Št. 21. V Gorici, dne 20. februvarja 1900. Izhaja trikrat na teden - Šestih izdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje iz-danje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri por poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gM. 6-60 pol leta ........ 6 „ 60 n „ „ 3-30 . četrt leta .-....; A. 3 . 40, „ ,- „ 1-70 ^SaiiiiCne Številke stanejo'ttr^vin.'"*1.'** --¦ • — Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v «Gori5ki Tiskarni* A. Gabrgčok vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa o in «Primorca» Se .Slovansko knjižnico-, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se racunijb po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Trgovsko in 0M0 HM VI. Naša obrtnija dandanes in v prihodnosti. (Dalje). j Vseh narodnih ekonomov, narodnih voditeljev dolžnost je torej, da obrnejo velik ' del svoje pozornosti napredku naše obrtnije. Še je morda čas, da ne vtoriemo v valovih germanske konkurence (italijanska ne prihaja toliko v poštev). Predno pa preidemo "bolj v podrobnosti, oglejmo si glavna načela, na katerih naj sloni bodoči napredek naše , obrtnije. Kedarkoli pade komu med nami z očij mrenica slepote, da jasneje vidi napredek tuje trgovine in obrti ter s to ozko zvezano blagostanje, je navadno prvi vzdihtjej, ki se nam izvije iz prsij: Med nami ni podjetnosti, ni kapitala......!! Resje! Podjetnosti ni veliko med nami Slovenci, vsaj take ne, kakoršne si vsi želimo. Za krčmarstvo in kramarijo je med nami še preveč podjetnosti. Tudi srčnosti je dovolj, da gre mnogo naših Iju-dij po svetu s trebuhom za kruhom. Mnogo jih je, ki so »našli svojo srečo«, kakor jo slikajo cesto riaše narodne pravljice. Ali to so le posamičniki, ki so znani, da so bistre glave«..... Že pri teh se je uresničil znani in vedno veljavni francoski rek: »Cest le savoir qui fatt le coura-ge«. Znanje vzbuja pogum; kdor kaj dobro razume, se ničesa ne boji, marveč samozavestno se loti dela, ki mu tudi vspeva. Znanje je torej prvi pogoj, ki rodi tudi podjetnost in navadno zagotavlja dober vspeh. Skrbeti nam je torej za popolno strokovno izobrazbo svojih rokodelcev in obrtnikov, poleg navadne omike po naprednih zahtevah časa. Delati nam je vstrajno na to, da bomo imeli v deželi dovolj in dobrih strokovnih šol vseh vrst: v hribih za lesno obrt, na Krasu za klesarstvo, vsaj v Solkanu za mizarstvo, v Renčah za zidarstvo in stavbarstvo itd. po razmerah in po potrebi. M A R C0_VISCO NTI Zgodovinski roman -SIS- Jtalijanski napisal Lommaso Grossi |l*it?je) Tedaj sta mu začela grof in grofica staviti celo vrsto vprašanj, na katera glumec ni vedel odgovoriti drugega nego to, kar smo že povedali. Iz vseh teh vprašanj je pa razumel celo stvar, ki mu je hotela prej pamet zmešati. Razumel je, da so izginili Bog vekakd: Ottorino, njegova soproga in njuno spremstvo, mej katerim je bil tudi Lupo. Globoka žalost ubogih atarišev je segla Tremacoldu do srca. On se je zajedno tudi spomnil dobrot, katere sta mu bila skazala Ottorino in Lupo. Tedaj se je vzbudila v njem neka želja po neznanih, zanimivih dogodkih, katera želja je bila v tedanjih časih kaj navadna, vzlasti Če je bila v- take dogodke zapletena usoda kake krasotice, kakor je bilo ravno v tem slučaju. Iz teh razlogov je on storil sklep, da hoče iti za neznatnim sledom, ki se mj*' je slučajno Do takih strokovnih šol pa ne pridemo skokoma. Treba je raznih predpogojev, ki se morajo najprej izvršiti. Eden teh je: pridobitev strokovno izobraženih učiteljev...... V ta namen bo treba skrbeti v večji meri za to, da se posebno nadarjeni mladeniči, ki so se že izučili kakega rokodelstva, pošiljajo na Dunaj v znane tečaje na tehnološkem muzeju; da marsikoga še potem pošljemo malo po svetu, kjer si ogleda razna obrtna podjetja v večjem obsegu..... Tak mož bo lahko izvrsten učitelj na strokovnih šolah ali voditelj večjih obrtnih podjetij. Le teki možje nam bodo mogli dvigniti našo malo obrt, naše rokodelstvo, in ustvariti tovarniško obrt med Slovenci. In do take obrti moramo priti, ako nočemo vtoniti v tuji konkurenci ter ostati za večne čase le sužnji velikega kapitala, veletrštva in veleobrtstva v rokah sosednjih narodov, ako nočemo, da se vse to sicer razvije tudi na naši zemlji,toda vse v tujih rokah, kakor je po večini že dandanašnji. Prvi pogoj torej, da se povzdigne naša mala in velika obrt, je dovoljna splošna in strokovna izobrazba. Tej bo treba obrniti vsq pozornost! DriJg« po&oj je - kapital. Mi Slovenci kaj radi zabavljamo proti kapitalistom. Ta bolezen se je precej razširila, ker kapitalisti med nami so po ogromni večini —- tujci. Mi Slovenci nismo znali, nabrati si tudi denarnega kapitala iz kapitala svojih rok in svoje domovine, ki ima preugodno lego blizu morja. Zavist pa ni ena najzadnjih naših slabostij. Zato imenujemo kaj radi.za kapitaliste celo take Slovence, ki so morda dobri posestniki, trgovci, obrtniki, ali kapitalisti niso. Takih rojakov, ki bi se smeli šteti med kapitaliste, je prav malo. Žal, da jih nimamo stokrat več, kajti za obrt v velikem obsegu je treba poleg znanja tudi — kapitala. Krščanski socijalisti dunajski so bili ves čas grozni zabavljači proti velikemu kapitalu, a ko so prišli na krmilo v mestni upravi, so začeli tudi oni iskati zvezo s kapitalisti. Dr. Lueger je potreboval za novo mestno plinarno 60 milijonov; ali ni se obrnil do ljudstva, naj bi podpisalo to svoto pokazal, in razjasniti, če bi bilo mogoče, celo to skrivnostno zadevo. To je razodel Ermelindi in grofu s tako uda-nostjo in sočutjem, da sta bila oba prav globoko ginjena. Grof je sprejel njegovo ponudbo z izjavo najtoplejše hvaležnosti in dodal še: «AH bi ne bilo prav, da bi ti vzel seboj kakega mojega služabnika? Če ¦j hočeš, ti dam Ambroža, očeta Lupo-vega in pa Bicine dekle, ki je tudi j izginila z ostalimi. On je razsoden ! in hraber mož, in lehko si misliš sam, 1 kako" si bo prizadeval, da zopet najde j svoja otroka«. j «Ne, ne>, je dejal glumec, «take stvari opravi Človek še najbolje, če je sam. Pa da bi vzel seboj celo" vašega služabnika — to bi bilo podjetju le v kvar. Bom Že jaz... In če bi vam imel , kaj sporočiti, kje vas dobim ?» ! «Naredimo tak6», je dejala Erme- ! linda, «midva ostaneva v Gastellettu še tri dni, ne vštevši današnjega. Oe nam Bog dodeli milost, da boste imel kako dobro vest za nas, poskrbite, da nam dospe semkaj. Tako* da bi le bilo vaše prizadevanje nepotrebno, in bi mi bili potolaženi že poprej! Toda če bi nas po malih svotah, marveč sklenil je pogodbo z velekapitalistiško družbo.... Za povzdigo naše obrtnije bo treba torej poleg znanja tudi veliko — kapitala. Ne bodimo torej kratkoumni zabav-•rjači proti kapitalu, marveč glejmo, da si ga raje pridobimo