova tajnica Michelle Gariepy. Pozdrav prvega ministra pokrajine Ontario ' July 29, 1979 Dear Mr. Mauser: I regret that I cannot join with you today in your Celebration of the 20th Slovenian Day in Canada, but a prior commitment necessitates my absence. However, I am more than pleased to have this opportunity to extend through a member of my sta.ff my warmest greetings on this happy occasion to you and to all our people of Slovenian origin. Throughout the passing decades the members of our Slovenian community have shared with their fellow Canadians their spirit, strength, skills and cherished cultural traditions, giving deeply to the building of our great nation and our unique .multicultural heritage. In focussing attention on your rich historical culture, Slovenian Day in Canada not only fosters its preservation but awakens within, all our people a greater awareness of your meaningful contribution to Canadian society. And as leader of a Government which believes that one can advance and deepen one’s love of Canada through a sense of security and freedom with respect to cultural pursuit and cultural difference, may I congratulate all those whose efforts throughout the past 20 years have made this important and festive occasion possible. Every good wish to all for a most enjoyable, funfilled a n d memorable Slovenian Day in Canada. Sincerely, William G. Davis JF,:- V imenu Slovencev iz Sudbury je pozdravil g. Mikolič, v imenu slovenskih dušnih pastirjev č. g. Janez Kopač. Za govorjeno besedo je treba, da. pride pesem. Nastopih So pevci in pevke zbora fare Marije Pomagaj pod taktirko g.’ Dušana Klemenčiča. Pozdrave Slovencev iz Argentine pa je prinesel g. Marjan Loboda. Vsaka njegova misel je bila sprejeta z navdušenim ploskanjem. V slikovitih narodnih nošah je nato nastopila poljska folklorna skupina “Beli orel”; njen učitelj in vodja je g. Pavel Dubicki. Njen nastop je bil res nekaj lepega. Med programom je prišel zastopnik federalnega ministra za mnogo kulturnost Mr. Yuri Simko. Prebral je ministrov pozdrav in povedal nekaj v z p o d b udnih besed vsem/ki ljubijo svobodo in so si zaradi nje izbrali Kanado kot svojo novo domovino. ■ kakor golobje pero, toda kdo more vse vedeti naprej! Gospod Peter se je nehote spomnil svojega meča, ozrl se po grajski družini, če bi se mogla meriti s temi gospodi, in se nato postavil gostom na pot. “Pravim vam, dragi gospodje— jetnik je moj varovanec — “Bodi zanj brez skrbi . . “Pravim vam, dragi gospodje — pri Zdicah prav tako ste rekli njegovemu bratu...” Mešek s Peruce je nehote segel po meču . . . Nekaterim nepričakovanih gostov se je razlila po obrazih rdečica. Tudi glave so povesili v tla. “Pri svoji časti se ti zaklinjam, župan . . .” Gospod Peter se je samo smehljal; ob boku mu je že visel na močnem, širokem jermenu dvoročni meč. Župan se je oziral na stran, kakor da išče najpripravnejša mesta, če bi se moral morebiti braniti. “Prej mi povejte, kaj hočete jetniku! — Sicer vam ne odprem; in če me razsekate na kosce — ne odprem.” Župan se je postavil naravnost na stopnice, vedoče k durim, skozi katere je bilo mogoče priti v knežičevo bivališče. “Ravnal sem napačno — in pokoriti se hočem za to, če- prav s 'svojim življenjem ...” “Tega ni treba, gospod Peter!” Borita z Redhošta je stopil tesno k županu. V tem trenutku se je v Petrovih rokah posvetilo jeklo, in njegov brat Milgost je tudi potegnil meč. “Bodi pameten, župan, mi smo Bretislavove vlade siti že do grla ...” (Dalje prihodnjič) MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo ocuslej nuali? Komplcuio postrežbo tcaterihj -cr 'ice; za svatbe, bankete, obletnice In druge družabne prireditve 1» prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno oduovornosl Na ra/polne Tseb vrst perutnina s,- priporočamo.: ANDY HOČEVAR in SINOVI Lel.: v trgovini MO 3-7733 — domu MO 2-210 7 LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program- includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. Fur further information. just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth 1*.............. Name ........................ Street ...................... City................ State... Zip. Baragova izdaja Ameriške Domovine Cenjeni čitatelji! V petek, 31. avgusta, bo Ameriška Domovina tiskala posebno izdajo, ki bo posvečena škofu Frideriku Baragi. Ta posebna izdaja bo povezana z narodno Baragovo prireditvijo ob koncu tedna, 1. in 2. septembra V Clevelandu. Izvodi časopisa bodo brezplačno razdeljeni tisočerim romarjem, ki bodo za to veliko proslavo prišli v Cleveland. Naši redni naročniki bodo tudi brezplačno prejeli po eno izdajo kot del petkove številke. Clevelandski odsek odbora za posvetitev škofa Barage je nas naprosil, da pomagamo pri zbiranju denarne pomoči za uporabo pri pospešitvi Baragove zadeve* Po dogovoru bo čisti prebitek te posebne izdaje razdeljen tako, da bo polovica namenjena Baragovi za* devi, polovica Ameriški Domovini. Prosimo torej slehernega bralca našega časopisa, da nam pomaga z naročilom -oglasa v naši posebni Baragovi izdaji. Iskreno se zahvaljujemo za vašo dobrotljivost Upamo in molimo, da bo škof Baraga kmalu uvrščen v vrste onih, ki so v Katoliški cerkvi priznani za svetnike. Zadnji čas za naročite v oglasa je 22. avgusta 1979. Uporabite naročilnico v današnji izdaji! S spoštovanjem James V. Debevec MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 385 E. 155Ih St. KE 1-9411 •tc Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ie Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani, it Parterai proeter. ZLračevalni sistem. 24 eraa ambulančna poslu ga in aparat za vdihavanje kisika. m ..".V.-, .v: ^^V'hV* • ■ . L . CBDIN0VA POGREBNA ZAVODA NAROČILO ZA OGLAS V POSEBNI BARAGOVI IZDAJI AMERIŠKE DOMOVINE (Izide 31. avgusta 1979) Cena oglasov: Osebni ....................... $10.00 Q Društveni ali trgovski ....... $20.00 (označite vsoto) $30.00 Q Ime ........................................... Naslov ......................................... Mesto ................. Država ......... Zip ... • Prebitek je namenjen v enaki meri Baragovi zadevi in Ameriški Domovini. Za nadaljnja pojasnila kličite (216) 431-0628 od 9. - 4. ure vsak dan razen srede popoldne. Oglase sprejemamo do 22. avgusta 1979. i#$3 East 62 St 1.701® Lake Jlv} NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Cleveland, Ohio 44183 Moj novi naslov: MOJE IME: Moj stari naslov: PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv- • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pr* kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele- • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnil' prireditev za otroke. Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečim' tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N Chicago St., Joliet, 111. 60431). ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020 JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004