za povzdigo dosedanjih in ustanovitev cele vrste novih obrtnih podjetij. Ali bomo mi le zabavljali proti kapitalistom, med tem pa vendarle čakali, od kod pride kdo, ki ustanovi ob Soči, ob Idriji, ob Vipavi, ob Hublju itd. kako tovarno, mehaniško delavnico ali sploh kako večjo obrt, v kateri bodo naši rojaki za težake in delavce? Res, imamo v deželi ljudi, ki se postavljajo takim zabav-Ijačem na Čelo, a hočejo vendarle ~ tako vsaj trdč, ako jim hoče kdo verjeti l -osrečiti našega kmeta, trgovca, obrtnika in delavca, To so krivi preroki, ki hočejo le ribariti v motni vodi. Zatd mešajo pojme, hujskajo ljudstvo v obče proti »velekapitalu«, delavca proti delodajalcu, sploh sejejo samo nezadovoljstvo, sam razpor, samo napetost med stanovi,* da v splošni zmešnjavi zraste v klasje pšenica njihove politiške in družabne samovlade. Proč od takih razdiračev! Mi pa premišljujmo raje, kako bi bilo mogoče, pridobiti čim več kapitala v slovenske roke, za mala in velika obrtna, če hočete tudi velekapitalistiška podjetja v slovenskih rokah. Kako lopo" bi pač bilo gledati ob vseh bregovih naših rek z gonilno silo vrste tovaren, velikih mlinov, mehaniških delavnic itd. Koliko tisoč ljudij bi dobilo tu dovolj dela in dobrega kruha! Koliko trgovcev in drugih obrtnikov v soseščini bi živelo od vsega tega delavstva in uradništva?! ~ Kaj takega more ustvariti le veliki kapital! Zaman bo tudi v prihodnosti vse lajanje proti kapitalistom, kajti bili so takoj od začetka sveta in bo jih do konca. Svetopisemski J o b je imel nepregledna bogastva, a koliko je bilo siromakov, njegovih sužnjev ? — Mi Slovenci pač ne bomo reševali tako velikanskih svetovnih načrtov, kakor je preosnova trgovine in obrti brez velikega kapitala, na podlagi vedno idejalnega zadružništva! Zato je pač najbolje, ako se mi, pritlikovci, ne spuščamo hotel Bog še dlje Časa skušati, kasneje nas dobite v Milanu. Slišite, vrli mož», je nadaljevala potem, t vem, da ko se napravljate na to dobro delo, mislite na tako plačilo, kakoršnega vam jaz ne morem dati.... vendar dovolite mi, da vam že sedaj obečam, da v prihodnje vam ne bo treba več služiti si kruha s tamburico». »Hvala vam*, je odgovoril glumec, *pa.... naj vam povem, da bi dal srčno rad ne samo kruh, ki si ga služim s tem godalom, ampak tudi isto godalo, ki mi je ljubo kakor rodni brat, in povrh še prste, s katerimi brenkam nanje, da bi vas le mogel videti zadovoljne*. «Bog vam poplačaj!» «In tudi, gleje, jaz. si štejem v srečo, da morem porabiti to svojo ljubo tamburico kot pomočnico pri blagem dejanju, predno jo zamenim s psalte-vjem, kar se nadejam, da se zgodi v kratkem času; in morda pride še tako\ da mi boste ravno vi pomagali pri tej zameni*. « Glumec je duhovnik«, je posegel vmes grof, da bi pojasnil soprogi tiste besede, katerih ona pač ni mogla razumeti. «In sedaj, ko ima prenehati fcer- v take boje, pač pa, da raje vprežemo čim več kapitala v neobhodno potrebna manjša in večja obrtna podjetja, katerih nam ne-dostaja na vseh krajih in koncih, dasi je naša domovina po svojih naravnih zakladih in po ugodni legi kakor nalašč za prav vesel obrtni razvoj v največjem obsegu. Marsikdo poreče: Pravi Lepo bi bilo, ako bi imeli tudi mi Slovenci veliko kapitalistov, ki bi svoj denar zalagali v obrtna podjetja in ne silili ga v denarne zavode, cesto celo tuje, za nizke obresti! Toda takih kapitalistov nimamo veliko in jih še dolgo ne bomo imeli. Kar jih imamo, nimajo smisla za podobno uporabljanje svojega denarja. Kako torej je mogoče misliti na večja podjetja ob takih razmerah? Naš odgovor na take pomisleke je kaj jednostaven in se naslanja na vspehe dosedanje denarne organizacije na Slovenskem sploh. Poglejmo! (Dalje prldt)» Dopisi. Iz goriško okolico, — Toplo so Vam zahvaljujemo, gospod GabrSeok, da ste prestali vse to hudo in vstra-jali možko skoz celi čas, ko je goriška garda stresla nad Vas eol »Simpf-Leksikon", — Toda naj misli »Gorica", da ima tudi. nas jemati v poštev — kajti še tedaj ne bo nič dobljenega, če prav Vas s „Soco" vred uniči (kar pa ne bo je pihal kaše niti G. niti G.). Smo za Vami, in za Vas 133 volilcev, ki smo zastopali blizo 70 tisuč po naše mislecih prebivalcev, — in zraven smo tudi vsi veleposestniki do male izjeme za Vas in narodno-napredno „Sočmo" stranko. Vsled tega svetujemo „Gorici% naj nas nič ne pomiluje z besedami .Gorje premaganim" i. t. d. Kakšno gorje li mora biti? — Mi smo volili po svojem prepričanju, — in bodemo še, —Ce 100 - krat propademo (?). A vse eno imamo pravico zdaj (čeravno niste od nas izvoljeni), zahtevati od Vas vstrajno delo, da nas po vsej moči zagovarjate na Dunaju in se zložite s Cehi, — če ne: gorje Vam in ne nam. Zdaj ste dolžni, pridno delati v bodočih treh letih (?!), da vsaj s častjo zapustite državni stolec, če kvena prepoved, misli opustiti to cigansko življenje, ter vrniti se k svojemu pravemu poklicu, in se nadeja, da vi kaj pregovorite zanj pri vašem stricu legatu». dzborno ste pogodili mdje misli*, je dejal Tremacoldo. «Vendar«, je dodal čez trenotek, «dokler sem še glumec, se hočem dostojno vesti kot tak. Kaj vraga! kedaj se je še slišalo, da bi šaljivec tako" pohlevno govoril kakor kak redovnik ali korarV To bi bilo neprimerno za kapo in tamburico«. Na to se je priklonil in odšel pojoč: «Glumec mogotcem dvori, vedno je vesel in prepeva ; tudi: če se s smrtjo bori, smeje se, ko umira; je dovtipen in dobre volje, tudi če bi videl, da se svet ruši». _ , Grof je šel. za njim, in ko ga je dotoke!, mu je položil roko na ramo in dejal: »Slišiš, Tremacoldo, med tem ko se boš trudil za nas, boš kaj potreboval... se ve... ti nisi bogat, zato* si ne smeš v zl6 jemati*... Tako* rekoč mu je hotel prisiliti mošnjo denarjev. Toda glumec je naglo stopil dva koraka nazaj in skril roki za hrbtom, ter dejal: «Ne, danes ne vsprejmem nič; in ne samo danes, sploh zato nečem plačila nikoli«. (Dalje pride). ne Vas bomo kleli; koder Vas srečamo. — ] Kaj nam slikate toliko radodamosti o grofa Goroniniju. Saj vam G. mora biti znana ona udova stara zaveze, ki je dala vinar miloščine, pa jo je Kristus bolj pohvalil, nego j onega bogataša, ki je nasipal darove. . ! Dr. Stanič Je oderuh, framason. — Ste K kaj boiji Vi dragi ? Cordnini je vsega pre- i obložen, — nima potrebe, in tudi ne prilike odirati, tako tudi Vi ne, ker cena maši je , od poslancev enaka kakor od ubogega kaplana v gorskem kotu. A poglejmo VaSe j pristaše v stroki dr. Staniča; dr. Rojic je j ravno tak, če ne huji, — On je Slovenec, in je prišel v okolico Slovenca lečit, — pa si je računal 7 gld., a Morpurgo žid in Italijan, je prišel dalje lečit Slovenca v dežju in po noči, pa je računal le 4 gld. — Potem takem j niste Antikristi vi drugi, da sipljete denar, da moramo vsi za Vami teči. Nikakor ne. j — Ampak držali se bodemo onih dveh G. in T., ki imajo piškave žepe kot mi a voljo železno. — Dr. Staniča ste obsodili, da nič ne da; — pa tudi nikdo ne vpraša miloščine, ampak delati je treba na vse kriplje in nadomestiti, kar sto nam Vi zanemarili, eden za pečjo, drugi na lovu, — in za to bi bil dr, Stanič; umestno je, da sodimo vse dobro o njem, — dokler nima prilike pokazati se. Vas poznamo pa kot počen groš. Pobožnost grofovo pa poznamo ravno tako kot brezverca Staniča. Pripravljen sem jaz položiti 100 kron za »Šolski Dom" onemu, ki dokaže, da je videl grof C. v preteklem celem letu 3-krat pri maši, 3-krat odkritega pri zvonenju in 1-krat pri spovedi. Budina pa tako poznamo, da je velik in debel kristijan, ki se sklicuje še celo na dijaška leta, ko M mu nihče ne zameril; — Oni, ki mu ne verjame, ga je moral priti pogledat v dozorela leta na tombolo v št Peter v pozni ponočni uri, — da bi videl pravcatega dvornega burkieža, kojemu ni bilo nič izvzeto, ne družba, ne spol, ne ugled stanu, ob enem je bilo, kar je bilo.... Ostali kaplančki pa in kurati, ki so na dan volitve vganjali prave marjonete, naj pa v prihodnje le doma varujejo svoj dom in ovčice, — kakor tudi svoje kuharice, da drugih ne opravljajo in se potem po sodnijah perejo v nečasten zgled. Toda, da preprečite v prihodnje take škandale, svetujem županstvom (se ve istim ki so zdaj poslala kaplane na volišče), da se nekaj bolj potrudijo v čast njihovo, da ukrenejo namreč tako: kot v Komnu, kjer so kaplani udobili vsak svoj glas, — pa so šli se solit. — Kaj ni dovolj sramotno za Slovence, da zmed vsakih 500 prebivalcev ne morete udobi.ti enega sposobnega, da bi nesel na dan volitve svojo glasovnico v volilno dvorano, ne pa da duhovne mučite in pošiljate na volitev! — Ne veste li sami, kje Vas čevelj žuli? Mislite li, da bo Vaš kaplan v mestu za Vas točo odganjal, doma bo -pa mežnar bolnike previdel in novorojence krstil. — Bog Vam odpusti grehe, — ker kaplani vejo, kaj delajo, ko silijo na volišče, Vi pa ne!......Oprostite — ne vsi, ampak le 6-7 kaplanov sem videl, ki so Vas zastopali;- — ostalim vsa čast »Gorica" pa ne veseli se prezgodaj, da »Soča* spušča zadnje zdibljeje. — Gabrščeka se rešite v Gorici le takrat, ko pojde v drž. zbor »kačji pastir* in ž njim kranjski pri-vandranec Turna, in spredaj kot desetnik dr. (hočem reči) oderuh Stanič. — Pred ne boste imeli miru pred njimi, — ampak le po tej poti se iznebimo vseh treh. — Na svidenje. VoliJeč Staniča, naročnik »Soče* in veleposestnik. Dostavek uredništva..— To je — dopis, za kateri je uredništvo le koli-kortoliko odgovorno. To naglašamo zategadel, ker nekateri hujskači identifikujejo »Sočo" z nazori kakega dopisnika. Ako dajemo prostora dopisom tudi malo čudnih, ekstremnih nazorov, kaj za to? Naj se čuje glas ljudstva. Naloga prvakov je, da si ne maši ušes pred takimi glasovi. — To velja še posebno »Gorici* in »Prim, Listu* z ozirora na dopis s Tolminskega, ki je udaril ?ristr;racijo in duhovščino. Mi pravimo; Glejte, taki glasovi - prihajajo iz — ljudstva! Kdo je kriv, da je tako ? Proučujte — spametujte se! Iz Gorice, dne 18. febr. Ubogi ti rod slovenski l — Pač nimaš sreče. Kar se ti rodi najboljših sinov, umro prerane smrti. — Zopet je zabeležiti veliko prerano pre-minulost vrlega slovenskega sina. — Gospod Karol Reja, prijazen in obče spoštovan o. kr. davkarski pristav, je izdihnil svojo blago dušo v najlepši možki dobi, v svojem 37. letu. Ni ga več med nami. — Dne 14. t. ni. ga je pokosila neizprosljiva žena, bela smrt. Bolehal je sicer že več časa, a nadejali smo se. vendar le, da nam Bog ohrani še življenje tega blagega človeka. In res, blag je bil pokojnik. Kot c. kr. uradnik ni le vestno, ampak tudi postrežljivo strankam šel na roko, tako, da ga je ljudstvo kjer je služboval, in služboval je v Krmžnu, Sežani, Tolminu, Pazinu in zadnjič v Pulju, povsod ljubilo in čislalo. Kdor je blagega pokojnika tako poznal, kakor ga ;e pisec teh vrstic, ta ve, kako biserno slovensko srce je v njem bilo. — Svoje ljubezni do svojega rodu ni povdarjal pri zborih in večjih družbah — bil je pač c. kr. uradnik — a če se je nahajal mej ožjimi prijatelji, razpravljal je tako krasne in na trdni podlagi sloneče ideje o slovenstvu, da ga je bilo veselje poslušati. Btagi pokojnik, tvoja pota v življenji pač niso bila z rožicami postlana. Gren-kost življenja si okusil v obili meri; prestavljali so te, ker so te rabili, iz enega v drugo mesto, kar je največ pripomoglo tvoji prerani smrti vsled klimatičnih vplivov. — Toda bodi dovolj. Sedaj se veseliš pri Onem, ki ti je bil vžgal luč življenja, sprehajaš se po livadah nebeškega sveta, kjer ni trpljenja ne muk! Počivaj v miru v istrski zemlji blagi prijatelj in vrli naš rojak. K. P. Pri Rebku, 17. febr. Kakor znano, je priredilo brejsko bralno društvo 11. t. m. pri Rebku plesno veselico, o kateri je neki ljudski rešitelj in prerok iz Kamenj že v »Prim. list" poročal. Na ta tendepcijozen dopis pobožnega dopisnika še bolj pobožnemu listu to le za odgovor. — Omenjemo brejsko društvo ne pojde prašat za dovoljenje svojih veselic ne njega ne gg. "fcamenjskih in ri-hemberških županov, ker vseh njih nadzorstva se društvo nič ne tiče. Društvo v Brjah je priredilo že več veselic; vsaka je bila še v čast prirediteljem izvršena. Posebno je treba povdariti, da so se udje društva in prireditelji veselic vselej taktno, mirno in olikano vedli, kakor se kje drugje kaj takega vselej ne vidi! Daje društvo svoj čas imelo že pri Rebku veselico, tega oni dopisnik ne ve, ker je baje takrat še nekje v gorah pijančevaL... Le miren naj bo, društvo bo po svoji volji, prirejalo ne glede na dopisnika kjerkoli svoje veselice ter jih posvečalo tej ali oni svrhi. Na laži pa, da je društvo lovilo udeležnike k veselici, o znižani ustopnini, in o vsem takem-molčimo. Ako je društvo in so ude-ležniki zadovoljni, je menda lahko tudi ka-menjski dopisnik. Veselica je bila z ozirom na razmere prav dobra. Ako dopisnik meni s svojim ironičnim popisovanjem smešiti društvo, ne sme istega primerjati' s seboj, čegar preteklost tudi ni tako hudo slavna, in tudi sedaj ne reši ne časti ne ljudstva s svojim narobe obrnenim kozarcem v krčmi! Iz Dobravclj. — Dne 8. t. m. po noči okoli 11'/g je začelo goreti,v Dobrav-Ijah v poslopju Št 66, ki je lastnina Ivana Oernigoja. Pogorelo mu je poslopje, razne premičnine, seno, obleka, itd. Kako je nastal ogenj, se ne vL natanko, najbrže pa se je razpočila luč, katero je bil pustil goreti v sobi. Poleg te škode mu je zgorelo tudi 295 goldinarjev, katere je imel skrite v senu! Kakšna neprevidnost, skrivati denar v seno! Černigoj je bil k sreči zavarovan pri banki »Slaviji", katera je dala preceniti škodo po svojem likvidatorju v soboto popoludne. Odškodnina je odmerjena prav kulantno. Poudarjati treba, da pri požaru so bili hitro na nogah sosedje, ki so pomagali gasiti, da ni nastala še večja nesreča, zlasti ker je bil veter. Posebna nevarnost je pretila hiši, ki se drži zgorelega poslopja. Za Dobravlje in okolico snujejo hranilnico in posojilnico. Da so jo prej, bi morda Černigoju ne bila zgorela taka lepa svota! Llrek, dne 14. februvarja 1900. Slučajno sem udobil časopis »Gorica" od dne 6. t. m. v roke, v katerem sem čital tudi dopis z Livka s podpisom g. župana. Neverjetno se mi zdi, da se je g. župan v tako kratkem času naučil pisati — in še slovniško, ker še pred par tedni ni znal — kot župan - vojaških knjižic podpisati. To je torej nemogoče, kar lahko vsakdo sprevidi, posebno pa, da bi se še.petdesetletni mož v par tednih pisati naučil. Ko ga je nekdo vprašal, ali je res on tisti dopis pisal, se je proti njemu izrazil, da ni ne pisal in ne podpisal, kar tudi verjamemo pomilovanja vrednemu županu. Dopis je seveda prišel iz kuratovega peresa, pa pod klobukom našega župana. Ali je gledal debelo ubogi župan dopis z njegovim podpisom, kar ni čuda! Poprej ni še nikoli časnika bral — kakor sedaj ima »Gorico* — pa kar g. kurat naredi — to je — sveto! Po zadnjih dop. volitvah je več iztisov »Gorice" in »Naroda* zagledalo našo občino, seveda g. kurata blagajna ni — prazna? Lahko naroča časopise?? G. dopisnik pravi v »Gorici", da bode tudi v bodočnosti tako! G. kurat, počasi po — klancu, kaj bo še v bodočnosti, se še ne ve! Kar se tiče volitve, se je g. dopisnik debelo zlagal, da js namreč g. Š. dva tedna pred volitvami agitiral za dr. St Ravno obratno. G. kurat je krošnjaril štirinajst dni poprej od hiše do hiše ter pribobnal le take ljudi k volitvi, kateri ne vedo še, kaj je poslanec, ali kaj je časopis ( Sedaj pa poglejmo, kako so volili ku-ratovi zavedni volilci. Iz samega strahu sta dva strahopetneža volila, in sicer eden »Cvekar*. drugi pa »Bleknr* mesto voliti »Mesar*. G. kurat je lahko ponosen na take volilce. Na vseučiteljišču v Rabeljni se je menda naš kurat učil, da je udobil spričevalo z odliko v predmetu za razširjanje nepotrebne »Goricr". G. Š. je obiskoval le navadno šolo in še to kratek čas, in da se je navadil tam nekoliko »tajč pohrusten", je to delo njegovih roditeljev, kateri so plačali za g. Š. ter skrbeli, ga kot dečka nekoliko izobraziti. G. kurat je že pred par leti govoril, da zapusti Livek, ker Livčani nimajo še za močnik, ter so sami: »framazoni", »rene-gati", »iredentovci" i. t. d., pa še danes vidimo istega kurata, in še nekoliko predru-gačenega ?! Iz Ljubljane, 18. febr. — Malokedaj se prikaže dopis iz Ljubljane v »Soči*. Temu vzrok bi najbrže bilo iskati v razsodnosti in previdnosti »Sočinega* uredništva. Nočete se mešati — takd vsaj slišim — v razmere na Kranjskem. Tudi jaz ne bom razmotrival razmer v naši kronovini, hočem samo malo opisati »Gledališki večer" osebja slovenske drame in opere na korist penzijskemu zakladu členov slovenskega gledališča, ki se je vršil v soboto 17. febr. v, »Narodnem Domu* ljubljanskem. Vspored tega večera je bil prav zanimljiv, obsegal je akademijo, prvi nastop »ljubljanskega orfeja*, raznoterosti in obligatni ples. Največje vrednosti je bila vsekakor akademija, v kateri so sodelovali skoro vsi boljši člani našega gledališča. Inemann je govoril krasen Aškerčev prolog: »Ko pade zavesa...", gospica Amalija Garneri je pela dve pesmi, Nolli dve, gosp ca Noemi dve, od kojih omenjam posebno lepo novo pesem mladega skladatelja Pr o c h a z k e, učitelja »Glasbene matice" »Kak si lepa!" Gosp. Danilo je deklamoval Kristanovo pesem »Igralec", Verovšek je pa predstavljal Krjavlja iz Jurčičevega romana »Deseti brat*. Gospa Polakova je zapela tudi dve pesmi itd. No, poslušalci so bili zadovoljni, le jezili so se nad ne akustično dvorano »Narodnega Doma". Prvi nastop »ljubljanskega orfeja", katerega ravnateljica je bila gdč. Irma Esrae-ralda (Polakova) je bil res — pm! Smejali so se, in to je dovolj! Ostale točfce so bile tudi še precej lepe. Posebno so se zanimali gostje za na novo protokolirano ,MozoIovo gostilno pri Rokovnjačih", kjer se je točilo dolenjsko vino in prodajale kranjske klobase. »Ribarenje na suhem" je zadelo marsikoga precej občutno... In ples. No, o tem naj ne pišem, saj je povsod isti. — V kratko: »Gledališki večer* je bil prav animiran, samo prem.-tlo občinstva je bilo. Našemu gledališkemu osobju pa želim še več jednakih uspehov kakor moralnih tako tudi materi-jalnih. . Domače in razne novice. Poroka. — Včeraj se je poročil g. Anton Muha ml., 28-letni sin g. poslanca v Lokvi, zg.čnoKarolino Racetovoiz znane rodbine v Rodiku. Tej srčni zvezi voščimo prav iskreno: Na mnogaja Ijeta! Odhodnfco g. dr. Trillerju so biti priredili dne 17. t. m. tolminski rodotjubje. Dobili smo o njej dopis, kateri priobčimo, za danes le konstatujemo, da je vspela odhod- nica sijajno ter so se na lep način poslovili Tolminci od priljubljenega jim dr. Trillerja. Kakor znano, se preseli dr.Triller v Ljubljano. Vabilo na st. maše zadušnice po r. g. Karolu Reja, c. kr. davčn. ofic, katerega zemski ostanki počivajo v Pulju. Brale se bodo dne 21. t. m. ob 7lU zjutraj v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Sorodnike, prijatelje in znance vabi uljudno na to sv. opravilo žalujoča rodbina Reja. (Dostavek. — Pokojni gosp. Karol Reja je brat g. Reje, gostilničarja v Gorici). »Prlm. List* napoveduje boj »Soči", a edino le njej. Pravi, da je bil 1. 1892. ustanovljen proti »Soči", a to nalogo hoče tudi izpolnjevati, ker »Soča* da je proti — čujte! — duhovščini? Kje je to zapisano ? Ako »Soča" krene nevredne izrodke, koristi dobri — stvari, bo stanu le v koristi . Zanimivo je, kar piše, da se bo ogibal : »lažij, obrekovanj, natolcevanj, da bi ž njimi nasprotnika ubil". Bomo videli! Doslej mu je bilo to glavno orožje, kakor »Gorici1. Omembe je vreden stavek, ki priporoča duhovnikom; da: bodimo bolj pridni in vestni, s seboj bolj strogi, z ljudstvom bolj potrpežljivi..... Ta stavek bi se dal imenitno komentovati. Pa opustimo to za danes! RomanJe v Rim. — V »Prim. listu" in v »Eco" smo čitali nekak oklic za romanje v Rim v svetem letu. V Gorici se je sestavil že poseben odbor, ki poskrbi, da se udeleži tega romanja tudi goriška škofija, Tako romanje stane obilo denarja. Če pomislimo, da od vseh stranij dežele je čuti pritožbe o pomanjkanju denarja, si moremo misliti, da udeležba pri tem romanju bi ne bila velika. Za isto pa se uname gotovo agitacija od izvestne strani in vspeh bi utegnil biti ta, da se poda na dolgo pot v Rim tudi marsikdo, ki bi drugače tega ne stori), ker nima preveč denarja na razpolaganje in tudi ne časa, ker romanje bo brez dvojbe vloženo v tak čas, ko bo doma za pridnega gospodarja dela za polne roke! Kdor ima preveč denarja in ne ve, kak6 bi ubil čas, naj le gre romat v Rim, drugim pa svetujemo, da se ne tladč spraviti do tega, ker Boga se lahko tudi doma moli, morda še bolj goreče in bolj zaslužno nego v Rimu l »Gorica" lil dr. Turna. — .Tedna laž več ali manj, kaj za to ? Zadnjič smo čitali, da so slišali one impertinence od — italijanskih odbornikov, ki se dr. Turni posme-hujejo. Mi izjavljamo, da je ta trditev zlagana po stari »Goričanski" navadi. Naj-poprej so se zlagali, da dr. Turna poroča v ital. jeziku, potem so svojo laž preklicali z — novo lažjo. . Klerikalna polemika. — »Prim.List" je obljuboval, da bo stvaren v polemiki. Evo, kako stvaren je v odgovarjanju na dopis iz Prage o stavki premogarjev; tam piše: »Mi bi svetovali^ naj bi se ta kosila opustila (namreč pri kardinalu v Pragi), ali pa naj bi se povabil tudi g.— Gabršček, da bo molčal, — ali pa naj ga »Katol. Listy" priporočajo nadškofu vsaj za kuharja, ker je kuharjem zelo zaviden....." Kako je prišel nakrat Gabršček v to polemiko ? Pa kak6 je — »duhovita* ta klerikalna dovtipnost!! Piedpust t Gorici. — Plesna zabava v soboto v Čitalnici je bila prav živahna, udeležba prav obilna; na marsikakem velikem plesu ni bila večja. — Opozarjamo, da bo prihodnjo -nedeljo veliki.ples v kostumih. Nečlani si morajo preskrbeti vstopnico Enako živahno je vspela druga mala maskerada »Goriškega Sokola" v nedeljo zvečer. Udeležba je bila številna; mask precej veliko in lepih. — Telovadnica je bila prav ukusno opravljena. Sploh je dvoranica za take večere prav primerna m prijazna. Občni zbor »Goriškega Sokola" se je vršil v nedeljo popoldne ob zadostni udeležbi. Izvoljeni so: g. Andr. Gabršček, starosta; v odbor pa gg.: Rud. dr. Gruntar, A. Bisail, J. Musič, D. Gilčvert, V. Zajec, V. Havel in Schaup kot načelnik pri telovadbi. Več prihodnjič. G. dr. Jos. Pavlica je imel v nedeljo svoj dan. Na občnem zboru »Kat. del. društva* na Goriščeku je mrcvaril in rezal naše članke o delavski organizaciji, hujskal delavce proti nam, se posluževal nekaj ne* slanih dovtipov in običajnih »šlagerjev*, itd. Kaplan Ličan iz Št. Petra je pridigal o klerikalizmu, seveda po svoje. Več! o tem shodu spregovorimo v četrtek, »Hudičeva nevesta" peče »Goričansko« bando. Da bi se ohladili, so zapisali zadnjič to-le norost: »Vsakdo je že lahko uvidel, da bi »Soča" že davnaj zaspala (— Sto se vuku btilo, to se vuku snilo! Ur. —), ko ne bi bilo razpora na Goriškem. Lastnik „Soče" ni v stanu napisati več dveh pametnih stavkov..." To piše tista »Gor.", ki je znana le po norostih, katere počenja teden za' tednom.' Sicer pat-sodba' čita^jem J V Solkanu so potegnili iz Soče truplo 20 letnega kmetskega fanta Štefana Nemca iz Kronberga. Potem, ko ga je pregledala komisija, so ga pokopali na goriškem pokopališču. Kako je priseLJNfejnecji vodo, se še ne ve. Bralno društvo »Edinost« v Ajdovščini priredi dne 24. t. m. plesni venček,pri katerem "svira vojaška godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za gospode 3 krone. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pri nikakl rodbini ne M smeli pogreSati najboljših dveh ljudskih n domačih »redtstev, namreč: Dr. Bosa balzam za želodec in pražko domače mazilo. Ista se dobita tudi v goriških lekarnah. Razgled po svetu. Čehi so izjavili glede" na zasedanje drž. zbora, katero prične v četrtek, da žele pač, da se ohrani desnica, ali pripravljeni so, stopiti nasproti vladi v najstrožjo opozicijo, dokler ne uvede češkega notranjega uradnega jezika. — Tega pa vluda gotovo ne stori do četrtka, in tudi pri spravnih konferencah bo gledala, da bi le kaj pridobila za Nemce ter kaj vzela Čehom, kar bo imelo za posledico, da državni zbor postane nesposoben za vsako delo, ker Čehi ne odjenjajo od ob-strukcije, in pa da so spravne konference razidejo brez vspeha! Minister Korber Čehom še ni pripravil zadoščenja za storjeno jim krivico z odpravo jezikovnih naredeb, spravne konference ne morejo pokazati doslej še nikakih pozitivnih vspehov, in vendar otvarja drž. zbor, kakor da bi se imeli pod njim goditi čudeži! KOrber mora biti prepričan, da pod takimi predpogoji niti misliti ni na to, da bi mogel drž. zbor poslovati. Imeli bomo pač par burnih sej, nekaj ob-strukcije, in konec ho, da še razide drž. zbor, in s tem pade tudi Korberjevo mini-sterstvo I Želeli bi seveda, da se obrne drugače, in veseli bi bili, da se varamo v naših zaključkih!! Izvrševalnl odbor mladočeške stranke v Pragi je sklenil, da naj odlože mandate vsi mladočeški mestni svetniki, kot občinski svetniki pa naj delajo dr. Srbu opozicijo. 0 spravnih konferencah se sodi od levičarskih poslancev, da bodo skončane v kratkem, in sicer brez pravega vspeha ! Vlada je razglasila včeraj svoja vodilna načela gledč na .rabo zunanjega uradnega jezika na Mo-ravskem. Izrekla se je za popolno ravno-pravnost za celg deželo. Stavke. — Pri raapravljariju o proračunu za železnice je bilo govora o premogu tudi v nemškem parlamentu. Zahtevali so, da se odpravijo tarifne olajšave, ki po Alzaciji in Lotaringiji pospešujejo izvoz premoga. Večina govornikov, ki so omenjali avstrijsko stavko, se je izrekla v korist domačiji industriji. — Ravnateljstvo saksonske državne železnice se je odločilo, da od 19. t. m. nadalje ne bo v obratu več osebnih vlakov. Ta naredba je izdana radi tega, da zmanjšajo porabo premoga, ker je vsied stavk dovažanje istega težavno. Na sploh od vseh stranij iz Slani, Opave, Mosta, Kladna itd. prihajajo vesti, da položaj je nespremenjen. Vojna t južni Afriki. Poslanska zbornica v Londonu je dovohla z 239 glasovi proti 34 naknadnega kredita 13 milijonov sterlingov za vojno v južni Afriki. — Da se je generalu Franchu posrečilo osvoboditi Kimberlev, se potrjuje toliko od angleške kolikor od burske strani. Buri so se umaknili v Foreign. Boj ni mogel biti hud in tudi ne trajati dolgo časa, ker je bilo samo 25 Burov ranjenih. Buri so odšli z vso svojo artilerijo in topovi. Seveda ni izključeno, da se ne povrnejo pred Kimberlev. V Londonu vlada radi tega veselje. Posebnega pomena, kakor mislijo nekateri, tako nima ta pridobitev, ker Kimberley ni taka postojanka, da bi kdo ve kako odločevala v vojni. — Vse kaže, da v južni Afriki se je unela prava ljudska vojna, in da nikakor misliti, da bi bilo te vojne kmalu konec. Iz. Durbana javljajo, da je bila te dni na desnem krilu Bulerjevih čet bitka, katere konec Se ni znan. Na Tugeli so se utaborili Angleži, In sicer na višavah Radbelt. Med Buri in Belerjevim glavnim taborom je bilo čuti hude kanonade, da so se morali baje Buri umakniti. Pri Dortrechtu so zadeli Angleži ob Bure. Unela se je bitka, ki je trajala 8 ur. Izid še ni znan. Pred Ladvsmithom so...JiaaaJi. .Bujfj^jzadnjo stražo glavne angleške čete, ter ji prizadjali izgube. -— Burski general Delarev je zajel generala Frencha tako, da ne more nikamor z mesta. Morilec Blaž Ravnikar, radi katerega je bilo toliko opravičenega hrupa po Ljubljani, in za katerega so se zanimali tudi dru-godi, se nahaja v ječi v Gradišču ob Soči, kjer mu je usojeno živeti do smrti. V soboto opoldne so ga odpeljali iz Ljubljane. Na tisočesjj udij se Je bilo zbralo... na kolodvoru, da so videli še enkrat onega zvitega morilca, kateremu bi se bilo posrečilo, zadnji hip skoro uiti. Dobil je bil neko pilo (sumijo da od svoje žene, katero so radi tega zaprli), s katero si je bil napravil pot, daje pobegnil na streho jetnišniee na Žabljeku v Ljubljani, kjer so ga pa zopet ujeli. — Iz Gradišča pa menda ne uide več. Giordano Bruno. — V soboto je preteklo 300 let, odkar je bil sežgan na grmadi v Rimu italijanski filozof, pesnik in astronom* menih Giordano Bruno. Tisti dan pred 300 leti je bila zbrana na trgu Gampo dei Fiori v Rimu nešteta množica ljudstva, inkvizitorji, visoki cerkveni dostojanstveniki, škofje, kardinali in tudi papež sam. Vsi ti so gledali, kako gori Giordano Bruno! Učenjak Giordano Bruno je živel v samostanu domi-nikancev, kjer se je bavil temeljito s Študijami. On je zagovarjal nauke Kopernika, ki je bil dokazal, da se vrti zemlja okoli solnca, da je vsemirje večno itd, Študiral je tudi filozofijo in končno začel dvomiti o nekaterih naukih katoliške cerkve. Vsled tega so ga začeli preganjati iz Rima, Bil je na to v Švici, na Francoskem, v Nemčiji, na Angležkem, med katerim časom je napisal mnogo filozofskih in leposlovnih del, tudi pesmi. Vr-nivši se v Benetke, je podučoval plemiča Moceniga, kateri ga je podkupljen izdal inkviziciji. Vrgli so ga v ječo, kjer je prebil 8 let brez vsake obsodbe. Potem pa so ga obsodili inkvizitorji na smrt ria grmado. Predno je začel goreti, so mu izpulili celo jezik iz ust S Cerkveni inkviziciji, tej zgodovinski sramoti, je bilo zadoščeno! — Na tistem mestu, kjer je zgorel učenjak, stoji sedaj spomenik, kakor se dvigajo njemu v Čast in proslavo spomeniki tudi drugodi! Te dni so se vršile na mnogih krajih v Evropi slavnosti na čast učenjaku Giordano Bruno. Bolgarija. — Odkar so zapustili členi sobianja glavno mesto, se peča vsa Bolgarija z govorico, da kneževina Bolgarija se poviša v kralj estvo. Plačilo za to pridobitev bi bil baje odstop zaliva Burgos in pa popolno ujedinenje Bolgarije s politiko Rusije. Močna rusofdska stranka se veseli tega, pričakuje, da dne 26. t. m. na rojstni dan kneza Ferdinanda se izvrši povišanje v kraljevstvo ter da o tej priliki pride v sicer revno deželo '/. nova kaj ruskega denarja. Zraven računa na sovraštvo Srbov do dinastije Obrenovič ter že vidi, kako postaja Bolgarija močna država na Balkanu ter kako se uresničujejo stare zgodovinske tradicije bolgarskega n«roda. Pred porotniki t Celju je bil obsojen učitelj Gostinčar, kakor smo že poročali, dalje urednik »Domovine« g. Beg na tri tedne zapora, ker je priobčil iz »SI. Nar.* neki dopis v »Dom.*, vsled česar sta se čutila žaljena dva nemškutarja. Potem je pa stal pred porotniki tudi urednik »Deutsche Wacht* Ambroschitz, ki je psoval Slovence s »Strolch", »Mordbube* ter jim očital nečastna dejstva. Vsled tega je prišel pred porotnike. Obsojen je bil na 200 K globe ali 20-nevni zapor! Če premislimo te obsodbe, fazvidimo, kako se godi Slovencem na Štajerskem v Celju na njihovih rodnih tleh pod Wurmserjem! O teh rečeh še spregovorimo. Narodno gospodarstvo. Sadjarsko društvo t Tolminu. ' — To prekoristno^ društvo za kmetijski napredek na Tominskem ima med blizu 400 društve-niki sledeče ustanovnike: g. And. baron "VVinkler, g. Mir. grof Marenzi, g, dr. Triller, g. dr. Kotnik, g. M. Kocijančič, župnik, g. Ig. Kovačič, g. Jer. Kacafura, g. Ljud. Kaca-fura, g, Ant. Devetak, g. Stef. Božič, g. Ant. Mikuž, g. Iv, Grželj, nadučit, in Ant. Vrtovec, učitelj. Želeti bi bilo, da bi pristopil k društvu še kateri prjatelj kmetijstva v Tolminu in na Tolminskem sploh z ustanovnino 20 kron enkrat ž a vselej, ker društvo potrebuje za vzdrževanje in obdelovanje obširne drevesnice krvavo denarja. Čudno, da ne dobi društvo po tolikih prošnjah in obljubah že tretje leto nobene državne podpore! Sadjarsko društvo bode imelo v marcu občni zbor, pri katerem bode društveni tajnik predaval, kako je na stalne prostore saditi in odgojevati drevesa. Po zborovanju odbor razdeli v društveni drevesnici okoli 3000 triletnih žlahtnih jabolčnih dreves, slo-vonski srček in zlata rimska parraena. To sti trpežni jabolčni vrsti, podnebju in legi na Tolminskem primerni. Te dneve so učenci nadalj. tečaja narezali in priredili več tisoč cepičev omenjenih 2 vrst. Dobe se pri društvenem tajniku A. Vrtovcu v Tolminu brezplačno. Kmetovalci, sezite po njih pridno ter precepite Vaše jablane nič ali malo vrednih vrst I I Letošnjo zimo je napravil zajec v drevesnici precejšno škodo; objedel in deloma pregrizil je okoli 200 enoletnih cepljencev. j Tolminski lovci, kje ste bili in kedo bode škodo plačal ? I Neobhodno potrebno je drevesnico z žico obgraditi, za kar Je društvo že mnogokrat podpore prosilo a do sedaj I brezuspešno! Sadjarsko društvo ima na Tolminskem in daleč okoli mnogo priznavalcev na vspehih in napredku. Preč. g. Kocjančiču, župniku v Ročah, in blag. gosp. dr. Turni v Gorici za nasvetovane korake v dosego podpore pri tol. posojilnici in deželnem odboru srčna hvala! Zgodi se, za kar se društvo toplo priporoča. Tudi tolminski glavar gosp. Prlnzig »Sadjarsko društvo" zdatno podpira in društvene prošnje na vitja mesta za podporo toplo priporoča. Bog daj, da bi društvo državno podporo v kratkem dobilo, da bi zamoglo z delom naprej, sicer bi tako opešalo, da bi utegnilo razpasti, kar bi bilo gotovo škoda, že tudi zarad tega, ker služi drevesnica z praktično šolo učencem iz nadalj. tečaja. Nove lllljalke avstrijsko - ogerske banke. (Dunaj 7. febr. 1900) — Pred nekoliko dnevi so pisali časopisi, da namerava avstrijsko-ogerska banka v tostranski polovici ustanoviti deset novih filijalk; »Reichswehr* je celo prinesla že vest, da so v to izbrana sledeča mesta: Dunajsko Novo Mestov [glava, Moravska Ostrava, Pardubice, Maribor, Beljak, Trident, Jaroslav in Kolomjre — šest jih bo pa na Ogerskem. Dosedaj je Imela avstrijsko-ogerska banka v tostranski polovici 34 filijalk in 66 pobočnih zavodov, katerin so lokalni denarni zavodi, ki se ba-vijo — kakor znano — le s posredovanjem, izplačevanjem in z inkasovaniem. Kako so pa fiiijalke in pa pobočni zavodi razdeljeni po raznih deželah, je raz videti iz sledečega: Češka ima 11 filijalk, 28 pob.; Galicija 7 fil., 9 pob.; Šlezija 3 fil., 2 pob.; Morava 2 fil., 13 pob.; Tirolska 2 fil., 3 pob.; Štajersko 1 fil., in 3 pob.; vse ostale dežele imajo po jedno filijalko, le Gorica, Gradiškain Istra ne! Za te tri dežele je filijalka v Trstu, ki ima pobočko v Gorici. Ko se je zvedelo, da avstrijsko-ogerska banka namerava ustanoviti nove fiiijalke, se je mislilo, da se bode nagradila potreba ter da bodo fiiijalke ustanovljene tam, kjer jih še ni. No, te«nu ni tako. Poglejmo v letno poročilo banke za leto 1898. V tem letu je v ceii tostranski Avstriji banka eskomptovala menic za 900,786.435 gld. Od te svote pripada dunajskemu glavnemu zavodu 501,808.652 gld., na ostale fiiijalke pa 398,877.783 gld. Od te poslednje svote pa pripada na 11 fil. na Češkem 197.417.291 gld., na 2 fil. na Moravskem 47,023.977 gld., na 3 fil. na Šleskem 12,939,740 gld., na 7 fil. v Galiciji 67,421.389 gld., na 3 fiiijalke na Tirolskem 5,463.333 gld,, na eno fil., na Štajerskem pa 33,268.158 gld ! Tako je očividno nesorazmerje filijalek in razsega trgovine. Samo primerjajte Šlesko, Tirolsko in Galicijo s Češko Moravsko in Štajersko! In sedaj dobi Galicija zopet dve, Tirolska zopet jedno, Koroška jedno — Moravska in Češka pa le po dve l .,. Za sedaj to samo pribijemo; tike go... spodarske logike že dolgo ni bilo niti v Avstriji videti. Poslanica.* Gospod urednik! — Le nerad, prav ¦ z veliko nejevoljo in le prisiljen od neke strani spuščam se na to polje, ki mi je do skrajnosti zoperno. Hrana, katero nam daje naše časopisje, je večkrat taka, da so pomj-lovati čitatelji, ki jo za drag denar — dobivajo. ¦— Gosp. Budin, pevmski vikar, čutil je potrebo, priti na solnce s svojim gnjilim maslom na glavi, meneč, da ga vrže, če se stopi, malo na enega, malo na drugega, in da on ostane potem čist. Evo, koliko je resnice na njegovih pripovedkah. Gospod Budin imel je več pravd (Bramo, Luzzatto, Corriere, Sentinella itd.), ki so mu šle vse v živo, ker šlo je za njegovo čast. Kako so končale in koliko zaslug imam jaz pri tem, je znano. Da ne delam samo za plačilo, mi pač ni v nečast; samo za čast pa tudi * ne delam. Od gospoda Budina nisem dobil niti krajcarja predplačila in več kot eno leto potem, ko so biie pravde končane, se za to niti ni zmenil, da bi me plačal. Pimoran sem bil ga pozvati ter zahtevati plačilo. Pripravljen sem bil sprejeti polovico tega, kar mi je pravzaprav Slo. Zaman. Ker pa gosp. Budin ni hotel sploh ničesar plačati (saj mi dobrovoljno niti krajcarja ni dal), mi ni ostajala druga pot, nego pot tožbe. Tožil sem ga za oni znesek, ki je bil le v pravdah, ki so se na Dunaju vršile, od dunajske deželne sodnije prisojen. (Budlnu nasproti Cor. in Sent.) Pripomniti mi je, da je ta znesek b i 1 I e d e 1 vseh troškov, ker gosp. Budin je deloma propadel, ker mu je torej bil prisojen le del troškov. Sodni dvor prve in druge stopinje sta mojo tožbo začasno kot'prezgodnjo zavrnila, češ, da ono ugotovljenje je merodajno le v razmerju gosp. Budina z njegovimi nasprotniki, da pa moram jaz ugotovljenje svojega zaslužka in troškov zahtevati posebej, Zadostil sem tej formalnosti. Dunajska sodnija ugotovila mi je pa zaslužek v onih dveh pravdah v r a v no o n e m znesku, kakor prej, namreč 486 gld. 90 kr. v Corrierovi zadevi in 420 gld. 60 kr. v Sentinellini, skupaj torej 907 gld, 50 kr, To jo, tudi obveljalo. Vrh tega imel «em tirjati zaslužek za druge pravde in za trud zunaj okvira dunajskih pravd. Nekega dne prišel je gospod Budin ves skesan v mojo pisarno, želeč »poravnati" račune, k čemur sem bil vedno pripravljen. Ponujal mi je najprej 200 gld, za vse pravde, dasi je dobro vedel, da sem več kot toliko gotovega denarja iz svojega žepa potrosil in založil. Ponujal mi je potem 300 gld., toda še le v letnih obrokih, plašeč me s tem, da vse izgubim, ker nič nima, in da službo pusti itd. Ker me s temi sramotnimi ponudbami ni ugnal, šel je »iskat" denar ter kmalo potem tudi res prinesel 600 gld. Da sem se ga vendar enkrat znebil, sprejel sem ta znesek ter izdal pobotnico, da sem popolnoma plačan, dasi sem imel le za dve dunajski pravdi sodno ugotovljenih 907 gld. 50 kr. Krivica zgodila se je torej le meni, in sicer za mnogo. — Kar pa kaže gosp. Budina v pravem svitu, je to, da je imel tedaj, ko mi je ponujal poravnavo za 200 gld., že v žepu onih 572 gld. 75 kr., koje je od Cor-riera potegnil in ki so bili moj zaslužek. O tem mi seveda ni besedice črhnil, pač pa me strašil, da ničesar ne vdobim, ker nič nima. Kako zadoščenje za katoliškega duhovna, ako bi bil odvetnika ugnal, in od tega, kar je odvetnik zaslužil, še par stotakov nesel domov! To zovejo gospodje poštenje, ba-hajo se prav po farizejski, da je božje kraljestvo že njuuvo, kvasijo o oderuštvu, sle-parstvu, o predrznosti in nesramnosti.... — O krščanska načela! V kake roke ste zašla P — V Budinoviii navedbah je neresnično: a) da je hotel gospod Budin od tožbe odstopiti, da sem mu jaz prigovarjal, naj ne odstopi, zagotavljajoč mu, da ne' bo nobenih troškov; b) da je bilo v mojem troškovniku 2375 gld., 12 kr.; c) da je moral gospod Budin 251 K plačati radi moje zanikernosti ali nevednosti; d) da sem gospoda Budina dvakrat tožil in da sem obakrat sijajno pogorel; e) da sem gospoda Budina kedaj tožil ali od njega tudi le zahteval 2985 gld. 13 kr. Kedaj, koliko in kako mi je gospod Budin plačal, sem zgoraj navedel. Komentar naj si vsak sam dela. v Dr. Stanič. *) Za vseovno pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor mhteva tiskovni zakon. Op, ueed> Šagrad, 10; februvarja 1900. Gosp. Rocco & Comp. v^Tralu. Z zadovoljstvom Vam naznanjamo, da od Vaše tvrdke ter z lastnimi aparati nastavljena razsvetljava lučlj Acetllon v našo delavnico, katere upeljava je dolga nad 800 metrov, deluje že od tedaj z vso lahkoto in točnostjo ter brez vsakega nadzorstva izvrstno, tako, da Vas iadi priporočamo obrtnim zavodom. . * Zahvaljujemo se Vam z odličnim spoštovanjem Aquarolli & Comp. in di m iu. Mutao sms rT saa kraji« 8 prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev ni srečk, a da ni potrebna^lavnioa in ni h kraji« i uujeV in &JLOUK, a «¦ ui jiumuuuu ku»t*w» nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludw|o ____ rafaaer, VIII Deutsche gaaae 8 BuddpeBt 101 Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GOBICA - Via Giardino 8 priporom pristna bala to Lma vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja p<> železnici na vse kraje avstro - »pevske monarhije v sodih od n6 ilrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoree. C«m mara«. Postrežba poitana. K Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča proč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvafike potrebe, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskarno črk na perilo, (P. «1. Poroka. Državni uradnik, ugledne zunanjosti, star 36 let, s Štirimi, do 11 let starimi otroci, želi poročiti blagu in pametno gospodično ali vdovo, lepih lastnosti in pridno, k večjemu 36 let staro, s primerno doto. — Ponudbe z družinskimi in premoženjskimi razmerami, po mogočnosti s fotografijo, naj se pošiljajo na: ,,Tajnost* na upravniStvo »Soče". Jaz Ana Csillag Gospodje se sprejemajo na hrano v slovenskej družini. Kje, pove upravništvo. Hf Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo .za želodec m | Ig lekarna B. FRAQHEB-|a v PRAGI [>•------- je sploSno, že HO let znano domače zdravilo, katero j-o*|>eSuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporalujanju ojačoju prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S poŠto 20 kr. več. jo Hlaro, nnjprcj v Prngi uporabljevano liižno zdravilo, kolero vzdržuje ("'isto rane iti jih ludi obvaruje nefislobn ter ublužujoče deluje na vročino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več. ¦.¦ potem lOZOr' Vsi deli zaboja so zaznamovani s zraven natisnjeno in zakonilo priznano zažčitno znamko. zali|a: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „|)ri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spornerove uiice, v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubicii, Pontoni in pl. Oironcoli. Dnevno razpošiljanje po poŠti, — Zaloga v vseh lekarnah Avutro-O^vuko. 3Lto svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorey-lasmi dobila sem jih vsled 14 mesečne vporabe svoje snmoiznajdene pomade. To so najsiovi-lejSe avtoritete- priznale za jedino pvedttvo, ki ne provzroča izpadanja las, posSpeSuje rast istih, poživlja lasnik, posSpe-Suje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in obrani te pred zgodnjim osivlje-njem do najvišje starosti. Cena lonfka 1 gld.. u2 irld, S gld., 5 gld. l'o-Siljam po posti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje nli pa s pnglnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pnžiljajo Vbu naročilu. Ana Csillag Dunaj 1.. HeHergasso 5. Podpisani dovoljujem si naznanjati gg. posUlničarjcm, odjemalcem piva, ter slavnemu občinstvu iz mesta in dežele sploh, da otvorim s 1. marcom t. 1. dve podružni zalogi piva iu sicer: v Gorici na Komu na koncu ulice Ascoli štev. 25 (v hifii gostilničarja J. Ciuffarina) pod vodstvom gospoda Ferdinanda Žagar-ja in: na Goričici pri „Rcfokii" pod vodstvom gosp. Franca Furhn-a, gostilničarja in posestnika. V upanju, da s tem vstrežem čast. ggr. odjemalcem iz hribov ter onim iz gornje vipavske doline, ter z ozirom, da vsled povečanja in prenovljenja vrhniške pivovarne, ista izdeluje povsem izborno in dobro pivo — za kar Je bila tvrdka v foku toga meseca odlikovana s. Častno diplomo In zlato svetinjo na rimski in bruseljski razstavi -¦• se za blagohotna naročila toplo priporočam Josip TRovan, glavni zastopnik in zalagatolj prve kranjske eksportne pivovarne na p r T. Frčhlich Vrhnika Gorica, Rabatisče it. 18. zaloga šivalnih strojev in dvokoles iz prvih tovarn. 4 DEKLETA ? MCI ulica Munloiplo št. 1, mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16. Slavno občinstvo naj blagovoli vzoti na znanje, da orno prenesli prodajalnioo iz Nunske ulloe 8t. 16 na nasprotno stran Via Munlcipio it. 1. -- V Nunski ulici il. Ki smo pa oLvorili mehanično delavnico, za popravo vsake vrsto Šivalnih strojev in dvokolc. Slavno občinstvo naj blagovoli sprejeli najsrčnejšo zahvalo, za do sedaj nam izkazano zaupanje, ler zagotavljamo v prihodnjo dobro in hitro izvržitev naročil. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarju in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Stickerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolcesa prvih tovarn kot avstrijskih in inozemskih. ipsjr- Cene so od gld. 90 naprej. "•"*Pflj| POZOR! Z nami je vsaka konkurenca i logoca ! Se toplo priporočamo z odličninf spoštovanjem udani SAUNIG POZOR! DEKLEVA. Novoporočenci pozor! šfejen si v fast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Glroncoilfeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki slan. Pohištvo je po najtnodernejih slogih, posebno spalne jedilne in poselne sobe so po Nemškem slop odlikovanih ('rnlgojflvili delavnic v ulici Ponte nuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Butlapeltanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajfam času. Bogata zaloga podob na platno in lipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsafee velikosti. Bazlično pohištvo, kakor: taolelne mišice, različna obežala, preproge za okna i. t, d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazino iz strune, afriške trave, z /linami in platnom na izboro ter razne tapeearije. Reči, katere se ne nahajajo v lalogi, preskrbijo so po izberi cenikov v najkrajšem času. Dajo se tudi na obroke, bodisi tedenske aH mesečne. Pošilja se ludi izven Gorice po železnici in parobrodih. *^ «**" l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za hirmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ' paa*. zahteva naj se **W| i popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica Št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste n vse potrebne šolske tiskovine v slov., hrv. in Hal. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v razlUnih odlikah in kakovostih. B začetku šolskega leta Velika zaloga izgotovljenih tiskovin za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade. V naši založbi imamo te-la časopise: ,,Soeaef, celoletna naročnina stane gld. 6'60, izhaja trikrat na teden. — „Primoree% celoletna naročnina stane gld. /'#& izhaja vsak teden, n:i štirih straneh. — „Slovanska knjižnica", doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami. *¦» Salnittfa bniftnipa" 79 nnVaolp la!]lBJ* v "^ločenih rokih. I. knjiga „0 t« ž.nsk««, »Tele in Jrtte«. „OaiUlloKll KlljIZniCa O. OOiaSie Spisal Fr. oovekar. jo IzSIa l. imi. Stane s poštnino vreA gW. VJO. Izšla je ravnokar H. knjiga „Salonske knjižnice" ; prinaša žaloigro „ffamletft, cena 70 kr. — „Xokovnjaeifr, narodna igra v petih dejanjih. Cena 40 kr. — »Sin", rodbinska drama v štitih dejanjih. Cena 60 kr. „BBN-HUR" roman iz časov Kristusovih. i Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1*65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor .*c-li še imeti to knjigo, opozarjamo, da si jo za časa omisli. „Busko-slovenski slovar in slovnica" _________,^s# Sestavil M. M. Hostnik. **- ' ^-^— Cena mehko vezanemu gld, PSO, trdo vezanemu gld. P80s poštnina W kr* veš. 'M *